rnammM JUTRA! Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 poštnina plačana v gotovinr uerra i Din izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri pošlnem ček. zav. v Ljubljani št 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom palfi Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglaeni oddelsk „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica M. 4 Nezmanjšana obstrukcija OPOZICIJA NADALJUJE Z OBSTRUKCIJO V MEJAH POSLOVNIKA. — VLADA V VEDNO VEČJI ZAGATI. — GOVORICE O RAZPUSTU NARODNE SKUPŠČINE. BEOGRAD, 12. junija- Opozicija nadaljuje z obstrukcijo, kar -dela vladi vedno večje preglavice in skrbi. S podaljšanjem dopoldanskih sej tudi na popoldne, vlada nikakor ne bo mogla streti obstruk cije. Kajti opozicija dopoldansko sejo z razpravami o zapisniku tako razteguje, da skupščina dopoldne sploh ne more priti do dnevnega reda. Za popoldansko razpravo o dnevnem redu pa se priglašu-je vedno toliko opozicijcnalnih govornikov, da bo trajala samo razprava o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču gotovo ves ta teden. Vlada je prvotno nameravala z ukazom zaključiti sedanje redno zasedanje skupščine in takoj nato otvoriti Izredno zasedanje, ker bi biii na ta način razveljavljeni vsi dosedaj vloženi nujni predlogi opozicije in bi se moraii potem vložiti znova. Na prvi seji izrednega zasedanja pa je nameravala predložiti vlada izpremembo skupščinskega poslovnika, ki naj b ionemogočil obstrukcijo opozicijo. Toda izprememba poslovnika brez sporazuma šefov parlamentarnih skupin ie nemogoča in bi se moral sestati tudi Poseben odbor k seji, ki bi trajala gotovo dva dni- S tem pa bi opozicija že toliko pridobila na času, da bi lahko znova vložila vse svoje dosedanje in še nove nujne predloge. Vsekakor postaja situacija vedno bolj napeta in je delovanje skupščine močno ogroženo. Govori se že, da je edini izhod iz kritičnega položaja razpust narodne skupščine in razpis novih volitev. Današnji seji skupščine je zopet prisostvoval tudi Stjepan Radič, ki je bil Poprej izključen od 10 sej. Opozicija je nadaljevala z obstrukcijo v meji poslovnika in je bilo tako celo dopoldne izpol- njeno samo z razpravo o zapisniku. Poslanec Pucelj je imel dolg govor, v katerem je odločno protestiral proti temu, da se zapisniki ne vodijo izmenoma tudi v slovenskem jeziku kot je bilo svo-ječasno sklenjeno. To je tembolj žalostno, ker je med skupščinskimi tajniki tudi slovenski klerikalec Bedjanič, ki se je svoječasno najbolj pritoževal radi zapostavljanja slovenščine v skupščini- Mesto, da bi branil pravice slovenskega jezika, pa ga uporablja Vukičevič samo za najnižja tajniška posla: zvonenje z zvoncem in čitanje imen poslancev. Vladna večina je odklonila Pucljev predlog. Nato se je oglasil k besedi posl-Svetozar P r i b i č e v i č, med čegar govorom je prišlo ponovno do ostrega prerekanja in je bil posebno Stjepan Radič zelo agilen z medklici. Pribičevič se je pritoževal, da ministri ne prisostvujejo sejam in vzkliknil: »Ministri samo dežu-rirajo v skupščini kot poštni uradniki.« — Radič: »Tako pojmujejo oni ustavo-! To je vlada Dragutina Jankoviča, tretjega ustavnega faktorja!« — Predsednik Radiču: »Opominjam Vas k redu.