Leto XVIII. Stev. 210 DIREKTOR »BORBE« VELJKO VLAHOVIČ GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK dusan blagojevic UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev / m mm/, GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 » MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNTK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO l. JUL 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK » OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA- ZA SLOVENIJO Sabovi pristaši strmoglavili IHosadiha Vlado prevzel bivši minister notranjih zadev Zahedi — Zunanjega ministra Fatemija so demonstranti ubili Kairo, 19. avg. (AFP). Oddaja radia Teherana, ki ga upravljajo šahovi pristaši, potrjuje vesti, da so pristaši Rize Pahle-V1ja strmoglavili Mosadikovo vlado. Ta vest, ki so jo sprejeli v Kairu, potrjuje tudi, da so šahovi pristaši zasedli javna poslopja. Predsedstvo vlade je prevzel Seneral Zahedi, ki je bil prej minister notranjih zadev. Menijo, ‘ so načelnik generalštaba, roja' so zaprli armijski štab, ki je podpiral predsednika vlade Mosadi-ka. Isti radio je sporočil, da so »nove iranske oblasti« poslale ša- Ški guverner in prefekt teheran- hu Rizi Pahleviju, ki je trenutno ske policije izdali Mosadika. Mo- v Rimu, brzojavko, naj se vrne sadikovi pristaši se danes niso v domovino. Šah je v Rimu iz-Prikazali na ulicah, stranka Tu- javil, da se bo vrnil v Iran. ko neh pa le pričakuje nadaljnjih bodo potrjene vesti o strmoglav-dogodkov. Na glavnem trgu pred ljenju Mosadikove vlade. Parlamentom, kjer so predvče-rajšnjim in včeraj demonstrantje odstranili šahove kipe, so rojalisti Postavili ogromne šahove portrete. Radio Teheran je poročal, da Nekaj 100 šahovih pristašev je davi zažgalo uredništvo lista ministra zunanjih zadev ministra Fatemija »Baktar Emrus«. Zažgali so tudi uradne prostore stranke Iran, ki je del nacionalne fronte. Prošahovski oficirji so prevzeli poveljstvo v teheranski policijski upravi. Po nekaterih vesteh so demonstranti skušali zažgati in oropati prostore političnih strank in uredništev listov, ki simpatizirajo z Mosadikom. Čete so streljale na šahove pristaše, ki so poizkušali vlomiti v rezidenco predsednika vlade Mosadika. Podobne demonstracije so bile po vsem Iranu. Demonstranti so zahtevali vrnitev šaha Rize Pahlevija, ki je zbežal iz države. Včeraj pa je množica demonstrantov zažgala hišo Mosadika. Davi so šahu vdane čete prevzele nadzorstvo v mestu in pazijo kdo prihaja in odhaja iz mesta, ker še niso vedeli, kakšna je predsednikova usoda in ali se STAVKA SE NADALJUJE, POL02AJ NESPREMENJEN PRED SKLICANJEM ERANC0SKE6A PARLAMENTA Pariz, 19. avg. . Možnost, da bi obnovili poga-fcnja med vlado in sindikalnimi 0rganizacijami pred izrednim za-sedanjem parlamenta, ni popol-n°ma izključena. Glede tega je sedaj prevzel pobudo Izvršni odbor narodno-republikanskega gibanja, ki je sprejel predlog pred-Sednika parlamentarne skupine narodnih republikancev Roberta Lecoura, naj bi »upostavili most« vlado in sindikalnimi vod-V ta namen so sestavili tudi P°sebno strankino komisijo, ki rn°ra upostaviti stik z vlado in s Slndikati. Še več, videti je, da Pfihaja celo v delu vlade do izraza težnja po kompromisu s sindikati. Po takšni rešitvi zlasti teži narodno-republikansko giba-nle, ki ima svojega predstavnika v vladi, ki pa je že od začetka Stavke pod stalnim pritiskom katoliških sindikatov, ki so politično Povezani z narodno-republikan-skim gibanjem. TRI GLAVNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE SOLIDARNE S STAVKUJOČIMI Vse tri glavne sindikalne organizacije so s posebnim proglasom ostro obsodile stališče predsednika vlade Laniela in njegov Ultimativni poziv, naj prenehajo stavkati. Katoliški sindikati sodijo, da »odklanjajo predsednika vlade Laniela, da bi se pogajal, veliko bolj škodi ugledu države kakor privolitev v pogajanja, ker so delavske zahteve zakonite«. Vodstvo teh sindikatov znova pozdravlja stavkujoče delavce in jim obeta popolno podporo. Vodstvo socialističnih sindikatov Force Ouvriere je izjavilo, da so »federacije, ki stavkajo, sporočile izvršnemu odboru sindikata Svojo trdno voljo, da bodo boj nadaljevale, dokler ne bodo znova obravnavali vladnih ukrepov«. Upravni odbor socialistične stranke Francije je objavil obširno sporočilo, v katerem med drugim ugotavlja, »da vlada prek proglasa predsednika vlade postavlja stavkujočim delavcem Pravi ultimat, da ne rečemo, da jim je objavila vojno«. Socialistična stranka Francije zahteva nadaljevanje pogajanj in hkrati izraža svojo popolno solidarnost s stavkujočimi. POLICIJA ZASEDLA VRSTO TOVARN Francoska vlada zaostruje ukrepe proti stavkujočim. Notranji minister je poslal sinoči brzojavno nove smernice vsem prefektom, naj izvedejo hitro policijsko preiskavo proti akcijam, ki teže po »oviranju svobode mesta«. Policijski odredi so zasedli vrsto tovarn in odstranili iz njih stavkujoče delavce Hkrati postavljajo vsak dan pred francoska sodišča vedno več stavkujo-čih, češ da se niso odzvali pozivu na civilno mobilizacijo. Sploh je moč v zadnjih dneh v Parizu opaziti večje policijske sile, ki križarijo po ulicah. Stavkovni odbor neke pariške poštne podružnice je poslal danes predsedniku vlade zanimivo Od stalnega dopisnika >Borbet pismo, ki je dejansko odgovor na nek stavek iz Lanielovega govora. Laniel je namreč dejal: »Ali privolite, da bodo vaše sedanje zahteve zadovoljene v ponarejenem denarju?« Pri tem je mislil seveda, da bi povečanje plač povzročilo še večjo inflacijo. Na to vprašanje so stavkujoči takole odgovorili: »Ker sodimo, da je 25 tisoč frankov mesečnega zvišanja, ki je bilo nedavno priznano narodnim poslancem, pa tudi vam, moglo biti izplačano samo v .ponarejenem denarju”, in ker sodimo, da 3 milijarde frankov, ki so bili te dni deblokirani zaradi povečanja plač policijskim silam, kar je bilo doseženo brez stavke, in so bili prav tako izplačani v .lažnem denarju”, smo tudi mi pripravljeni sprejeti ta ,lažni denar” kot izpopolnitev naših zahtev v prepričanju, da le-ta enim omogoča veselo in razkošno leto- vanje, drugim pa da bi omogočil dostojno vzdrževanje njihovih žena in otrok.« Saj je popolnoma gotovo, da se bo parlament moral sestati, in sicer zelo hitro, morda celo v začetku prihodnjega tedna. Doslej je predsedstvo parlamenta sprejelo 223 brzojavk, v katerih poslanci zahtevajo sklicanje parlamenta. Število pisem, v katerih poslanci lastnoročno potrjujejo brzojavke, kar je zahteval Eduard Herriot, se je povečalo že na 181. Razen poslancev socialistične stranke Francije in KPF se je doslej še 24 drugih poslancev pridružilo tej akciji. Značilno je, da je med njimi tudi 19 poslancev, ki so glasovali za Lanielovo in-vestituro, 8 med njimi pa jih je celo glasovalo, naj vladi priznajo »posebna pooblastila«, na temelju katerih so bili izdani znani vladni odloki. M. Vltorovič Na cpustošenih Ionskih otokih (Posebej za »Borbo«) Atene, 19. avgusta Poveljnik neke ladje grške vojne mornarice je zapovedal strojniku, naj ladja plove s polno naglico. In šele po eno noč trajajoči vožnji so se pokazale na obzorju gore Kefalonije in zaslu- j tili smo v malone nejasnih doli- j nah Odisejovo Itako. Na ladji je vse spominjalo na j vojno stanje, razen da v tej vojni j z Zevsom, kakor jo je nekdo! imenoval, ni spregovorilo orožje. Na krovu vojne ladje so bili ljudje različnih poklicev od častnikov do voditeljev političnih strank in drugih, ki niso navajeni takšnih potovanj na odprtem krovu v jonski megli in v njej skritih zvezdah. Na krmilu pod dvigalom, ki je zarjavelo zaradi slane morske vode, pa je sedel Papandreu. Njegovo letno oblačilo in slamnati klobuk sta malone izgubila barvo. Dim vojnega parobroda se prenaša z osebe na osebo in proti nam, pa tudi proti tistemu zgovornemu francoskemu novinarju, ki se dvajsetkrat v 19 minutah jezi na nekoga, nikdar pa ne na samega sebe. Ko je nastajala zora nad jonsko vodno gladino, smo se začeli približevati Kefaloniji. Obala je bila videti pusta, tu in tam so se dvigali modrikasti hribi pod bledim nebom in nad naplavljenim morjem. Po 11 ur trajajočem guganju na palubi smo se razgovarjali tudi o tem, da bomo imeli nekaj oddiha v kakšni gostilni, trgovini ali delu hotela, kjer bomo našli nekoliko udobnosti. Toda to je bila samo tolažilna utvara, 30 sekund trajajoči potresni sunek na Jonskih otokih je te lepe besede docela ovrgel in med tem, ko je ladja pristala, je zrasla pred našimi očmi zares strašna in velika katastrofa prebivalstva Jonskih otokov, katastrofa njihovega živ-i ljenja in gmotnih dobrin. V dolinah se je komaj opazilo z dimom zamegleno nebo in ko da je vroč mediteranski južni veter prinašal vonj požarov s sosednjega otoka Zakintosa. Na obalah pristanišča Argostolija, glavnega mesta Kefalonije, pa so se bleščale temne čelade vojakov, ki so se premikali med ljudmi in dokazovali preživelim ljudem, da nima ne pomena ne smisla in da je vrh tega nevarno vračati se v razbite in opustošene domove. Edina izjema so bili grobarji, novinarji s predpisanimi dovoljenji, pripadniki Rdečega križa in policisti. Najbolj so bili zaposleni grobarji — tamkaj na drugi strani Argostolijevega zaliva je postalo pokopališče pretesno za tiste, ki so imeli toliko »sreče«, da so jih po potresu zbrali in pokopali, medtem ko so drugi še po šestih dneh pokopani pod ruševinami. Ljudje jih neumorno iščejo. Predvsem pa je treba rešiti in pomagati živim. Celotno mesto, ki ima 10.000 prebivalcev, je prenehalo živeti, kot da ni nikdar obstajalo. Morje je zalilo razpoke, ki jih je povzročil potresni sunek na morski obali. Prve ladje so odplule ter odpeljale s seboj ponesrečence, ki so jih po naključju rešili. Sem in tja plove v zalivu še kakšna ladja in opozarja na žalostno usodo lastnika. Policija, ko bo prišel čas, jo bo morala registrirati ter ji poiskati lastnika. Ves dan smo tavali po ulicah mesta in skušali najti vsaj v predmestju hišo s streho, zaman Pri tem smo izgubili voljo, kot da smo se znašli pred zaporom srednjeveške jetnišnice. Na opustoše-nem trgu so na asfaltu in po pločnikih zevale razpoke in globeli, tu in tam smo videli drevo izkrivljeno, kot da je udarila strela vanj. Napol blazna ženska (Nadaljevanje na 3. strani) mu je posrečilo pobegniti iz pre-stolice. Med napadi šahovih pristašev na Mosadikovo hišo je vojska streljala v množico z mitraljezi. Računajo, da je izgubilo življenje okrog 30 oseb. V popoldanski oddaji je radio Teheran sporočil, da je množica na koščke raztrgala iranskega ministra zunanjih zadev Huseina Fatemija. Ob dogodkih v Teheranu je iransko veleposlaništvo v Rimu zelo rezervirano. Član veleposlaništva je izjavil novinarjem, da diplomatsko predstavništvo Irana še vedno ni v stiku s šahom, da pa se bodo z njim povezali, ko bodo potrjeni dogodki v prestolnici. Na londonski borzi so danes delnice angloiranske petrolejske družbe naglo poskočile, ko so se pojavile vesti o strmoglavljenju vlade predsednika Mosadika. Borzni agenti so sporočili, da so se delnice dvignile od 5 šilingov na 155 šilingov ena. Umorjeni bivši zunanji minister Fatemi je bil star 40 let. Minister je bil od 11. oktobra 1952. Februarja 1952 je Fatemija ranil s strelom neki verski fanatik v Teheranu. Letos 16. avgusta so za nekaj ur zaprli Fatemija šahovi pristaši: osvobodil ga je predsednik Mosadik. Radio Teheran je tudi javil, da so Mosadika aretirali. Izredno stanje v Teheranu Teheran, 19. avgusta (UP). General Zahedi je bil proglašen za predsednika vlade in je takoj odredil izredno stanje v Teheranu ter uvedbo policijske ure. Za novega načelnika generalnega štaba je imenoval generala Batmandhiliha, generala Dafta-rija, ki je davi vodil demonstrante, pa za policijskega načelnika, Zahedi je davi izpustil Betmand-hiliha, skupno s polkovnikom Nasirom, ki sta bila aretirana v nedeljo po neuspelem državnem udaru. Množice so napadle jet-nišnico ter osvobodile vse pripornike, ki so jih aretirali ta teden. Med tem se je zvedelo, da so vojaške enote, ki so lojalne šahu, domala v celoti prevzele nadzorstvo. Bombardirale so zaklonišča Mosadikovih pristašev s topovi iz tankov. Tankovske in topniške enote so se danes popoldne podale pred Mosadikovo hišo, ker sodijo, da je strmoglavljeni predsednik še vedno • živ. Predsednik Tito sprejel Bevana Brioni, 19. avgusta. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je danes popoldne sprejel na Brionih laburističnega prvaka in člana britanskega parlamenta Aneurina Bevana in njegovo soprogo Jannv Lee ter imel z njima daljši razgovor. Sprejema so se udeležili član Izvršnega komiteja ZKJ Ivan Gošnjak ter člana CK ZKJ Koča Popovič in Vladimir Dedijer. G. Attlee si ogleduje naprave v Litostroju ATTLEE OB SKAL LITOSTROJ in se razgovarjals člani delavskega sveta Ljubljana, 20. avg. — Včeraj ob desetih dopoldne je vodja britanske laburistične stranke, gospod Clement Attlee, v spremstvu britanskega veleposlanika Izvršnega sveta LR Slovenije g. Iwa Malleta, podpredsednika tov. dr. Marijana Breclja in člana Izvršnega sveta tov. Toneta Fajfarja obiskal tovarno »Litostroj«. Z zanimanjem so si gostje ogledali delo v modernih objektih te velike tovarne. Prav tako so si ogledali tudi delavnice, učilnice in klubske prostore v Litostrojevi industrijski šoli. Vodja laburistične stranke g. Attlee se je zanimal za napredek tovarne in za uspehe delavskega samoupravljanja. Na nekaj vprašanj mu je odgovoril tovariš Pečar, direktor tovarne. Tako mu je pojasnil, da so še pred leti za mnoga dela v tovarni potrebovali 20 do 30% več časa kot v podobnih tovarnah v Nemčiji. Sedaj so v raznih oddelkih dosegli že isto produktivnost kot v inozemstvu, povprečno pa je le še za kake 3.5% manjša. Medtem so se zbrali v konferenčni sobi nekateri člani delavskega sveta in upravnega odbora. Tudi z njimi se je zdržal dalj časa v prisrčnem razgovoru. Spraševal jih je o vlogi delavskega sveta ter jim povedal, da imajo tudi v angleških tovarnah nekake dlavske svete, vendar to niso upravni, marveč samo posvetovalni organi. Zanimal ga je način določanja plač pri nas ter se je pohvalno izrazil zlasti glede ureditve otroških doklad. Pri njih, tako je dejal, družina za prvega otroka ne dobi ničesar, kar pa se mu ne zdi pravično. Zanimalo ga je tudi športno udejstvovanje članov litostroj skega kolektiva. Povedal je, da imajo tudi na Angleškem tovarne športne klube, na katere so zelo ponosni. Tudi naši delavci so spraševali g. Attleeja o razmerah v Veliki Britaniji; zlasti jih je zanimalo vprašanje nacionalizacije industrije. Vodja laburistične stranke je povedal, da so angleški delavci močno proti denacionalizaciji. Poldan je že minil, ko se je predsednik upravnega odbora v imenu ostalih zahvalil g. Attleeju za njegov obisk ter izrazil dobre želje njemu in njegovi stranki. Tudi g. Attlee se je najlepše zahvalil za prisrčen sprejem; obljubil je, da bo v Angliji povedal o življenju in delu v Jugoslaviji ter je zaželel kolektivu in vsej naši državi mnogo uspehov. Predsednik Izvršnega sveta tov. Marinko je kasneje, priredil g. Attleeju slavnostno kosilo. Zahvala grškega naroda Atene, 19 avg. (Atene). Današnja »Elephteria« piše o ganjenosti grškega ljudstva, ker so svobodni narodi nudili pomoč žrtvam tragičnega potresa na Jonskih otokih, in pravi: »Brezno, ki se je pred nekaj dnevi odprlo zaradi potresa, je zasuto s cvetjem humanizma, s cvetjem, ki so ga prinesla tuja ljudstva in njihove vlade. V naši neizmerni bolečini je njihova plemenita poteza največji dokaz, da civilizacija, za katero smo se borili, še nadalje obstoji. Tragičnim žrtvam so stali ob strani tujci, ki so jim izkazovali človečnost in solidarnost. Vse grško ljudstvo občuti globoko hvaležnost in navdušenje.« Ko poudarja velik delež bro-dovja Anglije, ZDA, Francije, Izraela, Italije in Jugoslavije pri reševanju, pristavlja »Elephteria«; »Pozabili nas niso niti Francozi s svojo tradicijo humanitarizma, niti Italijani, ki so nam bili še včeraj sovražni, niti Jugoslovani, niti ves svobodni svet, ki je bil res iskreno užaloščen zaradi grških nesreč.« DELO ZAKONODAJNIH ODBOROV LJUDSKE SKUPŠČINE JUGOSLAVIJE Zakonodajni odbor Zveznega sveta je včeraj dopoldne nadaljeval s proučevanjem osnutka zakonika o kazenskem postopku. Čl. 15 poglavja, ki govori o preiskovalnem postopku, so bili na tej seji predmet širše razprave in podrobnejših pojasnil, četudi so bili neznatno spremenjeni. Med obravnavanjem določb o preiskovalnem postopku so bile izvršene takšne spremembe, ki so v tesni zvezi z načelnimi vprašanji tega dela osnutka. Zlasti zanimiva je bila razprava o vprašanju preverjanja preiskave. Ker je zaradi dopolnitve rezerviran čl. 157, ki govori o pooblastitvi preiskovalnega sodnika, da sme poveriti preiskavo sodniku okrajnega sodišča in notranjim organom, se je prijavil k besedi dr. Dušan Diminič. »Tukaj predlagajo, da lahko preiskovalni sodnik v določenih primerih izroči celotno preiskavo organom za notranje zadeve. To je izhod za silo, saj naši sodniki nimajo te operativne sposobnosti, da bi v posameznih primerih vodili celotno preiskavo. Ko je preiskava pri organih za notranje zadeve zaključena, se po čl. 164 tega osnutka izroče zapiski preiskovalnemu sodniku in le-ta lahko dopolni preiskavo, lahko pa je tudi ne dopolni. Ko meni, da je to v redu, izroči celotno zadevo javnemu tožilcu. Tako utegne priti do sestavljanja obtožnice, ne da bi obtoženca zaslišal preiskovalni sodnik. To je nerodno in nemara bi lahko to stvar rešili tako, da bi v vseh primerih zavezali preiskovalnega sodnika, da pred izročitvijo zadeve javnemu tožilstvu zasliši obtoženega. S tem bi napravili korak naprej, oziroma dali novo poroštvo, da bo obtoženega še pred obdolžnico zaslišal sodnik. Upoštevati moramo, da so zapori v celoti pod upravo organov za notranje zadeve. To pa pomeni, da se utegne pripetiti, da je ob-(Nadaljevanje na 2. strani) ŠAH DR2AVNI POLFINALNI TURNIR V LJUBLJANI Vodi Rabar Ljubljana, 19. avgusta. Danes je bilo odigrano IX. kolo z naslednjimi rezultati: Janoševič Božič prek., Rabar : Horvat 1:0 (33 r^tez), Trajko-vič : Marič remi (21 p>, fuletič : Za-harijev 1:0 (25 p). Kržišnik : inž. Levačič — prek, Matulovič * Hočevar prek., Zavila : Sokolov 1:0 (42 p). Stanje po IX. kolu. Vodi Rabar s 7,5 točkami pred Ja-noševičem s 7 (1), Marič 6,5. Trajko-vič 5,5 inž Vidmar 5 (1), Sokolov 4,5, Preinfalk 4 (2), Hočevar 3.5 (2), Božič, Kržišnik 3,5 (1) Vuletič 3.5, inž. Levačič 3 (1), Horvat in Zahari.iev po 2,5 (1), Matulovič 2 (1), Zavila POLITIČNA DEJAVNOST SZDL PRED VOLITVAMI Organizacije SZDL določajo kandidate, za katere se bodo borile na bližnjih zborih volivcev Kmalu potem, ko je bil objavljen osnutek novega volilnega zakona, se je v mnogih krajih Slovenije začela živahna politična dejavnost osnovnih organizacij Socialistične zveze. Hkrati so se začele tudi razprave o pripravah na jesenske volitve, zlasti o kandidatih za ljudske poslance Zvezne in republiških ljudskih skupščin. Čeprav se je to politično delo šele začelo, vendar lahko že opazimo, — kakor poudarjajo v tukajšnjih političnih krogih — da se članstvo Socialistične zveze za volitve zelo zanima. K politični razgibanosti je mnogo pripomogla široka razprava o novih določbah volilnega zakona, ki bo demokratične pravice državljanov še bolj razširil in utrdil. Ko osnovne organizacije na svojih sestankih razpravljajo o teh odločbah, kakor tudi o konkretnih oblikah političnega boja, da bomo njihovo demokratično vsebino dosledno spoštovali, često opozarjajo tudi na razne težnje glede zlorabe političnih svoboščin. Za zdaj je še težko govoriti o kakih izrazitih poskusih, da bi se takšne težnje uveljavile. Toda v nekaterih okrajih, tako v Tolminu, je že videti, da se med člane Socialistične zveze vtihotapljajo gesla o tem, da je treba izvoliti ljudi, ki bodo skrbeli izključno za krajevne koristi. Takšna gesla bodo nedvomno doživela poraz, če bomo v predvolilni kampanji volivce nenehoma opo zarjali na tesno povezanost med gospodarskimi in drugimi problemi krajevne skupnosti ter splošnimi nalogami naše dežele. Preiskovalni sodnik je neodvisen (Nadaljevanje s t. strani) toženi ves čas v zaporu pod upravo organov za notranje zadeve in da so lahko še tembolj primeri, da obdolženi sploh ni prišel do besede pri preiskovalnem sodniku. Temu bi se lahko izognili, saj ne bi ničesar izgubili glede na uspeh postopka.« Zatem je spregovoril dr. Josip Hrnčevič, ki je med drugim dejal tole: »Očitno je, da bo preiskavo in preiskovalni postopek redno opravljal preiskovalni sodnik sam, ali po okrajnem sodniku. Med razpravo ob izdelavi tega zakonskega osnutka smo upoštevali, da bi bilo poverjanje preiskave in preiskovalnega postopka organom Uprave za notranje zadeve pravilno samo, kadar gre za težka protirevolucionarna kazniva dejanja ali kazniva dejanja, ki so s takšnimi povezana, oziroma dejanja, pri katerih ni moč v začetku razprave ugotoviti, ali gre za kršitev uradne tajnosti ali vohunstvo. Ce v aparatu za notranje zadeve — je nadaljeval tov. Hrnčevič — ustanavljamo posebne organe za vodenje preiskave s kvalifikacijo diplomiranih pravnikov ali z visoko šolo za notranje zadeve, in če jim damo naziv preiskovalnega sodnika nastaja vprašanje, ali ima sploh smisel razlikovati med preiskovalnim sodnikom na sodišču in pooblaščenim organom s potrebnimi kvalifikacijami v resoru za notranje zadeve. Preiskovalni sodnik lahko po osnutku, ne oziraje se na to, komu je poveril preiskavo, le-to dopolni, zato mislimo, da so ti predpisi dovolj gibki, da dovoljujejo vse situacije. Razen tega, je nadaljeval g. Hrnčevič, sodim, da moramo zdaj, ko izročamo preiskavo v roke sodišč, upoštevati, da do uveljavljenja tega zakona izpopolnimo sodišče z zadostnim številom izkušenih sodnikov, ki bodo zagotovili uspešno vodenje preiskave. Ce pogledamo ostale predpise tega osnutka, zlasti tiste, da nihče ne more biti prisiljen na dajanje priznanj, da mora biti vsakemu predočena obtožba, da lahko navede v svojo obrambo dejstva in dokaze, ki jih ima na razpolago, če upoštevamo režim, ki ga zdaj uvajajo v priporih in preiskovalnih zaporih, če upoštevamo vsa ta poroštva, ki jih daje ta osnutek zakona obtoženemu, da bi mu omogočil polno obrambo, potem ne bi bil za to, da je treba določiti, da mora preiskovalni sodnik tudi v tem primeru, čeprav tudi samo formalno, zaslišati obtoženega. Dr Maks Šnuderl je poudaril, da se strinja z izvajanjem Pol milijarde j.a železniške postaje v Sloveniji Ljubljana, 19. avg. V Sloveniji bodo začeli letos graditi in adaptirati 16 železniških postaj. Nova postajna poslopja že grade v Ribnici, Kočevju, Črnomlju, Stični in Laškem. V kratkem pa bodo začeli graditi nova postajna poslopja tudi na železniških križiščih v Sevnici in na Grosupljem Postajna poslopja adaptirajo v glavnem na progi Ljubljana — Metlika in Mirna — Sevnica. Za adaptacijo starih in zgraditev novih postajnih poslopij bodo letos porabili pol milijarde. Velik hotel na Jahorini Sarajevo, 19. avg. Na Jahorini so začeli graditi nov hotel, ki bo imel 112 postelj. Ko bo dograjen, bo na Jahorini na razpolago 400 postelj. Tako bo postala Jahorina veliko središče zimskega športa v Jugoslaviji. predsednika Hrnčeviča, dejal pa je, da se vendar ne boji, da neka načelna stvar ne bo prišla do izraza v primeru, če bomo obdržali določbo iz osnutka. »Ni dvoma, je pripomnil, da v praksi ne bo razlike med preiskovalnim sodnikom in pooblaščenim preiskovalnim organom notranjih zadev. Obstoji pa vendarle bistvena razlika med položajem enega in drugega. Organ notranjih zadev je uslužbenec, ki je podrejen svojim višjim organom. Delati mora tako, kot mu je ukazano. Sodnik pa je neodvisen. Ima poroštvo neodvisnosti. Dela brez odgovornosti pred višjimi organi, mislim v disciplinskem smislu, kar zadeva njegovo delo in ravnanje. Zaradi tega načelnega razloga bi podprl predlog tov. Diminiča.