i Upanje na povišanje pokojnin še ni umrlo Senat je predložil povišanje pokojnin za 10%, Predstavniški dom pa le za 5%. Washington, d.c. — Se- ftatni finančni odbor je izglaso-val pretekli teden povišanje pokojnin Socialne varnosti za 10% In povišanje najmanjše mesečne Pokojnine na $100. Predvidel je seveda tudi povišanje pristojbin °d sedanjih $7,800 na $12,000 v letu 1972. Predlog bo predložen v odobritev celemu Senatu, ko ko dobil končno obliko. Podoben predlog o povišanju Pokojnin Socialne varnosti je Predstavniški dom odobril že Pred meseci, le da je predvidel Povišanje pokojnin za 5% in po-višanje plačevanja pristojbin za Socialno zavarovanje od sedanjega letnega zaslužka $7,800 na lobii zaslužek $9,000, s 1. janu-ar.iem 1971, ko naj bi stopilo v veljavo tudi povišanje pokojnin, ^odi najmanjšo mesečno pokojnino je Predstavniški dom po-višal le na $64. Ko bo Senat predlog svojega finančnega odbora odobril, kar napovedujejo, da se bo zgodilo, kosta oba predloga izročena v razpravo skupnemu odboru Do-n^a in Senata, da izdela enoten Predlog. Ta bo obstojal nema-ra v kompromisu, ker Bela hiša nasprotuje večjemu povišanju Pokojnin, zavzema pa se za nji-kovo povezavo s porastom živ-ijenjskih stroškov. Povišanje naj bi bilo avtomatično in zanj odobritev Kongresa ne bi bila Potrebna. Kongres temu predlogu Bele hiše ni naklonjen, ker ni s tem izgubil nadzor nad po-viški, s katerimi se člani Kongresa pri volivcih radi postavajo, kadar morajo prednje po glasove. Novi grobovi FRANC LONČAR Po krajši bolezni je včeraj ob osmih zjutraj ' umrl v St. Vincent Charity bolnici dobro poznani Franc Lončar, 7611 Myron Avenue, star 79 let, rojen v Horjulu pri Ljubljani. V Ameriko je prišel leta 1950. Bil je upokojen in dolgoletni zastopnik verskega mesečnika “Ave Maria” in upravnik Slovenske pisarne v Baragovem domu. Blagi pokojnik je bil član Marijine legije in društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida. Zapustil je ženo Alojzijo, roj. Slak, sinove Franceta in Pavleta v Horjulu, Matijo, Lojzeta in Charlesa v Clevelandu, hčerke Marijo, por. Strobel, v Buenos Airesu, Argentina, Vero, por. Žnidaršič, v Clevelandu, Francko, por. Kraljič, na Jezeru pri Preserju, Slavko, por. Končan, na Ljubgojni pri Horjulu in Lojzko, por. Medved, v Torontu, Kanada, sestro Mici Lončar v Horjulu, 32 vnukov in vnukinj ter druge sorodnike. Na mrtvaškem odru bo počival v Grdino-vem pogrebnem zavodu na E. 62 cesti. Ure kropljenja danes in jutri od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Pogreb bo v četrtek ob 8.30 iz Grdinovega po-grebneva zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9., nato na pokopališče All Souls. Pokojnikova družina prosi, da se namesto vencev daruje za misijone ali v druge dobrodelne namene. Moskva hoče omejiti svojo vlogo v Egiptu V londonskih diplomatskih krogih trdijo, da je ZSSR povedala egiptskim vodnikom, da ne pojde globlje v svojih obveznostih v Egiptu. LONDON, Vel. Brit. — V razgovorih, ki jih je imel predsednik vlade Sovjetske zveze v Kairu ob Naserjevem pogrebu in po njem z vodniki Egipta, je te posvaril, naj ne računajo na to, da bo Sovjetska zveza šla še dalje v podpiranju Egipta v njegovem sporu z Izraelom. Posebej jim je v zvezi s tem odsvetoval odločno vsak korak, ki bi utegnil privesti do nove vojne. Predsednik sovjetske vlade A-leksej Kosygin je zapustil Kairo šele dva dni po Naserjevem pogrebu. V Kairu so bili z njim visoki vojaški svetovalci z maršalom Zaharovim, namestnikom o-brambnega ministra, na čelu. Ti naj bi egiptskim vojaškim vodnikom povedali, da Sovjetska zveza nima namere v svoji vojaški podpori Egiptu iti preko sedanjih obvez. V tukajšnjih d i p 1 o matskih krogih, kjer razpravljajo o sovjetskem svarilu Egiptu, opozarjajo na negotov položaj na Srednjem vzhodu, ki se je s smrtjo Naserja še povečal. Prepričani so, da je cilj svaril preprečiti Sen, Fidhrigh* napadel objavo sEimnje g gradnji oporišča ZiSR m ECubi SADAT NASLEDNIK NASERJA Rja zmanjšala pridelek koruze WASHINGTON, D.C. — Rja in druge bolezni so zmanjšale v zadnjih treh tednih pridelek koruze v letošnjem letu za 5r/c na 4,185,000,000 mernikov. Pridelek je za 12% manjši od največjega Arabska socialistična unija, edina politična stranka v Egiptu, je včeraj soglasno izvolila za predsednika republike in naslednika umrlega Abdela Gamala Naserja dosedanjega podpredsednika Anvarja Sadata. WASHINGTON, D.C. — Sen. W. Fulbright, načelnik senatnega odbora za zunanjo politiko, je v razgovoru s časnikarjem obsodil objavo sumnje, da grade Rusi na Kubi podmorniško opo- ,v .. rišče. Trdil je, da je smisel tehlstlcn'; ««“» '?me foh“cne •,elsk° ZVeZ0' trditev pripraviti Kongres in str,a,nke v repobl>ki soglasno ,z- , volil za naslednika Naserju Na-javnost do tega, da bosta pod- . , , . 'serjevega podpredsednika re- KAIRO, ZAR. — Včeraj je trdnega zagovornika boja proti izvršni odbor Arabske sociali- Izraelu z naslanjanjem na Sov- pirala predloge obrambnega tajništva za povečanje izdatkov za narodno obrambo. “Lani so bile SS-9 medcelinske rakete, letos je podmomi-ško oporišče na Kubi,” je dejal Fulbright, pa nato opozoril na dejstvo, da Pentagon ni navedel za svoje sumnje kakih dejstev. Sen. Fulbright je dejal, da ZDA nasprotujejo podmorniškemu o-porišču ZSSR na Kubi, med tem ko imajo same atomsko orožje v Letalo R-747 varno? WASHINGTON, D.C. — Zvez- publike Anvarja Sadata, ki je na administracija za letalstvo je po ustavi avtomatično prevzel nastopila v obrambo varnosti le-predsedstvo republike za dobo tala v katerega je Narod- 60 dni, kakor hitro je Naser u- nj odbor za prometno varnost mrl. Izvolitev izvršnega odbora pretek]i četrtek izrazil dvom. je potrdil glavni osrednji stran- Motorji letala naj bi se segreva-kin odbor in predložil izvolitev jj preko dovoljene meje in narodni skupščini, ki se sestane spravljali v nevarnost samo le-v ta namen jutri. Ker so v talo. skupščini vsi člani Arabske socialistične unije, je izvolitev Sadata gotova stvar. Po tej izvo- Zvezna administracija za letalstvo priznava to dejstvo, pa zanika, da bi bilo nevarno za le- vmnncrArir,; ,• o ^ ^itvi k° Sadat predložen 15. ok-.talo in potnike v njem. Vsa le-t ke zveze m sosedi Sov-tobra v potrditev ljudstvu z tala B-747, ki so imela doslej ■^e s' _ . ! ljudskim glasovanjem. Volivci take težave v motorjih, so sreč- Nekaj dni preje je moskov- bodo imeli samo izbiro voliti no pristala, ska “Pravda zapisala, da je.zanj ali pa proti njemu, ker ne' Pentagon objavil gradnjo sov- bo nobenega drugega kandidata, jetskega podmorniškega opori- Anyar Sadat je sodeloval z Naserjem pri uporu proti kralju Faruku in je bil tisti, ki je zma- šča na Kubi, da bi dobil podporo za “odločnejšo” politiko proti Sovjetski zvezi. Gradnje oPori-'gQ”'upomik07'7bjav"il'"preko sea same naravnost ni zanikala. ,,,dia. kater ga jc zasedeI p[J skupnem načrtu zarotnikov s svojimi četami. Bil je ves čas član vojaške junte, ki je z Na- Sato zadovoljen z odnosi s Sovjetijo TOKIO, Jap. - Predsednik'ser^mvvodila “revolu; vlade E. Sato je dejal, da so. od- C1f° ’ ^etu(h se v javnosti ni razvoj, ki bi lahko privedel