Whdn pltjtot t gotortaL Leto XXII., št. 2S4 EjaMjana, sreda 29« oktobra 1941-XX Cena cent. 7* (Jpravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Računi pri poŠt. ček. zavodu: LJubljana St. 17.749. _7,KI -I UCJNO ZASTOPSTVO za oglase U Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblicita Italiana S-A, Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L 12.—. sa inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica St. 6, telefon 31-22. 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARLA 6SCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano Letalske akcije v Afriki Na kopnih afriških bojiščih iti bUo važnejših dogodkov Nematsia škoda od sovražnih bomb Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 28. okt. naslednje vojn« poročilo: Včeraj popoldne so angleška letala metala bombe v bližini kraja Ciro Marina (Calsanzaro) ter v kraju Campana (Co-zensa): trije ranjeni in neznatna škoda. V severni Afriki nobenega važnejšega dogodka na kopnih bojiščih. Sovražno letalstvo je izvršilo poiet nad Bengazi in odvrglo nekaj bomb, ki so deloma padle v morje, deloma na tržnico in na arabsko četrt. Nekatere hiše so bile pri tem poškodovane, med civilnim prebivalstvom pa so bili trije ubiti in 12 ranjenih. Nemška letala so bombardirala cilje v Tobruku. V vzhodni Afriki je bila na bojišču pri Gondarju živahna izvidniška delavnost naših prednjih oddelkov. Z operacijskega področja, 28. okt. s. V soboto ob kasni večerni uri je skupina nemških bombnikov in strmoglavcev v bližini Soluma napadla formacijo angleških vojnih ladij, med katerimi je bila tudi neka križarka. Pri prvem navalu je neko strmo-glavsko letalo zadelo križarko s težko bombo na krmi, tako da je bila hudo poškodovana in je na njej izbruhnil požar. Pri drugem navalu je neko bombno letalo spet s težko bombo zadelo isto križarko, tako da se je potopila. Na odseku pri Tobruku so italijanske prednje čete gladko odbile sunek sovražnih oklopnih avtomobilov, ki so se skušali približati njihovim postojankam. e iaa: vzhodu Trajno zasle^ovaRje umžkalosih se [uvjetskih čet v Doneski kotlini — Ena ssajvešjili tavam za tanke v zavezniških rokah — Potopljene ladje Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: V Doneški kotlini se nadaljuje zasledovanje umikajočega se sovražnika. Nemške čete so prodrle včeraj v Kramatorskajo. Sovjetska unija je zgubila s tem eno svojih največjih tovarn tankov. Nadaljnje važne industrijske kraje so zavzele madžarske čete. Tudi na ostali fronti operacije napredujejo. Letalstvo je bombardiralo z dobrim učinkom luške predele v Kerču in je potopilo pri tem trgovsko ladjo s 3000 tonamL Vzhodno od Great Yarmoutha so potopila bojna letala podnevi iz nekega konvoja dve sovražni trgovski ladji s skupno 11.000 tenami. Nadalje je bila velika tovorna ladja v preteklo noči vzhodno od Bridlingtona z bombami hudo poškodovana. Pred holandsko obaio in ob Kanalu je izgubilo angleško letalstvo včeraj 13 letal. V Severni Afriki so nemški strmoglavci razbili angleške bunkerje pri Tobruku. Sovražna letala niso priletela nad nemško ozemlje. Sovjeti organiziralo zadnje rezerve Stockholm, 28. okt. u. Po semkaj dospelih vesteh se za sovjetskim bojiščem vrše stalni vpoklici starejših letnikov in pa mladeničev izpod 18 let, vse z namenom, da se postavi večja število rezervnih armai. Maršal Budjonij ima nalogo, da te rezervne armade izvežba v najkrajšem času, ker bodo nato uporabljene za poslednji odpor, ko bi Nemci že dosegli Moskvo in bi napredovali onkraj Doneske kotline. Londonski dopisniki švedskih listov poudarjajo, da smatrajo v londonskih političnih in vojaških krogih padec Harkova za najhujši udarec, ki so ga doslej Nemci zadali sovjetskim obrambnim silam pri Moskvi, kajti Harkov je bil izrednega industrijskega pomena za Sovjetsko unijo. Mesto je imelo namreč največjo tvornico letal v Rusiji, ki je izdelala vsak mesec ogromno število letal, a tudi več tvornic za tanke. V istih londonskih krogih so zaskrbljeni tudi glede usode Rostova, kajti preko tega mesta je prihajal doslej petrolej iz Bakuja za neposredne dobave vojski in industriji. Akcije finske aviacije Helsinki, 28. okt. s. V zadnjih 24 urah je finsko letalstvo navzlic najslabšim atmosferskim prilikam razvilo povsod vidno delo. Na Karelski ožini, med mestoma Iadoga in Onega, sta finsko protiletalsko topništvo in lovska formacija sestrelili tri sovjetske bombnike in enega lovca. Ob izlivu reke Sivarii je eskadra finskih letal navzlic strašnemu snežnemu metežu z uspehom zaključila bitko z močnejšo sovražno formacijo. Opaziti je bilo, da so tri sovjetska letala, zadeta od strojnic, strmoglavila v plamenih na tla. Ponesrečeni poizkusi izpadov iz Petrograda Berlin, 28. okt. d. V Petrogradu obkoljene sovjetske posadke so v teku nedelje večkrat poskušale s protinapadi zlomiti nemški obkolitveni obroč. Vsi ti poskusi pa so bili zavrnjeni s hudimi izgubami za sovražnika. Prav tako so tudi na nekaterih drugih odsekih vzhodnega bojišča sovjetske čete izvršile protinapade proti nemškim bojnim črtam. Povsod pa so bile sovjetske čete odbite in so utrpele hude izgube na ljudeh in vojnem materialu. Sovjetske izgube Berlin, 28. okt. s. Na osrednjem sektorju J so imeli boiljševikj te dni izredno hude izgube. Ena sama nemška divizija je v času od 9. do 17. oktobra ujela 27.500 ruskih oficirjev in vojakov. Uničila je 216 topov, na ; južnem odseku bojišča je neka nemška di-| vizija nenadno napadla neko letališče in i uničila 11 sovjetskih letal na njem. Južna hrvatska meja Italijasasko-hrvatska pogodba o razmejitvi med Hrvatsko in črno goro Zagreb, 28. okt. s. Včeraj opoldne je bila v prisotnosti Poglavnika podpisana itali-jansko-hrvatska pogodba o mejah med kraljevino Hrvatsko in Črno goro. Za Italijo sta pogodbo podpisala Ekscelenca Pie-tromarehi kot zastopnik zunanjega ministra Ciana ter italijanski poslanik v Zagrebu Casertano. za Hrvatsko pa zunanji minister dr. M1 a d en Lorkovič in hrvatski poslanik v Rimu Peric. Oddelek Poglavnikove telesne straže je italijanskim zastopnikom izkazal časti, ko so prispeli h podpisu pogodbe. Pogodba pravi: Italijanska in hrvatska vlada želita s skupnim sporazumom in v duhu prijateljskih odnršajev ter sodelovanja med njimi dc'očiti meje med Kraljevino Hrvatsko in Črno goro. ki se je obnovila ob razsuhi bivše jugoslovanske države v skladu z željami črnogorskega naroda. Zato so se sporazumeli kakor sledi: Člen 1. Meja med kraljevino Hrvatsko in Črno eoro erre s področja Dobričeva na severnem koncu meje, ki je bila določena že z rimsko pogodbo z dne 18. maja 1941, po star: meii med nekdanjim avstro-ogr-skim cesarstvom ter Cmo goro in Srbijo iz leta 1914. do vrhov Kljvna-GIava (kota 1082>. kjer tromeja med Črno goro. Hrvatsko in Srbijo. Člen 2. Posehna itaii.iansko-hrvatska ko-m;s?ja bo v najkrajšem času na terenu določila i"f'o v smislu čl. 1. r»nVen?T»a do'o-čitev meje bo izvedena v duhu enakosti, pri čemer se hor!n nrošteva*e zemljepisne okolščine gospodarske notrebe in prometne zveze Popravki se bodn glede na določbo prf"5njega člena tako. da bodo e!imin>r?ne prevelike krvnlje. re da bi se prejudiciral noložaj naselij Železniška proga Bil-ča-Trebinje ostane na hr-ozemlju. Člen 3. Pogodba se uveljavi s podpisom. V potrdilo tega so primerno pooblaščeni zastopniki podpisali to pogodbo v dveh izvodih v italijanščini in hrvaščini. V primeru nesporazuma med obema državama bo veljalo besedilo pogodbe v italijanščini. Sklenjeno v Zagrebu, 27. oktobra 1941. Po Duce je vem in Poglavnikovem svečanem podpisu rimskih pogodb o jadranskih mejah, o zavezništvu, jamstvu in sodelovanju, po ponudbi Zvonimirjeve krone Savo jskemu domu in določitvi Nj. Vis. Spo-letskega vojvoda za hrvatskega vladarja s strani Nj. Vel. Kralja in Cesarja ter ureditvi meje med italijansko Slovenijo in Hrvatsko, ob ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, ki se je priključila kraljevini Italiji, se je z včeraj podpisano pogodbo zaključilo v italijansko-hrvatskih odnošajih razdobje, ki je značilno po tem, da so se v tem času določile skupne meje. Hrvatska ve sedaj, da se lahko bolje in mirneje posveti svojim gospodarskim in socialnim problemom, ker so končno v se njene meje definitivno določene. Gospodarski sporazumi, ki so bili že sklenjeni in za katere se pogajanja še razvijajo, bodo obema državama omogočili, da z oportuno gospodarsko politiko v smislu dosedanjih pogodb tudi glede na obalno področje v skupnem interesu sprožta pobudo, ki bo omogočila prebivalstvu prizadetega ozemlja doseči blagostanje ne samo s svobodno izmenjavo blaga, marveč tudi z ojačenjem njegove industrije, eksploatacijo njegovega vodnega in podzemskega bogastva, z javnimi deli, gradnjo cest, vodovodov in osuševanjem močvirnatih področij na obalnem ozemlju. Delo stalnega italijansko-hrvat-skega trgovinskega odbora se razvija baš v smislu takega programa, ki ga bodo realizirali veliki italijanski finančni in in-dustrjski organizmi Velike svečanosti v Rimu Otvoritev in posvetitev »Svetišča padlih v Revoluciji« ob navzočnosti Duceja in najvišjih predstavnikov — Dan pohoda na Rim so proslaviti tudi po vsej ostali Italiji Rim, 28. okt. s. Davi je bilo otvorjeno Svetišče padlih v Revoluciji, ki je zgrajeno n? novem Liktorskem sedežu na Mussoli-nijevem trgu. Svetišče je bilo otvorjeno v navzočnosti Duceja. Svetišče samo ima obliko elipse ter je obdano s surovo obdelanem marmorjem tako da se zdi, kakor da bi bilo vdolbeno v živo skalo. Oltar tvori en sam blok iz marmorja in se blesti kot starodavni oltarji. Kot simbol žrtvovanja mučenikov so tla svetišča rdeča. ^a današnjo svečanost je bilo vse svetišče čudovito okrašeno, tako da je kar lesketalo v razn.h barvah. Do kamor je segal poglei, povsod je bil en sam gozd trobojnic, ki so pokrivale tudi drevje ob drevoredih, ki vodijo k svetišču. Ves prostor daleč naokoli pa je bil poln množ.ce predstavnikov, ki so se zbrali pri svetišču. Družine padlih so se postavile na prostor, ki loči borov: drevored od svetišča, matere mučenikov pa so se postavile nekoliko višje in sestavile skupino kot nekakšen simbol vere, ki je vir Revolucije. Poleg mater mučenikov so se postavili najvišji fašistični predstavniki, člani Velikega Fašističnega Sveta, člani Vlade in strankinega Direktorija. Za njimi so se razvrstili ostali predstavniki države ter voditelji organizacij z vseh polročij dela, proizvodnje in misli. Skratka, tu je bil zbran ves narod v svojem najplemenitejšem in najvišjem Izrazu. Na obeh straneh svetišča pa so se v dolgih vrstah zbrali skvadristi, družine v vojni padlih, legionarji, dijaštvo in delavstvo. Bili so tu vsi odtenki enega samega bloka duš in obrazov, ki ga predstavlja italijanski narod. Iz množice pa so se dvigali napisi, na katerih je bilo čitati imena mučenikov in najbolj znamenite datume. Duce je prispel na trg ob 9.30. Iz avtomobila je izstopil na zunanjem trgu. Tajnik Stranke se mu je takoj približal in mu predstavil predstavnike Oborožene sile. Nato se je Duceju poklonil državni pol-tajnik v nemškem zunanjem ministrstvu in vodja inozemskih Nemcev Bohle, ki ga je Duce prisrčno pozdravil. Po počastitvi častne čete pred vstopom k oboku je Duce povabil v svoje spremstvo nemškega gosta, od visokih oblasti pa sta mu sledila Tajnik Stranke in šef generalnega štaba fašistične milice. Navdušene ovaci je Duceju Pred Duce jem se je odprl čudovit prizor v dolge vrste razvrščenih mladih fašističnih sil. Duce je šel mimo njih in jim s smehljajem vračal njihovo navdušenje. Od tu je prešel v borov drevored, kjer so bile razvrščene .Oborožene sile vojske, mornarice in letalstva, nadalje Fašistične milice in Italijanske liktorske madine. Na drugi strani je v disciplinirane vrste urejena ogromna množica ljudstva prekipeval navdušenja. Ves čas je bil Duce predmet ogromnih ovacij. Povsod, kjer je šel mimo, so se zastave povesile v pozdrav, Vzklikov množice pa ni bilo ne konca ne kraja. Navdušenje množic je bilo tako visoko, da je odmevalo kot strel topov, kot ropot strojnic in bobnenje bobnov! Tako je vsa manifestacija imela izrazit bojni značaj. Tik pred svetiščem so se zlati simboli poveljstva GIL poklonili v pozdrav. Duce je najprej pregledal dolga zastopstva ln se vsak hip ustavil pri oblasteh, ki so se mu poklanjale. Nato se je obrnil k materam mučenikov, ki so mu goreče vzklikale. Tajnik Stranke je tedaj odredil vojaškim formacijam vojaški pozdrav, za katerim se je takoj spet oglasilo vzklikanje Duceju. Podpoveljnik Liktorske mladine Bonamici je tedaj odredil dvig zastave. Posvetitev templja Glas fanfar odmeva na trgu pred svetiščem. Približajo se prapori Stranke *er prapor prvega borbenega Fašija ter za njimi prapori vseh drugih zastopstev. Duce je po rimsko pozdravil simbole revolucije ter se nato podali k svetišču. Ob vstopu so v marmor vklesane besede hvaležnosti: »Za Revolucijo padli so šli pred nami kot slavne prednje sitraže v včerajšnjih bitkah, a tako bodo šli pred nami tudi v jutrišnjih bitkah.