« Član odbora Ivo Sunarič se je pridružil mnenju dr. Hrnčeviča. cta ne bi bilo treba menjati določbo iz osnutka, kjer »obtoženi lahko tudi pred glavno obravnavo zahteva, da ga morajo zaslišati. Obtoženi ima pravico pritožbe na obtožnico, sodni svet pa to pritožbo upošteva.« Isa Jovanovič je podprl mnenje JJrnčeviča in Sunariča ter poudaril, da mora preiskovalni sodnik sam odločiti, ali bo preverjal in dopolnjeval spise drugih preiskovalnih organov, ki jim je zaupal preiskavo. V razpravi je govoril tudi poverjenik Zveznega izvršnega sveta Nikola Srzentič. Izjavil je, da ni treba menjati določbe, kot je to predlagal Diminič. Po zaključni razpravi o predlogu dr. Diminiča, naj bi spremenili člen 164, so glasovali. Z večino glasov so sprejeli predlog dr. Diminiča. Ze zdaj lahko vidimo, da je politično življenje najbolj razvito v tistih okrajih in občinah, kjer so volivci na lanskih volitvah v ljudske odbore s svojo nedejavnostjo in nebudnostjo dopustili, da so se v krajevne organe ljudske oblasti vtihotapili ljudje, ki so doslej izpričali ali zelo malo pobude v delu odborov, ali pa so s svojim početjem celo neposredno škodovali koristim delovnih ljudi in skupnosti. Na sestankih Socialistične zveze v takšnih okrajih so razprave o kandidatih izredno živahne in plodne. Na drugi strani pa se v nekatere organizacije Socialistične zveze, zlasti v bolj oddaljenih va seh in krajih, med delom članstva dokaj jasno uveljavlja odpor proti temu, da bi za kandidate znova predlagali tiste ljudske po slance, ki so, dokler je trajal njihov dosedanji mandat, premalo obiskovali svoje volilne okraje ter premalo obveščali volivce o vseh tekočih političnih, gospodarskih in drugih vprašanjih. Organizacije Socialistične zveze so že določile kandidate, za katere se bodo borile na bližnjih zborih volivcev. Tako so v rudarskem središču Trbovljah že sprejeli predlog, da bodo v svojem okraju kandidirali tov. Miho Marinka. V Novem mestu pa so za kandidata predlagali Vido Tomšičevo in Jožeta Borštnarja. Zadnje dni so se začele tudi priprave na volitve v svete proizvajalcev. V večini sindikalnih organizacij za zdaj obravnavajo samo nove določbe za te volitve, pričakovati pa je, da se bodo kmalu začele tudi bolj konkretne razprave o kandidatih. V Ljubljani želijo Kardelja za poslanca Na plenumu Mestnega odbora SZDL za mesto Ljubljano, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki terenskih odborov SZDL in sindikalnih organizacij, so se včeraj pogovorili o Osnutku novega volilnega zakona v zvezi z pripravami na bližnje volitve poslanca za republiško in zvezno skupščino. Ko je dr. Miha Potočnik objasnil poglavitne značilnosti tega zakona, so navzoči govorili predvsem o demokratični obliki volitev teh organov po delegatskem sistemu. Čeprav ni bila predvidena razprava o predlogih kandidatov, ki naj bi prišli v poštev iz mesta Ljubljane, so navzoči v imenu volivcev omenili željo, da bi za zvezni svet kandidirali tovariša Edvarda Kardelja. Vsi navzoči so ta predlog pozdravili z dolgim aplavzom. ! VELIKE DEMONSTRACIJE PROTI BANJALUŠKEMU VLADIKI IN ŠKOFU Banja Luka, 19. avg. — Socialistična zveza delovnega ljudstva Banja Luke je priredila sinoči v mestu štiri mitinge, katerih se je udeležilo nekaj tisoč prebivalcev. Na mitingih so obsodili sovražno dejavnost banjaluškega vladike ras ■ Slabo sestavljena uredba Tovariš urednik! takšne gospodarske organizacije. Urednike zveznih predpisov bi aR Pa rnora kolektiv spreje t bilo treba tudi v dnevnem tisku sfctep, da bo delal s pogojern. Vasilija Kostiča, ki je cerkve - °P°z°riti na neustrezno stilizacijo nekaterih uredb in drugih pred pisov, s katerimi so urejena po samezna vprašanja s področja našega gospodarstva. Kot izrazit primer za to omenjam uredbo o zagotovitvi izplačila minimuma plačnega sklada gospodarskih organizacij. svoje eparhije spremenil v reakcionarne politične tribune. Na vodilna mesta v cerkvenih odborih je postavil ljudi, ki so med vojno sodelovali z okupatorjem ter celo vojne zločince. Na mitingih je krožila iz rok v roke fotografija, na kateri vladika v prisotnosti nemškega poveljnika blagoslavlja četniške enote pred njihovim odhodom v bol proti narodnoosvobodilni vojski. Prav tako so demonstrirali proti banjaluškemu škofu Čeliku, vojnemu zločincu, ki tudi po iz-držani kazni nadaljuje protiljud-sko dejavnost. Nekaj tisoč članov Socialistične zveze je sinoči na ulicah Banja Luke zahtevalo od ljudske oblasti, naj vladiki in škofu onemogoči sovražno delo v Bosanski Krajini Godba švedskih delavcev bo nastopila v Domu JLA v Ljubljani Ljubljana, 19. avg. Kot gost Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije bo 26. t. m. prišla v Jugoslavijo \ švedska delavska godba. Ze ta1 dan bodo imeli koncert v Domu JLA v Ljubljani, za katerega je veliko zanimanje med delavci Litostroja, Tobačne tovarne, Saturnusa in med drugimi delavskimi kolektivi v Ljubljani. Švedski delavci bodo nastopili: je to vprašanje urejeno. Za kre-tudi na Jesenicah, na Reki in dit je potrebno jamstvo Ijudske-v drugih krajih. Obisk švedskih ga odbora ali ljudske republike. delavcev bo eden od prvih več- Ce si gospodarska organizacija jih stikov med našimi in skandi- ne priskrbi tega jamstva, nima navskimi sindikalnimi organiza- pravice do kredita. Se več, sle-cijami, I diti mora sklep o prenehanju da bodo na račun zaslužka izplačevali samo doseženi plačni sklad. Ureditev tega vprašanja pa Je popolnoma umestna, formulacije (naziv in posamezne določbe) Pa so popolnoma nepotrebne in zamotane ter povzročajo zmedo. Mar ne bi ustrezal naziv: »Uredba o kreditiranju izplačevanja Po doslej veljavnih predpisih minimuma plačnega sklada go-— spodarskih organizacij?« Velja Ljubič je država jamčila za določeni minimum plačnega sklada vsem gospodarskim organizacijam. Z omenjeno uredbo pa se je to spremenilo tako, da gospodarskim organizacijam, ki ne dosežejo zadostnih dohodkov, omogočijo da dobe kredit za izplačila minimuma 80 odst. plačnega sklada. To je bistvena sprememba, ki je povsem v duhu nadaljnjega razvoja gospodarskega sistema. Določba je nedvomno pravilna. Naziv uredbe pa kaže, da se v bistvu ni nič spremenilo, marveč da je prej zajamčeni minimum zdaj določen na ravni 80% povprečnega plačnega sklada. Tak vtis dobiš tudi iz prvega člena, ki se glasi: »Gospodarskim organizacijam, ki ne dosežejo zadostnih dohodkov, se zagotovi izplačilo plačnega sklada v višini... Bralci dnevnega tiska so tako tudi razumeli prve komentarje te uredbe Razen tega tudi kategorična formulacija iz prvega odstavka člena 2: »... ima pravico dobiti kredit...» ne ustreza smislu, niti črki naslednjih členov, s katerimi Sladkor iz letošnje sladkorne pese že izaelujejo Zrenjanin, 19. avg. V tovarni sladkorja v Zrenja-ninu, ki je sestavni del kombinata živilske industrije »Servo Mi-halj«, so več dni preizkušali vse obrate in naprave. Tovarna je ze začela predelovati letošnjo sladkorno peso. Prvi vagoni sladkorne pese so prispeli v tovarno že pred nekaj dnevi. Na železniških postajah po vsem Banatu so odprti P®r°' ni že polni sladkorne pese. P° daljšem presledku bo v tej to-varni letos spet začel obratovati oddelek za proizvodnjo sladkorja v kockah. Osnutek družbenega plan8 za prihodnji dve leti pride v diskusijo sredi septembra V odboru za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta pri' pravljajo osnutek družbenega plana za prihodnji dve leti. Sredi septembra pride osnutek v javno razpravo. Kmalu bodo pripravljeni tudi osnutki perspektivnega plana razvoja nekaterih gospodarskih panog in kmetijstva. Brz ko bodo sestavljeni, pridejo V javno razpravo. PISMO CENTRALNEGA ODBORA SINDIKATA RUDARJEV MEDNARODNI FEDERACIJI Hašš rudarji nočejo tu e kontrole Meje Jugoslavije so odprte vsakomur, ki pride k nam, da bi spoznal našo državo kot nezaupanje in poizkus, da v mednarodnem sindikalnem P bi naš sindikat podredili kon- - - — - Beograd, 19. avgusta. Centralni odbor sindikata rudarjev Jugoslavije je poslal Mednarodni federaciji rudarjev pismo v zvezi z resolucijo, sprejeto na njeni zadnji seji. Resolucija izvršilnega odbora Mednarodne federacije rudarjev zahteva, naj bi v Jugoslavijo poslali delegacijo, ki bi proučila stanje sindikata rudarjev Jugoslavije, potem pa bi kongres federacije dokončno sklepal o sprejemu sindikata rudarjev Jugoslavije v federacijo. V pismu je rečeno, da sindikat rudarjev Jugoslavije ne more razumeti resolucije drugače troli in preiskavi tujega sindikalnega foruma. »Na zadnji seji federacije«, je rečeno pismu, »se je očitno pokazala težnja predstavnikov sindikata rudarjev ZDA, da bi Mednarodni federaciji rudarjev vsilili svoje stali-ščo glede Jugoslavije in njenih sindikatov.« To prizadevanje sindikata ameriških rudarjev temelji na ideološki nestrpnosti in sovraštvu do socialistične graditve pri nas ter stanju pred načelnimi in demokratičnimi tezami, ki jih naš sindikat zastopa glede v vseh vprašanjih, stikov GLAS ORGANIZACIJE SZDL TERENA AJDOVŠČINA: Ob ojamo ponižujoče ravnanje s starimi borci Člani SZDL terena Ajdovščina so na sestanku ogorčeno protestirali proti čudni družbi v podjetju »Tekstil«, ki hoče na pobudo novega direktorja Štembergerja odsloviti iz podjetja tovarišico Miklavčevo Na pobudo svoiih članov je sklical terenski odbor SZDL terena Ajdovščina v torek 18. t. m. protestno zborovanje. Povod za to zborovanje je dal 15. t. m. v »Ljudski pravici-Borbi« objavljeni članek tov. Mira Zakrajška: »Novi direktor prevzema posle pod pogojem, da odpuste člana delavskega sveta.« Ni čudno, da je ta članek vzbudil ogorčenje proti »trgovskim krogom« in podobnim. proti ljudem, kakor je Drago Štemberger, ki mu je delavski svet podjetja »Tekstil« ponudil direktorsko mesto — on pa je stavil pogoj, da mora poprej iz podjetja odstraniti tov. Angelo Miklavčevo-Mami. Delavski svet je ta pogoi sprejel, čeprav o tem ni razpravljal kolektiv, in se seje prizadeta članica delavskega sveta ni mogla udeležiti zaradi bolezni. Čudni družbi v »Tekstilu«, ki se žal imenuje delavski svet. se je s tem ukrepom tako mudilo da so tov. Miklavčevi ta svoj »tovariški« sklep prinesli še topel na bolniško posteljo! Članstvo Socialistične zveze se ob vsem tem vprašuje, kako je mogoče osem let po osvoboditvi tako ravnati z materjo treh padlih partizanov, od katerih je eden narodni heroi, z nosilko spomenice, odbornikom MLO, ves čas po osvoboditvi neumorno in požrtvovalno politično delavko, skromno in pošteno in med vsemi številnimi znanci priljubljeno Mami? Kako je mogoče na tak način odsloviti iz delavskega sveta in iz podjetja komunistko, ki je večkrat opozarjala na kriminalno početje bivšega direktorja »Tekstila« Ivana Avšiča, doku naposled razkrinkala?? ler ga ni Odgovor na to je kratek: zato, ker je Mami poštena, nepodkupljiva, ker se zaveda, da socialistično delavsko upravljanje nima nič skupnega s pokvarjeno prakso nekaterih direktorjev in takih delavskih svetov, kakršen je v »Tekstilu«, ki bi radi spremenili zaupana jim podjetja v nekakšne delniške družbe, katere bi varale našo skupnost, kjerkoli bi se le dalo. Cernu meni Drago Štemberger, da se njegov »značaj nikakor ne bi ujemal z značajem tov. Miklavčeve?« Več kakor očito je, da zato, ker pajdaši v »Tekstilu« ne morejo pozabiti zloglasnega, a njim vendar dragega Ivana Avšiča, ki ga je razkrinkala tov. Miklavčičeva. Na dlani je, kdo je »trgovski teren«, ki se je po njegovih informacijah Drago Štemberger odločil, da stavi tak edinstven pogoj, knkor ga je stavil. In če je Drago Štemberger res komunist in res tovariš, mar ne bi bil mogel najti poti tudi do tov. Miklavčičeve in do odgovornih tovarišev, ki dobro poznajo Mami, da bi se informiral pri njih, ne pa na pokvarjenem »trgovskem terenu«, ki ga Štemberger označuje za »ljudski glas«. Saj gre v primeru Miklavčeve za vzgledno borko za socialistične odnose, medtem ko na »trgovskem terenu« v »Tekstilu« in drugod vedri in oblači Še marsikdo s čudno preteklostjo: razlaščeni trgovci in podobni, belogardisti, razni »ne-obhodni« Specialisti za špekulacije, bivši okupatorjevi sodelavci, ljudje, ki govore, da so komunisti samo za zgago, da so nesposobni itd. Toda tov. Štemberger je šel je pač sam del tega terena, če- i med množicami, vodi v anarhijo prav ima legitimacijo člana ZK. in demoralizacijo. Čutil se je očitno že tako biro- Razmere v »Tekstilu« je treba kratsko nedotakljivega m za druž- preiskati a ne samo v »Tekstilu«, tudi drugod. Primer s tov. Miklavčevo ni osamljen: tak ponižujoč odnos do nekaterih borcev, partizanskih sirot, invalidov in poštenih državljanov terja odgovor. Tov. Angeli Miklavčevi-Mami, požrtvovalni delavki našega terena, pa želimo, da bi ji zdravje še naprej omogočalo delati tako vsestransko in zares pošteno, napredno in borbeno v vseh družbenih dolžnostih, katere ji ni zaupal samo naš teren, ampak vsa Ljubljana. Prepričani smo, da bo primer s tov. Miklavčevo dal zadoščenja tudi drugim poštenim članom SZDL naše domovine in pospešil odločnost in strnjenost boja poštenih državljanov proti ostankom nesocialističnih pojmovanj, proti nesocialistični praksi in sovražnikom delovnega ljudstva ter na p redka.« bo neobhodnega, da lahko počne karkoli. Polna dvorana članstva Socialistične zveze delovnega ljudstva terena Ajdovščina je z burnim ploskanjem sprejela predlog, da ni dovolj, da se preišče, ali je lahko Drago Štemberger še član ZKJ ali ne, ampak, da je edino pravilno, da se mu pokaže, da zanj ni mesta v ZK in da tudi ne more biti nikjer na vodilnem položaju. Zborovanje je sklenilo poslati Mestnemu odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva v Ljubljani in Mestnemu komiteju Zveze komunistov ter vsej jugosl<»-vanski javnosti v vednost in pobudo za odločnejše nastopanje v podobnih primerih povsod, kjer se pojavijo, resolucijo, ki pravi med drugim: »Obsojamo nepravilen, samovoljen sklep delavskega sveta v »Tekstilu« glede razrešnice tov. Angele Miklavčeve kot članice tega sveta in glede odslovitve te tovarišice iz - podjetja ne samo kot netovariški, pravno nevzdržen, ampak tudi kot objektivno ali pa celo namerno reakcionarno politično dejanje, služeče egoističnim interesom posameznikov in prizadevanjem reakcije. Prav tako se nam zdi čudno, da na ta samovoljni sklep deluvskega sveta ni prav nič reagiral kolektiv »Tekstila«. čeprav dvomimo, da se vsi člani tega kolektiva strinjajo s prakso Ivana Avšiča in Draga Štembergerja, kajti ta praksa pomeni rušenje socialističnih odno- najprej na »trgovski teren«, ker i sov in povzroča nerazpoloženje Prebivalstvo Ljubljane, zlasti pa sindikalne organizacije in organizacije SZDL v zadnjih dneh vse bolj ostro obsojajo nepravilne postopke delavskega sveta v trgovskem podjetju »Tekstil« v Ljubljani, o čemer je bilo že pisano v našem listu. Tudi na vče-razšnjem plenumu SZDL za mesto Ljubljana, na plenumu odbora gradbenih delavcev v Ljubljani, na sestankih zdravstvenih delavcev, ki so bili te dni, so ostro obsojali diktatorski način in postopek proti materi treh padlih sinov in tolmačili to kod predrzni poizkus protisocialističnih elementov. banju. Sklep, da bi poslali delegacijo v Jugoslavijo, objektivno pomeni, da bi bil sindikat Jugoslavije glede na ostale član« federacije neenakopraven. RV' darji neodvisne države kakor je Jugoslavija, takšnega odnosa nikdar ne morejo sprejeti. Centralni odbor sindikata rudarjev Jugoslavije poudarja, da federacija še nikoli ni sklenila poslati podobne delegacije \ druge dežele. »Takšen sklep bi lahko sprejeli samo v primeru, če bi veljal tudi za druge članice federacije, torej tudi z® sindikat rudarjev ZDA.« »Po našem mnenju«, je rečeno v pismu, »kar ustreza tudi statutu federacije, njen kongres ne more od; ločati o .dokončnem’ in .polnem včlanjenju sindikata rudarjev Jugoslavije, kakor je rečeno \ resoluciji, ker je le-ta polni opravni član federacije. Kongres lahko, če se ne bo strinjal s soglasnim sklepom Izvršilnega odbora, ta sklep razveljavi in sprejme sklep o izključitvi rudarjev Jugoslavije. Mi pa ne verjamemo, da bi bil takšen sklep kongresa možen, ker bi potem dvomili v neodvisnosti te mednarodne sindikalne organizacije « Meje Jugoslavije, je poudarjeno v pismu, so bile zmeraj odprte vsem, ki žele priti k nam in spoznati našo državo. Takšno možnost so imeli tudi predstavniki rudarjev ZDA, ki jim je naš sindikat lani ponudil tudi izmenjavo delegacij, kar po so odklonili. Možnost, da bi prišel v Jugoslavijo, je imel tudi Biro federacije, ker je bil na sestanku odbora federacije v Rimu v prvi polovici leta 1953 sprejet sklep, da bo prihodnja seja Biroja v Jugoslaviji. Na predlog samega Biroja pa so to namero opustili Jugoslavijo je obiskalo že na tisoče tujih gostov, med njimi tudi več sto funkcionarjev raznih sindikalnih organizacij-Obiskalo jo je tudj precej funkcionarjev v Mednarodni federaciji rudarjev včlanjenih sindikatov. Jugoslavija ni neznana dežela, ki naj bi jo nekakšne delegacije anketnega značaja šele zdaj spoznavale in proučevale. »Predsedstvo Centralnega odbora sindikata rudarjev Jugoslavije,« je poudarjeno v pismu, »ne more sprejeti sklepu mednarodne federacije, da bi poslala delegacijo v našo državo, ker to nasprotuje našemu pojmovanju mednarodnih stikov med sindikati, ki mora jo sloneti na enakopravnosti vseh organizacij na mednarodnem spoštovanju in za-1 upanju.« Na opustošenih Jonskih otikih (Nadaljevanje s 1. strani) s trdim obrazom je s tavajočimi očmi glasno kričala pred poruše-n° hišo. na kateri je visela streha Neobičajno čudno. Klicala je, toda nihče se ni odzval iz kupa razvalin. Tedaj pa je stopil k nam Policist ter nam pojasnil, da se starki zdi, da v ruševinah še živi Njena hčerka. Na obali je hangar kot neobičajno krilo zagrnil morje. Voda razjeda obalo ter vdira skozi ulice, hiša v lepem vrtu pa je videti so strašilo. Od nje so ostale samo Vesele barve okrog napol polom- Jenih oken. Del cvetočega vrta je 1 ostal sam brez slehernega premo-*asul, zid, na belem pročelju v Notranjosti pa se smeje s slike stus s trnovim vencem okrog Kefalonije, Itaka in Zakintosa. glave. Na obali v mestu smo našli tudi kip angleškega generala Charlesa Nepya, ki je bil nekdaj guverner otoka. Kip je bil prevrnjen. Potresni sunek ga je vrgel s postavka ter položil na hrbet. Poškodovani kip z redi na prsih je bil obrnjen z obrazom proti nebu. V popolnoma razdejanem parku smo naleteli na 80-letnega starca, ki je imel nekoč svojo trgovino in fotografski atelje. Sel je v svet, da bi zaslužil denar in da bi si zgradil hišo, sedaj pa je DANES PO SVETU Kolonialne metod Srška deklica. Udomačeni golob, ko da je presenečen spričo katastrofe, kot da nima več volje se b,o.ii ljudi, se spušča po razibtem Kidu in izgine v ruševinah. Golob Jo ostal živ, pravijo pa, da Grki-N.]a, katere slika se smeje z zidu, Ni ostala živa. Kdo ve, kdaj jo bo-ho našli v ruševinah njene rojstne hiše. Prispe ženska, rekli bi rav-Nodušno, in razdeli obrok hrane s Ptico, obrok, ki ga je dobila kot Ponesrečenka od vojaških oblasti. ptica odleti, žena pa se napoti Neznano kam. Samo mi smo ostali v tem izgubljenem delu mesta in smo se dogovorili, da bi bilo tre- tudi to zabeležiti. Skozi okna neobičajnih ruše-v|n. ki jih ne bi mogle napraviti N'ti letalske bombe, smo zagledali skupino ljudi, ki čaka v vrsti- Pride človek z lubenico pod Pazduho in reče, da mu je samo ta ostala od vsega premoženja, Vse drugo je pod kupom kame-Nja, ne bi pa mogel rešiti ne se-oe ne lubenice, če ne bi med potresom prihajal s trga. Pri nekem vodnjaku so se zbrali žejni ljudje ter polnili razbite posode. Ne morejo se načuditi, kako da je ostala ta edina voda v mestu, saj je potres izpraznil vse cisterne ter vse vodovode. Ta dan ni bilo v mestu nobene trgovine. Kmet iz okolice je na hitro roko dvignil cene za več tisoč drahem za svoje blago. Ljudje se niso preveč zanimali za Srozdje, ki si ga edino lahko še kupil. Bilo jim je več za vodo, 'ti je postala na tem otoku dragocenejša od kruha. Ob skoraj vsakem studencu so se razvrstili A.rgostolci kot da se ni nič zgodilo, ali kot da so kaznovani po svoji krivdi. Obubožani otočan nam je pripovedoval, da mu je žal doma, ki je izgubil, in zato, ker je v Njem pred sto leti živel revolucionarni kefalonski upornik Mon-kratos, ki je leta 1848 dvignil Kefaionce k vstaji ter z orožjem Pokazal Angležem, da nimajo tu kaj iskati. prizori, ki jih dolgo ne bomo pozabili. In ljudstvo, ki tako hrabro, brez solz in jokanja prenaša nesrečo, moramo iskreno občudovati. Tako je po vaseh in mestih, Zakintos je zgorel in celotno mesto je porušeno in črno. Pripovedujejo, da so zvonovi z vseh cerk-ženja. Sinovi so se ločili od njega, va zvonili, ko se je zemlja zama-Nemara jih bo nezgoda ponovno jala, in da so zvonili tistim, ki spravila skupaj, vendar starec ob- so bili včeraj še živi, danes, pa žaluje ,da mu ni ostal vsaj foto- so mrtvi v naseljih Jonskih aparat, da bi posnel ruševine svo- otokov. Tu so še včeraj spali, dihali, lju- Na pobudo sipine afriških in bili in se smejali. Zakonska po- azijskih dežel na Vil. zasedanju OZN, stelia V neporušenem delu, brez- ki je bilo lani oktobra, so Francijo , • , „ . ■ rV „ • ^ „ obdolžili, da ni izpolnila obljubljenih P urejena, in na nočni oma- j ref0rm jn a-- zunanjepolitičnemu odboru av- iskrenem sodelovanju, ki bi kori- strijskega parlamenta Odbor se stilo Egiptu in Sudanu. .sestane jutri. Ko bo avstrijski Zato pravijo, naj bi odnosi med oblasti še na Dunaju Dejansko j odgovor v odboru sprejet, ga bo- obema državama temeljili na pa se sovjetski organi še zdaj ni- do izročili sovjetski vladi. skupnih vzajemnih materialnih koristih, ki bodo najboljša osnova za nadaljnje sodelovanje na političnem področju. Sedanja obdelovalna površina Sudana je nekaj nad milijon fe-danov zemlje, 40 milijonov feda-nov dobre zemlje pa še čaka na D„. „„ _ , , , delovno silo, na Nilove vode in , 18. avg. (Reuter). Prvo hrano dele v zadostnih množinah, kmetijske stroje. S kapitalom neuradno poročilo o žrtvah na Jon- j Ljudje so pospravljeni po šotorih ke egipčanske družbe bodo kmalu skih otokih pravi, da je bilo 6001 in tudi za prvo silo oblečeni. Ob- začeli obdelovati petdesettisoč fe-mrtvih, 800 hudo, 1500 pa laze novili so tudi glavne napeljave dano v sudanske zemlje, delničarji električnega toka. pa bodo dobivali nagle in velike , . , . , Medtem prihajajo nadaljnje dobičke od pogostih in bogatih bo treba nekaj mesecev intenziv- pošiljke z vseh strani sveta. Tudi žetev. Hkrati začenjajo v Sudanu ne®a.de , sovjetski Rdeči križ je poslal 250 politične akcije za združenje z Mednarodna reševalna akcija večjih zabojev blaga, belgijski 2 Egiptom oziroma za odstranitev se medtem vedno bolj uspesno toni zdravil. Ludi so pričeli da- tako imenovanega vprašanja Juž-nadaljuje. Danes so pogasili v nes povprek cepiti proti-epide- bega Sudana, za katerega zatrju-Zantu še požar, ki je nastal pred- mičnim boleznim. I jejo Angleži, da ne želi sodelova- včerajšnjim po enem izmed zad- Ceste so prav tako v glavnem'pja z Egiptom, temveč hoče še njih potresnih si^iHPV in je med že.pt£hpdne. ^^e^alng $kcija bo nadalje britansko upravo, ki lahko drugim uničil tudi dragoceno, trajala približno še teden dni. i baje najbolje zaščiti njegove inte-knjižnico. Medtem so tako v Dotlej, sodijo, da bodo odpeljali rese. z otokov že vse ranjence v atenske in druge bolnišnice. ranjenih civilistov. Za najnuj nejšo obnovo prizadetih krajev i 60 do 80 piastrov in so mu šele i kasneje to plačo povečali na en i funt. Neki ameriški novinar je nato I vprašal predsednika Nagiba, kakšne so plače guvernerja v sudanskih provincah. Odgovor se je glasil: »Vsi guvernerji provinc so Angleži in nastopijo svojo službo s plačo 60 funtov mesečno. Ravnatelji muduriehov prejemajo 71 funtov. Po potovanju misije MIL so ravnatelji muduriehov prejemali po 100 funtov mesečno.