dojnosi Japonske s Sovjetsko zvezo ve lko kazak Naser ga je ime-soočenja ZDA in ZSSR. Tito ima rajši whisky kot — mleko {zadovoljivi. Opozoril $ na raz-1™™! za Podpredsednika repub-govore med obema o sodelova-': 1 e ard‘ ^dat je bolehen in ni nju Japonske pri gospodarskem' f50561*10 mocna Politična oseb-(razvoj u Sibirije, pripomnil, da'™81’ Z večina proučevalcev i lete japonska' potniška letala Počenega položaja v Kairu ni BEOGRAD, SFRJ. - Ko je preko Sibirije v Evropo, kar'8<;dlla’ da bo on Prevzel Naser' Nixon srkal čašo jugoslovanske- Moskva ni dovolila niti “svojim.')eV0 nasledstvo-ga vina, v katerega je stisnil ne-j zaveznikom v drugi svetovni' Strankino vodstvo naj bi se letu'l967* inJje najmanjši od{kaj kapPji'C limone, je vprašal vojni”. {odločilo za Sadata, ker je za vse leta 1966. Povprečno je bilo na sv°jega gostitelja Tita, če pije 72 2 mernikov on škotski viski. Tito mu je odgovoril : Psenie® v Kanadi 52% toanj, vsega drugega več °TTAWA, Kan. — Po uradih podatkih znaša letošnji pri-delek pšenice v Kanadi le 330.3 jPdijone mernikov, 52% manj °t lani, 44% manj kot je znaša-o Povprečje v zadnjih 10 letih, ridelek je bil manjši, ker je ada priporočala farmarjem, baj sejejo manj pšenice in več drugih (žit, ko pšenice lani ni bi-j mogoče prodati. Farmarji so ado poslušati in posejali s pše-Co polovico manjšo površino. Ovsa bodo predvidoma pride-a * 374.1 milijon mernikov; ječ-414.9 milijonov merni-VJ 91% nad povprečjem zad-. let; rži, jare in ozimne sku-37b milijonov mernikov, več kot lani; repičnega se-pna 7i 0 miiijonov mernikov 1 96% več kot lani. tako je bil dosti večji t lanu, soje in še neka- f?) druSd'1 pridelkov, ko en^arji sPoznali, da “Kadar postaneš starejši, je za aker pridelane koruze. Čeprav je letošnji pridelek koruze manjši, kot so računali, kri viski veliko boljši, kot mle-poudarjajo, da je koruze dovolj, ko!” nove in stare. Kljub temu napo-| Takega mnenja je bil tudi po-vedujejo, da je treba računati kojni Winston Churchill, pred-s porastom cen mesa, ker pri nas sednik britanske vlade tekom živino za zakol krmijo v veliki druge svetovne vojne, znan ča-meri s koruzo. {stilec škotskega viskija. Odnose Japonske s Sovjetsko skupine najbolj sprejemljiv in zvezo moti le trdovratno sovjet- W z njegovo izvolitvijo začasno sko zavračanje razgovorov o boi za nasledstvo preprečen, vrnitvi štirih otokov severno od četudi ne končan. Sodijo, da je od otoka Jesoa, k jih je Sovjet-,le odložen, ker so se glavni tek-ska zveza zasedla ob koncu dru- m^eci za oblast trenutno tako ge svetovne vojne poleti 1945. G. Jarring v Moskvi MOSKVA, ZSSR. — Gunnar Jarring, posebni pooblaščenec ZN za vodenje razgovorov med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi, se je koncem tedna vrnil iz New Yorka sem, ko je bilo očitno, da so pogajanja obtičala. V New York se utegne vrniti v dveh tednih, če se bo pokazala potreba po tem. Poravnajte naročnino, če !e mogoče, na prvo obvestilo! odločili. V Jeruzalemu so izvolitev Sadata za predsednika republike proglasili takoj za zmago Sovjetske zveze in vidijo v njem Položaj v arabskem svefu zahfeva izredno hladnokrvnost so se na samo vev Vpste pridelek ni mogoče c upravičeno trdno zanašati. ha?k*a^n° *n dezevno dopoldne, a ° Postopna zjasnitev. Najvi-Ma te; mperatura okoli 78. KAIRO, Egipt. — Pri Naserjevem pogrebu se je zgodilo tudi to, da so “ljudske množice” prav hitro spravile pogrebni sprevod v tak nered, da je policija svetovala tujim pogrebcem, naj bodo pripravljeni, da program sprevoda ne bo mogel biti izveden do konca. Nekateri diplomat j e med pogrebci tudi niso mogli vzdržati pritiska na svoje živce in skušali postati bolj opazovalci kot pogrebci. Hudo bo, ako bodo imeli prav tisti preroki, ki so takoj začeli smatrati pogreb kot začetek arabske zmede, ki se bo iz Egipta širila po vsem arabskem svetu. Dokler je bil Naser še živ, tako črno ni nihče gledal, razen Izraelcev, pa še ti so se pošteno urezali. V Tel Avivu so računali takole: E-dino Naser bo mogel držati svoje pristaše v mejah doslednosti, pa še njemu bo čas o-blasti potekel. Nezadovoljnost, ki se sedaj nabira na kairskih ulicah, bo morala doseči svoj višek in sprožiti val upora, ki bo odnesel tudi Naserja. Egipt pač ne bo mogel brez vsake reakcije v do- mači politiki za večno prenašati zgube Sinaja in vzhodne obale Sueškega prekopa. Ljudska nezadovoljnost bo spražila tako vihro, ki bo odnesla Naserja in njegovo okolico. To je bil tudi razlog, zakaj so Izraelci tako uporno čepeli na sedanji demarkacijski liniji in se pri tem motili. Sedaj je Naserjeva smrt u-stvarila stanje, ki ga je Izrael pričakoval od Naser jevega padca. Izrael se vsega tega sedaj veseli, kot bi se moral, ako je stara doslednost še v veljavi. Tudi v Tel Avivu ne vedo, kaj jih čaka v arabskem svetu. To pomeni, da bo napetost med Arabci in Izra-elofn naraščala in ne padala. Tega mnenja so tudi v Moskvi. Ni brez razloga prišel Kosygin tako hitro v Kairo kot apostol miru in ne morda kot zaveznik v vojni z Izraelom. Tudi Moskvo skrbi, ako bo v arabskem svetu nastopila doba negotovosti, anarhije, kaosa. Skrb je utemeljena. Cim več namreč žrtvuje Sovjetska zveza za Egipt, tem manj priljubljena je v arabski javnosti. Kar je tam ljudi iz Sovjetske zveze, niso prišli kot propagandisti, ampak kot poslovni ljudje, ki hočejo opravljati svoj posel, kot se spodobi, pa naj bo to v vojskovanju ali pa pri izvrševa-; nju investicij. Arabska domišljija jim je nekaj tujega, pomanjkanje smisla za žrtve jim je nerazumljivo, zato je tako malo stikov med domačini in tujci iz sovjetskih krajev. Zato raste odtujenost, pomanjkanje medsebojnega zaupanja, čut solidarnosti itd. Dokaz: na zadnji seji Arabske socialistične unije se je Naser moral potiti, da je dal zadovoljiv odgovor na vprašanje, kdaj bodo Sovjeti odšli iz dežele in kako? Kremelj je do sedaj imel posle le z Naserjem, s kom jih bo imel sedaj? Ali se bo na svoje nove partnerje mogel zanesti? Kaj se bo zgodilo, ako jim ne ugodi? Idealni niso tudi odnosi med Egiptom in drugimi a-rabskimi državami. Do sedaj so te države videle v Naserju osebno svojega voditelja, pa še zmeraj ne vse. Alžirski Boumedienne mu je odkrito naprotoval, Irak in Sirija sta se sicer upirala njegovi politični liniji, gverilci so mu zmeraj bolj o d p o v edovali podrejenost. Tako je bila a-rabska solidarnost pogosto le političen privid. Sedaj privida ni več. Ali ga bo takoj nadomestil kaos? Pa tudi to se lahko zgodi: do sedaj je Kitajska primeroma malo žrtvovala za kalitev vode v arabskem političnem morju. Sedaj ji bo treba v ta namen žrtvovati še manj, zato bo pa imela verjetno več uspeha kot do sedaj. Saj sta Irak in Sirija vsak trenutek pripravljena služiti za odskočno desko kitajski politiki, Alžirija pa ni daleč od njih. Zato moramo iz previdnosti pričakovati v arabskem svetu še več zmede, kot jo je bilo do sedaj. Razumemo zato našo in sovjetsko diplomacijo, ki bi radi ohranili vsaj zatišje na frontah, kot je bilo dogovorjeno 7. avgusta za tri mesece. Moskva in Washington bosta srečna, ako bosta potem mogla podaljšati vsaj to zatišje. Iz Clevelanda in okolice Važna seja— Društvo sv. Marije Magdalene st. 162 KSKJ ima jutri, v sredo ob dveh popoldne važno sejo v spodnjem prostoru šole sv. Vida. Po seji bo zabava in prigrizek. Seja— Podružnica št. 14 SŽZ ima nocoj ob sedmih svojo sejo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vse članice vabljene! Carniola Hive No. 493 T. M. ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue, soba št. 1. . Rokoborba— Mogočni Igor, “najmočnejši poklicni rokoborec”, se bo v četrtek zvečer znova meril z “The Sheikom”, prvakom težkih rokoborcev v ZDA. Nastop je v Areni na 3717 Euclid Avenue ob osmih zvečer. Pred glavnim nastopom bo več drugih-Sestanek— Materinski klub fare sv. Vida ima jutri, v sredo, ob pol osmih zvečer sestanek v avditoriju, na katerem bosta govorili predstojnica č. sestra Mary Ramon in šolska zdravstvena sestra gdč. Timko. Po sestanku bodo imele matere priliko predstaviti se učiteljicam in se z njimi posvetovati o svojih otrocih. Klub vabi matere, da se tega važnega sestanka gotovo udeležijo. Plain Dealer izleti— Clevelandski dnevnik “Plain , . , , Dealer” priredi tudi letos svoj jetski diplomatski zastopniki se jesenski izlet z Greyhound avto_ se vedno trudijo da bi prišli v busi posebej za meščane> stare stik z Natalijo Makarovo, prvo nad 55 ]et Letošnje potovanje baletko leningrajskega baleta, bo vodilo v središče države 0hio ki je med nastopom tega v Lon-jv Mansfield in Lucas. Izleti donu zaprosila Veliko Britanijo{ bodo v torek; 13 ) v sredo 14 ; in za politično zatočišče. jv £etrtek, 15. oktobra- Prijave Rusi bi jo radi pregovorili, daiSprejema po pošti The plain bi se vrnila domov, toda ta no- Dealer) p o Box 6997j Cleve_ ce z njimi niti govoriti. Izjavi- land> 0 44101j ali osebno pri a je, da je za svobodno razvija- postre2nem oknu na jgOl Super-nje umetnosti in osebnosti v ior Avenue N.E. Avtobusi od-Sovjetski zvezi premalo svobo-^ pejjej0 ob poj devetih zjutraj in de‘ - j 1 se vrnejo ob šestih zvečer. Cena $7 vključuje vse stroške, prevoz, hrano in vstopnine. K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer v Grdi-nov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za umrlega člana Franca Lončarja. Streljal je na tatove— P. LaGambina, lastnik Reda-elli’s Superette na 5509 Detroit Avenue, N.W., je včeraj popoldne, ko ga je neki dečko prišel opozorit, da mu kradejo pred trgovino razstavljeno sadje, vzel puško in ustrelil najprej v zrak, nato pa v tatove, ki so bežali s košarami njegovega grozdja in paradižnikov. Ena krogla se je odbila in zadela po nesreči 9 let starega Andrewa Garcio, ki se je peljal mimo na kolesu. Fantič je v resnem stanju v bolnišnici. LaGambina je zadel Donalda Moskva še vedno tišči za pobeglo Makarovo LONDON, Vel. Brit. — Sov- Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA R. M. Nixon se je sinoči vrnil domov. Letalo je pristalo ob 8.24 na Andrews Air Force Base, kjer so predsednika sprejeli podpredsednik S. T. Agnew, člani vlade, kongresni vodniki in tuji diplomati. Nixon je izjavil, da je bil cilj njegovega potovanja “krepiti zgradbo miru v Sredozemlju in svetu”. LA PAZ, Bol. — Danes je bilo objavljeno tu, da je predsednik republike gen. Ovanda odstopil. Včeraj se mu je uprl del vojske pod vodstvom načelnika glavnega stana gen. Mirande, vendar je kazalo, da je večina armade ostala Ovan-di zvesta. MONTREAL, Kan. — Pripadniki Osvobodilnega gibanja , Mat°vicha, ki so ga prepeljali Kvibeka so včeraj ugrabili v nato v bolnišnico, kjer je izven njegovem stanovanju britanskega trgovinskega atašeja Jamesa R. Crossa in objavili, da ga bodo izpustili šele, ko bodo oblasti izpustile določeno število “političnih jetnikov” in jih z letalom poslale na Kubo ali pa v Alžirijo skupaj z odkupnino pol milijona dolarjev v zlatu- Policija, ki je včeraj skušala ugrabitelje izslediti, je danes to opustila, kot so ugrabitelji zahtevali. HOLLYWOOD, Calif. — Preis- nevarnosti. Policija je prijela v zvezi s krajo še nekega drugega 17 let starega fantina, ga zaslišala, pa nato pustila k staršem-Trgovec P. LaGambina je bil prijet in je bil danes zjutraj še vedno v ječi, dokler javni tožilec ne odloči, ali je bil upravičen rabiti orožje ali ne. kava je dognala, da je Janis Joplin, 27 iet stara “rock” nad-zvezda, umrla zaradi prevelike količine zavžitih mamil. Ameriška Domovina /V/Vl I I/ I C- » HLI 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO______ . . 83 No. 192 Tuesday, Oct. 6, 1970 Črnci v ameriškem gospodarstvu ! --------------------------------_ Poznamo jih navadno s temne strani. Osebnih stikov z njimi nima med narod, manjšinami skoraj nihče. Kvečjemu se sreča z njimi pri delu v tovarni in pisarni. Zato se zanašamo na poročila iz časopisja, radia in televizije. Ta so praviloma zmeraj v zvezi z izrednimi dogodki, kot so manifestacije, demonstracije, nemiri in izgredi, ki radi o-stanejo trajno v spominu in delajo precej enostranske vtise. Zato ne bo odveč nekaj pripomb o tistih črncih, ki jih ni v novicah, v radiu in na televiziji, da bo naša sodba bolj nepristranska. Cenijo, da črnci tvorijo okoli 12% našega prebivalstva, to bi pomenilo okoli 24 milijonov ljudi. Zadnje ljudsko štetje bo verjetno spremenilo le absolutno število črncev, ne pa odstotka. Javnih nastopov se praviloma udeležuje le par odstotkov črncev. Mora se že kaj posebnega zgoditi, da jih pride več na svetlo. V tem oziru tudi belo prebivalstvo ni na boljšem, čeprav ima več prilike, da se pokaže v javnosti kot črnci. Črnska “molčeča večina” ni torej ravno majhna, pa tudi ni tako ohromela, kot mislimo. Res je, da ji zaostalost jemlje zagon do podjetnosti in da se najrajše briga le za plačan zaslužek, ne pa za podjetniški dobiček, toda brez podjetnosti pa tudi ni. Izbira si rada tisto gospodarsko polje, ki je danes najbolj ogroženo; male trgovine na drobno. Te propadajo na celi črti ne samo pri črncih, ampak tudi pri belih trgovcih, kar lahko ugotavlja vsakdo, kdor gleda okoli sebe v okolici, kjer živi in dela. Zato je razumljivo, da je v zadnjem desetletju propadlo ali ustavilo poslovanje okoli 20% črnih podjetij. Med njimi je bilo poleg 4% trgovskih podjetij še 7% gostiln in barov. Okoli 1. 1965 se je med črnci pojavilo veselje do gospodarske samostojnosti. V začetku je bilo o tem veliko več govorjenja kot dejanja, pa vendar sta že pri zadnjih volitvah oba predsedniška kandidata Nixon in Humphrey obetala, da bosta črnim začetnikom v gospodarski podjetnosti pomagala, kar se le da. Takrat so se pojavile prvič ideje o “črnem kapitalizmu”. Predsednik Nixon je res lani ustanovil poseben federalni urad “Upravo za splošne uslužno-sti” s podružnicami v 11 večjih mestih. Urad ni sprva mogel pokazati na večje uspehe, posredoval je samo v 95 slučajih in 97 “manjšinskim” firmam dal okoli $100 milijonov posojil. Kot se vidi, je začetek tudi na tem polju težaven. V Washingtonu, ki je znan kot “črnsko mesto”, je vsega skupaj 28,00 firm, med njimi je pa le 2,400 lastnina črnih v New Yorku, kjer živijo strnjeno v predmestju Harlem. Tam je bila že 1. 1964 vsaka peta firma last črncev. Število se je hitro dvignilo; sedaj je že 40% vseh trgovin v Harlemu v črnskih rokah. Ta hiter napredek je v glavnem zasluga črnske banke “Freedom National”, ki sicer posluje strogo po pridobitnih načelih, toda skuša pomagati predvsem črnskim prosilcem za kredite. To je danes največja med črnskimi poslovnimi bankami v deželi. Seveda je v primeri z belimi strašno majhna, čeprav ima že $39 osnovne glavnice in $150 milijonov vlog. Pa kaj je to proti $362 bilijonom vlog, ki so v rokah ameriških belih bank! Podjetnemu črncu so odprta tri pota, da si pridobi samostojnost v gospodarstvu: Ali začne na svoje z lastnimi sredstvi, ali ustanavlja črnske trgovske družbe ali pa išče partnerje med belimi kapitalisti. Prva pot je najtežja, zato pa večkrat vodi do lepih u-spehov. Vzgled: Miss Hussain, črne polti, rojena v New Yorku, se je poročila s somalijskim črncem in šla z njim v Somalijo. Tam se je zanimala za eterična olja in dišave iz njih. Ko si je nabrala nekaj skušnje, je šla v New York in začela na drobno proizvajati somalijske dišave, ki so hitro šle v denar. Svojo delavnico je povečala in našla odjemalce v vsem New Yorku. Svojemu podjetju ie dodala še druge posebnosti iz Somalije in je danes največji uvoznik somalijskega blaga v New Yorku. Črncu Bernettu se je posrečilo ustanoviti malo stavbeno podjetje, pa je imel velike težave pri najemanju kreditov. Končno je le našel svojo srečo. Neko veliko lesno podjetje, ki je hotelo svoje izdelke prodajati tudi v New Yorku, je ustanovilo z njima mešano podjetje in ga financiralo. Danes spada Bernett že med ugledne njujorške stavbenike. Advokat Voker je ustanovil delniško družbo, ki naj postane veletrgovina z mešanim blagom na debelo, kot je na primer A & P. Črnci v Harlemu so imeli vanj zaupanje preskrbeli začetni kapital z nakupom delnic njegovega podjetja. Danes je podjetje na trdnih nogah. Na splošno bi se dalo reči: črnska podjetnost najboljše uspeva v velikih črnskih getih. Tam se dobro obnesejo tudi črne obrtne delavnice. Težji je začetek samostojnega podjetništva za črnce na jugu dežele. Revščina domačih črncev in njihova otopelost kot posledica revščine ovira vsakega začetnika, da bi se izvil iz prvih težav. Sedaj ovirajo take črnske poskuse črnski skrajneži, ki jih njihova komunistična zagrizenost slepi, da vidijo tudi v črnih podjetnikih svoje nasprotnike, kar so najpreje pokazali pri nemirih v San Franciscu. Tako bo črnsko levičarstvo tudi s te plati delalo škodo gospodarskemu in socialnemu napredku črnega prebivalstva v naši deželi. BESEDA IZ NARODA 0D SV. VIDA CLEVELNAD, O. — Preteklo nedeljo je imel Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu svoj redni letni občni zbor. Sedanja vidovska slovenska šola ima že 21 let življenja za seboj. Hvala Bogu, pa je še vedno živa in delavna, čeprav je postalo nekatere v zadnjem času nekaj strah. Letos se je vpisal en učenec Vrtna veselica upokojencev CLEVELAND, O. — Klub slovenskih lupokojencev na Holmes Ave. priredi drugo sezonsko vrtno veselico ali piknik na dvorišču Slovenskega doma na 15810 Holmes Ave. v sredo, dne 7. oktobra 1970. Pričetek ob 12. uri (opoldne). v , , . Ker je zadnjič dobro uspelo, , a.°r ^ 0,7!!Sjbomo Ponovili. Vse bo po 25c — jedača in pijača. Pridite vsi in j se poceni zabavajte z upokojenci, ki so edini tega zmožni. nih lani! Zadnja leta se suče številka naših učencev med 150 in 160. Udeležba na nedeljskem občnem zboru staršev pa je bila za okoli tretjine večja od lanske. Občni zbor je prav lepo potekal. Samo pri volitvi predsednika se je nekoliko zataknilo, pa se je s skupno dobro voljo tudi to dobro rešilo. Za novega predsednika smo si izvolili KANSAS CITY, Kans. — V g. Vinka Rožmana, ki je v Od- mesecu, posvečenemu Kraljici Vabljeno tudi splošno občinstvo! John Trček, tajnik / ------o------ SCaasaške drobtinice boru staršev že vsa leta, kar ima svoje otroke v Slovenski šoli; vmes je bil že tudi odborov predsednik in se je tudi kot tak dobro odrezal. Zelo je požrtvo- sv. rožnega venca, smo. Naš gospod župnik nas je v ‘bulletinu’ nanj opozoril. Priporočil nam je, naj pridemo dnevno k sv. maši, po kateri bo vsak dan bla- valen in vsestransko 'Uvideven, j goslov z Najsvetejšim. Gospod da mu jih ni mnogo par v naši j upa, da bodo naši dobri farani slovenski senklerski skupnosti, molili vsaj ta mesec rožni ve-Zato pa tudi dosega povsod lepe nec ... Posamezno, ali še bolje uspehe, kjer poprime. Kakor ga bo odbor staršev podprl, tako ga dajmo tudi vsi, ki nam je slovenstvo, in zlasti še slovensko šolstvo, pri srcu. Prihodnjo soboto, 10. t. m., zv. pa bo v župnijski dvorani pri Sv. Vidu domač slovenski večer. Organizira ga c 1 e v e 1 andsko skupaj . . . Napravimo Mariji to veselje! Sem radovedna, kako je z molitvijo rožnega venca po naših slovenskih domovih... Ali je še v ‘modi’ tudi sedaj, ko vse išče novih poti v dosego svojega cilja, srečne večnosti? Vse govori, vse dobre, res katoliške revije razpravljajo o obnovi, o novi Društvo slovenskih protikomu- poti A tako redko čitamo pri-nističnih borcev, ki zajema s prav redkimi izjemami vse mlajše može in fante senkler- vlačnosti — zdi se, kot bi bila s smrtjo papeža Pij a XII. zatonila zlata Marijina doba. In vendar, skega okoliša. Ni dvoma da v kot pravi sy Bernard) nam B tem okolišu danes ni trdnejše,!^ svoje milosti ipo Mariji «Po vidnejše in delavnejse slovenske'^ k JezusU)„ je bilo včasih moške svetne organizacije, ka-jgeslo Velja ge sedaij! Kdor hodi kor je prav ta. So to sami resnil Marijo po strmi potij če ge o_ mdžje in fantje, ki trezno pre- klepa njene rokej ne bo zdrsnil sojajo preteklost, stvarno ocenjujejo sedanjost ter zato lahko s trdnim zaupanjem gledajo v prihodnost. Vse, kar so bili do- v prepad.. . Ali more mati pustiti svojega otroka, da pade? A če pade, mu pomaga, da zopet vstane. Naša rajna sestra Ber- slej storili, in tega v resnici ni ki je g težayo romala malo, to potrjuje. |proti nebesom, obložena s kri- Ti možje in fantje nam skupaj ^em trpljenja, je nekoč prizna-s svojimi ženami, kot rečeno, ^a: Poklic trpljenja je težak, pripravljajo za prihodnjo soboto Večkrat padem, a Marija mi popravi domači slovenski večer v maga> da zopet vstanem. šolski dvorani pri Sv. Vidu. Najprej bomo imeli dobro domačo slovensko skupno večerjo, po njej pa se bo vsak, če ga bo le veselilo, lahko tudi zasukal s svojo ženko ali dekletom. V ta namen je društvo povabilo godbo iz svoje srede, ki že več let z navdušenjem vsako soboto in nedeljo zvečer razveseljuje s svojo pristno našo domačo godbo in popevko. To so znani naši “Vandrovci”. Društveni odbor lepo vabi vso naselbino, naj pride v kar se da velikem številu ta večer v dvorano k Sv. Vidu. Zelo želi, naj pridejo slovenske družine skupaj. Takšne povezave so za skupnost potrebne. V njej tiči veliko življenjske sile tudi še za vprihodnje. — Izkaznice za večerjo dobite pri vseh znanih ro-jakih-društvenih delavcih v naši naselbini. Glavno zalogo pa ima g. Vinko Rožman. Skrb ža našo narodno prihod- mlačen in je bilo pohujšanje tistih, ki bi bili morali biti vzgled vernikom, na dnevnem redu, je prišla Marija na zemljo. Sv. Dominiku je naročila, naj uvede molitev rožnega venca. Sama je naučila svetnika, kako ga naj moli. Skupno sta potem sv. Dominik in sv. Frančišek preobrazila svet — z zgledom lastne svetosti, s pridiganjem in molitvijo rožnega venca. Ko je bila Evropa v nevarnosti, in z njo seveda tudi Cerkev, da jo podjarmijo Turki, je papež naročil, naj ljudje molijo razni venec. Ko se je bila odločilna bitka pri Lepantu, je papež Pij V. imel videnje, v katerem je gledal potek boja. Ves ta čas je molil rožni venec. Zmagala je Kraljica rožnega venca nad islamom in Evropa je bila nost nas poziva, da se kar se dal rešena. poleg kulturno zlasti tudi druž-| Zdaj preti celemu svetu, ne beno povežemo. Zatorej, rojaki- samo Evropi, še večja nevar- vila Mati božja? Moliti rožni venec! Vršite stanovske dolžnosti! Dobri ljudje naj postanejo boljši! Molite rožni venec! Ali smo si vzeli k srcu to Marijino željo? Zdaj v oktobru nas Cerkev opominja, naj nadomestimo, kar smo prej zamudili ali opustili. Vsak otrok je zmožen te molitve, ker ni težka. Odraščajoča mladina se bi ji morala še posebno predati in se postaviti z z njo pod varstvo roženvenske Kraljice. Tisti, ki delajo ves dan, da nimajo časa? Na busu, avtu, vlaku je najlepša priložnost — vsaj desetko lahko vsakdo izmoli. Pred nekaj leti so poročali časopisi o nekem možu, ki je vsak dan sedel na busu med istimi potniki. Vsi so ugibali, zakaj ima vedno eno roko v žepu in mislili, da je detektiv in drži v žepu revolver. Nekega dne ga je pri izstopu iz busa zadela kap. Ko so mu potegnili roko iz žepa, je bila ovita z rožnim vencem. To je bila njegova vstopnica v nebesa. Srečen mož! O generalu Radeckyju, ki ga poznamo iz avstrijske zgodovine, tudi povedo, da je v boju v eni roki sukal sabljo, druga je pa držala rožni venec. Poveljnik francoske armade v prvi svetovni vojni, general Foch, se ni sramoval pred vojaki dokazati, da ne služi le domovini, ampak tudi Kraljici rožnega venca — večkrat so ga videli, ko je prebiral jagode na molku. Umirala je mlada žena, šele eno leto poročena. Starši, mož, vse je jokalo okrog nje. Duhovnik, ki ji je podelil sv. zakramente za umirajoče, se je čudil njeni veselosti in jo je vprašal: “Ali se nič ne bojite umreti?” “Česa pa se naj bojim?” Ali nisem vse leto — bila je konver-titinja — vsak dan petdesetkrat prosila Marijo, naj mi pomaga ob smrtni uri? Prepričana sem. da bo Marija prišla pome.” S smehljajem na ustnicah je izdihnila. Tako umirajo ljubitelji Marije ... Fathra Peytona, apostola rožnega venca, pozna ves svet. Vse celine sveta je menda že .obhodil v svoji gorečnosti pridobiti Mariji duš, ki bo jo častile z molitvijo rožnega venca. Marija čudovito blagoslavlja njegov a-postolat. Kjerkoli predava Father Peyton, se množice vnemajo za molitev rožnega venca. Ko je začenjal širiti to pobožnost, so mu pomagale brezplačno najslavnejše filmske in radio zvezde. Milijoni so po domovih z njim molili rožni venec. Njegovo rečenico poznamo: “Druži- na, ki skupaj moli, tudi skupaj ostane.” Kjer k dnevnemu redu spada molitev, tam vlada tudi ljubezen in na razporoko niti v sanjah ne mislijo. Kako je Father Peyton prišel na to zamisel? Bil je jetičen. Marija ouje nad Cerkvijo, saj je njena ustanovitev stala njenega Sina življenje. V vseh dobah cerkvene zgodovine ji je stala ob strani. Ko je svet postal Moral je pustiti šolo. Zdravje se nje in rojaki, v soboto zvečer, res na veliko svidenje pri naši domači slovenski večerji v dvorani pri Sv. Vidu. Janez Sever nost. Tako velika je, da je leta 1917 Marija zapustila nebesa, da posvari zemljane — naj se spreobrnejo, če nočejo okusiti kazni božje jeze. In kak pogoj je sta- je čedalje bolj slabšalo. Ni bilo upanja, da okreva. Sanje o novi maši ne bodo postale resnica, je žalosten predel svoje misli. In njega je vleklo z neodoljivo silo k oltarju. Takrat še niso iznašli zdravila za jetiko. Večina, ki jih je ta morilka napadla, ji je podlegla. Father Peyton se je obrnil k Mariji: “Ako mi izprosiš zdravja, bom širil Tvojo čast vse življenje. Priporočal bom molitev rožnega venca, kjerkoli bom mogel.” Ozdravel je in od tedaj drži svojo besedo, ki jo je dal Mariji. Zbrano moliti je težko — res. Neka svetniška duša si je znala pomagati. Mislila je: Če prosim Marijo, naj ona olepša mojo slabo molitev, bo to gotovo storila in Jezus bo sprejel molitev iz njenih rok. Zakaj bi Jezus ne vrnil poklona svoji Materi? Saj jo neizmerno ljubi. Zato se obrnem Nanj, preden začnem moliti ražni venec. “Prosim Te, Jezus, spremeni vsako zdravoma-rijo v lepo vrtnico in jo daj svoji Materi.” Poklonimo Mariji ta mesec Skozi 1400 let slovenske preteklosti Langobardski zgodovinar Pavel Diakon piše: “Na Veliko- nočni ponedeljek leta 568 so Langobardi zapustili Panonijo, potem ko so se pogodili s sosednjimi Obri in Sloveni, da jim prepuščajo svoja bivališča za vse večne čase, če se po 200 letih ne vrnejo.” Niso se vrnili. Tako je že 1400 let in za vse večne čase Slovenija — naša. Imeli smo prve kneze med Slovani: Valuk v Karantaniji je kneževal še pred Samom. Z Gorazdom smo prejeli sveti krst, prvi z vladarsko družino med Slovenci. Kmetje — svobodnjaki so ustoličevali iz sebe svojega kneza: “Je svobodnega rodu?” “Je!” “Bo skrbel za varstvo dežele?” “Bo!” “In vdov in sirot?” “Bo!” “Bo branil svobodo ljudstva?” “Bo!” Propadla je slovenska Karantanija, vstala Panonija s knezom Kocljem, kateremu je papež pisal kot suverenu — “Moj brat!” Knez Kocelj je bil največji zaščitnik svetih bratov Cirila in Metoda. Njuna usoda je bila tudi Kocljeva. Oholost Germanov je izgnala Metodove učence, ko je preje uničila Koclja. Potlej smo bili tlačani nemškim in laškim grofom, češkim fevdalcem, švicarskim Habsburžanom. Celjske zvezde, ki naj bi sve- takih vrtnic. Iz uvelih, posušenih cvetov bo znal Jezus pričarati toliko vonja, da jih Mati božja ne bo odklonila. s. M. Lavoslava /Z NAŠ/H VRŠI Cleveland, O. — Spoštovani! Najlepša hvala za obvestilo, da mi poteče naročnina. Prilagam Vam ček za eno leto. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna, ker mi poleg svetovnih novic prinaša tudi vesti iz Slovenije, katere rada či-tam, da se tako seznanim tudi z novicami v moji rodni domovini. Zato iskreno želim, da bi A-meriško Domovina še dolgo izhajala med nami. Lep pozdrav uredništvu! Karolina Kess * Rock Creek, O. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček, ker vem, da mi bo naročnina meseca novembra potekla. Vem, da imate veliko skrbi in stroškov z izdajanjem slovenskega lista in zato hočem naročnino pravočasno obnoviti. Prilagam 2 dolarja za tiskovni sklad. Ameriško Domovino imam zelo rada in vedno komaj čakam, da pride. Želim Vam zdravja in veliko uspeha pri Vašem delu. Lepo pozdravljam vse osobje in vse naročnike lista. Katarina Plemel r Manhattan Beach, Calif. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za celoletno naročnino Ameriške Domovine. Z listom smo zelo zadovoljni in ga zelo radi beremo. tile nad južnoslovansko državo na Balkanu, so ugasnile. Potem poznamo kmečke punte in ropanje Turkov. Primož Trubar nam je preskrbel prvo tiskano slovensko knjigo, Jurij Dalmatin prevod celega Sv. Pisma. Ljubljanski škof Tomaž Hren je trebil protestantizem in obnavljal ter poživljal katoliški nauk. Potem je prišel Napoleon in Vodnik je vzkliknil: “Ilirija, vstan!” Ko se je Napoleon u-maknil, je moral avstrijski cesar med svoje naslove vstaviti : “Kralj Ilirije!” Pa je ostalo vse pri besedah! V marčni revoluciji leta 1848 je cesar razglasil ustavo in razpisal prve volitve. Tedaj je nastal prvi slovenski politični program — minimalni: Zedinjena Slovenija — in maksimalni je bil nakazan v Jelačičevem saboru v Zagrebu, ko je bilo sklenjeno z udeležbo Slovencev: “Kraljevina Hrvatska se poveže z vojvodino Srbsko in slovenskimi kraji s skupnim saborom in banom v Zagrebu.” L. 1848 se začne reševanje politične dejavnosti slovanskega vprašanja v Avstriji, narodno življenje pa se je radi nemškega pritiska umaknilo v čitalnice, pevske zbore, gledališke predstave, telovadna društva in Mohorjeva družba je začela med narod razpošiljati množice knjig in nji je drugovala Slovenska matica. Narodna zavest je prodrla v zadnjo slovensko vas in se je pokazala na številnih narodnih taborih po Štajerski, Koroški, Kranjski in Istri do Trsta: Povsod ena zahteva: Zedinjena Slovenija in povezava na jug. V Ljubljani se je ustvaril idejni temelj za bodočo južnoslovansko državo v monarhiji in je ta ideja bila vodnica tudi potem, ko so se pojavile politične stranke: Ljudska stranka, Na- rodno-napredna in Soc ialistič-na. SLS se je izjavila za triali-zem. NNS je bila za veliko slovenstvo. Socialisti pa so se v Tivolski resoluciji izjavili: “štirje jugoslovanski narodi naj ustvarijo enoten narod.” Ivan Cankar je zavrnil stališče svoje stranke: “Jugoslovanski problem je izključno politični problem. Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne obstoja.” Z nastopom prve svetovne vojne se je upanje na Zedinjeno Slovenijo strahotno zožilo radi usodnega Londonskega pakta, ki je prisojal Italiji toliko slovenskega ozemlja. Upanje so pa dajale tri izjave: Majniška deklaracija, pre- brana v dunajskem parlamentu; Krfska deklaracija, sklenjena med srbsko vlado in Jugoslovanskim odborom v Londonu; Izjava v 14 točkah predsednika ZDA W. Wilsona; enajsta točka je namreč bila: “Samood-ložba južnih Slovanov v monarhiji.” 29. OKTOBRA 1918 je Narodno veče v Zagrebu razglasilo Ko bi vsi tisti rojaki, ki lista ne prejemajo, vedeli, koliko lepega odcepitev Slovencev, Hrvatov in branja je v njem, bi si ga prav Srbov v Habsburški monarhiji gotovo naročili. Želimo Vam mnogo uspeha in Vas naj lepše pozdravljamo! Družina Kovačič m Johnsonburg, Pa. — Spoštovano uredništvo! Prisrčna hvala za obvestilo o poteku moje naročnine. List mi zelo ugaja in vse rada berem. Za Vaš trud se Vam naj lepše zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam! Angela Pirman — Na Norveškem je na vsem svetu povprečno najmanj zločinov. in objavilo neodvisno južnoslovansko državo. To je bil dan, kakršnega že tisoč let ni bilo v slovenski zgodovini. V Ljubljani smo dobili prvo slovensko vlado. Za hip izpolnjen sedemdesetletni sen. * V Clevelandu se bomo v dvorani pri Sv. Vidu spomnili 29. oktobra 1918 z večjo spominsko proslavo v nedeljo, 25. oktobra, popoldne. Vsi že sedaj prisrčno vabljeni! Narodna zavest mora koreni-niti v poznanju narodne preteklosti. p. O. , AMEHISKA jDOMOV^A. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Nova knjiga | vencev pripada tej župniji, pa Večeri so že dolgi. Ni da bi'največkrat čez leto hodijo kar v Vse večerne ure preživel v na—j najbližjo cerkev. Pri tem pa se Gonjaču, ali bolje predremal.1 ne zavedajo, da so tam samo Ne za oči, še manj za duha ni gost j Gi včasih komaj opazni, v dobro, da bi pred dremotnimi svoji domači fari pa so odsotni °čmi migotale televizijske slike. le treba dobiti kako drugačno tovarišijo, da bi ti dolgi večeri postali bolj zanimivi in koristni. Otroci hitijo s pripravljanjem za šolo. Naloge pišejo, kar so v šoli slišali, ponavljajo in se pripravljajo za prihodnji dan. Kaj Pa, ko bi jih še ti, dragi bralec, Posnemal, da se ti ne bo treba Pritoževati, kako dolgočasni so josenski in zimsiki večeri. Vsedi Se na udoben, a trd stol in vze-nii v roke knjigo. Ker verjetno Se ne bereš angleških knjig, ti|v Priporočim sloven sko in teh SL nam ne manjka. Vsak mesec je knka nova na svobodnem slo- člani. Ko pa pride potreba — in ta ne pošilja naprej nobenega opomina — je pa zopet domač duhovnik dober in zaželjen in končno je domača cerkev zadnje zatočišče. Zakaj ne bi imeli s svojo domačo slovensko cerkvi- jo stalnih zvez! Zakaj ji ne bi dajali podpore, čeprav včasih stopimo v kako tujo cerkev? Obnovitev teh rednih stikov, to je važen cilj te kampanje. Farno središče mora živeti in plačevati svoje obveznosti, tudi če je toliko in toliko njenih članov ob nedeljah kje drugje pri ma- Božje ljudstvo Marije Pomagaj pa je raztreseno včasih daleč vstran od središča še iz dru- PomtaT‘TrSiko’f kf jeTajhna gih razlogov. Vedno je bilo med koristna svetovalka za vse dni kta. Danes imam v mislih drugo knjigo, ki te bo zaposlila Precej večerov, saj ima 300 strani in je od teh strani samo z&d-prazna. Knjiga se imenuje “Klasje iz tem ljudstvom tudi nekaj takih, ki jim je bila in jim je še beseda “bažji” trn v peti. Materializem vleče ljudi stran od božjega; komunizem božjemu celo napoveduje boj; ta dva -izma imata mnogo pristašev, ki se izmišlja-mogoče ugovore proti na. Osnovna edinost v mišljenju je zelo trdna vez. Če so ljudje vUiarja” in Jo je napisal dr. Lud-'JO vse mngoce ugovore pro , *ik Puš, izdala jo je pa m eelo prot. i6va družba v Celovcu. Braid:navezanostl na zuPmJO. Tudi i “Ameriške Domovine” knjigo že tega ozira je kampanja potreb- P°znajo, ker je bilo o njej že pi- Sano. Za $3 torej dobiš prijate- v . v, .. v ija, ki ti bo delal družbo več ve- odkritosrčni elani župnije, je *erov. šla bosta tja, kamor so nujno, da imajo iste osnovne po- l^tos tako mnogi “romali”, tja v glede na ^ijenje na vermm Slovenijo V duhu se boš torej duhovne vrednote. Nabiralci de-Vračal, ne samo nazaj v staro farnih prispevkov naj postane-domovino, temveč tudi nazaj v!jo delilci edinosti m soglasja, ne ease, ki so bili. Dr. Puš zna tako 1 _epo povedati, da človek kar za- pa razkrajale!. “Mir božji z vami”; naj bi bil njihov pozdrav, ko bodo vstopali v družinska svetišča. Tako bodo poduhovili denarno nabirko. Živi v dogodku, ki ga opisuje. Ko Se boš tako sprehajal v časih ■^ed obema vojnama po naši Sloveniji, boš naletel na marsi-k^j, kar si sam doživel in posta-1° ti bo toplo pri srcu. Pisatelj Pt* pisanju ne rabi samo pere-Sa ali pisalnega stroja, navzoče tudi srce. Ko sem začel brati dr' Fušovo lansko knjigo “Podo^ tle iz otroštva Mandrškega Lud- božje namene, saj bo vse nabra-Veta”, je nisem odložil, dokler je no šlo naravnost tistim sloven-^Isem prebral. Tako sočno lepo'skim rojakom, ki se v tujem i® pisana, da mi je bilo kar žal, svetu trudijo, da bi duhovno tu-hisem mogel iti s študentom ji ljudje postali krščanski doma-Ludvetom skozi vse šole... Z čini. Misijonska prireditev bo ^vo knjigo je pa Ludve že na- zadnjo nedeljo v oktobru in si Nabirka za slovenske misijone Tudi Baragov misijonski krožek v Torontu bo imel svojo veliko kampanjo ravno v mesecu oktobru. Tudi to bo nabirka za Sv. oče m Slovenci TORONTO, Ont. — Ob priliki 25-letnice Vetrinjske tragedije je Zveza društev SPB izdala brošuro “The Slovenian Tragedy”, katera je bila razposlana raznim vodilnim in vplivnim ljudem. Med temi je bil tudi sv. oče Pavel VI. Poleg imenovane brošure je bilo naslovljeno na sv. očeta tudi sledeče pismo v angleščini: His Holiness Pope Paul VI Vatican City June 10th, 1970 Your Holiness: Please forgive me Most Holy Father for daring to interupt you in your work and for taking away some of your prečious time with my letter. 1 am writing to you, your Holiness, to mark the 25th anniversary of the tragic events which took place at Vetrinj in Carinthia after World War II. I am sure your Holiness knows of the many East-European refugees who were forcibly repatriated to their respective countries in May 1945. Among them were 12,000 Slovenians, who — according to eye-witness accounts — have been put to death in the most horrible way possible by the present rulers of Yugoslavia. The martyrdom of our beloved brothers who were devoted followers of our Lord Jesus Christ and loyal sons of the Holy Church, lays deep in our hearts and souls. We most humbly beg your Holiness to pray for our dead brothers, so that someday our heavenly Father may bestove upon them the crown of Christian martyrdom, 'for many of them died for their Catholic religion and their faith in God. We also humbly beg your Holiness, to bless our Slovenian people: Those who struggle at home to retain the religion of their fathers, and us, who had your family. To you and to še razvaline, a že skoraj prera-them he imparts, with all his ščene. Vedeli smo tudi, da se je heart, his Apostolic blessing. Pray accept as well the assurance of my own cordial sentiments and of my prayerful good wishes in Our Lord. Guido Del Mistin, Apostolic Pro-Nuncio. Sv. oče je znova pokazal, kako živo se zanima za Slovence in da se jih z vso ljubeznijo spominja pri sv. daritvi. Spominjajmo se ga tudi mi v svojih molitvah in prosimo Boga, da bi v zmedi časa vodil sv. Cerkev skozi vse težave k prenovitvi in novemu, globljemu duhovnemu življenju. Otmar Mauser ’ co, da bi se razveseljevala s j plesom in igro; pomisli vendar, koliko sem jaz trpel za te.” Od tega trenutka dalje je bila vsa zamišljena in je 15. oktobra 1645 stopila v samostan — bosih karmeličank. Po enoletni preskušnji je prejela samostansko ime Terezija od Jezusa in L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOL® GRAD NA BOKALCIH Ta lepi grad stoji na malo vzvišenem prostoru nekako v sredini med Ljubljano in Dobrovo. Prej je spadal pod dobrovsko občino, zdaj so pa potegnili mejo Ljubljane in jo razširili tako daleč, da je ta grad in skoraj polovica Dobrove padlo pod Ljubljano. Ne nameravam tega gradu tako natančno opisovati, kot je napisano v knjigi. Saj je grad Bokalce itak znan vsej Ljubljani in širni o- ta grad imenoval — Ravbarski napravila slovesno obljubo, grad. Imenoval se je zato tako,1 Nekoč je začela devetdnevni- ker je po ustnem izročilu bil c0 v Qast sv Jožefu in ga v nje- zadnji lastnik tega gradu cel govi kapeli goreče prosila, naj ravbar in še kaj hujšega. Ta jj prj; Bogu izprosi, kar je nje- zadnji lastnik gradu je imel pre-|mu v gastj njeni duši pa v zveli-cejšnjo tolpo služabnikov. Vsak'čanje_ Pa se jj prikaže sv. Jožef teh uslužbencev je imel svojega in jj razodene, da bo ona s pred-konja. Pogosto se je dogajalo, niCo poslana v Prago, kjer bo u-da je gospodar zbral skupaj vso stanovila samostan njemu v tolpo in jo oborožil. Le ne.kate- jas|. re je puščal doma za stražo. Vo-j |^a predlog kardinala grofa dil jih je na krajše in daljše Harracha in na prošnjo cesarja pohode, kjer so napadali druge Ferdinanda III. so češki deželni gradove, utrdbe in naselbine, stanuj dne 11. aprila 1655 v po-kjer je upal, da se bo splačalo. sedni sejj v pragi proglasili že-Kamorkoli so se pognali, so n-na jy[arjje Device sv. Jožefa kradli, ropali in morili in odna- za vamha dežel _ poseb_ šali, kar jim je vrednega prišlo nega zaščitnika pokoja in miru. pod rok0, | Ko je bil cesar Ferdinand III. Posebnost pri tej tolpi je bi- stiskan od Švedov, se je zaoblju-la ta, da so imeli vsi narobe.bil, če ga Bog reši po priprošnji podkovane konje. Tako je po sv. Jožefa te nadloge, da bo sv. sledi teh konjskih kopit-podkev'Jožefu na čast zgradil novo cer-bil marsikdo nesrečen. Ker ka-Jkev in samostan. Ker je smrt dar so bili od doma, so ljudje preprečila, da ni mogel sam izmislili, da so doma — in kadar polniti obljube, jo je izvršil nje-so bili doma, je sled pokazala, gov sin Leopold I. (Koliko je da so vsi odšli od doma. Tako so med današnjimi sinovi takih, ki večkrat nastradali okoliški, bliž- bi storili kaj takega?) Da bi vse nji in daljni graščaki, ki so se potrebno uredili, sta bili v ta združili in z združenimi močmi namen poslani v Prago dve kar-napadli ravbarski grad, da bi ga meličanki iz Gradca. In glejte: porušili. Ogleduhi, ki so jih ime- v to je bila izbrana omenjena li, so javili, da je ravbar z vsO|Sestra Terezija od Jezusa, ki se tolpo odšel od doma, kakor so je s svojo prednico Elekto od-pokazale podkvine sledi. Prišli |peijaia v Prago 16. avgusta 1656. so, obkolili grad, da bi ga zače- g pomočjo cesarja Leopolda sta seči tista bela Amerka, ki želi za ravnopravnost, ustvarili so črnski rasni ponos. Ta ponos ima velikokrat še grobe oblike, toda čas ga bo opilil. Pantri delajo tudi napako, da slikajo razmere v Afriki v preveč svetli luči. Seveda je naraščanje ponosa rodilo tud nove pojave med belimi Amerikanci. Do sedaj so črne zaničevali, sedaj se jih pod vplivom akcij črnih pantrov bojijo. To bo oviralo zbližanje med obema rasama. Črna Afrika ve, koliko napak dela bela Amerika, zato je črna Afrika po svojih čustvih tuja o-boževanju ameriškega načina življenja. Tudi tu se pozna vpliv črnih pantrov na afriško črnsko miselnost, kolikor se tiče Ame-ke. količi. Pač bom pa zapisal le ne- li rušiti - popolnoma nepriprav- kaj silno zanimivih reči, ki so zvezane s tem gradom. Kdo je grad pozidal in kdaj? Valvazor piše o tem gradu precej obširno. On je bil osebni prijatelj tedanjega graščaka Wolf-ganga Sigismunda barona Stro-belhofa. In je tudi na tem gradu precej časa bival. Piše, da je Ijeni in brez skrbi. A naenkrat se je vsula do zob oborožena tolpa iz gradu in večino so pobili, le malo se jih je rešilo. Ker so pa vsi, oni združeni, prihajali na konjih, so tako ravbarski zajeli še veliko konj itd. Mi smo imeli ta grad v zelo slabih spominih. Nismo pa vedeli nič, kako ta grad sila star, a seveda ne v\™gočen in slaven je bil v pra-današnji obliki. Nekdaj je bil ustanovili in založili cerkev in samostan v čast sv. Jožefu, ki se še danes ponosno dvigata na bregu mogočne Vltave. Sestra Terezija od Jezusa — Dobrov-čanka — baronica Strobelhof, je v veliki svetosti preživela v tem samostanu 32 let. Umrla je 22. maja 1688. (Dalje sledi) Amerika se bo lotila pridobivanja plina iz premoga WASHINGTON, D.C. — Tu so pripravili načrte za pridobivanje plina iz premoga, ki jih bodo predvidoma v nekaj letih že začeli izvajati v večjem obsegu. Naravnega plina je predvidoma dovolj še za nekako dve desetletji, če ne bo prišlo do novih odkritij, kar je verjetno. Računajo, da bo tak plin cenejši od uvoženega naravnega in bodo z njegovo produkcijo uravnavali ceno tega, da ne bo preveč porastla. Načrte imajo tudi za produkcijo olja iz premoga, vendar so ti manj nujni, ker so zaloge olja precej večje in zadoščajo vsaj za tri desetletja, odkar so bila odkrita ležišča na Aljaski. Idavnih časih. Oglejski patriarh last sina Jeterbenških gospodov.iie nJegov gospodar. Morda Ti gospodje so imeli včasih mo-ji6 kdo v s^avi kaj preti- gočen grad na Jeterbenku pri'ravanega, zato se je maščevalo Topolu (Sv. Katarini nad Med- in Prišl° do ravbarskega grašča-vodami, blizu meje dobrovske ka ... In na psa. občine). Bili so minister)alcij Pa se povrnimo na Bokalce. koroških vojvod, kateri so bili v Kakor smo že rekli, je bil Val- to leave our country and seek\^ in 13, stoletju gospodje čez vazor dober prijatelj z lastni-refuge in the free world. Kranjsko. Leta 1261 so dobili ta kom gradu baronom Strobelho- At the time of the 25Hh anniversary of the Slovenian trag- st°Pil svojo prvo službo. *^az bom svoje otroke navdušil, va hodo knjigo prebrali. Prepri cer v cerkveni dvorani na Manning Ave. Ze nekaj let je to najbolje obiskana prireditev. Ljud- grad v fevd od oglejskih patri-,fom. Ta baron je imel za ženo] arhov. Ti gospodje z imenom Marijo Eleonoro, rojeno baroni-edy, we pledge our devotion, Hertenberg so prišli s časom do'co Polhograjsko. Rodili sta se our love and our loyalty to you velike moči in veljave. Pozidali jima dve hčeri. Ena se je poro-your Holiness, to the Holy so Več gradov in trdnjav. Po'čila z grofom Lambergom. Tako Church and to God, the Creator,Valvazorju vemo, da so ti pozi-|so prišli v posest tega gradu of Ufe. j dali tudi grad na Bokalcih. Po-(Lambergi. Druga hčerka, roj. Kneeling before you Holy Fa-,leg vsega, kar nameravam zapi-^17. januarja 1629, je pa šla v ther, I also humbly beg for your sati iz znane zgodovine v zvezi samostan. Valvazor je takole 0-prayers and blessings for myself z bokalškim gradom, nas bo go-Opisuje in pravi, da se je to res- — V Severni Karolini uspeva nad 4000 raznih vrst rastlinja. CLEVELAND, O. Molki dobijo dele. Can sem, da bodo imeli od nje je tako radi iščejo srečo, obenem Veliko trajne koristi za sloven-[pa tudi tako radi darujejo, če Ska zavest in poznanje o sloven-j vedo, da gre za dobro stvar. skem življenju pred vojno se Podpiranje misijonarjev pa ni hih bo razširilo, zlasti, ker se samo dobra stvar, je sveta stvar. °mo potem pogovarjali o tem/,Zaradi nasičenja lačnih, zato bodo brali. To bo zanje lep ker so dali obleko nagemu in 0kisk domovine! and for my family. Your humble son in Christ, Otmar Mauser Pred kratkim sem prejel od- bo ^njigo “Klasje iz viharja” ti vodo žejnemu, se bodo ljudje zveličali za večnost. Prodala Slovenska pisarna na. “Vstopnice” za misijonsko pri-^ ■Manning Ave., Toronto 4,'reditev so že zdavnaj naprodaj. 'Zaloga pa ni velika. Ponujajo jih člani in članice Ba- ragovega misijonskega krožka. Istočasno prosijo tudi za daro-v ^uPljani Marije Pomagaj so ve; lani RK je bilo čez st°! le dobili pismena obvestila' o pih, koristnih, novih, privlac-^ijski kamoanji, ki bo od 18. nih! Naj bi vsakdo prihranil do 25. oktobra letos. V tem ted- zadnjo oktobersko nedeljo za to bodo nabiralci potrkali na prireditev! Na svidenje w Misijonski por. Nabirka za župnijo Potrjeno zdravje Moravskih toplic Sekretariat za zdravstvo in tovo zanimalo to, da so imeli nično prigodilo: Bila je nekega oglejski patriarhi tak mogočen | dne povabljena na neko veliko grad tako blizu Ljubljane na slavnostno veselico. Ko stopi .v Jeterberku-Toplu pri Sv. Kata-j dvorano, zagleda pred seboj rini. (Eno uro proč od našega J Kristusa obloženega s križem, govor, ki mi ga je po navodilu doma.) Vedeli smo, da je bil ki ji je spregovoril sledeče be-tajništva sv. Očeta poslal pape- j-arn zej0 obsežen grad. Bile 30 sede: “Ti si prišla na to veseli- ških vojakov. Napovedujejo, da lope! mke lipfie v vojskovanju v Vietnamu SAIGON, J. Viet. — Ameri ško vrhovno poveljstvo je objavilo, da je bilo pretekli teden v Vietnamu v bojih 63 mrtvih in 344 ranjenih. Izgube so večje od prejšnjega tedna, ko je bilo v boju mrtvih 53 Ameri-kancev, ranjenih pa 333. Ko ameriške izgube padajo, rastejo južnovietnamske, ker Južni Vietnamci p r e v z e majo vedno večji delež boja za svojo deželo. Pretekli teden so imele južnovietnamske oborožene sile 246 mrtvih in 690 ranjenih. Rdeči so skupno imeli zadnji teden 1457 mrtvih. Ameriške oborožene sile v Južnem Vietnamu bodo do 15. oktobra zmanjšane na skupno 384,000 mož. Dotlej bo zapustilo Južni Vietnam še' 10,000 ameri- Vajenca in delavca išče Slovensko podjetje sprejme mladega vajenca in enega delavca za lesno stroko pri izdelavi pokalov. Kličite 3914288 po 6. uri zvečer. (6,9,13,16 okt. MALI OGLASI Hiša naprodaj 1-družinska, 4 spalnice, vsa prenovljena znotraj in zunaj, E. 72 in St. Clair okolica, blizu trgovin in transportacije. Ugodno. Kličite 361-2769. (x) Naprodaj Dve hiši na eni parceli, v odličnem stanju, na E. 68 St. Cena $28.500. Za pojasnila kličite: 431-4718. -(194) ^Se slovenske domove v Toron-,U in v okoliških mestih prav j a Oshawe. Ne bodo imeli vvke Poti tisti, ki bodo šli od j.1Se do hiše. Pomagali naj bi ?-aki-VS*’ da k° kampanja hitro socialno varstvo SR Slovenije st j učena in da bo rodila vse- je izdal odločbo, ki razglaša Mo-k^nske uspehe. Dvakrat da, ravce pri Murski Soboti ^tro da- Trikrat da, kdor zdraviliško-turistični kraj. cjv rez godrnjanja. Nobenega odločbi je dolžna skrbeti za o-fr n*’ da kampanja po- hranitev novega statusa kraja [skupščina občine Murska Sobo- Bistven' ' ‘ ‘ .......... Skupnosti 2 ./ Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces. Muscular Dystrophy destroys healthy muscle and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him. Later, he won’t have the strength to sit in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to feed himself or even turn over in bed. His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity. Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces every day. That hope lies in MDAA’s massive research program. Only your contributions keep it going. Give generously. Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up. Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019, j K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDH0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • ca onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S-K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME NASLOV MESTO DR2AVA ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a CODE ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA I ( 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ............................. Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO JE ŽE PREMRZLO — V Frankfurtu na Nemškem so nedavno na razstavi oblačil razkazovali tudi kopalne obleke za prihodnje leto. Na gornji sliki so nekateri novih krojev.