Posamezne Številke t Ra* vadne Din —‘50, eb ne* deljah Din 1***» ,T4B0U* iitiiju Titi dan, nit« ! nedelj* in p,Milko*, ot> 18. ari I J* umom nanlednieg* <**>• 1« it h n o mesečno do poiti D tO—, s* ino-»enistve D IS- — , dentarljin B* do» D 11*—, n* btaunic* D 10*—, injetftti pt> dogovoru, N*ro£* >e ,in upr**1 ,TAliOBA*t IUU1&0K, Jurčičev* olica Hov, d. Poštnina obdana v gotovini. TIRAP i I /4.13l/K •mv»fvmwwwwi?mi.ii • Posamezne Številke i *. Z rudno Dl a —•50, ob oe> • Ucijaii Din !•-, Z UBEDNlOT^O ae nahaja r Alari- 2 boru, Jurčičeva al. it. 4, L nad- ■ siropje. Telefon internrb. št. 278, JJ UPKAVA ce uah-ja v Jurčičevi • ulici* *t. 4, pritličij. do»n6. Tel®* ” >on it, 24. SHS pošlnočekovoi ra- čun štev. 11.787» 2 Na naročil brez čouarja m n« • izira. — Hokopist se n« trečajo. L ©to: lil. J Maribor, nedelja 9. julija 1922. Številka: 152. H! vprašanje pred Zvezo narodov, Prihodnjo dni se ho sestal svet Zveze narodov v Ženevi, da na izvenredni ®®li raz-jravlja o novem sporu med “parijo in Jugoslavijo. Kakor zna-®°> 3e noša vlada sporazvumno z Ttu-^miijo in Grčijo zahtevala od sofijsko ^lade, da prepreči upade komita.skih tolp, tzv. »makedonstvujučših«, na ju-Koslovensko ozemlje. Bolgarska vlada ^ je opravičevala, da ni v nobeni zve-7,1 8 temi upadi in da nima na razpolago zadostne moči, da bi očistila mejo. la izgovor se je zdel naši vladi premalo tehten, zato pa pride delovanje ma- j kedonstvujuščih na mednarodno tožno klop. Nedavno končani W »makedonstvnjnščlm« v Skoplju j Vukovih' Zjjca AraTgjeloviZ La- . Pokazal kako živahna in opasna 30- JankulovF, Milan Radivojevič, Rad. ooigarofilaka propaganda v nasi Ma-.1 Za enotno organizacijo jugoslovanskih gospodarskih krogov. Zagreb, 8. julija. (Izv.) Kakor zna- varovalo jagoslovensko staliSče,ne da bi no, je predsednik zveže trgovcev v Za- se omejeval samostojni značaj pokrsjin-grebu g. Aleksander povodom obiska skih organizacij. Preddela za uresniče-parlamentarcev v Zagrebu sprožil idejo nje ideje izvršuje beograjska zvezs in ustanovitve enotne zveze trgovskih, obrt* tukajšnja zveza in se vrii še danes v nih in industrijskih krogov cele države. Zagrebu prva seja, v kateri poroča g. Pritrdili so mu ne le predsednik beo- Aleksander. Storili - se bodo sklepi o grajske organizacije, ampak vsi intare- nadaljuih korakih in o razširjenja ak-sirani krogi. V enotni zvezi naj bi se cije na Vojvodino. Demokrati in državni .svet* Beograd, S. julija. (Izv.) Sinoči je . demokratski klub sestavil končno listo za'fsvoiih kandidatov za državni.svet. Kan-procos kidati so: dr. Palečck, Tugomir Alaupo- Klub. bo tudi predložil kandidate za kraljevo listo. Pašič je odklonil predlog demokratov, naj vse stranke nominirajo za keclonsko vprašanjo bolj nogo Jo bil zapreden gordijski vozel j. »Makedonija Makedoncem«, »nerazdeljiva Makedonija« in »avtonomija Makedonije«, ta gasi a še vedno niso utihnila; za njimi stoje tajno sile bolgarske obmejne politike, komitaši in »makedon-stvujušči« ; od časa do časa se oglašajo celo pri nas na severa, kjer so izvestni ljudje zlorado vtikajo v ta balkanski problem mesto da bi razmišljali o Koroški. O vprašanju samem obstoja velikanska literatura, saj so se z njim pečali poleg Srbov in Bolgarov tudi Rusi, Nemci, Francozi itd. V glavnem obstojata dve tendenci: srbska in bolgarska. Bolgarofilska tendenca je danes poražena, To je lahko pravično ali pa tudi ne; kdor pozna nekoliko na- državni svet nekaj Hrvatov. Demokrat- j tančneje zgodovino spora o Macedoni-ski klub sc je izrekel, da člani drž. sveta) ji, kdor ve, katere silo so vplivale na kedoniji. V bistra pa gre za. stari bol-k«rskcHsrbski spor v Makedoniji, spor 1 jo eden izmed prvih in najtežjih ^roblemov balkanskega polotoka. Več Pol stoletja so vodijo o njem neskončne polemike, radi njega jo pre-te,klo mnogo krvi in samo po krivdi f^oje makedonske politike se je dal ^Iffarski narod zapeljati od gorma-*k>filskoga carja, da je med svetovno °iao peg azil slovanske tradicijo in Okrnil puško proti oni slovanski dr-rJH ki mu jo prinesla svobodo. Bol-J®*lja je danes na vso strani, oeamlje-j.4' kljirb svojemu tragičnemu položaja ?5ividno še ne da miru in stvar-, skelečo makedonsko rano, ko le ne-ob-ra zaoe^- V Ženevi 60 bo tedaj . ™av*fl0 makedonsko vprašanje, v no?'1 dauašnji fazi. Naša država je po-ovno Pokazala, da polaga naj večjo ®-žn°st na to, da se mučni spor likvidi !f)in..da pride Makedonija po dolgih ^°totjiii rušenja, nemira in bede _ v adij konsolidacije in mirnega oivili-^toričnega dela. Na Bolgarskem pa f® ai prodrlo spoznanje, da so na so-j^ski fronti padlo zadnje kocko ma-^^lonskega vprašanja in da je Bolgara e svojo nečedno vlogo v svetovni J°Qud sama prejudicirala rešitev tega ,,°lffotrajncga spora, Macedonija je naša, tudi 6e niso njene mejo f^Phdareko zaokroženo in celotne; • ■ Jovanovič-Bogdanov in dr. Sagadin Dr. Korošec in Bc o g r a d , 8. julija- Poslanec dr. Korošec je prišel včeraj k min. preds. Pa-šiču in je zahteval za svojo stranko mesto v državnem svetu. Izročil mu je tudi ne morejo kandidirati za parlament, tem bo sklepal glavni odbor. državni svet. listo z Vsem osebami, med katerimi lali-ko vlada izbira. Med koroščev-imi kandidati sta dr. Dulibič in dr. Mazi. Ma Poljskem zopet vladna kriza. V ar š a v a, 7. julija. Poljska brzojavna agentura sporoča: Ker je zbornica izrekla novi vladi nezaupanje, je ministrski predsednik zaprosil prezidenta, naj odpusti ves kabinet. Prezident je demisijo sprejel in poveril dosedanjemu ministrskemu predsedniku začasno vodstvo kabineta. Varšava, 7. julija. V sejmu se je danes vršila debata o vladni izjavi- Predlog desničarjev, naj se ne sprejme na znanje izjava ministrskega predsednika Slivinskega in odkloni zaupnica njegovi vladi, je bil sprejet z 21! glasovi proti 195 glasovom. .............■"* VESTI IZ FRANCIJE. Pariz, 7. julija. Zunanji odsek je sprejel VVicsbadenski dogovor. ■ Pariz, 7. julija- Generalni ravnatelj Banque de Cliin industrijalec Per-noth je bil obsojen radi goljufije na 3 leta ječe. (Afera kitajske banke je zelo vzne- glavni urednik »Rula« Nabokov, pobr- OBSODBA RUSKIH 'ATENTATORJEV. Berlin, 8. julija. »Freiheit« poroča, da so porotniki v procesu proti atentatorjem Miljukova, mesto katerega pa je bil zadet — kakor znano mirila francosko javnost V afero so bili zapleteni odlični industrijalci. Z obsodbo generalnega ravnatelja je sedaj končana. Op. ured.) Pariz, 7. julija. Zbornica je sklenila, da se dnevni red, ki je bil sprejet na si- 1 i , , . . , . , ; ut* um. v m z ivi jv uu opi vjul iict oi hion-ni . iti preko tega dejstva, bi nOčnji seji, nabije na vseh javnih prostore Tiarih širom Francije. Ta dnevni red obsoja ....................................................... socialistično kampanjo, ki se je pričela le dili vsa vprašanja. Taborickij jo bil obsojen na 12 letno, Šabelski-Brok pa na 15 letno ječo. ANATOTj FRANCE NA INDEKSU. O razvoj tega mučnega vprašanja, ^ bo vidci v današnjem stanju le logično posledico dogodkov. Bolgari eo zastopali stališče; Makedonsko vprašanje se da rešiti edinole tako, da so Makedonija cela in nerazdeljena združi z Bolgarijo. _ Pri tem eo se sklicevali na voljo prebivalstva, na etnografično in gospodaTsko-politično stanje itd. Srbi so pa stali nas načelu, da je Makedonija v etnografič-nom in političnem smislu srbska, ^ gospodarskem oziru pa tvori naravnost, zaokroženo enoto s srbskimi pokrajinami. Rusi, ki so bili do 1. 1914 glavni mentor balkanske politike, so podpirali zdaj bolgarsko, zdaj srbsko stališče. Nemška politično^ javnost je f afeeepttrala bolgarsko stališče, in le Herman Wende! se je potegoval za pravično razdelitev Makedonije med Srbe in Bolgare, V načelu pa sta oba rivala zastopala stališče, da mora biti Makedonija nerazdeljena. Razdeljena Makedonija bi bila večno kreaalo nezadovoljstva na Balkanu. leta 1912 sta bolgarska in srbska diplomacija sklenili tajno pogodbo o razdelitvi Makedonije, ki je bila sklenjena v tejl obliki samo pod pritiskom težkega di-plomatičnega položaja Srbije. Kako je Bolgarija poplačala Milovanovlč-ovo kompromisaTstvo, je pokazal krvavi popad pri Bregalnici. Moc^ svetovno vojno je Bolgarija zastavila vso svojo preteklost, podala roko Turčiji, hastala iz rezultatov svetovne ^jne. ^ti na severu premalo poznamo ju-j^vzhodne moje, zlasti pa Makcdoni- Nekatera njegova dela imamo tudi v v svrho, da bi se Nemčija kljub jasnosti priznanja, ki ga vsebuje po Nemčiji podpisana versaillska pogodba in ki ga je ^ ttftnZ^bVin°'vttn(>S:ranei10, ,poli*’se3a ncmSRega državnega zbora potrdila, ^Se^e^urBosedaj sonaV-^ vemo fv pa,osvobod,!a krivde s!cdc izbruha vojne- deksu spisi najodličnejših svetovnih ^Udaciifl^i-C°n' I P a r i z , 7. julija. V starosti 70 let je pisateljev. Ce pride kateri pisatelj v & Za ri J°'l,mrl sloviti medicinski znanstvenik prof. rimski indeks, tedaj to pomeni, da ee Vir^ ^ ■ dr- BertilIon> izumiteI3 znane«a sistcma 0 njegova dela čitajo bolj kot poprej. - H&i r i merjenju človeškega telesa in o uporabi Zastareli akt rimske kongregacije £ : mer v znanstvene svrhe (anthropome- raketa, ki ne eksplodira). TCkSSS- Sis,e"'ic v2ta< Neu-york 528«, Berlin 0.99«, Korošcem,« »Nerazdeljiva Ko- povzročila nove znpletljaj© glede ropa- _ . ^ T- . 9QOO T, 1;. 9o in podobna gesla so takrat pre- ram j. Plačila, ki jih ima izvršiti v letu V**? 23;29' I^«a/ ^ ^ vleikla in doprinesla svoj del k ne-' 1922., bo sicer poravnala, zahtevala pa Budimpešta 0.40, Varšava 0.10.,, Ru-*odni, nepravični in’ nenaravni rešit-; bo, da ee jo popolnoma oprosti vsakih’ karešta 3,50. 1 koroškega vprašanja. j plačil za 1. 1928. in 1924. V teh lotih bi tnaka gesla odmevajo i6 dolga' de- iabolrii,A Ruralne obveznosti, tet ja na Balkanu in ZAKtodajo rnu-j 17,625, Budimpešta 0.675—0.70, | pravi, po nasdlnem režimu vladnih orli alija 3.75—3.775, London 3.75, Pariz! ganov itd. (tako jo na pr. govori'1 O 677.50_678.70, Praga 1.775—1.825, Cu- i Makedoniji slovenski klerikelec rioh 15.75—16, dolar 82.50. Suš* mik). Da je uprava slaba, temu se ne bs čudil noben človek, ki količkaj pozna tamošnjo .razmero. Na velikem demokratskem kongresu v Beogradu v oktobru lanskega leta so delegat je iz Makedonije in Južne Srbijo z ostrimi besedami kritizirali tamošnjo upravne razmere. A to so le trenutne težkoče, V bistra gre za to, kaT je že dolga desetletja karakteriziralo razmere v Makedoniji: za boj med erbofilsko in bol-garofilško tendenco. \ Stran %_________ ______________________ Rtpografično se Makedonija razpada^ Aa pet skoraj popolnoma različnih delov, ki. so iapremešani med seboj in razsuti po vseh vaseh. To so: Slovani, Albanci* Grki, Turki. Rumuni — da ne govorimo o Židih in Ciganih. Do-čim ©o neslovanska plemena politično pasivna in sploh ne pridejo v poštev pri boju za usodo Makedonije, se vodi oster prepir o teto, kaj so Makedonski Slovani: Srbi ali Bolgari. Po jeziku, narodnih običajih', narodnih izročilih in pesmih, po kulturnih spomenikih •ro nedvomno mnogo bližji Srbom kakor Bolgarom. Jejrik makedonskih Slo-, vanov tvori po mnenju odlične avfori-stete' Vatr. Jagiča prehodni dialekt med srbskim in bolgarskim jezikom (kakor kajkaVsko narečje med sloveu-’ tfkim -in srbol^rvatskim). Etnografično so makedonski Slovani, kakor je dejal učenjak Jovan Cvijič, flotantna ma-, sa, iz katere lahko postanejo toliko Srbi kolikor Bolgari. Bolgarske tendence so se pojavile pod vplivom versko-cerkvenih faktorjev, ki imajo v tej primitivni deželi prvo besedo. Prvotno so spadali bal-' kanski kristjani pod grški patrijar-' hat s sedežem v Carigradu. Po osvo-' bojenju si je Bolgarija priborila z rus-' ko pomočjo samostojni patriarhat. ,ta-pozvani eksarhat <(1. 