« General Nagib je nato rekel, da so velike razlike med plačami funkcionarjev na severu in na jugu. »Na jugu prejemajo funkcionarji smešne plače, ki se gibljejo od enega do poldrugega funta in nikoli ne presegajo treh funtov. Hkrati pa funkcionarji na severu Sudana prejemajo po 50 ali več funtov, čeprav so oboji Sudanci.« Med konferenco je govoril tudi M. Bazia iz mudurieha Bahr el Gazar, ki je rekel, da je ob prihodu v Egipt zdaj prvič v svojem življenju videl Khartum v Severnem Sudanu. Govoril je o tem, da Angleži v južnem Sudanu podpihujejo sovraštvo južnih Sudancev do severnih bratov in poudarjajo njihov privilegirani položaj. Ob prihodu egiptovske misije, ki jo je vodil Šalah Salem, i so se v Južnem Sudanu pojavili glasovi, da Egipt pripravlja novo I okupacijo Sudana. Rekel je tudi, da večina južnih Sudancev ne ve, da je Sudan kondominij in da so prepričani, da v deželi gospodarijo le Angleži. lako je prišlo do tega, da so Angleži tiste južne Sudance, ki so podpisali sporazum s Salahom Salernom, prikazali kot izdajalce, ki so svojo deželo prodali Egipčunoin. AmusAjum iz mudurieha Gornji Nil je rekel, da hočejo Angleži njegovo domovino pretvoriti v živalski vrt. Guverner province je 1941 ukazal, naj ga bičajo, ker ni hotel sprejeti smešne plače 45 piastrov. Takrat je guverner rekel Ajumi, da pravzuprav niti ne po; trebuje obleke, ker so vsi njegovi predniki živeli goli. Nato je ukazal, naj mu obleko slečejo. je neki govornik rekel, da lahko pO-ložaj o južnih Sudancih pod britansko upravo oceni najbolj p° tem, da večina prebivalstva se vedno živi gola, to je brez obleke. Ob zaključku kairske konference južnih Sudancev s tujimi novinarji, je general Nagib navzoče novinarje prosil, naj svetu povedo resnico o položaju v J uz" nem Sudanu. Pripomnil je tudi, da napadi proti imperialistični politiki Britanije niso naperjeni proti posameznikom, temveč proti administrativni politiki. Z. r. „Mednarodna politika“ posvečena tržaškemu vprašanju Zantu, kakor v Argostoliju delno obnovili vodovod, tako da predlagal sprejem Kitajske in Severne Koreje v OZN. gati Avstralije in nekaterih •drugih držav, ki so zastopane v odboru, je Višinski v nasprotju z, „ ,, . . že znanimi tremi zahodnimi reso-' ..;Naf popoldanski seji so govo-lucijami o udeležencih korejske F1.1* n.‘“““ki delegat Balusek mirovne konference zagovarjal še sovjetsko resolucijo, po kateri naj bi se korejske konference udeležili zastopniki SZ, Velike Britanije, Francije, ZDA. kontinentalne Kitajske, Indije, Poljske, ki je inststiral na tem, da se po litični odbor ne bavi s korejskim vprašanjem v obče, marveč, da se omeji na organizacijo korejske politične konference. Korejsko vprašanje je prav stvar te kon- Svedske, Burme ter Severne in ference, ki bi se utegnila baviti Južne Koreje. Po uspešni zagotovitvi miru v Kar pa se tiče pritegnitve de- Koreji še z drugimi vprašanji, legatov kontinentalne Kitajske in Kakor on, se je tudi belgijski de-Severne Koreje k razpravam v legat Wisot izrazil proti temu, da političnem odboru Generalne bi se politični odbor spuščal v skupščine OZN, je Višinski spričo samo korejsko vprašanje. Mosadek utrjuje svoj režim Aretacije v Teheranu - Riza Pahlevi v Rimu Teheran, 18 avg. (AFP). Na- ki je vladi hudo zagodel s svojim petost v Iranu se še ni polegla j dekretom o imenovanju za pred-Nasprotno so se sedaj začela I sednika vlade, ker se bo, kakor obračunavanja med nekaterimi kaže, oprla nanj, čeprav ilegalno političnimi strankami, ki so se preselila tudi na teheranske ulice. Danes je prišlo do spopadov 'sedaj domala vsa opozicija proti Mosadeku. Teheran. 18 avg (AFP). Na med pristaši informbirojevskega j*. • _____' Tudeha in paniranskega gibanja podla8i zakona 0 dliavn' varn0 Slednjemu so Informbirojevci v Teheranu danes razdejali poslov- I ^^»‘‘^^"teheraMkeS ne prostore. Tudi v žitnih silosih I ™Xcf Huseina Makiia kl južno od Teherana je prišlo do zagovornika “ ctonaliza- nSd°PoHclfaa3je nlUavila0 red cije petrolejske industrije Z Mo-Zunanji minister Fatemi pa tel je izjavil, da so nocoj aretirali ’tili Drvaka ionskih fašistov 2 generala, 6 polkovnikov in 6 ^kaMV) Z^beha drugih oficirjev, vse opozicijske ,4umkasov> lanena poslance in še nekaj drugih po- Rim. 18 avg (Reuter) Iranski lltikov, ki so bili znani nasprot- 1 šah je davi zapustil Bagdad in se niki Mosadekove politike Are- s svojo ženo pripeljal z angleškim Le z Itake še poročajo o pomanjkanju vode. Danes so seizmografski aparati zabeležili še štiri potresne sunke. USPEH FRANCOSKIH JAMARJEV Pariz, 18. avg. (AFP). Trije francoski raziskovalci so v Pirenejih v bližini Pierre Saint Martina raziskali neko brezno in se spustili v globino 730 m. V spe-leoloških krogih imajo ta podvig za rekorden uspeh. Obsedno stanje v Udžiju Casablanca, 18. avg. (Reuter). V Maroku je prišlo danes do novih demonstracij maroških nacionalistov, pristašev sultana Mohameda Sidi Ben Jusufa V arabskem okraju Casablance je policija aretirala nad 100 demonstrantov Vsega skupaj Je sedaj v zaporih več kot 500 ljudi, ki so bili domala vsi že zaslišani. Nocoj je policija obkolila arabsko predmestje, da bi .preprečila nadaljnje demonstracije in demonstrante zadržala od francoskega predela mesta. V Udžiju v srednjem Maroku, kjer je bilo v nedeljo ubitih 18 Maročanov, so demonstranti danes napadli policijski avto. Policisti so se branili s streli iz avtomatskega orožja in so ubili dva Maročana. V mestu je bilo proglašeno obsedno stanje. Razglasili so policijsko uro. Po mestu patruljirajo oddelki vojske in policije. Egipčani pa zatrjujejo nasprotno: Sudan ne potrebuje Angležev. Kadar lahko svobodno govore, tudi južni Sudanci izjavljajo, da ne žele Angležev, ki za njihovo državo niso nikaka dobrina. Nedavna tiskovna konferenca v častniškem klubu v Zamaleku v Kairu, katere se je udeležil tudi general Nagib, je lahko najbolj izpričala, kako se je to vprašanje že zaostrilo. Razpravljali so o položaju Južnega Sudana. Kljub vpadom nekega angleškega novinarja je stari član sudanske ustavne komisije, Sid Si-lisiu Iro iz province Ekvatorije, rekel: »Južni Sudan upravljajo člani kondominiuma. Staro načelo .razcepljaj in vladaj* je edino, ki ga pri nas uporabljajo. Prebivalcem Juga je prepovedan vsak stik s prebivalstvom Severnega Sudana. Po drugi svetovni vojni 1947 smo imeli v Džubi konferenco, na kateri sjno sklenili, naj bi bili tudi mi, južni Sudanci, zastopani v ustavni komisiji. Pred ustanovitvijo te komisije je konzultativni sklep severnih Sudancev deloval tri leta. V tem svetu nismo imeli zastopnikov. Ko pa so nas 1947 vprašali, ali hočemo predstavnike v ustavni komisiji, smo sprejeli to priložnost za sodelovanje e severnimi Sudanci.« Ta južnosudanski vodja je povedal tudi, da imajo šolstvo v Sudanu v rokah predvsem verski misionarji in da so šele južni Sudanci pred nedavnim uspeli pridobiti nekaj kreditov za šolstvo. Ko je govoril o plačah v Južnem Sudanu, je povedal, da je kot blagajnik v neki knjigarni, kasneje pa kot uradnik prejemal mesečno Dvojna številka »Mednarodne politike« z dne i. avgusta je posvečena v celoti tržaškemu problemu in vsestranskemu osvetljevanju tega problema. Med mnogimi izredno dokumentiranimi članki se odlikuje uvodnik državnega podsekretarja za zunanje zadeve Aleša Beblerja. Tovariš Bebler navaja nekaj povsem pozabljenih elementov tržaškega vprašanja. Tovariš Bebler opozarja na dejstva, na temelju katerih so še na pariški mirovni konferenci obravnavali zahtevo Jugoslavije za priključitev celotnega tržaškega področja Jugoslaviji. To je predvsem dejstvo, da je Trst nastal in cvetel kot pristanišče in pristaniško mesto svojega geografskega zaledja, le-to pa je ozemlje, ki sedaj večinoma pripada Jugoslaviji. Italija takšne vloge nikdar ni imela, zaradi česar Trst ni nikdar v zgodovini pripadal Italiji. Tu je tudi okoliščina, da je Trst zemljepisno na jugoslovanski obali in na jugoslovanskem narodnostnem področju. Na naziranje, da je STO lahko razdeljeno po obstoječih conah, odgovarja tovariš Bebler, da te cone niso ne enake in ne slučajne in da je temeljno sporno vprašanje cona A oz. mesto in pristanišče Trst. Poglavitni predlog Jugoslavije za rešitev tržaškega vprašanja je sovladanje, ki je ena izmed variant za uresničitev temeljne zamisli mirovne pogodbe. Ta varianta najbolj ustreza sedanjim razmeram, saj daje popolno enakopravno upravo dvema sosednima državama. Profesor ljubljanskega vseučilišča dr, Anton Melik opozarja v svoji etnografiji cone A. da je mestno središče Trsta narodnostni otok v popolnoma slovenski pokrajini. Državni svetnik Sekretariata za zunanje zadeve Stanislav Kop-čok dokumentirano dokazuje, da je gospodarska povezanost Trsta in Jugoslavije tako velika in vsestranska, da se mora popolnoma razmakniti s široko in živahno izmenjavo dobrin v prevozu, zlasti pa v industrijskem sodelovanju. Književnik Viktor Car Emi® omenja v članku z naslovom »R faut en finir« popustljivost M' hodnih krogov do italijanskih ekspanzionistov in zahteva, naj že prenehajo s to otročjo igro. Sava Kosanovič, član Zveznega izvršnega sveta, opozarja n® temeljno napako vseh italijanskih vlad, ki mislijo, da ie najboJ praktično izkoriščati slabosti ah nezgode svojih sosedov. Razen škode, ki nam jo delajo s takšno politiko, navaja Kosanovič sve mnogo primerov iz lastne izkušnje o ravnanju italijanske dipl0* macije, pri Čemer poudarja, aa s tako politiko škodujejo le sebi-' Nazori in metode italijanskega iredentizma — je snov, o kateri piše profesor ljubljanskega vseučilišča dr. Lavoslav Čermelj* profesor beograjskega vseučilišča dr. Novak pa piše o Vatikanu v službi raznarodovanja Slovanov v Julijski krajini. O Trstu kot »avstrijskem pristanišču« in o zanimanju Avstrije za Trst piše g. Hans Georg Ra®' bousek z Dunaja. Generalpolkovnik Boško Šiljegovič je zelo nadrobno opisal operacije IV. armade za osvoboditev Istre, Trsta j® Slovenskega Primorja. Predsednik okrajnega ljudskega o^Hiora v Kopru Julij Beltram piše o uspehih ljudske oblasti v jugoslovanski coni, ljudski poslanec Beg® Vižintin pa o Slovenskem Primorju, ki je ostalo brez svojih mest. Državni svetnik Sekretariata za državne zadeve Milan Bartoš navaja v odgovoru na vprašanje* zakaj se dandanes ni moči lotiti rešitve tržaškega vprašanja p® mirovni pogodbi, spremembe, ki so nastale v coni A po sklenitvi pogodbe. Že sama pogodba je bila rešitev, ki jo je Jugoslavija sprejela kot žrtev. Ker pa se je med tem položaj brez krivde Jugoslavije z zavestno kršitvijo pogodbe spremenil na škodo Jugoslavije, so nasveti nekaterih dozdevnih prijateljev, da bi prešli preko vsega tega in se dobesedno držali mirovne pogodbe naivni in nestvarni, pravi Bartoš. sti so danes aretirali tudi bivšega predsednika parlamentarne ko- _ Prvenstvena košarkarska tekma na stadionu 2eleznlčarja, 500 gledalcev, sodnika Klojčnlk ln Počkar. ASK Kristančič 21, Pavlovič 5, Skrjanc 22, Fuglna 2, Debevc 1 2eleznlčar: Dvoržak 9, Zupančič 10, Remic 2, Brumen 15 Feguš 2, Vračko 4. Radmellč l. Tretje letošnje srečanje med domačina nasprotnikoma Je dalo kar najboljšo k--šarko ki le navdušila gledalce posebno v prvem polčasu Tokrat sta bili obe moštvi enaki po močeh ln Znanju ln so se koši na menjavali KOŠARKA DRUGA ZMAGA ASK ask : Železničar si : 43 <32:24) obeh krajih nepiestano tiranih je bilo še mnogo drugih potniškim letalom v Rim. Po pri-j fanaZnvoVlja*ePseBVjer1faIli0,f!ri ^ask ljudi, njihovega števila pa Fa- hodu jč novinarjem demantiral,! uspešno upiral temi ni nadrobneje označil. Policija pa medtem stika po hribih za generalom Zahedijem, boljšo taktično Igro In predvsem z izvrstnim streljanjem zdaj že nezmotljivih Škrjanca ln Kristančiča pridobil razliko 13 košev, kar mu le kljub vsem naporom 2elezničarJa zadostovalo za zmago. S tem uspehom je ASK prevzel vodstvo v zahodni skupini polfinalnega državnega prvenstva. Sodnika Klojčič ln Počkar sta v prvem polčasu izvrstno ravnala Igro, v drugem pa sta nekoliko popustila v škodo obeh moštev, kar |e dalo povod nekaterim gledalcem za hudo nešportno vedenje. Vodstvo Železni- čarja, organizatorja tekmovanja, ni poskrbelo za reditelje, tako da Je ne- ,________ _____ . »consko« obrambo kaj zagrizenih klubašev poizkusilo da bi bil DObesnil Na VDrašanie ln te ne 1,1 zgrešil pod košem neka) sodnike dejansko napasti s kamenjem ’ zrelih situacij bi kar resno ogrozil To najostreje obsojamo. 1 svojega nasprotnika. I V predtekmi so mladinci ASK pre- | V drugem polčasu sl Je ASK z1 magall Železničarja s 32:24. ali se bo vrnil. Je dejal: »Verjetno, toda ne tako kmalu«. Mestno središče Trsta GOSPODARSKE AKTUALNOSTI Proiziodi celuloze sc do v Mii povečala za 42°: Z novimi investicijami se bo dvignila proizvodna zmogljivost tovarn v Vidmu in Goričanah or’ 27.000 ton letno PRED PRAZNIKOM PRIMORSKE .a 2e dolgo je v načrtu povečale zmogljivosti tovarn celuloze * Vidmu in Goričanah. Razne T>re, kakor pomanjkanje deviz-sredstev, pa so doslej onemogočale uresničenje tega načrta, *' je vezan z nabavo dela opre-me v tujini. Zdaj pa se je stvar le Premaknila z mrtve točke. Se ta mesec se bodo v tovarni Celuloze v Goričanah pri Medvodah začela gradbena dela za po-ecanje in modernizacijo tega brata. V tovarniški zgradbi za Kuhalnike, ki so jo že prej po- , skem času lahko začela montaža ! strojev in naprav. Proizvodni postopek v tem novem obratu bo tako urejen, da bo ves transport mehaniziran. Celulozni les bodo mehanični transporterji dodajali predčistilnemu stroju, nato pa stroju, ki les razseka v drobne sekance. Ti sekanci se bodo spet avtomatično skozi ciklon prene-I sli v prebiralne bobne, od koder > jih bodo pihalne naprave spra-I vile v silose nad kuhalniki. Na J vsej tej poti bo odpadlo vsako ročno prenašanje ali prevažanje. I onečiščala Soro. V perspektivnem načrtu pa imajo tudi zgraditev belilnice za celulozo in povečanje sušilnih naprav pri celuloznem stroju, kar bo olajšalo prodajo celuloze doma in v tujini, ker bo tovarna lahko prodajala suho in beljeno celulozo. V tovarni celuloze v Vidmu pri Krškem bo povečanje zmogljivosti terjalo manj investicij, saj gre tu za sodobno urejen obrat. Videmska tovarna ima zdaj dva kuhalnika za celulozo, v obstoječi stavbi pa je še prostor za tretji kuhalnik, ki ga bodo zdaj postavili. Ta tretji kuhalnik (za 100 m3) bo imel kakor ostala dva zmogljivost 4500 do 5000 ton celuloze letno, tako da se bo celotna zmogljivost tovarne povečala na 15.000 ton celuloze letno. Ostale naprave bodo le nebistveno spremenili. Mehanizirali bodo Montiranje novih strojev v tovarni celuloze Goričane bodo postavili nov četrti ohalnik s prostornino 70 m3, ki lut ^ na *et0 °krog 3000 ton ce-z °ze, s čemer se bo proizvodna mogljivost tovarne povečala na «000 ton. Ker pa je obrat pre-. zastarel, bodo modernizirali Povečali- tudi druge naprave. .. Predvsem bodo zgradili novo ^tilnico lesa, kjer bodo tudi no-e naprave za sekanje lesa in Prebiranje sekancev. Ta stavba, Ki bo s stranskimi prostori obsedala 700 m2, bo do konca leta pod streho, tako da se bo že v zim- V delu tega obrata, ki je bil zgrajen pred leti, so že postavili doma izdelane sortirne bobne. Ostala oprema pa je naročena pretežno v inozemstvu in bo dobavljena do konca letošnjega leta. | Zaradi racionalnejše proizvodnje bodo pri kuhalnikih uredili tudi naprave za regeneracijo kisline (luga), ki jo zdaj po končanem postopku spuščajo v Soro. Tako bo podjetje bolje izkoriščalo ne le kislino, marveč tudi toploto. Proizvodni stroški bodo nižji, tovarna pa bo tudi manj V dveh dneh 10 milijonov dinarjev vpisanega posojila za šole in stanovanja v Ljubljani Ljubljana, 19. avgusta. Vpisovanje posojila za šole in stanovanja v mestu Ljubljani je dobilo zadnje dni večji razmah. Na raznih sestankih sindikalnih organizacij, na terenih, v ustanovah in drugod,, se jih čedalje več javlja, da položijo vsaj majhno »opeko« k skupni stavbi. Med terenskimi organizacijami SZDL pa še vedno prednjači teren Ajdovščina, na katerem je vpisano nad 4 milijone in 600 tisoč dinarjev. Člani sindikata so vpisali nad 26 milijonov. Poleg tega mnogi kupujejo obveznice kar pri Narodni banki, ki jih je že razprodala za nad 17 milijonov. Mec*na hranilnica pa za 2,600.000 dinarjev. Samo v zadnjih dveh dneh je bilo prodano za 10 milijonov dinarjev obveznic. Skupno je sedaj v prometu 76 milijonov dinarjev obveznic mestnega posojila. samo še transport izdelane celuloze iz snovnih jam, in sicer z ispiralnimi napravami, medtem ko se zdaj to delo opravlja ročno. Tudi za to tovarno so nove naprave že naročene v inozemstvu. Po izvršenem povečanju in modernizaciji se bo skupna zmogljivost obeh tovarn v Sloveniji povečala za 42 o/o, od sedanjih 19.000 na 27.000 ton celuloze letno Pretežni del povečane proizvodnje celuloze pa bo potrošila velika tovarna rotacijskega časopisnega papirja, ki jo gradimo poleg obstoječe tovarne celuloze v Vidmu. Tako bo imela Slovenija glede na ugodno surovinsko bazo v mehkem lesu nadalje velik delež v skupni jugoslovanski proizvodnji celuloze. Do leta 1949 se je gibala celotna proizvodnja celuloze v Jugoslaviji na višini 22.000 do 23.000 ton (od tega 17 tisoč do 18 tisoč ton v Sloveniji in okrog 5000 ton v zagrebški tovarni papirja), kar pa ni zadoščalo za domače potrebe in smo morali celulozo še uvažati. Z zgraditvijo nove tovarne celuloze v Prijedoru v Bosni, ki pa še ne obratuje s celotno zmogljivostjo, se je lani jugoslovanska proizvodnja celuloze povečala na 34 tisoč ton. Ko pa bodo tovarne v Prijedoru, Vidmu in Goričanah dokončno opremljene oziroma povečane, se bo skupna proizvodna zmogljivost jugoslovanskih tovarn celuloze dvignila na okrog 62.000 ton letno, kar bo zadoščalo ne le za rastoče domače potrebe, marveč nam bo tudi omogočalo, da bomo namesto celuloznega lesa v večjem obsegu izvažali celulozo. V vseh gostilnah kavarnah in restavracijah zahtevajte »Ljudsko pravico-Borbo« . SKOBB - »Bazoviške« se bodo zbrali v Gornji Branici Stab XVIII. SNOUB -NOV Bazoviške brigade skupno z občinskim odborom ZB Štanjel organizira dne 30. avgusta 1953 ob 14. uri zbor vseh borcev Bazoviške brigade v Gornji Branici pri Štanjelu. Na tem zboru bo govoril rezervni oficir JL. major tov. Lavrenčič Stane. Ob tej priliki bo odkrita spominska plošča na hiši Kantetovih v spomin na prvo srečanje vaščanov s partizani dne 28. avgusta 1941. V bližini Gornje Branioe je takrat taborila prva partizanska četa na Primorskem pod vodstvom komandanta Dolgana Ervina. Tovariš Dolgan Ervin bo na tem zboru odkril spominsko ploščo in govoril zbrani mno- žici. Na tej proslavi bodo nastopili tudi pevski zbori iz Štjaka. Štanjela in Sežane. Po odkritju spominske plošče bo nastopila igralska skupina IX. korpusa NOV z zelo lepim programom. Zvečer pa bo splošno ljudsko rajanje ob dobri vipavski kapljici. Vabimo borce Bazoviške XVIII SNOUB-NOV brigade, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže, prav tako vse borce in aktiviste iz NOB in vse prebivalstvo, da počastimo 10. obletnico slavnih dni osvoboditve Primorske in se pogovorimo za skupni zbor in- nastop na proslavi na Okroglici dne 6. septembra. V. J. IZ TERENA ŠIŠKA IN LITOSTROJ BOSTA PELJALA DVA POSEBNA VLAKA NA OKROGLICO Ljubljana, 19. avgusta. Kakor je sto in sto zavednih Ljubljančanov v času borbe z radostjo odhajalo v Slovensko Primorje na pomoč k organizaciji odpora, osnovanju prvih zarodkov ljudske oblasti in odkrite borbe proti okupatorju, prav tako se te dni javlja vse večje število ljudi, ki žele skupno s primorskimi brati proslavljati veliki praznik — 10-letnico osvoboditve na Okroglici, 5. in 6. septembra. Na željo članstva SZDL so se po mnogih terenih že začela posebna zborovanja in predavanja o Primorski. Ljudje želijo, da pred odhodom na Okroglico slišijo čimveč o temni zgodovini teh krajev in tudi o sedanjem napredku v okviru svobodne domovine. Takih predavanj je že bilo več. Na terenu Ajdovščina je danes govoril o Primorski tudi tamkajšnji rojak, književnik France Bevk. Bevka želijo tudi člani SZDL terena Litostroja in drugod. PRESKRBA Z VODO — pereč problem Koksarne v Luhaico prvotnem načrtu bodo le-s Uivestirali za dograditev kok-j^rne v Lukavcu 970 milijonov, osedanje investicije znašajo nad ,,'hilijard. Razen ostalih poslo-in naprav naj bi letos do kon-? leta razširdi mehanično delav-'eo, zgradili skladišča za razne Potrebščine, garažo z delavnico, .mbulanto s kopalnico, skladišče 2v.ePla in drugo. Letošnji investi-5Bski plan izpolnjujejo enakomerno. V prvi polovici leta so 'Spolnili v gradbeništvu 53, v ''''Ozni opremi 52, v montiranju P9 65 % plana. Ta uspeh kažč, da **: ni treba bati, da letošnjega P‘ana investicij ne bi izpolnili. . 