Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: "4100 Trst, Ulica Valdirivo 06, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI Posamezna številka 500 lir NAROČNINA četrtletna lir 5.000 - polletna lir 10.000 - Letna 20.000 — Za inozemstvo: letna naročnina lir 25.000 — Oglasi po dogovora Sped. in abb. post. I. gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1419 TRST, ČETRTEK 30. JUNIJA 1983 LET. XXXIII. Dober volilni uspeh SSk dosežena oba glavna cilja: Stoka 11 deželi, Špacapan v pokrajini Odvetnik dr. DRAGO ŠTOKA četrtič izvoljen za deželnega poslanca. Na Tržaškem je prejel 1.349 preferenčnih glasov. Slovenska skupnost bo tudi v novi mandatni dobi prisotna s svojima izvoljenima predstavnikoma v dveh za našo narodno skupnost zelo važnih političnih forumih. Na volitvah 26. in 27. junija je bil namreč dr. Drago Štoka četrtič potrjen v deželni svet Furlanije - Julijske krajine, v goriški pokrajinski svet pa je bil prvič izvoljen dr. Mirko Špacapan. S tem je SSk dosegla oba poglavitna cilja, katera si je zastavila v tej voiilni preizkušnji. 26. in 27. junija se je SSk, kot znano, predstavila na vseh volitvah, ki so bile za ta datum razpisane v naših krajih, se pravi tudi na vsedržavnih volitvah za senat in poslansko zbornico, čeprav je že vnaprej dobro vedela, da nikakor ne more računati z izvolitvijo kakega senatorja ali poslanca. Volilni izidi dokazujejo, da so se volilci SSk vsekakor v glavnem pozitivno odzvali pozivu strankinega vodstva, naj s svojo prisotnostjo na državnozborskih volitvah izrazijo svoj protest proti dosedanjemu ravnanju državnih oblasti in vsedržavnih strank v odnosu do naše narodne skupnosti, pa tudi da opozorijo vso slovensko javnost na važnost samostojnega in enotnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji. Na deželnih volitvah je SSk zabeležila prav lep uspeh, saj se je okrepila tako po številu glasov kot v odstotkih. V primerjavi z deželnimi volitvami iz leta 1978 je namreč SSk napredovala za desetinko odstotka in pridobila 992 glasov. V celoti je zbrala 10.465 glasov, kar je tudi njen dosedanji drugi največji volilni dosežek. Njen naj večji dosežek je še vedno iz leta 1968, ko je zanjo glasovalo 10.841 volilcev. Ce volilne izide nekoliko podrobneje pregledamo, lahko ugotovimo, da ni bil volilni uspeh SSk na deželnih volitvah v vseh okrožjih enak. V tolmeškem volilnem okrožju je SSk pridobila 12 glasov, v videmskem 237 glasov, v pordenonskem 91 glasov, v tržaškem 830 glasov, medtem ko je na Goriškem izgubila 178 glasov. Zadnji podatek nekoliko preseneča. Zanimivo je namreč, da je na deželnih volitvah go-riška SSk zbrala 2.776 glasov, na istočasnih pokrajinskih volitvah pa 2.996 glasov. Njen volilni uspeh na pokrajinskih volitvah je bil torej očitno boljši kot na deželnih, čeprav velja pripomniti, da je tudi na letošnjih pokrajinskih volitvah nazadovala, saj je na prejšnjih pokrajinskih vo- NA GLASOVI SLOVENSKE SKUPNOSTI VSEH DOSEDANJIH DEŽELNIH VOLITVAH Volilna okrožja Trst Gorica r^snr- Videm Pordenon. Tolmeč Skupno 1964 6.958 3.050 • — — — 10.008 1968 7.813 3.028 — — — 10.891 1973 7.196 2.989 — — — 10.185 1978 5.885 2.954 365 115 154 9.473 1983 6.715 2.776 602 206 166 10.465 N. B. Slovenska skupnost je prvič nastopila v vseh volilnih okrožjih v deželi leta 1978, ko je začel veljati nov volilni zakon, po katerem ni treba zbirati podpisov za predložitev kandidatnih list tistim političnim skupinam, ki imajo svoje predstavnike v deželnem svetu. rm\ litvah 1. 1978 zanjo glasovalo kar 3.279 volilcev. Zelo težko je seveda natanko opredeliti pomen teh volilnih izidov in premikov. Volilni izidi na Goriškem med drugim postavljajo zanimivo vprašanje, ali mogoče res obstaja skupinica slovenskih volilcev, ki še ni odkrila obstoja deželne SSk ali ki ta obstoj iz kakršnegakoli razloga zavrača. Kanalski Slovenci (tolmeško volilno o-krožje) so kljub njihovemu pičlemu številu dokazali tudi na teh volitvah, da so čvrsto narodno zavedni. Glasovi v pordenonskem volilnem okrožju so še vedno do neke mere uganka, vsaj v kolikor ni znano, da hi tamkaj obstajalo kako organizirano slovensko življenje na kakršnemkoli področju. Zgrešeno pa si je vsekakor predstavljati, da gre samo za pomote italijanskih ali furlanskih volilcev, kot so nekateri razlagali v preteklosti. Napredova- ZAHVALA VOLIVCEM Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti v Trstu se ob koncu volitev in po objavi volilnih rezultatov želi zahvaliti vsem volivcem in volivkam, ki so jo v tako zadovoljivem številu podprli s svojim glasom tako na parlamentarnih kot na deželnih volitvah. SSk izraža zadovoljstvo nad doseženimi uspehi, saj je na Tržaškem, ob vsem upadanju prebivalcev, prejela 830 glasov več kot na zadnjih deželnih volitvah. Ta porast glasov je toliko bolj vzpodbuden, ker menimo, da ga je treba pripisati novim in mladim volivcem. Pokrajinsko tajništvo SSk se zato iskreno zahvaljuje volivcem in volivkam, da so zaupali slovenski stranki, jo podprli na volitvah in s tem potrdili njeno politično linijo in njen porast. nje SSk v videmskem volilnem okrožju, v katero spada tudi Beneška Slovenija, pa je treba bržkone povezati z rastočo občutljivostjo tamkajšnjih Slovencev za narodnostna vprašanja. SSk je vsekakor zabeležila največji premik glasov na Tržaškem, kjer je, kot rečeno, napredovala kar za 830 glasov, odnosno za 0,5 odstotka. Brez dvoma gre za plod njene dosledno slovenske politike in njene povečane dejavnosti npr. v okviru dalje na 4. strani ■ RADIO TRST A Volilne uveljavitve slovenskih kandidatov 13 NEDELJA, 3. julija, ob: 8.00 Radijski dnevnik: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Mladinski oder: »Veliki bedaki« (Aleksander Marodič); 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Dvignjena zavesa; 12.40 Jugoslovanski skladatelji lahke glasbe; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Iz arhiva in tedenskih oddaj — Lahka glasba — Prenosi z naših prireditev; 19.00 Radijski dnevnik. IB PONEDELJEK, 4. julija, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Beseda ni konj; — Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Drago Jančar: »Galjot«; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Glasbeni potpuri; 12.00 Naš avto; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Zborovska glasba s tekmovanj in revij; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Pesmi in njihovi protagonisti — 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 19.00 Radiiski dnevnik. ■ TOREK, 5. julija, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Pogovori; 9.15 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Drago Jančar: »Galjot«; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Glasbeni potpuri; 12.00 Glasbeni jubilej: ob stoletnici organiziranega glasbenega šolstva na Slovenskem; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.03 Kratka poročila; 14.10 O-troški kotiček; 14.30 Naš jezik; 14.35 Poeti rocka; 15.45 Literarni listi; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Italijanski deželni avtorji: Renzo Cigoj: • Mizarjeva delavnica«; 19.00 Radijski dnevnik. K SREDA, 6. julija, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Po svetu sem in tja; 9.15 Roman v nadaljevanjih (u-metniško branje): Drago Jančar: »Galjot«; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nediških dolin; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Zvezdniki našega časa; 15.45 Literarni listi; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 7. julija, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 9.15 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Drago Jančar: »Galjot«; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: skladbe slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev; 11.30 Glasbeni potpuri; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Mladinsko popoldne; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Trikule - trakule, pogovori o naših otro-kih; 18.20 Črnske duhovne pesmi; 19.00 Radijski dnevnik. ■ PETEK, 8. julija, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Trim 7.a vsakogar; 9.15 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Drago Jančar: »Galjot«; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 12.00 Na počitnice; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Zborovska glasba: slovenske umetne in ljudske pesmi; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Mladinsko popoldne; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Razširjeni obzornik — Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Imena naših vasi; 19.00 Radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 9. julija, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 9.15 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje); Drago Jančar: »Galjot«; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Glasbeni potpuri; 12.00 »Bom naredu stzdice, čjer so včas’b'le« — glasnik Kanalske doline; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Mladinsko popoldne; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Izbrane melodije minulega desetletja; 17.30 Rubrika; 19.00 Radijski dnevnik. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 — Odgovorni urednik: Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 Poleg predstavnika SSk Draga Stoke sta na volitvah 26. in 27. junija bila potrjena v deželni svet Furlanije - Julijske krajine tudi dosedanja svetovalca KPI Boris Iskra ter Ivan Bratina. V goriški pokrajinski svet sta bila poleg predstavnika SSk Mirka Špacapana izvoljena še Jože Cej, ki je kandidiral na listi PSI, in Aleksandra Devetak, ki je kandidirala na listi Komunistčne partije Italije. Za senat je bila v drugem tržaškem volilnem okrožju potrjena komunistka Jelka Gerbec, medtem ko je Stojan Spetič prvi neizvoljeni kandidat KPI za poslansko zbornico. V tej zvezi velja nadalje omeniti, da so v nedeljo in ponedeljek bile v občinah Ta-vorjana in Dreka v Beneški Sloveniji tudi občinske volitve. V obeh primerih sta se na račun KD uveljavili krajevni listi, ki v svojih volilnih programih med drugim poudarjata ovrednotenje etničnih in jezikovnih dobrin. SESTAVA NOVEGA DEŽELNEGA SVETA Stranke KD 23 poslancev (prej 26) —3 KPJ! 14 poslancev (prej 14) — PSI 7 poslancev (prej 5) + 2 LpT 4 poslanci (prej 4) — PSDI 3 poslanci (prej 2) + 1 MSI 3 poslanci (prej 3) — PRI 3 poslanci (prej 1) + 2 MF 2 poslanca (prej 2) — PLI 1 poslanec (prej D — DP 1 poslanec (prej D — SSk 1 poslanec (prej D Skupno 62 poslancev KD — Krščanska demokracija; KPI — Komunistična partija Italije; PSI — Italijanska socialistična stranka; LpT — Lista za Trst; PSDI — Socialdemokratska stranka Italije; MSI — Novofašistieno gibanje; PRI — Republikanska stranka Italije; MF — Furlansko gibanje; PLI — Liberalna stranka Italije. Kakšno bo zastopstvo v parlamentu za ostale manjšine v Italiji? V deželi Doline Aoste izvolijo po statutu po enega senatorja in po enega poslanca, pri čemer imajo samostojno volilno okrožje, brez izračunavanja kakih ostankov v vsedržavnem merilu. Potrjena sta bila senator Fosson in poslanec Dujany. Oba sta bila kandidata Union Valdotaine in krajevne, francosko orientirane skupine Ljudskih demokratov. Južnotirolska ljudska stranka je potrdila tri senatorje, izgubila pa je enega po- IZIDI JAPONSKIH VOLITEV Na Japonskem so objavili končne izide volitev za obnovitev polovice senata, ki šteje 252 članov. Zmagali so liberalni demokrati ministrskega predsednika Naka-soneja. Od 126 sedežev so jih liberalni demokrati dobili 68 ali tri več kot na prejšnjih volitvah. Socialisti, ki so glavna opozicijska stranka, so prejeli 22 sedežev ali štiri manj. Budistična stranka je ohranila 14 sedežev in socialni demokrati 6 sedežev, žev ali dva več kot na prejšnjih volitvah, žev ali dav več kot na prejšnjih volitvah. Leopold Nandič -svetnik V nedeljo, 16. oktobra, bo papež proglasil za svetnika blaženega Leopolda Mandiča, dalmatinskega redovnika, ki je živel 40 let v Padovi in je znan in priljubljen tudi med slovenskimi verniki. Novico o razglasitvi so sporočili njegovi redovni tovariši v Rimu. Do kanonizacije bo prišlo med bližnjo svetovno škofovsko sinodo, ki se bo pričela v Vatikanu 29. septembra. Posvečena bo spravi in spokornosti. Leopold Mandič velja namreč za apostola spovedi, saj je štiri dolga desetletja dnevno spovedoval od jutra do večera množice romarjev, ki so prihajali v padovanski samostan. Za blaženega ga je razglasil papež Pavel VI. 2. maja 1976. Sedanji papež pa je obiskal njegov grob lanskega septembra, ko je prišel v Padovo. BRATOMORNO KLANJE V dolini Bekaa v Libanonu se nadaljujejo boji med palestinskimi uporniki, ki jih vodi Abu Mousa, in gverilci Al Fata-ha. Zdi se, da so uporniki zasedli še neko drugo strateško pomembno vas na področju. Gverilci Al Fataha so se umaknili. Falangistični radio trdi, da je pri spopadih umrlo sedem gverilcev med katerimi je bil tudi neki častnik »Ljudske fronte« Ahmeda Jibrila. Kakih dvajset oseb je bilo ranjenih med temi so bili tudi civilisti. Napetost otežuje posredovalna prizadevanja za premostitev hudega spora v palestinskem gibanju. slanca. Prej jih je imela 4, zdaj pa 3. Tu se pozna, da je za poslansko zbornico nastopala prvič nemška motilna lista Wah-lerverband, ki združuje Stranko neodvisnih in Domovinsko zvezo Heimatbund. Za senatorje so bili potrjeni v Bocnu Mitterdorfer, v Briksnu Brugger in v Tri-dentu neodvisni senator Fontanari. V poslansko zbornico so bili izvoljeni Riz, Ebner in Benedikter, ki so bili vsi potrjeni. Izpadel je Frasnelli. Riz je samo v bocenski pokrajini prejel nad 86.000 preferenc. Južni Tirolci in Aostanci po volitvah Glavna značilnost državnozborskih volitev v Italiji Začetek hiranja moči K D Za državnozborske volitve, ki so bile v nedeljo, 26. t.m., je prav gotovo najbolj značilen velik osip glasov na listah Krščanske demokracije, se pravi stranke, ki je v Italiji vodilna v vsej povojni dobi. Krščanska demokracija je nazadovala za kar šest odstotkov in jo od komunistične partije Italije ločita le še kaka dva odstotka glasov, kar pomeni, da je KPI skoraj dohitela svojega tradicionalnega nasprotnika — krščanskodemokratsko stranko. To se ni zgodilo predvsem zato, ker se KPI ni posrečilo združiti v enotno fronto vseh sil na skrajni levici, kar velja predvsem za Proletarsko demokracijo, ki je zbrala poldrugi odstotek glasov in ima v novi poslanski zbornici sedem poslancev. Druga značilnost nedeljskih državnozborskih volitev predstavlja dejstvo, da Craxijeva socialistična stranka, ki je pravzaprav povzročila razpis predčasnih volitev, ni dosegla tistega uspeha, kot si ga je pričakovala in kot so tudi mnogi (prizadeti) opazovalci prerokovali. Socialisti so sicer napredovali tako na volitvah za poslansko zbornico kot za senat, vendar le za 1,6 odstotka oziroma za en odstotek, kar je odločno premalo, da bi jim lahko bila priznana vodilna vloga v italijanskem političnem življenju. Krščanska demokracija je kljub nedeljskemu porazu trikrat močnejša politična sila od socialistične stranke, kar velja, čeprav v nekoliko manjši meri, tudi v primerjavi s komunisti. Tretja, zares zaskrbljujoča značilnost nedeljskih političnih volitev je dalje znatna okrepitev misovskega gibanja, se pravi nov o fašistične stranke, ki je v primerjavi s prejšnjimi parlamentarnimi volitvami napredovala za poldrugi odstotek v poslanski zbornici. Očitne je del volivcev, ki so zapustli KD, prešel k misovskemu gi- banju, bodisi iz protesta proti »splošnemu neredu« v državi, bodisi zaradi starih skomin, saj ne smemo pozabiti, da je predhodnik misovskega gibanja, to je Mussolinijev fašizem, užival konsenz širokih i-talijanskih ljudskih množic in ni bil le izraz peščice nasilnežev, kot skušajo zadnja leta dokazovati številni italijanski (zainteresirani) pisci. Če to ne bi držalo, si zares ne bi znali razlagati, zakaj je na 40. obletnico padca fašizma (bliža se namreč 25. julij) nič manj kot dva milijona in pol italijanskih volivcev glasovalo za MSI na volitvah za poslansko zbornico in kakih 250 tisoč manj za senatno zbornico. MSI je ostala četrta najmočnejša politična sila v državi, saj ima kar 42 poslancev in 18 senatorjev. Izredni padec glasov Krščanske demokracije utegne pomeniti začetek postopnega hiranja njene politične moči in s tem tudi postopnega izgubljanja oblasti, ki je bila trdno v njenih rokah od leta 1948 do današnjih dni. Izidi državnozborskih volitev pa prav gotovo pomenijo pomemben in morda celo zgodovinski mejnik v italijanskem političnem življenju, čeprav je treba biti pri takih predvidevanjih, glede na posebne in hudo zapletene italijanske razmere, zelo previdni. Kakšno vlado bodo sestavili po teh volitvah? Podatki kažejo, da je še najbolj verjetna ponovna sestava petstrankarske koalicije, zlasti glede na to, da demokratično alternativo, ki jo predlaga tajnik KPI Berlinguer, odklanjajo tako socialisti kot socialdemokrati, republikanci in liberalci, se pravi celotni tako imenovani laično-so-calistični blok. Cena, ki jo bo morala plačati KD, pa bo v novih razmerah precej višja, kot v prejšnji zakonodajni dobi, kajti laično-socialistični blok se je v nedeljo precej okrepil (od prejšnjih 107 na današ- njih 141 poslancev). Vendar pri celotni zadevi ne gre samo za obliko zavezništva (za tako imenovano formulo), temveč tudi in predvsem za njegovo vsebino, to je za programe, s katerimi bi se nova koalicija morala lotiti hudih kriz na najrazličnejših področjih (gospodarskem, družbenem, moralnem, kulturnem itd.). Novi zbornici se bosta sestali 12. julija ter na prvem zasedanju izvolili predsednika senata in poslanske zbornice. Do tega dne pa se bodo morda že pokazali tudi prvi obrisi rešitve vprašanja sestave nove vlade. Zares začetek keaca liste Na državnozborskih volitvah je v tržaškem volilnem okrožju doživela hud poraz Lista za Trst, ki se ji ni posrečilo ponovno izvoliti svojega predstavnika v rimski parlament. Pekoč osebni poraz je doživel predvsem prvak Liste za Trst, bivši tržaški župan Manlio Cecovini, ki je zapustil župansko mesto v globokem prepričanju, da bo izvoljen v senat ali v poslansko zbornico, oziroma v obe zbornici, saj je kandidiral tako za senat kot za zbornico. Precejšen del glasov Liste za Trst pa je prešlo k drugim listam, v manjši meri tudi k listi socialistične stranke, na kateri je kandidirala dosedanja poslanka Liste za Trst in ena izmed ustanoviteljev tega protestnega gibanja, Aurelia Gruber Benco. Nekaj glasov Liste se je vrnilo k svojemu izvoru, to je k misovski stranki; več nekdanjih Listarjev pa je verjetno zamerilo Cecoviniju, da je zapustil župansko mesto in se mislil politično udejstvovati v Rimu. To pa ni v skladu z enim glavnih razlogov in vzrokov, zaradi katerih se je Lista rodila. Poraz, ki ga je doživela Lista na državnozborskih volitvah, bo gotovo imel globlje politične posledice v tržaški občniski in tudi. pokrajinski upravi, kjer majo Listarji relativno večino, zdaj pa je v njihovih vrstah nastal hud in morda celo nepopravljiv razkol. Jasno je, da so v težave zašli tudi socialisti in druge tako imenovane laične stranke, ki skupno z Listo sodelujejo v obeh upravah. Zato je treba pričakovati nove krize tako v okviru tržaške občinske kot pokrajinske uprave. Vsekakor drži, da pomenijo izidi političnih volitev zares začetek konca Liste. Izidi državnozborskih volitev na Tržaškem so zanimivi tudi za notranji razvoj v Krščanski demokraciji. Ta je za poslansko zbornico ponovno kandidirala dosedanjega poslanca Tombesija, o katerem je znano, da koketira z Listo, zlasti kar zadeva odnose s slovensko manjšino. Tom-besi pa je na volitvah propadel in je namesto njega bil izvoljen dosedanji deželni odbornik Sergio Coloni, ki kot bivši pokrajinski in deželni tajnik Krščanske demokracije zelo dobro pozna manjšinsko problematiko, s katero se je dolga leta osebno ukvarjal. Prejel je nekaj nad 200 preferenčnih glasov več kot njegov tekmec. SESTAVA NOVEGA PARLAMENTA Stranke SENAT POSLANSKA ZBORNICA KD 120 sedežev (prej 138) —18 225 sedežev (prej 262) —37 KPI 107 » ( » 109) — 2 198 » ( » 207) — 9 PSI 38 » ( » 32) + 6 73 » ( » 62) + 11 MSI 18 » ( » 13) + 5 42 » ( » 30) + 12 PRI 10 » ( » 6) + 4 29 >; ( » 16) + 13 PSDI 8 » ( » 9) — 1 23 » ( » 20) + 3 PLI 6 » ( » 2) + 4 16 » ( » 9) + 7 SVP 3 sedeži ( » 3) — 3 sedeži ( » 4) — 1 UV 1 sedež ( » 1) — 1 sedež ( » 1) — PR 1 » ( » 2) — 1 11 sedežev ( » 18) — 7 P.S. Az. 1 » — + 1 1 sedež ( » —) + 1 Drugi 2 sedeža — + 2 1 sedež ( » 1) — DP — — — 7 sedežev ( » —) + 7 Skupno 315 sedežev 630 sedežev KD — Krščanska demokracija; KPI — Komunistična partija Italije; PSI — Italijanska so-icalistična stranka; MSI — Novofašistično gibanje; PRI — Republikanska stranka; PSDI — Socialdemokratska stranka; PLI — Liberalna stranka SVP — Južnolirolska ljudska stranka; UV — Valdostanska zveza; PR — Radikalna stranka; P.S. Az. — Sardinska akcijska stranka; DP — Proletarska demokracija. XVIII. STUDIJSKI DNEVI društva slovenskih izobražencev — Trst 2., 3. in 4. septembra 1983 Peterlinova dvorana, Trst, Donizettijeva ulica 3 Petek, 2. septembra 1983 Ob 17.30: Predstavitev sodelujočih na letošnji Dragi zastopnikom javnih občil in javnosti. Ob 18.00: Posvetovanje o slovenskih kulturnih revijah ob izidu prve številke CELOVŠKEGA ZVONA. Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulica 89 Sobota, 3. septembra 1983 Ob 16.00: Slovesna otvoritev; po otvoritvi predavanje: SLOVENIJA V OSEMDESETIH LETIH Analiza družbenopolitičnega, gospodarskega in narodnostnega stanja Slovenije 17 let pred iztekom drugega tisočletja. Predavatelj, ki uživa v svoji stroki mednarodni ugled, bo iz ugotovitev razvil poskus pogleda v slovensko prihodnost: visoko razgledanost bo povezal z občuteno narodno zavzetostjo. Nedelja, 4. setpembra 1983 Ob 10.30 predavanje: KVAS NOVEGA KRŠČANSTVA Kakšna nova ozvezdja vidi vzhajati kristjan nad Cerkvijo 20 let po II. vatikanskem koncilu? Kakšno novo rast zaznava v njenem starem in večno mladem organizmu? V kakšni meri je krščanstvo kvas svetovnemu in tudi slovenskemu času? Tema, nadvse aktualna v tem zenitskem trenutku papeže-vanja Janeza Pavla II. Po predavanju diskusija. Ob 16.00 predavanje: NA RAZVODJU DVEH KULTUR Koroški in primorski slovenski zamejec živi na razvodju dveh kultur: slo-vensko-nemške in slovensko-romanske. Naj gre ta dvojnost v smer dileme ali obogatitve? Poudarjene provincializa-cije ali sproščene evropskosti? Po predavanju diskusija, Sklep, družabnost. Nedeljska služba božja bo ob 9. uri v parku na prostem: maševal bo dr. Pavle Za-blatniik, bivši ravnatelj Gimnazije za Slovence v Celovcu. Zmerom je mišljena poletna ura. Dober volilni ■ nadaljevanje s 1. strani krajevnih sekcij. Toda ta volilni uspeh je treba po vsej verjetnosti razumeti tudi kot posledico večje odprtosti, ki jo je SSk pokazala do tistih slovenskih volilcev, ki so doslej podpirali vsedržavne italijanske politične stranke. Na dlani je, da SSk lahko pridobi na Tržaškem nove glasove prvenstveno v vrstah slovenskih pristašev Komunistične partije Italije in Socialistične stranke Italije. Do tega pa lahko pride le, če SSk dokaže neko pluralistično širino, kakor se je sicer to tudi dejansko dogajalo v zadnjih letih pa tudi med zadnjo volilno kampanjo, ltavno ta je mogoče ena tistih ugotovitev, ki bi jih morala SSk u-poštevati v svojem nadaljnjem delovanju na Tržaškem pa tudi na Goriškem. Rahel osip glasov goriške SSk je namreč treba po vsej verjetnosti pripisati prav njeni sedanji nekoliko ozkj in do drugače politično opredeljenih Slovencev togi politični liniji. Kar zadeva Tržaško pa velja v tej zvezi še omeniti, da je SSk dosegla svoj volilni višek 1. 19S8, ko je v tej pokrajini nastopala Pahorjeva in Vrabčeva Slovenska levica. Druga važna ugotovitev za nadaljnje delovanje SSk pa zadeva njene volilce zu- Jadranje: TPK Sirena V nedeljo, 27. t.m., so se mladi jadralci Tržaškega pomorskega kluba SIRENA udeležili področne regate razreda Optimist v Tržaškem zalivu, ki jo je organiziralo Tržaško jadralno društvo Societa Triestina della Vela. Na vrsti sta bili dve preizkušnji. Regate se je udeležilo 45 jadralcev. Sireninih jadralcev je bilo enajst. Končni izid je naslednji: 1. Malica - Burja Izola, 2. Perčin - Jadro Koper, 3. Gasparini - Burja Izola, 4. Arjana Bogateč, 8. Davorin Starc in 9. Aleksander Panjek, vsi od Tržaškega pomorskega kluba SIRENA. V ponedeljek se je na barkovljanskem nasipu začel prvi jadralni tečaj razreda Optimist v organizaciji kluba SIRENA Vpisanih je 12 mladih udeležencev od šestega do 14. leta starosti. Jadralni tečaj vodi koprski vaditelj Lado Barbarič. Na programu sta še dva jadralna tečaja razreda Optimist. Za vpisovanje in informacije vsak dan na društvenem terenu. MLADINSKI ZBOR GM Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi Stojan Kuret, je odpotoval z letalom na Holandsko, kjer je 9. mednarodni zborovski festival v Haagu. Mladinski zbor ima za seboj uspešno sezono, v kateri je imel vrsto nastopov, med drugim pomembni celovečerni koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani januarja, ko so mladi pevci nastopili v okviru zborovskega abonmaja. Prvič so nastopili ob spremljavi velikega orkestra in s sodelovanjem dveh priznanih solistk pod vodstvom Stojana Kureta. Pred kratkim pa je zbor dosegel zelo dobro uvrstitev na Mladinskem festivalu v Celju, kjer je prejel zlato plaketo. Mednarodni zborovski festival v Haagu je pomembna glasbena prireditev, na kateri letos nastopa 62 zborov iz evropskih in izvenevropskih držav. Tekmovanje je v petih kategorijah. Mladinski zbor Glasbene matice je gost Tienerchora iz Ridder-kerka. Tržaški pevci bodo na Nizozemskem nastopili petkrat. ŠOLSKA VPISOVANJA Ravnateljstvo drž. trg. teh. zavoda »Z. Zois« v Trstu z oddelkom za geometre sporoča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1983/84 vključno do 7. julija 1983. Prav tako poteka vpisovanje za oddelek za zunanjo trgovino v Gorici. Uradne ure so vsak delavnik od 9. do 12. ure. uspeh SSk... naj tržaške in goriške pokrajine. Ko se je 1. 1978 prvič predstavila v videmskem, tol-meškem in pordenonskem volilnem okrožju, je SSk zbrala skupnih 634 glasov, letos pa kar 974 glasov. V obeh primerih so ti glasovi znatno ali celo odločilno pripomogli k izvolitvi deželnega svetovalca. Letošnji volilni porast je še posebno presenetljiv, če upoštevamo npr. dejstvo, da se je del zavednih beneških Slovencev opredelil na teh volitvah za Furlansko gibanje in v tem delno tudi uspel, saj je njegov kandidat Ferrucio Clavora prejel kar 428 preferenčnih glasov. Vse to postavlja očitno pod vprašaj stališče tistih krogov v SSk, ki menijo, da zaenkrat nima smisla vlagati truda za slovensko politično delo v videmski pokrajini in še posebej v Beneški Sloveniji. —O--- POLJSKA OCENA PAPEŽEVEGA OBISKA V sredo, 29. t.m., se je v Varšavi sestala mešana komisija, ki jo sestavljajo člani poljske vlade in poljske škofovske konference, da bi razpravljala o poteku in pomenu drugega obiska papeža Janeza Pavla II. na Poljskem. Po poročilih agencije PAP so člani komisije soglasno pozitivno ocenili papeževo potovanje in njegove dosedanje posledice tudi na družbenopolitičnem področju. Papež je v resnici skušal zadovoljiti vse poglavitne komponente poljskega družbeno-političnega življenja: med svojim obiskom je večkrat poudaril nujnost spoštovanja verskih in človečanskih svoboščin, kakor tudi nujnost svobodnega sindikalnega združenja in nastopanja poljskih delavcev. Pri tem pa ni nikoli frontalno nastopil proti sedanjemu poljskemu režimu. Prejeli smo SINDIKAT SLOVENSKE SOLE O FAŠISTIČNIH IZZIVANJIH Odbor Sindikata slovenske šole, tajništvo Trst, je na svoji redni seji dne 21. junija obravnaval vznemirljive dogodke, ki so se pripetili v nekaterih vaseh tržaške pokrajine v volilni kampanji. Odbor Sindikata slovenske šole — izraža solidarnost žrtvam fašističnega izzivanja, — obsoja pomanjkljivo skrb pristojnih oblasti za ohranitev javnega miru, — cbsoja pasivno zadržanje vlade glede uzakonitve globalne zaščite Slovencev v Italiji, kot temeljni prispevek k sedanjemu političnemu položaju in njegovim degeneracijam. — obžaluje, da italijanski demokratični šolniki v 38 letih po vojni niso uspeli vliti tržaški mladini toliko znanja in demokratične vzgoje, da bi ne bila več plen fašističnega gibanja, — ugotavlja, da je za dokončen poraz fašizma občasna aktivna zavzetost slovenskega prebivalstva veliko premalo, saj lahko privede do dejanskega primernega sožitja samo dosledna vsakodnevna aktivna zavzetost za enakopravnost Slovencev in slovenskega jezika. ODBOR SSS Slovesna otvoritev občinske telovadnice v Sovodnjah V okviru praznovanj, (ki jih že več let prireja občinska uprava iz Sovodenj, je bila pretekli petek, 24. junija, slovesna otvoritev telovadnice, ki jo je občima dala zgraditi za potrebe domačih športnih društev, organizacij in skupin. Novi objekt stoji sredi vasi, nasproti Kulturnemu domu, v bližini cerkve, nedaleč od občine. Načrt za telovadnico je izdelal arhitekt Jože Cej, ki je za to svoje delo in za vo- 13. ZAMEJSKI FESTIVAL DOMAČE GLASBE bo v Števerjanu v soboto, 2. julija, ob 21. uri in v nedeljo, 3. julija, ob 17. uri. V soboto ob 19. uri odprtje razstave del, ki jih bodo prispevali števerjanski umetniki. Festival organizirata društvo F.B. Sedej in ansambel Lojze Hlede, pod pokroviteljstvom občine Steverjan. denje pri gradnji prejel prav na otvoritveni slovesnosti občinsko priznanje. Približno tisoč ljudi se je zbralo pretekli teden v Sovodnjah ob tem važnem dogodku. Prišli so predstavniki oblasti, šolstva, političnih strank, športnih in drugih organizacij, iz zamejstva in matične domovine, pa tudi iz boilj oddaljenih krajev. Slovesnosti so se udeležili predsednik pokrajine Cumpeta, predstavniki CONI prof. Civelli, ki je tudi prinesel pozdrav zveze, pokrajinski delegat CONI Cristia- Na strokovnem zavodu za trgovino »Ivan Cankar« so z uspehom opravili maturo čez 3. razred sledeči dijaki: Nadja Battisti, Robert Cotič, Julijan Caudek, Ladi Devetak, Nada Devetak, Maurizio Juren, Robert Juren, Benedikt Kosič, Gemna Kovic, Patrizia Stekar, Nadja Šuligoj, Simon Terpin in Andrej Vogrič. 3 dijaki niso izdelali. Na nižji srednji šoli »Ivan Trinko« pa so bili izidi sledeči: III. A razred: Viviano Coren, Damiana Devetak, Monica Ferletič, Tanja Kocjančič, Lara Nanut, Liliana Matelli, Metka Peterin, Myrta Pod-veršič, Cristina Sturm, Marko Černigoj, Walter Ferfoglia, Denis Gergolet, Marko Gulin, Robert Klanjšček, Robert Kocjančič, Karlo Markič in Silvester Visintin. III. B razred: Emanuela Bassini, Mirjam Bolčina, Alenka Florenin, Mirija Grauner, Nadja Grauner, Irene Gulin, Silvana Humar, Laura Ocretti, Marina Ussai, Nataša Vogrič, Tamara Zužič, Igor Devetak, Jožko Devetti, Dario Flos-pergher, Pavel Lakovič, Luca Marassi, Emil Peric, Marko Tamiari. III. C razred: Eriča Codermaz, Tanja Devetak, Cristina Gergolet, Laura Leghissa, France- ni, župani Scarano, Lavrenčič, Colja, Debeljak, za števerjansko občino odbornik Ciril Terpin, pokrajinska odbornica Ferletič, konzul Mirošič, tajnik SKGZ Rupel, predsednik SSO Paulin, pokrajinski tajnik SSk Terpin in predsednik Gradnik, predsednik SZDL iz Nove Gorice Lojze Lah, bivši sovodenjski župan Češčut, predsednik Kmečke banke Leban, predstavniki pobratenih občin iz Škofje Loke, Smederevske Palanke, Medicine pri Bologni in številni drugi izvoljeni predstavniki in zastopniki raznih organizacij. Novo telovadnico je blagoslovil domači župnik Marjan Komjanc, slavnostni govor pa je imel župan Vid Primožič. Sovodenjski župan je najprej spomnil na prvo zamisel za izgradnjo tega objekta izpred skoraj dvajset let, potem ko je podčrtal dejstvo, da je pred 32 leti občina Sovodnje ponovno dobila avtonomij ! jo, s tem pa se je tudi začela tista težavna doba, v kateri je bilo treba ustvarjati na vseh področjih, to se pravi tudi na športnem. Med vsemi dosežki pa je nedvomno največjega pomena prav nova telovadnica, ki jo občinska uprava poklanja celotni skupnosti. Zupan Primožič je zatem poudaril, kako velike važnosti je bil doprinos občanov pri uresničevanju tega športnega objekta; to pa je raslo iz potrebe, da bi dobili svoj športni dom in v njem razvijali tisto dejavnost, za katero je bil zgrajen. Sledila je podelitev priznanj ob letošnjem občinskem prazniku, še prej se je župan zahvalil načrtovalcu arh. Ceju in podjetjem, ki so objekt zgradila. Občinsko priznanje so poleg arh. Cej a prejeli Ivan sca Lo Grasso, Daniela Marcovič ,Ana Turus, Vanek Battello, Peter Cej, Amedeo Cotič, David Devinar, Marko Ferfolja, Pavel Hmeljak, Walter Princi, Jožef Radetti, Mitja Rupel, Marko Zavadlav. III. D razred: Lidija Ciglič, Marija Humar, Mateja Klanjšček, Irina Laco, Mara Leban, Daniela Orlandi, Mirta Pahor, Davorin Bensa, Dario Bernardis, David Bresciani, Maurizio Buzzi-nelli, Valentin Cernic, Dušan Cossutta, Damijan Lutman, Marjan Onesti, Robert Šuligoj, Rudi Tomšič. III.E razred: Dunja Grillo, Nadija Ferletič, Katja Frandolič, Laura Furlan, Tanja Peteani, Roberta Plet, Cristina Sošol, Lara Visintin, Raf-faela Zavadlav, Klavdij Ferfolia, Jurij Kovic, Damijan Klanjšček, Albert Sosol, Igor Tomšič, Mario Visintin. III. F razred: Mirjam Cernic, Cinzia Cotič, Loredana Cingherli, Ingrid Cotič, Anita Kerpan, Albina Komic, Katrin Luvisuttin, Nadja Marassi, Tanja Visintin, Anita Zotti, Daniela Boskin, Pavel Durčič, Mitja Juren, Albert Kovic, Mirjam Likar, Samo Mucci, Andrej Pacor, David Pahor, Diego Paoletti, Flavia Primožič, Roberto Tabaj. Izjava dr. Mirka Špacapana Zdravnik dr. MIRKO ŠPACAPAN novi goriški pokrajinski svetovalec Dr. Mirko Špacapan je novi predstavnik SSk v goriškem pokrajinskem svetu. Takoj po izvolitvi je za naš list podal tole izjavo: »Najprej naj povem, da sem izredno zadovoljen, ker se je SSk kljub številnim težavam lepo uveljavila v tej hudi volilni preizkušnji in to kjerkoli se je predstavila. Sem spada seveda tudi volilna uveljavitev SSk na Goriškem. Zelo sem ponosen, da sem postal novi svetovalec SSk v goriškem pokrajinskem svetu. To pa zato, ker sem prepričan, da je edino SSk veren zagovornik potreb in zahtev Slovencev v Italiji in da je SSk edina politična organizacija, ki nas kot Slovence predstavlja v italijanski javnosti. Volitve so med drugim pokazale, da nudi danes SSk dokaj solidno in široko osnovo za večje politično poenotenje Slovencev v Italiji. Prepričan sem namreč, da bodo slovenske vo-lilke in volilci v bodoče čedalje bolj spoznavali resničen pomen SSk in da jo bodo zatorej v čedalje večjem številu podpirali. Kot je sicer naši javnosti že znano, sem letos prvič izvoljen v goriški pokrajinski svet in s tem tudi prvič neposredno vstopam v po-litično-upravno življenje. Globoko se zavedam odgovornosti tega položaja, ki je, kot rečeno, zelo pomembno za vse Slovence na Goriškem. Zato bom skušal opravljati svoj mandat s čim-večjo resnostjo in skrbnostjo. FRANCOSKA NEVTRONSKA BOMBA Francoski obrambni minister Hernu je nekemu zahodnonemškemu listu izjavil, da je Francija na Tihomorskem otoku Mu-rorao preizkusila nevtronsko bombo. Francija bo lahko izdelovala novo bombo v okviru obrambnega programa 1984-1988, če bo tako odločil predsednik Mit-terrand, ker so že zagotovljena finančna sredstva. dalje na 7. strani BI Izidi matur na trgovski in nižji srednji šoli v Gorici IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Novomašna številka Družine Kot je že običaj, je tudi letošnja novomašna številka slovenskega verskega tednika Družina iizšla v povečanem obsegu in z barvno reprodukcijo na naslovni strani. Tu je natisnjena »Večerja v Emavsu« italijanskega slikarja Ja-copa Pontorna (1494-1557). Uvodno razmišljanje je prispeval 'koprski škof dr. Janez Jenko, ki ga zaključuje takole: »Dragi novomašniki, dragi bratje duhovniki v Cerkvi na Slovenskem, vsem iskreno želim, da bi bili v tem izrednem »letu božjega usmiljenja« in v vseh prihodnjih letih odrešenja s svojim življenjem, s svojim oznanjevanjem, predvsem pa z doslednim uresničevanjem svojega poslanstva »duhovnika — drugega Kristusa« prepričljivi glasniki božje ljubezni.« V tej številki Družine je zelo važen intervju z ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem o pravkar ustanovljeni slovenski pokrajinski škofovski konferenci, ki jo sestavljajo trije slovenski škofje in trije njihovi pomožni škofje, lahko pa so člani tudi drugi škofje, ki živijo v Sloveniji, za kar pa je potreben poseben sklep pokrajinske škofovske konference. Na naslednjih straneh so spregovorili letošnji novomašniki sami o sebi in svojem delu, ki jih čaka, obe osrednji strani lista pa sta namenjeni kratkim osebnim podatkom novomašni-kov z njihovimi slikami. Vseh je 27, od tega 13 škofijskih (Maribor 7, Ljubljana 4, Koper 1, Buenos Aires 1), redovnih pa je 14 (salezijancev 5, jezuitov 3, minoritov, kapucinov in lazaristov po dva). V Sloveniji bo 23 novih maš, ena je že bila spomladi v Franciji, tri nove maše pa bodo jeseni v Argentini, kjer imajo novomašniki svojce. Oba primorska novomašnika sta bila posvečena na praznik sv. Petra in Pavla v Logu pri Vipavi. To sta salezijanec Homan Kutin iz Nižjeavstrijski deželni glavar Siegfried Lud-wig in njegov namestnik in deželni kulturni referent Leopold Griinzweig sta 14. maja v zgodovinsko pomembnih prostorih dunajske palače Palffy (ki se danes, ko je v celoti namenjena kulturnim in znanstvenim prireditvam, imenuje tudi »Avstrijska hiša«) odprla tako imenovane »Nižjeavstrijske dneve« z mnogimi kulturnimi prireditvami in razstavami. V okviru teh prireditev so organizirali v palači Palffy tudi posebno literarno razstavo. Na njej so predstavljeni v besedi, podobi in knjigi vsi pomembnejši književniki, ki so se v Nižji Avstriji rodili, živeli ali pa v tej avstrijski deželi delovali. Na obširen način je na razstavi predstavljen z besedo in fotografijo na veliki večmetrski tabli tudi slovenski rojak Lev DETELA, ki je v Nižji Avstriji s svojo družino preživel skoraj deset let življenja in bil tu tudi aktivno povezan s številnimi kulturnimi organizacijami in v prijateljskih stikih z mnogimi pisatelji in drugimi umetniki ter pedagogi. Niso pa prikazana samo Detelova nemška dela, temveč je omenjeno, da je napisal tudi mnogo sloven- vasi Krn in škofijski duhovnik Andrej Vovk iz Goč pri Vipavi. Prvi bo daroval novo mašo na Libušnjem 31. julija, drugi pa na Gočah 10. 7. V novomašni številki Družine je zelo tehtno tudi »Pismo novemu slovenskemu 'kulturnemu delavcu«, ki ga je napisal Mirko Mahnič. V njem takole pravi: »Dragi novomašnik, prve štiri semestre Vašega bogoslovnega učenja sva se vsak teden po eno uro srečevala pri pogovorih o našem jeziku in takrat smo pogosto izrekovali besedo s širokim duhovnim in tvarnim pojmovnim obsegom: kultura, omika ... Duhovnikova osebna omika temelji predvsem na nravnih krepostih (čvrst stik z Bogom, notranja čistost, iskrena odprtost, pozaba samega sebe, neutrudljiva marljivost, a nič manj ponos in pogum), na globini duhovnih spoznanj, na širini izobrazbenih razgledov. Močnejša in plodnejša je, trdneje postavljena v prostor in čas, če jo krepi še izročilo slovenske duhovne zavesti, ki se najjasneje izraža v Prešernu«. V eno od študentskih verskih skupin v Mariboru sta skozi vse leto prihajala tudi dva letošnja novomašnika in proti koncu šolskega leta so ti študentje pripravili srečanje z letošnjimi mariborskimi bogoslovci. Sami novomašniki so študente izzvali s tem vprašanjem: »Kaj vi pričaikujete od današnjega duhovnika?« Eden od študentov je takole odgovoril: »Pomembnejše kot znanje se mi zdi duhovnikov zgled, pričevanje celotnega življenja. Tega se ne moreš naučiti kot nekaj za izpit.« Novomašno številko Družine krasijo številne aktualne fotografije, reprodukcije zelo doživetih slik koroškega slikarja VVernerja Berga in lesorezi več slovenskih velikih mož iz naše preteklosti. skih leposlovnih knjig ter tudi zanje prejel v Evropi in Ameriki priznanja. Razstava, ki ji bodo sledili kulturni prikazi vseh drugih avstrijskih dežel, je v palači Palffy odprta še do 17. julija 1983, potem pa jo bodo prikazovali še v vseh pomembnejših nižjeav-strijskih krajih in v največjih mestih drugih avstrijskih dežel. Nižjeavstrijskim kulturnim nagrajencem za leto 1982 — med njimi je tudi Lev Detela — je istočasno posvečenih več prireditev. Tako so 28. maja v mestu St. Polten priredili posebno literarno slovesnost, na kateri so brali tudi iz Detelovih del. Dne 13. julija 1983 bo magnetofonski posnetek te prireditve oddajal tudi avstrijski radio. Lev Detela, ki je v zadnjem času objavil več svojih pripovedi in novel v švicarskem časopisu »Der Bund« (Bern), v dunajskem »Bor-sen-Kurierju«, v različnih revijah in v nemških oddajah avstrijskega radia, predstavlja ta čas na mnogih prireridtvah literarno revijo LOG in bere iz svojih del v naslednjih poletnih mesecih med drugim na Dunaju in v nižjeavstrijskih mestih Bruck pri Leithi in Drosendorf. NOVICE NOVI SOVJETSKI KOZMONAVTI Sovjeti so te dni izstrelili novo vesoljsko ladjo Sojuz T-9. Na njej sta dva kozmonavta in sicer polkovnik Vladimir Lja-hov, ki je že bil leta 1979 175 dni v vesolju, ter inženir Aleksander Alesandrov, ki je prvič odletel na vesoljsko potovanje. Cilj novega poskusa je ta, da se Sojuz združi z vesoljsko postajo Saljut 7, ki kroži okrog Zemlje že eno leto in dva meseca. Z njo je združen Kozmos 1443. Aprila se je skušala priklopiti Saljutu vesoljska ladja Sojuz 8, a se je poskus ponesrečil. Tej ladji je poveljeval polkovnik Titov, ki pa je bil v nasprotju z Ljahovom novinec v vesolju. POPLAVE V INDIJI Velike poplave, ki so v prejšnjih dneh prizadele Indijo in zlasti indijsko državo Gujerat na severu dežele, so doslej terjale 837 smrtnih žrtev. V glavnem gre za pogrešane osebe. Poplave so nastale zaradi neprestanega deževja v zadnjih dneh, zaradi česar so nekatere reke prestopile bregove. Indijska tiskovna agencija, ki posreduje te podatke, dodaja, da je zaradi poplav prizadetih nad dva milijona prebivalcev. NESLOGA MED DRŽAVAMI VARŠAVSKEGA PAKTA V sredo, 29. junija, so se v Moskvi sestali partijski voditelji in obrambni ministri šestih držav članic Varšavskega pakta, in sicer Poljske, Vzhodne Nemčije, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Na vrhunskem sestanku bi morali sprejeti odločitev, da bodo nekatere članice Varšavskega j akta (verjetno Vzhodna Nemčija in Češkoslovaška) namestile rakete z jedrskimi konicami na krajši domet in to v odgovor na napovedano namestitev evroizstrelkov vrste »Pershing« in »Cruise« v nekaterih državah zahodne Evrope. Iz Moskve pa so tiskovne agencije nepričakovano razširile vest, da na moskovskem vrhunskem sestanku zaenkrat ni prišlo še do nikakršnih odločitev. Neuradni viri pri tem poročajo, da se novemu koraku v jedrski oboroževalni tekmi odločno upira romunski predsednik Ceausesku, ki baje uživa podporo madžarske in vzhodnonemške delegacije. DREVESA ODDAJAJO OPOZORILNA SPOROČILA Dva raziskovalca z univerze v ameriški državi VVashington sta posredovala a-meriškemu vsedržavnemu skladu za znanost študijo, iz katere je razvidno, da ogrožena drevesa oddajajo ostalemu drevesju opozorilna sporočila v primeru ogroženosti. Na osnovi raziskav so ugotovili, da vrbe, ko so napadene od zajedalcev, sproščajo neko hormonsko snov, ki jo ostala drevesa sprejmejo kot sporočilo. Nenapade-ne vrbe po tem sporočilu spremenijo kemični sestav svojih listov, da postanejo manj užitni. Znanstvenika sta podčrtala, da sta omenjeni pojav proučila v naravi in da ga morajo sedaj še potrditi laboratorijski preizkusi. Velika kulturna razstava v dunajski palači Palffy AVSTRIJA IN TRST 5 TRŽAŠKEGA Koncert ob pomembnem jubileju nabrežinskih zborov Moški in dekliški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine sta v soboto, 25. junija, s koncertom v nabrežinski telovadnici proslavila petnajsto, oziroma deseto obletnico neprekinjenega delovanja. Občinstvu sta se predstavila s kvalitetnim koncertom, ki je obsegal skladbe za ženski, mešani in moški zbor. Novost je za naše občinstvo predstavljal niz skladb pravoslavne liturgije, ki sta jih zbora pod vodstvom Matjaža Sčeka odlično podala v mešanem sestoju. Mešani zbor se je predstavil kot homogena enota, ki je tudi tokrat dokazala, da lahko sega tudi po težjih skladbah; izzvenel je kot uglašena in zlita skupina predvsem v skladbah P. J. Čajkovskega in S. Mo-kranjca. Na začetku večera je spregovoril predsednik SKD »Igo Gruden« Antek Terčon, ki je na kratko orisal zgodovino nabrežinskih zborov, poklonil se je nato spominu obeh pobudnikov le-teh, profesorjema Erminiju Ambrozetu in Sergiju Radoviču. Podčrtal je še vlogo, ki jo zbora o-pravljata v Nabrežini in bližnjih vaseh za mirno sožitje med tu živečima narodoma. V imenu Zveze slovenskih kulturnih društev je pevcem in dirigentu čestital skladatelj Ignacij Ota, ki je v svojem nagovoru ugotovil, da spadata nabrežinska zbora med najboljše pevske skupine v zamejstvu. V imenu dekliškega zbora Devin in Fantov izpod Grmade pa sta Na-brežincem čestitala Irena Tavčar in Herman Antonič. Program je povezovala Patricija Terčič, ki je ob tej priložnosti uredila tudi štiri strani obsegajočo brošuro o pregledu pevske dejavnosti v Nabrežini. Pri zbiranju gradiva so sodelovali tudi Zvonko Legiša, Silva Perčič, Alenka Furlan, Leonida Gruden in Michela Vassallo. Ne bi se tu spuščali v ocenjevanje tega sestavka, rekli bi pa le, da bi bila nedvomno potrebna poglobitev tega, kar je bilo tu napisano. V brošuri smo namreč zasledili nekaj neljubih netočnosti, ki kažejo na to, da je bila morda brošura prehitro in zato površno sestavljena. a 1 —O— SLOVESNA OTVORITEV OBČINSKE TELOVADNICE V SOVODNJAH ■ nadaljevanje s 5. strani Petejan (predstavnik društva Vipava), Le-nard Košič (dolgoletni pevec in prosvetni delavec), Giamni Marson (trener nogometne ekipe Sovodnje) in Aldo Rupel, za strokovno pomoč pri opremljenju telovadnice. Sledil je kulturni program, med katerim so sodelovali učenci osnovnih šol iz sovo-denjslce občine, telovadci ŠD Dom, učenke osnovne šole Milojka Štrukelj iz Nove Gorice, kotalkarji SD Vipava s Peči in združeni pevski zbori iz celotne občine, ki jih je vodil Zdravko Petejan; sodelovala je tudi proseška godba na pihala. Praznik se je nadaljeval na odprtem pri Kulturnem domu pozno v noč, še naslednji dan in v nedeljo, ko je bil zaključek uspelega letošnjega občinskega praznika. Avstrija, ki vse od začetka enako kot Jugoslavija sodeluje na tržaškem velesejmu, je letos pokazala na sejemski manifestaciji izredno aktivnost. Na obisk so prišli številni poslovni ljudje v okviru odposlanstev, ki so imela pogovore in tiskovne konference o trgovinskih in turističnih izmenjavah z Italijo in Furlanijo - Julijsko krajino ter o avstrijskem tranzitu skozi tržaško pristanišče. Trgovinsko odposlanstvo je ob Dnevu Avstrije vodil sam predsednek zvezne trgovinske zbornice posl. Sallinger. Spomnil je, da je avstrijski tranzit skozi Trst lani narasel ter je presegel 600 tisoč ton. Italija je drugi trgovinski partner Avstrije ter sledi, čeprav z določeno razdaljo, Zahodni Nemčiji. Zadnja leta so se prejšnja trgovinska ravnovesja prevesila v korist Italije. V letu 1982 je avstrijski izvoz v Italijo znašal 24,2 milijarde šilingov ali 4 odstotke manj kot v letu 1981. Po drugi strani se je uvoz iz Italije povečal za tri odstotke ter je dosegel 28,7 milijarde šilingov. To pomeni, da je imela Avstrija v trgovinski bilanci z Italijo primanjkljaj okrog 4,4 milijarde šilingov. Avstrijci želijo zmanjšati primanjkljaj z večjim izvozom kmetijskih pridelkov in žaganega lesa ter pričakujejo tudi večji dotok italijanskih turistov, zlasti iz Furlanije - Julijske krajine. Tržaška trgovinska zbornica in zvezna trgovinska zbornica na Dunaju imata zvezni odbor. Ta odbor so ustanovili po letu 1955, ko sta Italija in Avstrija podpisali sporazum o uporabi tržaškega pristanišča. Za povezavo med Trstom in Avstrijo sta važni oprema tržaškega pristanišča ter cestna in železniška infrastruktura od Trsta tja do Dunaja. O vsem tem so prejšnji četrtek razpravljali ob Dnevu Avstrije. Naslednji dan pa sta bila na sporedu 15. italijansko - avstrijsko srečanje o trgovini z lesom ter tiskovna konferenca turistične ustanove iz Salzburga. Ugotovili so, kako turistične izmenjave med Italijo in Avstrijo naraščajo. Lani — je povedal predstavnik avstrijske turistične ustanove za Italijo Oberegger — POROTA O CALVIJEVI SMRTI Porota pristojnega londonskega sodišča je izrekla tako imenovano odprto razsodbo glede smrti bivšega predsednika Am-brosianske banke v Milanu Roberta Cal-vija. Tega so našli lani obešenega pod nekim londonskim mostom. Lani so se porotniki izrekli za samomor, a je vrhovno sodišče odredilo novo obravnavo zaradi napake v postopku. Lani je namreč sodnik pozval porotnike, naj se izrečejo za samomor ali za umor, ker je odprta razsodba umik pred odgovornostjo. Tokrat pa je sodnik nasprotno rekel, da je odprta razsodba v primeru negotovosti popolnoma v skladu z vestjo porotnikov. S tem se odpira nadaljevanje razprave ali je šlo pri Calviju za umor ali za samomor, v nasprotnem primeru bi bila zadeva arhivirana, če bi se porota kot lani izrekla za samomor. je prispelo v Italijo 8 milijonov avstrijskih turistov in Avstrijo je obiskal en milijon turistov iz Italije. Italijanski turisti so sedaj že na 4. mestu v avstrijskem tujskem prometu in na Dunaju celo na tretjem mestu za Nemci in Američani ter pred Francozi in Angleži. V Avstrijo je v letu 1982 dopotovalo 19 milijonov 604 tisoč tujih turistov, kar pomeni porast za 0,4 odst. v primeri z letom, in število prenočnin je doseglo 118 milijonov 393 tisoč ali 2,3 odst. manj kot predlanskim. Dohodki od turizma so znašali okrog 8 tisoč milijard lir ter so bili na prvem mestu v narodni bilanci. Z njimi je Avstrija krila kar 80-odstotni primanjkljaj v trgovinski bilanci s tujino. Na sestankih operaterjev in na tiskovnih konferencah je bilo tudi govora o tako imenovanih globalnih ponudbah avstrijskim turistom v Italiji ter italijanskim turistom v Avstriji, da se jih čimbolj obvesti o vseh manifestacijah, ki jih utegne zanimati. Avstrijci se zanimajo tudi za navtični turizem na obalnem področju Furlanije - Julijske krajine ter za letalske zveze iz Trsta oziroma Ronk v Beljak, Salzburg in Dunaj. E. V. —o— ŠPORT ODBOJKA: ZENSKI TURNIR »peter Špacapan« Letos je Športno združenje Olympia prvič priredilo tudi turnir ženske odbojke. Priglasilo se je šest ekip (prihodnje leto upamo, da jih bo kaj več). Vse tekme so bile na društvenem igrišču v Katoliškem domu v Gorici. V prvi izločilni skupini so nastopale Olympia - Bertolini, Mos-sa in Soča iz Sovodenj. V veliki finale se je u-vrstila domača ekipa Olympia, v mali finale pa Mušanke, medtem ko je bila požrtvovalna Soča izločena. V drugi izločilni skupini so igrali Sokol - Meblo, Italcantieri - Gorjan in Sovodnje. Tu sta se uvrstili prvi dve ekipi. V četrtek je bil na sporedu finale. Najprej so se srečale Tržičanke in Mušanke v borbi za tretje mesto. Slednje so v prvem nizu popolnoma odpovedale, potem pa so se prebudile in o-svojile drugega. Vseeno pa so bila dekleta iz Laškega premočna in so zato zmagale tekmo. Finalna tekma je bila na tri sete. Derbi je bil manj slikovit, ker so bile Nabrežinke v vidni premoči. Olympijevke so se sicer nekaj skušale upirati, a zaman, kajti tehnična premoč Sokolic je bila prevelika. Sledilo je nagrajevanje. Sokol - Meblo je osvojil prvo mesto, Olym-pia - Bertolini drugo, Italcantieri - Gorjan pa tretje. Izidi: Italcantieri - Gorjan : Mossa 2:1 (15:5, 14:16, 15:10); Sokol - Meblo : Olympia - Bertolini 3:0 (15:2, 15:9, 15:3); Olympia - Bertolini: Perše, Olivo, Primožič, Bertolini Klara in Marija, Mažgon, Flego, Tomšič, Košič. Sokol - Meblo: Vida, Lija in Gracija Legiša, Kralj, Pertot, Ušaj, Paulina, Skerk. G. R. Več tisoč suplentov, med temi tudi nad sto slovenskih, brez plače med poletnimi počitnicami Ob koncu šolskega -leta so se na šol-|skrbnikom prof. De Roso 9. junija in mu skem področju ponovno pojavile težave: I posredovali zaskrbljenost suplentov glede avtonomni sindikat Snals je oklical stavko šolnikov med zaključnimi izpiti. Zato so na mnogih šolah izpiti začeli z zamudo ali jih sploh ni bilo. Zakaj protestirajo šolniki? Prosvetno ministrstvo je izdalo januarja letos okrožnico štev. 10, v kateri so navodila za imenovanje začasnih suplentov in za njihovo honoriranje. Po tej okrožnici so začasni suplenti plačani samo za obdobje, ko so v službenem odnosu; tako niso plačani med prazniki (božičnimi, velikonočnimi itd. ...) in seveda niti ne poleti. Glede teh omejitev na račun suplentov so šolski sindikati že stavkali. Tudi Sindikat slovenske šole je oklical celodnevno stavko in protestiral proti novim omejitvenim ukrepom v škodo začasnih suplentov in nato bojkot ocenjevalnih komisij . Toda stavke niso imele zaželenega u-speha, ker suplenti niso dosegli ničesar. Zadnja novica, ki je ponovno razburila začasne suplente, je prišla iz Rima. Začasni suplenti so z zadnjim dnem pouka izgubili službo in ne bodo plačani med poletnimi počitnicami, čeprav so bili v službi več kot 180 dni in so bili prisotni na zaključnem ocenjevanju ali pri izpitih. Začasn suplenti, ki poučujejo na srednji šoli, so izgubili službo že zadnji dan pouka, to je 1.6., učitelji na osnovni šoli pa 15.6. 1983. Na slovenski šoli je nad 100 začasnih suplentov (60 učiteljev med učnim osebjem otroškega vrtca in osnovne šole, ter okrog 40 pri profesorjih). Vsi ti bodo brez plače med poletnimi počitnicami, podobno kot tisoči šolnikov po vsej Italiji. 10.6.1983 so konfederalni sindikati oklicali celodnevno stavko na šolah vseh vrst in stopenj. Odbor Sindikata slovenske šole ni bil za oldicanje stavke ob koncu šolskega leta, pač pa se je odločil, da se delegacija sestane s šolskim skrbnikom prav zaradi problema začasnih suplentov. Predstavniki SSS so se sestali s šolskim poletne mezde. Na zahtevo SSŠ je šolski skrbnik poslal na Prosvetno ministrstvo telex, v katerem sprašuje, kaj misli ukrepati ministrstvo glede mezd v poletnem času začasnih suplentov, ki so bili v službi vse šolsko leto. V teh dneh se bo sestal ministrski svet, ki bo obravnaval ta pereči problem. Upajmo, da bodo številni protesti šolnikov in sindikatov le pripomogli, da bodo začasni suplenti plačani med počitnicami, ker je njhova pravica, saj iso si plačo zaslužili z delom med vsem šolskim letom. M. P. POSLANICA LECHA WALESE Mednarodna zveza svobodnih sindikatov, ki zaseda v Oslu, je poslala pismo predsedniku neodvisnih poljskih sindikatov Lechu IValesi. Svobodni sindikati poudarjajo, kako so bile delavske stavke na Poljskem leta 1980 ter ustanovitev Solidarnosti neprecenljiv prispevek, ki je zapisan z zlatimi črkami v zgodovini sindikalizma. Walesa pa v svojem pismu Mednarodni zvezi svobodnih sindikatov pravi, da so ideali Solidarnosti zakoreninjeni v srcu milijonov Poljakov. Ti ideali so ustvarili nove odnose med ljudmi ter načrtujejo pot v bodočnost. S stavkami v ladjedelnicah v Gdansku avgusta 1980 — poudarja Walesa — so se na Poljskem pričele spremembe, katerih ne bo mogoče ustaviti s silo. Pot do popolnih pravic delavcev in državljanov na Poljskem bo še dolga in trda — zaključuje Walesa — vendar se ne bomo prenehali boriti za naše pravice. Grafologija: veda, ki proučuje pomen pisave pri spoznavanju človekove osebnosti Grafologija je veda, ki jo uporabljamo na raznih področjih, kot so zdravstveno, socialno, vzgojno-izobraževalno in podobna področja. Na zdravstvenem področju služi zdravnikom in psihiatrom pri ugotavljanju raznih bolezni pacientov in za spoznavanje njihove prave osebnosti; na socialnem področju služi npr. pri sklepanju zakonskih zvez, saj omogoča, da partnerja preko pisave spoznata svoja značaja, kar je pomembno za njihovo bodoče skupno življenje. Na vzgojno-izobraževalnem področju pa služi grafologija učiteljem, ker s pomočjo pisave lahko spoznajo otrokov značaj in vzroke šolskih neuspehov. Pisava je namreč nekaj osebnega in značilnega za vsakega posameznika: je zrcalo njegove notranjosti in je tudi zelo razširjeno sredstvo poročanja in kontakta z zunanjim svetom. Poznamo različne pisave: velike, majhne, razločne, nejasne, okorne, tekoče itd. Še en sodnik padel p V Turinu so v torek, 28. t.m., bile pogrebne svečanosti za glavnim državnim tožilcem Brunom Caccio, katerega so v nedeljo ubili rdeči brigadisti. To je že deseti sodnik, katerega so umorili rdeči ali fašistični teroristi, ter je vzbudil novo ogorčenje proti terorizmu po vsej državi. Več sodnikov pa je ubila tudi mafija. Predsednik republike Pertini je poudaril, kako je novi umor dokaz, da je terorizem še vedno nevaren ter še ni povsem izkoreninjen. Predsednik ustavnega sodišča Elia je dejal, da so glavnega državnega tožilca v Turinu ubili zaradi učinkovitih nastopov turinskega sodstva proti političnemu in na- vadnemu kriminalu. Novi umor je huda žalitev demokratičnih ter republiških u-stanov ter tragično opozorilo, da ni dovoljeno zmanjšati budnosti in varnosti v boju proti kriminalu ter je tudi treba bolje zaščititi sodnike. Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so objavile izjavo, da teroristi nadaljujejo z umori in z destabilizacijo države, čeprav so jim sodne in druge državne oblasti že zadale hude udarce. V sedanjem političnem trenutku je umor tudi nesramna provokacija. Sindikalno gibanje se bo dalje odločno borilo proti terorizmu, da zagoto- vi vsej državi uresničevanje demokratičnih načel. Grafolog bo iz vsake pisave razbral človekov značaj, ker bo natančno analiziral posamezne črke, besede in znake. Grafologija pozna preko 200 raznih znakov, kateri pripomorejo, da se analizira človekov značaj. S pomočjo pisave grafolog precej jasno in natančno analizira človeka glede na sledeče značilnosti: a) inteligentnost, nadarjenost in razum: sposobnost logičnega sklepanja, sposobnost samokritike, pomnenje, fantazija itd. b) čustvenost: odprtost do drugega in do okolja, egoizem, egocentrizem, ljubosumnost, jeza ali umirjenost itd. c) volja, pogum, vztrajnost, odločnost, hrabrost, plašljivost itd. Poleg teh glavnih človeških značilnosti lahko spoznamo razne komplekse, ki jih ima neka oseba: strah pred temo, strah pred zaprtim prostorom (klaustrofobija), pred boleznijo, smrtjo itd. Zelo pomembna je zato grafologija na vzgojno-izobraževalnem področju, ker služi vzgojiteljem pri spoznavanju otrokovega značaja in jim je v veliko pomoč pri vzgojno-izobraževalnem procesu. Ce učitelj pozna vsaj temeljna pravila grafologije, lahko iz pisave učencev spozna, če otroku primanjkuje družinska ljubezen, če je zaprt vase in s težavo komunicira s sovrstniki in starši, če je boječ ali pa napadalen, če ima težave pri pomne-nju, pri učenju itd. S pomočjo pisave učitelj lahko bolje spozna svoje učence in jim pomaga v težavah pri učenju ter lahko pripomore k reševanju raznih kompleksov. Zato je prav, da se vzgojitelji stalno izpopolnjujejo na raznih tečajih in seminarjih, tudi na grafološkem področju, ker le tako bodo vedno na tekočem in v koraku s časom.