1870). Makedon-skl Slovani so odslej morali voliti med ■ grško cerkvijo in eksarhatom. ki je ‘ uvajal bolgarsko bogoslužje. Naravno ’ je, da so se odločili za bogoslužje, ki ’ jim j« bilo razumljivo in da so izstp-' pali iz grške pravoslavne cerkve in ( prestopali v bolgarsko. Srbija na n} mogla dobiti vse do lanskega lota. sa--mostojne patri jarhije, ker je ruska •diplomacija sistematično delala na t,o, • da ustvari veliko Bolgarijo in tako po-i veča sfero ruskega vpliva. Tako so nastajali iz makedonskih - Slovanov — Bolgari. Na Balkanu ni •f bilo ra,sne nacionalne zavesti; zlasti se ' ne med Makedonci. Vera jo bila toli-vko' kot narodnost; zato pa pristopanje ' makedonskih Slovanov u egzarliatu m • bilo izraz njihove bolgarske nacionalne zavesti in nacionalne potrebe. In ' vendar so Bolgari stavili svoje zahte-' ve po Makedoniji na statistiko egzar-: hata. Dejstvo je, da so pri večini ma-! kedonskih Slovanov ni moglo govoriti, o izrecni nacionalni zavesti, tudi če so ■ bili na zunaj »Bugari«. Vse je bilo odvisno od — propagande. Dr. Jovan Hadri Vasiljevič pripoveduje, da sta ■ v mnogih obiteljih. bila dva brata Srba,'dva Bolgar a ali kako drugače, da si bo vsi živeli pod eno streho. Mnogo jo 'takih, ki so se večkrat zaporedoma prelevili. Razdelitev Makedonije bi bila isto-jako nepravična kakor pobolgarenje makedonskih Slovanov. Prvič bi bila razdelitev praktično neizvedljiva, drugič pa je ljudska volja preveč labilna in nezavedna, da bi mogla sama odločevati. — Govori se tudi o avtonomiji Makedonije. Tudi ta oblika je neepre- • (jemljiva in bi najbolj škodovala Ma- Matko Mandič. > / - 1 ^ (Ob prenosu njegovih' zemskih . ostankov). V* t)ne ■ 2. t. m. so izvršili naši istrski *o!falki veliko delo pietete do svojega velikega voditelja in preporoditelja Matka Mandiča; prenesli so njegove telesne ostanke iz Spjnčičev v njegov rojstni kfaj, naš svobodni Kasta v. — Slavnost prenosa telesnih ostankov Matka Mandiča je bila veličastna, tako veličastna, kakor veliČastnejše še ekoro in doživelo naše ljudstvo v toj tu-žni zemlji, saj se je svečanosti vdele-žilo do deset tisočev ljudstva, med katerim se je nahajalo veliko število priznanih narodnih in kulturnih delavcev iz obeh delov, onega preko naše meje in onega tostran naše meje. Kastav sam, naš starodavni Kastav, je biil odet v zastave, zelenje in črnino. Že na mejo so prišla sprejet Matka Mandiča vsa. kastavska narodna društva, otroci ljudskih šol z učiteljstvom, dijaki učiteljišča s profesorji, občinski zastop, duhovščina z dekanom In razne druge osebe. Od meje je eprem- ■ Ijala vsa ta," množica pokojnikovo ra-kev na pokopališče k Svč . Libiji* kas* so jo med govori in petjem žalost ink položili, v grob. kjer ostane v spomin in vzpodbudo bodočim pokolenjera. * T A Kedoncem samim. Avtonomijo lahko vodijo v resnici avtonomne mase, to pa Makedonci še niso. Slovani so edino civilizatorično pleme v Makedoniji, a njih je nekaj čez 1 milijon. Druga polovica prebivalstva odpada na tuje 'rase, ki jih morajo baš Slovani civilizirati A tu nastane vprašanje: Kako1?! Makedonski Slovani niso samostojni niti nacionalno, niti kulturno, zato bi bila »avtonomna« Makedonija v veliko večji meri nego sedaj igračka bolgarskih in srbskih vplivov. Na eno stran bi se bila morala nasloniti, ker bi sicer propadla. V široki Jugoslaviji pa ima Makedonija vse pogoje za napredek. Tu je njena najboljša šola, tu so garancije, da postane v dogledni dobi dežela civilizacije, miru in blagostanja. S pripojitvijo Makedonije Jugoslaviji je bilo za vedno rešeno njeno nacionalno vprašanje in makedonski Slovani se vračajo ne samo k svojim starim srbskim tradicijam, ampak tudi k .eni nacionalni enoti, k enemu političnemu narodu, ki nastaja iz Srbov, Hrvatov in Slovencev. Radi tega je makedonsko vprašanje tudi slovensko, t. j. jugoslovensko vprašanje. Odločno je treba zavrniti imperializem bolgarskega egzairhata in bo^ga^skih vodilnih politikov, katere še vedno vodijo bol .garsko-rmperjalist-ični motivi in ki baš na tem. kako rasjumevajo makedonsko vprašanje, nazorno kažejo, da pri bolgarskem narodu še vedno prevladuje finski vpliv, t. j. slovansko centrifugalna, smer. Ravno na. Makedoniji se vidi. da. se je z Bolgari težko sporazumeti, ker smatrajo, da so pristaši esrzarhata isto, kar pristaši Velike Bolgarije. S tem, da še danes spletkarijo na naših tleh in oteškočajo konsolidacijo Makedonije, kažejo, da ne morejo opustiti nesrečne makedonske politiko, ki so jo popolnoma zaigrali med svetovno vojno. V glavnem pa problem makedonskih Slovanov, problem unifikacije vseh slovanskih plemen, ki žive na sedanjem ozemlju kraljevine SHS in je z današnjo unifikacij^ko politiko dospel in statu crescendi. Toliko smo hbteli napisati, da na eni strani razbistrimo pojme na drugi pa zavrnemo namigavanja naših. plemenskih separatistov, ki ra j še simpatizirajo s »makedonstvujuščimi«, kakor z utiifikacijsko politiko naše države. ki hoče ustvariti, v Makedoniji pogoj za mirno civilizatorično delo/1) *) Večina podatkov poteka iz spisa Dušana Popoviča v 11.-12. zvezku leta 1917. znane socialistične revije »Dor Kampi'«. Darujte za ,Sk!ad otroške bolnice' v Mariboru. Qg|—fes) --IZg)—Cgl—□—O—O—®—© Marsikdo izmed mlade generacije tu na severu naše sedaj svobodne domovine, ne ve, kdo je bil Matko Mandič; poznajo pa ga vsi starejši boritelji za naše narodne pravice, pred vsem pa naši Primorci, saj je bil svoječasno predsednik tržaškega političnega društva »Edinost«, istrski deželni in avstrijski državni poslanec. Matko Mandič se je rodil 1. 1849. v Kastvu v Istri, dovršil gimnazijo ter na to vstopil v semenišče ter postal duhovnik. Toda njegova prirojena nkaželjnost ga je speljala na vseučilišče v Prago, kjer je postal profesor ter dobil tudi takoj mesto na gimnaziji v Zagrebu. Srce pa ga je vleklo vedno nazaj v tužno rodno I&tro in ko je 1. 1882., star 33 let, dobil povabilo istrskih narodnjakov, naj bi prevzel uredništvo glasila »Naša Sloga«, ki je izhajalo v Trstu, se je klicu takoj in z veseljem odzval. — Zapustil je profesorsko službo ter prevzel trudapolno uredniška, ki mn je donašala mesečno bornih 20 goldinarjev. Svojega uredniškega posla pri »Naši Slogi« se je Mandič lotil z vso vnemo ter postal v kratkih’ letih duša vsega narodnega gibanja ne le v Istri, a.mtpak tudi v ^Trstni in na celem Primorskem. Ni ciida potem, da »o ga avstrijske'oblasti podpirane'bd podrepnih Italijanov, mrzile in preganjale, kjer so ga le mogla Vodile so ga po 3 O Rt ..... .<*■mm—Mjrnvm imiiT ii* ii \rmi Kako stražijo Wran-glovci jugosiovansko-itaiijansko mejo? Prijatelj lista nam piše: 17. junija 1922. sem šel na dopust v Italijo, v moje rojstno mesto v Idrijo. Imel sem veljaven potni list z vsemi mogočimi in nemogočimi vizumi, kateri eo me stali mnogo truda, a še več denarja. Šel sem peš iz Logatca črez Hotederšico v Idrijo. Na Kalcu me ustavi vojak", Rus sem, ter zahteva »dokumente«. Pokažem mu potni list, a on ga niti ne pogleda, ter me izprašuje, kam grem, kje je Idrija,- ali je* v Jugoslaviji itd. Ko sem mu z velikim trudom dopovedal, me milostno spusti naprej. V Hoteršici na meji gledam okolu sebe, kje bi videl naša stražo. A kakor sem si napenjal oči, straže ni nikjer. Bil sem že na italijanski strani, ko slišim, da me nekdo kliče: »Hej, hej — lipida pojehaš?« Obrnem se, ter vidim, kako se vojak-Rus vzdiguje izza kozolca. Seveda; spal je, ter ga je moje škripanje z okovanimi črevlji po kamen iti poti zbudilo. Ta je pa vzel potni list v roko, a ga je obračal in vrtel tako, da sem na prvi pogled videl, da ne zna čitati. Srečno sem tudi s tem opravil, kakor tudi z Italijani. Dne 30. junija 1922. sem se vrnil. Radoveden sem bil kaka kontrola bode seda j. Kako se pa začudim, ko vidim stražo ob %f>. uri zjutraj v dežju v travi tik ceste spati. Zbudil ga. nisem, ker nisem bil voljan, da. se stara vprašanja zopet ponavljajo. Pridem na Kalce, že od daleč vidim vojaka korakati po cesti. Pokažem mu potni list, 'a on me debelo .pogleda ter vpraša: »A Sta češ? - Začudeno ga vprašam, ali ne pregleduje notnih listov, na. kar mi odgovori: >Ja ne znam nista, a k/uda ideš?« Nisem mu mogel dopovedati kje da je Ptuj, končno pa je vendar le razumel, da je pri Ljubljani, Bil sem od njega že kakih SO korakov ko me &'e enkrat vpraša, ali jo »dokumenat« pravi. »Seveda«; mu odgovorim; a on na to: »Bakle jo dobro — ajdi.« Bralec telr vrstic pa naj sam presodi, kam pride država, ako se na tako važna mesta, kot je obmejna straža. postavijo ljudje, katerim je služba ničla, in' katerih poveljniki nimajo toliko ambicije, da bi svojim, ljudem razložili, zakaj stoie na straži in kaj jo njih dolžnost. Ni čuda, da pr,j taki straži tako tihotapijo tobak v Italijo. V Julijski Benečiji se ne kadi druze-ga tobaka kot hercegovinski. Politične vesti. * V narodni skupščini se je v seji 7. t. m. nadaljevala razprava o budže-tu. Govoril je dr. Trum bič, ki je izrazil svoje nezaupanje režimu in vladi in Izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Govorili so še demokrat Jankulo-vič, radikalec Milialdžič. Med govo- križevi poti, toda Matko ni padel^pod križi, katere so mu nalagali na mučeni-šk ramena, ostal je uzravnan kvišku, nepremagljiv. Tužni istranski narod ne videl njegovo mučeniško trpljenje, zato mu je tudi zaupal ter ga ljubil, kakor svojega očeta. Pri volitvah mu je oddal glasove brez protikandidata. — Matko Mandič je tako postal deželni poslanec in pozneje-tudi državni^ in borbe Istranov v deželnem in državnem zboru tedanje dobe, so neločljivo zvezane z njegovim imenom. Vsa sila Mandičeve duševne osebnosti pa je prišla do polnega izraza šele tedaj, ko je postal vodja političnega življenja tržaških in istrskih Jugoslovenov — ko je prevzel vodstvo političnega društva »Edinost« v Trstu. Dasi duhovnik, Mandič ni poznal strankarstva. Njemu je bil istotako tuj klerikalizem, kakor tudi liberalizem, poznal je le eno politično smer: narodno. Kot narod- njak pa tudi ni bil ozkosrčno omejen ne na Hrvate ne na Slovence. On ni poznal ne enih ne drugih ne tretjih, poznal je od Triglava do Soluna le en sam narod, narod jugoslovenski. Če--stp -jp Mandič povedal odkrit«) tp svoie ■ p,rep»ič§nj«;j5 i^imi bes#djy^,>Ni* sem Hrvat, nisem Slovenec, sem Jugo-sloven!« Tako je učil tudi narod pešletih shodih or> Istri, in po ■ffrantjor, jnTTja 1922. rom slednjega je prišlo do mučnega incidenta, ker je zemljoradnik Vidakovič udaril radikalca S e vic a s pestjo po licu in nato zbežal. Šerič pa z revolverjem v roki za njim. Oba bosta parlamentarno kaznovana. * Poljsko-ukrajinski odnošaji. Poti-ski poslanik v Charkovu je poslal zastopniku ljudskega komisarja za zunanje zadeve noto, v kateri zavrača pozornost ukrajinske vlade na ščuvajoči in žaljivi ton, v katerem sta pričela vladna organa- »Komunist« in »Prole-tar« pisati proti Poljski. Poljska nota-izraža upanje, da bo ukrajinska vlada tej p roti poljski kampanji vladnih or* ganov napravila konec. * Listi v Nemčiji zopet izhajajo.Vi četrtek so zopet izšli listi »Freiheit«, »Vonvarts« in »Rote Fahne«. »Vol' warts« poroča, da so se v četrtek vršila prva pogajanja med meščanskim1 koalicijskimi .strankami in sociala^ demokratsko stranko glede pritegnil ve nekaterih frakcij levice v vlado-»Freiheit« ve povedati, da bodo de; mokrati pri ljudski stranki sondirali teren, da. bi se vladna koalicija razsl' rila na desničarske stranke mesto levico. * Strah ruskih boljševikov. »P©^ Parisien« poroča, da je sovjetska da privolila, da se pošlje v Rusijo sebna komisija, katero bi vodili ^rCr kovnjaki in ki bi se sestavila iz stopnikov vseh aliiranih držav. So^‘ jetska vlada. pa. stavi pogoj, da bi 30 morala ta komisija le informirati koncesijah, ki hi jih mogla dati so^ jetska vlada kot zastavnino za bitne kredite, ne bi pa smela imeti a0< bene druge inge renče. Dnevna kronika. — Radi članka dr. Kukovca o zf zdravstva v Sloveniti je »Stra^ komaj čez par dni prišla k sapi. -v pomoč ji je menda priskočil s&m ^ Verstovšek, ker se nekateri odst®;'. , v »Stražinem« zagovoru skoro krijp.j z gobezdan jem Verstovžeka v soji občinskega sveta o istem pred^L tu. Pa to je postransko. »Straža« t \ vso krivdo na narasti o draginjo,..