1 Ena najbolj perečih zadev, ki bo treba urediti, je preskrba foksarne in tovarne z vodo, ki jo "odo potrebovali, ko bo začel °nratovati razširjeni del tovarne fode (kor se bo zgodilo najbrž do k ,°nca letošnjega leta) trikrat več k"kor doslej' Svet za gospodarstvo se je pred •jnkaj meseci lotil tega vprašanja, "a se zaradi pomanjkanja vode Jniogljivost tovarne ne bi zmanjka. Komisija strokovnjakov je Proučila možnost, da bi zgradili "a reki Spreči most in jez, za ka-,erim bi v bližini tovarne sode na- stalo umetno jezero. S tem bi bilo vprašanje preskrbe z vodo urejeno ne samo za koksarno, tovarno sode in termoelektrarno, marveč bi iz umetnega jezera lahko namakali tudi več tisoč oralov rodovitne zemlje. Letos sta koksarna in tovarna sode organizirale raziskave ter naročile idejni in glavni projekt, ki naj bi bila končana do konca leta. Prihodnje leto pa bodo začeli graditi jez. Ze zdaj pa nastaja vprašanje: kdo naj priskrbi investicije za zgraditev jezu, ki bi veljal po prvih proračunih 150 milijonov din? V Sarajevu pravijo, naj bi to delo vodil Okrajni ljudski odbor, le-ta pa vprašuje, kdo bo priskrbel denar. Nekateri .menijo, naj bi priskrbela denar zainteresirana podjetja, kar bi bilo najbolj pravilno. Na nedavnem posvetovanju so sklenili, da bodo do konca leta pripravili načrte za zgraditev novih tovarn pri koksarni, v katerih bi izdelovali čisti fenol in naftalin. Sklenili so tudi do aprila prihodnjega leta proučiti in pripraviti nadaljnjo etapo graditve koksarne. Gre za poslopji za kemično predelavo kolesnega plina ali za predelavo katranske smole , za proizvodnjo elektrodnega kok-I sa. Do novembra naj bi bile končane priprave na montiranje drugega kotla na visoki pritisk, ki naj bi začel za poskušnjo obra-!' tovati v prvem polletju 1954. Pri-j pravljajo tudi zgraditev žične že-I leznice za prevoz jalovine čez | Sprečo. Dograditi jo nameravajo i do srede prihodnjega leta. Govo-j rili so tudi o strokovni izobrazbi [osebja. .Inženirjev in tehnikov imajo sedaj dovolj, zelo pa primanjkuje ekonomskih in računskih strokovnjakov. Lesna industrija Hrvatske na solunskem velesejmu Zagreb, 19. avgusta Na mednarodnem velesejmu v Solunu, ki bo od 6. do 27. IX., bo Lesna industrija Hrvatske zastopana z raznimi lesnimi izdelki. Razstavo organizira zagrebško izvozno in uvozno podjetje »Ex-port-les« v okviru razstave Zvezne trgovinske zbornice v Beogradu. Razstavljeni bodo zlasti izdelki rezanega gradbenega lesa, parketi, furnirji, vezane plošče, lesna galanterija, sodi in upognjeno pohištvo. Drugo nedeljo pojdemo na Golo! BORCI X. SNOUB »LJUBLJANSKE« vabijo prijatelje in znance,, posebno pa še vse ljubljanske aktiviste in borce drugih brigad na proslavo desetletnice ustanovitve ki bo dne 29 in 30. avgusta na Stari žagi — na znanem partizanskem taborišču — na Golem pri Ljubljani. Spored proslave: Sobota, 29. avgusta: ob 16. uri odhod borcev z zbirališča pred Narodnim domom na Golo; ob 20.30 kresovi na Golem in okoliških gričih Ob kresovih tovariški pogovor borcev. Nedeljk, 30. avgusta: ob 9. uri začetek proslave na Golem. Sprejem patrulj z Dolenjske in Gorskega Kotara. Odkritje spominske plošče na Golem Sodeluje invalidski pevski zbor in godba na pihala Ob 10. uri: polaganje vencev na spomenik padlim bor-cčm na Golem. Ob 11. uri: zbor brigade pri Stari žagi. Himna. Govor komisarja X. SNOUB, narodnega heroja Janka Rudolfa. Po zboru brigade partizansko rajanje. Udeležimo se proslave v čim večjem številu in dajmo s tem še večji poudarek vrsti zgodovinskih obletnic, ki jih letos praznuje borbena Ljubljana. Hkrati pa se bomo s to obletnico pripravili na našo največjo letošnjo manifestacijo DESETO OBLETNICO PRIKLJUČITVE PRIMORSKE. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA PROSLAVO DESETE OBLETNICE USTANOVITVE X. SNOUB »LJUBLJANSKE« Jako lepo potekajo priprave na terenih Spodnje in Zgornje Šiške in Litostroja. Skupno s terenskimi organizacijami sodelujejo tudi Zveze borcev, sindikalne organizacije Električne cestne železnice, Litostroja in druge. Skupno bo šlo samo iz teh terenov toliko ljudi na Okroglico, da je njihov pripravljalni štab sklenil zaprositi železniško direkcijo za dva posebna vlaka. Tudi v Šoštanju hite s pripravami Tudi v Šoštanju se vneto pripravljajo na proslavo 10. obletnice osvoboditve Slovenskega Primorja. Občinski odbor SZDL v Šoštanju je pokrenil vse potrebno, da se proslave udeleži čim večje število ljudi. Vse sindikalne organizacije in vaški odbori SZDL zbirajo prijave za udeležbo. Največ prijavljencev je doslej zbrala sindikalna podružnica tovarne usnja v Šoštanju in sicer preko 300. Verjetno tudi ostale sindikalne podružnice, posebno po večjih podjetjih, kot n. pr. pri Gradisu, Gradbeniku, Tovarni konfekcije itd., ne bodo hotele zaostajati. Pa tudi vaški odbori SZDL naj bi medsebojno tekmovali, kateri bi zbral največ udeležencev. Upamo, da bodo vsi !član'i SZDL, tudi izven sindikalnih organizacij, pokazali svojo globoko ljubezen do bratov in sester na Prifndtskem i n "jih obiskali ob njihovem velikem prazniku in tako dokazali, da občina Šoštanj noče biti med zadniimi. Kraševci borlo podarili svojim brigadam nove zastave Ob priliki zbora XIX. SNOUB Srečka Kosovela v nedeljo, dne 23. t. m. in zbora XVIII. SNOUB Bazoviške brigade v Gornji Branici dne 30. avgusta bodo prebivalci občine Štanjel, Komen, Dutovlje in Sežana podarili brigadama nove zastave. V teh občinah se je v ta namen že pričela nabiralna akcija. Novo zastavo bodo podarili tudi I. tankovski prekomorski brigadi IV. armije. Tako bodo te brigade dobile nove zastave prav od onega ljudstva. ki je borce teh brigad skozi vso narodnoosvobodilno borbo podpiralo z vsemi sredstvi, da so lahko ti osvobodili to našo lepo Primorsko in izgnali osovraženega italijanskega fašističnega okupatorja. J. V. JURIŠ I JUBl JANŠKE BRIGADE NA ŠTAMPETOV MOST September 1944. V Italiji Nem-'ei»i slaba prede. Zavezniki 60 jih ?.apadli z vseh strani. Nemci do-PUjajo poraz za porazom. Proga, N drži iz Ljubljane v Trst in Ita-JUo, je postala za Nemce silno Važna. , V Jugoslaviji se vsepovsod bije Zgodaj zjutraj smo se napotili “oj. Osv boditev Beogradu je bli- dalje. *u. Naše enote začenjajo veliko Korakali smo skoki gozd. Okrog “'eiizivo vzdolž vseh prometnih štirih popoldne smo se približali ‘Vez in tako uresničujejo uka/ štampetovemu mostu. Bataljoni so vrhovnega komandanta tov. 1 ita. se razšli na položaje, medtem ko . XVIII. divizija z Ljubljansko je IX. biigada svoj položaj že 'h IX. brigado rušijo štampetov prej zasedla. Borci so hodili v jhost. Že tretjič se pripravljajo vrsti. Nenadoma je jurišni ba-Pj>rci, da bi izvršili to nahigo. taljon naletel na stari cesti pri Most bosta napadla Ljubljanska bunkerju na belogardistično za-jjfigada in jurišni bataljon \VIII sedo. Trideset do štirid set belo-| |Lv 171 i<' Določeno je bilo. da bo gardistov je kvartalo. Brez strela brigada ščitila napadalce v se je baenkrat razleglo po cesti ®hieri proti Ljubljani prvi ba- »l.tiraa« in belogardisti so planili jon Ljubljanske brigafle pa v v beg. Ukazal sem: »V strelce!« 8hieri I ogat-a. Vse tri čete so se v hipu razvile , Drugi bataljon ie napadel na v Borci so tekli za belo- ?tampetOv mast z južne strani, gardisti, ki so bezali proti mostu, jurišni bataljon vzdolž ceste proti Uidi drugi bataljon je jurišal in Vrhniki, tretji bataljon pa levo '-a nprn vsa brigada. Dolg so ftd njega z zahodne strani. <™l'- »krog 800 m, preden so prt- n .. . , , šli do mostu. . Petindvajsetega septe idira «mo frcnili iz St. Vida proti Otavam ' 0(1 s<>b"I 'mo zagledal: most. Na poti nas je zajel vihar z dež- bu erje in strojnice, belogardiste jeni in snegom Dalje nismo mogli 'n Aenice. Prenočili smo v Otavah. Prciuoče- Obstali smo. To je bil naš cilj in utrujeni borci so pospali. Borci so pričeli jurišati navzdol proti ihostu. Hiteli 60 kakor veter, po bežečih sovražnikih. Na mr„'.u zanrek niso poznali. Sovražnik se ieže mrtvi belogardisti in Švabi, je zagrizeno upiral. StreUal je s Nekateri pa se še iz bunkerjev puškami, strojnicami in strojnimi upirajo. puškami. Okrog nas je letela prst Borci jurišnega in III. bataljo- in žvižgale krogle. Toda ogenj na so privlekli top in z nekaj gra-borcev ni zaustavil. Posamezniki natami razgnali belogardiste, ki so so padli, ostali so skakali čeznje se skrivali v bunkerju pod mo-in drzno jurišal; na most. To je stom. Juriš na desnem krilu nabila nepozabna slika. Takšen ju- Preduje, vendar nekaj ni v redu. riš so mogli izvršiti samo borci, Pozneje smo zvedeli, da je bil kj iim je bilo uničenje osovraže- ranjen komandant brigade tovariš nega nasprotnika najvažnejša na- Raco Gliša. Njim je bilo najteže, loga. saj so bili na čistini. Jurišni bataljon se je zdolž Z mostu se je razlegalo: »Most ceste približeval mostu. Borci je naš, most je osvojen, huraa!« III. bataljona so tik pred mostom Tod mostom so se v posameznih naleteli na žično pregrado. Nekdo bunkerjih belogardisti v naglici je dejal: »Tu so mine!« Borec pripravljali na nadaljnji odpor. 'I. Bojo je zaklical- »če so mine, jih mostu smo tolkli vse tiste, ki so bom razstrelil!« Zaletel se je čez SK mu skušali približati, žico proti bunkerju. Borci so ga Most smo morali razstreliti, posnemali in napredovali dalje. Tisoč kilogramov razstreliva smo Onstran mostu so pri'eli belogar- prinesli pod drugi podporni ste-ilisti bežati. Hrabri namestnik ko- ber. Minerji so z mezgi prinašali in o dirja čete Viktor Kocjančič se razstrelivo proti mostu. Belogar-je vzpel na bunker, v katerem so distj so streljali in zadeli zaboj z bili še Švabi. Strojne puške tolčejo razstrelivom. Strašna eksplozija 6e je razlegla po dolini. Kaj storiti? bedro, da bi ustavil kri. Srh me Razstrelivo je treba prenesti. Ja- je spreletel. Vprašal sem ga: »Rjavili so se prostovoljci, ki ga bodo ko je, tovariš:« Trudoma mi je po ovinku sami prinesli pod -tost. odgovoril: »Vse bo dobro, tovariš Sovražnik jih je divje obstrelje- komandant. Nič hudega ni...« val, ko so na plečih nosili zaboje' Po poti sem razmišljal, kdo je z razstrelivom, jih odlagali pri bil najboljši v III. bataljonu, kdo mostu in se znova vrač:.li ponie. v jurišnem. Kdo je bil najboljši v Borci so svojo nalogo uspešno iz- brigadi? To je težko reči. V spo-vršili. Sovražnik ni nikogar zadel minu je oživel tisti trenutek, ko čeprav je neprestano z nekaj stroj- je vsa brigada drzno jurišala, ko nicami bil po njih. so bili vsi borci junaki, ko je vse Mrak lega na zemljo. Borci so nosila ista želja in so v tem ju-se na ukaz odmaknili o1 mostu rišu utelečdi brigado herojev. Sovražnikov protinapad na levo Vendar so mi najbolj ostala v spo-krilo III. bataljona je propadel, minu imena Viktorja Kocjančiča, Naši so ga pognali v beg prati Boje Ludvika, malega, Petra Skor-Vrhniki. niška in komandanta jurišnega Pred sovražnikovimi očmi so batabona Uršiča. Ne bom pozabil borci XVIII divizije minirali tudi imen komandanta Race, nje-inost. Močna eksplozija se je raz- govega namestnika šivca, pomoč-legla po dolini Vrhnike in razši- nika komisarja III. bataljona to-rila novico o uspehu Ljubljanske variša Luke. ki je v jurišu streljal brigade. z ranjeno nogo in dajal borcem Most je bil razrušen. Sovraž- smernice, nik ga je 20 dni popravljal, pre- Brigada se je zvrstila v kolono, den je mogel prek njega znova vzela ranjene medse in se vračala pošiljati vojake in gradivo v Ita- sko~: gozd proti št. Vidu. Borci lijo. Naša armada je storila za- so bili radostni. Nepozabni juriš .ezniškim vojskam neprecenljivo IX. brigade in jurišneua bataljona uslugo. je bil kronan z osvojitvijo Štam- Ko sem se vračal, sem ugledal petovega mostu, skupino borcev. Pristopil sem. Na zemlji je ležal borec mojega Pod polkovnik bataljon^. Bil je brez ene noge. Aleksander Sedel je, in z rokami je stisnil Vojinooič — Fojbi „SLOVENSKE PLANINE V PODOBI* O tej prvi umetnostni razstavi te vrste, ki je bila odprta 14. tega meseca o vseh zgornjih prostorih moderne galerije v Ljubljani, je naš list na kratko že poročal. Zaradi pomembnosti in kakovosti, ki jo pričujoča razstava nedvomno ima, priobčujemo strokovno oceno in nekatere misli o slovenskem gorskem slikarstvu, kar je za naš list napisal dr. Karel Dobida, ravnatelj Narodne in Moderne galerije v Ljubljani. Starejše gorsko slikarstvo Pri Slovencih se je pokrajinsko slikarstvo razvilo razmeroma kasno. Iz baročne dobe ni ohranjenega nič, iz sledečih let poznamo krajinarja Lovrota Janšo (1749—1812), brezniškega rojaka, ki je bil profesor za pokrajinsko slikarstvo na dunajski umetnostni akademiji, a ker je živel in delal na tujem, nimamo od njega ohranjenih nobenih domačih pokrajinskih motivov. O gorskem slikarstvu, ki je bilo v tistih časih i sploh redko in so ga začeli dosledneje gojiti šele v dobi roman- j tike, je še manj sledov. Romantiki1 so začeli gore zaradi njihove mogočnosti, samotnosti in grozo vzbujajoče divjine slikati v vedno večji meri, pri čemer so povsem naravno prednjačili slikarji iz alpskega sveta, zlasti Švicarji. Po- ' so njegove panorame z visokih koroških gorskih vrhov, zlasti z Grossglocknerja, ki so mu prinesle največ priznanja. Kot iskren ljubitelj narave že od mladega in kot turist-pionir v takrat komaj porajajočem se planinarstvu, je bil enajstkrat na Velikem Kleku, kjer je zbiral osnutke in skice, tam brez zavetišča prenočeval pod milim nebom v snegu in ledu, in tudi kot planinec in občudovalec gorskih velikanov pokazal za tiste čase izreden idealizem. Za nas Slovence so pa važnejši njegovi panoramski razgledi z naših gora: s Triglava, Stola in Mangarta, z Dobrača, s koroške Mag-dalenske gore pa s Svetih Višarij. Tudi s Šmarne gore je naslikal velik razgled na vse štiri strani neba. li stvarnemu, realističnemu opazovanju in kar se da objektivnemu podajanju narave, kar je zlasti pri gorskem panoramskem slikarstvu nujno in docela razumljivo. Omenjeni njegov živlienjepisec je že pred tridesetimi leti zapisal: »Slovensko planinsko društvo naj bi izdalo kako Pernhartovo panoramo in opisalo njegove gorske ture!« Dolžnost slovenskih umetnostnih zgodovinarjev pa je, da Pernhartovo pomembnost za domačo umetnost natančno ugotove in pojasnijo. Jakopič je že 1. 1909 zapisal, da je »Pernhart poleg Karingerja najbol jši pokrajinar te dobe. Njegove slike se odlikujejo po enotnosti tona in ubranosti Doba po M.Pernhartu Za njim je bilo še več umetnikov, ki so pa slikali gore le bolj po naključju kot ozadja ali kulise k svojim krajinam, kakor pa kot samostojne motive, vredne njihovega posebnega zanimanja. Naštevanje dolge vrste njihovih imen bi privedlo predaleč. Redki šobili pravi, resnični gorski slikarji. Takšen je bil ljubljanski rojak in Pernhartov sodobnik Anton Karinger (1829—1870), ki je v duhu romantičnega gledanja naslikal marsikatero pokrajino, kjer je z veliko ljubeznijo in globokim občutkom podal tudi po- ] kove gore s Spikovo skupino. Tudi impresionistom sledeči slikarji so si večkrat izbirali planinsko motiviko. Med olji Goi-mira Antona Kosa zasledimo več takih mojstrovin. Tudi Božidar Jakac je znal tenko prisluhniti utripom gorskega živ- Fr. Pavlovec: Iz Srednje vasi snemanje teh gorskih vedut z divjimi prepadi, bobnečimi slapovi, ledeniki, s skrivnostnimi gorskimi jezeri, s skrivenčenimi borovci v viharju in s planšarji, lovci in drvarji je bolj ali manj zajelo vse tedanje evropsko slikarstvo. Iz prve polovice XIX. veka se nam je kot redek, kar edinstven primer ohranila Langusova krajina »Begunje s Triglavom v ozadju«. Poleg te dovršene oljne podobe je Matevž Langus sicer pogostoma v svojih risankah za-beleževal gorske scenerije, pa vendar preko stadija osnutkov in študij ni prišlo. Poleg Langusa in za njim so posamezni umetnostno malo pomembni tujci nemškega rodu, ki so prihajali k nam za zaslužkom, ustvarjali krajine, med njimi tudi podobe z našimi gorami v ozadju Vsi ti pa v to razstavno zbirko niso bili sprejeti, saj niso niti pomembni kot umetniki, niti niso bili v tesnejši zvezi z našim kulturnim življenjem, še manj so pa vplivali na naš slikarski razvoj. Tako je ta prireditev postala razstava slovenskih pokrajin z gorskimi motivi, ki so delo slovenskih slikarjev iz zadnjih sto let. V dobi romantike je tudi pri nas močno zaživelo krajinarstvo in je prav planinska motivika posebno privlačevala slikarje. Tu moramo kot prvega in doslej največjega slovenskega gorskega slikarja omeniti našega koroškega rojaka Marka Pernharta-Pernata. Bil je slovenskih staršev sin (oče mu je bil preprost kmetski mizar), rodil se je pa Marko leta 1824 v Spodnjem Med-gorju pri Grabštajnu. Brez šol in pravih sistematskih umetnostnih študij je ta mož, ki je v deških letih pasel ovce na bajni Peci »redi pravljičnega Matjaževega kraljestva, postal imeniten slikar n še boljši krajinar. Spočetka je slikal z oljem in risal s posebnim veseljem romantične stare gradove in razvaline po Koroškem, slikovita mesta in jezera, med njimi tudi Blejsko in Cerkniško pa Klanško in seveda neštetokrat tudi Vrbsko jezero. V kasnejših letih, umrl je 1. 1871, star komaj 47 let, se je zmerom bolj posvečal Mpskemu slikarstvu, proti koncu ^vlienja pa je skoraj izključno gojil slikanje panoram. Njegovih gorskih panoram je vseh skupaj šestindvajset, če všte-iemo tudi nekatere nedokončane ker je umrl sredi dela. V tej panogi je upravičeno zaslovel po vsej tedanji Avstriji in še daleč preko njenih meja Najbolj znane Posebno znan in zanimiv je njegov panoramski pogled s Triglava. Da ga je mogel naslikati res natančno, je bil dvaintrideset-krat na Malem Triglavu, na Velikem pa tudi neštetokrat. Prav na vrhu samem je izdelal vse mnogoštevilne in do skrajnih nadrobnosti skrbno opazovane risbe kot osnutke za veliko oljno podobo, ki jo vidimo tudi na tej razstavi. Znana zaslužna planinca Aljaž in Frischauf sta na Malem Triglavu blizu Sedla postavila ploščo v počastitev spomina tega znamenitega pionirja gorskega slikarstva med Slovenci. Marko Pernhart je bil pristen Slovenec, ki se je sam podpisal celo; Pernat, sicer so pa njegovo ime Nemci pisali v raznih oblikah. Njegov življenjepisec prof. France Kotnik je zapisal o njem. da je do smrti leta 1871 v Celovcu občeval v krogih zavednih Slovencev in da si je v svojo popotno skicirko beležil k risbam in osnutkom strokovne opazke v slovenski besedi, napisane sicer z gotico, a v nepopačenem, sočnem, domačem narečju, kakršnega se je bil naučil od matere, saj se dobo gora v ozadju. Take so njegove podobe: »Stol iz okolice Bleda«, »Bohinjsko jezero s Triglavom« pa »Špikova skupina«, Kranj s Storžičem« itd. Ta slikar, ki je vsako leto hodil v tirolske in salzburške visoke Alpe, kjer si je uril oko in roko in zbiral motive, je kot slikar dosegel znatno umetniško višino. Tudi gorske motive same je študiral zelo resno in z odličnim smislom za barvitost, hkrati pa je znal podati posebno nastrojenje vsakega motiva zase. Jurij Šubic je v nekrologu svojemu bratu Janezu zapisal, da je bil pred le-tem tako rekoč prvi in edini domači umetnik pri nas prav Karinger, ki »je bil v svoji stroki in v svojem času zelo pomemben in bo kot takšen v naši umetniški kroniki za vselej ohranil ta sloves.« Sledili so posamezniki, ki so se le mimogrede in bolj po naključju zamudili s slikanjem planinskih vedut. Iako je Ivan Franke, ki se je rodil 1. 