« — Radič predsedniku: »Saj Vi niste Jankovičev cerberusj« Predsednik je nato RadKa pismeno opomnil k redu, kar je izzvalo ogorčene proteste opozicije, ki je pričela razbijati po klopeh. Pribičevičevo zahtevo, da naj se poslovnik popravi tako, da se ministri včerajšnje seje niso udeležili, je večina odklonila. Nato sta govorila o zapisniku še Pavle Radič in Drljevič, nakar je predsednik šele ob 12.30 določil prehod na dnevni red: Razprava o obtožbi bivšega ministra Subotiča. Seja še traja in se bo nadaljevala pozno v večer. Nobllowa posadka v nevarnosti, da zmrzne OBUPNA POROČILA O STANJU PONESREČENE NOBILOVE EKSPEDICIJE. _ GROZI JI STRAŠNA SMRT NA LEDU, ČE NE PRIDE KMALU POMOČ Naše posojilo zagotovljena BEOGRAD, 12. junija. Po poročilih, ki jih je dobila vlada zadnje dni, se nahaja vprašanje našega velikega investicijskega posojila v inozemstvu v zaključni fazi in z ugodnim izgle-dom na uspeh. Finančno ministrstvo ie že prejelo besedilo zakonskega načrta o stabiliziranju dinarja, ki so je določili naši bodoči upniki. Vprašanje izpremembe zakona o Narodni banki, ki bo dobila večjo avtonomijo, pride v kratkem pred narodno skupščino. Kar se tiče same pogodbe o posojilu, je v glavnem že sklenjeno. Vladni krogi upajo, da bo finančni minister dr. Markovič že te dni podpisal preliminarno pogodbo o zaključenju posojila pri bančnem koncernu, ki bo znašalo 50 milijonov funtov šterlingov. Inozemski finančniki so že izjavili, da So pripravljeni do 15. julija emitirati Prvo tranšo v znesku 12 milijonov funtov. Za slučaj, da zakon o posojilu Pe bi bil do tega dne sprejet v skupščini, pa bodo inozemski bankirji izplačali na račun prve tranš.e večji Predujem, ki bi omogočil vladi, da takoj prične z nameravanimi deli. Avans bi znašal okoli 5 milijonov funtov. 'Joastuo slovanske politike u Evropi ‘"RACA, 12- junija. Ze v soboto je bilo s slavnostn!m koncertom otvorjeno zbo-mvanje Češkoslovaško-jugoslovenskih iig f 'mu. v nedeljo dopoidhe se je vršila velika manifestacija, ki so se je razen zastopnikov iz Jugoslavije in Češkoslovaške udeležili zastopniki vseh ministrstev, številni novinarji, poslanci, politiki in druge odlične osebnosti. Slavnostni nagovor je imel zastopnik češkoslovaške vlade minister dr. Hodža, ki je nagla-šal, da ie neobhodno potrebno, voditi slovansko politiko, česar ne ovrže niti dejstvo, da je najmočnejši slovanski narod, to je ruski, sedaj v krizi. Ravno nasprotno pada sedaj odgovornost za slovansko politiko na zapadne Slovane. Nato se je podrobno bavil z zgodovino Čehoslova-Ško-jugoslovanskega sodelovanja v dobi 100 let ter povdaril, da moramo voditi skupno politiko, ker zavisi bodočnost in mir obeh držav od njihovega sodelovanja in solidarnosti. Vsi plzenski in praški listi komentirajo govor ministra Hodže; posebno obširno se bavi z njegovimi izvajanji plzensko glasilo socijahiih demokratov »Nova doba«, v kateri je spregovoril o tej temi bivši minister Haberman. Na zborovanju sta govorila še bivši jugoslovanski minister Trifunovič in bivši češkoslovaški minister Habermann. Včerajšnji dan je bil posvečen delu posameznih komisij. Prijateljska pogodba med Rnglijo In Turčijo PARIZ, 11. junija. Po poročilih iz Carigrada je dobil turški poslanik v Londonu nalog, da stopi takoj v stike z angleško vlado radi sklenitve prijateljske pogodbe med »bema državama,, RIM, 12. junija- Priprave za rešitev ponesrečencev Nobilove polarne ekspedicije se nadaljuje z mrzlično naglico. Tragična usoda polarne ekspedicije je se= daj razčiščena, drama sama pa postaja, odkar ima matična ladja »Citta di Milano« stalno zvezo z Nobilom, vedno jasnejša. Kakor poroča »Popolo d’ Italia«, se nahaja moštvo »Italie« na dveh velikih ledenih ploščah, popolnoma ločeno, tako, da se oba oddelka medsebojno ne moreta videti. Zrakoplov sam je uničen. Gondola, -v kateri je bil general Nobile in še 8 oseb, je pristala pri otoku Foynu, ostali del zrakoplova, v katerem je bilo 7 članov ekspedicije, med njimi tudi češki fizik Behounek in švedski meteorolog Maln-gren pa je vihar odnesel dalje in še ni o njem nobenili poročil. Obe plavajoči ledeni plošči sta zelo oddaljeni od kopne zemlje in se pomika ena proti celini. Ponesrečencem je zato zelo težko priti na pomoč. Edina možnost je, da bi kako letalo pristalo na eni izmed ledenih plošč in sproti odnašalo člane posadke, kar pa je seveda istotako spojeno z naravnost nadčloveškimi napori. Otoka Foyna samega pa z ladjami pred avgustom sploh ni mogoče doseči- Nobile je takoj po katastrofi odposlal 3 članov, da poišče pomoč. O tej patrulji od takrat ni nobenega sledu več. Domneva se, da je zašla na kako plavajočo ledino, ki jo nese sedaj naprej. Norveški lovec Nois, ki vodi prvo rešilno ekspedicijo s sanmi in pasjo priprego, upa, da se mu posreči v 4 dneh prodreti do*ponesreče* ne posadke. PARIZ, 12. Zadnje vesti, ki jih je poslal general Nobile v Kingsbay, slikajo obupen položaj, v katerem se nahaja posadka »Italie«. Nobile in 7 članov posadke so nasedli na ledeno ploskev velikanske dimenzije, ki jo ženejo sedaj viharji in morski tok z veliko naglico proti vzhodu. Radi silnega mraza je posadki »Italie« kmalu pošlo gorivo, tako da imajo vsi silno ozeble roke in noge, nekateri pa so že v nevarnosti, da zmrznejo. Če ne pride kmalu pomoč, je posadka izročena strašni smrti na ledu- Po nesrečnem naključju je upropaščen tudi del zaloge živil, tako da grozi ponesrečenemu preostanku posadke sedaj tudi še glad. Po najnovejših vesteh je general Nobile krenil proti jugu ter upa, da naleti na ladjo »Braganzo«, ki je na potu proti o-značenernu mestu, da reši posadko. Prihodnji manifestacijski zbori KDD ZAGREB. 12. junija. Kmečko-de-mokratska koalicija priredi v bližnji bodočnosti sledeča nova velika raa-nifestacijska zborovanja: Dne 17. junija v Somboru, 24. junija v Sisku, 1. julija v Vinkovcih. 5. avgusta v Bi-haču, 12. avgusta v Banjaluki, 19. avgusta v Travniku, koncem avgusta pa v Banatu. Kabelska zveza Dunaj — Praga — Gradec DUNAJ, 12. junija. Novi telefonski kabel med Dunajem in Prago bo te dni dograjen in bo meseca avgusta svečano otvorjen. Tudi dela na progi Dunaj—Gradec—jugoslovanska meja naglo napredujejo in bo kabel do Gradca položen že do jeseni. Od Jugoslavije je odvisno, kedaj bo kabel zvezan z Zagrebom in Beogradom. Ker na jugoslovanski strani dela še niso pričela, se bo do jeseni uporabljal kabel samo do Gradca. Bombni atentati u Buenos Riresu BUENOS AIRES, 12. junija. V minuli noči je bilo izvršenih v mestu in okolici več bombnih atentatov, ki so jih organizirali protifašistični elementi. Dve bombi sta eksplodirali v poslopju italijanske konzularne agenture, ena pa v hiši nekega znanega fašista. Človeških žrtev sicer ni bilo, vendar pa je materijalna škoda precej velika in so povzročile eksplozije med prebivalstvom veliko paniko. Storilcev še niso izsledili. Uelike pouodnji u Braziliji RIO DE JANEIRO, 12. junija. Nad ' mestom in okolico je divjal sinoči strašen orkan, ki je napravil silno škodo. Most nad Canello je popolnoma razdejan. 50 milj proti jugu je porušen nasip, tako da je voda poplavila velike komplekse zemlje in je več vasi pod vodo. Katastrofa je zahtevala tudi človeške žrtve. Škoda se ceni na 50 milijonov dolarjev. Uzroki nesreče pri Sigels-čorfu , BERLN, 12. junija. Vzroki železniške katastrofe pri Siegclsdorfu. ki je zahtevala sedaj že 24 človeških žrtev, še vedno niso pojasnjeni. Preiskovalna komisija smatra, da je nesrečo zakrivilo slabo stanje proge. Ugotovljene so bile namreč na kraju nesreče velike razpoke na nasipu in tudi prebivalstvo v bližini pripoveduje, da je že delj časa opazovalo, kako so se vlaki na tem mestu majali. Pogajanja med Brsko in Turčijo ATENE, 12. junija. Pogajanja med Gf« ško in Turško bodo najbrže v kratkem uspešno zaključena. O najvažnejih spornih vprašanjih, to je o izmeni prebivalstva in njegove lastnine, kakor tudi o likvidaciji obveznosti je bil že dosežen spo razum. Nadalje je bilo sklenjeno, da se imenuje mešana komisija, pregledajo pooblastila in pospeši rešitev vseh tekočih zadev. PARIZ, U. junija. Vsled kratkega stika v neki destilaciji v prodmestju Montreuil je nastal požar, ki je zavzel ogromne dimenzije. Gasilci so imeli 5 ur dela, pred-no so onemogočili* nadaljno prpdiranje ognja. Pri reševanju sta prišla dva gasilca ob življenje, več pa jih je bilo ranjenih. Škoda se ceni na preko 20 milijonov frankov. Nad 600 delavcev je ostalo vsled požarne katastrofe brez dela. Leto II. (IX.), štev. 132 Maribor, torek 12. juniia 1928 Sfran ž.' MarTfiorstiT X F C C R Tf i K Jutra V m ar It) o ra, dne 12. VI. 1928. Nemško gasilno društvo v Sv. Lenartu — oživljeno MINISTER Dr. KOROŠEC RAZVELJAVIL RAZPUST BIVŠEGA NEMŠKEGA GASILNEGA DRUŠTVA V SV. LENARTU. Mar ibarski m dnevni drekr Zopet o automobilih One 19. decembra 1924 je veliki župan razpustil društvo »Freiwillige Feuervvehr in St. Leonhard« in to v smislu § 24 d. z. Razpust je utemeljen s tem, da društvo ni služilo svojemu smotru, po katerem bi se moralo pred vsem številčno krepiti, marveč je delalo celo zoper ta svoj smoter s tem, da trdovratno ni hotelo prejeti v društvo celo vrsto sposobnih in de-lazmožnih slovenskih članov, ki so prijavili svoj pristop in ker je tudi z drugimi v dotičnem odloku bliže navedenimi okolščinami očitno pokazalo, da hoče varovati ostanke nemško-nacijonalnega življa pri Sv. Lenartu- Ta odlok je sedaj razveljavil notranji minister dr. Korošec. Tri in pol leta se je mučil narodni poslanec g. Franc Žebot, da reši svojemu prijatelju Karolu Aublnu ta zadnji up in zatočišče naših takozvanih Nemcev in da stori slovenski narodnosti ravno to, kar pravi odlok g. ministra sa= mega, da se ne bi smelo zgoditi. Razlogi, ki so na papirju, so seveda dovedli g. ministra, da je po tako dolgem času smatral za potrebrfo, da se zopet oživi ta nemško društvo, obstojajo v tem, da so za njega merodajni le sklepi društvenega odbora ne pa dejanja funkcijonarjev izven odbora in da se mora ocena društvenega delovanja nasloniti samo na zadržanje društvenega odbora ob prilki, ko je več občanov prosilo za sprejem v društvo. Tozadevno pravi ta odlok doslovno sledeče: »Proti-slovensko delovanje gasilnega društva v obmejnem kraju kakšen je Sv. Lenart, bi moglo v resnici kvarno vplivati na mirno sožitje občanov in tako ovirati ali celo onemogočiti zasledovanje humanitarnega cilja, ki si ga je društvo postavilo. Oblast bi mogla vzetibrezdvoma tako delovanje za povod, da društvo razpusti. Ali v danem slučaju se je treba vprašati, ali je bil veliki župan ob vseh okolščinah upravičen zadržanje odbora tako oceniti. Brez večjih pomislekov bi mu mogel pripisati protislovensko ost, ako bi bili društveni člani sami Nemci in bi tudi v odboru sedeli sami Nemci. Ali notorično je, da so bili včanjeni tudi Slovenci. Od društva, v katerem so tudi Slo* venci, pa se vendar a priori ne sme pričakovati protislovenskih dejanj. Zato bi veliki župan ne smel odborovega zadržanja proglasiti takoj za protinarodnost-no demonstracijo, ampak bi moral popre-je dognati narodnostne razmere v društvu in potem za vsakega posameznika, ki ni bil sprejet, razloge za njegovo odklonitev. Do teh podobnih poizvedb bi mo ralo velikega župana nagniti že dejstvo, da so prizadeti prijavili svoj pristop korporativno in da je bilo med njimi cela vrsta oseb iz poklicov, iz katerih se naa vadno ne rekrutirajo gasilci. Če bi izvedel vse te poizvedbe, bi morda prišel do čisto druzega zaključka in do drugačne ocene zadržanja odbora. Ker tega ni ste* ril, je ostalo dejstvo, na katero je predvsem uprl svojo oceno in potem svoj ukrep, v bistvenih točkah nepojasnjeno-Nepopolno dognana dejstva pa ne morejo tvoriti podlage za oblastne odloke. Zato je bilo omenjeni odlok velikega župana razveljaviti. Razveljava odredbe O društvenem premoženju je podana samo po sebi. Glede vrnitve odvzetega društvenega premoženja se bo naknadno nemudoma potrebno ukrenilo.« Toliko g. minister dr. Korošec. Iz teh razlogov se vidi, da pripozna g. minister sam, da so bili razlogi, ki so napotili velikega župana k razpustitvi društva, v polni meri upravičeni, da pa smatra le postopanje kot tako kot pomanjkljivo, ker se on, ki seveda ne pozna naših nemčurskih trgov in nem-čurskih gasilnih društev iz materijala, ki ga je imel na razpolago veliki župan, ni mogel prepričati, da so navedbe in trditve v tem spisu resnične. Dosledno svojemu stališču kot najvišji varuh državljanskih pravic na eni strani ter kot varuh slovenskih državnih interesov, na drugi strani bi bil fnoral izvesti te polž* vedbe, katere je že pričakoval od mariborskega velikega župana in bi moral priti na podlagi teh poizvedb do konkretnih drugih zaključkov. G. minister pravi, da bi smatral kot protinarodno demonstracijo okoluost. če se res cela vrsta Slovencev, ki so hoteli vstopiti v gasilno društvo, brez tehtnih razlogov ni sprejela. Vprašamo ga javno, zakaj ni dal po svojih organih poizvedovati o resničnosti te trditve in o neutemeljenost; odklonilnega stališča odbora gasilnega društva. Iz razlogov gori navedenega odloka je razvidno, da se je očividno nalašč opustilo vsako poizvedovanje in se je verjelo le besedam g. intervenijenta. Sicer je nemogoče, da bi se od strani tako visoke oblasti kakor je ministrstvo spravil med svet tako površno utemeljevan odlok, ki si pomaga s trditvami, da je tam v Beogradu »notorično«, da so v kakem društvu pri Sv. Lenartu tudi Slovenci in da pride še z lepšim stavkom: da se od društva, v katerem so tudi Slovenci, vendar a priori ne sme pričakovati protisloven3 skih dejanj- Pri tem nam je ostal seveda g. dr. Korošec na dolgu odgovor, kaj misli pod besedo »Slovenec« in kako si predstavlja, da se v kakem društvu, v katerem sedijo tudi nekateri Slovenci, ki pa seveda niso v odboru, ne bi dalo od strani odbora izvesti kako protislovensko dejanje. Boljše, kakor ti razlogi, bi bilo nobenih razlogov in bi nam, ki poznamo prave razloge te razveljave, ravno tako zadostoval zgolj izdani odlok. Kako nujno in iz javnega stališča važno je bilo oživljenje starega gasilnega društva, kaže najbolje dejstvo, da so še danes vsi bivši člani nemškega gasilnega društva sedaj člani slovenskega gasilnega društva, izvzemši Nemcev g- Karola Aubla, Rudolfa Senekovitscha in Ernesta Pollanetza. Ti trije so gotovo vredni, da je notranje ministrstvo, ki mu sedaj prvič načeluje Slovenec, razveljavilo odlok mariborskega velikega župana. Eno je gotovo. Dr. Korošec je dosegel, da se je sedaj v človekoljubni poklic gasilca v našem trgu zopet naselilo strankarsko gibanje, da se je razbila sloga, v kateri so delovali dosedaj vsi činitelji trga — izvzemši gori navedene trojice. ___________________________ Dr- M. G. mariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 12. junija ob 20. uri »Puščavnikov zvonček« ab. A. Kuponi.. Sreda, 13- junija ob 20. uri »Othello« ab- B. Kuponi. Zadnlikrat. četrtek, 14. junija ob 20. uri »Puščavnikov zvonček« ab. D., Kuponi. Zadnjikrat- Petek, 15. junija ob 20. url »Jesenski manever«. Poslovilni večer gdč. Lubejeve in g. Bratuža. Izven. Zadnja operna predstava v maribor-skemgledališču bo v četrtek, 14. t. m. Vprizori se prekrasna .melodijozna in zelo zabavna opera »Puščavnikov zvonček«, ki je žela pri vseh vprizoritvah obl* lo priznanja in izborno zabavala občinstvo. Pohitimo v četrtek vsi k zadnji operni predstavi. VERDI: Ples v maskah (Gostovanje ge. Mitrovičeve in ge. Štag-ljar-Kogejeve). V soboto se je uprizorila ta opera zad» njikrat v tej sezoni. Zraven ge. Mitrovičeve, ki je navzlic hudi indispoziciji svojo nalogo spet vseskozi odlično rešila, smo imeli topot na našem odru go-Štagljar - Kogejevo iz Zagreba,v vlogi čarovnice Ulrike. Ga. ŠtagljarKo-gejeva je naša dobra znanka in še v najboljšem spominu izza dobe njenega delovanja na tukajšnjem odru (v sezonah 1922—24). Ze takrat je kot začetnica vzbujala pozornost s svojim zdravim in prijetnim altom. Danes je njen sočen in obsežen glasovni materijal temeljito izšolan ter v vseh legah enako lepo zveneč. Umetnica je podala svojo vlogo v pevskem oziru z efektom in v dvospevu z Amelijo (go. Mitrovičevo) je dosegla v 2. dejanju spontan aplavz pri odprti sce* ni- Predstava je bila spet vrlo posrečena ui bilo je mnogo cvetja in zasluženega 0-dobravanja. Tudi obisk je bil o r n, 24**h. Poi59*ettes;3rtiiwiorista9teifie poln para doksov ali|oru. Tiska Mariborska tiskarna d.