^ na Hrvatskem draginja ni naras^ In zakaj je ravno pri nas kriza bolu^ Sicer pa je potrdil dr. Kukovcev*1 1 vajanja Omerovič v seji narodne sk® ščine dno 5. t. m. in celo klerika!111 ^ slan ec Krajnc, ki je interpeliral v fjj devi bolnic v Sloveniji, je mora! ^ znati, da je ostra ministrova lca^t-i , naše zdravstvene uprave v Slove®^ bila upravičena. »Stražino« zaleta' nje v dr. Kukovca se je baš po strovem govoru razblinilo v P1’8^ nič. Da bi bila' molčala! . — Število slovenskih dnevni^? Najmanj, kar bi človek lahko koval od »najboljšega« slovensk^ dnevnika. »Jugoslavije«, bi! bilo^ da bi vedel vsaj to, Idiliko dnevn jugoslovenskem Primorju. Bil jo ^ prvih glasnikov jugoslovenske & pravi pravcati primorski Stross^ yer. In kako je ljubil ta svoj je dokazal najbolj na smrtni leta 1915., ko ga je obiskal glava1 , rednik »Edinosti«, Makso Cotič. clic jo ležal že v agoniji, bil je neZ posten, le za trenutek se je zavedel. ^ 'gledal Cotiča, ter vzdihnil boles1^ »Cotič moj, kaj bo z mojim narodo*1 ^ To so bile-njegove zadnje besede-^ njimi se je poslovil cd tega sveta. ^ apostol in mučenik naše^narodn®.^ sli, mož, kakršnih je naš narod prav malo. Sedaj počiva mučenik in a^D-Matko Mandič v rodni kast.a.vski di, v tistem oz?kem kotu istrske Tei se je edini otel grabežljive ake roke. V svobodni, jngoelov® J, zemlji spi, tam preko, par korakat' njegovega poslednjega' mesta odP^ ^ ka. pa zdihuje njegov ožji rod hujših sponah robstva, kakor & y Ali bo utonil v tujinskem mor.i11-bo zmagal Kalvarijo in prisP®- V> Velike nedelje, do Vstajenja.1! A> ^ mislil nanj, ki mu je bil najbolj . telj in voditelj, ako bo mislil f -ka Ma-ft-f^t potem ne bo propad® tem bo zmagal. Slava Matku cul .0,r», Maribor, Imamo Slovese}. Toda nekdanja Pes-fcova, sedaj Kamonarovičeva »Jugoslavija« ne ve niti tega, ampak pravi c»a imamo Slovenci le šest dnevnikov, d očim ^ Lh ima,mo v resnici devet, Samo v Ljubljani jih jo šest: »Jutro«, »Slovenski Narod«, »Slovenec«, »Novi čas«, »Naprej« in »Jugoslavija«. Trije Pa izhajajo izven Ljubljane ki sicer »Tabor« v Mariboru, »Edinost« v Trstu^ ter »Glas Naroda« v Newyorku. Počasi bo »Jugoslavija.« pačila glede J>w,navanja naših razmer na nivo nekaterih italiijanskSh listov, ki so pisali svojčas, da so Slovenci zasedli »Celo-Vcc Pri Klaigcnfurtu«. In to piše »Jugoslavija« še v članku, kjer se pritoke, da slovenski dno-raiki premalo Poznajo našo domovino. — Gornjeradffonsko >Mursko Stra* »strašno zbode, če jo nekoliko pokažimo, kadar smo dobre volje. V ■Mariboru pač imamo preveč opravka * moralo iz Koroško ceste, pa ni čuda, vQ smo ee nekoliko okužili s pristno-«atolišlco hudomušnostjo. Zato pa nismo srboriti (tudi če ee rima s la bor i-1')< nimamo tudi »Fremdonkorper* v ®Javi. Saj samo kon stažiramo to, kar J&ee »M, Straža«. Ne bomo zavračali konfuznih trditev, ki jih je nakopiči-14 *M. Str.« v svojem odgovoru; tako Pr. trdi, da jo demokratska stranka nepotrebna, ker je »čas za narodnostmi? plemenske boje za nami* (halo, prešle« ulioa, okrcnito jo!), daljo da Sina v SLS mesta vsak državljan brez ^like vero (torej se bodo pravoslavci muslimani in Židje borili za kato-jicizom! Se non o ve~o, e ben trovato!) tako najprej. Prijmovamo ca. da se.: »«C Str.« nekoliko srn mn jr klerikalno Nitiike, »ato pa trdi, do ni. odvisna od J^tva Branko itd. Kal, <)» nimamo nadaljne pole.uike; bi se še knj Pomenili. i udi Če «no >*rboriti Ta-Bdjže jei; silenlinm! Oni vafn-»30, nas je st-rah... I seveda, oa šo kako! — — Boj ai — gnojnteo. Tridesetletna 'Pjeka jo bila prava igrača proti voj-5*i, katera so bije pri Sv. Lenartu v ®iov. Goricah že skoraj dvakrat tako j^lgo. Tujec bede zmajal z glavo, sma.-J*al to vest le kot slabo predpustno mi pa, ki stojimo v prednjih vr-gimovitega klanja, pozna-.^^kocsežnosit pomena poraza ene H druge stranke. Predmet tega boja J®, kakor sm0 že omenili, gnojnica, ka-odteka od naših poštenih tržanov se združi na koncu trga v nežno buhteči potoček. Tako daleč smo si j^tai. Zdaj pa pride spor. Kam naj te-®p ta skupni uspeh vseh nas tržanov? j^ed damiml leti delili so »e vojaki v ta.bora. Jedni so bili zato, da naj teče po cesti do župnikovega travnika, tam ee naj rasli je to zlato po trav-*«fca župnika, drugi so bili zopet naganja, da je vodja občine župan «travlag in da sliši gnojšnica tržanov T®m*ar županu. Med tem, ko so se v vozovnih dneh in nočeh poskrivali ^dniki ravno takrat z motikami na ~®sto ter skušali s prekopavanjem do-Uresničenje svojega bojnega na-*ta. Kone&no pa je zmagal le Mrav-in sicer na ta način, da je dal kanalizirati ves trg, kanal pa je napeci mimo župnikovega travnika k svo-travniku kraj občinske steze, f^emagane umaknile so se župnikovo motike. Kakor v tridesetletni vojski, ?®*talo je tudi tukaj premirje. Čez *akih dvasjset( let pozneje pa je hotela ■a usoda, da je ta bivši županski trav-®jjk prešel v roke slovensko posojilni-7®* In takrat zmisllli so se vsi pošteno misleči tržani spet na svojo gnojnico. r~°;j naša pošteno pridelana gnojnioa gnoji slovenski travniki Ne, tega madeža ne prenesemo. Kanale zadelati ni dalo, pač pa so si mislili, da ima-j^kot oblina pravico poglobiti od-^°dni jarek od kamla tako, da je sploh ^mogoče napeljati gnojnico na so-J^-žno zemljo. Ta ideja sama pa še ni gostovala, Mogoče bi Se bilo na kon-u travnika zajeziti jarek in spraviti 7* ta način Še nekaj gnojnice na trav-To so pa preprečili na ta način, so napravili kanal skoz občinsko “rfto in napeljali svoje zlato na travme svojih takratnih prijateljev, i^fa je bila spet popolna Mimo se v^°™ahnil zopet vsak pošteni tržnn, ^ael ne, da mu vest ničesar ne pred-r,..-cJv?" Toda kolo časa se suče sicer ne-1 lcakovapo tudi pr* jSv. Lenartu Že ___ dobojevan boj za gnojnico se je zopet pričel. Sam gospod župan se je postavil na čelo svojemu najdražjemu soku in ga skuša zopet sukati po svoje; In vzrok? Zdaj, ko imamo čisto slovenskega župana, seve ne igra narodnost nobene vloge ve»č, pač pa je razžalitev za celo občino, če je trava na županovem travniku samo peden visoka, na sosednih pa, ki so last celo navadnih ljudi, pa kar pol metra. Kako bi pa naj Smeli ljudje pred županom rešpekta, če ga pa niti trava nima? Ko se je namreč napravil prej imenovani kanal skoz cesto, naši predniki niti slutili niso,'da prezirajo s to napravo višje ležeči travnik bodočega župana. Nevoljnost našega rihtarja se je povečala še tem bolj, ko ni hotela gnojnica kljub njegovemu županovanju teči v breg. Te sramote ne prenaša, Kaj storiti? Cesta je prešla med tem v roke okrajnega zastopa, kanal se tedaj ne da kraitlcomalo prestaviti. Nikomur našo gnojnice — to je sedaj njegov bojni klic. Kanal se moTa zadeiati, gnojnica naj teoo naprej v Velko, naravnost ha mesto, kjer peremo svojo srajce, gatc in facanertolne, da dobimo na ta način spet vsi tržani nekaj dobrega 'nazaj od svoje gnojnice in no samo dva, trije. Moja, ros vredna velikega moža! In zdaj ee spet bijemo. Eni zadel ju jejo kanal, drugi ga 6pet brezvestno odpirajo. Mi smo žo prosili za 24 orožnih listov, da bo šlo vso po postavi. Kako bo še končal 'a boj, ne vemo. Jutri že se prdloži v subskripei-jo prvo vojno posojilo. Navdušenje jo velikansko. — Računske listke »Družbe sv. Cirila 3n Metoda« so sklenili uvesti gg. plačilni natakarji pri svojem zborovanju dno 30. junija po vseh restavracijah, kavarnah in gostilnah v Ljubljani, kakor tudi v dragih mostih in trgih v Sloveniji. Slavno občinstvo vljudno prosimo, da no odklanja plačilnih listkov, temveč jih vsepovsod zahteva. Narodna zavest in obrambno delo 0. M. družbe zahteva obolus na oltar našega kulturnega delovanja. Družba vrši še dalje veliko in nesebično delo, da spasi tudi one, ki so v nevarnosti, da utonejo v tujčevih valovih. — Od časa do časa bomo priobčili imena vseh onih javnih lokalov, kjer so uvedeni C. M. računski listki. — Kaj pa trgovine? Ali bi ne mogle tudi to uvesti družbenih listkov? Ihia kronca pri neštetih velikih rakunih, kaj se to pozimi Družbi bi pa bilo zlasti v teh težkih časih zelo pomagono. Poglejte v Avstrijo, vsepovsod 9o u-vedeni listki za Siidmarko in Solmlve-rein. Poglejte v Tret, nobene gostilne, ne kavarne, da., niti špeluke ne dobite brez plačilnih listkov Lege nazioaale. Ali na j bomo samo Slovenci tako brezbrižen narod? — Umrl Je v Sp. Hudinji po daljši liolezni g. Fr. Zopf, bivši nadučitelj v Pristavi. Bil je vrl narodnjak in naprednjak. Blag mu spomin! — Kmetijskim svetnikom je imenovan g. Ivan Belle, ravnatelj Kmet. šole v Sv. Jurju ob 3. Ž. . — Avtemobilnemu prometa do* s topna je Logarska dolina sedaj do Pispemikovega zavetišča. Cesto do tja so popravili s prispevki ljubiteljev planin in pomočjo domačinov. Pri Piskemikovem zavetišču bo treba pričeti z novo planinsko stavbo. — Sodna pripravljalna doba je v območju vižjega do*, sodišča ljubljanskega skrajšana na dve ledi. — Ob prlHkl pregleda poslovanja mariborske carinarnice s strani uradno komisije, sestoječe jz zastopnikov finančnega in saobračajnega ministrstva, je mariborsko trgovstvo izneslo svoje pritožbe in želje glede na carinsko poslovanje. — PomiloŠČenje atentatorja Štejte* je od kralja podpisano. Demisijo pra-' vosodnega ministra dr. Markoviča, ki je v zvezi s pomiloščenjem, jo kralj odklonil. . — Obsojeni Raditeevd. Pred sodnim stolom v Osjelcu so bili obsojeni rndi-čevski poslanci Babogreiae. Le»ica in Zatina vsak na 4 mesece zapora, kor so povodom mobilizacije 1. 1991. obve-zanee hujskal^ naj se np odzovejo. — ^ešfcoslov.-iugoslov. liga. praški odbor, nam piše: Na 11. orientalnem velmoiimn v Bratislavi bo odbor češko- 3 O E *_________________________________ slov.-jxigoslov, lige v Bratislavi dajah vsem jugpslov. obiskovalcem brezplačno vse informacijo in prevzel brezplačno kolportažo reklamnih in infor-marijskih tiskovin. Intere>siran6 jugo-slov. tvrdke mu lahko pošljejo svoje reklamne tiskovine, predloge, želje na naslov: Češkoslov.-j ihoslov. Liga v Bratislave, Orientalni veletrh. — V celjski občinski svet je namesto fin. svetnika- g. Sedlar .ja, ki je premeščen v Maribor, vstopil kot demokratski občinski odbornik hotelir g. Drogo Bernardi. — »Družba sv. Cirila In Metoda* sporoča toni poitom vsem svojim podružnicam, da jih ‘bode obiskal ]*> možnosti v teku julija in avgusta družbeni pisarniški tajnik'. Pr,i tej Priliki bo razpravljal s podružničnimi od-odbori o aktualnih zadevah, o organizaciji ter o vsem, kar je za družbo in njeno kulturno delo važnega. Vsaki podružnici bo sporočil svoj prihod po dopisnici. Podružnične odbore prosimo, da mu blagovolijo iti na roko, da bo mogel čim več podružnic obiskati in delo temeljito organizirati. — Za trsusbalkannko železnico. Krog 40 poslancev raanLh strank se jo sestalo v Beogradu h konJorenci, kjer so zahtevali od vlade, da vzame v načrt jadranske železnice dokončanje tranabalkanffko železnice, ki jo do Niša že izgrajena, Železnica bi naj peljala od Niša Čez Prokuplje, Prištino, Metohijo, Črnogoro in bi dosegla v Ti-vatskom zalivu Jadransko morje-. Železnica bi se naj gradila iz Blerovega posojila. —, Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani in »»elezni-čarska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani« sta so preosnovali s 1. julijem 1022 na podlagi zakona, o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 Uradni list št. 62-22 v ekspozituri o-srednjegn urada za zavarovanje delavcev. Interesenti se opozarjajo, da naslavljajo odslej dalje vse dopise na naslov: »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izpostava L ozir. II. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 3-n. — Kmetijski tečaji za učitelje. Prejeli smo: Oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljubljani priredi letos zopet kmetijski tečaj za u-čitelje na Grmu. Vse jako lepo in prav, vendar pa smo zelo radovedni, saka j bi se tečaj letos ne vršil v Mariboru ali Št. Jurju. Vsak, ki pozna gospodarske in kulturne razmere po celi Sloveniji, mora vendar vedeti, da da bi učitelji iz bodoče Mariborsko oblasti mnogo v<;č pridobili na domačih kmetijskih Šolah, nego na Grmu, kjer imajo precej drugo podnebje in drugačno zemljo. Zopot nas bodo sicer dolžili, da smo starodobni zakrknjeni Štajerci, vendar pa bodo morala sča* soma tudi Ljubljana priznati, da ima preveč k sebi roko obrnjene. Pa brez zamero, Drugo leto bo menda prirodila tečaj že Mariborska oblast in upamo, da no bo prisiljena, da iizbere Grm. — Konzulat češkoslovaško republike v Ljubljani opozarja, da mora biti vsaJtemu vpffl^nnjhi, naslovljenemu na češkoelo^^ke urade v čoškoslo-važki reipubliki, priložena poštnina za odgovor in eicer 2 K5 za navadni dopis^ 4.50 K za priporočeno pismo. Isto velja 2a vprašanja, naslovljena na češkoslovaške zastopniške urade, poslujoče v deželah izven Češkoslovaške republiko. Za slučaj, da no bode pošt-' nina priložena, so ne bode na vprašanja odgovarjalo. — Požar. Dne 28. junija okrog 2. ure ponoči jo izbruhnil v klavnici posestnika In mesarja Franca Mihola v Gornjih! Petrovcih, okraj Murska Sobota, ogenj ter jo popolnoma uničil. Zgorelo je tudi 14 kokoši, 18 piščancev in več desk. škoda znaša okoli 50.000 K. Zavarovana klavnica ni bila Sumi se, da je požar povzročila zlobna roka — Utopljenca so spravili včeraj po-, poldne ribiči na dravski otok g. Ra-poca pri Sv. Petru nad Mariborom. Identiteta se dosedaj ni mogla dognati, ker ni imel pri sebi niliakih listin. Našli so le en dinar in nekaj znamk. Mož je star približno 35 let,, ima slabo obleko in gorsko čevlje. Sumi se, da jo nesrečnež od&ipvljoni žel. uradnik I. Gojzinger vx Rakeka, doma iz Studenc pri Mariboru. Sorodniki ga pogrešajo že tri dni, — Vsem, ki imajo obveznico preit' vojnih posoiil v inozemstvu. Generalna direkcija državnih dolgov je že večkrat. pozvala državljane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerih obveznico predvojnih posojil bivše av-stro-ogrske monarhijo se nahajajo iz kateregakoli vzroka v inozemstvu, da jih v določenem roku njej prijavijo z vsemi potrebnimi podatki in dokazi a državljanstvu (s priloženo domovnic co), da M se na podlagi teh prijav mogel pri dotičnlh vladah vložiti protest' proti žigosanju in zahtevati vrhitev, obveznic. Ker prošnjam, večinoma niso bite priloženo domovnice in je nevarnost, d.a brez domovnic inozemsko vlade protestov ne bodo hotelo obravnavati, se interesent! ponovno poživljajo, da pošljejo naknadno k svoji prošnji generalni direkciji dtžkvnih1 dolgov v Beograd še domovnico, ker, bi sicer morali sami nositi eventualna posledic svoje zamude. Ptujske veste. Državna realna, gimnazija v Ptu,U jo zaključila šolsko leto z veliko Vidovdansko slavnostjo skupno z vsemi! mestnimi in oiboliškimi šolami. Gimnazija jo prebolela, prehodno dobo. Pril poslovanju je več ko polovica učemoert* zafpustila zavod, večinoma so to bili dijaki, iz rep. Avstrije. Kljub teanu in kljuib draginji, ki otožkoča vzdrževanje dijakov, število dijakov ni padlo temveč je vasjo nogo je bilo prej, dokler je zavod bil nemški. Višji razredi še imajo malo učencev, nižji pa »o tako močni, da sta I. in IL imel«, po dv* oddelka. Na ktmou Šolskega leta jo bila 211 dijakov, med temi 23 deklic. Po narodnosti je bilo 186 Slovencev, 4 Hrvati, 3 Srbi, 14 Nomoev, 2 Rusa, 1! Čoh in 1 Amerikanec. Po veri so bili! 203 katoliki, 4 pravoslavni in 4 evan-oreliki. — Zrelostni izpit je delalo 8 javnih kandidatov in 1 ekstea-nfet. Napravili so vsi, 2 z odliko in sicer: Giln* ter Blanke, Stanko Brumen, Beno Habjanič (odlika), Ivan Ogoreleor Simon PetrmTič, Perdinand Piohler, Jo« žef Potrč (odlika), Leopold Šegula iti Anton Peteln. — Učni uspehi so dokaj zadovoljivi: popolnoma padlo jo lo IS dijakov (Syi%), 47 jih ima ponavljalni ali naknadni izpit, ostali so že sedaj izdelali,- med tenii 17 odlik. — V Dijaškem domu je bilo 72 gimnazijcev( od teh je popolnoma padlo samo 5| (7%), ostali so ali izdelali (3 z odliko) ali imajo ponavljalni izpit. — Prijam za I. razred je letos več ko lani. Enakopravnost pr? ptujskih socijaf* nih demokratih. Nedavno jo gospa ptujiSikega mestnega odbornika Tomaniča prišla v mestno kopališče. Vse kabino so bile zasedeno in gospa jo morala čakati. Ko je ena kabina postala prazna, jo kopališČna strežnica pusitila v njo nekoga gospoda, ki jo že delj ča< sa čakal. To pa gej. T. ni bilo po volji* kregala so jo in odšla. Kmalu pride njen mož, vsemogočni socijalnodenu^ kmteki mestni odbornik, ter napravi kraval v kopališču. Kopališko usluž berustvo bo je branilo, kolikor je mo« glo. A vso ni nič pomagalo in kdo vo, ali nesrečna strežnica no bi izgubila službe, ako bi tisti, ki jo prej prišel in proj dobil kabino, no biil slučajno —< ptujski podžupan. Takšna je en ako* pravnost pri socialnodemokratskem mestnem odborniku: ako pride njegova milostljiva, mora takoj dobiti kabino. Četudi drugi že delj čakajo! Radovedni smo, kaj poreče ptujsko delavstvo S takšni enakopravnosti! Prekmurje. Proslava Vidovega dne v Beltincili Beltinski trgovci in obrtniki so skupno sklenili, da zapro na Vidov dan od 8. do 9. uro med službo božjo vse trgovino in da razobesijo zastave. Slu® be božjo so so udeležili državni uradniki in uslužbenci, in tako tudi ob« Čani in šolska mladina iz cele beltin« sko župnije z učiteljstvom. Jako zanf> mivo je bilo. kako lepo so otroci pfl službi božji »Bože pravde« zapeli. — Občni zbor prekmurskega trgov* skoRa gromija. Dno 29. junija jo imeti Prekmurski trgovski BMmij v Mursb' Soboti v gostilni g. STl^šerja evoj ob čni zbor. Občnega zbora se jo udeležil t komisar dr. Bratina ter .mnogošte tSCran 3 * X ’S BOB* fiaribsrf. 9. 'fulffa 1022. 'ril n n množica fe celoma Prekmurja. — Predsednik g. Iyudov.-k Brumen iz M. Sobote je otvoril ob 15. uri sklicani občni zbor ter v daljšem govoru raztolmačil celoletno delovanje na novo ustanovljenega trgovskega gremija. Vse želje, katere je gremij vložil, se niso izpolnile. Tajnik je prečita! zapisnik ustanovnega zbora in odboro-vih sej. Udeleženci so bili’ jako zadovoljni z delovanjem gremija. — Nazadnje se je sestavila resolucija na železniško obratno ravnateljstvo, da se takoj otvori železniška proga Mursjca Sobota-Hodoš, in da se takoj začne z gradnjo proge Ormož-Ljutomer-Bel-tinči-M. Sobota. Resolucijo so trgovci ižvahno pozdravili. Nato je predsednik občni zbor zaključil. O vplivih madžarske »kulture« na slovansko prebivalstvo, ki je živelo v mejah bivše Ogrske, piše v »Brager Presse« češki zgodovinar dr. Chalou-pesky v polemiki z budimpeštanskjm zgodovinarjem dr. Homanom: Mad- žarski učenjaki trde, da je madžarstvo vršilo v teh krajih in med slovanskimi narodi kulturno misijo in da radi tega gre Madžarom pravica do slovanskega ozemlja. Kako pa izgleda ta kulturni — Uboga nehigijonična stanovanja, visoko število analfabetov, močno razširjeni alkoholizem, nenavadno oderuški Židje v mestih in skoraj praznoverni klerikalizem na deželi, precej nizki nivo narodnega blagostanja, nezaupanje do napredka, velika emigracija itd. — vse to so znamenja, ki ostro ločijo etnografično isto prebivalstvo na Slovaškem in na Moravskem ... Mi pristavljamo: V bistvu veljajo te besede tudi za Prekmurje. Kljub temu pa ne morejo prekmurski klerikalci pozabiti na »blagodati« madžarske kulture, samo za to, ker se boje, da ne bo ljudstvo več tako neumno, da bi raznim visokorodnim grofom in vele-Častitim dušnim pastirjem lizalo roke... Prekmurski klerikalizem In ljudska .»ravnost. G. Klekl se strašno boji, da bi v Prekmurju zapihal v glavah in srcih malo svobodnejši veter in da bi ljudstvo postalo demoralizirano, nepošteno • in nesrečno, če bi »liberalci« preluknjali veliki črni plašč, ki leži rad Prekmurjem. Mi mislimo, da je la sirah čisto nepotreben. Zadnje porotne razprave in drugi kriminalni slučaji iz Prekmurja so nam dali nekoliko globlji vpogled v psihologijo tega ljud siva. Dejstvo je, da je v Prekmurju relativno več kriminalnih slučajev, •kakor na pr. na. Murskem polju. Posebno zrahljano .je rodbinsko življenje. .Celo v izrazito klerikalnih družinah se pogflsto pojavljajo tožbe med sinovi in očeti in obratno, ki so večkrat zelo mučne in jako značilne za duševni in moralni nivo takozvanih »pobožnih« ljudi. Ta »pobožnost« je v bištvu materialistična in nima nič skupnega, s pravim verskim čustvom. SSJa morje! . Ivo hodim v teh pasje vročih dneh po, ulicah, slišim tu in tam razgovor dveh znancev, ki se plete krog letovanja. Počitnice so tu! Sicer počitnice za .večino zemljanov rtiso, nekaj tako fiksiranega, kakor recimo za učitelje, [profesorje, dijake in gledališke igralce. toda krajši ali daljši dopust dobi končno v tem letnem času vendar vsakdo. Kako pa mij »prebije« te po-, žitnice, ta dopusti Marsikdo jih v res-anicj' »zabije«, to se pravi — preživi jih !tam, kjer preživi navadno ostali del leta. So sicer ljudje, ki se ne morejo ganiti „ preko ozkega plota domačega dvorišča ter »nalašč« ostanejo tudi ob "dopustu doma. Tako poznam nekega sodnika, ki za časa svojega dopusta ni le,-osta.l v Mariboru — ampak je prostovoljno in redno, ali pa morda tudi »neredno«, če hočete, zahajal v urad reševat akte. Toda takih sodnikov je tnalo, še manj pa, pripadnikov drugih E oklicev. Večina onih, ki »zabijejo« o puste doma, stori to vsied pomanjkanja gmotnih sredstev. Potovanja so dandanes draga, draga so letovišča, a plače so majhne. No, hvala bogu,, pri vseh pa vendar ni teh zadržkov, nekaj je med nami tudi takih^rečnikov! ki si lahko privoščijo par tednov oddiha v letovišču. In ti se sedaj pogovarjajo med seboj po ulicah, kam pojdedo. Saj pa Nravnost prekmurskega ljudstva je tedaj, kljub številnim misijonom, pridigam, božjim potom in — klerikalni politiki tako nizka, da g. Klekl ne more govoriti o edinozveličavnosti klerikalizma. Tercijalstvo, slepa pokorščina. duhovnikom in nezaupanje do napredka — so to stvari, ki demoralizirajo, ne dvigajo pa k pravi nravnosti in pravemu krščanskemu duhu. Iz Dolnje Lendave. Naše župnišče ima poleg črne ,in rumene tudi nacionalno madžarsko zastavo, nima pa državne, še manj pa slovensko zastavo. Radovedni smo. kaj k temu reče preč. g. »slovenski« kaplan Berden, urednik »N o vin« državnega poslanca Klekla. Smeti v očeh drugih vidite, bruna v lastnih očeh pa ne! — Letošnje nabiralne akcije tuk. Slovencev za dečji dom v Mariboru se Madžari niso udeležili. Zdaj nameravajo tako akcijo, h kateri so bili vsaj na videz vabljeni tudi Slovenci, na svojo pest prirediti. Ker poznamo naše radodarnike — rodoljube, njim tO| pot vnaprej čestitamo. Darovalce večjih svot bomo z imeni objavili. — S kolom po glavi je dobil pogranieni vojak od Madžara iz Dolgevasi radi par odtrganih črešenj. Vsega s krvjo poškropljenega vojaka so spravili v zasilno vojaško bolnico. Madžara pa v zapor. — Nad demokrati stresa svojo medvedjo jezo naš grajski pisar gosp. Medved, ker mu t.i ne morejo nuditi, za njegovo državotvorno delo dveh obligatnih večerij. Prav radi mu verjamemo, da so mu kočevski pragozda bolj, prikladni, nego dolnjelendavska močvirja. Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od ‘/s 10-—Va^- ure in ob četrtkih od V?19-—Vs^O. ure Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure. mmmmm Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8. do 17. septembra.) Veliki razstavni prostor. Razstavni prostor je sedaj ugotovljen: Gotz-ova dvorana (tudi prostori Glasbene Matice), dvorišče, iz dvorišča prehod čez Prešernovo ulico na veliki vrt Dijaškega doma, (kjer se razstavi tudi vrtnarstvo) iz tega vrta prehod na dvorišče meščanske šole, (kjer se razstavijo tudi zvonovi, sploh težka industrija). Iz tega dvorišča jc izhod v Razlagovo ul. Ves razstavni prostor ob sega torej čez 21.000 kv. m. tudi ni lahko izbirati. Kam pa naj bi šli? Na Pohorje? To je preblizu! in za debelejše ta tura tudi ni; končno pa so naše planinske koče na Pohorju kljub obširnosti še .vedno premajhne. Vsi torej ne moremo na Pohorje, tudi ako bi hoteli. V Rogaško Slatino? Tam tudi ni veliko prostora in končno je tam drago; še slabše je z Bledom. Odkar1 je postal »kraljevski«, so tudi cene tam »kraljevske«, to se pravi, za nemaziljene smrtnike_ nezmaglj.ive, o-zirorna vsaj za tiste iz med njih, ki niso »maziljeni« z naslovom in mošnjičkom veniž n iškega veličanstva, — Koroška, naša lepa letoviška zemlja s svojimi jezeri in planinami, pa nam je zaprta s sedmerimi vrati, pred katerimi straži celovški lintver z ognjenim jezikom. Izbire torej ni veliko. Toda čemu naj bi bili tako kratkogledi? Poglejmo malo dalje na. jug, poglejmo na naše morje! Hrepenenje po jugu je že po naravi usajeno yv duše nas severnjakov. Kdo še ni tega občutil? Recimo ob večno lepi Goethejevi pesmi: Pričetek pripravljalnih del. V pon-deljek 10. t. m. se prično pripravljalna dela na vrtu: tesarska dela, priprave z-a nasade vrtnarskega društva, postavljanje paviljonov itd. Pozor na prijave. Da se pri tej veliki razstavi ne bo nihče izgovarjal, da ni imel dovolj časa razstaviti svojih izdelkov, se je rok za prijave Mo preklica podaljšal. Svetujemo pa vsakomur v lastnem interesu (že da dobi ugodnejši prostor) da se prijave čim-preje vpošljejo razstavnemu odboru, Aleksandrova c. 32. Preskrba stanovanj. Že po sedanjih prijavah smemo računati na velik obisk zunanjih gostov, ki bodo ostali mnogi za ves čas, drugi za več dni med razstavo v Mariboru. Javna prenočišča (v hotelih, gostilnah) z daleka ne bodo zadostovala. Zato že danes opozarjamo vse one, ki imajo ali ki bi za silo lahko imeli prenočišča na razpolago, da na ta obisk računajo. Maribor se mora ob tej priliki izkazati so-lidnejši, kakor se je izkazal Zagreb. Reklame na ograji. Opozarjamo (ponovno vse one tvrdke, ki so najele reklame na novo zgrajeni ograji Dijaškega d cona, da puste takoj iste izdelati in sicer samo pri oficijalnih slikarjih: Franjo Horvat v Slovenski ul. 10 in Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. Drugi slikarji niso upravičeni izdelovati teh reklamnih tabel. Razstava vajeniških del. Pokrajin ska obrtna razstava ni namenjena samo obrtnikom, ampak tudi obrtnemu naraščaju — obrtniškim vajencem. — Razstavni odbor je da! v ta namen brezplačno na razpolago poseben oddelek, v katerem se razpostavijo dopo-slana dela obrtniških vajencev. Pri prijavi za taka dela, ki se sprejemajo najkasneje do 31. avgusta, je navesti razun imena tudi starost vajenca in kako dolgo se uči svoje stroke. Raz stavne predmete je doposlati v svrho razstave do 4. septembra odboru pokrajinske obrtne raizsttave v Mariboru J DS. Krajevna organizacija JDS za mesto Slov. Bistrica je na svojem sestanku z ogorčenjem zavrnila napade na ministra dr. Žerjava ter mu izrekla neomajno zaupanje in zahvalo za njegovo nesebično in požrtvovalno delo v prid stranki in državi s iskreno željo. da se kmalu čil in zdrav vrne na svojo službeno mesto in se zopet s polno močjo posveti velikemu delu konsolidacije naše države. Ravno tako je bila enoglasno' izrečena, zaupnica veie-zaslužnemu, nad vse delavnemu poslancu prof. Rejsneru, kateri slednji se je vedno in povsod zavzema] za povolilno rešitev uradniškega vprašanja. Krajevna organizacija JBS v Ormožu je na svojem zborovanju, ki se »Kennst du das Land wo die Zitronen bliihn, im dunklep Laub die Goldorangen gliihn? sw .,»• ' V MV.( poteč da ' -V tv* Dahin, dahiri, vili lck mit dir, ■s mein Geliebtor. ziehn..-< Dežela, kjer cveto citronovi grmi, kjer se med temnim listjem smejo zlate oranže. Kdo je ne pozna — namreč po imenu vsaj? Goethe je imel pri tem v mislih Italijo, toda nam ni treba Italije, mi sami imamo tako deželo, kjer cveto citrone, kjer se smejo oranže, kjer šume palme, ciprese, lavoriko in oljke. Ta dežela je naša jugoslovehska. Dalmacija. Pijstimo naše ozke meje, naše severne doline in planine ter poj- dimo na naše svobodno morje, v našo divino Dalmacijo. Življenje v naši Dalmaciji ni drago, razmeroma je veliko cenejše nego v naših severnih letoviščih, toda nuditi nam more Dalmacija več nego vsa naša severna letovišča skupaj posebno tistim, ki sploh še niso vidoli morja; in t^kih je pri nas veliko. Kopanje v sinjem morju, solnčenje na produ, senčenje pod palmami in rožiči — ali ni to divno? Zveza z Dalmacijo je ravno iz Slovenije, posebno iz Maribora, dobra. V Mariboru sedemo v vlak do Zagreba, v Zagrebu do Bakra, pa se vkrcamo na prvo ladjo in hajd preko morskih valov na. jug. Kamorkoli ^greste, povsod je vse polno lepote. Šibenik in Krka. Split sam, Trogir s Našteli, a, pred vsem Jelša in Hvar na Hvaru, na naši Madeiri- ter Dubrovnik-', fiivdf nas? Dulibovnik tf^^padom in Lckruuiom! »Kdor še hi videl Jugoslavije z | mnriai On uviloii nrtrma!« lili le 1'Cksl je vršilo dne 6. julija t. 1. in pri kale-, rem je poročal njen predsednik o gonji izvestmih elementov proti demokratski stranki in njenim voditeljem, sklenila soglasno sledečo resolucijo: V očigled klevetam, obrekovanju in gonji naprarn ^ voditeljem demokratske stranke dr. Žerjavu in dr. Kukovcu izrekamo* prvoboriteljema demokratske ideje svoje neomajno zaupanje ter zavračamo z ogorčenjem in brezmejnim zaničevanjem vse ostudne napade na njiju. Istočasno pošiljamo dr. Žerjav« vroče želje, da bi se skoraj čil in zdrav povrnil na svoje dosedanje mesto. Mariborske vesti. Maribor 8. julija 1922 m Poročil se je dne 2. t. m. v Trst« g. Zlatko Jug, bivši član uredništva našega lista, z gdč. Vido Dolinarjevo. Želimo jima obilo sreče! m Enketa za revhz-go viničarskega reda se je vršila danes S. t. m. pri o ki' glavarstvu v Mariboru. Zastopane bile poleg oddelkov min. za soc. skrbstvo in min. za poljedelstvo, ter. stopnikov cnkr. glavarstev Ma ribah Ptuj in Ljutomer tudi razne stroko^" ne organizacije viničarjev in vi««" gradnikov ter zastopniki raznih stra«^: Gre za revizijo viničarskega reda. & .je bil že lansko leto na podobni enke® v Mariboru sklenjen in tudi že maj8 1321. predložen min. svetu v uzakonjenje. Vendar se je pa pri pregledu na* črta opazilo veliko nedbslatkov, vsied česar je bil vrnjen interesiranim k,r°' gom v ponovno pretresanje. m Kaj je z velikim zvonom naš* stolne cerkve? Prejeli smo: Veliki zv#0 naše mestne in stolne cerkve, ki 1? zgodovinske vrednosti, še vedno molcl-Prihodnji mesec bo leto minilo, ko & je pripetila katastrofa. Naš stolni žuP' nik se pa, kakor vse kaže, ne gane, d® bi se zvon prelil. Gospodu župniku gotovo dobro znan glavni in premož®1 krivec katastrofe; pritegniti ga j® treba, d«, izdatno prispeva k vsem if-zadevnim stroškom. Prepričani suio. bi bil g. župnik Moravec, ako bi & bila katastrofa pripetila za časa n ja Habsburžana Evgena v naš«"5 mestu, z vso naglico hitel skrbeti majhitrejo prelitev zvona, da bi še ki’0 moglo dostojno zvoniti Habsburžan}1 ob njegovih prihodih v cerkev in o<*' hodih iz cerkve. Sedaj pa čaka. in ne gane, češ, saj se ne mudi. Pričah«' jemo, da se bo g. mestni župnik darle vzdramil ter v prelitev zvona krenil vse potrebno, dokler še traja le“ pi in ugodni čas in ga ne prehiti zi°lfV Torej, na delo, skrajni čas je že! m Zopet polurna stavka v delaud' cah južne železnice. Danes 8. t. m. »J-j* poldne je dobilo delavstvo tukajšnj1! delavnic južne železnice izplačane s'''0-1 čas obljubljene doklade. Starejši u' nekoč'dr. Lah in prav je imel. Kdo«*® ni videl Dalmacije, nima. pojma o J0" pot.ali naše velike domovine. Kdor bi krasoto narave, jo najde tam. kdjb ljubi udobnost, jo najde, kdor pa 15®*’ umetnost in spomenike davne kultu’*’ pride istot.ako na svoj račun. Kras®1^ dahniti tinskih zgodovinskih epom®}11" kov ne zaostajajo za italijanskimi. sto jih celo prekašajo. Divno pa je ^ll di dalmatinsko ljudstvo, to■ ijudst^0' ki je bolj jugoslovansko kakor kater<^ koli drugo. To naše veselo, zaved« ljudstvo! Sicer pa ni treba, da greste , Dalmacijo, ali colo v Boko Kotorsh«’ kogar ne mika. čar palm, citron r® (r parola. 'Pojdimo na tnorje. spozn»v :g mo hašo domovino z one strani, kje« na.ilenša. E C « a uiuor, C. Julija I922d fetr a a 5. M« drubenci so dobili izplačila v polnem obsegu, mlajšim pa se je zdelo, da so Prikrajšani in so vprizotili delno stavbo. Zidova se je mirnim potom polenila in poravnala, nakar so po Polenu stavki šli delavci zopet na delo. n Na ndslov naših kavarn in godite, V Mariboru smo kakor malokje obdarovani s kavarnami in gostilnami. istotako bogato pa smo preskrblje-te tudi .z godbo, saj ima skoro vsak teh ‘Csalov svoj orkester. Toda do tu je vso lepo in prav. Ni pa lepo in prav, veeiaa teli orkestrov svira skoro izključno nemške komade, le tu in tam kvečjemu zn nameček še Sokolsko končnico. Nismo šovinisti in vemo, da •te umetnost, torej tudi glasba, mednarodna, kljub temu pa smemo vendar Zahtevati, da se pri nas goji v prvi vr-''■i domača dela. Čemu pa jih potem maipol Posebno p?, smemo to zahtevati v Mariboru, kjer izdaja naša a-gil-' Glasbena Matica« že več časa svoji^. orkestralne publikacije »Struna«. ~6 Publikacije so se razširile v kratkem času po vsej naši državi in njiho-T® komade svira jo orkestri po vseh na-mestih — le v Mariboru ne! To se ^cra spremeniti. Javnost zahteva od lasih kavarn in gostiln, naj za svoje Jfkestre preskrbe te publikacije. Pro-™ziranja tuje glasbe na ' škodo nase (l°mače ne bomo trpeli več, ampak boji'10 brez pardona javno ožigosali’ vsa-0 kavarno in gostilno, kjer se bo še aalie gojilo pretežno tujo glasbo. Ako ba tudi to ne bo pomagalo, bodo gosti ?f®'i napravili red s tem, da bodo iz-ajalj primerne konsekvence. . m Gradbena akcija za jugosloven- k| Maribor. Začasni ustanovni odbor Sra-dbene akcije ze jugoslovanski Mari-r°r obstoječ iz gg.* Križnič, ravnatelj družbe »Drava«, odvetnik dr. VPaš, mestni stavbenik GlaSer. je te razposlal na vse naše ppslaniške ?‘u'be apel, da naši poslanci ppdpirajo a'kcijo tudi v zbornici. ApeUuvažujo 5? J® zapostavljanje Maribora nego tu-vseh ostalih mest ter naglasa, da tudi naši državi nele začasnih , ^aih nared,b, marveč specijalnega j etrnega, zakona po vzgledu drugih izav, j,- go v svr|10 poclpore zgradb 3!ih stanovanj že poskrbele za poseb-, e gradbene fonde ter podpirajo grad-akcij® tako javne kakor privatne, •relvL.no m indirektno, torej materijel-*‘° m moralno. Že v kratkem se skliče Prvi sestanek, na katerem ise izvoli ustanovni odbor, ki ima prihrani ves načrt za sklicanje velike grad-eae enkete v Mariboru. Med tem po- i.Pje začasni odbor že v toliko, da na prijave intersntov tudi izven Pribora v onih krogih, ki bi se radi J! biaribor priselili iz trgovskih ozirov Obirajo se tudi prijave onih hišnih Posestnikov, ki so pripravljeni svoje ?ls° najprej prezidati (v nadstropij nadalje onih najemnikov, ki Testirajo na udobneja stanovanja v ^fnovljenih hišah; uvesti se hoče to-zagrebški sistem, takozvani »Delta ab«, ki je doslej Zagrebu največ pri-d^ogel do novih stanovanj, ne d a, bi J? žrtvovali stroški za nove -stavlie. j Površni pregled Maribora je poka-''da. je v Mariboru v cent,rumu me-nadipolovica hišnih stavb, ki bi se c 1 lahko prezidati v višja, nadstrdp-'Posebno pa izrabiti dosedaj večino-a neizrabljena podstrešja. — Pred-6tSe;|n pa morajo izginiti iz Maribora ”ara gnezdišča tuberkuloze, katera ci.ia se poveri za to požrtvovalnemu .°rentu. g. dr. Matku. Veliko upanja A da bo ta. akcija pripomogla tudi k r?|°čit\i vporabe neizrabljenih vojaš-lh objektov in barak, katere danes že fjbpadajo. Gradbena akcija bo vpošte-ja.la tudi sistem, ki se je drugod izka-J’1 kot najbolj praktičen za zgradbo lastnih domov v okolici mesta, amreč sistem lesenih hiš ter hiš iz ijnih žo izgotovljenih betonskih iz-vyJkov. Infi^acije je začasno naslo-»Gradbena sekcija za jugoslo-Nn»ki Maribor« Aleksandrova cesta ’ Maribor. ’ li^ Opozarjamo na naš današnji pod-»Na morje!« V prihodnjih Ste-^ ^ bomo prinesli še par podlistkov ^ Posameznih najlepših točkah Dal-tjh Obenem s tem pa bomo v vra-bj aa«e uprave razstavili nekaj slik nv, Tazglednic onih kraiev, katere bo-. 0I>isovalL m Za veliko ljudsko veselico v prjd vojnih sirot, ki se bo vršila jutri, v nedeljo popoldan v vrtu vojaške realke, vlada, kakor je dosedaj videti, med meščanstvom plošno zanimanje, zlasti vojaški krogi in oficirske dame kažejo s srvojim sodelovanjem, in naklonjenostjo poseben interes. Razveseljivo je, da je najti to pot tudi med nemškimi krogi mnogo zanimanja in sodelovanja. Gasilno in reševalno društvo se je stavilo brez pomisleka na razpolago in postavilo vse šotore ter opremilo s svojim inventarjem veselični _ prostor. Mestno električno podjetje je vpeljalo električno razsvetljavo, tako, da bo ves prostor zadostno razsvetljen. Koncertno točke in deklamacije deee, Glasbene matice in Drave bodo razvidne na veseličnem prostoru raz velike table. V paviljonih bodo stregle dame, paviljon za pire je pa prevzel Češki klub v popolno oskrbo. Tako ima mo pričakovati za jutri popoldan lepo neprisiljeno prireditev, ki bo pristopna vsem krogom, namenjena gospodi, delavcem, vojaštvu in deoi, kot splošna manifestacija naroda napram vojni siročadi. . . m Veselimi odsek postnih m brzojavnih uslužbencev nas prosi, da sprejmemo . sledeče pojasnilo: Med pod uradniki in nekaterima uradniki »Osrednjega društva poštnih in brzo1 javnih uslužbencev, podružnica Mari bor« je nastal spor glede nameravane prireditve.. »Uradniški odbor« je s svojo izjavo v »Taboru« z dne 2. julija, naslovljeno »mariborski javnosti« po nepotrebnem spravil ta interni spor v javnost. Veselični odsek mu je hvaležen za dobro reklamo, ki jo je naredil s svojo izjavo, dasi sicer obžaluje, da se na ta način krši skupnost organizacije. .»Jugoslavija« z dne ^ 4. t. m. je oelo stvar za-Suknila v politično smer in poroča, da so dotično izjavo podali »lipdje demokratskega kova«. Predvsem naglašamo, da naš odsek ni v nobeni zvezi z »Jugoslavjjino« notico, v drugi vrsti pa obsojamo, da se v društvo vlači strankarstvo, ker je po svojih pravilih in po svojem namenu nepolitično in nestrankarsko. Dopisnik »Jugoslavije« očividno ni dobro informiran, zato je »Taborovo« izjavo raztegnil na vse uredništvo, dasirav-no so se višji uradniki vdeležili veselice, kajti faktičnorgre-lo za gotove ljudi, ki hočejo razdreti skupnost in slogo v našem društvu. Tudi. primerjava z veselico policijskih uslužbencev ni bila umestna. Toliko v pojasnilo! • m Dijaški dom v Mariboru. V ravnokar zaključenem tretjem letu njegovega obstoja je prebivalo v zavodu 48 gojencev —; dva sta pred koncem leta izstopila, in sicer: 19 realoev, 16 gimnazijcev, 6 učiteljiščnikov in 7 učencev meščanske šoje. 21 gojencev je doma v Jul. Benečiji, 2 na Koroškem. Leto je dovršilo z dobrim uspehom 43 gojencev; vsem petim abiturijentom so je priznala zrelost soglasno; 5 dijakov ni moglo napredovati radi pomanjkljive predjzobrazbo ali daljše bolezni. — V zavodu so imeli gojenci celotno oskrbo proti primerni meseoni-ni: (v prvem tečaju 1900 K, pozneje 1200 in končno 1400'K.) Dijaški dom je oskrboval tudi obede Dijaške kuhinjo, včasih 60 obedov na dan. V celem letu je plačala Dijaška kuhinja iz nabranih podpor 121.266 kron za 12.489 obedov revnim dijakom. — Prijatelji mladine se naprošajo, da obe_ instituciji kar najbolj mogoče podpirajo. m Telepatske produkcije v Gotzovl dvorani Kakor že znano, se vrši danes zvečer točno od pol 9. uri v veliki Go-taovi dvorani telepatski večer gosp. Svengalija. Id si je v Mariboru kar, čez noč pridobil toliko- popularnosti, da ga ni treba posebej priporočati. Na sporedu so popolnoma nove točke iz telepatije, sugestije m magnetizma, med njimi zelo zabavni komadi. Vstopnice se prodajajo od 6. ure naprej pri blagajni Gotzovo dvorane. m Usmiljenim srcem! Vojni invalid, katerega je vojna popolnoma uničila, prosi usmiljena srca za podporo. Zena mu je med vojno umrla in zapustila pet, nepreskrbljenih otrok. Da preživi sebe in otroke, je razpečal že skoraj vse premičnine, sedaj pa ga je vrh vsega zla še doletela bolezen, tako. da se z družino vr$d nahaja y. največji bedi. Podpora nujna! Darove sprejema naše uredništvo. Imena darovalcev bomo objavili! m Limbuška kepenikijada pred sodiščem. Pred tedni smo poročali o limbuškem kopeniškem stotniku, ki jo prav spretno skušal speljati na led celo orožništvo in druge oblasti. Danes 8. t. m. je mož, ki jo nastopal pod raznimi imeni (Fister, Štefe itd.) kot Alojz Amon, trg. pomočnik, stal pred mariborskim sodiščem in bil za svojo limbuško kopenikijado obsojen na 14 mesecev ječe. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Hotel HalbvvidL Da.nes nedelja, jutranji koncert kolesarske godbe. — Zvečer igra salonska godba na lepem vrtu IMS Seort. m Kavarna v mestnem parku. Danes nedelja pri lepem vremenu pred-poldanski koncert od 10.—12. ure. 1121 m »Pri rdečem ježu« (restavracija OroviČ) se vrše ob sobotah, nedeljah in sredah vrtni koncerti. Več inserat. m Velika lovska veselica se vrši jutri, v nedeljo, v Anderletovi gostilni v Radvanju. Več v oglasu! —o— Tvrdka Singer šivalni stroji Bournc & Co., podružnica ■ v Mariboru se je preselila v nove prostore fiolska ulica št. 2. Nadomestni strojni deli. igle, olje kakor velika izbira šivalnih strojev za rodbinsko in Obrtniško rabo v zalogi. Stroji se prodajajo tudi na obroke v 24 meseoih. 1093 —o— Ob priliki zadnjega zagrebškega velesejma, je vsem gospodinjam iai tudi vsakemu otroku dobro poznana tvrdka Julio Meinl d. d. presenetila svoje kupce z izvanredno kvaliteto svoje, po lastnem principu žgane kave in ka-kaoa. V svrho tega je omenjena tvrdka v svojih jugosloveuskih podružnicah priredila poskusno kuhanje^ bele in črne kave in tudi kakaoa. Kakor smo izvedeli, priredi gori imenovana tvrdka tudi v svoji tukajšnji podružnici, Gosposka ul. 7. dne 15. t. m. brezplačno .poskusno kuhanje. In sicer se stranke vabijo: predpoldan na čašo bele ..s 11 črne kave, popoldan na čašo kakaba. Na tak način se more vsakdo •sam prepričati o nedosegljivi kvaliteti Meinlove žgano kave in Meinlovega kakaoa. ...*,-,• 1126 Sokolstvo. : V nedeljo dne 9. julija ob 17. uri priredi SK »Mak« z SK »DravU« ia Varaždina ^ gomet.no tekmo na igrišču SK »Maribora«. Opozarjamo, da je SK »Drava« skoraj" prvovrstno moštvo v nogometnem krogu. : »Ilirija« : »Maribor«. Danes se srečata oba najmočnejša kluba Slovenije v prvenstveni tekmi. Zmagaleu pripade naslov prvaka Slovenije. Igra se v Ljubljani. »Maribor«, ki do danes še ni bil poražen po prvenstvenih tekmnlr rešuje v. tem nastopu svojo najtežje nalogo. : Na Lawn - tennis turniru na Bledu je dobil ISSK »Maribor«« od SK »Ilirije« krasno zastavico, ki je izlo-žena z dobro uspelimi fotografijami v trgovini Miho Vahtar, Gosposka ulica (vis a vis kavarne »Central«). Gospodarstvo. g Zadružna zveza v Celju je imela 25. jun. v Celju lepo obiskan občni zbor, ki se ga je udeležil od centralne zveze g. Rroehaska ter več gostov iz Hrvatske in Srbije. Večina članic zveze je zopet delavnih. Žalostno je glerle zadružništva še v Prekmurju. Naše zadruge se bodo zlasti morale posvetiti elektrifikaciji naših krajev, pa tudi z organizacijo trgovine z živino, da se onemogoči izkoriščanje ljudstva _s strani prekupeev. Promet Zveze se je od lani zvišal za 50%. Računski zaključek izkazuje za, zadnje poslovno leto 364,047.860 K 06 v prometa. Hranilne vloge so narasle od 15 mil. 750.392 K početkom 1921. na 30 mil. 698.153 K koncem 1921. t g Konferenca jugoflov. industrij-cev se je vršila 6. t. m. ob 11. uri dop. na Bledu; g Proti skakanju žitnih cen, katere navijajo razni špekulanti, je kmetijsko ministrstvo podvzelo potrebne mere. -- m Zahtevajte v vsaki gostitvi „Wab0r“. o Kolo jahačev sok. društva v Maribora se udeleži priredbe ’ sokolskega društva v Konjicah, dne 9. t. m., na katero se vsi bratje vabijo. Odhod iz Maribora v nedeljo ob 10. uri dopoldan z glavnega kolodvora, povratek v pondeljek zjutraj. Zbirališče za člane v kroju naravnost na. kolodvoru. Z ozirom na to, da /so bile Konjice eden najbolj ponemčenih krajev v naši Štajerski in je sedaj tam marljivo sokolsko društvo, se vabijo člani, da. se po možnosti udeležijo v čimvečjem številu. Zdravo! Načelstvo. o Poziv članstvu sokolskega društva v Mariboru! Vsak član in članica društva, kateri se hoče udeležiti I. ju-goslov. vsesokolekega zleta v Ljubljani, se ima. oglasiti v društveni pisarni, da naznani za zlet potrebne podatke. Seboj je prinesti izkaznico. TJradne ure vsaki torek in četrtek od 18. do 19. ure ob nedeljah od 10. do 11. ure. Izrecno se opozarja na to, da se prijave sprejemajo samo še do 12. julija t. 1. 1 o Sokolsko društvo v Murski Soboti je priredilo v nedeljo 2. julija t. 1. svoj društveni nastop v Saparyjevem parku. Nastop jo bil jako lep. Nastopal* so vsi oddelki s predpisanimi vajami za leto 1922. Kot prva je nastopila ženska in moška deca, za njo naraščaj in gojenke. Jako dobre so bile vaje članov, ■ kakor tudi orodna telovadba. Nastop' se jo zaključil s prostimi vajami članov in članic. Vse moške oddelke je vodil br. Hočevar, ženske pa s. Draksler jeva. Nastop je pokazal. da goji društvo vsestransko telovadbo. Nastopali so t*o večini sami domačini. S smotrenim delom je društvo dobro odgovorilo na. razne naoade po nam sovražnih časopisih. : i -o— > IzDred sodišča. Čuden odgovorni urednik. Maribor, 6. jul. Triindvajsetletni strojnik Josip Stadinger v Mariboru, se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem radi pre-greška po § 5. k. z. in §§ 11. in 12. tiskovnega zakona. Ivan Hojnik in Hubert Pelikan eta v vlogi od l.‘febr t. 1., naslovljeni na policijski koibisarijat v Mariboru prijavila današnjega obdolženca kot u-.rodnika lista »Volksstimme«, ki že četrto leto izhaja v Mariboru kot organ JSDS. Staudinger je ta posel prevzel in se je tudi v navedeni tiskovini podpisoval kot odgovorni urednik. Izkazalo pa se je, da je Staudinger _ pred-kaznovan s sodbo okrožnega sodišča v Mariboru radi pregreška verižen ja, tedaj radi dejanja, ki ga izključuje od pasivne volilne pravice v občinske odbore. Po tiskovnem zakonu take osebe niso kvalificirane za odgovorne urednike periodičnih časopisov. Tako hibo v predpisani prijavi oziroma prijavi' sprememb zagovarjajo tako izdajatelj, kakor tudi zalagatolj, urednik in tiskar, V kolikor je bila tem osebam ne-pripravnost kot odgovornega urednika prijavljene osebe znana. Postopanje proti slednje imenovanim osebam je bilo ustavljeno, ker se jim krivdo, v subjektivnem oziru ni dala dokazati, pač pa odgovarja obtoženi za protizakonito prijavo. Njegov zagovor^ da ni vedel, da je predkazen veriženja zakonit zadržek za prevzem odgovornega, uredništva, ga ni mogel razbremeniti.— Staudinger je bil obsojen na 500 Din. globe in 24 ur zapora. Tatvina, Maribor, 7. julija Brc*." ' ’ ihi trgovski pomočnik Friderik Marhold G. Maribora, ki je mnm* BOR* 'Mttm, % Jmrja 192 te enkrat radi Hudodelstva tatvino predkaznovan, se je pred okrožnim sodiščem zagovarja! zopet radi hudodelstva tatvine. Osumljen je, da je dne 31. maja po noSi na, tezenskem pred-kolodvora v družbi tatinskega tovari-ža Otmarja Lorgerja, ki je sedaj neznanega bivališča, vdrl v zalivkani vagon in odnesel 2 kosa govejega mesa v skupni teži 76 kg in v vrednosti 4940 K. Poizvedbe po železniški policiji so podale, da sta še isti dan prodala Marhold in Lorger, ki je znan delomrzen in tuji lastnini . nevaren imdi-vklij, en kos v teži 38 kg prekajevalou Vaclavu Ledvinka v Pobrežju kg po 30 K. Na varno so mogli spraviti samo Marhold a, njegov tovariš Lorger je pobegnil. Sodba se glasi na 4 mesece težko jece. ImAihm Radi § a 104 srb. k. z. Tridesetletni kovač Martin Video v Rušah, se jo peljal dne 23. aprila v smeri od Koroško postaje proti Rušam. Razbil je med vožnjo v vagonu šipo. Radi tega ga je sprevodnik Ivan Tom-so hotel peljati na postalo Rnše, kjer je izstopil, k postajenaijelniku, da bi plačal ra«bito šipo. Videe pa so mu je ®operstavljal, ga uda.ril preko roko ter zmerjal ^železniško uslužbence 7, besedami: »šekaste hijene, eisenbanerski črv.« Okrožno sodišče je Videča obsodilo po § 104 srb. k. z . na 200 Din. globe. Dne 31. maja je učiteljica Lutman v Račju priredila s nemškd-avstrijskdb in čeških kronah j ter nemških markah in sicer za uvoz knjig, zemljevidov in časopisov, ne pa tudi za uvoz papirja in drugih pisarniških potrebščin. Za tozadevna odobrenja je prositi pri pristojni trgovski in obrtni zbornici, izdala pa .iib na njen predlog devizni odbor pri Narodni banki ter služijo obenem tudi za carinjenje blaga. Na ta način dosežene devize se morajo opravičiti v teku 3 mesecev. Pri tej priliki se interesenti opozarjajo na to, da čim prej opravičijo v smislu pravilnika nakup onih deviz, ki so si jih nabavili v času od meseca, septemibra 1921 do konca februarja 192*2 in za katere so dali svojim banicam obveze, da bodo v roku 3 oz. 6 mesecev uvozili blago v našo državo v vrednosti kupljene devize. O-pravičenje se vrši na sledeči način: V svoji}vlogi na devizni odbor mora stranka označiti datum nakupa devize. Opravičenje se vrši na sledeči način: V svoji vlogi na devizni odbor mora stranka označiti datum nakupa devize, denarni zavod, od katerega je devizo kupila in v katerem znesku. Vsota zneska deviz mora odgovarjati zneskom faktor, katere je predložiti obenem s carinskimi deklaracijami. Pogojna odobrenja za nakup jo treba istočasno opravičiti in priložiti original no pogojno odobren je za nakup in originalna faktura s prošnjo dovoljenja uvoza blaga, na katero se glasi faktura. Opravičenje »e ima izvršiti v ro-Marica • ^ mesecev od dne izstavitve odobre- svojim i' n3*a- Ako pa stranka pogojnega odo-razredom poučno ekskurzijo izven va-! drenja ni uporabila, ga mora istotako »1. Ko je 61-lotni najemnik' Pavel Auer j v rolm J mesecev od izstavitve odboru v Račju zapazil, je učiteljico nahrulil: \ vrniti. Ce pa ga jo uporabila in naku-»To je šola! Doma imamo delo, Vi pa1 Pa ni opravičila, jo zadene v smislu pravilnika za promet z devizami denarna kazen v znesku 25 % vrednosti devize. — Kdor dosefano devizo porabi za plačilo drugega blaga, kakor je bilo od Odbora dovoljeno, ga zadenejo rasen denarne globe že posledice kazenskega zakona. Interesenti se ponovno opozarjajo na to, da je za vsako faktu-Priprave za obrtno razstavo v Celju ro treba vložiti posebno prošnjo, v m v polnem teku. V zadnjem času so; prošnji je točno navesti, na kaik način jo priglasilo precejšno število razstav- j 3e poravnal fakturo oziroma jo name' ljalcev in je pričakovati, da bo razsta- rava poravnati ter da za svoja nava-va krasno uspela. S to rarastavo bo po-provaema moralno in materijel-kazalo naše obrtništvo in industrija, jamstvo. *— Prošnje, v kateriK otroke tu okrog gonite.« Auer je bil obsojen radi pregrešita po § 104 srb. k. 2. na 100 Din. globe. 1 1 —■■■ l. T, im .»>««■■ On-tna razstava v Celju. (Od 12.—22. avgusta 1922.) da je v stanu oskrbeti domači trg s svojimi proizvodi in da dosežemo s dosledno žilavostjo v doglednem času popolno neodvisnost od tujine. Vsak obrtnik si mora biti svest, da bo razstava ugled splošnega obrtništva povzdignila. pisarna za obrtno razstavo v Celju se je preselila na razstavni prostor v mestno osnovno šolo pritličje desno. — Dopisi naj se naslovijo na »Obrtna raastava v Celju« Zrinski Frankopan-ska ulica št. 1 Celje. Pisarna je odprta vsak dan od 8.—12. in od 15.—18. ure, ob nedeljah in prodnikih pa od 9.—11. ure. Trgovina, obrt in industrija. Kontrola carinarnice. To dni se jo mudila tukaj komisija carinskega in prometnega ministrstva, ki je pregledala delovanje carinarnice. To ugodnost je poraibil tudi trgovski grem i j in je poslal tja svoje zastopnike, da doprinesejo na licu mesta želje in pritožbe tukajšnjega trgovstva. Vladni zastopniki so obljubili potrebno reme-dn.ro osoibito ee glede dostave 6 vagonov poštnih zavojev, ki ge nahajajo »a carinarnici. Nabava in opravfčonje deviz. Po •sporočilu trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu je dovolilo ministrstvo financ z odredbo z dne 19. junija 1922, tbr.8913 tudi knjigarnam nabavo pogojih odobrenj za nakup deviz v podatkov manjka, se zavračajo. Tadte prošnje pridejo v slučaju, da se na novo predložijo, šele potem na vrsto, ko so rešene vse druge pravilne prošnje, katerih je obilica. Davčna potrdila se morajo obnavljati začetkom vsakega koledarskega polletja. Ker je dovoljenje za nabavo deviz vezano na kratek rok', k' večjemu mesec dni in je za podaljšanje pristojen samo generalni inšpektorat ministrstva financ v Beogradu, se strankam priporoča, da pravočasno poskrbijo za nabavo deva*. 'i . ■; Objave. Bemhard Kellermann: § Podporno društvo Že!, uslužbencev v Ljubljani je po sklepu odbora s 1-avgustom 1922. povišalo članarino na 2 Din. Od 1. avgusta 1922, nadalje se izplača podpora za vsaK smrtni slučaj 1500 Din. Člani obeh' prejšnjih društev Inomost in Ljubljana, plačajo dvojno članarino in dobijo ®ato tudi dvojno posmrtnino. Opozarjamo na redno plačevanje članarine, ker drugače se zamudnike črta. G«, upokojence, upokoj-nike hi vdove prosimo, da se ob priliki poslane članarine, toda najkasneje do 30. oktobra t. 1. na čeku pismeno izrečejo, če so pripravljeni plačati povišano članarino 2 Din. mesečno, ker bi se jim v nasprotnem slučaju izplačala samo polovica posmrtnine t. j. 750 din. Glede pojasnil se je obračati na naj-bližnjo postajo. Odbor, SAH. Partija št. 63. Mojstrski turnir Mannheim 23. maja 1922. Otvoritev Saragossa. P. S. Beli: Dr. S. Tarrasch. - - Črni: Leonhardt. 1 c2—c3 f7—f5 2 d2—d4 e7—e6 3 c2—g3 d7—d5 4 Lfl—g2 Lf8—d6 5 Sgl—h3 Sb8-d7 6 Lel—f4 Ld6Xf4 7 Sh3Xf4 Dd8-f6 8 Sbl—d2 Sg8—h6 9 Sd2-f3 Sh6—i7 10 Ddl—d2 • 0—0 11 Dd2-e3 Sd7-b6 12 b2—b3 Lc8—d7 13 0-0 Ta8-e8 14 Sf4-d3 Sf7—d6 15 Sf3—e5 Sd6—e8 16 c3—c4! Ld7—c4 17 c4—c5 Sb6—d7 18 c5—c6 b7Xc6 19 Se5Xc6 a7—a6 iO Tal—cl g7—g5 21 Sd3—e5 Df6—g7 22 Lg2Xe4 d5Xe4 23 Se5Xd7 Lc8Xd7 24 Sc6-e5 Ld7—c8 25 f2—f4 g5Xf4 26 De3Xf4 Lc'8-b7 27 e2—e3 Lb7-d5 28 Tel—c5 T«8—e7 29 Tfl-cl Ti8-aR 30 Se5—c6 Te7—i7 31 Sc6—b4 c7—c6 Črni se uda. Partija §t. 64. Mojstrski turnir Pišt«ny, XIX kolo 29. aprila 1922, Španska partija. Beli: G. Marco, — Crai: K. Hromždka 1 e2—e4 e7—-e5 3 Sgl—f3 Sb8—c6 3 Lfl—b5 a7—a6 4 Lb5—a4 17—f56 5 Ddl—e2 Sg8—{ 6 e4xf5 Lf8-e7 7 L*4Xc6 d7Xe6 8 Sf3Xe5 Lc8Xf5 9 d2—d3 J o—o • 10 Lel—e3 Dd8-d5 11 Se5—f3 Ta8—e8 12 Sbl—d2 KgS—h8 . 13 h2—h3 Le7—d6 14 a2—a3 Sf6—h 5 15 Kel-dl c6—c5 16 Sf3—el Lf5—g6 17 Thl—jjl b7—b5 18 g2—g3 Ld6-e5 19 Kdl-cl Le5d4 . 20 Sd2—fl c5--c4 21 d3Xc4 b5Xe4 22 De2—d2 c7—c5 23 Tgl— g2 Dd5-b7 24 c2— c3 Ld4X«3 25 SflXe3 Sb5—f6 26 f2—f3 Te8—d8 27 Dd2-e2 Tf8—c8 28 b2—b4 Beli se ude. MaroczjrvLjubljanl.MadŽarskicham- pion Gez« Maroczy nam piže dne 6. t. m. iz Ljubljane: Nahajam se že nekaj dni v Ljubljani. Dr. Vidmar je danes dospel in igrava tukaj tri do štiri trainingpar* tij«. Dr. Vidmar mi sporoča, da ne moje priti v Maribor, zato moram tudi odpovedati svoj mariborski obisk, ker z ozirom na londonski turnir ne igram več slepo ali simultansko. Zuhvaljujem se za Vašo ljHbeznjivost ter upam, da prihodnje leto imel priložnost, po- 1 ni! M"r,bor: Ostanem tukaj do pon-deljka. S srčnimi pozdravi Geza Maroczy. 16—17* n 00-& Tržne cene dne 1. julija 1922. 1. Meso: Govedina I III 00*—, sveži jezik 14-15, rampi 6*—, P'i“fl 6’—, ledvica 14—15, gobec 00'—, možgani 18'® parklji 4’—, vime 10'—, loj 10'—. — Teletirn 115—17. II0'-, jetra 12—14, pljuča 12—14,ledtno« 0'-. — Svinjetina JO—22, salo 27-00, črev n a mas1 raca 25—30, majhen 15'—, pljuča 10'—, jetra 15'—, ledvice IS'"*1 glava 10'—, noge 7'00, slanina sveža 23 ' prekajena 30.—, papricirana 30 —, mast SO—33 prekajeno meso 27—30, prekajene noge S'"'1 prekajen jezik 25-—, prekajena glava 12 Drobnica: KoStrunovo meso 00—00, jagrictiM 00'—, kozje meso 00'—, kozlički 00 -00. 2. K1 o b a * e: krakovske 35 -. debrecinsk* 20’—-, brunSviSke 19—20, pariške 20’—, po«*'®1 20’—, safalade 20-—, hrenovke 21’—, kranj*' sveže 01—, prekajene 4—5, meseni sir poljske salame #—1•—, pretisnieno klobase S. Konjsko meso: 19*—, II 8’— 4. Kože: konjske, komad 115—123,P°veJ' 00-11, telečjo 00-17-50, svinjske 4. asnl gornje 90*—, podpkti 75 —. 5. Perutnina! Pisjaneč majhen 1® večji 20’—, koko* 37—"8 —30, golob 5’—, zajec domač zajec domač večji 17'—. G. D i v j a č i & a: Zajec, domač 00—00' C0—00, srna 00.—, 7. R ibe: Karpi 00-00. belice 00—- W'T 00—00. žabe (komad) 00’—, raki (komad) P S. Mlečni izdelki: mleko . (littfl ^ . Surovo maslo (kg) 35’—, čajno maslo —^ 0-—, »ir ementalski 120’—, polementalsfei ^ trapistni 30—32, proyerski 40-00. tilsitski 4®®' parmezan 130-—, sirček (komad) 4-5, . (komad) 1—1’50. 9. Pijača: Vino staro 10—12. vin« ^ 10-14, pivo 4 75, 1 steki, piva 2’50, 25’-. _ 10. Kruh: Bel (kg) 6’-, Črn 5*-> # 00 —, žemlja (0 Jkg) komad 0-50-0-55, i*1'* kruh 00 —, U. S a d j e i Jabolka 1 0-00, II00’-, ^ 1 00’—, II 00'—, ČreSnje 4—5, sliv* (| kostanj 0^’—, limone (komad) 0*75—1, °f8^ 2’25—3’—, roiiči (kg) 8‘—>, fige 18, dat«')11' mdndeljni 60 orehi 12, orehi luščeni 40. ^ 12. Sp ecer it sko blago: Kava 1 u II 40*—. kava pražena I 55’—, II 45'*"' , menova moka 00*—, ajdova moka 1 9'— ® ^ ajdova kasa (liter) 0’-, rfena kava 7-50-cikorija 16—. 15. Krma: Seno sladko 125—175, kislo 0;-, otava 200-000, detelja 0\ ovsena 1?5-—, pSeniiSna slama 00*—, rfena 00-- (*a 100 kg). ,16. Kurivo: Drva trda 90—100, ' S0-— (za m*), premog, trboveljski 30 0^ len;ski 18-- oglje 145, kok« 1-50 (za 100 petrolej 6*benoln 20’-, karbid 8 90, 15--. 17. Zelenjava in podiemlj**! salata glavnata (kg) --50, »truenata -60, /godno komad 4—8, karfijola (komad) 5-0. ^ , gfljnl Šopek 4-5, kumare komad 3-fl, r*,, stročju kg 2-50, gr*h lulien (liter) 4—, *,c’j stročju I —, peterSil Šopek 0*50, zelena 0-55, čebule 8 česen 9, pora (komad) & o korenje trtno 0 25, zelenjava *a kuho (WP i 0’50 koleraba pcdzemljlca (komad) 0*25, kroIfl!’ zgodnji (kg) 2—3 Din. PREDOR Roman. (Dalje.) »Pri tem je hudo bolan, odljuden (7) bele betonske stene obdajajo njegovo stanovanje, da ooben glas ne more noter... kakor jetnik...« »Ej ej ej... »Pst!« Maud se jc razgorčena ozrla in glasova sta jihnila. Podpirajte Jug. Matic^ Med odmorom so videli, da je pšeničnolasi Hobbv koder ia um „ , , , .—“—;----;-----rz. s^sdr„kr -E,he"L,wd »Vidite, da sem imel prav!« je slično dejal globoki i da ni biUli5flf°TrS^ Ni in. ^el0,n i' glas v sosednji loži. »Hobby je srečnež! Sicet je res I hotnn « lfS - z v3s p,a je deHI P°mislfvo fLe* da tudi Vanderstvfft —’ ‘J01??’ * VIpav0 Sumečim glasom: »Iskreno me , ... , . da Vas vid m. mcnnH Aii-mi v«» Potlej je Hobby prižel na to stran in pomolil glavo Aiianovo ložo. »Pridi, Mac,« ,ie pozval, »starcc bi pogovoril!« »To 16'Mac AIFan!« je predstavil*Hclby hi A^a'na potrepal po rami. j Lloyd je ždel s povešeno glavo v poUcmni loži, od- ‘ da Vas vidin:, gospod Allan! Vaš nasnutek sem n2falL eno proučil. Drzen je, velikoten je, izvedljiv je! K»f n v moji moči, se bo naredilo!« In tedaj je Allanu Po1tlZ. roko, kratko, štirioglato roko, medlo in trudno in * kor svila voljno, ter mu je pokazal obraz. Allana je bil Hpliby na ta pogled pripravil, P* < v^d«? morah^brarti vm- mo&. da je pritajil gro*°’ katero ga Je navdalo Lfoydovo obličje. . Lloydov pbraz je spominjal na psa-bikarfa" nji j obje so štrleli nekoliko naorei, nosnice cn FRAN K. LEŠNIK, Maribor, Cankarjeva šivalni stroji, dobijo se edino P v naši lastni novi trgovini Maribor; Šolska ul 2. kakor tudi: Sirag&r o3ie 1127 Bourne & C©., New-Y©rk Maribor, Šolska ulica 4tev. Ž PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA S GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE S » D. Z O. Z. SLOVENSKA BISTRICA >• Ib dtinik* bi aanrv* , Ban tal krate i Obrtna fek, niu it«r, &SS> Maribor, 9. julija 1922 3tran Tc Ele luknje in solzave, vnete, male oči so nalikovale po- j sevnivn urezom v rjavem, izsušenem in negrbnem obli-1 ciU- Glava je bila čisto gola. Ostuden lišaj je bil Llovdu' razjedel in izsušil vrat, obraz in glavo ter napel črez j Kosti, kakor tobakov sok rjavo kožo in skrčene mišice.; učinek Lloydovcga obraza je bil strašen; kdor ga je i V?n> je pobledel, če ni celo omedelel, in le krepki živci so vzmogli ta prikaz, ne da bi bili pretresnjeni. L,loydo- j v° obličje je bilo podobno tragikomični obrazini buldo-' in je obenem prestraševalo kakor oživela mrtvaška Slava. Spominjalo je Allana na indijanske mumije, ki ■s? jih bili našli, ko so v Boliviji gradili železnico. Te Šumije so čepele v. četverooglatih zabojih. Glave so se jim bile izsušile, izza zgrbančenih ustnic je režalo zobovje ohranjeno, oči so bile s pomočjo belih in tem-, B1*} kamenov ponarejene tako prirodno, da so povzro- ( cale grozo. ' s Lloyd, ki je dobro vedel, kako učinkuje njegovo obličje je bil s tem, kako se je dAjmilo Allana, zadovoljen in se je s svojimi drobnimi vlažnimi očmi razvedi po Allanovih potezah. i »Resnično,« je zatem ponovil, »Vaš nasnutek je “ajdrznejši od vseh, ki sem kdaj čul o njih — in je izvedljiv!« i Allan se je priklonil in je izjavil, da ga veseli, ker ^ vzbudil zanimanje gospoda Lloyda za svoj nasnutek ,*a trenutek je bil odločilen za njegovo življenje, pa je ~7 zaČudiI se je sam — vendarle bil docela miren. Še vstopu razburjen, je mogel sedaj na Lloydova krat-točna vprašanja odgovarjati jasno in stvarno. Čutil 1 Je nasproti možu, čigar vnanjost, karijera in bogato bi bilo zmedlo tisoč drugih, na. mah oproščenega 'Sane tesnobe, ne da bi zagotovo vedel povedati, za- ... »Ali ?o Vaše priprave v toliko dozorele, da bi mo-z nasnutkom pred1 javnost stopiti jutri?« je končno °°vprašal Lloyd. , »Potrebujem še tri mesece.« »Torej ne izgubljajte niti hipa!« je Lloyd zaključil ■ odločilnim glasom. »Sicer razpolagajte z menoj po ?vojih željah.« Nato je Allana narahlo potegnil za rokav 'n namignil na svojo hčer. j »Ta je Ethel Lloyd,« je dejal. Allan je oči obrnil k Ethe-li, ki pa je bila ves čas 'Ogovora ogledovala, in je pozdravil. , ; ; »How do. you‘do, Mr. Allan?« je živahno iz,pregovorila Ethel in mu z vso preproščino in odkritosrčno-% svojesa plemena podala roko, iskreno mu gledajoč v obraz. »To je torej on!« je postavila po kratkem predoru z ranim, nekoliko premetenim nasmeškom, ki bi prikril njeno zanimanje za njegovo osebo. .i Allan se je poklonil in se je zmedel, zakaj z mla-^i-,damami ni vedel kaj poleti- i Zapazil je. da je bila Ethel nenavadno močno na-B-kfrana. Spominjala1 ga je na pastelno sliko, tako nežne in mehke so bile njene barve, plavina njenih las, sinjina njenih oči in čista rdečina njenih mladih ust. Pozdravila ga je bila kakor dorasla dama in vendar je iz njenega glasu zvenelo nekaj otroškega, kakor da ji ni devetnajst (to mu je bil povedal Hobby), ampak dvanajst let. Allan je pomomljal vljudnostno rečenico; usmev lahne zadrege je ostal na njegovih ustih. Ethel ga je še vedno pozorno motrila, napol kakor vplivna dama, ki izkazuje blagosklonost, kadar se za koga zanima, napol pa kakor radoveden otrok. Ethel Lloyd je bila tipično ameriška lepotica. Bila je vitka, prožna in ob vsem tem vendar ženskostna. Njeni obilni lasje so se lesketali s tistim nenavadno voljnim zlatorumenim sijem, o katerem dame, ki ga nimajo, vsekdar trde, da je nabarvan. Imela je zavzetno dolge trepalnice in na njih so bili sledovi pudra- Njene oči so bile temnomodre in bistre, pa so se zaradi dolgih vejic, zdele narahlo zastrte. Njen profil, njeno čelo, uho, tilnik: vse je bilo žlahtno, plemeno in zares lepo. Ali na-desnem licu so se že pojavljali sledovi tiste grozne bolezni, ki je bila spačila očeta. Od podbradka' do višine ustnega kota so se nalik vlakna v listu raztezale svetlo-rjave, s pudrom skoro prekrite črte, podobne bledemu yrojenemu znamenju, »V navadi mi je, da se s svojo 'ičerjo razgovarjam o stvareh, ki me živo zanimajo,« je spet povzel Lloyd, »in zato mi ne smete zameriti, da sem z njo govoril o Vašem nasnutku. Ethel zna molčati.« • »Seveda sem zamolčljiva!« je Ethel živo zagotovila in smehljaje potrdila s svojo lepo glavo. »Ure in ure sva proučevala Vaše načrte in tako dolgo sem se razgovarjala o njih s papanom, da je bil končno sam ves navdušen. In zdaj gori zanie, kaj ne da, papa? (Llovdova maska je ostala negibna-) Papa Vas ima v čislih, gospod Allan! Treba je, da nas posetite; kaj nč da pridete?« Ethelin nalahno zastrti pogled je obvisel na Allanovih očeh iil prostodušno smehljanje -mladoletja- ji je igralo nad lepo zapognjenimi ustmi. »Zares, preljubeznivi ste, gospodična Uoyd,!« je odvrnil Allan in se nalahno zasmehljal spričo njene razvnetosti in bodre govorice. Eiheli je njegovo smehljanje ugajalo. Povsem brez prcnevedanja ni gonila očesa od njegovih belih krepkih zob, potem pa je razprla ustnice, da bi nekaj pristavil?, toda prav tedaj je hruščema zasviral orkester. Z lahko roko se je doteknila očetovega kolena, naj bi ji ne zameril, da še čevrlja. — Lloyd je bi! velik prijatelj glas^ be — in je Allanu važno šepnila: »Vaša zaveznica sem, gospod Allan! Bodite zagotovljeni: ne dopustim, da bi se papa premislil. Včasih se, to veste. Primoram ga, da spravi vse v tek! Na svidenje!« . • Z vijudnim, a nekam malobrižnim prikimom 7- gla-' vo, ki je Ethelo nekako razočaral, ji je Allan odzdravi], ko mu je v poslovilo stisnila roko — in s tem je bil končan razgovor, ki je odločal o obrodku njegovega življenja, ter o započetkih nove dobe za odnošaje med Starim in Novim svetom. Iskreč in krepak v notrini pod navalom misli in čuvstev, ki jih je v njem izprožila ta zmaga, je s Hc bbyjesn ostavii Lloydovo ložo- Pred durmi sta naletela na komaj dvajsetletnega človeka, ki je bil jedva še utegnil odstopiti in se vzravnati, da ga nista podrla. Očevidno je bil poskusil ob Lloydovi loži prislušati. Mladi mož se je nasmehnil ter s tem priznal svojo krivdo in zaprosil oprostila. Bil je »Hcraldov« izvestitelj in je imel nalog, obdelati družabni del večera. Brez zadrege je Hobbyju zastavil pot. »Gospod Hobby«, je vprašal, »kdo je ta gentle-man?« Hobby je obstal in je dobre volje pomežiknil. »Kas ga ne poznate?« se je zavzel. »Ta je Mac Allan, od Allanovih jeklaren za orodje, Buffalo, izumitelj deman-tnega jekla allanita, prvak borilcev na pest v Gree? Riveru in prva glava sveta-« (Novinar se je glasno zasmejal: »Pozabili ste na Hobbyja, gospod Hobby!« in z felavo namignivši na LIoydovo ložo je šepetaje in spoštljivo zvedav pristavil »Ali je kaj novega, gospod Hobby?« 5>Seveda«, je odgovoril Hobby smehoma odhajajoč, »Strmeli boste! Postavile se bodo vislice tisoč črevljev visoke in dne'4. julija bodo nanje poobešeni vsi new-, yorški časnikarji.« Ta Hobbyjeva šala se je naslednjega dne res brala v listu, priobčen pa je bil tudi (izmišljen) portret Mr. Maca Allana, izumitelja "demantnega jekla allanita, ki ga je C. H. L. (Charles Horace LIoyd) sprejel v. svoj-’ loži, da sc žnjim porazgovori o milijonski osnovi- . (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radivoj Kehar. Odgovorni nrednik: Rudolf Ozim. Tvrdka Pinter & Lenard, Maribor, iščf Prednost imajo saldakontisti. 1098 3-2 za dnevno svetlobo tet za vse velikosti od 6X9 do 50V60, ki se da zložiti in ki brezhibno deluje, je z vsemi velikimi skledicami n« prodaj. Vprašati: Mari-bor, Krekova ul. 14, III. ndslr., vrata 9. 1085 2—2 'Zahtevajte sedaj zopet •v , nakupu SSreOlO oznanila. dobrosnane proizvoda: MABBI pmSUElf llJMf tiii umi doli e se v vseh špecer\jc.kib tjgovinaii. R*?jcpei5«vanic na dobelb za drEavo SHSi 1120 podaja na mesečno odplačilo (24 mesecev) Lastna mehanična delavnica za popravila vseh sistemov šivalnih strojev. Singer Šivalni streli Trgovski pomočnik, dober prodajalec, se sprejme v ma-iinfakturni trgovini M. E. č>e-pec, Maribor«.Hrana in stanc vanje v hiši. 1105 U5er.ec p« sprejme pri tvrdki Buloh & Rosina. Maribor Grajski trb' 3. 1 u‘J9 2-2 USsnee se sprejme r manu-fakturni trgovini Fr. Maje r. Maribor, Glavni trg. 1088 3-3 Hermina Kotbauar, babica, te cenj. občinstvu najtonleje priporoča, 1096 3—1 Debro mleko in drugi mlečni izdelki se dobijo v mlekarni Ivana Golnb, Slovenska ulica št. 10. - ■ 'ltU 10-1 Kupim dobro ohranjeno žensko kolo. Ferdo l.ežnik, Fram. 1103 2—1 Dohro ohranjeno damsko kolo s,o proda. .Židovska ulica 5. 10J5 2—1 Moško kolo z dobro ohranjeno pneumatiko, se po eeni proda. Vpraša se Maistrova ulica 2, piitličje levo. od 12,—14 ure. 1086 2—2 Lep kratek glasovlr so proda. VprašaliKrekova ulica St. 8 III. udstr., vrata 11. 1118 Enonadstropna hiSa -h iremi stanovanji se proda. Nas.ov-pove uprava. • 1104 Stanovanje 3 sobe kuhinja etc. v vili blizu kolodvora se zamenja za 4 sobno v bližini parka. Ponudbe na upravo. * Na prodaj več posestev. Vprašati Studenci, Obrežna cesta *t. 9. 3111 Odda se prostorni lokal s skladiščem za trgovino, -pisarno ali .delavnico sredi mesta Pojasnila Dravska ulica 10, I nd-itr., vrata 11. 1116 o —1 Proda se radi pomanjkanja r-ro-ilova omara ii trdefra le;a 230 D. omara iz m ,‘hkeeo lesa 130 D., otočana 150 D., stolice 40 D- poste] a is ir lega lesa z vložkom"160 D., stenska ura, mize, kovčijjj, iroirti ko znrc'i a 3 D in 20 kg žirne. Vpraša se Rotovški trg St. 8. I. r.dslr., levo. 11*2 'Na prodaj viia z lepi,-n vrtorn in pro-tim statuvvaniem tako za K 500.00-'). ter tnala hiša z vitjm lA k 2-0,00; V,-.ra Sati: Lippert, Tattenbachov« ulica 1'f. 1101 čevUev ca 1-1. Gospodična išče, meblirdno soljo. Več pri tvrdki Baloh Sr R >-’ua, Maiibor, Grahki tr ■ St. 3. . H00 2 5 Svinjski ocvirki v- ceno prn - dajo. Gospodka ulica 4tev. 28. 1125 Brivnica ,,UnIon“, Glavni trg St. 1, se-tenj. občinstvu toi i n •» imjZP vsako -sezijo. . Zgorele dele izdelujem iz od naročnika rili doposlanega materijala prvovrstno, hitro in poceni. Porcbna delazmožnostv montiranja zgornjih delov z? ©fews8a Nakup, reparatura in prodaja strojev« /.ahtevajte prospekte od Ralpfo F« Slfihieri Suboilca VI MuSevahle v vseh strokah, moderne, mehanične izdelave obuvala. Safifiavajfi® prospekS. SafsSevaJSe prospekt Podpirajte slovenske tvrdke! S' K ProliTodl« grnmbl la roJerlne la anetaeva rogu, (mamil ntstnlkl u «modkeT sralilc«, pip* in fibnke, gumbi Ut bUftrovin# (P«rlmatUr) mi perll*. Držaji s« palice la Mt» Tel«foa iter. &> tonska, Itfnttljaaa. FeMal 1» O*:«« * MM "n W«fTBOr, % jOTija 1922^ Zahtevajte povsod - - CHART8 Mig M. Draškovič in drug Ml Hi Maribor, Koroška cesta it. 38. - 911 V nedeljo, dne 9. julija m vri! v gostiln! ..BALKAN*1 Igra priljubljena godba, nos Za prav obilen obisk, se priporoča gostilničarka „B A L K A N A“ Vstop prost Vstop prost POZOrl V nedeljo, 9. julija v gostilni „Marek“ preje Sosterlč MHinska ulica 19. Jutranll In večerni vrtni koncert. I Za dobro kuhinjo in izborno vino je preskrbljeno. 2* obilen obisk se priporoča T.Marek, gostilničarka, Mlinska u. 15 Prevzetie gostilne! Vljudno naznanjam cenj. občinstvu mesta Maribora in okolice, da sem staro gostilno popreje Šoštarič v Mlinski ulici štev. 15. popolnoma prenovila in prevzela v lastno režijo. — Potrudila se bom, podprta s svojo dolgoletno prakso v tu in inozemstvu vsem zahtevam svojih cenj. gostov zadovoljiti. — Naznanjam tudi, da je na razpolago na novo popravljeno kegljišče. — Točila se bodo le prvovrstna štajerska naravna vina, Gotzovo marčno pivo. Preskrbljeno bode vedno za najboljša topla in mrzla jedila. Za prav obilen obisk se priporoča Terezija Marek, 1106 gostilničarka, Mlinska ul. 15. Tapetarska dela: izdelavo in predelavo posteljnakov, žičnic; h vzmetnic, divanov, otomanov, klubskih garniM žaluzij, rolojev, s/rnovojev, zaves za IdJtfj* in okna, posteljnih pregrinjač h publ bombaževine v vseh izvedbah izvršuje P0 najnižjih čenah in najsolidnejše že od 1.18$ obstoječe: Dekoratersko In tapefarsko podjetje5 Ernst Bubak v Mariboru. 1123 Vetrinjska ulica štev. 11. 'iSmSSm mm BSBBB8 1 Stalno ob sobotah, nedeljah, sredah In praznikih ^ ter ob ne- u io69 d"iah w t ■ F»«pVrtni Najboljša Nrana za otroke je otroški zdrob CHimmeltaugries) ter se dobi pri A. Radi, Maribor 1109 Aleksandrova cešta štev. 40 Gospodična vešča slovenske korespondence in knjigovodstva, se sprejme. Ponudbe z dokazili o spo-sobnosti nasloviti na upravo lista pod „SPOSOBNA“> koncert i Več tesarjev »prejme takoj na stalno [; delo tudi po zimi stavbeno podjetje Franjo Spes, Maribor, TržaSka cesta. 1119 Gostilna „ANDERLE“ Radvanje V nedeljo, dne 9. julija 1922 me LOVSKI PLES z različnimi zabavnimi točkami. Začetek ob 15. uri. Vstopnina 3 dinarje. K obilnemu obisku vabi »ODBOR". Jos. Martinc Maribor •» - Idil Rakiu s laiki 11 o. t Ljubljana. Tavam Mili iinlilulillin teilakov. Centrala: Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon 64. topm m ram um nntniBun. sima iiia imaflni toki. Pravi flrnai. Barv« n poda. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost; barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), mastenec (Fedenveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“ Lak za pode. imajlnl lak. Llnoleunt 9-3 lak za pode. Bronullne. 1038 Ceniki se začasno ne razpošiljajo. Lesene pofeifitve jžefemo poNštvo Tapeta. pofeiStvo PfearB. pohištvo Peetefjna oprava Preproge Zavese m Blage zapeb&iv* I ■ pw|p iranridna stafa mn v istogl psfcSHi IrnlPrels j fiffiarlbar I Oaapoaha aBca Sb (O OanKJ bnepffcNe« Bencin 5090 Tovot mast Avto olje Amerik, petrolej Karbolinej Karbid se dobi najceneje pri tvrdki Sergej & Vabii trgovina z Železnino In Špecerijo- Maribor. Aleksandrova cesta 23. KONC. ZASTAVLJALNICA V MARIBORU Dne 19. julija 1922, predpoldne ob 9. uri prične zistaiDrchi vrednostnic zastavnih listin št. 35.460^-36.100 in I—P drapcenostnih zastavnih listin št. 1140 do 3550 ki niso do najkasneje 15. julija 1922 pre| ali dvignjene. Dn,e 17. in 18» julija je zavod za vsa^ strankin promet Z81 ZilSDa Mffl Roglic, Koroška cesta 19, Marko komisijska zaloga pri Betki Lesnik. Gosposka ulica 11 t r laatuefia Izdelka Muttnik in izda!«teU: Konzorcij ,Tabor«- — Tiska: Mariborska tiskarna d. 4