1841 blizu Poljan in dočakal visoko starost 86 let, čisto realistično trezno naslikal večkrat tudi gorske grebene, zlasti Karavank, kot zaključek mnogih svojih krajin. Pri Ferdu V e sel u, čigar zgodnje delo, sočni in sveži »Kanin« visi na tej razstavi, se realistično oblikovanje že približuje impresionističnemu gledanju narave, značilno je pa tudi povsem plenersko obravnavanje predmeta. Včliki štirje mojstri impresionizjna: Ivan Grohar, Matija Ja ma, Rihard Jakopič in manj Matej Sternen, so kdaj pa kdaj slikali tudi gorske scenerije, vendar jim pa kot izrazitim impresionistom ni šlo več toliko za zvesto in objektivno natančnost ali celo za dokumentarno pravilnost, kar je pač naraven izliv njihove spremenjene umetnostne usmerjenosti, ki ji je bil edini cilj obravnavanje barvnega izraza in prikazovanje igre luči in zraka. Impresionisti so Lili pri nas v glavnem krajinarji, ker so tod najlaže dali izraza svojemu liričnemu doživljanju vidnega sveta. Grohar je zlasti v prvi svoji dobi naslikal več planinskih podob, med dru- A. G. Kos, slovenski slikar, ki se je uspešno uveljavil v krajinarski sliki ljenja in je ustvaril lepa dela v olju, pastelu in v jedkanicah. Prav posebno se je pa posvečal slikanju gorskih vedut mojster sodobnega slovenskega krajinarstva France Pavlovec, ki je na tej razstavi poleg Pernharta in Jakca najbogateje zastopan, tako da predstavlja z njima pravo središče te zbirke. Med novejšimi velja omeniti poleg navedenih slikarjev vsaj še nekaj izmed njih, ki so se načrtno ali vsaj pogosteje posvečali tej panogi slikarstva. Lep primer planinske slike Ludvika Grilca (1851—1910) iz početne dobe našega krajinarstva, ki kaže pogled preko blejskega jezera na Stol, imamo tudi na tej razstavi. Slikar Anton G vaje (1865— 1935) je večkrat v nekako dekorativnem načinu upodobil manj znane partije iz vzhodnih Savinjskih Alp. Anton Koželj (r. 1874) je v oblikah novega idealizma gojil gorsko slikarstvo in nam ohranil razne poglede na posamezne skupine Julijcev, kakor se je tudi njegov brat Makso Koželj (r. 1883), posvetil v glavnem Savinjskim Alpam. Tudi drugi član dunajske Vesne, Franc Klemenčič (r. 1880), je v svojem življenju naslikal celo vrsto gorskih slik. S posebno vnemo je Fran Zupan slikal planine po Zgornji Savski dolini in v Trenti, pa tudi na slovenskem Koroškem je v Rožu in v Podjuni naslikal veliko število akvarelov s Karavankami, kakor jih vidimo od severne strani. Tudi nadarjenega bohinjskega samouka Valentina Hodnika (1896—1936), ki kot velik revež ni imel prilike in sredstev za šolanje, kjer bi si bil izdelal svoj osebni izraz, je treba šteti med slikarje, ki jih je lepota gorskega sveta privlačevala vse življenje in jih navduševala, da so ga slikali sicer nekam manj stLarno, bolj dekorativno stilizirano, toda z vidno ljubeznijo in s prav poetsko zanešenostjo. Predaleč bi šlo, če bi hotel naštevati še vse tiste umetnike, ki so le priložnostno kdaj pa kdaj posegli tudi v to panogo ali pa celo vse zelo številne amaterje, ki so se poskušali v tej slikarski zvrsti. Slovensko planinsko društvo je z zamislijo te razstave storilo zelo zaslužno delo, saj je pokazalo z njo lep in umetniško dragocen prerez domačega planinskega slikarstva. V počastitev svoje šestdesetletnice, ki pomeni hkrati tudi častitljiv jubilej vsega slovenskega planinstva, se je s to res kulturno dragoceno prireditvijo oddolžilo tudi vsem našim umetnikom, ki so skušali s svojim čopičem zajeti čudoviti gorski svet v vsej njegovi lepoti in ga ohraniti v podobi zanamcem. Raz' stava sama pa ne bo samo v globoko duhovno obogatitev najširših krogov slovenskega ljudstva, ki bo imelo priliko ogledati si jo. temveč tudi koristen opomin_ m prav nazorna pobuda našim umetnikom, zlasti mlajšim, da^ se bodo dosledneje začeli posvečati gorskemu slikarstvu. K. Dobida Gorsko slikarstvo doslej in v bodoče Razstava »Slovenske gore v podobi« kaže samo bežen in nepopoln pregled gorskega slikarstva zadnjega stoletja pri nas. Bila bi sicer lahko znatno obširnejša, če bi bili hoteli predstaviti zgodovinsko točno in kar se da popolno zbirko planinskih podob, kar jih je bilo doslej ustvarjenih v slovenskih gorah. Ker se je pa pri izbiri postavilo in po pretežni večini tudi izvedlo načelo umetniške kvalitete, je bilo treba obseg razstavljenega gradiva skrčiti. Prevladalo je spoznanje, da ni bistvena važnost v zunanji podobnosti in zgolj dokumentarni vrednosti slik — saj imamo za ta namen na razpolago tehnično in umetniško do skrajnosti spopol-njeno fotografijo, celo že barvno — temveč da je važno predvsem iskreno čustveno dojemanje in svojsko ter krepko umetniškoobli-kovanje svojevrstnega sveta v gorah, kar končno odloča in daje posameznim delom značaj in veljavnost umetnine. Seveda je med razstavljenimi sto deli precej slik, ki pravzaprav niso podobe gora samih, ki niso bile naslikane sredi svojstvene planinske narave, temveč so bile gledane le od daleč in bile upodobljene kot naključno ozadje drugim krajinskim motivom. Resničnega gorskega slikarstva Slovenci ne bomo imeli vse dotlej dokler slikarji sami iz lastne po-hude ne bodo čutili potrebe približati se planinskemu svetu, dokler ne bodo začeli res intimno preučevati, spoznavati in ljubiti edinstvenih lepot in trpke veličine samotnih gorskih krajin. Takih umetnikov je pa zdaj pri nas še malo. Razstavljeno gradivo, izbrano izmed del, ki so nastala v zadnjih . sto letih, potrjuje, da Slovenci ; pravih gorskih slikarjev, dejal bi I specialistov, ki so bili hkrati tudi , umetniško visoko pomembni sli-, karji — z edino izjemo Marka I ernharta — doslej skoraj nismo imeli. Sicer tudi drugod po svetu . ni dosti drugače, če izvzamemo ; izrazito alpske narode, kijih že i njihova gorata domovina navaja k temu. Tako ta prireditev, ki je doslej prva razstava te vrste pri nas, na-7°.rl?°1 kaze, kaj so slovenski umetniki dosegli v slikarskem upodab- ljanju domače gorske krajine in kako se je njena podoba v teku sto let spreminjala skladno z menjajočim se časovnim občutjem in umetnikovo individualnostjo. Vidimo, da so vsaj mimogrede skoraj vsi veljavni slovenski slikarji tudi na tem poprišču pokazali svoje odlične sposobnosti. Prav zaradi pretežno zgolj kakovostne izbire pa je postal pregled , (e slikarske panoge bolj strnjen, 1 bolj dognan in enovit, predvsem pa res slovenski. A. G. Kos: Poletna pokrajina Včeraj si je ogledal dela slovenskih slikarjev tudi angleški ambasador v FLRJ, g. lwo Mallet. Na sliki: angleški gost se pred Narodno galerijo poslavlja od ravnatelja Narodne in Moderne galerije dr. Karla Dobide. Gospoda Iwa Malleta spremlja tov. Tone Fajfar. knjižne slovenščine v šoli ni mo-i gimi »Macesen«, slovečo sliko iz gel ličiti. | domače okolice Sorice z Ratitov- 1 ernhart je spočetka opazoval eem odzad. pa »Koprivnik« z bo-in obnavljal naravo še docela hinjskimi planinami, tudi »Tri-idealistično in je gradil slike v glav«. Jama je nekajkrat ohranil povsem romantičnem slogu, z leti i v podobi posamezne gorske sku-se je pa zmerom bolj nagibal k 1 pine, tako Možakljo in Martulj- BIBLIOGRAFIJA .»iriV" pte.S; ljudskega odbora glavnega mesta \ l?ane, ki |e bila dne 8. maja 195^ Tisk Železniške tiskarne v Ljubljani. 0)51 Strani ob. Chrlstlansen In Stefan«*, Goveja to. berkuloza na Danskem i„ , Sloveniji. Izdal Centralni higienski zavod IRK Ljubljana 1W. Tiskala Tiskarna Umetniškega zavoda v Ljubljani Naklada »ono Izvodov Strani 88 makiaua Milan Vidmar: Nenartlge leiter m Stnrkstroinfreileitiingeil Izdala Slovenska akademija znanosti In umet- | noeti juhliana iw Razred z« male- I matiko fizika ne in telinifne vede -Institut za elektrlfno gospodarstvo Na-1 tisnila Triglavska tiskarna v Ljubljani Naklada 1200 izvodov. Strani 208 <+ V) i POGLEDI IN MNENJA - FSTETIKA? Beležka ob Krležini »Knjigi kritik« ali desne že stoletja estetik*-' pridigajo brez uspeha. Jalovo je pridigati lepoto s katedre, kot j« jalovo, s cerkvenih prižnic širit' | ljubezen do bližnjega.« Objavljanje Kriežinih del ni le povod za priložnostne kritike in preglede, njegova dela vsebujejo^ pomembna vprašanja umetniške teorije in sodobne ideologije sploh. Zato bi bilo ko-j Krleža negira torej estetiko ristneje, če bi jih pozorneje pre-'in njeno katerokoli višjo fu"k-gledali in primerjali s stališči | cijo. Pravi tudi, da umetniška ustvarjalnost pomeni predajanje močnim življenjskim nagonom Vprašanje ustvarjalnega daru m vprašanje možganov in razuma Krleža govori tudi o čedalje n---- *** t' ‘ '“ioi juii a o not i drugih piscev o istem vprašanju, le dni je »Matica Hrvatska« v stalni zbirki »Hrvatska književna kritika« objavila tudi kritike Miroslava Krleže. Med njimi je tudi znameniti predgovor »Podravskim motivom« Krste Hegedušiea, v katerem razlaga Krleža med drugim tudi svoj pogled na estetiko. »Vse estetike so panji, polni trotov. Kot po razrušenih mravljiščih begajo drobceni mravljinčji možgani, kotalijo drobce slame in se mučijo, preobremenjeni z vprašanji, ki presegajo njihove mravljinske moči. Vrvijo od zgoraj in spodaj, z leve in desne, s težnjo, da bi napredovali alj pa da bi se ustavili in vrnili.« Dalje pravi: »...gotovo je in z izkušnjami dokazano: od zgoraj alj spodaj, z leve Višja pedagoška šola na Reki V začetku novega šolskega leta bodo na Reki odprli višjo pedagoško šolo. Svet za prosveto, znanost in kulturo Hrvatske je že pripravil vse P°" 1 trebno. Nova šola se bo razlikovala od ostalih pedagoških šol, ker je namenjena predvsem pedagoški izpopolnitvi predavateljev strokovnih predmetov na ekonomskih šolah. Solo bodo obiskovali vzgojitelji iz raznih krajev Hrvatske. V prvem šolskem letu jo bodo obiskovali vzgojitelji, ki predavajo predmete metalurške panoge. Slov. študentje gostje filozofske fakultete v Carigradu Carigrad. — Skupina 38 slušateljev kemičnega oddelka Pr?" rodoslovno - matematične fakultete v Ljubljani, ki ‘sta jo vodila dekan fakultete dr. Hočevar in prof. Brčic, je bila v Carigradu gost filozofske fakultete Ljubljanski gostje so pred odhodom povabili skupino študentov kemičnega oddelka filozofske fakultete v Carigradu, naj prihodnje leto obiščejo Slovenijo. Sredstva za to potovanje s0 študentje zaslužili sami, ko s° vse leto vršili analize za kemične tovarne v Sloveniji. V Carigradu so bili slovensk' študentje zelo prisrčno sprejet'. Vodstvo filozofske fakultete j'm je razkazalo razna podjetja-Obiskali so tudi staro mesto Brusa v Anatoliji. Z. P- močnejši težnji, da bi razum nadvladal lepoto. Tudi naš znani slikar Marko Celebonovie se v svojem Ohridskem referatu pridružuje Krle-žinim nazorom, čeprav ne tako kategorično. Podobno tudi nekateri drugi. Dokler bo obstajala umetnost, bodo živeli tudi razgovori 0 njej, živele bodo tudi umetniške teorije. Vsebina novih razgovorov o umetnosti, živih in nesho-lastičnih, na j ho nova umetniška teorija in kritika, njena vsebina in metode, ter obramba pred sovjetsko vulgarno sociološko smerjo. Cedo Kišič Četrtek, 20. avgusta ■( RAZGLED PO DOMOVINI K01 ©CEP - otsfc kapitanco ---------------------------------------------- -H-L!. Illllllllllll.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII.. Koločep, avgusta Ta otok z dvema imenoma, ^“daljen 6 milj od Dubrovnika, Je videti na zemljevidu kot s Svmčnikom narejena pika, v res-“lci pa meri 7 km2. Uradno se “nenuje Koločep, po domače pa “■alamota. V zalivčku, obrnjenem Proti Lopudu, burja morja ne ‘Pore močno vzvalovitL . Ladja se ustavi tukaj dvakrat: ‘3utraj, ko odhaja v Dubrovnik, ® opoldne, ko se od tam vrača. £ malem pristanišču ostane ne-ljudi, ta ali oni izmed njih se “lorda tudi vkrca. Vedno boste j® tem kraju našli vsaj enega “tarča, sedečega na klopi, ki z obujenimi očmi spremlja ladjo, Ookler ne izgine za kamnitimi robovi otoka. To je star kapitan. To je bilo nekako pred 70 leti. Deček je nosil zakrpane hlače, v roki pa je držal culico. Spremila ga je stara ženska in mu želela srečno pot. Deček se ni oglasil. Takšna je bila tu navada. Toda v drugem ali tretjem desetletju našega stoletja so dobro poznali čilskega bogataša Paska Baburico, lastnika ogromnih plantaž, rudnikov, tovarn. Deset let je bil predsednik Čileja. Včasih je odpotoval v Evropo, da bi sklenil velike kupčije, in takrat je poklical k sebi tega ali onega rojaka s Kalamote, se pomenkoval z njim in odšel nazaj, ne da bi obiskal svoj rodni kraj. Vsi Kalamočani, vsaj tako pripovedujejo, pa tudi Dubrovčani, so pri Pasku lahko dobili službo, če so igral na isto karto kakor Babu-rica, Rusko in Svilokos — če bi življenje bilo kvartanje. Toda usoda mnogih drugih Kalamoča-nov, ki se niso mogli nikdar znebiti zaplat na hlačah, jih je prepričala, da življenje ni kvartanje, temveč naporna rabota, ublažena z redkimi doživetji, ki jih v starosti olepšuješ. Kalamočan je pomorski kapitan. Nekega večera sem vprašal starega upokojenega kapitana Antona Svilokosa, koliko je Kala-mota dala kapitalov. Starec se je zamislil, v mislih prešteval vsa imena živih in mrtvih, končno pa je skomizgnil z rameni: »Ah, vsi so kapitani.« Vsi sicer niso kapitani, ker Pogled na Koločep prišli v Čile. Neki Dubrovčan je pri njem delal 15 let, pa ga je samo enkrat videl. Še dva moža sta zrasla iz okrilja velekapitalista Paska Baburice. Bila sta Marko Rusko in Pavo Svilokos. Ta dva fanta sta se vrnila v Dubrovnik s šopom dolarjev v žepu. Trgovino sta zasukala kakor ruleto, dobila sta in začela igrati z velikim kapitalom. Imela sta žage, hotele, ljudi, mornarje, hiše. Svilokos je imel v Dubrovniku lepšo hišo ko Rusko, slednji pa na Ko-ločepu lepšo vilo. Oba sta pobegnila v tujino, prvi med okupacijo, drugi po vojni. Kalamočani so vedeli za Ba Ce je z morja slišati sireno kolike ladje, je to znamenje, da 3e mimo vozil eden izmed kolonskih kapitanov in s sireno pozdravil svoj otoček, mater na djetn, sedečo v hišici, dekle, ki taka nanj, kratko in malo da je Pozdravil svoje Kalamočane. Veljavni kalamočan . Na otoku prebivajo večidel tarči in starke, ljudje, ki od. žlv-■Jenja ničesar več ne pričakujejo. anjajo o minulem stoletju, ko so . °‘ mladeniči poveljevali ladjam in Pluli po vseh morjih. Spomin ‘ivih Kalamočanov sega daleč v veoen za ea- garci imeli nekoč babice in dede, ^ paskQ ^ med vojnQ umrl ^Sih pripovedovali O , n^pffov.n nummnn hncmstvn na ftfi . Nekateri Kalamočani še pomelo na videz brezpomemben dogodek, ko se je na ladjo vkrcal roletni deček Paško Baburica. Najstarejši meteorolog na Jadranu V Crikvenici živi naistarejši ““later-meteorolog na Jadranu Jvan Kostrenčič. Našli smo ga na klopi v parku. V teku polstoletja se je Ivan Kostrenčič v prostem d&su vsak dan bavit z meteorološkimi merjenji. Tudi zdaj smo ga Zasačili pri tem poslu. Pred več kot 50 leti je postal Ivan Kostrenčič pomočnik prvega crikveniškega meteorologa nekega lekarnarja Poliča. Le-temu ta posel ni kdo ve kako ugajal, in zato se je rad obračal na mladega Ivana, da mu je pomagal meriti temperaturo zraka, določati smer in jakost vetrov itd. To je bilo v tistem času, ko je Postala jadranska obala, zlasti v severnem delu, zelo privlačna za turiste. Podatki o vremenskih razmerah, ki jih je objavljal Kostrenčič, so mnogo pripomoglik turističnemu razvoju Crikvenice. Mosf čez Muro v Veržeju bo letos gotov V teh dneh je v polnem teku poskusna montaža mostu, ki bo naletiš med njimi tudi na ribiče, vsekakor pa jih je precej. Ko se na morju utrudijo, si poiščejo na Koločepu miru. Poleti nataknejo na glavo zaradi lepšega belo kapitansko čepico, jeseni in pozimi pa črno. Ljubezen kapitanov do morja traja do smrti. Morje kliče, zahteva, govori, poje, se radujein blešči in zato stari, upokojeni kapitani ne morejo ravnodušno sedeti na obali, ne da bi se »pogovarjali« z morjem in ne da bi z zanimanjem opazovali mimo vozeče ladje. Stari kapitan Vicko Svilokos je bil poleti in pozimi do grla zapet. Stalno je nosil čepico na glavi, pripovedoval pa je, da pozna nekoga iz severnih, skandinavskih krajev, ki poleti in pozimi hodi okrog v kratkih- hlačah in z razpeto srajco. O vsem je rad govoril. Jutra si v tem malem pristanišču brez njega ni bilo mogoče misliti. Ni bilo dneva, da ne bi opazoval, kako ladje pristajajo. Opoldne, ko je sonce pripekalo, je Vicko spet pohitel v pristanišče čakat ladjo. Mlajši so zmeraj govorili: »Vicko je šel pobirat vozne listke.« To se je dogajalo do letošnje pomladi, ko je Koločep zajela gripa. Nekega dne je Vicko opoldne dočakal ladjo, popoldne je napisal pritožbo zoper majhno pokojnino, zvečer je umrl, naslednje jutro pa je zvonček z ubitim glasom sporočil Koločepu, da je na njem en kapitan manj. »Najhuje je to,« je dejal stari Anton, »da imam moč, znanje in pamet, rad bi plul, pa so mi noge odpovedale.« Verjemite staremu kapitanu. Morje zahteva vse zase in pomorščaku se zdi, da je nezvest, če je tisto malo življenjske sile odnesel na obalo. V. Jovanovič TO NISO EGIPTOVSKE PIRAMIDE Naša država je bogata s sol-1 bazenih, v katerih stoji slana nimi polji. Ena najstarejših solarn voda. Sto litrov morske vode da je na otoku Pagu. Baje je bila kakih 25 kg soli. Delo v solarni je znana že pred 110 leti. Največ zei0 naporno. V stari Jugoslaviji soli so na Pagu pridobili iz mor- . kakih 40 % delavcev zboie]0i ske. voae lam, ka je bilo susbo i , . T A , leto. Dobili so je 2000 vagonov, ker sol ražkraja kozo da nasta- V deževnem vremenu dobe- malo na niei raae» Zdaj K delo soli. Dež raztopi »solne piramide«., večinoma mehanizirano. Začne se Na Pagu se nabira sol v 3 km j navadno 15. junija in traja do sre-dolgih in 2 km širokih naravnih de septembra. njegovo ogromno bogastvo pa so podedovali njegovi nečaki. Ko so lani na Koločepu razpravljali, kako bi napeljali elektriko, se je nekdo spomnil Baburice. Sedli so in napisali lepo pismo: »Vi morete, in zato nam pošljite nekaj za našo elektrarno. Za vas bo to malenkost, za nas pa je luč ve- I lika reč.« Odgovora niso dobili, še manj pomoči. Kalamočani so zavihali rokave in ob pomoči nekaterih ustanov in podjetij napeljali elektriko. MORJE KLICE ... Bogatini so na Koločepu izjema. Morda bi marsikateri za-, Prazen grad v Rimskih toplicah Sončna roža — kras naših polj Dvakrat več turistov kakor lani Živahen tujski promet v Bosni in Hercegovini Sarajevo, 19. avgusta, i Mnogi tujci prihajajo k nam V Bosni in Hercegovini je let i napačno poučeni. Tako je bil na tos mnojfo več tujih turistov ka- 1 primer tajnik odbora za turizem kor lani. Zlasti mnogo jih je v i v Parizu obveščen, da smo pri nas Sarajevu, Banja Luki, Mostaru in j podrli vse džamije in cerkve. Rimske toplice, avgusta Rimske toplice, sredi gostih gozdov in gora, sredi urejenega starega parka ob Savinji, sprejemajo že dolga leta mnogo obiskovalcev. Letos jih je celo veliko več, kot jih morejo sprejeti. »Šestdeset postelj imamo in devetdeset gostov,« so mi rekli v upravi. Po tem pojasnilu nisem razumel, kako je sploh možna taka salomonska rešitev. Za toliko obiskovalcev zdaj res nimajo prostora. Toda lahko V Rimskih toplicah bi bilo treba marsikaj urediti. Obiskovalci si žele tudi družabnega življenja in zabave. Tem prej, ker ni niti v parku, niti po gozdnih stezah dovolj klopi in ker prihaja v Rimske toplice v poletnih mesecih zelo malo časnikov, tako da jih večina obiskovalcev sploh ne dobi. Obiskovalcem ne zadostuje mestna knjižnica, niti kino, ki ima tedensko štiri predstave. B. S. Jajou. V prvih šestih mesecih jih je bilo več kakor v kateremkoli mesecu prej. V Banja Luki se je te dni mudilo 100 Francozov in 30 Angležev. V Sarajevo pa je prispelo mnogo delegatov z nedavnega kongresa mednarodne organizacije esperantistov. V Bosni in Hercegovini se mude te dni predstavniki največje angleške turistične agencije, ki hočejo organizirati potovanje velikih skupin angleških turistov z avtomobili in avtobusi po Hrvatski ter Bosni in Hercegovini do Dubrovnika. Letos se najbolj zanimajo za lepote Bosne in Hercegovine Nemci. Ze od aprila Jih je bilo med tujimi turisti največ. Mnogo je tudi Angležev, Avstrijcev, Švicarjev, Američanov, Italijanov in Turkov. V aprilu je prispelo v Sarajevo celo 32 Švedov Z lepotami Bosne in Hercegovine, pa tudi s hrano in postrežljivostjo domačinov so vsi zadovoljni. Predstavniku gostinske zbornice BiH je izjavil, da so ga lepote te republike, zlasti Sarajeva, naravnost očarale. V nekaterih hotelih pa so higienske naprave pomanjkljive, natakarji in vratarji ne znajo tujih, jezikov, primanjkuje dobrih vodnikov, ceste so slabe, in tudi preskrba avtomobilov z bencinom ni dobro organizirana. Bencinske postaje ponekod ponoči niso odprte. Tuji turisti v Bosni in Hercegovini niso spoznali samo naravnih lepot, temveč so videli tudi velik polet naše socialistične graditve. Mnogi so morali med Konjičem in Jablanico celo čakati na prehod, ker grade tam železnico in cesto; nad bodočim umetnim jezerom.’ Letos so mnogi tuji turisti potovali po Bosni in Hercegovini z lastnimi šotori in tako so se lahko še bolj seznanili z njenimi naravnimi lepotami. MOTORNI Vt^lK nOSon Zrenjanin, avgusta Morda bo kmalu po banatski ravnini na progi Beograd—Kikin-da začel redno voziti motorni vlak na plinski pogon. Zdaj motorni vlak popravljajo v podjetju za železniška vozila »Banat« v Zre-njaninu. To so stara motorna vozila, ki so že vozila na normalno-tirnih progah, a lahko priklopijo nanje še potniški vagon. Ce bo železniška direkcija sklenila, da bo ta vlak redno vozil, bodo v podjetju »Banat« preuredili pogon z bencinskega na plinski. Za ta motorni vlak se najbolj zanima podjetje »Nafta-Gas« v zamenjal dosedanji most čez Mu- .2® Sredi P3^ v Rtoi- ro pri Veržeju. Poskusna -on- li^h je dvonadstropen aža se vrši v tovarni metalnih ^ grad ki so ga sezidali v pre konstrukcij »Franc Leskošek« v Mariboru. Most bo na svojem mestu do konca novembra letošnjega leta. Izdelovati so ga začeli letos v začetku marca. Dvnkrnt večji pridelek tobnka kakor lani Pridelovalci tobaka v Hercegovini bodo pridelali letos približno 5,5 milijona kilogramov tobaka ali dvakrat več kasor lani, čeprav so posodili z njim kakih 5000 ha, znatno manj Kakor lani Dobili so že nad 150 milijonov dinarjev predujma Hercegovski kmetje bodo dobili letos za tobak približno milijard-) dinarjev Z graditvijo novih zavodov za fermentacijo v Čapljini in Ljubuškem bo lahko naša tobačna industrija predelala ves letošnji pridelek tobaka. teklem stoletju. Lepo in veličast no poslopje. V njem so poleti stanovali člani bivše habsburške cesarske hiše, za katere so grad tudi zgradili. Zdaj je prazen. Okrog njega raste plevel. Resda je bil med vojno malo poškodovan in kakšna stvar mu tudi manjka, vrata ali kakšna ključavnica, okno ali okensko steklo in parket so ponekod poškodovali. To je vse. Toda poslopje imajo. Veliko, prostrano in zelo udobno. Saj je bilo v ta namen sezidano, Okrog njega pa je velik, smotrno zasajen pqrk z raznovrstnim rastlinstvom. Povsod je tišina, prava gozdna tišina. Najmanj 100 ljudi bi se tu lahki) odpočilo, našlo mir in lek, če bi ljudje seve spravili hišo v red. OdDrto koDališče v Rimskih toplicah , Zrenjaninu. Dejansko je le-to dalo pobudo za uvedbo te novosti v našem železniškem prometu. Podjetje »Nafta-Gas« je predlagalo, naj bi vlak vozil v režiji državnih železnic, zemeljski plin za pogon pa bi sprva dajali brezplačno. Na ta način hoče razviti širšo propagando za uporabo zemeljskega plina v prometu, industriji in gospodinjstvu. To je silno ceneno pogonsko sredstvo, na naftnih poljih v Banatu pa ga imajo obilo. Strokovnjaki trdijo, da so samo na področju Velike Grede, kjer so izvrtali nekaj močnih plinskih virov, rezerve, ki znašajo najmanj dve milijardi kubičnih metrov zemeljskega plina. Ce bi to količino uporabili namesto premoga za pogon beograjske elektrarne, bi zadostovala za 25 do 30 let. Domnevajo, da se plin nahaja tudi v Klemiru in drugih krajih, morda pa tudi v okolici Zrenja-nina. Izvire, ki so jih doslej odprli, so zelo malo izkoriščali. V prihodnosti bodo postavili plinske vode do Beograda in Zrenjanina, do Vršca pa ga že grade. Pravijo, da bodo tudi mnoga industrijska podjetja na teh smereh začela s plinskim pogonom. Pipe na plinskih izvirih okoli Velike Grede in na drugih krajih so še vedno zaprte. Velika podzemeljska sila, na katero čakajo promet, industrija in gospodinjstvo, je še vedno neizrabljena. Zato je prav, d-) si vztrajno prizadevajo uvesti na progi Beograd—Kikinda motorni vlak na plinski pogon in plin čimbolj izkoristiti, saj Je njegova uporaba lahka, veliko ga je in poceni je. Vlak brez dima in saj bi drvel skozi Banat s povprečno hitrostjo 60 km na uro in bi dokazal, da bi bilo koristno uvesti podobne vlake tudi na drugih naših progah. O športu pri Srbih v srednjem veku je malo zgodovinskih