« Tu se je Duceju poklonilo posebno narodno-sociallistično zastopstvo Ob oltarju je bil se duhovnik milice Don Rubino v mašniškem oblačilu, ki je v latinskem jeziku izgovoril besede blagoslova in nato brali mašo. Stregla sta mu dva oborožena avan-gardista. Od časa do časa je bilo slišati pok topov, nenadoma pa se je oglasilo petje mladine, ki je napolnilo ozračje svetišča. Po končani maši je Duce položil lovor-jev venec ob vznožju dltarja, nakar je isto poklonitev izvršilo tudi nemško zastopstvo. Fašistična zaobljuba Rim, 28. okt. s. Ob 11.30 je Duce sprejel v Beneški palači Tajnika Stranke, ki mu je v navzočnosti članov strankinega Direktorija izročil Strankino izkaznico št. 1 obnovljeno za XX. leto fašističnega re- žima. Istočasno mu je Tajnik Stranke poklonil fašistični koledar. Ko mu je Tajnik Stranke razložil pregled razvrščenih sil Stranke in onih v odvisnih organizacijah, mu je izročil tole zaobljubo: »Na začetku 20. leta revolucije povezujejo črne srajce svoje zveste vrste okoli vas Duce, in vam še enkrat izražajo v imenu vsega naroda popolno gotovost v zmago, ki bo dala moč Italiji m svetu. Tedaj bo nastopila ona nova doba pravice, ki se nam je odprla že ob XIV. letu revolucije, ko ste prvič odklonili demoplutokratsko ženevsko koalicijo ter trmasti ponos Angležev. Stranka, ki je nosilka Revolucije, bo ostala zvesta vašemu povelju: »vse in vsi za zmago*. Ducejev odgovor na to zaobljubo je povabil vse fašiste, naj delajo v globino, kajti vsakdo se mora zavedati svojih nalog in svojih dolžnosti, ki mu jih nalaga ta odločilna doba v zgodovini Italije in Evrope. Izrazi zvestobe Rim, 28. okt. s. Duce je prejel iz Sira-cuse in Trapanija dve brzojavki. Prvo so mu poslali industrijci in obrtniki iz sira-kuške pokrajine, ki so Duceju izrazili svojo zvestobo in mu zagotovili, da se bodo kot prvi odzvali slehernemu pozivu k žrtvam. ker smatrajo za izraz največje zvestobe, če svoje imetje in znanje stavijo v službo domovine. Drugo brzojavko so mu poslali bivši bojevniki s svojega zborovanja in so mu izrazili svoje trdno prepričanje, da bo zmaga dosežena. Rim, 28. okt. s. Izvršni odbor nacionalnega združenja vojnih ranjencev in invalidov. zbran včeraj v Rimu, je sprejel naslednjo resolucijo: »Svojo nespremenjeno zvestobo idejam, ki jih je izrekel in se zanje boril Duce, izrekajo italijanski invalidi na dan 19. obletnice pohoda na Rim in v trenutku, ko stopa revolucija na svetovno raven z vojno, ki je bolj ko kdajkoll poprej pokazala nasprotje med konservativnim svetimi in onim, kl hoče napredka: oni so prepričani, da bodo zmagale sile bo-dočtnosti, naj traja sedanja borba še tako dolgo.« Nemški listi Berlin, 28. okt. s. Tukajšnji listi posvečajo največjo pozornost proslavi obletnice fašističnega pohoda na Rim. Pod velikimi naslovi obljavljajo številne dopise iz Rima, ki opozarjajo na zgodovinski ln politični pomen tega dogodka, kl je pomenil rojstvo nove dobe evropske civilizacije. Vsi listi brez izjeme poudarjajo proti-plutokratskega duha, ki je bil vedno tako značilen za delavnost m pobude fašizma. Pravtako opozarjajo na pomen bratstva v orožju in zavezništva fašistične Italije z narodno socialistično Nemčijo, ki se sedaj skupaj borita proti najbolj absurdnemu plutokratskemu imperializmu na svetu, proti anglosaškemu imperializmu. V tej zvezi omenjajo listi tudi pomen srečnega pristanka velikega muftija v Italiji, ker vidijo v njem simbol 310 milijonov arabskih muslimanov, kl se bore proti Angliji. Proslave v tujini Linz, 28. okt. s. V Linzu, Gradcu, Ka-pfenbergu in Leobnu so italijanski delavci, ki so zaposleni v Goringovih tovarnah in drugih industrijskih podjetjih, praznovali 19. obletnico pohoda v Rim. V Linzu je na njihovem zborovanju govoril nacionalni svetnik Pasquale Palladmo. v Gradcu, Ka-pfenbergu in Leobnu pa nacionalni svetnik Alfonso Virda. Na vse-h zborovanjih se italijanske delavske množice priredile navdušene ovacije Duceju, fašistični Italiji in zavezniški Nemčiji. Rio de Janeiro, 28. okt. s. V italijanskem domu so včeraj s posebno svečanostjo proslavili obletnico pohoda na Rim. Svečanosti je prisostvovala množica braziljskih Italijanov. Na zborovanju so s fašistično disciplino in velikim navdušenjem manifestirali za Duceja. Tirana, 28. okt. s Obletnico pohoda na Rim bodo danes proslavili po vsej Albaniji z velikimi svečanostmi in fašističnimi nabori. Popoldne bodo v Draču v prisotnosti kraljevega namestnika županu svečano izročili pomorski prapor, ki ga je mestu darovala genovska mestna občina. Ducejevo priznanje podjetju Ansaldu Rim, 28. okt. s. Duce je sprejel nacionalnega svetnika Agostma Rocco, upravnika podjetja Ansaldo, ki mu je podrobno poročal o delu podjetja. Ko se je pred 6 leti podjetje finančno reorganiziralo, se je njegovo delovanje silno razvilo. Zgrajenih je bilo več novih tovarn, tako da se je povečala produkcijska sila na ladjedelniškem, topniškem in tankovskem področju, število delavcev podjetja je narastlo od 11.000 na 30.000. Podjetje ima tudi svojo strokovno šolo, ki jo obiskuje 800 učencev. Poleg tega pa prireja posebne kvalifikacijske tečaje, v katerih je stalno po 900 delavcev. Duce je izrazil svoje zadovoljstvo nad obseženimi rezultati in pohvalil tehnične voditelje kakor tudi delavce podjetje, ki si toliko prizadevajo za obrambo in moč domovine. Pomembna slovesnost v Berlinu Berlin, 28. okt. s. Na dan pred obletnico pohoda na Rim so v Berlinu svečano otvo-rili novo poslovno leto italijansko-nem-škega društva. Svečanosti so se uleležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter narodno socialistične stranke, pa tudi predstavniki umetniških, znanstvenih in vobče kulturnih krogov. Svečanost so priredili v letalskem domu. Potekla je v duhu navdušene manifestacije italijanskega in nemškega prijateljstva ter solidarnosti. Med drugimi so bili prisotni italijanski veleposlanik Gino Alfieri, von Tschammer und Osten, ministri Todt, Meisner, Frick, državni pod tajnik zunanjega ministrstva VVeiss in mnoge druge osebnosti iz zunanjega in propagandnega ministrstva. Nadalje vojaški ataše italijanskega veleposlaništva, generalni konzul inšpektor fašističnih organizacij v Nemčiji, tajnik fašistične organizacije v Berlinu in drugi. Svečanost je otvoril predsednik društva von Tschammer und Osten, ki je pozdravil predvsem veleposlanika Alfieria in mu izrazil priznanje zaradi njegovega stalnega in umnega sodelovanja v društvu. Podal je podrobno poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Nato je govoril Eks. Alfieri, ki je obeležil uspešno medsebojno vplivanje italijanskih in nemških mislecev, umetnikov, pesnikov in znanstvenikov, ki so omogočili vse ono, kar se je potem usodno razvilo ob sodelovanju obeh narodov. V zadnjem desetletju sta se Italija in Nemčija vedno znašli druga ob strani druge spričo sorodnosti svojih idealov in revolucij pod vodstvom Mussolinija in Hitlerja ter spričo trdne in neposredne nacionalne zavesti, s katero sta triumfirali nad notranjimi in zunanjimi sovražniki. Ta skupnost idealov obeh držav se je realizirala z žrtvami junakov, ki so vedno jačja vez med obema narodoma, dokler se ni sklenil »jekleni parte. Ta pogodba ni samo diplomatski dokument, marveč izhaja neposredno iz življenja obeh narodov in je utrjena s krvjo, ki so jo prelili vojaki na skupnem pohodu proti skupnemu sovražniku: dva naroda, ena vojska. Veleposlanik Alfieri je opozoril v tej zvezi tudi na obletnico pohoda na Rim, ko je ves italijanski narod trdno združen okrog svojega Kralja ter ponosen, da lahko izpolnjuje Ducejeve odredbe. Govor italijanskega veleposlanika je bil sprejet z navdušenimi ovacijami. Vojaški ataše pri italijanskem veleposlaništvu general Marras je nato predaval o delu Italije na vojaškem poiročju. Italijanska sila se je pričela razvijati že ol leta 1911. 2e j tedaj se je Italija zavedla, da je zaprta v Sredozemlju. Zato si je večkrat prizadevala, da bi našla izhod na odprto morje. Utrdila je svojo narodno edinost, ojačila svoj sredozemski položaj in si omogočila svojo nadaljnjo ekspanzijo. Ta smisel so imele vse vojne, v katere je Italija posegla v zadnjih 30 letih. Izbruh vojne leta 1939. je postavil Italijo pred resne probleme. Njeno mesto pa je bilo že odrejeno z ustanovitvijo osi. Duce je v svojem govoru takrat dejal: »Kadar imam kakega prijatelja, grem z njim do kraja.« Od te vojne pričakuje Italija izpopolnitev svojih nacionalnih in gospodarskih zahtev in se mirno zanaša na to, da se bo to zgodilo enako kakor pri Nemčiji. Tudi govor generala Marrasa je bil sprejet z navdušenim ploskanjem. Manifestacija se je zaključila z viharnim vzkli-kanjem voditeljema obeh revolucij. Ni pogajanj za kompromisni mir Berlin, 28. okt. s. Ob priliki običajne konference novinarjev v zunanjem uradu, je neki višji funkcionar izjavil, da so na drugi strani Rokavskega preliva, kadarkoli se vojaški položaj poslabša in se pojavlja nevarnost katastrofe, prisiljeni segati po obupnih propagandnih sredstvih. Med temi je tudi propagandna vest, da hoče Nemčija za vsako ceno doseči kompromisni mir. Glede na to je visoki funkcionar smatral za potrebno, da še enkrat jasno in nedvoumno naglasi, da se vojna, ki jo je Anglija sprožila proti Nemčiji, ne bo končala v okviru intrig kakšnih psevdo-pacifistov ali parlamentarnih debat ali s posredovanjem nekih agentov, marveč izključno le z zmago osi. Sobranje spet zbrano Sofija, 28. okt. d. Danes se je spet pričelo redno zasedanje bolgarskega sobranja. Vsi poslanci so se že minule dni vrnili v bolgarsko prestolnico. Vladna večina bo imela verjetno pred otvoritvijo zasedanja Sobranja še posebno sejo. Smrt madžarskega politika Budimpešta, 28. okt d. Tu je včeraj ▼ starosti 59 let preminul svoječasni predsednik madžarske vlade Huszar. Pokojnik je bil ministrski predsednik vlade v času, ko je bil admiral Horty izvoljen za madža** skega regenta. Odmevi Ducejevlh Izjav Listi v zavezniških in nevtralnih državah obširno pišejo o pontinskih svečanostih Berlin, 28. okt. s. Vsi listi so objavili obširna poročila o včerajšnji manifestaciji v Littoriji in Ducejevih izjavah. Ob tej priliki podrobno opozarjajo na ogromno delo, ki je bilo dovršeno z osušitvijo Pontinskega polja in na druge velike fašistične realizacije na socialnem in gospodarskem polju. Italijanski narod je sedaj strumno na poti nasproti ciljem, ki jih je določil Duce. Ti cilji niso daleč, ker ni več daleč zmaga, za katero so se in se še bore najboljši sinovi fašistične Italije. Duce, pravi »Deutsche Allgenteine Zeitung«, je govoril obdelovalcem nekdanjih močvirij v lapidarnem stilu, ki je značilen za vse njegove govore. Ljudje, ki so ga poslušali, so bili iz vrst nekdanjih bojevnikov in so se že spričo te okolščine dali manifestaciji poseben značaj. Italijanski narod je znal vedno zgrabiti za meč, kadar mu je bilo treba braniti svojo pravico do življenja- Nekdanji borci so uveljavili to svojo voljo tudi sedaj z ogromnimi osuševalnim delom. Tudi sedaj se drugi vojaki fašistične Italije bore na raznih frontah, na Sredozemskem morju, v Afriki, v Rusiji ob strani nemških tovarišev za pravice italijanskega naroda do življenja in za obnovo blagostanja na kontinentu-Prav včeraj je bila v nemškem vojnem sporočilu objavljena vest o važnih uspe- hih italijanskih oboroženih sil, ki pričajo o vojaških vrlinah fašističnega naroda. Ta narod se bo boril v smislu Ducejevega gesla do zmage. Stockholm, 28. okt. s. Ves tisk opozarja na pomembne izjave, ki jih je Duce podal v Littoriji in na značaj manifestacij, v okviru katere so postali kmetie na Pontinskem polju lastniki zemlje, ki jo obdelujejo. Atene, 28. okt. s. Ducejev govor v Littoriji je bil objavljen v vseh grških listih, ki opozarjajo na železno voljo italijanskega naroda, da se bori do zmage. Vsi listi so objavili tudi uvodnike, v katerih poveličujejo pohod na Rim. Sofija, 28. okt. s. Z velikimi naslovi in s posebnimi komentarji objavlja bolgarsko časopisje besede, ki jih je Duce izrekel kmetom v pokrajini Littorii, ter v podrobnostih opisuje velike manifestacije, ki so se tam vršile na obletnico pohoda na Rim. Ob tej priliki poudarjajo bolgarski listi doprinos italijanskih vojakov v borbi Osi in njenih zaveznikov proti boljševizmu, katerega poraz napoveduje tudi zrušenje angleškega imperija. Klici vere v zmago, ki jih je bilo slišati na veliki manifestaciji kmetov v pokrajini Littorii, najbolj zgovorno prikazujejo, kakšno je čustvovanje italijanskega naroda v tej zgodovinski uri. Japonska politika Na ameriški vladi je, da stori potrebna za dosego mirnega sporazuma Tokio, 28. okt. (Domei). Na današnji tiskovni konferenci so bila službenemu zastopniku japonske vlade Išiju zastavljena razna vprašanja v zvezi z nedavnimi izjavami ameriškega mornariškega ministra Knoxa. Ishii je med drugim s humorjem izjavil, da mu je žal, da tudi sam ne more priti do besede v washingtonskih razgovorih. Nato je pripomnil, da je zdaj na ameriški vladi vršita, storiti potrebne napore v smeri k sporazumu. Na vprašanja glede njegovega mnenja o pobudi ameriškega lista »New Yo>rk Herald Tribune«, da bi se poslala posebna japonska diplomatska misija v Washington, je Išii odvrnil: »To je zanimiva zamisel, toda tako misijo bi naj rajši poslala Amerika k nam«. VVashington, 28. okt. s. Ob priliki mornariškega dne je imel predsednik Roosevelt sinoči'po radiu govor, v katerem je najprej dejal, da je pred petimi mesci proglasil stanje nevarnosti, a se je od tedaj že marsikaj pripetilo. Vojska in mornarica Zedinjenih držav sta zasedli Islandijo v obrambo zapadne hemisfere. Vsak dan pošiljajo Zedinjene države vedno večje količine orožja delu človeštva, ki se bori na bojiščih. To, je dejal Roosevelt, je naša prva naloga. Obenem pa je volja naroda, da orožje in proizvodi vseh vrst ne ostanejo v ameriškh lukah ali pa so potopljeni. Volja naroda je, da to gradivo pride, kamor je namenjeno. Sklenili smo, da ne ostanemo pasivni in ta naš sklep je našel svoj izraz med drugim v ukazu ameriškemu brodovju, da strelja, čim zagleda ladje Osi. Predsednik je nato navedel različne faze postopka za revizijo nevtralnostnega zakona iz leta 1937. in je priponami, da morajo biti ameriške trgovske ladje oborožene. da se lahko branijo. One morajo biti tudi v stanju, da poskrbe, da dospejo ameriški proizvodi na svoje namembno mesto, pa morajo biti zato zavarovane po Na vprašanja, kako je z gospodarskimi pogajanji med Japonsko in Si&mom je Išii odvrnil, da se pogajanja bližajo kraju. Na vprašanje nekega tujega dopisnika, ali je bila japonska vlada službeno obveščena o odločitvi ameriške vlade, da bodo transporti za Rusijo namenjenega materiaila usmerjeni "proti Arhangelsku. je Išii odgovoril, da je bil ta sklep storjen verjetno zaradi tega, da bodo šli ti transporti pač po najkrajši in najhitrejši poti. Na vprašanje, aH je mogoče zabraniti sovjetskim ladjam dovažanje vojnega materiala v Vladivostok. je Išii odvrnil, da bi bilo to dovažanje s sovjetske strani legalno, toda da bi japonska javnost take transporte nerada videla. vojnem brodovju Zedinjenih držav. Naše volje ne bodo mogle ustaviti egoistične ovire s strani majhne, toda nevarne manjšine industrijskih voditeljev, ki hočejo še nadalje kopičiti prekomeren dobiček. Te volje pa ne bo mogel ustaviti niti ego-istični odpor majhne, toda nevarne manjšine delavskih voditeljev, ki predetkv-ljajo grožnjo za ves narod. Roosevelt je nato prikazal moč ameriške mornarice ter stalni in postopni razvoj vojske Zedinjenih držav, zatrjujoč, da bosta obe oboroženi sili dobili vso potrebno opremo in orožje, tako da ne bosta mogli zavidati oboroženim silam nobenega naroda na svetu. Predsednik je končno obrazložil, kaj trenutno potrebuje ruska vojska ter je poudaril, da bodo Zedinjene države Severne Amerike in Velika Britanija poslale v Rusijo velike količine letal, topov in zdravniških potrebščin. Prav na koncu svojega govora se je končno dotaknil še dolžnosti ameriškega ljudstva ter je zavrnil trditev, da so Američani postali predebeli in preveč leni, da bi se mogli spustiti v borbo z ustrojenimi in izvežbanimi četami špartan-skega življenja. Eksc. Grazioli XI. armijskemu zboru Ob priliki "19. obletnice Pohoda na Rim je Eks. general Robotti, poveljnik XI. armijskega zbora poslal Zveznemu Tajniku tole brzojavko: »Na dan, ki nas spominja odločilnega in veselega zgodovinskega dogodka in k| po-menja začetek svetle epopeje XI, armijskega zbora, pošiljam črnim srajcam Ljubljanske pokrajine tovariškj pozdrav z voščili, prepričan, da bo iz skupne vere in sodelovanja zrasla gotova zmaga.« Eks. Grazioli je takole odgovoril: »Črne srajce nove Ljubljanske pokrajine s hvaležnostjo vračajo vam in XI. armijskemn zboru tovariški pozdrav ob obletnici zgodovinskega pohoda na Rim, ki je pomenil začetek nove dobe imperialne Italije.« Odhod nemške trgovske misije Benetke, 28. okt. s. Nemško trgovsko odposlanstvo, ki se je več dni mudilo v Italiji, je zapustilo Benetke na svojem po-vratku v Nemčijo. Odposlanstvo je na postaji pozdravil predsednik fašistične trgovske konfederacije Molfino, slovesa pa so se udeležili tudi predsedniki vseh nacionalnih federacij posameznih kategorij ter voditelji beneške fašistične zveze trgovcev. Zaskrbljenost Turčije Berlin, 28. okt. u. List »Munchner Neu-este Nachrichten« piše v posebnem poročilu iz Ankare, da pripisujejo tam veliko politično in vojaško važnost najnovejšemu potovanju turškega predsedn ka Ineni-ja v južno obmejno poiročje. Značilno je, pripominja list, da se je to pot predsednil? turške republike podal na področje, ki meji s Sirijo in Iranom, medtem ko so se v preteklosti takšna potovanja vršila navadno v Tracijo. V političnih in vojaških Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani bo po navodilih Visokega Komisarja priredil naslednje predstave katerih se bodo lahko udeležile nekatere kategorije uradnikov in delavcev: Operne predstave (Operno gledališče); V petek 31. oktobra ob 17.30: Straussov Netopir; v petek 14. novembra ob 1730: Puccinijeva Boheme. Dramske predstave (Dramsko gledališče): V soboto 22. novembra ob 14.30- Comasio, Oxilia, Addio Giovinezza. Nastopili bodo igralci opernega in dramskega gledališča v Ljubi janL Vstopnice za te predstave bodo lahko kupili uradniki in delavci, katerih pflača ali mezda ne prekaša 700 lir mesečno. Cene vstopnicam so naslednje: Opera: sedeži v parterju in na balkonu ne gledt na vrsto in številko po 2.50 lir, sedeži na galeriji pc 0.50 lir. Drama: sedeži v parterju in na balkonu ne glede na vrsto in številko po 2 liri. sedeži na galeriji po 0.50 Hre. V osrednjih ložah mora biti po 6, v stranskih pa po pet oseb. Vstopnice morajo biti v predpredaji pri Pokrajinskem Dopolavoru na Taboru štev. 13 ter pri pristojnih uradih, kjer sta uradnik ali delavec v službi. Delavci in uradniki, ki hočejo kupiti te vstopnice, naj se obrnejo na pristojne vodi- krogih v Ankari poudarjajo, da vzbuja položaj na meji proti Iranu, kjer zbirajo Rusi močne čete, ter na meji proti Sirij', kjer so že zbrane tri angleške divizije, veliko zaskrbljenost. Čeprav ne morejo angleško* ruske sile, zbrane na mejah Turčije, predstavljati nobene resne nevarnosti za varnost turške države, saj ima Turčija dobro opremljeno in izvežbano armado za svojo obrambo, se vendar zdi, da ao zbrane tam z namenom, da vrše pritisk na vlado v Ankari. Carigrad, 28. okt. u. 1. novembra se bo začelo novo zasedanje parlamenta, na katerem bo kot prvi govoril predsednik turške republike Ineni. Temu govoru pripisujejo že sedaj v političnih krogih veliko važnost. Spričo poslednjih mednarodnih dogodkov in smernic, ki jih zasleluje turška politika, bo Inenijev govor prav gotovo pomenil znatno razčiščenje političnega položaja v tem delu Evrope. Jutri bodo tu proslave obletnice ustanovitve turške republike. V vsej državi bodo ob tej priliki velike svečanosti. Po radiu bo govoril turškemu narodu predsednik turške vlade Refik Sajdam. Zatiranje opozicije v Egiptu Ankara, 28. okt s. Vafdistični listi v Egiptu ostro protestirajo proti novim pooblastilom, danim predsednikoma poslanske zbornice in senata, ki imata sedaj pravico, da odklonita sleherno neljubo interpelacijo. Ta pooblastila označujejo kot novi poskus zatretja sleherne opozicije proti slabi vladni politiki. Angleško poveljstvo je zahtevalo od egiptovske vlade takojšnjo zgradbo avtomobilske ceste iz Kaira v Aleksandrijo, za katero bodo znašali stroški 42.000 egiptovskih funtov. Kako slab je gospodarski položaj Egipta, se najbolj značilno vidi iz tega. da je trgovski minister izjavil, da ne bo to pot objavil letnega poročila o egiptovski zunanji trgovini. telje, ki bodo izpopolnili posebno tiskovino, (na razpolago pri Pokrajinskem Dopolavoru), ki bo morala biti vrnjena z zneskom do 12. ure dne pred predstavo Glede na značaj teh prireditev vstopnice ne bodo na razpolago pri gledališki blagajni. Delovni čas v državnih uradih Začenši s 5. novembrom t. 1. ter do vključno 31. marca prihodnjega leta so uradne ure v državnih uradih in javnih ustanovah, ki so kakor koli podvržene državnemu nadzorstvu, določene od 9. zjutraj do 15. ure popoldne ob delavnikih ter od 9. do 13. ob nedeljah in praznikih brez prekinitve. Izjeme veljajo le za posebne službe, glede katerih bodo izdane posebne določbe. Za časa trajanja vojne so ukinjene vse proslave narodnih praznikov in civilnih svečanosti z izjemo naslednjih dni, ko javni uradi nimajo dela: Novo leto, 6. januar, 19. marec, velikonočni dnevi, vnebohod, sv. Rešnje telo, 29. junij, 15. avgust, 1. november, 8. december in 25. december. Kakor sedaj poročajo iz Rima, je izšel zakonski dekret od 25. oktobra 1941-XIX, ki urejuje vsa vprašanja v zvezi s pretvorit vi j o delnic v imenske delnice. Ta zakonski kredit določa v glavnem, da morajo biti delnicje družb, ki imajo sedež v kraljevini, imenske delnice. Ze izdane delnice, glaseče se na prinosnika, se morajo predložiti zaradi zamenjave v imenske delnice do 30. junija 1942/XX. V davčnem pogledu pripadajo delnice v bodoče onemu, ki je vpisan kot lastnik delnice. Kuponske pole se lahko ločeno predlagajo, toda le tedaj, če je iz kuponskih pol razvidna nominalna vrednost delnice. Delniške družbe bodo morale do 30. junija 1942 predložiti finančni upravi sezname vseh delničarjev z navedbo delnic, po tem datumu pa bo finančna uprava vodila registre delničarjev. Zato bodo morali od 1. julija vsi denarni zavodi in borzni sen-zali prijaviti finančni upravi vse prodaje in nakupe delnic zaradi vpisa v registru delničarjev. = Ukrepi proti špekulaciji z delnicami v Nemčiji. V Nemčiji je bilo te dni predpisano, da morajo od 1. novembra denarni zavodi vse nakupe in prodaje delnic, ki notirajo na borzi, izvršiti s posredovanjem borznega senzala odnosno preko borze. = Italijansko-hrvatska konferenca o poslovanju zavarovalnih in denarnih zavodov. Ze na zasedanju ltaiijansko-hrvatske-ga odbora v Benetkah so v posebnem pododboru razpravljali strokovnjaki za zavarovalništvo in banke predvsem o nadaljnjem poslovanju podružnic hrvatskih zavarovalnic na področju, ki je sedaj pripadlo Italiji. Sklenjeno je bilo. da se skliče v Rim posebna konferenca tega pododbora, kjer naj se končno reši to vprašanje, kakor tudi vprašanja poslovanja podružnic hrvatskih bank na področju, ki je pripadlo Italiji. Ta konferenca bo 30. in 31. t. m. v Rimu. Hrvatsko delegacijo bo vodil načelnik oddelka za državno "imovino, kredit in dolgove pri hrvatskem državnem zaklad-nem uradu dr. Hondl. V delegaciji pa so vrhu tega ravnatelj Hrvatske državne banke Martin Kresina, predsednik zagrebške borze dr. Stanko šverljuga, ravnatelj zavarovalnice »Croatia« Pfahn, ravnatelj zavarovalnice »Domovina« Barlovič in poverjenik Hranilnice države Hrvatske inž. Mehmedagij. Pričakovati je, da bo vprašanje ugodno rešeno in da bodo podružnice hrvatskih zavarovalnic in bank lahko nemoteno poslovale na področju, ki je pripadlo Italiji. = Državni dolgovi Nemčije so prekoračili 100 milijard. »Frankfurter Zeitung« poroča, da je ob koncu julija nemški državni dolg prekoračil mejo 100 milijarde ob izbruhu vojne je znašal 34 milijard). Od junija do julija se je celotni dolg dvignil od 97.5 na 102.2 milijarde mark, in sicer brez bonov za davčna predplačila, ki znašajo 3.5 milijarde mark. Od celotnega dolga odpade 47.8 milijarde mark na kratkoročni notranji dolg, 5.04 milijarde na dolgoročni notranji dolg, 2.8 milijarde na valo-rizacijski dolg in 1.2 milijarde na dolg v inozemstvu. V zvezi z gornjimi podatki ugotavlja »Frankfurter Zeitung«, da odpade od celotnega nemškega državnega dolga povprečno na enega prebivalca 1100 mark. Zaradi primerjave navaja, da znaša državni dolg Anglije 12 milijard funtov, kar predstavlja preračunano po kupni moči marke in fvznta približno 3500 mark na vsakega prebivalca. = Hrvatska trgovinska pogajanja z Nemčijo in Madžarsko, že teden dni se vodijo v Zagrebu pogajanja v okviru nem-ško-hrvatskega gospodarskega odbora, in sicer za sklenitev popolne trgovinske pogodbe, s katero bodo rešena vsa vprašanja trgovinskega prometa med obema državama. Delo se sedaj vrši v pododborih in bo menda končano ta teden. Istočasno pripravljajo trgovinska pogajanja tudi z drugimi državami. Najprej so predvidena taka pogajanja za ureditev blagovnega in plačilnega prometa z Madžarsko. V začetku novembra bo odpotovala v Budimpešto posebna hrvatska delegacija. Treba bo rešiti predvsem vprašanje prometa Hrvatske z Bačko in Baranjo, v pogledu plačilnega prometa pa je važno vprašanje obračunskega tečaja. — Ukinjenje nedeljskih povratnih vozovnic na Hrvatskem. S 1. novembrom bodo hrvatske železnice ukinile nedeljske povratne karte, ugodnosti za izletniške vlake in ugodnosti pri potovanjih zaradi zdravljenja ali odmora. — Povišana cena za krompir na Hrvatskem. Z odločbo trgovinskega ministra so določene nove maksimalne odkupne cene za krompir. Odkupna cena pri proizvajalcu znaša za najboljši krompir za prehrano 2.20 kune za kilogram, za ostali krompir za prehrano pa 2.00 odnosno 1.80 kune. Maksimalna cena za krmilni krompir pa je določena na 1.40 kune. = Valorizacija starih vojnih posojil na Madžarskem. V letih 1914—1918 je Madžarska, enako kakor Avstrija, izdajala vojna posojila. Vsega je bilo na Madžarskem izdanih osem vojnih posojil, ki so skupaj dala okrog 20 milijard kron. Po vojni pa je prišla inflacija, ki je docela razvrednotila te papirje, saj je bilo ob uvedbi nove valute določeno razmerje 1 penga enako 12.500 starih kron. Dvajset let so se imetniki vojnih posojil borili za valorizacijo teh posojil. Kakor smo pred dnevi poročali je madžarska vlada tej zahtevi sedaj deloma ugodila in je v novem proračunu že predviden izdatek za tozadevno anuitetno službo. Madžarska vlada je že lam napovedala rešitev tega vprašanja ln je v tej zvezi popisala vsa ona vojna posojila, ki so ves čas ostala v rokah vpisnikov, ali so bila nabavljena pred koncem vojne leta 1918. Javilo se je okrog 400.000 imetnikov vojnih posojil, ki so sami vpisali ta posojila ali so obveznice podedovali od vpisnikov odnosno so jih kupili pred 31- oktobrom 1918. Samo tem imetnikom obveznic bo priznana valorizacija. Od valorizacije so izključene jurl-stlčne osebe (denarni zavodi), razen ustanov ln kulturnih ter dobrodelnih institucij. Valorizacija se bo izvršila na ta način, da bodo obveznice vojnih posojil po 1000 kron zamenjali za nove obveznice po 50 pengov. V tem primeru znaša valorizaciiska kvota 5%. Pri manjših vpisih pod 1000 kron pa bo znašala valorizacijska kvota 10%. Nove obveznice, ki bodo izdane, se bodo obrestovale s 3% in bodo Izplačani v 40 letih. Valorizacijski znesek pri manjših obveznicah pa bo izplačan v 10 letih. Stari vpisniki. ki so med svetovno vojno vpisali 1000 do 2000 kron, bodo dobili vsi enako protivrednost 100 pengov v novih obveznicah. židovskim vpisnikom bo priznana valorizacija le do 5000 pengov, presežek pa bo šel v korist židovskemu izselitvenemu fondu. Razkritja o angleških mislih in naklepih Rim, 28. okt. s. V ltovčegu nekega višjega angleškega oficirja so pred kratkim našli tudi posebno okrožnico za angleške častnike na Srednjem vzhodu, ki pravi med drugim: Cestokrat se pojavljajo zahteve po natančnejših navodilih za častnike glede političnih in diplomatskih vprašanj, ki se pojavljajo v okviru njihovega delovanja. Od časa do časa prihajajo izjave, spričo katerih bi se lahko prejudiciral vojni napor. Oni, ki so odgovorni za angleško politiko, se morajo zavedati, da imajo opravka čestokrat z nasprotujočimi se interesi Arabcev, Židov, semitov, Druzov, svobodnih Francozov, Turkov, Rusov, Poljakov m Grkov. Kar tu vsak želi, je, da se doseže zmaga čimprej, da bi se lahko vrnili domov. Ta cilj pa se bo dosegel z zamudo, če politike, na osnovi katere se vojna razvija, ne bodo vsi podpirali. Zato je vrhovni poveljnik odredil, da se dajo o vseh takih vprašanjih natančnejša navodila. Dve vprašanji pa sta, glede katerih je treba zavzeti stališče nemudno: a) Sovjetska zveza. Mnogo oficirjev in vojakov je bilo razočaranih spričo okolščine, da se je v razvoju vojne Anglija postavila na stran boljševiške Rusije. Ni pravega razloga za domnevo, da bi mogla angleška in ruska zmaga nad Nemčijo povzročiti razširjenje komunizma. Nasprotno bi zmaga ruski narod le bolj oddaljila od nezaželjenih doktrin, ki se jim je predal v obupu spričo vojaškega poraza. Pa tudd, če bi Nemci morali postati komunisti zaradi ruske zmage, bi dejansko preistav-ljali le manjšo nevarnost za mir in svobodo sveta, kakor bi jo lahko predstavljali pod oblastjo kakega Friderika Velikega, Bismarka ali Adolfa Hitlerja. Da je Hitler sklenil pognati svoje sile in svojo vojsko nad Rusijo, je bilo v velik prilog angleški stvari. Morda bo zgodovina pokazala, da je hitlerjanski pohod na Rusijo Angliji dal še nekaj odloga tako za Veliko Britanijo kakor za Srednji vzhod, da bi se lahko pripravila na zaključno zmago. Sleherna bomba, ki pale na kako rusko vas, pomeni eno manj na London. Sleherni tank, ki se uniči na vzhodni fronti, pomeni enega manj v vzhodnih puščavah ali za vpad v Turčijo ln Sirijo. Komunizem in narodni socializem, ki imata toliko skupnega, sta oba v nasprotju z načinom življenja (velikih demokracij. Velika Britanija je v vojni, ker b: agresivna politika Nemčije in Italije, če se ji ne bi zoperstavili, pri- pravila angleški imperij do propasti in svet v suženjstvo. Kar se tiče ruskega vpada na Finsko, v Poljsko in Rumunijo, se lahko resnično zatrjuje, da se kaže sedaj v povsem drugačni luči, kakor se je takrat, ko se je izvedel. Čeprav so bili ti napadi nepravični, se lahko sodi, da niso bili in-spirirani od imperializma in oblastiželjno-sti, marveč prelvsem zaradi potrebe po obrambi pred neizbežnim nemškim napadom. b) Svobodni Francozu Na nesrečo Angleži redkokdaj ljubijo svoje zaveznike. Ni dvoma, da so zavezniki težka stvar, toda nekoliko poštenega premisleka bi lahko Angleže prepričalo, da je krivda deloma tudi na njihovi strani. Nastopil je trenutek, ko se hočejo podcenjevati žrtve, ki jih prenašajo svobodni Francozi že z okoliščino, da vztrajajo na angleški strani. Cestokrat so njihove družine in njihovi prijatelji še pol oblastjo ljudi, ki so sramotno kapitulirali v Bordeauxu. Culo se je mnogo govoric o bojni sposobnosti francoskih svobodnih čet v Siriji. Treba pa je računati z naravnim odporom svobodnih Francozov, da bi se borili proti svojim rojakom. Hitler si vedno znova prizadeva, da bi zasejal neslogo med svoje sosede. Njegova propaganda se je na nesrečo izkazala za učinkovito pri velikem številu Francozov v času pohoda na Francijo. Netil je dvom v njih in dopovedoval jim je, kako neznatna je angleška pomoč. Ne smemo mu pa dovoliti, da bi tudi sedaj zasejal nezaupanje med nas napram onim Francozom, ki se doslej niso dali zapeljati. Gobbelsov jubilej Berlin, 28. okt. s. Danes je poteklo 15 let, odkar je bil dr. Gobbels imenovan za berlinskega okrožnega vodjo. Zato so snoči v nemški operi priredili posebno svečanost, ob kateri so se berlinski narodnoso-cialistični prvaki zbrali okrog nemškega propagandnega ministra. Dr. Gobbels je imel govor, v katerem je poveličeval zvesto delo starih narodnih socialistov, ki jih je imel ob vsaki priliki na svoji strani. Pariški kardinal v Vichyju Vichy, 28. oktobra, d. Dopoldne je do-sipefl v Vichy pariški nadškof kardinal Su-hard. Zvečer bo Suhard obedovali z maršalom Petainom, jutri pa se bo udeležil svečanega službenega kosila, prirejenega njemu v čast. Gospodarstvo Načrti za gospodarski ustroj Evrope po vojni Predsednik hessenske gospodarske zbornice prof. dr. Liier je imel prejšnji teden v Frankfurtu predavanje o nalogi industri-je v bodočem evropskem prostoru, ki je vzbudilo veliko pozornost. V bodočem evropskem gospodarstvu bo po rrorenju prof. Liierja treba rediti dve poglavitni nalogi: ustvariti bo treba ravnovesje med agrarno proizvodnjo za prehrano prebivalstva in industrijsko proizvodnjo in uresničiti na področju najvažnejših industrijskih surovin tako zvano »relativno avtarkijo«. S sigurnostjo je pričakovati, da bo svetovna trgovina tudi po vojni še dole« časa po svojem obsegu zelo omejena in si bo morala Evropa najvažnejše industrijske surovine sama pridobiti. Evropa bo morala b;ti v glavnem neodvisna od prehrane in enako glede surovin. Na tej osnovi so bili izdelani že številni načrti, zlasti v pog"edu bodeče industrijske produkcije v Evropi. Pri teh načrtih je treba upoštevati omejeno število delovnih moči. Brez upoštevanja Anglije obsega evropski gospodarski prostor približno 320 milijonov ljudi, ki jih ie treba preskrbeti z vsemi potrebščinami. Med njimi je na razpolago okrog 45 milijonov industrijskih delavcev. Podrcčie jugovzhodne Evrome bo še do'go časa navezano na industrijsko produkcijo ostale Evrope. Nemški centralni blok šteje ok-og 112 milijonov prebivalcev in okrog 20 m;,1ijonov industrijskih de'avcev Industrija v Evrooi se bo morala usmeriti predvsem na potrebe Evrope in se ne bo rno^la toliko ozirati na goapodar*>ke možnosti izven Evrope. Na prvem mestu bo med naivažne;š:mi nalogami odstranitev voine Škode Že samo zm2nišanje to-naže trgovinske mornarice (za skoraj eno četrtino), bo naložila ladjedtfni^c- industriji ogromne naloge. Obnova porušenih industri tekih naprav se bo dala izvr&H-i prej kakor obnova ostalih naprav. Na drugem mestu bo morala industrija fkrbeti za obnovo obstoječih produkcijskih naprav. V teku vo5ne so izostala Številna dela za obnovo teh naprav Po cenitvi prof. Liier *a morajo med vojno izovtati v Nemčiji vsako leto industrijska obnovitvena dela v vrednosti najmanj 5 milijard mark. Po voin' bo treba vsa ta neizvršena obnovitv-na dela nadoknaditi, zlasti bo treba nadomestiti iztročene strojne naprave K temu m pridejo še naloge ki so v zvezi si preosnovo vome industrij za druge naloge. Draga velika skumna nalog ki čakajo Evropo, pa se nanaša na izgraditev kmetijske prodnkcife ki bo zahtevala znatne investicije. Povečanje kmetijske produkci- je in dono6a je mogoče doseči le z ustrezno izgraditvijo industrijske produkci-e, zlasti produkcije kmetijskih strojev in orodja, umetnih gnojil in s produkcijo vseh potrebnih naprav za melioracije. Po cenitvi prof. Liierja so samo v nemškem kmetijstvu potrebne investicije v višini okrog 40 milijard mark Še nepnmemo večje pa so investicije v kmet jske zaostaHh državah Evrope. Ogromne so naloge ki i'h bo morala izvršrti industrija za povečanje kmetijske produkcije. Šele na te-j osnovi bo mogoče doseči izravnave- življenjskega standarda med zapadom in vzhodom. Potrebi izgraditve in racionalizacije kmetrske produkcije ter potrebi uvedbe sodobnih metod za intenzivnejšo kmetijsko produkcijo se ne bo smefl izognit' noben narod. Tudi na področju organizacije prometa je izredno število neizvršenih načrtov. Ze izvršitev teb načrtov daje polno jam-tvo za nemoten razvoj industrrskih podjetij. Nove produkcijske metode zahtevajo zlasti velike količine pogonske energije. Zato bo treba vzporedno posvetiti največjo pozornost izgraditvi vodnih si' Glede na iznešene glavne obrise bodočega industrijskega razvoja je prof Liier mnenja, da bo treba tudi po vojni v prvi vrsti posvetiti pozornost proizva anju produkcijskih dobrin, s katerimi bo ustvarjena šele podlaga za večjo produkcijo potrošnih dobrin. Treba je najprej sejati, potem šde žeti. Iz navedenega pa tudi sdedi. da ne more biti v interesu Nemčije da bi preprečila industrijski razvoj drugih dežel. Vodilna vloge Nemčije more sloneti le na gospodarskem dvigu Evrope kot celote. Gospodarske vesti — Produkcijske tvrdke in veietrgovcl ne smejo prodajati bombažnih in volnenih tkanin. V zvezi s predpisi za porazdelje-vanje tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve, ki so bih izdani z razpisom Visokega komisarlata z dne 24. t. m., pojasnjuje sedaj ViBoki komisariat za Ljubljansko pokrajino naslednje: Produkcijskim tvrdkam in trgovcem na debelo je prepovedano prodajati tkanine iz bombaža ln lz volne, čiste ln mešane, če tvori v slednjem primeru bombaž ali volna ločeno ali v celoti več nego 20% kompozicije tekstilnih vlaken. = Pretvoritev delnic, kf se glasijo na imetnika, v imenske delnice. 2e ob koncu septembra je bilo določeno, da se morajo v zvezi z ukrepi proti špekulaciji z delnicami pretvoriti delnice družb s sedežem v Italiji v delnice, glaseče se na ime. Nov Rooseveltov govor Gledališke predstave Dopolavora za delavce in nameščence v Ljubljani LIKER L10 U 0 R E il KREPCILEH iN VAM URAVNA PREBAVO :...TONIC0 • M&m Proslava obletnic® Pohoda na Htm LJubljana, 28. oktobra Največji praznik, obletnico pohoda Fa-itema na Rim in prevzema državne oblasti v svoje roke, je danes slavila vsa fašistična Italija. V kratkih 19 letih je »doktrina akcije« izgradila popolnoma nov politični, gospodarski in socialni sistem in v mednarodnih odnosih uveljavila svoj pokret kot silo, ki naj oblikuje nov red, d» bo narodom zagotovljen konstruktiven in miren razvoj. V svoji knjigi »Doktrina fašizma« je Duce najbolje označil novo gibanje z besedami: >f.rta pred pohodom na Rim so bila takšna, da potreba dejanj ni dopuščala doktrinalnih iskanj ali popolnih dognanj. Borili smo se v mestih in na deželi. Debatirali smo, toda znali smo tudi umirati. Nismo imeli izdelane, v poglavja in na paragrafe razdeljene, do dna preštudirane doktrine, a nadomeščala jo je odločilnejša stvar: vera. Kljub temu pa bo vsakdo, kdor se spominja vrste knjig, člankov, resolucij na skupščinah, večjih in manjših govorov, kdcr ume iskati in izbirati, spoznal, dsi so bili položeni temelji doktrme, ko je vihrala borba. Prav v tistih letih se je tudi fašistična misel srradila, diferencirala tn uravnavala v svojo organizacije.« V teku let se je fašistični pokret ustalil in izvršil na vseh področjih javnega življenja veliko reformno delo. Zato je Mussolini lahko zapisal: »Danes je Fašizem povsem izoblikovan ne le kot režim, ampak tudi kot doktrina. To besedo je razumeti tako. da ima danes Fašizem, ko izvrSuje kritiko samega sebe in drugih, svoje točno stališče, svojo možnost sklicevanja in torej tudi vodstva snričo vseh problemov, ki težijo v stvareh ali miselnosti narode sveta.« Prestop v 20. leto fašistične dobe, je tudi Ljubljana proslavila na dostojen način. Proslava je bila zaradi vojne omejena na najožji obseg, vendar je kljub temu mesto kazalo slavnostno lice. Javna poslopja ln tudi nekatere privatne hiše so bile okrašene z zastavami. Delo v uradih in obratovalnicah pa je teklo nemoteno naprej, kakor se »podobi za pokret tvornega dela, ki se je pred 20 leti pojavil kot velika prirodna sila. že pred 10. so se začeli zbirati pred stolnico številni odličnlki, predstavniki uradov in korporaclj ter člani fašističnih organizacij. Cerkev je bila slavnostno razsvetliena. Ob rdeče preerrnjenih štirih klečalnikih pred glavnim oltarjem Je hUn razvrščena ob obeh straneh častna straža. Malo pred 10. se je pripeljal Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli in se pozdravil z navzočnimi odličnlki, ld jih je potem stolni župnik dr. Tomaž K'inar odvedel v cerkev. Pod veliko kupolo so zavzeli mesta Visoki Komisar Eksc. Grazioli, Poveljnik Armadnega zbora Eksc. Marlo Robotti. Poveljnik divizije general Orlando in Pod-poveljnik Pomožnih centrov. Za njimi »o desno in levo v klopeh zavzeli mesta številni civilni in vojaški dostojanstveniki, načelniki uradov in člajii moškega in ženskega Fašiia. Navzo*ni pa so bl!i tudi nekateri meščani, teko da je Mla cerkev polna kakor ob velikih praznikih. Službo božjo je ob številni asistenci cele-briral stolni kanonik, prisostvoval pa je tudi knezoškof dr. GregorfJ Rožman. Cerkveni pevski zbor je pod vodstvom dr. Kimovea ves čas pel latinske in slovenske pesmi. Po maši se je Eksc. Grazioli poslovil od ndličnikov ln se odpeljal v vladno palačo. Popoldne ob 3. je Mla na sedežu ljubljanskega Fašija i zre«" te v nagrad Šolski mladini, ki se ie odlikovala pri učenjn itali janskega jezika, ob 5. pa Je bila v vladni palači proslava. p^ho^i na Rim » poročilom ljubljanskega Fašija. Tramvajski promet k Sv« Križa Ljubljana, 28. oktobra. Zaradi praznikov mrtvih prebivalstvo že pred Vsemi sveti v množicah obiskuje grobove na pokopališču s>v. Križa ter je zato že minulo nedeljo vozila tudi proga «1» na-ramost k Sv. Križu. V četrtek, 30 t. m popoldne bodo vozili vozovi prc^e »1« k Sv. Križu prav tako kot so vozili minulo nedeljo, vendar pa ob vsakem vremenu namesto do splošne bolnice kar po Hrvatskem trgu na JegHčevo cesto ter da!ie po Smartinski cesti k Sv. Križu in po isti poti nazaj v Zg Šiško ali v Pod goro. V petek, 31. t. m bo vozila proga »1« ves dan k Sv. Križu enako kot v četrtek, popoldne pa še proga »4« z Viča mimo glavnega kolodvora k Sv. Križu proge »1« »2* in »4«, torej vsi vozovi šišenske, viške in meščanske proge. V seboto na dan Vseh s\'etih 1. n&.vm-bra in v nedeljo 2. novembra bodo vozile k Sv. Križu ves dan vse proge takole- Proga »7« iz Podgore po Ajdovščini in mimo glavnega kolodvora k Sv Križu ter po tej poti nazaj v Šiško ali Pod goro. Hit&ku Drveniku v spomin Tam ob izviru Korane, od koder ni več d^leč do sončne Dalmacije, kjer si želel preživeti zadnja svoja leta, si nam umrL Trpka vojna usoda Te je odpravila z domačih Slovenckih goric, kjer si prebil večji del svojih 66 let. Pri Kapeli si v goricah svojega očeta kot otrok in mladenič spoznaval lepoto njihovih gričev in dolin. V Mariboru, ob robu Slovenskih goric, si potem kot mlad davčni uradnik zgradil v zakonu s Hrvatico Vavrohovo, hčerko profesorja na učiteljišču, prvo ognjišče. Razdrla Ti ga je po nekaj letih kruta smrt. Vidim Te še, kako si v Ljutomeru, kamor so Te bili premestili pred svetovno vojno, stopal žalosten in potrt za krsto ljubljene žene. Takrat te usoda še ni zlomila. Iznova si zaupal v življenje in v drugem zakonu z Viko Repičevo — v prvih dneh svetovne vojne — si pričel graditi novo ognjišče. Miru pa nisi našel. Moral si z ženo in malo Miljo oditi v gornještajerski Liezen ter si okusil tam v tujini pomanjkanje in mraz prve svetovne vojne. Malo si se potem oddahnil, ko si se vrnil v toplejši Ptuj in na koncu vojne v Ljutomer, kjer si prevzel vodstvo davčnega urada. V domačem j Lotinerku«, sredi prijateljev si se spet razživel. Takrat si se lotil razen poklicnega posla, ki ga je bilo vedno na pretek, še važnega gospodarskega dela. Ze od malih nog si ljubil prirodo, posebno pse in konje. Preorganiziral si s strokovnim znanjem in ljubeznijo znano staro ljutomersko društvo v Kolo j*ha-čev in vozačev in mu predsedoval nekaj let In spet Te vidim, kako vodiš ob 50-letnici društva banderij 60 kmetskih ja-hačev v »bregiišah« po okrašenem Ljutomeru in tja ven na dirkališče sredi zelenega ovenskega polja. Takrat si bil kljub delu in naporom nekaj ur srečen in zadovoljen, saj je bil »konjski praznik« — praznik »ciizekof« — tudi Tvoj. Takih bežnih trenutkov sreče si doživel v ljutomerski družbi še več. Kolikokrat si sprožil duhovit in tehten govor ali zapel z globokim občutkom drago Ti pesem »En starček je živel!« ... Nasprotja v službi, ki jih nisi bil pričakoval, in bolezen so Te gnala po nekaj letih v prezgodnji pokoj. Zaradi šolanja svojih otrok si se preselil v Ptuj in živel tam življenje upokojenca s prebornimi dohodki. Klonil pa nisi ne telesno ne duhovno! Gojil si kakor nekdaj v Mariboru zopet »peseke« namesto »ciizekof« in marsikateri Ptujčan se te spominja, kako si vsako jutro vodil svoje novofundlandce ma izprehod. Sredi polj, goric in gozdov si premišljeval o pravilnem, naravnem življenju. Ze pred svetovno vojno si se zanimal za to stvar. Knjigo, ki si jo bil spisal, da bi pokazal rojakom pot do zdravja in zadovoljstva — do sreče — je vzela svetovna vojna. Toda iznova si se lotil dela — na širši, strokovni osnovi. Koliko del si prečital, koliko premišljeval, kolikokrat si izpopolnjeval novi rokopis ter ga pilil — in kolikokrat sva se zaradi tega prijateljsko sporekla! Preteklo zimo si še pisal o vrednosti soje — bog ve, kam si hotel obširni članek poslati! In bog ve, kje je zdaj rokopis dela, ki si vanj položil toliko znanja in truda! Trd si bil, dragi Hinko, na zunaj in včasih malce osoren — toda pod trdo skorjs je utripalo toplo slovensko srce, zmožno vzvišenih misli in čustev. Najlepši pa Je bil Tvoj nezlomljivi značaj, ki je poznal samo odkrito besedo in ravno pot Slutim, o. vem, kaj si pretrpel. Vem, kako Ti je bilo hudo, ko si zapuščal ljubljeno ženo in hčer! — In zaradi vsega tega in Tvoje dobrote in Tvoje značilnosti se bomo morali spominjati tudi Tebe. Bt. triŠERIBAJTE V «JUTRU"1 Proga »2« bo krožila v smeri Sv. Križ, glavni ko'odvor. glavna pošta Poljanska cesta. Sv. Križ. Prafa »3« z Rakovnika po Poljanski cesti K Sv. Križu in po isti poti nazaj na Rakovnik. Proga »4« z Viča m'm o glavnega kolodvora k Sv. Križu in po isti poti nazaj na Vič. Proga »5« bo krožila v smeri Sv. Križ, Poljanska cesta, glavna pošta, glavni kolodvor k Sv. Križu. Na odseku Hrvatski trg — Moste bo oba dneva nihalni promet s prestopanjem na Hrvatskem trgu. Oba ta dva dneva, torej na praznik Vseh. svetnikov 1. novembra in v nedeljo 2. novembra se vozovi ne bodo ustavliali na postajališčih Villharjeva cesta. Savska cesta Žale in Linhartova cesta. V ponedeliek 3. nm>embra na dan Vernih duš bo ves dan vozila k Sv. Križu tudi proga »1« ena^o kot v petek 31. t. m. torei iz Šiške mimo glavne pošt« po Poljanah, Hrvatskem trgu, JegHčevi in Šmartinski cesti k Sv. Križu ter po isti poti nazaj proti Šiški. Potnike prav vliudno prosimo, naj vstopajo1 (le pri zadmiih vratih, izstopajo samo pri prednjih vratih. Še posebno pa prosi-mo potnike, naj ne stoje na zadnjem stojišču. dokler je v vozu še kaj prostora. Potniki naj se torej vedno pomikajo od zadnjih vrat sikozi voz proti prednjim vratom in proti izhodu, da ne bo gneče in zamud zaradi nepravilnega vstopanja in izstopanja ter zaradi nepotrebne gneče na zadnjem stojišču. Vožnja na stopnicah je policijsko najstrožje prepovedana. Vse. ki se poslužujejo električne cestne železnice, pa spet prosimo na i pripravijo kovani drobiž za vozovnice Najvišje cene za cvetje in vence Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino je 25. t. m. s svojim odlokom VIII-2 št. 1262-1 določrl naslednje najvišje dopustne cene cvetju in vencem v Liubljani: Šopek z namanj 8 komadov preprostih, negojenih. doma pridelanih krizantem 3 L; cvetovi žlahtnih. pw domačih vrtnarjih v toplih gredah goienih krizantem no velikosti od 3 do 6 L posamezen cvet; Q»'%>vi žlahtnih krizantem. ki so jih umetno vzgojili zasebniki ;n okoličani največ 3 L cvet; vejica mahonije, dolga do 30 do 50 cm 0.50 L; vejica mahonije, dolga nad 50 cm, 1 L; navadni z eden i kmečki venci po velikosti od 3 do 5 L. Te cene veljajo v Ljubljani do ponedeljka 3. novembra zvečer tei morajo imeti vsi venci, šopki in cvetje ter sploh vsi izdelki iz cvetja in zelenja tudi na živilskem trgu vidno označene cene. Stroksvna nadaljevalna šola v Stični Tedensko imajo 8 ur pouka — Znižana voznina bi znatno dvignSa Število cfeiskujo&h vajencev Lansko leto je bila pri nas ustanovljena strokovno-nadaljevalna šola. Letos je začela s poukom dne 6. t. m. in obiskuje šolo 42 učencev; od teh se je nanovo vpisalo 18 vajensev za I. razred, v II. razred pa hodi 24 vajencev, ki so že lani obiskovali šolo. Poučujejo na šoli gg. upravitelj šole Ivan Lazar, prof. Mirko Pušljer in p. cist. Tomaž Kurent, šola je ob ponedeljkih popoldne in ob nedeljah dopoldne vsakokrat po 4 ure. Ne vemo, zakaj se letos zopet ni dovolilo vajenkam obiskovanje strokovne nadaljevalne šole, ker za nje veljajo isti zakonski predpisi in obvezno obiskovanje šole za časa učne dobe do 18. leta starosti. Imamo še upanje, da ne bodo ostale brez strokovne šole in bo treba v tem pogledu nekaj ukreniti. Za telesno vzgojo naše mlsdine etiška šola nima telovadnice, še manj kakšnega tozadevnega prostora in zaradi tega odpade tudi letos telesna vzgoja vajencev, čeprav obstojajo v tem pogledu že več let predpisi o obvezni telesni vzgoji za vso mladino do 20. leta starosti. Vajenci iz daljnih občin se vozijo s kolesi ali po železnici v šolo, prav tako tudi vajenci mesta Višnje gere. Priporočljivo in dobro bi bilo, ako bi se izposlovalo pri želentiški direkciji znižanje vožnje vsem vajencem v Ljubljanski pokrajini, lu obiskujejo katero koli vajenško šolo in je njihov delovni kraj oddaljen po več kilometrov od šole. S tem bi omogočili obiskovanje strokovnih šol in tečajev ogromnemu številu vajencev. Pozimi v snegu ne morejo voziti s kolesi, velika večina vajencev pa sploh nima lastnega kolesa. Važno je, da smejo ljubljanske strokovno nadaljevalne šole posečati vajenci iz vseh krajev pokrajine. Posebno na trgovsko nadaljevalno šolo se vozijo z Rakeka in z vseh ostalih postaj do Ljubljane in ravno tako tudi z Dolenjske, šolski okoliš obsega obvezno do 6 km in v tem pasu morajo vsi vajenci obiskovati strokovne šole ali strokovne tečaje. Nad 6 km je pa prostovoljno dovoljeno vajencem in vajenkam posluževati se vsake šole. Po snežnem naletiš spet senčno vreme Ljubljana, 28. oktobra. Tisti Ljubljančani, ki so ž« pred dnevi zakurili peči po svojih stanovanjih, so bili davi precej presenečeni, ko so se zaspano dvignili iz toplih postelj: pogled skozi okna so zastirale kar debele zelene zavese! Mraz — največji umetnik v risanju rož po oknih — se je torej že krepko uveljavil. Tja do devete ure je nad Ljubljano ležala megla, ki je mraz še povečala. Toda ne samo po hišnih oknih, tudi na tramvajskih steklih bo se naredile ledene rože, mlake po cestah pa so zamrznile. Prav tako je napravila močna slana močan pomor med jesenskim cvetjem. Toplomer vremenske hišice v Zvezdi je kazal najnižjo temperaturo —3. Po deveti uri pa se je "pokazalo sonce in njegovi žarki so kaj kmalu ogreli ozračje. Megla se je počasi dvignila. Verjetno, da se bo vreme ustalilo ln tako bomo — kakor je v navadi — imeli po zgodnjem snegu še nekaj prijaznih sončnih dni. S šentjernejskega polja Št. Jernej, 28 oktobra Doflgotrajna sončna jesen je omogočila pospraviti v lepem vremenu večino jesenskih pridelkov. Vinogradnik je srečno spravil svoj pridelek v kadi — pozno socer kakor malokdaj, a vendar v naflepšem vremenu. Nenadni vremenski preobrat, k' je v preteklem tednu preko noči pobelil dolenjsko pokrajino, je presenetil okrog St. Jerneja vsem telesu zelo hude poškodbe. Ponesrečenca so takoj prepeljali v kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov. Iz št. Jerneja šj— Proslava državnega praznika. Včeraj je vsa kraljevina praznovala Obletnico pohoda na Rim. V proslavo tega zgodovinskega dne je bilo v šentjernejski župni cerkvi ob 10. uri dopoldne svečano cerkveno opravilo ob udeležbi vojaških in civilnih oblasti, predstavnikov uradov in ostalega prebivalstva. šj— Razdeljevanje živilskih nakaznic. Da ne bo navala pri vsakomesečni delitvi živilskih nakaznic, se bodo odslej delile za določene vasi samo ob določenih dnevih. Točen razpored je razviden na občinski deski. gj— Nova avtobusna zveza. Obveščamo potnike, da bo z 31. oktobrom uvedena na progi Kostanjevica—St Jernej—Novo mesto nova avtobusna zveza. Dosedanji avtobusni vozni red ostane neizpremenjen, novi avtobus pa bo odhajal iz Kostanjevice ob 10. dopollne, skozi št. Jernej okrog 10.20 s prihodom v Novo mesto okrog 11. ure. Vožnja bo prikladna vsem onim, ki Imajo opravka v Novem mestu, ker bodo po 5. novembru vsi uradi poslovali od 9. do 15. ure brez opoldanskega odmora. Obenem bo Imel avto tudi priključek na opoldanski vlak proti Ljubljani. Iz Novega mesta bo odhajal novi avtobus okrog 3. ure popoldne od ljubljanskega vlaka. Točni vozni rel bo objavljen še v časopisih in na poštnih uradih omenjene proge. Prva vožnja — 31. oktobra. Na praznik Vseh svetnikov in vernih duš avtobus ne bo vozil. Iz Goriške pokrajine Dogoni živine na Goriškem. Pokrajinska kmetijska zadruga v Gorici je pripravila vse potrebno za prihodnje dogone klavne živine v goriški pokrajini v mesecu novembru. Dogoni bodo 3. novembra v Čepovanu, 5. v Grgaru, 10. v Kanalu, 12. v Kobaridu, 17. v Gorici, 26. Gradišču. Dogoni telet bodo vsak četrt*k v Gorici. Zbiranje odpadkov. Pokrajinski odbor bivših bojevnikov v Gorici je že pred časom organiziral zbiranje odpadkov po zasebnih stanovanjih, odpadke bodo prebirali in uporabili za gnoj ali za krmo nekaterih vrst domačih živali. Iz odpadkov pridobljeni gnoj bodo prodajali, kakor je bilo sedaj objavljeno, kmetom po 15 lir kubični meter. Zanimanci se morajo v ta namen zglasiti v uradu bojevniške zveze v Gorici, Dantejeva 12. Skladišče gnoja bo v Standrežu. Lasten voz ga je povozil. V bližini Moto vu na se je pripetila pred dnevi kmečkemu posestniku, 35 let staremu Ivanu Matjašiču precej huda nesreča. Z vozom, v katerega je bil uprežen par volov, se je vračal s polja s tovorom krme. Voz se je na ovinku nevarno nagnil in se prevrnil na Matjašiča, ki se je bil uprl vanj, da bi preprečil padec. Matjašič si je zlomil lopatico in dobil druge nevarne poškodbe. Novi pokrajinski rektorji na Reki. Za triletje 1941/1944 so bili pri pokrajinskem rektoratu na Reki imenovani novi rektorji. Za podpredsednika rektorata je bil imenovan odvetnik Spadavecchi, za redne člane rektorata pa inž. dr. Lado, dr. Tuh-tan in Sirola. Z Gorenjskega Nove gradnje v Kamniku. Starinsko poslopje, v katerem uraduje politični komisar v Kamniku in ki bo poslej tuli sedež deželnega sveta, je bilo zadnje čase preži dano in povišano za novo nadstropje. Te dni je bil likof in je politični komisar dr. Dullnig nagovoril sodelavce ln zidarje. Zdaj dovršujejo še Dom Koroške ljudske zveze, glavno šolo, učiteljske in uradniške hiše, mestno kopališče in nekatere ceste. Nadomestne učne močL S priključkom Gorenjskega se je pojavila velika vrzel med učiteljstvom. Mnogo učiteljev je vpoklicanih, naračaja pa Je premalo. Zato je bil 1. avgusta v Celovcu otvorjen tečaj za učiteljske pomožne moči ln zdaj Je bilo od 73 tečajnikov 45 usposobljenih za pomožno učiteljsko službo. S L novembrom bode »šolski pomočniki« nameščeni po raznih krajih. Celovški dnevnik zagotavlja, da bo starši lahko pomirjeni, ker imajo šolski pomočniki razmeroma dobro predizobraz-bo in se bodo v teku let Be izpopolnili. Prvi vzgojiteljski zbor v radovljiškem okraju. V Gozdu-Martuljku so se te dni zbrali vzgojitelji in vzgojlteljioe iz radovljiškega okraja. Pozdravil jih j« šolski poverjenik Planteu iz Radovljiee, ki ja tudi govoril o tem, kako morajo vzgajati gorenjsko mladino. Sledila Je pevska ura, nakar je dr. Koschier predaval e snovi: »Slovenska ljudska umetnost ki neanika kultura«. Zvečer Je bilo ob skioptičnfli kah predavanje o Sredozemlju. Neki carinski uradnik iz Kranjske gore Je predvajal svoj film o carinski službi v Julijskih Alpah in o učiteljski službi v Kranjski gori. Naslednji dan so bila predavanja o novem redu v Evropi in o telesni vzgoji. Po razgovoru o raznih šolskih vprašanjih je bilo zborovanje zaključeno. Posvetovanja o lesni industriji. V Kranju se je zbralo okrog 100 lastnikov lesnih podjetij in žag, da premotrijo svoje stanje. Vodja lesnega in gozdarskega urada pri Šefu civilne uprave na Bledu inž. T8dt-mann Je orisal gozlno stanje na Gorenjskem in dal navodila. Iz Hrvatske Vpisovanje na zagrebško vseučilišče je zaradi izrednih prilik podaljšano do 15. novembra. Doslej se je vpisalo 5200 slušateljev, največ na pravno (1233) in na tehniško (1123) fakulteto. Predavanja na vseh fakultetah so se delno pričela že 20. t m Po predpisu prosvetnega ministra dr. Bu-daka se morajo slušatelji pozdravljati po ustaško, z dvignjeno desnico in z vzklikom in odgovorom: »Za dom — spremni!« Tudi v predavalnicah morajo tako pozdraviti profesorje ali posetnike. Vsako predavanje, vsaka prireditev in svečanost se morata pričeti in končati z ustaškim pozdravom. Zadušnica za Friderikom Rukavino. V ponedeljek 17. t m Je minilo leto dni od smrti znanega dirigenta in bivšega upravitelja hrvatske Državne opere ter bivšega ravnatelja ljubljanske opere g. Friderika Rukavine. Ob 9. dopoldne je bila v cerkvi sv. Marka v Zagrebu zadušnica, ki so se je udeležili pokojnikovi prijatelji in bivši sodelavci. Imenovanje novinarja Torti ča. Poglav-nik je imenoval novinarja Tortiča v Zagrebu za poslanika in pooblaščenega ministra in ga je v tem svojstvu pridelil predsedstvu hrvatskega ministrskega sveta. Tndi v hrvatskih krajih je snežilo pretekli petek in soboto. V Gorskem Kotaru in v Zumberku je v višjih legah obležalo 30 do 40 cm snega. Po nižjih legah pa je sneg takoj skopnel. V nedeljo je spet nastopilo sončno vreme. Strog predpis o ustaškem kroju. Uradno objavljajo: Zadnji čas se je opazilo, da so razne osebe nedopustno nosile ustaški kroj. Zaradi tega se vsi opozarjajo, da smejo ustaški kroj nositi samo člani »Ustaše-hrvatakega osvobodilnega pokreta«, ki se morajo na zahtevo nadzornih organov izkazati z legitimacijo in s posebnim dovoljenjem, da smejo nositi ustaški nevojaški kroj. Nedovoljeno nošenje ustaške uniforme se lahko kaznuje s smrtjo. Kaznovani prehranjevalni poverjeniki. Državno ravnateljstvo za prehrano v Zagrebu objavlja, da mnogi njegovi poverjeniki kljub vsem opominom ne ravnajo po zakonskih predpisih. Kaltor Dragotinu Ja-nyju iz Ludbrega je ravnateljstvo odvzelo poverjeništvo še celi vrsti drugih komisio-narjev. Tomažu Cikoviču iz Koprivnice je ravnateljstvo zaplenilo vse žitne zaloge, ki Jih ni prijavil. Seljačka zadruga iz Drnja v koprivniškem okraju je bila kaznovana z globo 10.000 kun, Severjev mlin v Pete-rancih pa z globo 30.000 kun. Kaznovana sta bila zato, ker sta pšenico prevzemala po višjih cenah, kakor so predpisane. Proračun zagrebških mestnih podjetij znaša 225,607.590 kun. Po predlogu, ki je zdaj izgotovljen, so proračuni zagrebških mestnih podjetij letos precej višji kakor so bili lani. Proračun mestnega električnega podjetja je višji za nad 36 milijonov kun, proračun mestne plinarne za 11 in pol milijona kun in proračun mestnega vodovoda za dobrih 5 milijonov kun. Razpisane službe na zagrebškem magistratu. Mestno načelstvo v Zagrebu je razpisalo natečaj za dva blagajniška uradnika, 4 mestne nadzornike, 4 davčne uradnike, 7 mestnih trošarinskih paznikov in 4 manipulativne uradnike. Učitelji jadralnega letenja. Vojaška jadralna šola je imela dva meseca tečaje za jadranje v Gorskem Kotaru. Zdaj so se tečajniki vrnili v Zagreb, kjer bodo poučevali v jadranju tudi one zagrebške jadralce, ki niso utegnili iti na v Gorski Kotar. Iz Srbije Telefonska zveza med Nemčijo in Srbijo je bila obnovljena 21. t m Pogovori se volijo na direktni zvezi med Berlinom in Beogradom Izpremembe v železniškem vornem redu. Do nadaljnje odredbe je ustavljen celotni promet na delu proge od Zaječara do Pali-lule (na progi od pristanišča Prahova na Donavi do Niša). Pošiljke, ki so na poti, se morajo zadržati in vralti odpošiljateljem. Na progi med Beogradom ln Nišom je prekinjen promet med Bagerdanom in Rači-čevim. Do nadaljnje odredbe se v te kraje ne more pošiljati prtljaga in pošta. O razstavi prostozidarstva v Beogradu pravi »Novo vreme«, da napravi ja zelo močan vtis na beograjsko prebivalstvo. Prve dni so bili prostori razstave zelo polni. List pravi, da je bilo doslej le malo znano, kolikšen Je bil vpliv prostozidarske lože v Beogradu. Splošno začudenje, pravi list, je tem večje, ker prikazujejo razstavljene fotografije različne može iz beograjskega javnega življenja, o katerih ni nihče sodil, da so prostozidarji. Borba dekleta z orlom. Pri Kovinu je neko dekletce zasačilo orla, ki je v ko-košnjaku ubil 5 kokoši in jih že začel trgati. Pogumno dekletce se je vrglo nad orjaško ptico s kosom opeke v roki. Udarilo je orla po glavi in ga na ta način onesvestilo. Nato je šlo po konopec, zvezalo je orlu peruti in ga slednjič ubilo. Pismo železničarja iz Paračina Prijatelj našega lista nam piše med drugim: Zdaj »mo tukaj, spet pod streho in preskrbljeni za silo. Mnogo je rojakov iz starih krajev; Paternost je v Kruševcu, Pere ▼ Braljini, šef postaje « Slov. Konjic v Djunisu, Vrhov-Sek in Lutman ▼ Cupriji in še mnogo drugih tk naokrog našega kraja. Sicer pa ja povod — blizu in daleč — mnogo prijateljev in znancev: Mravlje ■ leno in Rojniki k Sloveti jega Gradca. Kacori k Smartna pri Slovenjem Gradcu, dr. Pieej, dr. Dobovi-šek, inž. Knaflič, Jereb, Dolšakova k Rogatca, Sribar k Celja in doftga vrsta drugih. Mnogi •o ie v službah — profesorji in sodniki v svojih strokah, drugi pa drugod, kjer se je dalo, samo da imajo nekaj kruha in I še kaj zraven. Sedaj smo vsi enih misli. Mnogo se vas spominjamo dkoraj vsak dan! ŠPORT Tudi v n. razredu so skrbi in Draga drugorazredna prvenstvena tekma pretekle nedelje med Mostami in Slavijo je ostala neodločena — V tabeli vodi Mladika pred Korotanom m Mostami Zadnja prvenstvena nedelja ie imela na sporedu pet tekem, in sicer trj v I. m dve v II. razr., od katerih pa so zadnji v II. razredu, ki je bila na sporedu istočasno kakor dvojna prireditev na igrišču Ljubljane, do včerajšnje izdaje nismo mogli izvedeti izida. Morda je pri tem deloma pripomoglo tudi dejstvo, da se ie prav ta tekma kcnčaila z majhnim presenečenjem, ki nam je tako po višji sžli ostelo prihranjeno za mi dan. Moste - Slavij a 2:2(1:0) Na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno sita nastopili gornji enaj&torici, med katerima so Mosčani prav gotovo veljaili kot favoriti. Do odmora so to svojo prednost kolikor toliko še uveljavili in si zasiguralli en gol v dobro, v drugi polovici igre pa se je njihova napadalna vrsta precej skrhala in dogodki so se potem razvijali tako da je končni izid vrgefl Slavi j i pod izkupička. Motsčansiki napadalci so se mnogo trudili, da bi stvar zasukali drugače ter so vse Prva prvenstvena nedelja v Italiji V diviziji A: v Torinu: Torino — Liguria 3:2. v Trstu: Triestina — Lažno 0:0, v Benetkah: Venezia — Ambrosiana 0:0, v Bergamu: Atalanta — Livorno 4:0, v Milanu: Milano — Modena 7:1, v Rimu: Roma — Napoli 5:1, v Genovi: Genova — Bologna 3:2, v Firenci: Fiorentina — Ju-ventus 1:1. V diviziji B>: v Bustu A.: Pro Patria — Alessandria 0:0, v Pescari: Pescara — Sa-vena 2:0, v Padovi: Padova — Bari 4:2, v Reggiu: Riggeana — Prato 3:0, v Pisi: Vi-cenza — Pisa 4:1, v Lodiju: Fanfulla — Udinese 4:1, v Brescil: Brescia — Fiuma-na 2:1, v Spezii: Novara — Spezia 1:0. Iz Spodnje štajerske Kmetijska razstava bo prirejena v Ptuju od 2. do 5. novembra. Prikazala bo življenje nemškega kmeta ter bo poučevala ljudstvo o vprašanjih krvi, .dednih boleznih in zdravja. Obenem bo kazala, kako naj kmetje obdelujejo polje in vrtove in kako naj goje sadjarstvo, vinogradništvo in živinorejo. Razstava bo nato prirejena tudi v Celju in Mariboru. Vinska letina na Spodnjem štajerskem je zadovoljiva. Prav tako poročajo iz ostalih vinorodniških krajev v Nemčiji, da so z letino zadovoljni. K temu so pripomogli zlasti zadnji sončni tedni. V splošnem, pravijo poročila, ne bo letošnji letnik prvovrsten, toda prav užiten. Nakup plemenskih bikov, šef civilne uprave je odredil, da si lahko posamezne občine nabavijo plemenske bike pri naslednjih javnih dražbah: 30. oktobra bodo v Mariboru licitirali marijadvorske bike, v petek v št. Jurju ob ščavnici muropoljske bike, v ponedeljek 5. novembra pa v Ormožu pinsgavske bike. Posamezne občine lahko nabavijo samo bike tistega plemena, ki je priznano v njihovem okraju. Dve posebni odredbi za ljutomerski |n trboveljski okraj. Politični komisar je odredil, da se lahko odslej odpirajo vse trgovine v ljutomerskem okraju ob 7. zjutraj, opoldanski odmor pa traja od pol 13. do pol 14. ure. V trboveljskem okraju morajo biti trgovine odprte od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Dan štednje bo 30. oktobra v vsej Nemčiji in tudi v novo zasedenih krajih. Listi objavljajo poziv, naj ljudje ta dan pokažejo voljo do štednje. Posebej pozivajo banke, hranilnice in zadruge, naj ljudstvo dokaže, da je* štednja nemškega naroda v vojni močnejša kakor kdajkoli. Zborovanja. Nedavno soboto in nedeljo se je zbrala mladina ljutomerskega okra- SCIATICA — ISHIAS II Dottore DE FERRARI dara informazioni sulla cura del Dottore MUNA-RI DI TREVISO per l'ar-tritismo e reumatismo a chi ne avesse interesse, ricevendo dane 9 alle 12 e dalle 19 alle 17 presso l'Hotel Union a Lubiana žoge dajali svojemu najmočnejšemu tovarišu Nagcdetu, tega pa so skrbno čuvali Slavij-ani, tako da ni mogel doseči zaželenega. Tekmo je sodil g. Zaje. Obisk je bffl precej skromen. * * * Po nedeljskem kolu prvenstvenih tekem v II. razredu, ki je bilo predzadnje v jeseni, je Mladika krepko obdržala vodstvo, za njo pa se je na drugem mestu ustalil Korotan. Moščani, ki so ob otvoritvi sezone gojili mnoge lepe nade, so se morali z eno 'izgubljeno in eno neodločeno teikmo zadovoljiti s tretjim mestom. V estalem pa pove največ tabdla sama. k> ie takale: Mladika Korotan Moste Vič Slavi j a 4 3 3 3 3 3 2 1 1 0 0 0 1 0 1 1 1 1 2 2 23 :6 15 :7 10:9 2:19 3 :12 6 4 3 2 1 Zadnje kolo jesenskega prvenstva v tem razredu bo na vrsti prihodnjo nedeljo z naslednjima dvema tekmama: SLA VIJA - KOROTAN in VIČ-MOSTE. ja v Slatini Radencih. Govorili so različni govorniki o organizaeji mladine na Spodnjem štajerskem. Na zborovanju so bili tudi novo nameščeni učitelji. — V Brežicah je bilo zborovanje krajevnih kmetskih voditeljev brežiškega okraja, ki so dobili razna nova kmetijska navodila. »1000 dunajskih taktov« se imenuje vedra prireditev, ki so jo zadnji čas priredili dunajski igralci v raznih spodnještajerskih krajih. Tako tudi v Rogaški Slatini. Zdraviliška dvorana je bila polna raznih pripadnikov Heimatbunda. Cepljenje zoper davico je tudi v vojni prepuščeno prosti volji staršev, ki morajo plačati stroške za posamezno cepljenje. Zdravniki cepijo otroke od 1 do 14 let. Požigalci se kot narodni škodljivci obsojajo na smrt. Nemški listi poročajo, da je posebno sodišče v Lincu obsodilo 22-letno Marijo Nimsch iz Wartberga ob Kremzi kot ljudsko škodljivko na smrt. Obtoženka je zanetila 4 požare ter je med drugim zažgala tudi hišo in gospodarsko poslopje svojega gospodarja. Ker je s požigom uničila dragoceno narodno premoženje, pravijo listi, jo je bilo treba odstraniti. Zapiranje gostišč. Nemški državni gospodarski mmister je te dni objavil v uradnem listu odlok o začasnem zapiranju gostiln in gostišč. Načelno mora zaporo dovoliti policijska oblast. Ce se zapre gostišče le za nekaj ur, zadostuje, da se to objavi z listkom na vidnem mestu. Ce pa se gostišče zapre za več kakor 4 ure, je potrebno dovoljenje policije. Prenočišča se začasno sploh ne smejo zapreti. Radio Ljubljana Sreda, 29. oktobra 1941-XIX. 7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Operetna glasba, v odmoru napoveda časa, 8.15: Poročila v italijanščini, 12.15: Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barziz-ze, 12.35: Koncert tenorista Antona Sla-doljeva, spremlja kitarist Stanko Prek, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Godalni orkester pod vodstvom mojstra Man-na, 13.35: Oeperetna glasba, 14: Poročila v italijanščini, 14.15: Sodobne pesmi — orkester pod vodstvom mojstra Zene, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Pesmi in melodije, 17.30: Orkester Ljubljanske glasbene Matice, 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Pesmi in melodije, 20: Napoved časa — poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Poje kontraaltistka Franja Golobova, pri klavirju Marijan Lipovšek. 20.50: Koncert prof. Pavla Rančigaja, 21.20: Koncert violinista Karla Sancina in pianista L. M. škerjanca, 22.10: Koncert violinista Arriga Serata in pianista Renata Josia, 22.45: Poročila v italijanščini. Ež Službo dobi beseda l - .00. taksa —-t>0. za daianie naslova ali za Iifro L 2.—. Strojepisko sposobno pisarniških del, z znanjem italijanščine, sprei-mem. Impresa Pardi, Šelenburgova ul. 6. 18121-1 Dobra stalna služba Iščem mlajšo, samostojno, spretno kuharico k dvema osebama. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 2727«. 17951-1 Postrežnico za dopoldanske ure sprejmem. Zglasiti se ie med 13. in 14. uro: Beethovnova ul. 16. vrata št. 1. 18130-1 Cilinder levoročm in flachiteperico, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 1667«. 18142-7 Srebrno lisico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjena«. 18156-7 beseda I -30, taksa -.60, za daianie naslova ali za šifro L t.—. Dobro stalno službo dobi mlajša, samostojna in spretna kuharica pri dveh osebah. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 2727«. 18102-2 Uradnica z dolgoletno prakso v odvetniški pisarni, zmožna slovenskega, nemškega in deloma italijanskega jezika, išče kakršno kol; namešče-nje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica«. "f=" 29-2 Perzijske preproge večje velikosti, kupim. Navesti vrsto, mero in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna cena«. 18127-7 Gumo odpadke, vsako količino, vseh vrst kupuje in plača naiboljše Metalia, Gospo-svetska c. 16, tel. 32-88. 18146-7 Avto,moto Mali tovorni in osebni.avto na pogon z ogljem, kot v novem staniu, poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 18150-10 Generatorje najnovejše modele, za vse vrste avtomobilov na zalogi. Prima reference na razpolago. Generator delavnica, Tyrževa 13 (Figovec, levo dvorišče). 18151-10 Sobo odda \\Izgubljeno Sončno sobo s souporabo kopalnice oddam solidni gospodični ali gospodu. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 18138-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18133-23 Brivski pomočnik res dober in hiter delavec, išče službo. Vučinid Djoko, salon Srše, Vrhnika. 18139-2 Pohištvo Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Pohištvo treh sob prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18126-12 Dr. DE FERRARI bo dajal informacije o zdravljenju artritisa in revma-tizma po metodi dr. MU-NARI-JA a TREVISA vsem, ki se M to zanimajo ter bo sprejemal od 9. do 12. in od 15. do 17. y Hotelu Union v Ljubljani dal 16 Ottobre 1941-XE od 16. oktobra 1941 dalje ZAHVALA Za vse izraze sočutja ob težki izgubi dobrega očeta, deda, brata, svaka in tasta, gospoda IGNACIJA KUNCA višjega davčnega upravitelja v pokoju kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem prijateljem ter znancem, ki so ga spremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, se srčno zahvaljujemo. V Novem mestu, dne 27. oktobra 1941. Žalujoči hčeri VITA ln IVA ter ostalo sorodstvo Vajenci (-ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro l 2.—. Vajenko takoj spreime modistinja. — Naslov: Anica Puhek, Šelenburgova ul. 1. 18135-44 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Učiteljica nudi pomoč pri učenju, tudi otrokom, ki ne obvladajo dobro slovenskega jezika. Honorar minimalen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra metoda«, 18149-4 Zaslužek Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Prehrana Na dobro meščansko hrano sprejmem več oseb. Zor, Frančiškanska ulica 8, dvorišče. 18145-14 Kapital beseda L —.60, taksa —.bo, za dajame naslova ali za šifro L 2.—. Preprosto sobico majhno, oddam takoj. Židovska ul. 6-1. 18144-23 Opremljeno sobo čisto, zračno, v strogem centru oddam boljšemu gospodu s souporabo kopalnice. Ogled prosim od 12. do 15. ure. Naslov v vseh poslov. Jutra. 18158-23 Opremljeno sobo oddam dvema boljšima osebama, čez dan zaposlenima za 1. november od 12. ure. Židovska ulica 3-H. 18159-23 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE Gledališka ul. 12. Tel. 3810 18153-16 Študent dobi stalen dohodek kot stalen model v slikarskem ateljeju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18157-3 'JJJU Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro t 2.—. Prodam 1 sesalec za prah, radio-aparat, lestence in žimnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18140-6 Več peči (železnih), male in velike, zelo poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 18152-6 Ca. 5000 kg oglja (Canela), specijelno za av-togeneratorje, proda Egon Vodlan, Dobrepolje. 18148-6 Kupim Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Chianti steklenice dobro ohranjene, kupim vsako množino. Cesar, Ljubljana VII., Gasilska 3. 18112-7 Heseda L —.60. taksa — .ou. r.i daianie oaslova ali za šifro L 2.—. Fnosob. stanovanje s kabinetom ter plinsko napeljavo, nairaje v centru ali severnem delu mesta, iščem za 1. nov., lahko tudi kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 17864-21a m beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Opremljeno sobo srednje veliko, z lončeno pečjo, iščem za 1. nov. — Najrajši od centra proti Šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetla«. 18128-23a Lokali Oddam za takoj prostor za skladišče ali malo obrt. Ribniška 15, Moste. 18132-19 Glasbila Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Beseda L -.60. taksa —•«>. za daianje naslov* * iifro L 2.—.___ Nagrado 1000 lir dam tistemu, ki mi vrne aktovko s poslovnimi dokumenti. kateri za najditelja nimajo nikake vrednosti. — Pozabila se je na glavnem kolodvoru pri blagajni C dne 27. oktobra ob 12. uri. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18136-28 Filatelija Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Filatelisti, pozor! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. >9-39 Živali Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Črn pes se je izgubil z verigo vred. Proti nagradi javiti v gostilni pri »Tinčku«. Hrast-je št. 7. _18137-27 Kunce samce, samice z mladiči in samca za pleme, ugodno prodam. Jegličeva 23-1. 18154-27 Klavir aolg dober. znamke Skuthan ugodno prodam. LJubljana, Pod Ježami 5 Ogled vsak čas. 18088-26 Diatonično harmoniko otroški voziček in preprogo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimprej«. 18143-26 Pianino in,radio zelo dobro ohranjena, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18155-26 Obrt Beseda l —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Odeje iz vate in puha — nove in stare — vam zašile. — Ljubljana, Marijin trg 2-11. 17860-30 Stružnico z vgrajenim elektromotorjem 200x1500 mm z vodilnim ln vlačilnlm vretenoin Italijanski fa-brikat za takojšnjo dobavo Iz Milana ter še 2 težji stružnici. 2 Shaping stroja in vrtalni stroji dobavi Eeršič et Comp., Ljubljana, 29. oktobra 13, Telefon 37-54. 18002-29 Mline za moko »Irus« potrebuje 3 do 4 ks za občine, zadruge ln domače potrebe dobavi ▼ kratkem roku Ileršič et Comp., LJubljana. Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54. 18001-29 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Sumska uprava razlaščenih gozdov v Kočevju bo prodala na pismeni javni dražbi dne 10. novembra t. I. ob 10. uri dopoldne cca 700 m3 jelove deblovine v odd. 3a revirja Travnik. Vsa potrebna pojasnila za to dražbo daje Sumska uprava razlaščenih gozdov v Kočevju štev. 189. kjer se bo dražba tudi vršila. Importante Societa con Sede in Ml5??!® cerca per subito stenodattilografa veloce, perfetta lingua tedesca, ariana. Offerte con curriculum vitae, referenze, pretese, indicazione cittadinanza a CASETTA No 291 M Unione Pubblicita Italiana, MILANO. Velika družba s sedežem v Milanu išče takoj stenostrojepisko, naglo, ki popolnoma obvlada nemščino in je arijskega porekla. Ponudbe z življenjepisom, priporočili, zahtevami in navedbo državljanstva nasloviti na: CASSETTA n. 291 M Unione Pubblicita Italiana, MILANO Diatonično harmoniko1 železen štedilnik m otroški ; voziček, kupim. Ponudbe i na ogl. odd. Jutra pod I »Dobro ohranjeno«. | 18131-7 > Umrl je naš ljubi oče Gustav Kernc višji davčni upravitelj v p. K zadnjemu počitku ga bomo spremili v sredo, dne 29. oktobra 1941 ob 5. uri popoldne z Zal — kapele sv. Petra —k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 28. oktobra 1941. Žalujoča družina KERNC J. Marquand ^O HVALA LEPA, GOSPOD NOTO i V dolgi in stisnjeni lobanji je bilo obilo prostora za možgane. Oči so imele izraz, ki ni bil ne radoveden ne lakomen, temveč oboje. Videti je bilo, da v duši tega bitja ni prostora za vest in za usmiljenje. Vkljub neskladnim ustom je imel čeljust odločnega moža. Še danes ta dan moram priznati Vu Lo Fengu, ko mislim nanj, vse lastnosti rojenega vladarja. Ko so se najine oči srečale, me je prešinil nekakšen strah. Obstal je sredi dvorane in ustnice so se mu skrivile v neodločno spako. Menda je bila njegova navzočnost kriva, da ni na prvi mah nihče izmed nas opazil moža, ki ga je spremljal. Spominjam se, da sem le z naporom odtrgal oči od Vu Lo Fenga ter pogledal njegovega tovariša. Tedaj sem opazil, da je tudi ta Japonec; kroj njegove sive volnene obleke me je spominjal garderobe ameriških poslovnih ljudi. Nisem ga poznal in edino, kar me je pri njem takoj zbodlo v oči, je bil do jem nekakšne telesne slabotnosti. Sama kost in koža sta ga morali biti. Njegov ostri, živčni obraz je bil dotorej brez mesa, da je nali-koval mrtvaški glavi; gornji zobje so mu štrleli preko odsekane brade. Bil je obraz moža, najbrže bivšega vojaka, ki je bil nekoč hudo, malo da ne smrtno ranjen, kar je potrjevalo tudi stanje njegove leve roke. Ta roka je bila pohabljena in manj- kali so ji trije prsti; samo palec in mezinec sta bila ostala. Spominjam se, da je s tema dvema držal cigareto. V njegovih očeh je bil vročičen lesket, in ko si ga gledal, si čutil, da gori v njem moč nepremagljive volje ter ga razjeda kakor neozdravljiva mrzlica. Ako zamežim, še danes vidim njegovo smrtnobledo polt, napeto čez izbočene ličnice. Vidim njegove štrleče, nepravilne zobe. Izpregovo-ril je prvi, s podmolklim glasom jetičnega človeka. Zavzel sem se, ko sem slišal, da govori angleški. »Dober večer,« je rekel in se priklonil. Nič na svetu ni bolj popolno od japonskega priklona. Vljudnost, skromnost in ponos se hkratu izražajo v njem. Napete in zagonetne oči novega do-šleca nas med tem niso nehale predirati. Gospod Moto je vzel nase nalogo, da mu odgovori. Zmerom sem mislil, da je gospod Moto vkljub svoji krotkosti zelo občutljiv, a zdaj, v primeri s tem rojakom, se mi je zdel na.imirnejše bitje na svetu. »Dober večer, gospod Takahara,« je rekel gospod Moto. »Vedel sem, da se bova tu srečala.« Tedaj sem se spomnil. O tem možu mi je bil gospod Moto že pripovedoval. Tudi major Best je bil nekoč govoril o njem. Gospod Moto ni rekel, da bi mu bilo to srečanje zelo, zelo prijetno. Očitno je bila za gospoda Mota navzočnost gospoda Taka-hare vse nekaj drugega. »Da, da, tu sem,« je dejal gospod Takahara. »Se nekaj minut pa stopiva venkaj na kratek razgovor, gospod Moto. Prepričan sem, da me razumete.« »Da, docela vas razumem,« je odvrnil gospod Moto. »Škoda, da nisva privrženca iste politične struje,« je s pokojnim glasom dodal gospod Takahara; »Ta gospodična in ta gospod sta tista dva Američana? Moje ime je Takahara, gospod. Svoje dni sem bil v vaši veliki deželi; udeležil sem se pomorske konference v Washingtonu. Amerika in Japonska sta prijateljici. Žal mi je, da so nastali v tem oziru... ehm... nekakšni nesporazumi.« Priklonil sem se gospodu Takahari, ki mi je vrnil priklon In, naj bo še tako čudno slišati, ta izmenjava vljudnosti ni bila videti neprikladna. »Gospod Takahara je zelo ljubezniv,« sem rekel. »Za svojo osebo sem velik občudovalec njegove dežele. Če sem prav razumel, gospod Takahara, se prištevate k skupini radikalnih imperialistov.« »Da,« je odvrnil gospod Takahara. »Jako mi je žal, da ne utegneva nekoliko pokramljati, kajti slišal sem, da ste zanimiv in razumen človek. Prav žal mi je. Gospod Vu Lo Feng pravi, da vas bo potreboval. Obadva, vi in jaz, sva toliko svetska človeka, da veva, kaj vse se lahko pripeti. Izredno mi je žal. Govorim po angleški, ker upam, da boste tako bolje razumeli moj položaj. Hvala vam.« »Hvala,« sem mehanično ponovil. Vu Lo Feng je bevsnil stražarjem povelje. V velikem prostoru mu je glas od sile oblastno zazvenel. »Zakaj niso ti ljudje zvezani?« je zarjovel. »Pokličite dva moža, da bosta držala tujca. Hočem ga nekaj naučiti...« Gospod Takahara je brž posegel vmes. »Ne, general,« je rekel po kitajsko, »ne zdaj. Pozabili ste...« »Dobro, dobro, lahko tudi počakam,« je dejal Vu Lo Feng in skomignil z rameni. »Ta soba bo kar pripravna. Recite, naj prineso dva stola, mizo in kar je treba za pisanje. Pričeli bomo z razpošiljanjem sporočil.« Gospod Takahara je vzdignil pohabljeno roko ter pogledal na zapestno uro. »Da, da,« je odvrnil, »mislim, da glavni stan lahko ostane v tem svetišču. Mnogo časa ne smemo izgubiti.« Vu Lo Feng ga je krivo pogledal. Dva moža sta prinesla mizo in dva stola. Vu Lo Feng si je zrahljal pas za nekaj lukenj ter odrinil tok s pištolo na stran; nato je sedel. Tudi gospod Takahara je sedel in svetilko so postavili med njiju na mizo. »Najprej moramo poslati ordonance na zbirališča,« je rekel Japonec. »Zdi se mi, da bo čas razdeliti orožje.« Vu Lo Feng je gospoda Takaharo grdo pogledal in se zleknil vznak po stolu. Njegov močni glas se je spet razlegel po svetišču. »Ne pozabite, prosim, kdo izmed naju je prvi vodil takšna podvzetja,« je dejal. »Japonci lahko nadzorujete pokrajine, toda mene ne boste. Plačati se dam, nadzorovati pa ne. Razumete, gospod Takahara?« »Razumem vas in soglašava se... s pogojem, da storite, kar ste obljubili,« je odvrnil oni. Gospod Vu je stisnil ustnice v rožni popek, na-mršil obrvi ter sovražno in kljubovalno zapičil oči v gospoda Takaharo. INSERIRAJTE V »JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen. - tedaj, a konzorcij »Jutra« Stanko Virunt. - Za Naroda« tiskarno d. d. kot ttakarnarja Fran Jeran. — Za Inaeratnl del je odgovoren Aloj« Novak. _ V* v Ljubljani.