podatkov. Zaano pa je. da so imeli tudi Srbi po vzorcu Zahoda in Bizanca pogoste turnirje viteških iger. Edino sporočilo o tem se je ohranilo v ljudskem izročilu, v pesmi »Smrt vojvode Kajice«. Ta pesem opisuje, kako je Kajiea prirejal z Madžari viteške igre in plese. Zanimiva stavba v Londonu V Londonu so imeli oni dan zanimivo svatbo. Hči bivšega angleškega državnega kanclerja in laburističnega poslanca Staf forda Crippsa Peggy, stara 32 let, se je omožila z Afričanom Josefom Appiahom, sinom poglavarja nekega afriškega plemena. Svatov je bilo 300. .led njimi je bila Chrippsova dova, laburistični poslanec Be-an -z ženo in več ženinovih prijateljev v narodnih nošah, ippiah študira v Londonu pravo, hkrati pa je oficialni zastopnik Zlate obale v Londonu z zeno se nameravata naseliti v svoji zahodnoafriški domovini. MALI L «VA , K U K Vprašanja: Kako uporabljajo atomsko entrgijo d miroljubne namene? Kaj je Srednjeatlanska guba? Kakšne so bile knjige pred 15 stoletji? Katera riba sodi med najbolj razumne in hkrati nuj bolj bojevite? S katerimi športi so se ukoarjali naši srednjeveški predniki? Odgovori: Atomsko energijo za miro-ljuone namene pridobivajo v aiomsk-i bateriji, v kateri raz-oijajo atomska jedra in spro-actijo velike količine toplote. A.omako baterijo lahko torej uporabimo s parnim strojem, ker se v le-tem toplota tudi spreminja v delo. Vendar pa so razuke zelo velike. Atomska baterija porabi zelo malo siiuvi, samo nekaj kilogramov ara.ia mesečno, sprošča pa velikanske količine toplote. Naj-veeja pomanjkljivost atomske baterije je v tem, da je ni moč popravljati, kadar obratuje, ker je njeno izžarevanje smrtno nevarno. Velika ovira za njeno uporabo za pogon v<5-zil (v glavnem ladij) je njena velikanska teža, ki je za zdaj še potrebna zaradi debele betonske izolacije. * Srednjeatlantska guba jo greben na dnu Atlantskega oceana, ki se razprostira od severa proti jugu in deli Ocean v približno dva enaka dela. Ta gorski greben v marsičem spoihinja na veličastno pogorje. Njegov vrh sega kakih 1600 m pod morsko gladino, prav toliko pa jc> od vrha do vznožja, torej do morskega dna. ♦ Knjige v sedanji obliki srečamo šele v 5. stoletju našega štetja. Prej so ljudje za pisanje uporabljali papirus (zlepljena tenka vlakna istoimenske rastline), iz ovčje in kozje kože narejen pergament ter voščene in glinaste ploščice, v katere so črke vrezali z ostrim koničastim predmetom. Iz starih zapiskov je videti, da so na Kitajskem takrat uporabljali za pisanje papir in svilo. Knjige so bile sestavljene iz več listov, zvitih v zvitke, ali iz več ploščic, pritrjenih na enem koncu. Vse knjige so bile pisane na roko. Tudi vezava se je razlikovala od sedanje. Za platnice 60 navadno uporabljali z usnjem prevlečene ploščice, često okrašene s slonovo kostjo. Nekatere knjige so imele platnice iz zlatili ali srebrnih ploščic, okrašenih z ornamenti in dragulji. * V tropičnem delu Atlantskega oceana živi sulcu podobna riba, ki doseže dolžino do 3 m. Njene široke čeljusti so posejane z ostrimi zobmi. Ta riba plava zelo hitro in često brez cilja. Napada vse, kar se v morju giblje in kar lahko premaga. Zaletava se celo v čolnarska vesla. Najbrž velja zanjo logika: kar se giblje, je živo, vse, kar je živo, pa lahko pojem. v: m L. T9 « BOJ ZA „MODRI TRAKft ZRAČNIH VIŠAV se bo odločil oktobra na letalski tekmi London—Nova Zelandija Angleška kraljica Elizabeta II. bo 8. oktobra na londonskem letališču dvignila startno zastavico, kar bo pomenilo, da se je začela prva mednarodna letalska tekma od leta 1934. Bil 6e bo boj za modri trak zračnih višav. Zračna pot bo dolga kakih 16.000 km. Tekmovalci bodo leteli iz Londona v Christchurch na Novi Zelandiji. Pred 19 leti je letelo najhitrejše letalo iz Londona v Melbourne v Avstraliji 72 ur, zdaj pa se bo tekma odločila v 24 urah. Bilo je 17. februarja 1949, ko bencin za letala na dolgih pro-1 geman, ki je letel s tem letalom, gah, da se jim ni treba med po- je konec lanskega leta dosegel letom spuščati na tla. Ko je bila bitka za Stalingrad že odločena, je opazovalo osebje raketnega laboratorija tovarne BMW v Kiefernwaldu severno od Berlina čudovit nebesni pojav. Kakor puščica je švignilo nad njihovimi glavami majhno letalo in v naslednjem trenutku je že izginilo za obzorjem. Najbolj so se delavci in uslužbenci čudili, da so slišali brnenje motorjev šele pozneje. Letalo je celo hitrost 3200 km na uro in višino 24.230 m. Letalski strokovnjaki že ne računajo več s hitrostjo kot oviro, marveč z vročino, ki nastane zaradi trenja. Ameriški pilot Bridgeman je imel v letalu posebno 225 kg težko hladilno napravo, ker bi se bil sicer med poletom dobesedno spekel. Lov za hitrostnimi rekordi je zahteval že več človeških žrtev. Glavni pilot Bell Aircraft Corp Jean Ziegler je rekel, da tudi 5000 km na uro ni več nedosegljiv letelo s hitrostjo 1100 km na uro. se je posrečil prvi nepretrgani Leta 1943 je bila tolikšna hitrost polet na 37.000 km dolgi zračni še neverjetna. Šele po vojni se cUjTaVa"1^^ da 'ga bo^znovim poti. Iri leta pozneje, septem-; je pokazalo, da so nemški piloti ietaiom ,X-2t dosegel. Angleški bra 195_, je neko ameriskoreak- z letali »ME 163« večkrat preko- bombnik na reaktivni pogon 6000 km racih hitrost zvoka. Dne 3. okto- »Canberra« je v dobrih sedmih desetih bra 1943 je prva nemška raketa urah preietei pot iz Irske ?ez »V-2« dosegla trikratno hitrost Atlantik „a Novo Fundlandijo tivno letalo preletelo dolgo pot čez Atlantik v urah, ne da bi se spustilo na tla. Bencin je dobilo med poletom Zvoka. Zdaj, po desetih letih, je in nazaj. Ta bombnik bo imel v zraku Pri letošnji letalski tek-j tudi človek dosegel dvakratno veliki letaiski tekmi za mo- mi bo odločila v prvem'razredu hitrost zvoka. Ameriško poskus- trak zragnib višav važno samo hitrost, v drugem pa tudi no letalo »Skyroclet« je avgusta vloeo obremenjenost letal- Tekmujoča | 1952 letelo s hitrostjo 2600 km s ' letala bodo lahko dobivala bencin med poletom v zraku iz posebnih letal, ki prevažajo samo na uro, in sicer 23.700 m visoko.! V zračnem prometu je Mcm-Človek teži za čedalje večjo hi- roe ILoren iz Texasa letos junija trostjo in višino. Pilot Bill Brid- v bliskovitem poletu okrog sve- se pripravlja na nove raziskave Prihodnje leto se namerava pri Filipinih spustiti 10.000 m globoko v morje Iz Neaplja poročajo, da so že preizkusili novo potapljaško napravo znanega raziskovalca morskih globin prof. Piccarda »Ba-thyscaphe«. Pritrjena je na veliko zrakoplovu podobno podvodno ladjo. Prve poskuse v potapljanju s to spravo bodo napravili italijanski pomorski strokovnjaki, Piccard je dal svoji napravi ime »Trieste«, ker so jo zgradili morju vzdržati silni pritisk. Pic-1 filmov, med njimi tudi nekaj card je tudi v tem oziru opti- barvnih. mist. Pravi namreč, da je vse zelo dobro pripravljeno. Njegovo napravo so izdelale italijanske jeklarne v Terni. Zdaj izdelujejo še poseben obod, ki naj bi preprečil, da pritisk morske vode potapljaške oble ne bi stlačil. Ko so Piccarda vprašali, ali nima pomislekov, da se tehnični Novinarjem, ki so se zanimali za njegove načrte je rekel: »Mirno lahko zapišete, da sem fanatik, zapišite pa tudi, da se nameravam pri Filipinih spustiti 10.000 m globoko v morje in da sem prepričan, da se mi bo to posrečilo. Najbolj me svare astrologi, ki pravijo, da so mi naklonjeni in da bi me radi obvarovali nesreče, češ da so v mojem horoskopu odkrili smrtne zvezde. Jaz pa se jim samo smejem.« ta, ki je trajal 99 ur in 16 minut, dosegel nov svetovni rekord. Potniška letala so lani prepeljala nad 45 milijonov potnikov in preletela 1,68 milijarde kilometrov. Vzlic vsem katastrofam je letalo v primerjavi z avtomobilom ali vlakom najbolj varno vozilo in na dolgih progah mu pripada bodočnost. Boj za modri trak v letalskem prometu bo prinesel nove važne izkušnje. Pokazal bo zlasti, kako zelo so narodi že blizu drug drugega. Nov jezik gluhonemih Novi predsednik društva gluhonemih v Angliji sir Rmh®* Paget je na sestanku društva re kel, da se obeta gluhonemim no jezik. Slovar novega jezika o obsegal kakih 4000 besed m jezik bodo poučevali v šolah Nov letalski rekord Štirimotorno potniško je|a}° »Douglas DC 6 « je preletel« pot iz Sante Monice v Kalifom J do Pariza, ne da bi se spotona spustilo na tla. S tem je bil sežen v potniškem zračnem pr * metu nov dolžinski rekord. « je dolga 8500 km in letalo s francosko posadko jo je preletelo 20 urah in 31 minutah. Dosedanji rekord v nepretrganem poletu je znašal 5900 kilometru • Doseglo ga je letalo, ki je Pr " letelo iz Tokia v Honolulu. Am riško letalo je letelo čez rju“' sonov zalov v Kanadi in čez juZ ni del Gronlandije. Shaw v Icnshctn društvu Neko žensko društvo se je obrnilo na Bernarda Shawa s prošnjo, naj bi brezplačno dal njihovi knjižnici izvod svojega dela: »Pota izobražene žene ^ socializem in kapitalizem«, --. da v blagajni ni denarja, da knjigo kupile. Shaw je odgovori • »Ne uvidim, zakaj naj bi va knjigo podaril, društvo, ki j1 more spraviti skupaj pol fu® .’ da bi kupilo knjigo, o kateri m sli, da jo potrebuje, ni vredn < da je na svetu.« Na ta odgovor je dobil pna naslednje pismo: »Spoštovani ? spod Shaw! Zahvaljujemo se va za prijazno odklonitev. Vaše p smo smo prodale in dobile zanj funtšterling. Ker stane vaša knj' ga samo 12 šilingov, nam J ostalo še osem šilingov, ki sm jih dnle v dobrodelne naroen®.^ Shaw je odgovoril: »Vaš ddej tantizem mi je nerazumljiv. ne veste, da lahko dobite za bn^ wov rokopis najmanj 20 funtov.^ Žensko društvo mu je odgo- vorilo: »Spoštovani mojster. Zelo bi Vam bile hvaležne, če bi na hoteli sporočiti, kdo tako dra? plačuje Vaše rokopise. Za Vas drugo pismo, nam vzlic njeg° * zanimivi vsebini nočejo dati ve kakor funt in dva šilinga. Pr' pravljene smo. izvoliti Vas_ 1 Vašo ljubeznivo pomoč za čas nega člana našega društva Za izkaznico bi Vam računale znl' žano ceno 2,6 pencov.« Prod orkanom in zračnim vrtincem imajo v ZDA organizirano zelo učinkovito obveščevalno službo Brata Avgust in Jean Piccard v tržaških ladjedelnicah. Na morje so jo spustili v Neapeljskem zalivu, kjer bodo napravili tudi prve potapljaške poizkuse. Kdaj se bo Piccard z njo potopil, še ni znano. S seboj namerava vzeti svojega sina Jacquesa in po možnosti bo začel raziskovati morske globine še ta mesec. Ta po vsem svetu znani belgijski naravoslovec in raziskovalec je star ^e 70 let. Za nove raziskave morskih globin je izbral Sredozemsko morje, pozneje pa namerava raziskovati tudi Tihi ocean.»Potapljanje pri otoku Ponza,« je rekel Piccard, »smatram šele za generalno preizkušnjo za svojo veliko odpravo v bližino Filipinov. Moja davna želja je raziskati največje globine oceana. Z novo potapljaško napravo se nameravam spustiti računi morda ne bi ujemali z razmerami v morskih globinah in da da bi lahko nastale nepričakovane okoliščine, je odgovoril, da mora vsak raziskovalec s tem računati. Priznal je, da bo mnogo tvegal že, ko se bo spustil 4000 m globoko. Rekel je, da so mu mnogi prijatelji odsvetovali spuščati se tako globoko v morje, da pa se hoče prepričati, kaj bodo pokazali žarometi njegove naprave v morskih globinah. Morju bi rad iztrgal čimveč skrivnosti. Med drugim hoče posneti v morskih globinah tudi več Nad širnimi področji ZDA so divjali zadnje čase silni viharji in zračni vrtinci. Razdejali so cele okraje mest in mnogo farm, pa tudi človeških žrtev je bilo precej. Ameriške oblasti že govore o uradni preiskavi, če niso morda atomske bombe in prah njihovih eksplozij povzročile teh naravnih katastrof. Piloti, ki so v Miamiju, na Bermudskih otokih ali v Indiji noč in dan pripravljeni na polet, pa se spričo teh govoric muzajo in smehljajo. Smehljajo se tudi, če kdo vpraša, ali je sploh mogoče z letali spremljati orkane in zračne vrtince. Piloti pravijo, da je Še zmeraj varneje približati se jim z letalom, kakor z ladjo ali avtomobilom. Za takšne polete so primerna samo najtežja štirimotorna letala, opremljena z vsemi radarskimi in vremenskimi napravami za napovedovanje vremena. Pilot ima zmeraj pri sebi izkušenega metereologa, ki se dobro spozna tudi na orkane in zračne vrtince. Prvo poročilo navadno pošlje potniško letalo ali pa ladja z ANEKDOTE DANTON IN DOMOVINA »Beži,« je dejal neki prijatelj V Franciji si v ne- Dantonu 10.000 metrov globoko. Prihodnje varnosti.« leto bom skušal v Pacifiku ta 1 »Če bi mogel domovino odne- ta cilj doseči.« Vse bo odvisno od pritiska. Vprašanje je, ali bo mogla potapljaška obla tako globoko v Naš novi roman Našim bralcem, ljubiteljem lepega, zanimivega, napetega berila smo pripravili novo prijetno presenečenje. V kratkem bomo začeli priobčevati roman znanega sodobnega angleškega pisai ja J. B. Priestleyja ZA rtMNITEV V GREEIL EY)U Dejanje tega romana se odigrava leta 1S142 v nekem industrijskem mestecu na severu Anglije, od koder dobivajo nacisti važna poročila o angleški vojski in njeni oborožitvi. Glavnega junaka romana pošljejo tja, da bi odkril nacistično vohunsko mrežo. Njegova razburljiva doživetja, uspehi in neuspehi, boj proti petokolonašem in fašističnim agentom, vse to je nazorno opisano v našem novem romanu, polnem zanimivih zapletljajev in dramatičnih dogodkov. Tu’di naš novi roman bo ilustriran z lepimi ilustracijami Savahadina Hodžiča. sti na podplatih svojih čevljev, bi zbežal,« je odgovoril sloveči revolucionarni govornik. DOBLJENA STAVA Rossini je nekoč srečal nadležnega človeka in se napravil, kakor da ga ne pozna. »Staviva,« je dejal nadležnež, »da me niste spoznali.« »Dobili ste stavo,« je odgovoril Rossini in hitro odšel. DANTON IN FILOLOGIJA Nekaj dni pred svojo smrtjo pod giljotino je Danton rekel nekemu 1 prijatelju: »Veš, začel sem se ukvarjati s filologijo. Ali si opazil, da glagola usmrtiti ni moč pravilno spregati? Na primer rečem lahko: usmrtim, usmrtiš, usmrčen bom, nikoli pa ne moreš reči: bil sem usmrčen.« BRADA Danski kralj je poslal Crom-voellu mladega veleposlanika Ro-senkranza. Ko ga je Cromivell zagledal, je dejal: »Saj vam brada komaj poganja.« »Ze res, toda moja brada je starejša od vaše republike,« je odgovoril Rosenkranz. ČAS JE ZLATO Platon ni trpel, da bi njegovi učenci kvartali. Nekoč je pokaral nekega učenca, Jci pa se je zagovarjal, da tvega le malo denarja. »Da,« je odgovoril Platon, »zato pa izgubljaš mnogo časa.« Luthrov poročni prstan Neki časnik v St. Paulu v Ameriki je priobčil zanimivo vest, da je poročni prstan Martina Luthra, ki ga je pred 428 leti nataknil na prst svoji ženi, v rokah neke pobegle letonske zdravnice, ki je pred dvema letoma prispela v Ameriko. Prstan je narejen iz srebra in je že močno oguljen. Na njem je vgraviran napis; Martin Luther — Chaterina V/Bora, 13. junij 1525. Prstan je okrašen z granatnimi kamenčki in skico, ki je zelo podobna Luthrovemu grbu. Njegova lastnica dr. Nina Kodres je zdaj zaposlena v bolnišnici v Št. Paulu. Prstan je dobila po očetu, bivšem letonskem uradniku, ki ga je kupil od neke nemške baronice. odprtega morja, potlej se dvigneta najmanj dve letali. Orkan je v začetku malone negiben. Sele ko njegov vrh doseže stratosfero, se začne premikati. Orkan redko drvi naprej s hitrostjo nad 20 km na uro. Letalo se mu lahko skoraj zmeraj ogne. Toda pilotj letal, katerih naloga je slediti orkanom, store nasprotno. Ce je potrebno, napravi pilot okrog oblakov ovinek, potem pa zavozi v pravilnem kotu in smeri v sredino orkana, v katerem doseže zračni vrtinec 300 km na uro. Radar pilotu kaže, kje je središče orkana. Okrog središča se namreč vrtinčijo dežne kaplje. Pilot se prebije skozenj, dež poneha, ozračje se umiri, nebo nad letalom je že jasno. Tako pilot do kilometra natanko ugotovi, s kolikšno hitrostjo se orkan premika. Orkan zmeraj prihrumi nenadoma. Navadno je vreme lepo in nič ne kaže, da bi se v kratkem spremenilo. Vendar pa se že oglašajo alarmni signali varnostne službe. Vlaki se ustavijo ali pa vozijo še hitreje, avtomobilisti iznenada zavozijo s ceste, ljudje hitro zapirajo okna. Izložbe po mestih zavarujejo z roloji. Vse ognje na prostem, pa tudi v hišah pogase, kopalnice do roba napolnijo z vodo, iz ne posebno trdno zgrajenih hiš ljudje zbeže, če je napovedan hud orkan. Orkane, ki prihrume iznad Atlantika, in tajfune s Pacifika morajo prebivalci na tropične kraje meječih področij in zmernega pasu večkrat drago plačati, saj jim napravijo velikansko škodo. Vendar pa ti ljudje svoje domovine za vse na svetu ne bi zapustili- Kar jim namreč narava na eni strani uniči, jim na drugi stotero povrne. V teh krajih namreč zelo dobro uspevajo zlasti riž, kokosove palme in ba- Pet mesecev star otrok V porodnišnici Celle na Saškem je neka žena rodila po petem mesecu nosečnosti. Zdravnikom se je posrečilo ohraniti otroka pri življenju. Pred porodom je dobilq hudo gripo. Otrok je tehtal ob rojstvu komaj 800 gr in kazalo ^ je, da bo umrl. Bolničarke so ga noč in dan grele v nalašč zato narejeni posteljici. Ko je bil star pol leta, j'e tehtal že 2810 gr. Zdravniki pravijo, da se bo odslej razvijal normalno Znanost pozna le malo primerov, da so ostali pri življenju otroci, rojeni s petim mesecem. nane. Pred 15 leti je orkan v južnem delu ZDA 00 ^ človeških žrtev. Prevrnil in r8.z' bil je 24.000 avtomobilov 1 polomil 250 milijonov dreves_ Odkar imajo dobro organizira® varnostno službo, se je števil človeških žrtev znatno skrči*0-Piloti so s pravočasnimi poroči* in opozorili rešili že na tiso® ljudi. V Evropi, daleč od P°d' ročja orkanov, s takšno nev'ajj nostjo ni treba računati- T®°. pri nas vidimo kdaj pa kdaj zračne vrtince, ki pa so majb®1 in le redko napravijo nekaj škode. V Evropi se redko zgod*’ da zračni vrtinec odnese štren0 ali prevrne voz sena. Modra jama na Capriju ima dva vhoda Odprava pod vodstvom ital*' janskega znanstvenika dr. Ant°' nia Giovanea je ugotovila, da je za slovečo »Modro jamo na otok® Capri s več jam, do kateri® drži 738 m dolg naravni pred°r’ Večine stranskih jam še ni*0 mogli raziskati, ker so dohodi do njih preozki. Cesto se od' trga od kamnitih sten kamenj0 ali pa debela skala, tako, da s° raziskave nevarne. Zanimivo ie: da so imeli znanstveniki med raziskovanji zmeraj čist zrak-Iz tega sklepajo, da ima Modra iama še en vhod. Na novo odkrite jame so popolnoma suhe-V njih ni nobenega znaka rast-linskega živalskega sveta, skal0 okrog njih so bleščeče bele- ZA DOBRO VOLJO — Pa si vendarle shujšal 500 gramov. — To je popolnoma normalo0 — za toliko je lažja moja denarnica. \ r a. F«_r*i a 22. as Bralci nam Želje Idrijčanov Ob Idrijskem tednu bi rada izrazila ai želja Idrijčanov. Idrijske čipke so ane P® vsem svetu. Želeli bi, da bi jih Prodajali pod imenom »Idrijska čipka — r»ja« in ne p0cj imenom DOM — Ljub-^ana. Kleklanje se je razvilo leta 1870 na Pobudo Idrijčanke Ivanke Ferjančič. r>jČanke tako že dolgo pomagajo s . ’anjem zboljševati življenjsko raven r*je. Morda ne bi bilo napak, če bi kleklarice oddolžile spominu ustanoviteljice čipkarske Sole v Idriji, Ivanki erJanČič, m ji postavile skromen spo-n,entk. Idrijčanka »Jaz Vas nisem klical...« V hotelu Alhambra na otoku Lo-8ein rezervirala sobo in pri Tu-*lstiČnem uradu plačala znesek za dnevno bivanje. Po desetih dneh 1116 je pa začela uprava hotela prebujati, češ naj napravim prostor rugim gostom. Ker je bilo več takih gostov, ki so se jih želeli znebiti in 1 uiso hoteli sami zapustiti hotela, •fr jim j© zdelo najbolj primerno, da 1 med seboj neznane ženske pre-v podstrešno sobico z dvema ^°sieljama, in to celo v njihovi odsotnosti. Sploh je odnos osebja v tem ho-u do gostov neprimeren. Slišala • ,6m Sefa recepcije, kako je nekemu fcostu, ki se je pritoževal, zabrusil: ^aj ste pa prišli, jaz vas nisem *lical!« groteskno. Oskrbnica je bila prav prijazna in je nevsiljivo ponudila okusne fotografije hiše in spomenika, ki sm0 jih mnogo pokupili skupaj z našimi gosti iz 14 držav. Kar smo najbolj pogrešali, so Cankarjeva dela, njegove knjige, ki so izšle v raznih mestih Jugoslavije in Evrope. Ako kam, tedaj ta dela prav gotovo spadajo, kot materialni dokaz Cankarjevega ustvarjalnega genija, v njegovo rojstno hišo, ki je narodni umetniško izdelani portret tor gole stene v obliki fresk opremiti s citati iz Cankarjevih del. Vsekakor spadajo tja tudi cvetlice, ki bi dajale hiši milino, katera je v Cankarjevi mladosti žarela iz njegove matere. Bolje urejena Cankarjeva rojstna hiša bi neprestano privabljala nove generacije naše mladine na obisk. Pa tudi številne goste iz inozemstva — poznavalce in- častilce Ivana Cankarja, posebno pa še naše Primorce kulturni spomenik in muzej. Ne bi j in Tržačane, saj Vrhnika leži na ma-bilo odveč postaviti vanjo njegov gistrali Ljubljana—Trst. O. Avsec iun Ob odhodu iz hotela je treba ra-Prekontrolirati; popravljali so ga . eni in mojim znancem. Razen tega a zahtevajo, da podpišejo gostje razen kupon, ki ga gostinstvo po-rebuje za obračun z Narodno ban- *0; niso mi dovolili, da bi vpisala *nesek, ki sem ga vplačala. Mira Breščak, Ljubljana Cankarjeva rojstna hiša . 2 večjo skupino udeležencev sve- vnega esperantskega kongresa sem ®*>iskal Cankarjevo rojstno hišo na rhniki. Zadnjič sem jo videl pred l®ti če kot dijak. Bil sem v najetem pričakovanju, kajti to pot si *® bom mogel ogledati tudi znotraj. *°ram povedati, vtis ni bil dober. r*le gole, belp pieskano stena, v ltr|nl le fotokopije raznih doku* k.enu>v Na zidu nekoliko fotografij, tej.I>r,Jcazujojo našega velikega pisa- Ije; Ivana Cankarja v raznih živ- V Topolšici so v nedeljo 16. t. m. slavnostno odkrili spominsko ploščo borcem in talcem padlim med NOB; prisostvovali so poleg številne množice domačinov tudi stari borci — partizani. Pred odkritjem spomenika so uprizorili partizanski napad. Okrog 10. ure so se pričeli zbirati okrog spomenika povabljeni gostje, pevski zbori, godba, partizanske patrulje in prebivalstvo. Spominsko ploščo je odkril predsednik OLO, tov. Tone Ulrih, ki je obenem tudi spregovoril zbrani množici o težkih dneh okupacije. DR. JOŽETU POTRČA ŽELUO ZA KANDIDATA C ŠPORT IN TELESNA VZGOJA PO II. KOLU TURNIRJA NAJB OLJSIH WATERPOLISTOV Nizozemska bo nevaren nasprotnik Nimvvegen, 19. avgusta. Prvi dve koli vvaterpolo turnirja za pokal Italije 1993 sta zaključeni. Danes tekmovalci počivajo. Premor je zlasti koristen naši reprezentanci, ki Je imela prva dva dni najhujše nasprotnike. Štiri točke, ki so jih osvojili naši reprezentanti, so veliko več vredne od točk, ki Jih je zbrala Nizozemska na tekmah s Španijo in Belgijo. Toda ostala so še tri kola. In za končno zmago bo treba še veliko truda, kajti na tem turnirju skoraj da ni šibkih nasprotnikov razen morda Belgije. DOSLEJ NAJBOLJŠI JUGOSLOVANI IN MAD2ARI Po prvih tekmah lahko rečemo, da so najboljše igrali Jugoslovani in Madžari. Nek dopisnik iz Rotterdama je sinoči izjavil: »Sodim, da sem nocoj prisostvoval finalni, odločilni tekmi STRELCI Kurtini, Bllzma, Van Fege-len 6, Sivosz 4, Markovisz, Bolvari, Veral, Korevar, Smol 3, Diarmati, Karpati, Vuksanovič, Radonič, De Sanzuane, Mestres 2, Loran, Lekim, Je-žič, Djonta, Manelli, Munte, Supirano, Kabaut 1 gol. Dopoldne so žrebali sodnike za naslednja kola. 20. avgusta: Nizozemska : Madžarska, Bauven (Belgija), Italija : Belgija, Polič (Jugoslavija). Španija : Jugoslavija, Rogione (Italija). 21. avgusta: Nizozemska : Jugoslavija Batale (Španija), Italija : Madžarska, Voo-gat (Nizozemska) in Španija : Belgija, Ranki (Madžarska). HITROST - DUHOVITOST - UČINKOVITOST Crvene zvezde v Italiji Beograjski košarkarji so na svo- i Strongom. Le-ta je doslej imel redek jem dvanajstdnevnem gostovanju v rekord. Se nobena Jugoslovanska eki- Italiji napravili odličen vtis. Pokazali | pa namreč ni premagala moštev, ki so vse odlike košarke: hitrost, duho- jih je on treniral, vitost in učinkovitost. Crvena zvez. V ptujskem okraju so prejšnji teden začeli s pripravami na volitve. V vseh občinah razen Zavrča in Desternika so bili sestanki aktiva Socialistične zveze delovnega ljudstva. Teh sestankov so se poleg občinskega in vaških odborov Socialistične zveze udeležili marsikje tudi odborniki občine, zastopniki mladine in raznih društev. Povprečno se je udeležilo 30 do 40 ljudi, v Cirkulanah pa jih je bilo okrog 70. Raz- njskil» dobah. Učinkujejo skoraj ! pravljali so o predlogu novega Kopitarno v Sevnici modernizira svoje obrate Delavci Kopitarne v Sevnici ... sklenili, da bodo v lesetih le-111 obnovili tovarno. Letos name-.ayajo postaviti večjo halo za izdelovanje lesne galanterije in le-Prnh pet. Naslednje leto pa bodo v?rat za izdelavo kopit preusme-I1*1 iz transmisijskega na posami-ven pogon. Za delovno halo, v ka-*eri bodo tudi sanitarne naprave, garderobe, stranišča in kopalnice. J? kolektiv že dobil potrebna sred- za leto 1052. presežnim plačam v znesku 1,500.000. Kolektiv Kopitarne v Sevnici čaka, da bo komisija za revizijo projektov pri Gospodarskem svetu LRS potrdila načrt za halo, nakar bodo lahko začeli graditi. ^Kopitarna v Sevnici je edina v državi, ki izdeluje kopita za industrijsko izdelavo čevljev, razen Kombinata Borovo, ki pa proiz- ^ —.... —------- K-----—, vaja kopita le zase. Kopitarna je stva. Pripomogel je tudi OLO najstarejša tovarna te vrste na Nrško ki je odobril okoli 3 mili- | Balkanu in je zato že zelo zastarele in povečane akumulacije la, razen strojev, ki so jih do- Pod jeti j. Kolektiv se je odpovedal' polnjevali in zamenjavali volilnega zakona, o vlogi nove skupščine, o volitvah v zbore proizvajalcev, o načinu kandidiranja in drugo. Posebno podrobno pa so diskutirali o nalogah, pravicah in dolžnostih ljudskega poslanca, ter o vlogi in nalogah Socialistične zveze v času volitev. Skoraj povsod so po uvodnih referatih živahno razpravljali o dosedanjem delu poslancev inr njih delo tudi kritizirali. • Predvsem so jim zamerili volivci, da so premalo prihajali med nje. V diskusijah je nanesel razgovor tudi na nove kandidate. Na vseh dosedanjih sestankih se je aktiv Socialistične zveze odločil, da bo kandidiral za zveznega poslanca člana Izvršnega sveta, ptujskega rojaka in dosedanjega poslanca dr. Jožeta Potrča. Pooblastili so okrajni odbor Socialistične zveze, da sporoči tov dr. Potrču njihovo željo. Na večini sestankov so razpravljali tudi o kandidatih za republiške poslance in ponekod že sprejeli dokončno odločitev. V prihodnjih dneh bodo vaški sestanki članov Socialistične zveze, kjer bodo ^obravnavali osnutek volilnega zakona. M. B. da je nastopila na sedmih tekmah in povsod zmagala. DVE ETAPI TURNEJE V prvem delu turneje Beograjčani niso imeli resnih nasprotnikov Igrali so proti klubom Tl. lige. Vendar je treba poudariti, da igrajo le-ti precej dobro košarko. Tako je za reprezentanco Livorna nastopil tudi reprezentant Požar, ki je posebej zato prispel celo iz Trsta. V Livornu in Viareggiu Je nastopil proti Crveni zvezdi tudi Amerlkanec German, ki se trenutno mudi v Italiji. Vendar nastopi v prvi polovici etape niso bili težavni. Na njih se je moštvo vigralo in populariziralo našo košarko v tem delu Italije. STRONGOV PRVI PORAZ Prvo mesto v Riccionu pomeni za našo košarko vsekakor lep uspeh. Crvena zvezda je morala dobro zaigrati, da Je premagala kombinirano reprezentanco Italije in drugoplasira-nega Virtusa. Crvena zvezda Je v Riccionu prekosila svoje nasprotnike zaradi večje borbenosti, učinkovitosti in modernejšega načina igre ter boljše taktike. Zlasti so Ji šli od rok protinapadi. Zanimivo Je omeniti, da je na tem turnirju Crvena zvezda dosegla tudi zmago, o kateri smo zvedeli šele kasneje. Gre namreč za zmago nad trenerjem Virtusa, ameriškim mesticem Tensing v Švici tega turnirja. To je bila tekma, kakršne doslej še nisem videl. Tekmovala sta dva enakovredna nasprotnika, ki sta pokazala najboljši vvaterpolo.« Naši igralci niso izgubili glave celo takrat ne, ko so Madžari vodili s 5:4. Prav takrat so zaigrali na vso moč in premagali olimpijske zmagovalce. Od ostalih ekip je nedvomno najboljša Nizozemska, ni pa tako izenačena kot Jugoslavija in Madžarska. Španija je sinoči presenetila z zmago nad Italijo. Toda k temu Je dosti prispeval tudi nizozemski sodnik Voogat. Jutri bodo tekmovanja nadaljevali. Naša reprezentanca ima dosti možnosti za zmago na turnirju. Zdaj je najnevarnejši nasprotnik reprezentanca Nizozemske, ki se na to tekmo že dolgo pripravlja, prepričana, da so Jugoslovani krivi, da se ni uvrstila v finale olimpiade. * Trst, 19. avgusta. Čeprav je Jugoslovanska vvaterpolo reprezentanca na lanskih olimpijskih igrah v Helsinkih zasedla drugo mesto, sta njeni zmagi nad reprezentancama Italije in Madžarske vzbudili v Trstu veliko pozornost. »Primorski dnevnik« ocenjuje turnir kot evropsko prvenstvo in poudarja, da so Jugoslovani premagali dve nevarni oviri na poti do končnega uspeha. Časnik »Corriere dl Trieste« piše v poročilu z naslovom »Senzacionalni uspeh na evropskem prvenstvu v vvaterpolu«, da sta bila na tem turnirju dosežena dva nepričakovana rezultata. »Po zmagi nad italijansko reprezentanco, ki je zmagala na londonski olimpiadi in ki je bila v Helsinkiju tretja, so Jugoslovani premagali tudi močno madžarsko moštvo, ki le bilo lani v Helsinkiju prvo.« M. P. KRATKE VESTI ______ ^ _ SZ in Madžarska sta bili povablje- narodnega mojstrskega turnirja, ki f11* da letos veC nogometnih bo v Opatiji od 15. septembra do i te*cem v Indiji. 4. oktobra, in mednarodnega ženske- j . T . . . . , . ga prvenstva države bodo priredili i Sved Liendgren je dosegel dva hkrati tudi nekaj drugih turnirjev, i "ova lvej°vna, r.®k°r„da v S1- 30 mi,b Turnirske skupine le-teh bodo se- Le prehodil v 4.21.11,2, na 60 km pa je NAJBOLJŠA IjEGOJEVIC IN CURClC Košarkarji Crvene zvezde na tej turneji niso povsod enako dobro zaigrali. Večina je bila zlasti slaba glede osebnih metov. Na vseh sedmih tekmah je Crvena zvezda dosegla 504 koše, sprejela pa jih je 320. Največ zaslug imata Cur-čič in Bjegojevič, ki sta bila stalno v dobri formi Prvi je dosegel 115, drugi pa 101 koš. M. S. Šahovski festival v opatiji Zagreb, 19. avgusta. — Razen med- stavljene iz 10 do 12 tujih in domačih igralcev, prvokategornikov, mojstrskih kandidatov in mojstrov Guzel in Črepinšek zmagovalca Novo mesto, 19. avgusta. Danes je bil zaključen finalni turnir za letošnje mladinsko prvenstvo Slovenije. Prvenstva se Je udeležilo 23 slovenskih mladincev, v finalu pa Jih Je tekmovalo 10. Končni rezultati: 1.—2. Guzel ln Črepinšek (Zel., Mrb) 6, 2.-4. Zicherl (Kranj), Stupica (Krim, Lj) 5, 5.-7. Perdan (Lušk), Vavpetič (Domžale), Draksler (Celje), 4,5, 8. Malešič (Zel., Mrb) 4, 8. Tomšič (Nova Gorica) 3, 10. Kac 2,5. V imenu MLO Novo mesto Je če- dosegel čas 4:29.54,9. * Na plavalnem prvenstvu Danske Je svetovni rekorder Knud Gleie zmagal na 100 in 200 m prsno z rezultatom 1:18,2 in 2:51,5. Dvojno zmago pri ženskah je dosegla Yutte Hansen na istih progah z rezultatom 1:23,6 in 2:57,7. Zmagovalec Mount Everesta šerpas . Tensing Je prispel v Švico na obisk I __ ___ k svojim švicarskim tovarišem, s ka- stital mladincem predsednik” tovariš terimi Je dvakrat poskušal osvojiti i Ivanetič. — Nagrade Šahovske zveze naj višji vrh na svetu. I Slovenije pa Je podelil tov. Kapus. V SOBOTO IN NEDELJO BO V MARIBORU ATLETSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE 250 TEKMOVALCEV s štoparico in metri Nekaj napovedi o možnostih slovenskih atletov Letošnja atletska sezona se bliža svojemu višku; v soboto ln nedeljo bo v Mariboru državno prvenstvo v atletiki, prve dni septembra pa bodo mednarodna tekmovanja s Finsko in Nemčijo AZJ je sklenila, da bo uvrstitev na prvenstvu izključno merilo za sestavo državne reprezentance, kar II IDRIJSKA KAMST"- EDEN NAJZNAMENITEJŠIH SPOMENIKOV V EVROPI V Idriji bo od 22. do 30. avgusta Idrijski teden, povezan z razstavami in raznimi prireditvami. Med drugim bo razstavljena znamenita »idrijska kainšt«, ki so jo hodili ogledovat znanstveniki celo iz tujine. Bralce bo gotovo zanimalo, kaj nam je naš dopisnik napisal o tem idrijskem čudu Leta 1948 je povodenj v idrijski kotlini odnesla stari jez pri kobili in s tem se je ustavila povita vodna črpalka »Kamšt«, deveto svetovno čudo, kakor jo Jadi imenujejo stari Idrijčani. Morda bi k temu dogodku v , riji samo še zapisali: večna ji dava, če bi se ne bili vmes vtaknili razni muzejski ljudje, ki so dosegli njeno zaščito kot enega naj-ažnejših zgodovinsko tehniških spomenikov ne samo v naši °žji domovini, ampak tudi na evropskem področju. Popotnik ki danes opazuje ta odsluženi kolos stare tehnike, se nehote globok. i zamisli in poizkuša razvozlati težke proble .ie /godovi le tehnike: česa so bili zmožni naši Prednik’ koliko materiala in delovne sile so porabili za pridobitev nekaj konjskih sil pa zopet vprašanje prostora in delovne sile ki je temu kolosu stregla, regulirala njegovo kroženje in ga ob-l)avl|ala Klektrlčna črpalka naj XI. obzorju v rudniku, ki že dalj Časa nadomešča »Kamšt«, je proti temu kolosu pravi pritlikavec ali kakor bi v idrijskem rudar- skem jeziku rekli, pravi »usrane«,1 dnevi in le od časa do časa je in vendar je močnejša ter mnogo prenehal, ker se mu je drogovje prej opravi svoje delo. potrgalo. Tedaj je nastal alarm Kamšt je bila zgrajena v letu vsa *kunstajgarji« so morali 1790 in je do današnjih dni osta- čimprej spraviti kolo v tek ker la v bistvu nespremenjena. Votlo j® rudniku grozila poplava. Slu-so zajeli v strugi Idrijce nekaj z\telji v Kamsti »kunštajgarji« so nad 3 km od črpalke in jo po bili ,itak svojevrstni ljudje s po-umetni strugi, po »Rakah«, spe- sobnimi pravicami, uzakonjenimi Ijali do ogromnega kolesa, ki ima a^' ne* ki pa so bile obče veljavne v premeru skoraj 14 m. Kolo je Kot Specialisti, katerim je bilo leseno in spojeno s težkimi želez- zaupano opravljanje kolesa, in nimi spojkajni ter vgrajeno v vi- to samo njim, so imeli celo soko kamnito poslopje, takt, da ga boljšo plačo in so se čutili vzvi-je polovica nad zemljo, polovica šene nad ostalimi ubogimi ru-pa pod njo. Vodoravni prenos go- darji, saj je njihovo življenje v nilne sile je speljan po dveh jami v veliki meri zaviselo od vzporednih podzemeljskih hodni- rednega delovanja črpalke. V kih daleč do jaška »Delo«, v ka- dobrih odnošajih so bili samo z tereni se s posebnim in zelo za- ma.šinistom, kurjačem in zvonar-nimivim mehanizmom na trikot- jem v jašku, ker je bila njihova nik spremeni vodoravno gibanje soba »kujca« nameščena ob jašku, v navpično do lajnižjega črpal- To so bili »ta damači«. Njihovo nega bazena na XI obzorju v delo ni bilo težko, saj so imel njeno. Razume se, da so znali popravilo izvršiti samo oni in celo predstojniki niso smeli preveč vmes vtikati nosa. Stari rudarji pripovedujejo, da se je bila Kamšt nekega leta ustavila ravno na dan svetega Ahaca, ko je bila večina kumšta jgarjev ravno pri maši. Službujoči kumšta igar je tedaj kar v umazani obleki in odločno stopil sredi cerkve in glasno zaklical: sUstavla se jel« Ljudje 60 se samo ozrli in razumeli položaj, vsi k tmštajgarji pa so se naglo dvignili in z dvignjenimi glavami odšli skozi vrata na delo. Kamšt je bila celo pred bogom in gorje, če bi kdo Kiimštaj-garja vprašal, zakaj ga ni bilo k maši. Posebni žični vzvod z usnjenimi iermeni . b koleščkih je s kovinsko ploščo v kum.šta jgarski kujci kazal vrtenje kolesa. Rekli so mu_ »luna«, ki je šla »gor in dol«. Zraven je bila stara ura »švarvalderica«, s pomočjo katere so šteli obrate kolesa. Ko je kolo »drvelo z največjo naglico«, se je obrnilo v 17 sekundah. Normalno pa je delalo 3 obrate na minuto še povečuje pomembnost tega tekmovanja. Udeležba ni omejena. Pravico nastopa imajo vsi člani športnih ln partizanskih organizacij. Za slovensko športno občinstvo bo vsekakor najzanimivejše vprašanje, kakšne možnosti imajo na prvenstvu slovenski atleti in atletinje. Največji favorit Za naslov prvaka je gotovo Stanko Lorger na 110 m ovire. V Dortmundu se je sicer ponovno po- škodoval in še ni povsem gotovo, če bo sploh nastopil. Lani je bil prvi na 100 m. tu pa nima sedaj nobenih možnosti spričo odlične forme Jovan-čiča in Peclja. V odsotnosti Lorgerja bj znal Zupančič (KL) zmagati na visokih ovirah, medtem ko bo na nižjih (400 m) poskušal skupaj z Kopitarjem (Kli .in Vrbajsem (Ki) ogrožati rekorderja Raduloviča Vipotnik (KI) in Belšak (O) bosta na 800 m »branila« slovenske barve. Prvi se lahko uvrsti na četrto ali peto mesto Če bosta Vipotnik in Hanc (Kil zasedla v teku na 1500 m mesta okoli šestega, smo lahko kar zadovoljni. Oba Da sta sposobna teči pod 4 minute. Z ozirom na odličen rezultat Hanca v Celju na 5000 m ne bomo presenečeni, če bo dosegel v ostri konkurenci v Mariboru zopet nov slovenski rekord in čas pod 15 min. V steple-chaser Pavčič (O) obeta: V trto mšsto bi bil dober rezultat. Reprezentant Cerpez (2M) je trenutno na orožnih vajah in se brez priprave verjetno ne bo mogel uspešno boriti z ostalimi skakalci Po svojem celjskem rekordu (7,26 m) ima Pokorn (O) zelo resne možnosti na prvo mesto, vsako mesto slabše od drugega a bi morali soditi že za neuspeh. Ipamo, da bomo dobiti s Pokornom Slovenci spet enega reprezentanta več. Kladivarjeva skakalca ob palici Glavač in Vehovai bosta posegla v borbo za drugo mesto v reprezen Miiller Janko in Bogdan (O) bodo v krogli tn disku lahko z uspehom posegli v borbo za drugo mesto Trije slovenski metalci kopja Kopitar in Rojc (K) in Plut (0) se lahko uvrstijo med prvo šestorico, ker so vsi V dobri formi. T štafetah 4 X 100 m in 4 X 40o m od slovenskih društev največ obeta Kladivar, pa tudi Odred bi se lahko ob ponovitvi zadnjih rezultatov uvrstil v finale Bprintarske štafete Težko je reči, kakšne možnosti ima v maratonu slovenski prvak Lesica l2li toda po prepričljivi zmagi na 30 km v Ljubljani, vsekakor ni brez možnosti na ugodno mesto. Atletinje morda celo več obetajo od svojih tovarišev. V sprintu bo zlasti Marija Knez (2M) krepko posegla v borbo za najvišja mesta. Zaradi odlične formo Babovičeve pa ji lani osvojenoga naslova prvakinje verjetno ne bo uspelo ohraniti. Ker državna rekorderka Blaževa (O) zaradi bolezni ne bo nastopila, polagamo glavne nade v mlado Slamnikovo (KL). V teku na 80 m ovire se bodo Železnikova, Ivanka Knez (KI) in Perišičeva (01 lahko uvrstiile v finale. Sonja Sima (O) je zaradi svojega odličnega rezultata na prvenstvu (151 cm) poleg Kovučeve glavni favorit v skoku v višino, še več možnosti pa ima v skoku v daljino Majo-nova (Kil, ki je zadnje dni kar v rekordni formi Ker Radosavljevi-čeve v M url bor verjetno ne bo, bosta glavno borbo zn prvo mesto v metu krogle vodili Kotluškova (O) in Če. lesnikova (K) Za zaključek teh »napovedi« še število prijavljenih za prvenstvo iz slovenskih društev: Kladivar 43, Železničar (Mrb) in Ljubljana po 17, Odred 16 in Branik 14, skupaj 107 tekmovalcev Skupaj s tekmovalci osta- tanci. Precejšnje uspehe lahko priča- lih republik bo torej nastopilo naj-kujemo «>d naših metalcev Golc (KI, 1 manj 250 atletov in atletinj. ŠPORTNE IGRE TVD PARTIZAN VELENJE tavi Kmecl I., esar. globini skoraj 340 m. la čudoviti, poino /.aupanje v 'brezliibno de- ne^e mere se je hitrost dala vendar na zelo preprosti meliani- lovanje njihovega čudovitega fč&ulirat1 z od pira n jerfi ali zapi- zom je večkrat zanimal znanstve- stroja, zato so večji del preležali i ranj«m vode. V enem »gnbu« je nike tlidi v tujini in so pismeno na ši,0ki klopi v »kujci«. fTu- jHviarnila 70 litrov vode. prosili za pojasnila, ali pa so si dobnj jeziki se jih dražili, da Kakor tisočeri rudarji in sto- ga prtšlj celo ogledal v Idrijo, morajo vsak dan sproti k zdrav- teri kttmšfajgnrji je šla sedaj tudi /.a prenos sile služijo debeli le- niku, da jih pregleda, če bodo Kamst v »penzion«, ki si ga je šeni drogovi, /.nameniti trikotnik telesno sposobni »cel šiht prele- pošteno zaslužila., N jeno kolo se pa še nekaj gojencev Gozdarske šoie prostih vajah in pionirke v parterni je iz. litega železa in telita neka| • 2ati in če se bodo smeli pri tem še danes lahko vrti. Toda pre- ,z Mozirja. telovadbi Po leiovndnih točkah je Xurki,„i,rS^el„U^ J%z 1V^' eMkr;* .^rnHU. VVV° ** vT*° «> ™ porezali. ..k^tThiltta °kr?,,m PrVe^V0 V 0ri°nt?CiJ- KiriisKimi »sinki mi«. Ki iz osiJ; vedno počutili eno tn ob alarmu ' veličastno |e še danes v svop prav dobrih rezultatov Zmagovalci ih idrijskih hiš izginjajo in bi s0 bili takoj vsi na delu. ki la ogromnosti. Mestni muzej v Idri- posameznih disciplin so bili pri mla- bilo prav da bi se obramb vsaj nj bilo lahko. Težka bruna so ji je prevzel to deveto čudo in kor»Je- 39 5?Mstf^ekmovaiH vt; na tej sicer zelo mrki stavbi. spuščali v jašek s pomočjo po- ga bo s pomočjo stroko lijakov sina:' Pečnik F* 1,55 m: daljina: Dolgih 158 let je kolos odlično sebnega kolesa s počenimi veza- /avoda za spomeniško varstvo Kmecl Mt in Moh 5,18 m; too m: opravlja' svojo dolžnost z veli- varni, po katerih so stopali in g/i ohranil potomcem .v^skujmem ^.fn^m^r^r zmagil častnim vrtenjem ponoči in po- vrteli. Audi to kolo je se ohra-l Logar Srečko I Pečnik I., med moStvj pa TVD Par- Proteklo nedeljo je eno najfndj , tizan, Velenje v pos .ših družtev TVD Partizan eoštanj- Kmecl II., Korun, Co«i ven? propagandni V|fastop zd^el"z ! „ «|V* b^V ^ okrajnim prvenstvom v peteroboju 6l«y"'l>«ču oh Velenjskem Jezeru. In orientucijske-m teku. Tekmovanj s<» vsi oddelki, od naraščaja in nastopa *o se udeležil« druč»tva iz d° članov in članic. Pri naraščanju Mozirja, SoAtanja. Rečice in Velenja 80 zlasti ugajali pionirji v zletnih tekmovanju je bilo doseženih nekaj skein teku na približno 4 krn dolgi proffi Okraj-:i prvak je postalo prvo moAtvo TVD Partizan Velenje v po-stuvj Kmecl. Koruti, Cesar, Končan. Zmagovalci so bilj odlikovani z lepo spominsko plaketo Tekma v malem roko-metu med slovenskim lipašem TV D Partizan Velenje in moStvom iz ftoAtan.ja se je znkllučUa z visoko zmago Velenjčanov 14:7. PRED VELIKIM TURNIRJEM V ŠVICI Gligorič danes odpotuje - Kakšne so bile priprave * - Huda konkurenca Velemojster Svetozar Gligorič bo danes skupaj s svojim sekundantom dr. Trifunovičem odpotoval v Švico. Zastavil sem Gligoriču nekaj vprašanj v zvezi z njegovimi pripravami za turnir, kakor tudi o pogojih glede sodelovanja na tem turnirju, ki spada med naj večja tekmovanja v zgodovini šaha. »Kako si se pripravljal na turnir kandidatov?« »Po vrnitvi lz Južne Amerike sem imel dva meseca časa za priprave. Prvi mesec sem bil doma in se seznanjal z najnovejšimi turnirskimi partijami, in sicer iz revij, ki so mi bile dostopne. Drugi mesec sem bil na počitnicah na Rabu, kjer sem si kolikor mogoče izboljšal telesno kondicijo. Hkrati sem sestavljal svoj bodoči repertoar otvoritev.« »Ali se boš lahko privadil na švi-čarsko podnebje?« »Upam, da se bom. Mene namreč pravzaprav podnebje drugih dežel ni nikdar motilo. Edino kar mi včasih ni ugajalo, je bila drugačna hrana in slabo stanovanje.« »Glede podnebja m še nekaj pripomniti. Ko ser lil na morju, so se posamezn i, da mi bo to škodovalo. Zato ^ Šahovska zveza priporočila, n em rajši v planine. Nisem imel nič proti, čeprav nisem prepričan, da mi bo to bolj koristilo. Vendar tja nisem odšel, ker nisem imel več časa. Toda slišal sem, da je »Šport« objavil vest, češ da sem Zvezi odrekel pristojnost, da bi zame skrbela, ker sam plačujem stroške za svoj počitek. Ta vest je neresnična in meče senco na mene in čudi me, da Šahovska zveza ni pravočasno demantirala, saj je razpolagala z mojim pismenim odgovorom. V »Športu« se je kasneje pojavil tudi šaljiv komentar o mojih pripravah, v katerem sem jaz celo nekaj »izjavil«. Pripomniti moram, da pri tem nisem bil prav nič udeležen. Naposled bi hotel poudariti, da je dobro razpoloženje tekmovalcev za borbo enako važno, kakor tudi dobra telesna pripravljenost ali strokovno šahovsko znanje.« »Kaj meniš o konkurenci na turnirju?« »Vsekakor bo najmočnejša v moji šahovski karieri. Zato bo ta turnir najzanimivejši in najpomembnejši od vseh, katerih sem se udeležil.« »Kaj sodiš o svojih možnostih?« »Kar zadeva prvo mesto, so moje možnosti minimalne. Na tem turnirju mene ne sodijo za favorita.,To je izjavila tudi nemška revija »Kaisa« s pridržkom, »da bi lahko izredno Iz-nenadil, prav tako pa tudi razočaral«. Razen tega je na turnirju preveč kandidatov iz SZ. Zato domnevajo, da nihče drugi ne bo mogel prodreti. Zaradi te bojazni je Reshew-sky odpovedal udeležbo, čeprav morda prezgodaj.« »V čem ti bo pomagal sekundant dr. Trifunovič?« »Sekundant navadno pomaga pri analiziranju prekinjenih partij. Toda ker imam tako zmožnega sekundanta, se bom z njim posvetoval tudi glede izbire sistema za vsako partijo.« »Mar sodiš, da je treba zate še kaj storiti, ali imaš dovolj strokovne literature?« »Zadosti je bilo storjenega zame, danes odpotujem v Švico, da bi se prilagodil podnebju. Manjka mi samo nekaj najnovejše literature, zato nisem mogel dovolj proučiti igre svojih bodočih nasprotnikov.« »Ali je zate primeren dvokrožen način igranja. To je dolg turnir?« »Dvokrožni turnir je vsekakor pravičnejši od enokrožnega. Kar se tiče primernosti, je to precej relativen pojem. Ce bi bil po prvem krogu prvi, mi vsekakor ne bi ugajalo igrati še drugi krog.« »Ali sodiš, da Je ta sistem tekmovanja zadovoljiv?« »Ta sistem ima svoje dobre plati, vendar ne sodim, da je zadovoljiv. Glede tega ima Šahovska zveza Jugoslavije za bližnji kongres FIDE, ki bo neposredno pred turnirjem kandidatov, več predlogov. Da bi čim bolj odstranili sum, da bodo sovjetski igralci med seboj uredili vrstni red na tabeli, če bo to potrebno, bodo naši delegati predlagali, naj bi kol ne igrali po Bergerjevem sistemu, marveč na tak način (ki bi bil podoben novemu sistemu mojstra Voje Popoviča), da bi sovjetski igralci igrali najprej pretežno sami med seboj.« »Po drugi plati ima sedanji svetovni prvak precej prednosti. Da bi prodrli do njega, je treba iti skozi Scilo in Karibdo. Zato bo Zveza predlagala, da lahko svetovnega prvaka izzove tudi kak drug velemojster, ne pa samo zmagovalec turnirja kandidatov, in sicer v teku treh let, če FIDE sodi, da ta velemojster zaradi svojih uspehov to čast tudi zasluži. Naši delegati bodo tudi pred-lagali, naj bi dvoboj za svetovno pr-| venstvo v bodoče igrali do zmage in j da neodločen izid dvoboja ne bo za-i dostoval svetovnemu prvaku, da bi i ohranil naslov, kakor se je dogajalo ! doslej. Upam, da bo tudi način tek-j movanja od spodaj navzgor doživel določene spremembe na bližnjem kongresu, čeprav ni gotovo, koliko bodo te spremembe odpravile pomanjkljivosti dosedanjega načina.« Sekundant dr. Trifunovič meni, da bo Gligorič izpolnil pričakovanja in da se bo uvrstil med prvih sedem. Skupno z Gligoričem in dr. Trifunovičem potujeta danes v Švico tudi naša delegata na kongresu mednarodne šahovske federacije: predsednik ŠZJ Brana Jevremovič in član tajništva ŠZJ Ljuban Jakše. O. Nedeljkovič PRED VELETURNIRJEM KANDIDATOV ZA SVETOVNEGA PRVAKA PREDSTflVLJSMO VAM KANDIDATE Pri marsikaterem kandidatu za svetovnega šahovskega prvaka bi morali poseči za uspehi pred drugo svetovno vojno. Toda za sliko današnje moči so fcotovo zelo važni uspehi zadnjih let. Velemojster, kf vam ga bomo danes predstavili je zablestel na šahovskem nebu z 21 leti z zmago na šahovskem nebu z 21 leti v Semeringu - Badenu leta 1937. Leto pozneje je v družbi treh bivših sve- Paul Keres tovnih prvakov Capablance, dr. Eu- weja, dr. Aljehina in sedanjega svetovnega prvaka Botvinika in še Finea, Flohra in Reshewskega odnesel brez poraza odlično zmago na A.VRO turnirju na Nizozemskem. Od tedaj dalje je dal neštetim znanim in neznanim šahistom v študij in uživanje številne prelepe šahovske umetnine. Ta izredni šahovski talent je skoraj stalni kandidat za svetovnega prvaka estonski velemojster Paul Keres. Paul Keres je bil roj. 7. januarja 1916 v Narvi. Njegovi najpomembnejši uspehi po osvoboditvi so: 1947: Deli VI.—VII. mesto na Ci-gorinovem spominskem turnirju v Moskvi; Pjarno: I. mesto, Leningrad: I. mesto. 1948: Match turnir za naslov svetovnega prvaka deli III.—IV. mesto (I Botvinik, ki od tedaj nosi naslov prvaka). 1949: Moskva: VII. mesto (šampio-nat SZ). 1949: Moskva: VII. mesto (šam-pionat SZ). 1950: Moskva I- mesto (šampionat SZ); Budimpešta: turnir kandidatov za svetovnega prvaka — IV. mesto. 1951: Moskva: šampionat SZ I. mesto 19o2: Budimpešta: I mesto; Moskva; šampionat SZ deli X. do XI. mesto. Če bo razpoložen, bo 37-letni kombinatorik Keres nevaren konkurent za I. mesto. ES IN JUTRI DAN RADIO Dnevni spored za četrtek, 20. avgusta 5.00—7.30 Dobr.) jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba — 5.30 do 5.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 6.00—6.10 Jutranja telovadba — 6.30 do 6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 7.00—7.05 Radijski koledar — 12.00 Mali koncert lahke glasbe — 12.30 Napoved časa, poročila in pregled dnevnega sporeda — 12.45 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 oddaja za žene — 13.10 Od Triglava do Ohrida ... (spored pesmi in plesov jugoslovanskih narodov) — 13.50 Športno predavanje: Otvoritev plava-lišča v Kropi — 14.00 Nekaj opernih fantazij — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Koncert saksofonista Srečka Dražila, pri klavirju Dana Hubadova 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.10—15.30 Zabavna glasba, vmes objave — 18.00 Orkestralni spored — 18.30 Iz bojev naših narodov — Slavko Kobe: Primorske brigade pred svojim praznikom — 18.40 Narodne in umetne pesmi poje zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja — 19.00 Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba, vmes objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Lepe melodije — 20.30 Domače aktualnosti — 20.40 Simfonični koncert Radia Ljubljana (s komentarjem) — Ernest Bloch: Concer-to grosso (prva izvedba v RL); Bruno Bjelinski: Koncert za klarinet in godalni orkester; Ludvik v. Beethoven: Simfonija št. 1 v C-duru, op. 21 — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Plesna in zabavna glasba — sodeluje Zabavni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Mihe Gunzka — 22.55 do 23.00 Lahko noč — 23.00—24.00 na valu 327,1 m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujino (prenos iz Zagreba). Dnevni spored za petek, 21. avgusta 5.00—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba — 5.30 do 5.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 6.00—6.10 Jutranja telovadba — 6.30 do 6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 7.00—7.05 Radijski koledar — 12.00 Opoldanski koncert — 12.30 Napoved časa, poročila in pregled dnevnega sporeda — 12.45 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Urednikova beležnica, pionirska pošta in glasba za pionirje — 13.30 Domači napevi slovenske zemlje, vesele, poskočne za urne pete . .. 14.30 Radijske reklame 14.40 Igra veliki zabavni orkester Wal Berg — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.10 do 15.30 Zabavna glasba, vmes objave — 18.00 Samospeve Richarda Wag-nerja in Hansa Pfitznerja poje mezzosopranistka Dana Ročnik, pri klavirju Pavel Sivic — 18.20 Zdravstveni nasveti — 18.30 Lahka in operetna glasba — 19.00 Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba, vmes objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Večerni orkestralni spored del skladateljev romantike — 21.00 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Majhni in veliki zabavni orkestri vam igrajo — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22,15 Anton Lajovic: Pesem jeseni, simfonična pesnitev — 22.35 Novosti iz literature — Scott Ficgerald: Povratek v Babilon — 22.55—23.00 Lahko noč — 23.00—24.00 na valu 327,1 m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujino (prenos iz Zagreba). RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA Četrtek, 20. avgusta: 14.30 S prekomorskimi brigadami v domovino — 14.40 Poje slovenski vokalni oktet — 17.30 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji — 18.15 Revija menuetov, scherzov iz klasičnih simfonij in kvartetov. Petek, 21. avgusta: 14.30 Obzornik: Kako so nastale in delale partizanske bolnice — 14.40 Vesele in okrogle igra vaški kvintet — 17.30 Hrvatske in srbske narodne pesmi — 18.30 Iz jugoslovanskih oper — 21.00 Slušna igra: Matkovič »Trojica« — 22.00 Ple-šite z nami. K I NO KINO UNION: Ameriški film »Sužnja preteklosti«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20.30. KINO KOMUNA: Angleški film »Dolgo je pomnil«. Tednik: Filmske novosti št. 33. — Predstavi ob 18 in 20. KINO SLOGA: Premiera francoskega filma »Vsi smo morilci«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. — Pro- daja vstopnic v vseh treh kinematografih od 17. ure dalje. KINO SOCA: Zaprto. LETNI KINO TIVOLI: Angleški film »Mreža«. Tednik. Predstava ob 20. LETNI KINO BE2IGRAD: Angl. film »Ne poj mi žalostnih pesmi«. Tednik. Predstava ob 20. — Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom predstave. KINO ŠlSKA: Ameriški film »Brata Bouquinquant«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 17. dalje. LETNI KINO DOM MILICE: Angleški film »Pet prstov«. Predstava ob 20. CELJE UNION: Amer. film »Paula«. CELJE DOM in LETNI: Amer. film »Nevidni človek«. BLED: Amer. film »Cez noč rojena«. KAMNIK: Angleški barvni film »Ljubezen je lepa«. VEVČE: Angleški film »Najsrečnejši dnevi«. DOMŽALE: Angleški film »Pekel Je razprodan«. JESENICE: RADIO in LETNI: Amer. film »Konec sveta«. — PLAV2: Amer. film »Pohod v džunglo«. KRANJ STOR2IC: Italijanski film »Jutri bo prepozno«. — PARTIZAN: Francoski film »Ustreljen ob zori«. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna: V četrtek, 20. avgusta: »Melje«, Meljska c. 2. — V petek, 2i. avgusta: »Planinka«, Glavni trg 20. KINO 20. avgusta PARTIZAN: Nemški film »Niki«. UDARNIK: Italijanski film »Ljube- zen in strup«. POBRE2JE: Ameriški film »Carrie«. STUDENCI: Ameriški film »Rapsodija otožnosti«. 21. avgusta PARTIZAN: Nemški film »Niki«. UDARNIK: Italijanski film »Ljubezen in strup«. POBREŽJE: Zaprto. STUDENCI: Zaprto. MESTNI KINO MURSKA SOBOTA: 20. avgusta: Ameriški glasbeni film v barvah »Šeherezada«. — 21. avgusta: Zaprto. RADIO MARIBOR 20. avgusta 12.00—15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 13.00—13.15 Oddaja v madžarščini — 17.00—17.20 Koncert čelista Bogomila Čehovina, pri klavirju dr. Roman Klasinc — 17.20—17.30 Baletna glasba iz opere »Faust« (Gounod) — 17.30—17.40 Poslušajte domača poročila — 17.40—18.00 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi — 17.50—17.55 Oddaja Planinskega društva v Mariboru — 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 21. avgusta 12.00—15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 17.00—17.20 Poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška 17.20—17.30 Gluck-Motti: Baletna suita 17.30—17.40 Poslušajte domača poročila — 17.40—18.00 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi — 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. ROJSTVA V MARIBORU Rodile so: Marija Kop, 19 let, poljska delavka — Marjana; Štefanija Fekonja, 24 let, delavka — Stanislava; Draga Breznik, 30 let, gospodinja — Zlatko; Ana Kremautz, 25 let, učiteljica, Rogoza — Franca; Silva Visočnik, 21 let, kuh. pomč., Pivola — Silvo; Jelica Sagadin, 19 let, gospodinja, Rošnja — Jelko; Ida Hajdinjak, 25 let, gospodinja — Marijo; Milka Nežmah, 23 let, predica — Marjana; Rozalija Fras, 27 let, gospodinja, Dobrovce — Sonjo; Jožefa Vogrin, 25 let, opekarska delavka — Zlatka; Marija Kalher, 28 let, gospodinja, Plač — Slavico; Ana Vauhnik, 27 let, gospodinja. Sp. Hoče — Emila. CELJSKE VESTI V CELJU SO SE RODILI, POROČILI UMRLI 10. avgusta do 16. avgusta se je rodilo v Celju 11 dečkov iu 18 deklic. Poročili so se: Ignac Zagoričnik, i strojni tehnik iz Celja, in Marija i Divjak„ nameščenka iz Šentjurja pri Celju; Franc Confidenti, nameščenec, | in Danijela Šovinek, nameščenka, oba i iz Celja; Slavko Novak, soboslikar iz j Pristave, in Romana Robar, delavka | ;z Celja; Jurij Klajnšek, nameščenec, | >n Elizabeta Kačič, inštrumentarka, loba iz Celja; Franc Privšek, trgovski poslovodja iz Celja, in Otilija Verlak, poštna nameščenka iz Maj-i šperga. Umrli so: Jakob Stagoj, kme- tovalec iz Višnje vasi, star 50 let; Marija Drofenik, dojenček iz Šmartnega ob Paki; Angela Arnšek, delavka iz Šmartnega ob Rožni dolini, stara 48 let; Štefanija Mlakar, gospodinja iz Šentjurja pri Celju, stara 27 let; Marija Zorko, gospodinja iz Vranskega, 6tara 69 let; Rozalija Zorko, gospodinja iz Škofje vasi, stara 40 let. Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 19. avgusta zjutraj: Greben azorskega anticiklona se je naglo razvil preko Francije nad Srednjo Evropo. Zato se bo nad Al^ pami izgradilo samostojno področje visokega zračnega pritiska, ki bo frontalne motnje, ki danes prečkajo Alpe, razbilo. Danes ob 10. uri je bilo v severo-zapadni Sloveniji, v severovzhodni Srbiji in osrednji Bosni menjajoče oblačno vreme. Drugod v Jugoslaviji pa je bilo le delno oblačno vreme. Temperature so bile v Sloveniji od 18 do 27°, v notranjosti države od 23 do 28°, na Jadranu pa do 28* C. Najvišja temperatura je bila 32* v Titogradu. — Temperatura morja je bila v Kopru 20.3°, minimalna temperatura 13,70°, relativna vlaga 72 %. Napoved za četrtek, 20. avgusta: Lepo vreme z delno oblačnostjo. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči 7 do 10°, podnevi 25 do 27°. DROBNI OGLASI PREKLICUJEM vse žaljivke, ki sem Jih izrekla o Mlakar Silvi, kot neresnične. — Kastelic Marija, Tr-bovlje, Globušak 21. ^ SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmeta zaposlena zakonca z dvema otrokoma. Naslov v upravi »Ljudske pravice - Borbe«, Kopitarjeva ulica 2. 10 zidarjev 4 fasaderje sprejme takoj KAREL JEZERNIK stavbenik — Celje GEODETSKA UPRAVA LR SLOVENIJE teh- Samo še dva dni je do žrebanja Jugoslovanske loterije razpisuje prosta mesta za 1 agronoma za bonitiranje zemlji^. 1 geod. inženirja ali geometra za nično-inšpekcijsko službo in 1 geometra za arhivsko službo. Za vsa mesta je potreben opravljeni strokovni izpit. Nadalje Je potreben 1 geod. risar z vsaj triletno prakso. Nastop službe mogoč takoj. Prijave Je poslati na naslov: GEODETSKA UPRAVA LRS Ljubljana Poštni predal 249. Ljubljančani! Pripravljalni odbor pri MO SZDL za proslavo desete obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji ter desete obletnice ustanovitve primorskih brigad na Okroglici P^1 Gorici, ki bo dne 5. in 6. septembra L L. sporoča; Pripravljalni odbor sprejema prijave od vseh množičnih, sindikalnih, kulturnih in športnih organizacij, podjetij, ustanov in uradov, ki bodo sodelovali na proslavi. Vsak po-poldan razen sobote dežurna služba od 15. do 18. ure. Udeleženci, organizacije in podjetja, ki bodo potovali na proslavo z vlaki, kamioni in ostalimi prevoznimi sredstvi, naj to sporoče Pripravljalnemu odboru. Resljeva cesta 9/11-sobo 26 ali telefonlčno na St 20-223 GLEDE NA RAZPISANI NATEČAJ ZA SPREJEM KANDIDATOV V VOJAŠKE AKADEMIJE IN PODOFICIRSKE ŠOLE OBVEŠČA DRŽAVNO TAJNIŠTVO ZA NARODNO OBRAMBO FLR JUGOSLAVIJE tZAINTERESIRANE KANDIDATE O NASLEDNJEM: Letošnjemu natečaju so se mladinci številno odzvali- V večino šol se je prijavilo mnogo več kandidatov, kot jih le-te potrebujejo. V vojno pomorsko akademijo se je prijavilo n. pr. petkrat več kandidatov, v podoficirsko letalsko šolo šestkrat več kandidatov, v mornariško podoficirsko šolo osemkrat več, v avtomobilsko podoficirsko šolo štirikrat več, v podoficirsko šolo za zveze štirikrat več, v vojno-sanitetsko oficirsko šolo desetkrat več itd. Zato so bile uprave šol prisiljene odkloniti nekaj tisoč vloženih prošenj. Glede na tako velik odziv je bil naknadno povečan obseg za sprejem v vojaško akademijo, v letalsko akademijo in v pehotno, artilerijsko in tankovsko podoficirsko šolo. V zvezi s tem se vojaški odseki in kandidati, katerim so bile prošnje iz zgoraj omenjenih vzrokov odklonjene in ki se žele odločiti za eno izmed omenjenih šol, obveščajo, da jih lahko vojaški odseki pošljejo hkrati z dokumenti na pregled v te šole, in sicer v omenjene podoficirske šole do zaključno 1. septembra, v vojaško akademijo in letalsko akademijo pa do 15. septembra t. 1. 3472 1-1 nl!!IHI!jl!jllil!il!!l!!l!!l!!l|j|!!l!IUII!||!|l!ll!lli||!|PI!ll|||A t!l!!|l!l!!l!!l!ill!llllllll!!l!!l!MI|]!!Ul!ll!l!!|i!!jlUII!|!llPI!!l!!ll!^!|[j|i!!l!ll||!j|^ Wl||||!llll!lll!l!ll>ll>llll!!l>!lllll||lllllllll| Hvadša Ahmed Abbas: Lastovke Čeprav mu je bilo ime Rahim, »Usmiljeni«, je bilo malo tako krutih ljudi kakor on. Vsa vas je trepetala pred njim. Usmiljenja ni poznal ne z ljudmi, ne z živalmi. Ko je kovačev sin nekega dne obesil Rahimovima voličema na rep trnje, je fanta do krvi pretepel. Ljudje so govorili, da ni bogaboječ: ne prizanaša ne nedolžnim otrokom, ne nemim živalim, in nedvomno bo končal v peklu. Toda vse to so govorili za njegovim hrbtom; vpričo njega si nihče ni upal odpreti ust. Nekega dne je Bundu storil napako, da je rekel: »/Lakaj pretepaš otroke, Rahim Han?« Rahim je neutegoma navalil na ubogega fanta in ga tako neusmiljeno premlatil, da so vsi vaščani od strahu umolknili in opustili sleherni pogovor z Rahimom, samo da ga ne bi razjezili. Vsa vas je nehala govoriti z njim, njega pa to ni prav nič motilo. Zjutraj se je s plugom na rami napotil na polje. Spotoma ni nikogar pozdravil: Na polju je govoril z voloma, ki ju je klical Natu in Čidu. Tako je na primer med oranjem kričal: »Natu, zakaj ne vlečeš brazde naravnost? Mar misliš, da bo prišel zate orat tvoj oče? In ti, Cidu, kaj je pa tebe obsedlo?« Potem je začel udrihati po voličih z bičem, dokler nista bila njuna hrbta vsa razmesarjena. Ko na se je zvečer vrnil, je nahrulil ženo in otroka. Ce je bila leča ali kako drugo sočivje neslano, je ženo pretepel. Ce je kateri izmed otrok kaj zakrivil, ga je obesil za noge in ga pretepal z istim bičem, ki ga je uporab- ljal za vola, dokler se ni onesvestil. Tako se je vsak dan zgodilo kaj strašnega in vsako noč so sosedje slišali, kako Rahim Han psuje ženo in otroka, ki so tulili in od bolečin kričali, ne da bi si mogli pomagati. Iz strahu, da je še sam ne bi skupil, si ni nihče upal priskočiti jim na pomoč. Zena je bila od neprestanega pretepanja že na pol mrtva in čeprav ji je bilo šele štirideset let, bi človek mislil, da je že starka s šestimi križi. Otroka sta prenašala očetovo jezo, dokler sta bila majhnaj brž ko pa je bilo starejšerrfu dvanajst let, je nekega dne, ko ga je oče spet premlatil, pobegnil oa doma, da se ne bi nikoli več vrnil. Stric v sosednji vasi je fantiča sprejel. Nekoč si je drznila Rahimova žena reči: »Ce bi slučajno prišel v Hillaspur, pripelji, prosim, Nuruja domov.« Komaj pa je te besede izgovorila, že je Rahima obsedel peklenšček. »Rada bi, da bi tega bastarda pripeljal domov?« je zarjul drhteč od jeze. »Pravim ti: če pride domov, ga ubijem.« Fanta ni seve prav nič mikalo vrniti se v kremplje smrti. Dve leti pozneje je pobegnil od doma tudi mlajši sin in našel zavetišče pri starejšem bratu. Tako je ostala žena sama doma in morala je prenašati vso težo Rahimove jeze. Nekega dne pa jo je tako neusmiljeno pretepel, da tudi ona ni več mogla vzdržati. Ko je Rahim Han nekega dne delal na polju, je poklicala svojega brata in se z njim vrnila v hišo svoje matere. Ko se je Rahim Han zvečer vrnil, se je sosedova žena ojunačila in mu povedala, kaj mu žena sporoča Preti njenemu pričakovanju je sprejel sporočilo molče. Potem je odšel v stajo in privezal vola na noč. Bil je prepričan, da se žena nikoli več ne bo vrnila k njemu. Iz staje se je vrnil v bajto. Bila je prazna — samo mačka je žalostno mijavkala v njej. Prijel jo je za rep in jo vrgel iz bajte. Rahim je bil prelen, da bi zakuril in si skuhal večerjo. Ne da bi kaj zaužil, je legel in zaspal. Sonce je bilo že vzšlo, ko se je drugi dan zbudil. Na delo pa se mu ni mudilo. Pomolzel je koze in se napil mleka. Bajta je bila že polna sončnih žarkov. V kotu je opazil pajčevino in hotel jo je odstraniti. Na konec bambusove palice je privezal cunjo in se lotil dela. Pri tem se je ustavil njegov pogled na lastovičjem gnezdu na stropu. Dve lastovki ste letali okrog njega. Njegova prva misel je bila gnezdo razdreti, pa ga je nekaj odvrnilo od tega namena. Prinesel je stol, stopil nanj in pogledal v gnezdo. V njem sta čivkali dve lepo rejeni mladi lastovki, stara pa sta frfotala okrog njiju, da bi ju ščitila. Iztegnil je roko proti gnezdu, toda stara lastovica -se je zakadila vanj, da bi ga napadla. »Kaj!« je kriknil in se živčno zasmejal, »ti mi hočeš izkljuvati oči?« In stopil je s stola. Gnezdo je ostalo nedotaknjeno. Drugi dan se je spet lotil rednega dela. Nihče v vasi ni spregovoril z njim. Ves dan je na polju oral, namakal njive ali pospravljal pridelke. Zvečer se je pred sončnim zahodom vračal domov. Doma si je napolnil pipo, legel na posteljo in opazoval lastovke, kako se igrajo. Tudi mladiča sta že znala letati. Klical ju je po imenih svojih sinov Nuru in Bundu. Štiri lastovke so bile edini prijatelji na svetu, ki so mu bili še ostali. Vaščani so se mu seve še zmeraj izogibali, bili pa so presenečeni, da voličev ni več pretepal. Natu in Cidu sta bila zadovoljna; celo stare rane na njunih hrbtih so bile malone že zaceljene. Nekega dne se je Rahim Han zgodaj vračal s polja. Spotoma je 6rečal nekaj otrok, ki so se na cesti igrali. Brž ko so ga zagledali, s° zbežali tako hitro, da so celo čevlje pustili na cesti. »Zakaj pa bežite pred menoj?« je zaklical za njimi, »saj vas ne bom tepel.« Toda vse je bilo zaman. Nebo je bilo oblačno in pO' hitel je domov. Stopil je v bajto, zaklenil vrata in prižgal luč. Kakor po navadi je natresel v votlino blizu lastovk drobtinic in jih vabljivo pokbeal: »G Nuru, o Bundu!« Toda mladih lastovk ni bilo na spregled. Ko je pogledal v gnezdo, je videl vse štiri tesno stisnjene, glavice zataknjene pod krila. Skozi luknjo v strehi je curljala voda v gnezdo. »Ce bo voda še naprej gnezdo tako za-1 makala,« je pomislil, »da bo razdejala in uboge lastovke bodo ostale brez strehe.« V dežju j® odšel iz bajte, prislonil lestvo k zidu in splezaj na streho. Preden je zamašil luknjo na strehi, je bil že do kože premočen. In ko je spet sedel na posteljo, je začel močno kihati. Toda za to se ni zmenil. Ko se je drugo jutro zbudil, ie imel hudo vročino. Nikogar ni bilo, da bi rop prinesel kako zdravilo. Tako je ležal dva dni- Ko ga vaščani tako dolgo niso videli na polju, so postali radovedni. Kalu, občinski pisar, je odšel z nekaterimi kmeti k njemu. Pogledal1 so v bajto, ga videli na postelji in slišali, kako je govoril sam s seboj: »O Bundu, o Nuru, kam sta odletela? Kdo vama prinese danes pičo?‘ štiri lastovke 60 prestrašeno frfotale pod stropom. »Možu se je zmešalo,« je prikimal Kalu P°' membno. »Jutri obvestimo bolnišnico, naj Sa odpeljejo v umobolnico.« Ko so drugi dan vaščani z uslužbencem bolnišnice stopili v bajto, so našli Rahima mrtvega. Nad njim so frfotale štiri lastovke. List izdaja Časopisno založniško podjetje »Borba« v Beogradu, Kardeljeva ul. 31, telefon 24-001 — Uredništvo Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/1X1, tel. 23-261 do 23-264 — Odgovorni urednik »Ljudske pravice - Borbe« Ivan Šinkovec — Uprava. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, telefon 23-261 do 23-264 — Telefon za naročnino in oglase 21-030 — Mesečna naročnina za našo državo 250 din, za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini.