Primorski dnevnik SOBOTA, 16. APRILA 2016 št. 89 (21.629) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^Š orimorski soort 3 I " primorskijport —postani naš sledilec V razvoju podeželja priložnosti za mlade Posvet Skgz o perspektivah kmetijstva trst - Na 7. strani SSk v Miljah za Mirno Violo Podpora neodvisni kandidatki na listi DS trzic - Na 15. strani Visto opremljajo s polno paro Fincantieri mora ladjo oddati do konca meseca migranti - Renzi svari Avstrijo v zvezi z zapiranjem meje, za kar tudi EU zahteva pojasnila »V Italiji ni invazije« trst - Obnovljeni Ponteroš (Rusi most) Trg bodo danes povrnili občanom ® /8 RIM - Premier Matteo Renzi je včeraj zatrdil, da Italija ne doživlja »invazije migrantov«, čeprav beležijo velik porast prihodov čolnov iz Libije. Od začetka leta je namreč v Italijo prišlo že več kot 24.000 migrantov, kar je za 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Te podatke je včeraj objavilo italijansko notranje ministrstvo, ki je sporočilo, da je večina migrantov, ki so letos prispeli v Italijo, po poreklu iz afriških držav. Renzi se je včeraj obrnil tudi neposredno na »avstrijske prijatelje« in jih posvaril, naj pazijo, kaj delajo, ko zapirajo meje. Brenner po njegovih besedah ni samo prehodna točka za promet, je tudi simbol prijateljstva in sodelovanja v Evropi. S tem v zvezi je evropski komisar za migracije Dimitris Avramo-pulos napovedal formalno zahtevo po pojasnilih o tem, kaj Avstrija počne na svojih mejah. Na 2. strani referendum Jutri odločitev o koncesijah za naftne vrtine RIM - Jutri bomo italijanski državljani poklicani na volišča, da na referendumu glasujemo za ali proti predlogu odprave zakonskega določila, ki dovoljuje naftnim družbam časovno neomejeno (do izčrpanja vrelca) črpanje nafte in plina iz dna morja v pasu 12 navtičnih milj od obale. Za uspeh referenduma bo odločilna volilna udeležba, ki mora biti vsaj 50-odstotna. Volišča bodo odprta samo jutri od 7. do 23. ure. Na 3. strani trst - Jubilej Slovenske šole v Italiji slavijo 70-letnico goriška - Minister Židan gost Kmečke zveze »Skupni slovenski kmetijski prostor« TRST - V torek, 19. aprila, bo v Kulturnem domu v Trstu proslava sedemdesetletnice obnove slovenskih šol v Italiji. Pobudo, ki so jo včeraj dopoldne predstavili v Tržaškem knjižnem središču, bodo oblikovali učenci in dijaki vseh slovenskih večstopenjskih šol v Furlaniji Julijski krajini ter tržaški višješolci, na njej pa se bodo tako spomnili preteklosti in se poklonili tradiciji kot tudi poudarili ukoreninjenost v sedanjost in pogled v prihodnost. Na 6. strani Kako je z nastankom medobčinskih zvez? Na 7. strani Trst: Nicola Sponza 13. kandidat za župana Na 7. strani Naši v drugih okoljih: z Opčin na Kitajsko Na 9. strani V Ljubljani uspešen nastop dua Excentury Na 14. strani Prometna nesreča pri goriškem letališču Na 17. strani krmin - Projekt Za pokrajinsko vinoteko na voljo 600.000 evrov KRMIN - »Za ta projekt smo se zavzeli, ker vanj verjamemo. Nova ustanova bo postala referenčna točka za promocijo celotnega pokrajinskega prostora in njegovih vrhunskih proizvodov: če želimo biti na tem področju učinkoviti, tovrstno središče nujno potrebujemo.« Tako pravi Robert Princic, predsednik Konzorcija Collio, ki je skupaj z goriško Trgovinsko zbornico in Občino Krmin glavni akter projekta razširitve in okrepitve ponudbe krminske vinoteke. Spremenili jo bodo v ustanovo pokrajinske razsežnosti, ki bo predvsem izložba za vrhunska vina, pa tudi za druge kakovostne gastronom-ske izdelke, ki so značilni za goriški prostor. Naložba bo znašala približno 600.000 evrov. Na 15. strani DOBAVA IN MONTAŽA Leseni podi Blindirana vhodna vrata Notranja vrata Okna in okvirji ¿1 vrata pvc okna in okvirji fPeótoa izBvta zxvpeótnifi ivt -dtuvtmte Stíffauti nnno OČETIH CABIO m FESTINA ck ratoiorarail LOCMATJ ■j SÉIKO LQNQENES E3RFIL D~ TtSSOT HCH> J ■NAlJTCA OAKMlft SECTOÍI GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it (UD) j swatch:: Trst Largo Santorio 4 - tel. 040/772770 Ulica Ginnastica 7 - tel. 040/774242 speter - Na 5. strani podi 9771124666007 2 Sobota, 16. aprila 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji migranti - Letos jih je večinoma iz Libije prišlo 24.000, 25 odstotkov več kot lani Premier Renzi: Italija ne doživlja invazije migrantov Svarilo Avstriji, od katere tudi evropski komisar Avramopulos zahteva pojasnila RIM - Premier Matteo Renzi je včeraj zatrdil, da Italija ne doživlja "invazije migrantov", čeprav beležijo velik porast prihodov čolnov iz Libije. Od začetka leta je namreč v Italijo prišlo že več kot 24.000 migrantov, kar je za 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Te podatke je včeraj objavilo italijansko notranje ministrstvo, ki je sporočilo, da je večina migrantov, ki so letos prispeli v Italijo, po poreklu iz afriških držav. Največ, 3443, jih je bilo iz Nigerije, 2363 iz Gambije in 2018 iz Somalije. Prihajajo tudi prišleki iz Gvineje, Slonokoščene obale in Senegala. Na kopenskih mejah pa so zavrnili 2892 mi-grantov, večinoma iz Pakistana. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je sporočila, da je zgolj od torka v Evropo preko Sredozemskega morja prispelo 6021 migrantov, od tega le 174 v Grčijo, ostali pa v Italijo. To je še podkrepilo strahove, da bi se migracijski tok po zaprtju balkanske poti lahko preusmeril preko Italije, zaradi česar predvsem Avstrija v zadnjem času grozi z zaprtjem svoje meje. Toda Renzi vztraja, da ne gre za nič posebnega, da so številke primerljive z dogajanjem v letu 2015 in da se Italija ne sooča z invazijo, s katero strašijo nekateri in pred katero se je Avstrija odločila za postavljanje pregrad in mejnih kontrol na Brennerju kot tudi na drugih mejnih prehodih z Italijo in južnimi sosedami. »Gre za velik problem, a imamo jasne ideje, kako se soočiti z njim,« je dejal Renzi na novinarski konferenci, ki je sledila včerajšnji seji vlade. Povedal je tudi, da se da se Italija pogovarja z več afriškimi državami, kako zajeziti tokove migrantov proti Evropi. »Ne bi sicer želel zmanjševati pomena, ampak rad bi podal pomirjujoče sporočilo. Število čolnov, ki jih beležimo, je komaj kaj višje od lani,« je dejal Renzi. V Mednarodni organizaciji za migracije so prav tako opozorili, da je še prezgodaj, da bi porast števila prišlekov v Italijo lahko povezovali z dogovorom med EU in Turčijo za zajezitev mi- Ladja italijanske vojne mornarice je včeraj v Reggiu Calabrii izkrcala 558 rešenih beguncev, med njimi nekatere v zelo slabem zdravstvenem stanju ansa grantskih tokov na grške otoke in torej preusmeritvijo beguncev iz Turčije proti Italiji. Po podatkih IOM so se vsi mi-granti, ki so v zadnjih tednih in mesecih prispeli v Italijo, na pot odpravili iz Libije, večinoma v gumijastih čolnih, v katerih je bilo povprečno po 130 ljudi. Tudi v IOM so potrdili, da gre večinoma za državljane afriških držav, medtem ko so zabeležili zelo malo Sircev. Premier Renzi se je včeraj obrnil tudi neposredno na »avstrijske prijatelje« in jih dobronamerno posvaril, naj pazijo, kaj delajo. Brenner po njegovih besedah ni samo prehodna točka za promet ljudi in blaga med Italijo in Avstrijo ter drugimi državami severno od Alp, je tudi območje, kjer deluje na stotine podjetij, ki tvegajo veliko ekonomsko škodo. Predvsem pa je Brenner simbol prijateljstva in sodelovanja v Evropi, zato »verjamem, da nihče ne bo kršil evropskih pravil,« je še dejal Renzi. S tem v zvezi je včeraj evropski komisar za migracije Dimitris Avramo-pulos napovedal, da bo avstrijski vladi odposlal pismo s formalno zahtevo po pojasnilih o tem, kaj Avstrija počne na svojih mejah. (sta, mm) primer regeni - Mednarodni odmevi New York Times kritičen do Francije RIM - Primer umora Giulia Re-genija dobiva vse bolj mednarodne razsežnosti. Potem ko so o zadevi razpravljali tudi v britanskem parlamentu, je včeraj New York Times v uvodniku ostro napadel egiptovski režim zaradi sistematičnega kršenja človekovih pravic. Vplivni ameriški časnik obenem ostro kritizira tiste države, ki še vedno vzdržujejo diplomatske in komercialne stike z Egiptom. Kritika leti predvsem na Francijo. Njen predsednik Hollande je te dni namenjen v Kairo, kjer naj bi podpisal več gospodarskih dogovorov in med temi tudi pogodbo, po kateri bo Francija dobavila Egiptu orožje v vrednosti 1,1 milijarde dolarjev. Italija je bila po umoru svojega državljana Regenija primorana reagi- rati in je odpoklicala veleposlanika iz Kaira. Po njej bi se morali zgledovati tudi ZDA, Francija in Velika Britanija, saj bo le usklajen pritisk omehčal Al Si-sijev režim, zaključuje NYT. Medtem je o primeru Regeni bil včeraj govor tudi v komisiji za človekove pravice Evropskega parlamenta, kjer so nekateri poslanci italijanske Demokratske stranke predlagali, naj bi sprejeli na razgovoru Regenijeva starša in to prav v dneh, ko naj bi se v Stras-bourgu mudila egiptovska parlamentarna delegacija. Giulia Regenija se je včeraj spomnil tudi predsednik republike Matta-rella na mitingu šol za mir v Assisiju, ki so ga organizatorji posvetili spominu furlanskega raziskovalca. Tožilec je za Formigonija zahteval obsodbo na 9 let MILANO - Nekdanji predsednik dežele Lombardija, vodja gibanja Co-munione e Liberazione in danes senator NCD Roberto Formigoni je kriv združevanja v zločinske namene in korupcije, zato naj ga sodišče obsodi na 9 let zapora. Tako je včeraj zahteval tožilec na procesu o škandalih v zdravstvu v Lombardiji. S Formigonijem je še devet oseb obtoženih korupcije, prilaščanja javnega denarja in vrste nepravilnosti v upravljanju zdravstva. Britanska policija aretirala pet osumljenih terorizma LONDON - Britanska policija je v sodelovanju s francoskimi in belgijskimi oblastmi zaradi domnevnega načrtovanja terorističnih napadov aretirala peterico. Tri moške in žensko so v četrtek prijeli v britanskem Birmingha-mu, še enega moškega pa zgodaj včeraj na londonskem letališču Gatwick. Tiskovna predstavnica tamkajšnje policije ni želela komentirati, ali so aretacije povezane z napadi v Belgiji in Franciji. Med četverico aretiranih moških sta bila dva stara 26 let, eden 40 in drug 59 let. Vse štiri so skupaj z 29-letno žensko že zaslišali specializirani preiskovalci za terorizem, policija pa je preiskala nekaj stavb v Birmingha-mu. Poročila kažejo, da so glavnega osumljenca napadov v Parizu in Bruslju Mohameda Abrinija, ki so ga pred dvema tednoma aretirali v Belgiji, julija lani opazili tudi v Birminghamu. Merklova odobrila pregon satirika, ki je užalil Erdogana BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je sporočila, da je nemška vlada prižgala zeleno luč za kazenski pregon satirika Jana Böhmermanna, ki je konec marca v svoji oddaji užalil turškega predsednika Recepa Tayyipa Er-dogana. Erdogan je komika osebno ovadil in sicer na podlagi nemškega zakona, ki prepoveduje žaljenje tujih voditeljev držav. A za sprožitev tovrstnega kazenskega postopka je bila potrebna odobritev nemške vlade. Primer je v nemčiji sprožil žgočo razpravo o pravici do svobode govora. Razprave o tem, ali dopustiti pregon satirika ali ne, so bile očitno pereče tudi znotraj vladne koalicije. Erdoganova užalje-nost je sicer okrepila tudi razpravo o dogovoru med EU in Turčijo glede zajezitve migrantskega toka. brazilija - Razprava V parlamentu o odstavitvi predsednice BRASILIA - Spodnji dom brazilskega kongresa je včeraj začel razpravo o odstavitvi predsednice države Dilme Rousseff zaradi obtožb o korupciji. Predsednica je sicer skušala razpravo preprečiti z zahtevo na vrhovnem sodišču, a ni uspela. Poslanci bodo predvidoma glasovali jutri, predlog pa morata podpreti dve tretjini od skupno 513 članov poslanske zbornice. Če bo predlog dobil zadostno podporo, bo pobuda za odstavitev predsednice romala naprej pred 81-članski senat oz. zgornji dom kongresa. Senatorji lahko potem z navadno večino podprejo začetek sodnega procesa proti Rousseffovi, med katerim je njen mandat suspendiran do končne odločitve, lahko pa jo z dvotretjinsko večino odstavijo tudi takoj. Senat bo imel - če bo prišlo do potrditve v poslanski zbornici - za tovrstno odločitev 180 dni časa. Predsednik parlamenta Eduardo Cunha, ki je glavni pobudnik gonje proti predsednici, napoveduje intenzivno razpravo. »Sedaj je mirna, a menim, da se ne bo tako nadaljevalo do nedelje,« je dejal. panamski dokumenti - Tednik l'Espresso objavil nov seznam imen utajevalcev V oazah tudi Berlusconi in Briatore Na varnem denar dinastij industrialcev in finančnih goljufov - V Španiji afera odnesla ministra za industrijo Joseja Manuela Sorio RIM, MADRID - Tednik l'Espresso je včeraj objavil nov seznam imen sto italijanskih podjetnikov in drugih bogatašev, ki so svoj denar skrivali v davčnih oazah po svetu s pomočjo panamske odvetniške pisarne Mossack Fonseca. Tednik je kot italijanski člen mednarodne naveze raziskovalnih novinarjev, ki so prišli do zajetnega arhiva globalnih utajevalcev, skupno dobil približno 800 imen italijanskih državljanov. V tej drugi skupini se je spet znašlo nekaj pomembnih imen. Tako so na britanskih Deviških otokih izsledili družbo Sport Image International iz galaksije Silvia Berlusconija. Njen predsednik je Adriano Galliani, sicer predsednik nogometnega kluba Milan, med upravitelji pa sta tudi dva menedžerja Fininvesta. Družba naj bi v 90. letih prejšnjega stoletja s črnimi skladi plačevala nogometaše Milana. Zadevo je že preiskovalo italijansko sodstvo, a je potem Berlusconi leta 2002 s spornim zakonom odpravil kazenski pregon za poneverbe v bilancah in izničil postopek. Drugo pomembno ime na seznamu je Flavio Briatore, ki naj bi z družbo Struie, Adriano Galliani arhiv prav tako odprto na Deviških otokih, omogočil Berlusconiju črna izplačila angleškemu odvetniku Davidu Millsu v zameno za lažno pričevanje v procesu o korupciji sodnikov. V seznamih je še ime Emanuele Barilla iz znane dinastije proizvajalcev testenin in morda manj znani Stefano Pes-sina, ki naj bi po reviji Forbes bil s 13,4 milijarde dolarjev premoženja tretji najbogatejši Italijan po družini Ferrero in lastniku Luxottice Leonardu Del Vecchiu. Pes-sina, ki je dvakrat bogatejši od Berlusco-nija, naj bi denar skrival na Deviških oto- Flavio Briatore arhiv kih v holdingu s pomenljivim imenom: Farniente holding. Novinarji Espressa so prišli na sled tudi kapitalom iz nekaterih stečajev in finančnih goljufij, v katerih je na stotine investitorjev izgubilo ves svoj denar, goljufi pa so ga hranili na varnem na Sejšelih in v drugih davčnih oazah. Povezava s podjetji v davčnih oazah, ki so jo razkrili Panamski dokumenti, je medtem odnesla španskega ministra za industrijo Joseja Manuela Sorio. Soria je še v ponedeljek zanikal kakršnokoli vpletenost s podjetji v davčnih oazah, včeraj pa je v odstopni izjavi zapisal, da odstopa po vrsti napak, ki jih je v zvezi s pojasnjevanjem svojih poslovnih dejavnosti storil v preteklih dneh. Razkritje Panamskih dokumentov sicer še vedno odmeva. Finančni ministri Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije in Španije, ki so pozvali k boju proti davčnim oazam, so na zasedanju IMF in Svetovne banke v Washingtonu predlagali oblikovanje črnega seznama davčnih oaz, če te ne bodo javno razgrnile podatkov o registru podjetij. »Informacije, ki so jih razgrnili Panamski dokumenti, kažejo, da je treba pristopiti k odločnemu boju proti izogibanju plačevanja davkov, agresivni davčni optimizaciji in pranju denarja,« je pet ministrov zapisalo v izjavi. Kremelj pa se je včeraj opravičil nemškemu časniku Süddeutsche Zeitung za izjave ruskega predsednika Vla-dimirja Putina, da je dnevnik, ki je prvi objavil Panamske dokumente, v lasti ameriške banke Goldman Sachs. Časnik je sicer v večinski lasti nemškega medijskega holdinga. (mm) / Primorski AKTUALNO Sobota, 16. aprila 2016 3 referendum - Glasovanje o trajanju koncesij jutri od 7. do 23. ure O vrtinah na morju Jutri bomo italijanski državljani poklicani na volišča, da na vsedržavnem referendumu glasujemo o vprašanju trajanja koncesij za črpanje fosilnih goriv, nafte in zemeljskega plina v priobalnem pasu 12 nav-tičnih milj. Besedilo referendumskega vprašanja se glasi: »Volete voi che sia abrogato l'art. 6, comma 17, terzo periodo, del decreto legislativo 3 aprile 2006, n. 152, "Norme in materia ambientale", come sostituito dal comma 239 dell'art. 1 della legge 28 di-cembre 2015, n. 208 "Disposizioni per la for-mazione del bilancio annuale e plurienna-le dello Stato (Legge di Stabilit? 2016)", li-mitatamente alle seguenti parole: "per la du-rata di vita utile del giacimento, nel rispet-to degli standard di sicurezza e di salvaguardia ambientale"?«. S preprostejšimi besedami gre za referendum za odpravo zakonskega določila, ki dovoljuje naftnim družbam časovno neomejeno (do izčrpanja vrelca) črpanje nafte oz. plina iz dna morja v priobalnem pasu 12 navtičnih milj od obale. Pred letom 2015 so bile vse koncesije za pridobivanje nafte ali plina časovno omejene s koncesijsko pogodbo. Decembra lanskega leta pa je vlada sprejela zakon štev. 208, ki je v 239. odstavku člena štev. 1 zamenjal vsebino tretje alineje 17. odstavka 6. člena zakona štev. 152/2006 (Zakona o okolju), ki je časovno omejeval koncesije. S spremembo lahko koncesionarji poljubno izkoriščajo vrtine do popolnega izčrpanja najdišč fosilnih goriv, kar je pravzaprav neobičajna izjema k splošnemu pravilu, ki tako v Italiji kot v Evropi predvideva, da so koncesije za izkoriščanje javnih virov ali upravljanje z infrastrukturo na javnih površinah časovno omejene. Jutrišnji referendum je sicer edini »preživeli« iz zajetnejšega svežnja referendumskih vprašanj povezanih s črpanjem nafte in plina v morju, ki jih je predlagalo devet italijanskih dežel. Ostale referendume je rimska vlada preprečila s spremembo zadevne zakonodaje, kot je potrdilo tudi ustavno sodišče, ki pa je v specifičnem primeru vprašanja trajanja koncesij ocenilo, da je referendum legitimen in prepustilo odločanje volivcem. Kot vedno bo za veljavnost referen- duma potrebno, da se glasovanja udeleži več kot polovica volilnih upravičencev. Če bodo glasovi DA (za črtanje določila o neomejenem trajanju koncesij) v večjem številu kot glasovi NE, bo zadevno določilo odpravljeno in bodo koncesije ponovno omejene na pred lanskim odlokom predvideni pogodbeni rok, z možnostjo obnovitve na prošnjo koncesionarja. Če bodo prevladali glasovi NE bo ostalo v veljavi določilo o neomejenem trajanju koncesij. Do istega rezultata bo v praksi privedla morebitna množična volilna abstinenca z neudeležbo več kot polovice volilnih upravičencev. Volišča bodo odprta od 7. do 23. ure. Po podatkih notranjega ministrstva bo na volišča poklicanih 46.732.590 ljudi, od teh je 22.465.001 moški in 24.267.589 žensk. Tem gre dodati 3.898.778 volivcev v tujini, od katerih je 2.029.303 moških in 1.869.475 žensk. Na volišča se je potrebno odpraviti z veljavnim osebnim dokumentom in volilno izkaznico. Kdor jo je izgubil ali mu je zapadla, se bo lahko obrnil na pristojne občinske urade danes od 9. do 18. ure in jutri od 7. do 23. ure. andrea wehrenfennig (legambiente) antonio rodà (kovinarji uil) Razlogi za DA Razlogi za NE O razlogih za glasovanje DA na jutrišnjem referendumu smo se pogovorili z znanim tržaškim na-ravovarstvenikom in predstavnikom združenja Legambiente Andreo Wehrenfennigom. Zakaj naj bi torej jutri šli na volišče in glasovali DA? Razlogi so vsaj trije: zaradi okolja, energetske politike in spoštovanja demokracije. Kar zadeva prvi sklop, je dokazano, da so energetske ploščadi na morju zelo onesnažujoči objekti tudi v normalnem ciklusu delovanja, torej brez nesreč. Organizacija Greenpeace je pred kratkim objavila izsledke študije, ki jo je opravil prestižni javni inštitut Ispra. Iz analiz na območju tridesetih večinoma plinskih ploščadi so ugotovili, da je v klapavicah velika koncentracija težkih kovin, ki obilno presega mejo užitnosti. Prav tako so na morskem dnu izmerili velike količine policikličnih aromatskih ogljikovodikov, ki preko morske prehrambne verige lahko ogrozijo tudi človeško zdravje. To na območjih, kjer črpajo plin, ob naftnih ploščadih pa so razmere še slabše. Gotovo ni naključje, da velja na območjih okrog ploščadi stroga prepoved ribolova tudi v normalnih pogojih delovanja vrtin. Kaj pa ima referendum opraviti z energetsko politiko? Referendum seveda zadeva specifično vprašanje trajanja koncesij in se zavzema za odpravo velike usluge, ki jo je z lanskim odlokom Renzijeva vlada naredila Eniju in drugim naftnim družbam. Ustavno sodišče je že poudarilo načelo, da morajo biti koncesije za izkoriščanje naravnih virov časovno omejene. Podaljšanje je možno le ob utemeljenih razlogih in ob spoštovanju vseh okoljskih predpisov, ki narekujejo razgraditev ploščadi in zaprtje vrtin s cementnim »zamaškom«. S koncesijami za nedoločen čas, do izčrpanja zalog, pa se naftnim družbam omogoča odlašanje ali celo izne-verjanje okoljski sanaciji. Poleg specifičnega vprašanja pa ima referendum tudi širši pomen, saj bo glasovanje DA dalo politični signal v prid razvoju obnovljivih virov. Nasprotniki trdijo, da je Italija že prva v Evropi po uporabi obnovljivih virov, da pa to ne zmanjšuje potrebe po fosilnih ... Razvoj obnovljivih virov, predvsem sončne in vetrne energije, je bil v Italiji pozitiven rezultat politike nekaterih prejšnjih vlad. Zdajšnja pa je močno zmanjšala subvencije za obnovljive vire, tako da je razmerje med javnimi prispevki za obnovljive in fosilne vire danes 1 proti 5, se pravi ravno obratno od tega, kar bi bilo potrebno za učinkovit boj proti globalnemu segrevanju. V Evropi se danes 75 odstotkov investicij usmerja v izkoriščanje sončne in vetrne energije, v fosilne vir in jedrsko energijo pa le ostalih 25 odstotkov. Italija gre žal v obratno smer, očitno pod vplivom, ki ga naftni lo-biji imajo na vlado. Uspeh referenduma bi torej pomenil zasuk v energetski politiki, ki je tehnološko že dosegljiv. V nekaterih poletnih dneh bi že danes porabo elektrike lahko 100-odstotno krili z obnovljivimi viri in takrat začasno ustavili plinske elektrarne, kar bi nudilo velike okoljske in finančne prednosti. Kaj pa vprašanje demokracije? Danes opažamo, da imamo državljani vse manjšo možnost vpliva na politične odločitve. Referendum je še edina možnost neposredne demokracije, ki nam je ostala. Vlada pa je šla v ideološko izbiro bojkota in omejevanja na vse možne načine, na primer s tem, da je izbrala zgodnji datum in onemogočila ustrezno informiranje in da referenduma ni združila z upravnimi volitvami. Ko Ren-zi vabi volivce k bojkotu, se gre nevarno igrico an-tipolitike, ki še dodatno spodkopava temelje demokracije. Zato je prav, da gremo vsi volit in me veseli, ko slišim številne vidne predstavnike Demokratske stranke, da bodo jutri šli glasovat za DA. V Venetu, kjer imajo pred obalo ploščadi, je to napovedala polovica deželnih svetnikov DS, a tudi pri nas jih je kar nekaj. Vprašanje demokracije pa zadeva tudi odnos do dežel, ki jim vlada jemlje pristojnosti in možnost nadzora nad lastnim teritorijem. Kaj pa delovna mesta? Jih uspeh referenduma ne bi ogrozil? Če referendum uspe, ne bo prav nihče izgubil delovnega mesta. Gre za laži in ustrahovanje. Prva koncesija bo zapadla čez dve leti, druge tudi dosti kasneje. Na eni ploščadi povprečno dela sto ljudi, zato bomo imeli ves čas za ukrepanje, na primer v smeri razvijanja obnovljivih virov. Sicer pa ne gre prezreti, da je že danes ena tretjina ploščadi ustavljenih, ker zaradi nizkih tržnih cen črpanje fosilnih goriv ni rentabilno. Kar pa ga kljub temu črpajo, večinoma ne ostane v Italiji, ampak ga naftne družbe izvažajo drugam. Med člani odbora, ki volivce vabi naj na referendumu glasujejo NE, so tudi nekateri sindikalni predstavniki, ki poleg splošnejših vprašanj zagotavljanja energetske dobave iz fosilnih virov postavljajo v ospredje tudi problem delovnih mest, ki bi bila po njihovem mnenju ogrožena v primeru zmage pobudnikov referenduma. Med sindikalisti, ki so se na Tržaškem aktivno vključili v referendumsko kampanjo, je tudi predstavnik kovinarjev UIL Antonio Roda, s katerim smo se pogovorili o razlogih za NE. Najprej nam prosim povejte, kaj priporočate volivcem; naj se referenduma udeležijo in glasujejo NE ali naj enostavno bojkotirajo glasovanje, kot vabijo nekateri? Res je, da se marsikdo zavzema preprosto za neudeležbo na glasovanju in torej za izničenje referenduma zaradi pomanjkanja kvo-ruma. V sindikatu pa smo prepričani, da je glasovanje pravica in dolžnost, od katere ne gre odstopati, zato vabimo volivce, naj se jutri udeležijo glasovanja, vendar naj na glasovnici prečrtajo NE. Zakaj ta izbira? Iz našega zornega kota gre predvsem za zaskrbljenost zaradi delovnih mest. Ne smemo podcenjevati te zadeve, kot to delajo nekateri, ki trdijo, da je navsezadnje na naftnih in plinskih ploščadih zaposlenih razmeroma malo delavcev. Kolikor jih že je, smo zaskrbljeni zaradi nevarnosti zmanjšanja števila delovnih mest v primeru, da na referendumu prevlada DA. Ob tem pa ne smemo prezreti tudi širše dimenzije problema, saj je z delovanjem naftnih vrtin povezanih tudi precej drugih podjetij. Na Tržaškem imamo na primer podjetji Wartsila ali Fincantieri, ki sta kot dobavitelja tudi delno povezani s sektorjem oil & gas in bi torej utegnili utrpeti negativne posledice. Pobudniki referenduma trdijo, da bi z enakovrednimi investicijami v obnovljive vire energije pridobili več delovnih mest kot na naftnih ploščadih. Ali ni tako? To je do neke mere res, vendar ne pomeni, da se moramo zaradi tega odpovedati dejavnostim, ki jih že imamo. Tudi v sindikatih imamo glede tega deljena mnenja. Nekateri izpostavljajo, da je razmerje v številu zaposlenih na določen investiran znesek 4:1 v korist obnovljivih virov v primerjavi s fosilnimi. Ne vem, če to ravno drži, vsekakor pa pravim, da je treba investirati v obe smeri. Prav je, da razvijamo obnovljive tehnologije in vire. Povedal bom še več: Italija se je na svetovni podnebni konferenci obvezala, da bo delovala v tej smeri in je zato potrebno načrtovati plan investicij za razvoj novih tehnologij. Po drugi strani pa to zahteva čas in ne smemo medtem opustiti tradicionalnih virov, s katerimi že razpolagamo in ogroziti delovna mesta v tem sektorju. Ohranitev daljših koncesij nikakor ne preprečuje ali omejuje možnosti investicije v obnovljive energetske vire, za kar se načelno zavzemamo tudi vsi v sindikatih. Kako pa gledate na okoljske probleme? Ali ni res, kot trdijo dežele, da vrtine ogrožajo druga delovna mesta, na primer v turizmu, ribolovu in drugih gospodarskih dejavnostih? Mislim, da se v teh ocenah pretirava. V energetskem sektorju so danes predpisi glede varstva okolja zelo strogi in detajlni, prav tako strog pa je nadzor. Tudi tehnologija, ki jo uporabljajo energetske družbe je ustrezna in dovolj učinkovita, da se nevšečnosti z onesnaževanjem omejijo res na minimum. Zato mislim, da so nekatere kritike in bojazni za druge dejavnosti pretirane. Vendar prav neomejen rok koncesij zmanjšuje nadzor javnih oblasti nad spoštovanjem okoljskih obvez ... Poznam ta argument, po katerem naj bi koncesionarji spoštovali okoljske obveze, samo ko morajo po njeni zapadlosti vprašati za podaljšanje koncesije. Vendar mislim, da to ne drži. Po eni strani, kot sem že povedal, ker je zakonodaja dokaj stroga in nadzor konstanten, po drugi pa tudi zato, ker ne vidim interesa naftnih družb, da bi v nedogled zavlačevali z zapiranjem izčrpanih vrtin le z namenom, da se izognejo okoljski sanaciji. Stroški za delovanje ploščadi so veliki in jih ne bi imelo nobenega smisla vzdrževati za dalj časa samo z namenom zavlačevanja okoljske sanacije. Stran pripravil Marko Marinčič 4 Sobota, 16. aprila 2016 DEŽELA Primorski goriška - Podpredsednik slovenske vlade Dejan Židan gost Kmečke zveze Skupni kmetijski prostor vse bolj postaja dejstvo DOBERDOB, KRMIN, OSLAVJE -Slovenski minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je obenem podpredsednik vlade, je včerajšnji dan v celoti namenil obisku med Slovenci na Goriškem. Bil je gost deželne Kmečke zveze in vsa srečanja so bila tesno povezana z vprašanji kmetijstva. Gre poudariti dejstvo, da se je z ministrom pripeljal na obisk celoten kolegij ministrstva, ki je uvedlo prakso rednega delovnega zasedanja tudi izven meja Slovenije, na območjih, kjer v sosednjih državah živijo manjšinske skupnosti. To je način, da se po ministrovi oceni uvaja konsolidacija odnosov z zamejskimi skupnostmi, ki imajo že nekaj let na področju kmetijstva vzpostavljeno vse intenzivnejše sodelovanje. Gre pa, kot je izrecno poudaril minister, tudi za konkretno udejanjanje čezmejnosti, se pravi sodelovanja s sosednjimi regijami in državami, katerega vezni člen so manjšinske skupnosti v Italiji, na avstrijskem Koroškem, na Hrvaškem in v Porabju. Skratka, tudi to je način, s katerim se udejanja »slovenski kmetijski prostor«. Gostje iz Slovenije so v jutranjih urah dospeli v doberdobski center Gradina, kjer jih je sprejel in nagovoril župan občine Doberdob Fabio Vizintin. Od dobrodošlici je orisal značilnosti občine Doberdob, kjer si prizadevajo tudi za ovrednotenje naravnih značilnosti in ohranjanja kraške krajine. V tak koncept pa sodi tudi z naravo usklajen razvoj kmetijskega sektorja, pri čemer je čezmejno sodelovanje seveda več kot zaželjeno. Poleg župana je ministru in njegovi ekipi izrekel dobrodošlico deželni predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ki se je podpredsedniku slovenske vlade zahvalil za veliko pozornost, ki jo namenja kmetijstvu sosednjih manjšinskih skupnosti vse od tedaj, ko je nastopil svojo funkcijo. Prav tako je goste iz Slovenije prisrčno pozdravil predsednik goriške Kmečke zveze Stanko Radikon. Ministra Židana sta poleg njegovega kolegija spremljali generalna konzul-ka v Trstu Ingrid Sergaš in konzulka Eli-ška Kersnič Žmavc, Sprejemni center Gradina in njegovo delovanje pa sta gostom prikazala predstavnika zadruge Rogos Igor Černeti in Ana Černic. Sledilo je redno zasedanje kolegija slovenskega ministrstva za kmetijstvo. Medtem so prihajali predstavniki kmetijskih manjšinskih organizacij iz sosednjih držav, ki sestavljajo koordinacijo Agraslomak, kajti po zasedanju ministrskega kolegija je bila vrsta na njih. Zasedanje Agraslomak je najprej pozdravil minister Dejan Židan, ki je uvodoma podal oris položaja in najnovejših ukrepov na področju kmetijstva v Sloveniji in Evropski skupnosti. Koordinacijo Agraslo-mak je v imenu slovenskega ministrstva vodil Vladimir Čeligoj, na dnevnem redu pa je bil obračun lanskega leta in program letošnjega. Koordinacija Agraslo-mak se je redno sestajala, vsakokrat v eni od različnih sosednjih držav Slovenije in je v teku lanske sezone opravila kar lepo serijo pobud in srečanj. Po splošni oceni je Agraslomaku v nekaj letih obstoja uspelo vzpostaviti serijo stikov in pobud, ki so manjšinskim skupnostim in Sloveniji tudi na področju kmetijskega sektorja v medsebojno stimulacijo. Tako je tudi program za letošnje leto bogat s srečanji, izrečenih pa je bilo tudi več predlogov za izboljšanje dosedanjega delovanja. Udeleženci srečanja so se po zasedanju na Gradini ustavili v Rubijah, kjer sta jih ob spomeniku Primožu Trubarju pred rubijskim gradom pozdravila podžupan občine Sovodnje Erik Petejan in odbornica Vesna Primožič. Nazdravili so s teranom kmetijskega posestva Levo sprejem na Gradini, spodaj Agraslomak; desno v Gravnerjevi kleti, spodaj Cristiano Shaurli in Dejan Židan bumbaca, dežela Rubijski grad, katerega vinsko proizvodnjo je orisala vinogradniška podjetnica Nataša Černic. Kosilo, ki je imelo tudi delovni značaj, je bilo pri Jošku Sirku na posestvu La Subida, kjer so udeleženci obiska imeli priložnost okusiti izjemno kakovost domačih proizvodov v elitni preobleki, kot je značilna za Sirkove. Zaključno srečanje pa je bilo v popoldanskih urah na kmetiji Joška Grav-nerja, kjer so goste pričakali še podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli, predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Valter Bandelj, podpredsednica pokrajinske uprave Mara Černic ter župana občin Števerjan in Brda Franka Padovan in Franc Mužič ter podžupan goriške občine Roberto Sartori. Joško Gravner je bil z družino enkratni gostitelj, s preprostimi besedami je spregovoril o svojem zamenitem vinu, za katerega je odvrgel vso moderno tehnologijo in pri katerem definitivno kraljuje narava. Prava »lectio magistralis«, kot je bilo slišati komentarje. Tako minister Dejan Židan kot odbornik Cristiano Shaurli sta na zaključnem srečanju ocenila včerajšnja srečanja na najboljši način. Slovenija in dežela FJK po oceni obeh nadaljujeta po poti vse bolj intenzivnega medsebojnega sodelovanja, o čemer pričajo tudi skupni projekti in reševanje odprtih proble-mov.Tako je na poti rešitve čezmejna zaščita za teran, v teku pa je tudi dogovarjanje za vključitev Brd z obeh strani meje na seznam svetovne dediščine Unesco. Na polovici maja bo v trstu italijanski kmetijski minister Martina, kar bo tudi priložnost za obnovitev sporazuma o prosekarju. Skratka, sodelovanje napreduje in daje rezultate, po splošni oceni včerajšnjih udeležencev srečanj gre po teh poti dosledno vztrajati. Dušan Udovič reka - Dnevnik La Voce del popolo že izhaja v manjšem obsegu Založniška hiša Edit napovedala zelo boleče reze REKA - Založniška hiša Edit, ki na Reki izdaja tudi dnevnik La voce del popolo, to je glasnik Italijanov v Istri in eden od temeljev ohranjevanja italijanske identitete v njej, plava v zelo kočljivih finančnih vodah in ji grozi zaprtje. V torkovi številki je uredništvo sporočilo bralcem, da zaradi krčenja izdatkov zmanjšuje število strani od 32 na 24, ukinja priloge in komentarje zunanjih sodelavcev. Vendar to še zdaleč ni vse. Direktor založniške hiše Errol Superina je namreč napovedal drastično zmanjšanje osebja in rezanje plač. Ukrepe naj bi začeli izvajati že prihodnji teden. Edit šteje trenutno 88 uslužbencev, približno polovica od teh je novinarjev. Kriza, v katero je zašla založniška hiša, je večplastna. V pogovoru, ki sta ga Superina in Maurizio Tremul, predsednik Unije Italijanov, ki je lastnica družbe, imela za Radio Koper, je bilo rečeno, da plačuje Edit napake prejšnje uprave, ki med drugim ni znala unovčiti letne podpore iz Italije za leto 2014. Dalje, Edit in Voce del popolo, sta se tako kot vse založniške hiše na svetu, znašle v precepu zmanjšanja ekonomskih prihodkov in padca prodaje, sodu pa je izbilo dno odločitev hrvaške države, ki krije 60 odstotkov izdatkov Edita, da zmanjša letošnjo podporo za 20 odstotkov. Hrbet je založniški hiši obrnilo tudi hrvaško ministrstvo za šolstvo glede financiranja šolskih priročnikov v italijanščini, je povedal Superina. Nova uprava se je pod njegovim vodstvom že lotila racionalizacij (prejšnji je Tremul celo očital, da je število uslužbencev povečala), da zdaj - je povedal, nima nadaljnjega manevrskega prostora, povečanje izgub pa bi vodilo naravnost v stečaj. Primanjkljaj naj bi znašal več kot 300.000 evrov. »Zelo se bojim, da nas čaka zaprtje,« je bil dramatičen Superina. Tremul je v omenjenem pogovoru in tudi v pogovoru za naš dnevnik dejal, da Edit nima druge poti kot iskanje možnosti za povečanje prihodkov in razpolovitev izdatkov (proračun znaša zdaj okrog tri milijone evrov smo izvedeli neuradno). Pri tem je za Radio Koper kot primer na- vedel Primorski dnevnik, ko je dejal, da je Slovencem v Italiji uspelo z ukrepi, ki so zahtevali »znoj in kri«, rešiti časopis. Unija je trkala na različna vrata, tudi v Italiji in FJK, a ni do zdaj prejela nobenega odgovora, je za Radio Koper še povedal Tremul. Razumeti je torej, da čaka Edit boleča sanacijska pot, ki bo prizadela predvsem zaposlene. Poklicali smo tudi v uredništvo La Voce del popolo, da bi izvedeli za stališče novinarjev, vendar nam včeraj ni uspelo priti do drugih informacij. (ak) / Primorski DEŽELA Sobota, 16. aprila 2016 5 špeter - Posvet SKGZ o deželnem načrtu FJK za razvoj podeželja Priložnost za mlade ŠPETER - Dežela Furlanija Julijska krajina pri načrtovanju politike za razvoj podeželja upošteva raznolikost ozemlja in skuša po svojih močeh pomagati kmetovalcem, ki delujejo na obrobnih goratih območjih, kjer je katerakoli taka dejavnost težja kot v nižini. To je prišlo na dan na drugem srečanju iz cikla »Naša prihodnost v naših rokah. Ideje, orodja in primeri dobre prakse za skladen razvoj teritorija«, ki ga prireja Slovenska kulturno gospodarska zveza, na katerem so predstavili nov deželni načrt za razvoj podeželja 2014-2020 (PSR) in dve uspešni kmetij- ski podjetji, ki sta, tudi s pomočjo čedaj-ske Kmečke zveze, odlično izkoristili priložnosti, ki jih je ta nudil v finančni perspektivi. Protagonisti debatnega večera, na katerem so se zbrali tudi številni kmetovalci, so bili poddirektorica Glavne direkcije za kmetijske, gozdne in ribolovne vire Dežele FJK Serena Cutrano in mlada kmetovalca Alan Cecutti iz Karnajske doline in Kaspar David Nickles iz Dor-dolle pri Možnici (Moggio Udinese). Pogovor je povezoval predsednik deželne Kmečke zveze Franc Fabec. Alan Cecutti se je pred desetimi le- ti vrnil v Prosnid, od koder je bila njegova mama, in tam od leta 2010 upravlja kmetijsko podjetje in turistično kmetijo Brez mej. Za zagon svoje dejavnosti je izkoristil sredstva iz prejšnjega deželnega načrta za razvoj podeželja, spodbude za mlade in prispevek lokalne akcijske skupine Torre Natisone GAL iz Čente. Ukvarja se z govedorejo (svojo majhno čredo izkorišča tudi za ohranjanje naravnega okolja), proizvode pa uporablja in trži potem v turistični kmetiji, kjer je možna tudi prenočitev. Cecutti je namreč sodeloval tudi v projektu FARmEAT, ki mu Govorniki, ki so predstavili uspešni izkušnji in možnosti, ki jih ponuja PSR nm je omogočil tudi neposredno prodajo mesa svojim gostom. Zanimiva je tudi življenjska zgodba Kasparja Davida Nicklesa (po rodu je Nemec, odraščal pa je na Koroškem), ki od zskd - Pred deželnim kongresom zasedali trije pokrajinski sveti zveze Negotovost pogojuje delovanje Ocenili opravljeno delo in pomladili odbore v treh pokrajinah - Na deželnem kongresu 14. maja tudi pet tematskih delavnic TRST, GORICA, ČEDAD - Zveza slovenskih kulturnih društev se z naglimi koraki bliža kongresu, na katerem bodo izvolili novo vodstvo organizacije. V preteklem tednu so potekali trije pokrajinski sveti zveze. V soboto dopoldne so se na sedežu SKD Rdeča zveza v Saležu zbrale članice iz tržaške pokrajine. Občni zbor je vodila Ksenija Majovski, potekal pa je v znamenju zaključka dela pokrajinskega odbora, ki ga je v preteklih dveh mandatih vodila Živka Persi. Med predsedniškim poročilom je poudarila cilje, ki jih je odbor zasledoval od same izvolitve: meddruštveno sodelovanje, izobraževanje, mladi in slovenska prisotnost v mestnem središču. Izkušnjo postavitve treh dramskih skupin za najmlajše v Trstu je podala predsednica SKD Ivan Grbec, Lojzka Primožič. V nadaljevanju je Živka Persi poudarila pomen dveh izvedb Slofesta, ki sta se rodili znotraj odbora in veljata za najpomembnejšo sled njegovega delovanja. »Negotovost je pravzaprav eno izmed ključnih vprašanj današnjega časa. Potenciala v naših društvih je ogromno, treba ga je izkoristiti tudi v novih oblikah in predvsem z medsebojnim soočanjem in kovanjem novih načrtov, ki so sad dela resničnih ljudi. To je svet, ki zahteva realne odgovornosti. Pri tem procesu nihče ne sme ostati S pokrajinskega sveta ZSKD za Tržaško v Saležu sam in nobena rešitev ni enkrat za vselej in za vse,« je izjavila Persijeva. Ob zaključku srečanja, med katerim je spregovoril tudi predsednik pokrajinskega odbora SKGZ Tomaž Ban, pred ganj-ljivim slovesom od odbornikov, ki ne bodo več opravljali funkcije, je skupščina izvolila nov odbor. Njegova »srednja starost« je 34 let, sestavljajo ga: Erik Briščak, Federica Micussi, Katrin Štoka, Marko Rupel, Manuel Purger, Manuela Carli Kralj, Martin Lissiach, Nataša Taučer in Valentina Sancin. Na svoji prvi seji bo odbor izvolil novega predsednika. Na vseh treh pokrajinskih svetih je odgovorna za reformo financiranja dru- štev, Mirna Viola, predstavila nove obrazce, ki jih bodo morale članice ZSKD-ja uporabljati pri obračunih prispevkov iz državnega zakona. Pokrajinski svet za goriško je potekal v ponedeljek zvečer v Tumovi dvorani KB centra. Skupščina ni bila volilnega značaja in jo je vodila predsednica Bruna Visintin. V poročilu o delovanju je poudarila, da »glavni akterji Zveze so društva: predsedniki in odborniki, ki se posvečate svojim društvom, vztrajate pri prostovoljnem delu. S svojim delom bogatite in krepite delovanje naše Zveze. Vsako društvo ima ljudi, na katere lahko računa, ki se predajajo za dobrobit celotne skupnosti.« Spregovorila sta tudi Živka Persi, ki opravlja funkcijo vršilke dolžnosti predsednika ZSKD, in predsednik pokrajinskega odbora SKGZ David Peterin. V sredo je pa na sedežu KD Ivan Trin-ko v Čedadu potekal še pokrajinski svet ZSKD za videmsko pokrajino. Vodila ga je dolgoletna pokrajinska predsednica Luisa Cher, živahna razprava pa se je vnela o težavah, ki jih delovanju Zveze, še zlasti zborovskemu, povzročajo slabe povezave med Nediškimi in Terskimi dolinami. Nov odbor bo sestavljal po en predstavnik vsakega od trinajstih včlanjenih društev, katerih prisotnost na zboru je bila dokaj skromna. Na prvi seji se bodo odborniki dogovorili tudi glede vodstva odbora. Učinek treh dogodkov je zavest, da deželno ZSKD pestijo težave, pri katerih ni opaziti večjih razlik med pokrajinami. Prav zaradi tega bo osrednji del deželnega kongresa, ki bo v soboto, 14. maja popoldne na Opčinah, posvečen razvijanju petih tematik v obliki delavnic za vsa včlanjena društva. Šlo bo za delavnice o blagajnah in pridobitvi novih sredstev, medijih in učinkovitejši promociji, jeziku ter glasbeni oz. zborovski dejavnosti; tem gre dodati delavnico o ino-vativnejših pogledih na društveno delovanje z naslovom Društva 2.0. Na kongresu bodo tudi volitve novega deželnega odbora. Za mesto predsednika so odprte kandidature. leta 2005 živi v majhnem zaselku vasi Dor-dolla (v občini Možnica - Moggio Udi-nese), kjer se zaradi zelo težkih razmer takrat nihče ni ukvarjal s kmetijstvom. Sam upravlja svoje podjetje od leta 2008: ima majhno čredo bovške ovce, pet družin čebel, dve oslici, na desetih majhnih njivah (skupno manj kot 3 tisoč kvadratnih metrov) prideluje fižol, krompir, koruzo in sezonsko zelenjavo, meso in pridelke pa potem izkoristi za pripravo jedi v svoji turistični kmetiji, kjer nudi tudi prenočitev, za ogrevanje in toplo vodo pa uporablja les iz svojega manjšega in skoraj nedostopnega gozda. Kmetijsko dejavnost dopolnjuje tudi z organizacijo ekskurzij, saj je turistični vodnik po naravi. Deželna funkcionarka Cutranova ni skrivala zadovoljstva, da je lahko slišala pripoved dveh mladih kmetovalcev, ki sta svoji uspešni podjetji razvila s pomočjo prejšnjega deželnega načrta za razvoj podeželja, saj je navsezadnje prav to glavni cilj teh programov. Publiki je podrobno predstavila glavne smernice novega načrta, zlasti tiste, ki zadevajo gorata in zapostavljena območja, in s tem v zvezi zbranim dala zelo konkretna navodila, omenila pa je tudi priložnosti, ki jih nudijo podobni načrti lokalnih akcijskih skupin. Izpostavila je novosti, kot so sredstva za izobraževanje in svetovanje ter novi paketi, ki združujejo prispevke iz različnih poglavij (prej je bil iz birokratskega vidika postopek bolj zapleten in je bilo treba vložiti več različnih prošenj). Načrt je vsekakor rezultat serije posvetovanj in srečanj s tistimi, ki se neposredno ukvarjajo s kmetijstvom v naši deželi, in ima kot cilj tudi zaščito okolja, sicer pa spodbuja inovacije tudi v kmetijskem sektorju, s katerimi bi podjetja zmanjšala stroške in povečala dohodek. Sredstva bodo vsekakor namenjena tistim, ki se poklicno ukvarjajo s kmetijstvom (in gozdarstvom), zaradi česar je med pogoji vključen tudi minimalni zahtevan dohodek. (nm) Vabilo na občni zbor Zadruge PD Volilno pravico imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v Zadrugo pred 19. januarjem 2016. Ob prijavi na občnem zboru bo moral vsak član predložiti veljaven osebni dokument. Član, ki se občnega zbora ne more osebno udeležiti, lahko pooblasti drugega člana, da ga zastopa. Zato mora iz-striči ob strani objavljeno pooblastilo, ga izpolniti z imenom in priimkom, za članice tudi z dekliškim priimkom, s številko izkaznice in podpisati. Pooblastilo Upravni svet Zadruge Primorski dnevnik d.z., sklicuje redni občni zbor v prvem sklicu dne 18. aprila 2016, ob 11.00 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6, v Trstu, in v drugem sklicu v torek, 19. aprila 2016 ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreato-rio št. 1, v Trstu. Pravico do udeležbe imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v zadrugo en dan pred občnim zborom. Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacijske in volilne komisije; 2. poročilo Upravnega sveta o poslovanju v letu 2015; 3. predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. 12. 2015; 4. poročilo Nadzornega odbora; 5. izvolitev Upravnega sveta in določitev honorarjev; 6. stanje na Primorskem dnevniku. 7. razno. lahko tudi prepiše in podpiše. Na osnovi pravilnika ima vsak član - fizična oseba pravico, da zastopa največ pet drugih članov - fizičnih oseb. Društva in pravne osebe zastopa predsednik. Če zastopstvo prevzame od- bornik, mora predložiti izjavo, s katero ga je predsednik pooblastil. V pooblastilu morajo biti navedeni ime in priimek, datum in kraj rojstva ter funkcija pooblaščenega. Upravni svet Zadruge PD POOBLASTILO Podpisani/a (članska izkaznica št. , pooblaščam člana/ico............................................................................................. da me zastopa na rednem občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik v prvem sklicu v ponedeljek, 18. aprila 2016 ob 11. 00 na sedežu zadruge Ul. Montecchi, 6, v Trstu, v drugem sklicu v torek, 19. aprila 2016, ob 18.30 uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio št. 2, v Trstu in že vnaprej odobrim njegove/njene odločitve. Datum................................ Zadruga Primorski dnevnik s.c.p.a - d.z. Podpis . I 6 Sobota, 16. aprila 2016 DEŽELA Primorski trst - V torek bo v Kulturnem domu proslava ob 70-letnici obnove slovenskih šol Okrogli jubilej bodo počastili z veliko zabavo Med 16. in 18. uro popoldanski, ob 20. uri pa večerni del - Tradicija, a tudi pogled v prihodnost TRST - Ne samo tradicija in bogastvo izročila, ampak tudi pogled v sedanjost in prihodnost, vse skupaj pa v znamenju otroške in mladinske ustvarjalnosti ter zabave. To želi biti proslava ob 70-letnici obnove slovenskih šol v Italiji, ki bo potekala v torek, 19. aprila, v popoldanskih in večernih urah v Kulturnem domu v Trstu. Pobudo, pri kateri sodeluje več sto učencev in dijakov slovenskih šol vseh stopenj s Tržaškega, Goriškega in Videmskega, so predstavili včeraj dopoldne v Tržaškem knjižnem središču v Trstu ob prisotnosti nekaterih profesorjev in ravnateljev in dijakinj slovenskih šol ter predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino. Na predstavitvi, ki jo je povezoval profesor na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Aleš Doktorič, so o pobudi spregovorili Tomaž Simčič (Urad za slovenske šole), ravnatelji Marijan Kravos (Večstopenjska šola Sv. Jakob), Loredana Guštin (licej Prešeren), Magda Visentin (Večstopenjska šola Vladimirja Bartola Sv. Ivan) in Sonja Klanjšček (večstopenjski šoli Doberdob in Špeter) ter dijakinji Maja Kojanec, drugače tudi asistentka režiserja dogodka Romea Gre-benška, in Martina Husu, ki je oblikovala scensko postavitev. Prvi zametki proslave segajo v leto 2014, ko so na liceju Prešeren začeli razmišljati o počastitvi 70-letnice šole (s tem v zvezi je licej izdal zbornik, o katerem pišemo na drugem mestu), ki pa sovpada s 70-letnico obnove slovenskega šolstva v naših krajih, rodnega doma pri Sv. Ivanu. Učenci Dvojezične večstopenjske šole Špeter bodo ponudili gledališko predstavo o škratih in krivapetah, njihovi vrstniki iz OŠ 1. maj 1945 iz Zgonika (Večstopenjska šola Nabrežina) pa bodo prikazali, kakšna je bila učilnica nekoč, medtem ko bodo učenci OŠ Frana Milčinskega s Katina-re (Večstopenjska šola Bartol) prikazali otroške igre za praznične čase nekoč. Večerni del, ki se bo začel ob 20. uri, pa bo obsegal predstavo, ki jo bodo ob zboru in glasbeni skupini NSŠ Sv. Cirila in Metoda ponudili dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta, se pravi Liceja Franceta Prešerna, Humanističnega in družbeno-ekonomskega li-ceja Antona Martina Slomška, Tehni- škega zavoda Žige Zoisa in Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana, ki so za to priložnost združili moči in vključili v pripravo sporeda to, kar delajo v okviru svojih zunajšolskih dejavnosti. Kot je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi, je to dijake različnih šol zelo povezalo, tako da so priprave potekale v posebnem vzdušju. Spored, ki ga bo povezoval znani napovedovalec Evgen Ban, tudi sam nekdanji učenec in dijak slovenskih šol v Italiji, bo obsegal nastop priložnostnega dekliškega pevskega zbora, rock in jazz skupine, pevke Erike Labiani s klavirsko spremljavo, dramsko predstavo o Povodnem možu v današnjem času ter ritmično in plesno točko, ki ju je za to pri- Na včerajšnji predstavitvi proslave (levo) je bil na ogled tudi priložnostni lepak fotodamj@n ložnost pripravila koreografinja Daša Grgič. Prisotne bosta uvodoma pozdravila predstavnika šolskih oblasti iz Italije in Slovenije, svoja razmišljanja pa bodo podali dijak z liceja Trubar-Gregor-čič iz Gorice, šolnici iz Špetra v Benečiji in predstavnik staršev iz Trsta. Omeniti velja, da so pobudo podprli Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, krovni organizaciji Slovencev v Italiji SKGZ in SSO, Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, organizatorji pa si prizadevajo za pridobitev pokroviteljstva ministrstev za šolstvo Italije in Slovenije. Drugače slovensko ministrstvo in Zavod Republike Slovenije za šolstvo prav tako sodelujeta, tako kot Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK, ZSŠDI, SSG, Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel iz Trsta in deželni sedež italijanske radiotelevizije RAI, ki bo posnel praznovanje, večerni del programa pa bo predvajal predvidoma 1. maja. Organizatorji pri tem opozarjajo, da bo zaradi omejenega števila prostorov vstop v Kulturni dom možen samo z vabili. Vabila za večerni del prireditve bodo od danes popoldne na voljo v Tržaškem knjižnem središču, tudi za popoldanski del pa se je treba predhodno prijaviti na naslov elektronske pošte to-maz.simcic@istruzione.it. Ivan Žerjal Priprave na proslavo so dijake različnih šol zelo povezale, tako da je zavladalo posebno vzdušje zato so jo potem po prizadevanju Deželnega šolskega urada sklenili razširiti na praznik celotnega slovenskega šolstva v Italiji. Pri tem so želeli izhajati iz tega, kar naša šola je, se pravi tako iz tradicije kot tudi vsidranosti v sedanjost in pogleda v prihodnost. Osnoval se je pripravljalni odbor, v katerem sedijo ravnatelji šol in ga koordinira ravnateljica liceja Prešeren Loredana Guštin in ki je režijo dogodka poveril igralcu Slovenskega stalnega gledališča Romeu Grebenšku. Slednji je proslavo zasnoval ne v klasičnem smislu, ampak kot zabavni dogodek, od tod tudi naslov »Velika zabava«. Spored bo obsegal popoldanski in večerni del. Tako bodo v torek popoldne med 16. in 18. uro na različnih lokacijah v tržaškem Kulturnem domu učenci in dijaki vseh slovenskih večstopenjskih šol v FJK s plesnimi, pevskimi in igranimi točkami prikazali svojo ustvarjalnosti in bogastvo slovenske kulturne dediščine. Tako bodo nastopili pevski zbori Osnovne šole Ljubke Šor-li iz Romjana (Večstopenjska šola Doberdob), OŠ Josipa Abrama iz Pevme (Večstopenjska šola Gorica) in Nižje srednje šole Simona Gregorčiča (Večstopenjska šola Josipa Pangerca Dolina, ob njih pa bodo učenci OŠ Alojza Gradnika s Cola (Večstopenjska šola Opčine) nastopili s plesno folklorno točko s petjem, dalje bodo učenci OŠ Ivana Grbca-Marice Gregorič Stepančič iz Škednja in od Sv. Ane (Večstopenjska šola Sv. Jakob) predstavili škedenjski kruh, učenci OŠ Otona Župančiča od Sv. Ivana (Večstopenjska šola Bartol) pa kratke video posnetke o zamislih otrok o preureditvi Na- trst - Izšel je zbornik ob 70-letnici Liceja Franceta Prešerna Korenine in peruti liceja Publikacijo sta uredili Lidia Rupel in Neva Zaghet - Predstavitev bo 28. aprila ob 18. uri v Tržaškem knjižnem središču TRST - Kot so povedali na včerajšnji predstavitvi v Tržaškem knjižnem središču, o kateri poročamo na drugem mestu, se je zamisel o proslavi 70-letni-ce obnove slovenskih šol v Italiji razvila iz prvotne zamisli o proslavi 70-letnice delovanja Liceja Franceta Prešerna. Da bi vseeno primerno počastil to obletnico, je licej založil 232 strani debel zbornik »Licej Prešeren od leta 1945«, ki sta ga uredili profesorici Lidia Rupel in Neva Zaghet, oblikoval in ga z bogatim fotografskim in likovnim gradivom pa opremil prof. Boris Grgič. Ob koncu druge svetovne vojne je kulturno, politično in družbeno življenje Slovencev v Italiji doživelo ponoven razcvet in so tako ponovno odprle vrata šolske ustanove, ki so obstajale že pred nastopom fašizma, njim pa se je tedaj pridružila takratna novoustanovljena Višja realna gimnazija, ki so jo v poznih 60. letih prejšnjega stoletja poimenovali po pesniku Francetu Prešernu, piše v predgovoru publikacije. Slednja predstavlja izsek iz bogate zgodovine slovenskega li-ceja v Trstu in hkrati predstavitev njegove izobraževalne ponudbe in razvejenega delovanja. Gradivo v Zborniku je torej po eni strani sad arhivskega raziskovanja, po drugi pa sodelovanja vseh profesorjev na šoli, piše v sporočilu za javnost. Kot že rečeno, zbornik izhaja ob 70-letnici obnove slovenskih šol v Italiji in načelnik Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino Igor Giacomini uvodoma s ponosom ugotavlja, kako se danes »pouka v slovenskem jeziku od Milj do Beneške Slovenije pod okriljem 14 ravna- 232 strani debel zbornik je bil včeraj na ogled v Tržaškem knjižnem središču fotodamj@n teljstev poslužuje skoraj 4.500 učencev oziroma več, če temu številu dodamo občinske vrtce.« Ravnateljica liceja Prešeren Loredana Guštin se zahvaljuje sponzorjem publikacije, to so Občina Trst, Zadružna kraška banka in Fundaciji CRTrieste. V nadaljevanju pa poudarja, kako licej poleg kakovostnega rednega pouka nudi dijakom čim več možnosti stika in soočanja z vrstniki iz različnih držav v prepričanju, »da le na tak način vzgajamo in izobražujemo sodobno kul- tivirane evropske državljane.« Andreja Duhovnik Antoni z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo pa ugotavlja, da so maturanti liceja »bili in so uspešni na raznovrstnih univerzitetnih programih in na svojih raznolikih poklicnih poteh.« Po uvodnih prispevkih sestavlja vsebino zbornika več razdelkov. V prvem, z naslovom »Naša šola včeraj«, različni avtorji predstavijo slovenski licej v različnih obdobjih in stopnjah razvoja. Lidia Rupel (Nemška klasična gim- nazija in nemška realka v Trstu) in Marta Ivašič (Čas po letu 1918) obravnavata predzgodovino slovenskega liceja v Trstu, na katero se nanaša tudi spominski utrinek Lava Čermelja. Urednici Lidia Rupel in Neva Zaghet obravnavata nato nastanek realne gimnazije leta 1945, pri čemer je dragoceno branje »Spomin na maturo« izpod peresa Zor-ka Simčiča. Marta Ivašič piše o obdobju med tradicijo in novim časom, o šoli od leta 1960 do 1970, spet urednici pa prikažeta licej v osemdesetih in devetdesetih letih, ko se je oblikoval tudi jezikovni licej, o katerem piše Melita Valič. Tomaž Simčič v svojem prispevku »Šolska zakonodaja« nazorno objasni širši kontekst pravnega utemeljevanja slovenske šole v Italiji. Razdelek »Preglednica skozi čas« je natančen popis vseh maturantov, ravnateljev in predsednikov zavodskih svetov od povojnih začetkov do danes, tako kot je »Osebje v teku let« analitična časovnica vsega učnega in neučnega osebja na Liceju v istem obdobju. Razdelek »Naša šola danes« sestavljajo prispevki sedanjih profesorjev na liceju Prešeren in pričajo o bogatem in razvejenem prepletu vsakovrstnih šolskih in obšol-skih projektov, ki krepko presegajo razredni pouk in ga nadgrajujejo. Razdelek »Natečaj ob 70-letnici liceja «vsebu-je nagrajene literarne prispevke dijakov na natečaju, ki ga je pred letom dni za to priložnost razpisala šola. Zbornik bo doživel posebno predstavitev v četrtek, 28. aprila, ob 18. uri v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan. Sobota, 16. aprila 2016 7 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu milje - Pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti Marko Pisani napoveduje novosti Milje politična delavnica SSk Na volitvah v Miljah bo podprla neodvisno kandidatko za občinski svet na listi DS Mirno Viola - »To je lahko zanimiv predecens za enotno nastopanje« Stranka Slovenske skupnosti bo na junijskih občinskih volitvah v Miljah podprla neodvisno kandidatko za miljski občinski svet Mirno Viola, ki se bo predstavila na listi Demokratske stranke. To bo tudi edini predstavnik oziroma predstavnica slovenske narodne skupnosti, ki bo kandidirala v okviru le-vosredinske koalicije. Stranka Slovenske skupnosti torej se ne bo predstavila s svojih kandidatom, ampak je izbrala drugo pot, ki predstavlja po besedah vodstva pomemben precedens. Pokrajinski tajnik stranke SSk Marko Pisani je namreč včeraj v krajšem pogovoru razložil, da »stranka SSk tudi v duhu enotnosti in skupnega nastopanja podpira neodvisno kandidatko na listi DS Mirno Viola«. Ta Marko Pisani duh oz. enotno nastopanje morata biti tudi bodočnost našega političnega nastopanja v zamejstvu, je nadaljeval. Do te odločitve je prišlo se- veda tudi v soglasju z Društvom Slovencev miljske občine, je še povedal Pisani in dodal, da bo deželno tajništvo SSK v kratkem o tem poročalo tudi v strankinem deželnem svetu. To je namreč zanimiva pobuda, ki končno postavlja temelje za neke nove smernice v našem zamejskem političnem nastopanju, je še poudaril Pisani. Stranka SSk torej se ne bo predstavila s svojim kandidatom in bo v Miljah en sam slovenski kandidat. Z Mirno Violo so že bili nekateri stiki in bo torej prišlo do novosti. Skupno nastopanje je lahko zanimiv precedens, pravi Pisani, Milje pa so v tem smislu postale prava politična delavnica. Spomnimo naj, da bodo levo-sredinsko koalicijo, ki podpira žu- pansko kandidatko Lauro Marzi, predstavili danes v Miljah. Miljska podžupanja Laura Marzi je iz vrst Svobode, ekologije in levice in se je na nedavnih primarnih volitvah uveljavila nad kandidatko Demokratske stranke in miljsko občinsko odbornico Valentino Parapat. Župansko kandidaturo Laure Marzi podpirajo SEL, Demokratska stranka, Občani za Milje in SSk. Na tej osnovi bo nedvomno zanimivo izvedeti, kaj bo storila stranka SSk na občinskih volitvah za obnovo tržaškega občinskega sveta. Vodstvo SSk se glede tega še ni uradno opredelilo, do tega pa bo najbrž prišlo v prihodnjih dneh, ko bo o tem odločalo pokrajinsko tajništvo. Aljoša Gašperlin APrimorski ~ dnevnik Pozivi k udeležbi na referendumu o vrtinah Odbor za udeležbo na referendumu o vrtinah je pred kratkim vprašal nekatere kandidate za tržaškega župana, ali se bodo udeležili ljudskega glasovanja in kaj bodo glasovali. Eni so odgovorili, drugi ne. Na referendumu bodo sodelovali in glasovali DA županski kandidati liste No Ferriera! Maurizio Fogar, Združene levice Iztok Furlanič, Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in Vito Potenza (istoimenska lista). Kandidat liste StartUp Trieste Fabio Carini je najavil, da se ne bo udeležil referenduma. Roberto Cosolini, Roberto Dipiazza, Giorgio Marchesich, Alessia Rosolen in Marino Sossi niso odgovorili. Sicer je k udeležbi na referendumu včeraj v tiskovni noti pozvala Stranka komunistične prenove, ki je poudarila, da je potrebno braniti demokracijo in oddati svoj glas. SKP vabi volivce, da glasujejo DA. Poziv k udeležbi je posredovala tudi deželna svetnica Gibanja 5 zvezd Ilaria Dal Zovo in razložila, da je treba ščititi morje. Zato je povabila volivce in volivke, da glasujejo DA. trst - Medobčinske zveze naj bi včeraj uradno nadomestile pokrajine Kje je unija? V deželi Furlaniji Julijski krajini so začele včeraj formalno veljati t.i. teritorialne medobčinske zveze. S tem je začela veljati deželna reforma krajevnih uprav, ki predvideva ustanovitev medobčinskih unij namesto pokrajin, ki bodo ukinjene. Dežela FJK je bila glede tega predhodnica v primerjavi z ostalimi deželami, zadeva pa res ni šla kot po olju. Proti deželni reformi se je pač dvignil glas številnih občin oziroma njihovih županov in skupščin, ki so se postavili po robu reformi in so kar kapljale pritožbe na deželno prizivno sodišče. Nekatere so bile zavrnjene, o dru-gihpa bo moralDUS še odločati. Sodbo bo izrekel 26. maja, ko bo moral predsednik upravnega sodišča Umberto Zuballi odločati o prizivu 53 županov oz. občin in s tem dejansko odločati o usodi deželne reforme. Posledica je, da je bilo v deželi FJK zaenkrat ustanovljenih 18 medobčinskih zvez, ki jih sestavlja (vsaj) 114 občin na 216. Te zveze so uradno nastale včeraj, njihov namen pa je opravljati nekatere skupne funkcije, varčevati s stroški in izboljšati storitve za občane. V prihodnjih dveh mesecih bodo morali poskrbeti za vse obveznosti, vezane na nove ustanove, župani občin z največ prebivalci v vsaki zvezi pa bodo morali v roku 5 dni sklicati prvo skupščino, ki bo morala pred 26. aprilom izglasovati predsednika. Ta bo moral nato vzeti vajeti v roke medobčinsko zvezo in poskrbeti, da bo stekla s polno paro. Vendar ni povsod tako. Zadeva sploh ni enostavna. Po eni strani bi lahko odločitev DUSpokopa-la reformo, po drugi pa bi se lahko občine, ki so vložile tožbo, v primeru negativne sodbe obrnile na državni svet. Tretjina občin v deželi FJK ni sprejela statutov oz. ustanovnih aktov in torej ni postala članica nobene medobčinske zveze. Glede na to, da te občine čakajo na sodbo DUS, bi lahko naknadno počakale tudi na sodbo državnega sveta, čeprav bi to zahtevalo precej časa in bi bili stroški višji. Dve tretjini občin, ki imajo tudi stike z »uporniškimi«, bi medtem sodelovalo v zvezah. Pri vsem tem je treba upoštevati tudi pri-ziv državnega združenja občin ANCI proti odločitvi deželne vlade, da se DEVIN-NABREZINA SLOVENIJA REPENTABOR Tržaški zaliv DOLINA MILJE Občini Trst in Zgonik (v temnem) sta sprejeli statut tržaške medobčinske zveze, ostale 4 zaenkrat ne; Trst in Zgonik bi morala zdaj prilagoditi statut in se povezati. zmanjšajo finančni prispevki za občine, ki ne pristopijo v nobeno zvezo. Skratka precejšnja zmeda, ki lahko postane huda v primerih, kot je tržaški. Na Tržaškem so namreč kar štiri občinski sveti na šest zavrnili medobčinsko zvezo oz. statute. To se je zgodilo v devinsko-nabrežinski občini, v re-pentabrski občini, v dolinski občini in v miljski občini, kjer je v resnici večinska levosredinska koalicija skušala pred kratkim nazadnje sprejeti statut, a je ostala brez glasov. Edini, ki sta odobrili statut, sta občini Trst in Zgonik. Ti po številu prebivalcev nista primerljivi, a morata na osnovi zakonodaje vseeno ustanoviti medobčinsko zvezo. Toda to ni enostavno. Na podlagi že sprejetih statutov lahko ustanovijo medobčinsko zvezo štiri občine na šest, toda od šestih občin na Tržaškem sta nazadnje ostali samo dve. To pomeni, da bi morali občini Trst in Zgonikpri-lagoditi statut novemu stanju in se te- mu primerno kmalu pripraviti na bodoče skupno delovanje, kajti unije bodo postale formalno aktivne 1. julija. Če temu dodamo, da je v tržaški občini že v teku volilna kampanja za izvolitev novega župana in občinskega sveta in da bodo volitve v juniju, je slika popolna. Kar zadeva ostale štiri občine, ki niso sprejele statutov, bodo enostavno počakale na sodbo DUS 26. maja. Za vstop v medobčinsko zvezo je namreč še precej časa, tj. vsaj do decembra. Morebitni komisarji so kot kaže izključeni, zmanjšana vsota deželnih finančnih prispevkov pa je za prvo leto - zagotavljajo župani - še kar nizka in torej sprejemljiva. Ostaja vprašanje, kot je to povedal devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja, zakaj niso za ustanovitev medobčinskih zvez predvideli več časa in počakali vsaj do 1. januarja leta 2017. Aljoša Gašperlin Volilni odbor za Cosolinija Novi sedež Cosolinijevega volilnega odbora fotodamj@n V Ul. Gallina blizu Trga San Giovanni v mestnem središču so včeraj popoldne slovesno odprli nov sedež volilnega odbora, ki bo skrbel za volilno kampanjo Roberta Cosolinija. Srečanje se je udeležilo veliko število ljudi, od navadnih občanov do predstavnikov strank in občanskih list. Krajšemu Cosolinijevemu govoru so med ostalimi prisluhnili poslanka Tamara Bla-žina, senator Francesco Russo in poslanec Gianni Cuperlo. trst - Za župana tudi Nicola Sponza 13. kandidat Občanska lista Združeni za Trst izhaja iz Svobodnega ozemlja Med strankami, listami in gibanji, ki bodo sodelovali na prihodnjih tržaških občinskih volitvah, bo tudi novo-nastalo gibanje Združeni za Trst (Uniti per Trieste). To je že tretje gibanje iz vrst privržencev svobodnega tržaškega ozemlja, ki je uradno najavilo sodelovanje na občinskih volitvah. Poleg županskega kandidata Gior-gia Marchesicha, ki kandidira s Fronto za neodvisnost, in Vita Potenze, ki se bo predstavil s svojo občansko listo Vito Potenza za TLT-STO, bo kandidiral tudi predsednik gibanja Združeni za Trst Nicola Sponza. To gibanje je odraz Svobodnega ozemlja in so ga že predstavili sredi januarja, vendar so nazadnje najavili, da se ne bodo udeležili volitev. V zadnjem času se je očitno kaj spremenilo in se bo torej Nicola Sponza pridružil že dolgemu seznamu kandidatov za tržaškega župana. Sponzo in kandidate za tržaški občinski svet so predstavili včeraj v nekem tržaškem hotelu. Kandidati in kandidatke na volilnem seznamu so Erik Sferco, Simone Fontanot, Astrid Pastore, Caterina Turra, Tania Cerni, Stefa-nia Muran, Sara Pozzari, Morena Savi, Gianfranco Belletti, Giorgio Predon-zani, Paolo Furlan, Sabrina Moro, Linda Rei, Andrea Maisiello, Maurizio Ca-taruzza, Paolo Babich, Cristina Carbi, Christian Fogar, Franca Belletti, Michele Marussich, Max Davide, Davide Novelli, Roberto Pozzari, Valentina Pu-gliese, Loredana Tensi, Antonio Furlan, Eric Orel, Sergio Ukmar, Andrea Ba-rovina, Carlo Grappeggia, Roberto Umek, Alberto Vascotto, Danijel Lovrecic, Andrea Boldrini in Roberto Candotti. Nicola Sponza 8 Sobota, 16. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji terezijanska četrt - Drevi ob 18. uri odprtje prenovljenega Ponteroša V novi preobleki Novo tlakovanje in osvetljava - V kratkem bodo namestili klopi in uredili javna stranišča Bagri in delavci so se v teh dneh dokončno umaknili s Ponteroša, ki bo po enoletnih obnovitvenih delih končno spet zadihal v novi preobleki. Danes ga bosta tržaški župan Roberto Cosolini in občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto ob 18. uri slovesno »povrnila občanom«. Po odbornikovi oceni je končni rezultat nadvse zadovoljiv, kakor se lahko prepriča vsak, ki se sprehodi po na novo tlakovanem trgu. »Dela, ki so se začela marca lani in jih je vodilo tržaško podjetje TDA, so se res nekoliko zavlekla, zlasti zaradi dogovarjanj s spomeniškim varstvom glede polaganja plošč iz laporja, vendar smo težave sproti reševali in smo danes lahko upravičeno zadovoljni z opravljenim,« je dvomesečno zamudo upravičil Dapretto. Obnovitvena dela so vključevala novo tlakovanje trga, za kar so uporabili tako stare lapornate plošče kot nove iz pristanišča, ki jih je občini darovala Pristaniška oblast. V domeni z družbo Ace-gas so poskrbeli za zamenjavo osvetljave: zastarele oranžne žarnice so nadomestili z veliko svetlejšimi in sodobnejšimi, na trg pa po novem namestili tudi manjšo fontano s pitno vodo, ki so jo našli v nekem skladišču. Zamenjali so ograjo stranišč in ob parkiriščih umaknili tudi neestetske električne stebričke sredi trga. Odbornik se je zaustavil tudi pri tlakovanju »robov« trga, zlasti ob hišah in pri prehodih za pešce, za kar so uporabili nove in torej nekoliko različne lapornate plošče; izbiro so narekovali varnostni razlogi, saj bo nov tlak dovolil lažje premikanje osebam na vozičku oz. s posebnimi potrebami. V kratkem bodo na trg postavili tudi nekaj klopi in spet odprli javna stranišča, ki so potrebna nujnih vzdrževalnih del. Trg bo odslej tako kot ostali lahko gostil raznorazne dogodke ali koncerte, obenem pa bodo tamkajšnji lokali na njem lahko namestili primerno zunanjo opremo. Branjevci in bra-njevke, ki so se premaknili na Trg sv. Antona, se bodo lahko vrnili na svoja mesta, pravzaprav na drugo stran trga. Nekateri izmed njih so sicer ocenili, da nova lokacija ne bi bila funkcionalna in so celo namignili, da bi raje ostali na sosednjem trgu pred cerkvijo. »Seveda se bomo o tem še skupaj pogovarjali in našli primerno rešitev,« je dodal odbornik. Pa še to: čez nekaj mesecev bodo restavrira-li tudi vodomet Giovanina iz 18. stoletja, za Obnovljeni trg s ptičje perspektive kar bo poskrbela družba AcegasAps. Če se zaustavimo pri stroških, je Da-pretto opozoril, da naj bi po pogodbi dela zahtevala 1.865.000 tisoč evrov: 1.263.000 evrov naj bi šlo izključno za izvedbo del, ostalo pa za preverjanja, arheološke raziskave, priključke in podobno. »Sicer pa velja poudariti, da je podjetje, ki je izvajalo dela naposled ceno znižalo na 963 tisoč evrov, tako da smo nekaj celo prihranili.« Na dlani je, da se Terezijanska četrt prijetno spreminja: Ulica Trento in Trg Pamfi-li se že ponašata v novi preobleki, v prihodnje bo podobna usoda dočakala še Ulico 30 ottobre in breg kanala do Ulice sv. Spirido-na. Ravno včeraj pa so razglasili zmagovalce natečaja za prenovo Trga sv. Antona. Nekaj se končno res premika ... Sara Sternad fotodamj@n trst - Danes na Velikem trgu Spominski »maraton« za žrtve prve svetovne vojne Od 10. do 18. ure bodo brali imena padlih in izročali medalje Veliki trg bo danes prizorišče celodnevne komemoracije žrtev prve svetovne vojne. Na pobudo deželne uprave - v sodelovanju z Občino Trst in deželno koordinacijo veteranskih združenj - bo spominski dogodek trajal celih osem ur: začel se bo z dvigom zastave, nadaljeval pa s »štafe-tnim« branjem imen padlih vse do 18. ure, ko bodo spustili zastavo. Navzoč bo tudi predsednik Prijateljev avstrijskega črnega križa, organizacije, ki neguje spomin na padle avstro-ogrske vojake. Današnji spominski dogodek je namreč posvečen žrtvam z obeh strani fronte. Ob 16.45 bodo predstavniki krajevnih oblasti izročili spominske medalje svojcem nekaterih žrtev krvavih spopadov izpred sto let. trst - Posveta v torek in sredo V ospredju tako kmetijstvo kot ribolov V torek in sredo bosta v Trstu potekala strokovna posveta, ki bosta v fokus postavila dve pomembni gospodarski dejavnosti - kmetijstvo in ribolov. Obe srečanji bo organizirala Občina Trst, ki na ta način želi odpreti diskusijo o vrednotenju našega ozemlja skozi gospodarski panogi, kot sta kmetijstvo in ribolov. O kmetijstvu bo govor v torek med 15. in 18. uro na sedežu Poslovne šole MIB, kjer bodo predstavniki stroke predstavili izzive v trajnostnem lokalnem kmetijstvu. Posvet bo uvedel prof. Gianluigi Gallenti z Oddelka za ekonomijo Univerze v Trstu, ki bo uokviril značilnosti lokalnega kmetijstva. Predloge Občine Trst in lokalnih ustanov bo predstavil odbornik Roberto Treu. V nadaljevanju se bo govorilo tudi o Krasu in Bregu ter o tem, kako bi lahko poenostavili okoljske, teritorialne in urbanistične ovire. V sredo bodo v avditoriju Muzeja Revoltella (med 15. in 18. uro) govorili o varnosti in higieni v ribiški dejavnosti. Poznavalci bodo spregovorili o pravicah do zdravja ribičev. Zaradi strogih higienskih pravil za živila živalskega izvora, sta bila varnost ribičev na delu in pravica do zdravja pogosto zapostavljena. boris pahor O branjevkah in rožaricah ob Rusem mostu »Zdaj prodajajo tam cvetje rožarice s Kontovela, Proseka in Zgonika. Zdolž hiš, ob robu trga pri Rusem mostu, imajo svoje banke. /... / Pretolkle so se skozi vse zime in ubranile vrče pred burjo, ki jih je hotela pometati v Kanal. Tako zavite zaradi burje, da so videti kakor Eskimke. Toda s cvetlicami so si izšolale sinove in si lepo opremile hišice v domači vasi. Zvečer se peljejo s tramvajem do Barkovelj ali z vlakom do Mi-ramara in se potem vzpenjajo z jer-basom na glavi strmo navkreber na kraško planoto. Zjutraj pa še v temi hitijo navzdol, zato da bi že zarana prevzele svoje mesto na trgu. Tako tudi druge branjevke, a vse ne prihajajo od tako daleč. Samo nekatere. Druge pa so iz predmestij, iz Barkovelj, Kolonkovca, Vrdele ali Rocola. /... / Zdaj so torej tam ob Kanalu, branjevke in rožarice, in onstran Kanala so skladišča z vonjem po južnem sadju. Pred davnimi leti pa so bile tam njivice in soline. Trst je imel tri tisoč prebivalcev v svojem obzidju, pred obzidjem pa so ljudje s Proseka in z Opčin obdelovali polja in sušili morsko vodo.« (Boris Pahor, Mesto v zalivu, Lipa, 1955) D NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD boršt Kolesarska nesreča Služba 118 je včeraj pozno popoldne poslala svoje osebje na kolesarsko stezo v dolinsko občino, točneje k nekdanji železniški postaji pri Borštu. Tam je kolesar izgubil ravnotežje in padel na tla ter se močno udaril v glavo, doživel naj bi pretres možganov. Služba 118 je sprva nameravala zaprositi za pomoč gorsko reševalno službo, saj po prvih informacijah ni bilo jasno, ali je območje zlahka dostopno. Naposled pa se je izkazalo, da večjih težav ni, zato je zdravstveno osebje samo prispelo na prizorišče nesreče in ponesrečencu nudilo prvo pomoč. Zatem ga je previdno spravilo na nosila in ga preneslo v rešilno vozilo ter ga prepeljalo v kati-narsko bolnišnico. Prevrnjen avto med Opčinami in Trstom Sinoči okrog 18.30 se je avtomobil opel corsa na Cesti za Op-čine prevrnil in pristal na strehi (na sliki FotoDamj@n z gasilskim vozilom). Slikovita nesreča ni imela resnejših posledic, služba 118 je dve lažje poškodovani dekleti prepeljala v katinarsko bolnišnico. Voznica je izgubila nadzor nad vozilom, ki se je prevrnilo v predzadnjem ovinku pred križiščem z Ul. Commerciale, če se vozimo z Opčin proti Trstu. Na prizorišču so bili policisti in openski gasilci, večjih težav v prometu ni bilo. / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 17. aprila 2016 9 NASI V DRUGIH OKOLJIH Radovednost ga je gnala na Daljni vzhod, kjer je tudi ostal Gabrijel Beličič, Guangzhou (Kitajska) Že od nekdaj so ga zelo zanimale orientalske kulture, navade in tamkajšnji jeziki. Nekajkrat je potoval v Azijo, na Daljni vzhod, da bi si ta svet ogledal od blizu, pred slabim desetletjem pa je sprejel pomembno življenjsko odločitev in se preselil na Kitajsko. 33-letni Gabrijel Beličič, doma z Opčin, se je v novem okolju lotil marsikaterega dela, zdaj pa je že dalj časa dejaven v podjetniških vodah - za podjetniško dejavnost pa so kitajska tla, kot vemo, rodovitna. A pojdimo po vrsti. Gabrijel je v Trstu obiskoval klasični licej Franceta Prešerna, po maturi pa se je vpisal na univerzo. »Nekaj let sem študiral geologijo, a študija nisem dokončal. Vmes sem začasno opravljal različna dela v Trstu, na Škotskem in tudi v ameriškem Koloradu: poleg tega pa sem potoval.« Daljni vzhod in tamkajšnje kulture so ga začele vse resneje mikati; sam o sebi pravi, da ima antropološke težnje, ker si želi spoznavati tuje kulture. Leta 2003 se je začel učiti korejski jezik, leta 2004 se je začel vse bolj zanimati za kitajščino in Azijo nasploh. Takrat, decembra 2004, je tudi prvič obiskal Kitajsko, kamor se je odpravil, da bi obiskal prijatelje. V začetku leta 2008 pa se je tja preselil. Zdaj živi na Kitajskem že deveto leto, točneje v južno-kitajskem obmorskem mestu Guangzhou, ki ga pri nas bolje poznamo kot Kanton. V novem okolju se je Openc vztrajno učil kitajščino in bil pri tem uspešen, saj je nato tudi prevajal. »Pozneje sem se v mestu Guangzhou vpisal na univerzo, v smer Business Chinese. Tako sem na Kitajskem dobil univerzitetno diplomo.« Gabrijel je v skoraj desetih letih na Kitajskem opravljal najrazličnejša dela, ki jih bežno našteva: »Prevajal sem, delal na televiziji, poučeval angleščino in italjanščino, odprl sem manjši bar. Zdaj pa že približno štiri leta delam v podjetju, ki se ukvarja z uvo-zno-izvoznimi storitvami ... in ne nameravam več menjati.« Mesto Guangzhou je prestolnica province Guangdong, v jugovzhodni Kitajski, leži kakih 100 kilometrov daleč od Hong Konga. Svojega kitajskega mesta Gabrijel ne obožuje, vsaj z estetskega vidika ne. »To je grda, ogromna metropola, v kateri živi kakih 15 milijonov ljudi, ki se v glavnem ukvarjajo s trgovino. To pa tudi zato, ker so v na to območje že pred 400 leti s svojimi ladjami prihajali Evropejci, ki so tu poslovali. Ta regija je torej zelo napredna in ima dolgo tradicijo na področju izvoza,« razlaga Gabrijel. Na vprašanje, kako bi opisal Kitajce, naš so- govornik ne more odgovoriti. To je po njegovem mnenju nemogoče, kot je nemogoče opisati značaj Evropejcev, ker so preveč pisani in raznoliki. »Kulturne, jezikovne, fizične in druge razlike med Kitajci s severa in z juga (ali iz katerekoli province) so ogromne. Sicilijanci in Finci so si precej različni: podobno je na Kitajskem. Tudi hrana se, posledično, močno razlikuje od regije do regije. »Kitajska je znana po tem, da ima osem velikih kulinaričnih skupin. Vsaka od teh se deli na manjše skupinice. Na splošno jih lahko delimo na sladkasto in lahko hrano na jugovzhodu; pikantno na jugozahodu; dokaj močno in slano na severu; zelo sladko v osrednjem predelu okoli Šanghaja. Zanimalo pa nas je še, kakšen odnos imajo domačini do tujcev. »Razen izjem, kot povsod, so Kitajci do tujcev dokaj gostoljubni, še zlasti do belcev. Ampak: kot se dogaja v državah, ki se hitro razvijajo, se tudi tu začenjata vse bolj pojavljati diskriminacija in rasizem, čeprav še nista na nivoju zahodnih držav.« Tujci, zlasti belci (medtem ko imajo domačini do temnopoltih ljudi načeloma nekoliko slabši odnos), imajo zelo dosti možnosti kar se tiče dela, prijateljstev itd. Zlasti v velikih mestih pa so poroke med tujci in Kitajci oz. Kitajkami na dnevnem redu. »Kljub temu pa je za tujce, ki ne obvladajo kitajščine, malo težko se popolnoma vključiti v kitajsko družbo. Recimo, da tudi če odlično obvladamo jezik in smo tukaj sto let, bomo zanje še vedno tujci. Taka je pač njihova kultura in do pred 30 leti tu ni bilo niti enega tujca. Družba še ni mul-tietnična kot v Angliji, Franciji, ZDA ali Kanadi. Čeprav je v metropolah že več deset tisoč tujcev.« Pogled na tujce se vsekakor razlikuje od osebe do osebe in turist ali človek, ki bo na Kitajskem preživel krajše obdobje, bo toplo sprejet. »Če pa je človek tukaj dosti let, gleda na vse skupaj malo drugače,« pravi mladi mož z Daljnega vzhoda. Aljoša Fonda trst - Ponedeljek col - Preteklo soboto v organizacij KD in MoPZ Kraški dom v svojem Prijateljsko zapeli že četrtič prostoru Na srečanju Pesem prijateljstva MoPZ Vasilij Mirk s Proseka in Kontovela, ŽPZ Sanje iz Nove Gorice in Oktet Lipa izTrebnjega Bogomila Kravos fotodamj@n V dvorani Bobi Bazlen gledališkega muzeja Schmidl v Palači Gopčevic (Ul. Rossini 4) bodo v ponedeljek, 18. aprila, ob 17.30 predstavili knjigo Un teatro per la citta - Breve storia del teatro slo-veno di trieste dal 1850 al 2000 (Gledališče v svojem prostoru), ki je nastala izpod peresa raziskovalke in odlične poznavalke slovenskega gledališkega ustvarjanja pri nas Bogomile Kravos. Delo, ki ponuja veliko izhodišč zlasti za italijanske someščane, bo predstavil novinar Pierlui-gi Sabatti. Kravosova je v knjigi obdelala 150 let našega teatra - vse od prebujanja, ki ga v 19. stoletju sproži vseslovansko in čitalniško gibanje, do prvih predstav, in vse številnejše odrske pojavnosti in je-zikovno-besedne ustvarjalnosti. »Slovensko gledališče je vedno govorilo vsaj dva jezika, bilo odprto za vse gledalce in je spodbujalo k presojanju sočasnega dogajanja,« je v intervjuju za naš dnevnik izjavila avtorica. Srečanje je priložnost za petje, a tudi za prijateljsko druženje in izmenjavo pogledov V kulturnem domu na Colu je v soboto zvečer donelo petje štirih zborov, ki so se zbrali na že četrtem srečanju z naslovom »Pesem prijateljstva«. Pobudo prirejata Kulturno društvo in Moški zbor Kraški dom iz Repna, ki v ta namen že štiri leta na tovrstne pobude vabita zbore, pri katerih so gostovali oz. s katerimi gojijo lepe prijateljske stike. Tokrat so se vabilu odzvali trije sestavi, ki so zapeli vsak po šest pesmi: z bližnjega zamejskega Proseka in Kontove-la je prišel Moški pevski zbor Vasilij Mirk, ki je zapel pod vodstvom Gorana Ruzzierja, iz Trebnjega na Dolenj- skem pa Oktet Lipa, katerega umetniški vodja je drugače v Ljubljani delujoči Primorec Gregor Klančič po rodu iz Mirna. Poleg moških so zadoneli tudi ženski glasovi, katere je zastopal Ženski pevski zbor Sanje iz Nove Gorice, ki je nastopil pod taktirko Jožice Golob. Nastopajoči zbori so segali predvsem v slovensko ljudsko in umetno zborovsko zakladnico, niso pa manjkale tudi pesmi drugih narodov, npr. ruskega, v nekaterih primerih so skladbe izvedli tudi z instrumentalno spremljavo. Goste je uvodoma pozdravila pesem gostiteljev, se pravi MoPZ Kraški dom, ki je zapel do- fotodamj@n brodošlico pod vodstvom Vesne Guštin, kot se za taka srečanja spodobi pa se petje ni prenehalo ob zaključku koncertnega sporeda, ampak je odmevalo tudi na poznejši družabnosti, ki je predstavljala priložnost za prijateljsko druženje, a tudi za izmenjavo not in pogledov na petje. Pred večernim koncertom pa so člani KD in MoPZ Kraški dom goste iz Nove Gorice in Trebnjega v popoldanskih urah popeljali na ogled krajevnih znamenitosti, kot sta Tabor in Kraška hiša v Repnu, tako da je bilo pevsko srečanje tudi priložnost, da gostje iz Slovenije podrobneje spoznajo naše kraje. Po Trstu kot slike z razstave Skupina 85 prireja danes ob 17. uri v okviru niza Neobičajni Trst sprehajalni ogled Trsta z naslovom »Kot slike z razstave« na motive istoimenske skladbe ruskega skladatelja Modesta Musorgske-ga. Sprehod, ki ga bo vodila Patrizia Vas-cotto, bo potekal od postaje Južne železnice na Trgu Liberta, kjer se bodo udeleženci zbrali pred spomenikom cesarice Sissi, do končne postaje Bohinjske proge pri Sv. Andreju, po poti pa bodo udeleženci prisluhnili pripovedi o palačah na nabrežju in besedam tržaških pesnikov. Udeležba je prosta in brezplačna. Prehod Alma Vivoda Tržaška občinska svetnica Demokratske stranke Anna Maria Mozzi je v pristojni komisiji predlagala (v občinskem svetu bo predstavila nujno resolucijo), naj se prehod za pešce med krožiščem pri Bošketu in Ul. Pindemonte poimenuje po Almi Vivoda, ki je med drugo svetovno vojno v tamkajšnjem gozdiču izgubila življenje. Predlog je posledica prizadevanj odbora za padle v od-porništvu od Sv. Ivana in Kolonje, saj je bila Alma Vivoda prva umorjena ženska antifašistka v Italiji. Združenje VZPI-ANPI je predlog podprlo na nedavnem kongresu. Hidroplani spet letijo Ob 90-letnici hidroplanske povezave med Trstom in Turinom bo danes ob 15.30 priletel pred sedež Lege Navale (Pomol Fratelli Bandiera 9) pravi hi-droplan, kot v starih časih. Ob 17. uri bodo na sedežu odprli fotografsko razstavo, od 9. do 21. ure pa bo na vrsti umetniški performans na pobudo tržaške akademije stripov. Jutri se bo dogajanje preselilo na Pomol Audace, kjer bo hidroplan privezan do 11.30, ko bo odletel proti Turinu. Ob 15.30 pa bo v Trstu pristal drug hidroplan. Od 9. do 14. ure bo poštno podjetje delilo priložnostni poštni žig. Avto povozil deklico V četrtek popoldne je v Ul. Gambini prišlo do nesreče, katere žrtev je bila komaj triletna deklica. Le-ta se je tam nahajala skupaj z materjo in desetmesečnim bratcem, ko je stopila s pločnika na cestišče prav v trenutku, ko je mimo privozil fiat punto, ki ga je upravljal 81-letni D.B.. Avto je s sprednjim delom udaril deklico, ki je utrpela zlom noge. Moški je sicer ustavil in se pozanimal o stanju deklice, vendar je, namesto da bi ji pomagal kot veleva zakon, kmalu zatem odšel, rekoč da ima nujne osebne opravke. Tržaška lokalna policija ga je kmalu zatem izsledila in D.B. zdaj tvega visoko kazen. barkovlje Tradicionalna ■ v • • pokusnja vin, kruha in olja Drevi ob 20. uri bo na sedežu Slovenskega kulturnega društva Barkovlje (v Ul. Bonafata) tradicionalna pokušnja domačega vina, kruha in ekstradeviškega oljčnega olja. Pred dnevi so člani strokovne komisije ocenjevali pridelke, in sicer petnajst belih in deset rdečih vin ter deset olj. Nagrajevanje bo na sporedu danes, vsi navzoči pa bodo lahko ocenjevali štiri najvišje uvrščena vina: štirje proizvajalci bodo prejeli kolajno občinstva, prvi trije pa pokal in diplomo komisije. Kruh bo peklo osem domačinov, medtem ko bodo gospe Sabina, Ida in Marija pripravile sladice; poleg loterije pa napovedujejo organizatorji tudi presenečenje. 10 Sobota, 16. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski gropada - Jutri nova mladinska zborovska revija Vokalna eksplozija Na pobudo mladih pevcev je nastala nova zborovska revija, ki bo krstno zaživela jutri ob 20.30 v dvorani KD Skala v Gropadi. Ime je že obetavna adrenalinska obljuba, saj so organizatorji, vokalna skupina Anakrousis, izbrali naslov Vokalna eksplozija. Eksplozivna je namreč želja pevcev, da bi z vrstniki delili svojo ljubezen do zborovskega petja, ne glede na glasbeno zvrst. V duhu stilne neome-jenosti bo publika v nedeljo poslušala jazz, pop, ljudsko in umetno glasbo v raznolikem programu, ki bo prikazal dejavnost, usmeritve in značaj domačega zbora Anakrousis, ki ga vodi Jari Jarc, ter gostujoče vokalne skupine Karina iz Hrpelj. Ta združuje osem deklet, ki so se spoznale v Akademskem pevskem zboru Univerze na Primorskem in prihajajo z različnih koncev Primorske in Notranjske. Začele so s petjem na porokah in prireditvah. Njihov program obsega slovenske ljudske, črnske-duhovne pesmi, sakralno in posvetno umetno literaturo, slovenske in tuje popevke. Njihova umetniška vodja je dirigentka Andreja Tomažič Hrvatin. Revija Vokalna eksplozija je najnovejše poglavje zelo živahnega in spodbudnega delovnega programa vokalne Prašički na Proseku Drevi ob 21. uri bo v piceriji Nove sorelle na Proseku nastopila skupina 3 prašički, ki se po številnih nastopih na slovenski strani Krasa (Komen, Sežana, Gorjansko) ter glasbenem izletu na Višarje, Trbiž in v Žabni-ce, vrača v naše kraje. Novi upravitelj picerije prireja vsak konec tedna koncerte domačih glasbenih skupin. Prašički bodo spet hudomušno zaigrali in zapeli na Proseku, kjer je v zadnjem obdobju kar precej roker-skih nastopov, nazadnje je bil na vrsti rokerski večer v Kulturnem domu. skupine Anakrousis, ki je samo od januarja do aprila zapela na slovesnosti ob podelitvi nagrade Osebnost Primorske v avditoriju Portorož, ob premieri nove uprizoritve v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, na Primorski poje v Biljah, v oddaji S-prehodi na Tv Koper, v sklopu koncertnega projekta z godbo Viktor Parma, na Prešernovi proslavi v Rojanu kot pevska skupina Glasbene matice. Nastopila bo tudi Vokalna skupina Karina iz Hrpelj V prihodnjih mesecih so v načrtu pomembna tekmovanja, gostovanje na Sardiniji, jesenska turneja po Sloveniji in tudi snemanje drugega cedeja. Vse svoje ideje in načrte bi pevci z veseljem delili z novimi prijatelji, zato je vabilo na nedeljsko revijo posebno namenjeno mladim, ki bi želeli »v živo« spoznati dejavnost skupine. ROP ki Ji trst - Na pobudo inštituta Treccani Med dijaki licejev Prešeren in Dante spodbujali branje Slovenski in italijanski dijaki so prebirali svoje članke fotodamj@n Inštitut italijanske enciklopedije Treccani spodbuja branje med mladimi tudi s projektom »Ti leggo. Viaggio con Treccani nelle forme della lettura«. V Trstu sta bila pri projektu soudeležena dva mestna liceja, Dante in Prešeren, oziroma njihovi dijaki četrtih in petih razredov. Delavnice pisanja in branja je vodila Tatjana Rojc v sodelovanju z Igorjem Valičem. V sredo popoldne so se dijaki zbrali v kavarni San Marco in javnosti prebrali nekatere pisne izdelke, ki bodo na voljo tudi na spletni strani inštituta Treccani. opčine - Nova premiera dramske skupine SKD Tabor V Kliniki za živčne čudeže lahko vsak idiot postane nadčlovek V Prosvetnem domu na Opčinah se je dramska skupina SKD Tabor v teh dneh mrzlično pripravljala na novo premiero, ki bo na sporedu jutri ob 18. uri. Za uprizoritev so si izbrali manj znano delo Josipa Tavčarja Klinika za živčne čudeže. Z vajami je skupina začela jeseni, skozi ne-lahko delo, zanke in pasti gledališkega dela jo je vodil Giorgio (Jure) Amodeo, ki se je tokrat prvič preizkusil z odraslo dramsko skupino v slovenskem društvu. Delo Josipa Tavčarja je zabavna groteskna komedija, v kateri si je avtor zamislil, da bo v bližnji prihodnosti s preprosto kirurško operacijo na možganih mogoče povezati dva ločena živca, tako da bo lahko vsak idiot postal nadčlovek. Pri tem bo edini stranski učinek ta, da bo- V TKS so se spomnili »rdečih tržaških dni« V Tržaškem knjižnem središču je bil v četrtek govor o »rdečih tržaških dneh« oziroma o obdobju med letoma 1977 in 1980, ko je Trst - ravno v letih, ki jih je močno zaznamoval lik Franca Ba-saglie - prvič vodila levičarska uprava. Na srečanju, ki ga je vodila Tatjana Rojc, sta se novinar Bojan Brezigar in predsednik družbe SWG Maurizio Pes-sato pogovarjala z Eziom Martonejem in Giorgiom Pisonom (FotoDamj@n): iz njunega pogovora je leta 2014 nastala knjiga Quei 1254giorni rossi - Quando a Trieste governo la sinistra (Tistih 1254 rdečih dni - Ko je v Trstu vladala levica), ki je izšla pri založbi Lint. Openski igralski ansambel bo jutri stopil na oder Prosvetnega doma skd tabor do pacienti po operaciji v celoti izgubili občutljivost in čustva. Čeprav je bilo besedilo napisano v 60. letih preteklega stoletja, so ustvarjalci mnenja, da je še vedno aktualno, saj v zadnjih desetletjih tehnološki napredek ni prinesel več blagostanja, varnosti ali sreče, pač pa je v najbolj ranljivih osebkih večkrat sprožil veliko mero odtujitve in depresije. Zato želi biti predstava metafora zaskrbljujočega današnjega sveta, ko imamo na tisoče spletnih prijateljev, a se istočasno ne znamo več med sabo pogovarjati, ko smo stalno povezani z vsem svetom, a spregledamo nasmeh mimoidočega in povečujejo se razdalje med osebami. V groteski Josipa Tavčarja Klinika za živčne čudeže nastopajo: Loris Tavčar (Profesor Skromnež), Tatjana Malalan (Živa), Alen Kermac (Profesor Ro-kavec), Damjan Gomisel (Jalovec), Alda Sosič (Judita), Melita Malalan (Marija) in Andrej Šuligoj (Moški). Za scenografijo je poskrbel Sebastian Ražem, kostume si je zamislila Maida Zeriali, za tehnično plat je skrbel Andrej Šuligoj, grafična podobo pa si je zamislila Irina Tavčar. Režijo podpisuje Giorgio (Jure) Amodeo. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 16. aprila 2016 BERNARDA Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 19.53 - Dolžina dneva 13.37 - Luna vzide ob 14.21 in zatone ob 4.12. Jutri, NEDELJA, 17. aprila 2016 RUDI VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,5 stopinje C, zračni tlak 1013,1 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, veter 5 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje C. S Poslovni oglasi GOSTILNA išče natakarja/co za delo ob nedeljah in praznikih. Tel.: 342-5754193. 0 Mali oglasi DAM V NAJEM ali prodam stanovanje v Gorici (središče mesta, blizu parka), 113 kv.m. in garaža. Tel. št.: 3393924888. GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. GOSPA išče delo kot hišna pomočnica ali kot varuška otrok od Milj do Op-čin. Tel. št.: 345-4383779. PRODAM dve čeladi za motor v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 331-7114399. PRODAM parcelo v Dragi, blizu železniške postaje. Tel. 348-5913171 (v večernih urah). RESNA IN ZANESLJIVA gospa z izkušnjo išče delo za oskrbo starejših, tudi 24 ur dnevno. Tel. 329-3227075. RESNA in poštena gospa srednjih let, Slovenka, z veliko delovnih izkušenj, nujno išče delo, najraje kot negovalka starejših oseb. Tel.: 342-7438392. V CENTRU LJUBLJANE oddam v najem od julija dalje, za poletne mesece ali dlje, sobo ali stanovanje. Tel. št.: 00386-41865706. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-31409423. ZARADI SELITVE prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Tel.: 388-9261105 (v popoldanskih urah). / Primorshi TRŽAŠKA Sobota, 16. aprila 2016 1 1 Mladinski dom Boljunec in župnijska skupnost vabita na odkritje spominske plošče msgr. MARIJU GERDOLU v nedeljo, 17.4.2016 Ob 16. uri bo v cerkvi v Boljuncu sveta maša, sledila bo slovesnost v dvorani Mladinskega doma Boljunec. ¿j Čestitke AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 25. aprila. Tel. 040-229439. Hfl Osmice [13 Lekarne ESTER in EMANUEL se poročita. Nono Frančko, nona Grazia in sorodniki jima želijo srečno in veselo pot v novem življenju. RAMIRO! Je res že 80 let minilo odkar stopil si na vlak življenja? Naj bo sever, jug, vzhod ali zahod, sreča v vseh smereh s teboj naj gre na pot! Vse najboljše! Tvoji najdražji. Turistične kmetije Odbor Društvene gostilne na Proseku vabi člane na REDNI OBČNIZBOR v četrtek, 21.4.2016, ob 20.30 v lastnih prostorih. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Giulia 1 - 040 635368, Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - 040 232253, Zgonik - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Trg Giotti 1 - 040 635264. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 3403814906. DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040228511. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. V REPNU sta pri Branovih odprla osmi-co David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. U Kino Od ponedeljka, 11. do nedelje, 17. aprila 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOrolo-gio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Žavlje - 040 232253, Zgonik - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. prej do novice www.primorski.eu] AMBASCIATORI - 15.30, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »II libro della giungla 2D«. ARISTON - 17.00, 21.00 »Les Souvenirs«; 18.45 »La comune«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.45, 21.00 »Fiore del deserto«. FELLINI - 16.00, 19.45, 21.45 »Criminal«; 18.00 »Il condominio dei cuori infranti«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 19.50, 21.40 »Nemiche per la pelle«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 19.50, 21.50 »Mister Chocolat«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.15, 22.00 »Una notte con la regina«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 20.00, 22.30 »Batman proti Supermanu: Zora pravice«; 16.10 »Everest 3D«; 17.00, 20.20 »Knjiga o džungli«; 13.50, 16.00, 18.10 »Knjiga o džungli 3D«; 14.30, 15.50 »Kung Fu Panda 3«; 13.40, 18.00 »Kung Fu Panda 3 3D«; 22.35 »London je padel«; 19.00 »Lovec: Zimska vojna«; 14.10 »Minioni 3D«; 16.20, 21.20 »Moja obilna grška poroka 2«; 19.05, 21.15 »Orel Eddie«; 18.55 »Roberto Devereux«; 14.20, 16.30 »Simon: Mali bojevnik z velikim srcem«; 18.30, 20.40, 22.40 »Šefica«. NAZIONALE - 15.15, 16.45 »Kung Fu Panda 3«; 16.30, 20.00, 22.10 »Velo-ce come il vento«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Nonno scatenato«; 18.30, 20.30, 22.10 »Hardcore«; 18.15, 21.20 »Race il colore della vittoria«; 15.30, 17.20, 19.15, 21.15 »Il libro della giungla 3D«; 17.20, 19.15, 21.15 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 15.30 »Heidi«. SUPER - 15.30, 19.15 »Un bacio«; 17.30 »Perfetti sconosciuti«. THE SPACE CINEMA - 15.20, 18.20, 21.20 »Batman v Superman«; 15.15, 15.45, 17.30, 18.00, 19.45, 22.00 »Il libro della giungla«; 15.20, 17.25 »Kung Fu Panda 3«; 21.30 »Il libro della giungla 3D«; 19.30, 21.50 »Criminal«; 17.20, 19.25 »Hardcore«; 15.00 »Heidi«; 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Il cac-ciatore e la regina di ghiaccio«; 20.00, 22.15 »Nonno scatenato«; 16.40, 19.10, 21.40 »Veloce come il vento«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 17.40, 22.00 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; Dvorana 2: 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Il libro della giungla«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10 »Nonno scatenato«; 22.15 »Cri-minal«; Dvorana 4: 18.00 »Un bacio«; 16.00, 20.15, 22.15 »Hardcore«; Dvorana 5: 18.10, 20.30, 22.10 »Nemiche per la pelle«; 15.40, 19.50 »Il libro del-la giungla 3D«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi na predavanje »Razne oblike zasvojenosti« (kemične in nekemične -alkohol, mamila, internet...), ki bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 17.00 v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opči-nah. Predaval bo terapevt dr. Miha Kramli. DIZ J. STEFAN sporoča, da bodo v sredo, 20. aprila, od 18.30 na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA, Nabrežina Kamnolomi 85, organizira srečanje v torek, 26. aprila, ob 17.30 z dr. Fani Čeh, ki je namenjeno vsem staršem otrok osnovne in srednje šole. Tema »Družina in šola - skupaj na vzgojni poti« (predavanje o spolni vzgoji otrok v času pubertete). POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 13. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040573141, urad@dijaski.it ali www.di-jaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016-17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnasti-ca 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje: 13. junij. Razpisni pogoji in prijavnica na www.slori.org. POLETNI JEZIKOVNI KAMP v Ljubljani za srednješolke in srednješolce iz Trsta in Gorice od 22. do 28. avgusta organizira goriški Dijaški dom, v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program. Info in vpis do zasedbe mest (št. omejeno) na tel. št. 0481533495 (v popoldanskih urah). □ Obvestila PRAZNOVANJE 70-LETNICE slovenskih šol »Velika zabava«: vstop na prireditev je samo z vabili. Vabila za večerni del prireditve bodo na razpolago od danes, 16. aprila, popoldne, v Knjižnem centru v Trstu. Za popoldanski del prireditve vas prosimo, da se prijavite na naslov: tomaz.sim-cic@istruzione.it SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja danes, 16. aprila, ob 20. uri Praznik pokušnje domačega vina, kruha in ekstra deviškega olivnega olja. Trije prvouvrščeni za vina bodo prejeli diplomo in pokal, za olja pa kolajne. Vsi prisotni bodo nagradili s po-kušnjo in kolajnami prve štiri uvrščene za belo in rdeče vino. Info na tel. št.: 349-4599458 ali 040-415797. SKD GRAD OD BANOV vabi na redni občni zbor članov, ki bo v nedeljo, 17. aprila, ob 10.00 v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih. Možno bo poravnati članarino. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 17. aprila, ob 18. uri nastop v gledališču v Tržiču (odhod avtobusa s Padrič ob 15.00). V torek, 19. aprila, ob 20.00 snemanje na sedežu radia Koper v Kopru. OBČINA DOLINA obvešča oljkarje, ki bi želeli sodelovati pri občinski razstavi oljčnega olja, da prinesejo vzorce (2 steklenici po 500 ml in 1 po 250 ml) na občino Dolina do najkasneje ponedeljka, 18. aprila, ob 12. uri. SKGZ obvešča člane Deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 18. aprila, ob 19. uri v Dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu (Ul. Ginnastica 72). ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabi članice in člane ter prijatelje na redni občni zbor, ki bo v torek, 19. aprila, ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma na Proseku. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane na redni občni zbor v sredo, 20. aprila, ob 17.30 v prvem in v četrtek, 21. aprila, ob 17.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gro-padi. KULTURNO DRUŠTVO IVAN GRBEC vabi v društveno dvorano na redni občni zbor, ki bo v sredo, 20. aprila, ob 18. uri v prvem sklicanju in ob 18.30 v drugem sklicanju. Sledil bo članski večer z družabnostjo. SKLAD MITJA ČUK vabi na redni občni zbor v sredo, 20. aprila, ob 16.00 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicu na svojem sedežu Proseška ulica 131, Opčine. VZS-CEO MITJA ČUK ONLUS vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 20. aprila, ob 14.00 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu na sedežu na Opči-nah (Proseška ul. 131). KMEČKA ZVEZA TRST vabi člane na redni letni občni zbor »Nov dogovor za tržaško kmetijstvo«, ki bo v četrtek, 21. aprila, ob 14.30 v Kulturnem domu na Proseku. SLORI sklicuje redni občni zbor, ki bo v četrtek, 21. aprila, ob 17. uri v prvem sklicanju na svojem sedežu v Ul. Beccaria 6 v Trstu in v petek, 22. aprila, ob 17. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v petek, 22. aprila, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim za svobodo, z začetkom ob 9.00 pred obeležjem 51. talcev v Ul. Ghega, kjer bo prisotna tudi delegacija iz Postojne. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 26. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v ponedeljek, 25. aprila, položili venec na osrednji proslavi v Rižarni. TEČAJ HATHA JOGE poteka pri društvu SKD Škamperle, Vrdelska cesta 7, ob torkih, od 19. do 20. ure. Info: 347-2429556 v večernih urah. SKD PRIMOREC sklicuje volilni občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 8.00 v prvem sklicanju ter v četrtek, 28. aprila, ob 19.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Pred občnim zborom bo možno poravnati članarino. MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo v Ankaranu ob sredah zjutraj. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na št. 3358045700. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice. SS Prireditve JUS BANI vabi v društvene prostore pri Banih na ogled razstave »Smo nar'di-li stezice k'so včasih bile«. Razstavlja K.D. Dotik-Hrpelje. Urnik: danes, 16. in v nedeljo, 17. aprila, od 16. do 19. ure. GLASBENA MATICA vabi na koncert »Pomlad je tu...«, ki bo v nedeljo, 17. aprila, ob 18.00 v Luteranski cerkvi v Trstu, Trg Panfili. Nastopajo Vokalna skupina Vikra ter Godalni orkester Glasbene matice s solisti. KD ANAKROUSIS vabi na prvo revijo mladinskih pevskih zborov »Vokalna eksplozija«, ki bo v nedeljo, 17. aprila, ob 20.30 v KD Skala v Gropadi. Nastopata MVS Anakrousis in ŽVS Karina. MLADINSKI DOM BOLJUNEC in Župnijska skupnost vabita na odkritje spominske plošče msgr. Mariju Gerdolu v nedeljo, 17. aprila: ob 16. uri bo v cerkvi v Boljuncu sv. maša, sledila bo slovesnost v dvorani Mladinskega doma Boljunec. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na premiero gledališke skupine v nedeljo, 17. aprila, ob 18.00: Josip Tavčar - Klinika za živčne čudeže (groteska), režija Giorgio (Jure) Amodeo. Ponovitev v četrtek, 21. aprila, ob 20.30. SKD LIPA vabi na predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V Brucku taborišču 1915-1918«, v sredo, 20. aprila, ob 20.00 v Bazovskem domu. SKD VIGRED vabi v sredo, 20. aprila, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na literarno glasbeni večer s predstavitvijo zgoščenke »Kajuh« (glasba Aljoša Saksida), na nastop skupine Ovce in razstavo slik Tanje Zidarič. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo na kavo s knjigo »Josip Pangerc. Plemeniti slovenski rodoljub«. O knjigi bosta govorila avtor publikacije Marco Manin in avtor spremne besede Samo Pahor. V sredo, 20. aprila, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na predzadnje predavanje iz ciklusa »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo«. Irena Deželak, avtorica mnogih objav, predavateljica programov s področja uspešnega motiviranja, učinkovitega komuniciranja, timskega dela ter organizacije časa, bo predavala na temo: Kako izboljšati učinkovitost komunikacije v osebnih in poslovnih odnosih. Dvorana Fin-žgarjevega doma, Dunajska cesta 35, v četrtek, 21. aprila, ob 20. uri. SKD BARKOVLJE IN OŠ FINŽGAR vabita v sredo, 27. aprila, ob 14.45 na počastitev padlih na domačem pokopališču. Na sporedu polaganje vencev, priložnostna misel Sandra Poljšak, nastop učencev OŠ Finžgar, glasbena kulisa ŽeVS Barkovlje, ki jo vodi Aleksandra Pertot. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je do 29. aprila na ogled razstava Gianne Viezzoli »Mandale in simboli«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.00-13.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi 15.3017.30). RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21. ZAHVALA Marija Terčon vd. Pahor Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Družina Pogrebno podjetje Alabarda Člani DSMO Kiljan Ferluga izražajo iskreno sožalje odbornici Nataši, članici Anici in družini ob smrti none oz. tašče Olge Tul vd. Smotlak. cmedia priloga primorskega dnevnika prijeten dom gradbeništvo UREJANJE ZUNANJIH PROSTOROV (GRADNJA HIŠIC, BAZENOV IN OGRAJ) Urejanje zunanjih prostorov pri hiši je enako pomembno kot urejanje notranjosti. Zahteva precej načrtovanja, premisleka, časa in truda, da se ne bi že kmalu kesali, zakaj smo ravnali prehitro in nespametno. Tokrat se bomo dotaknili gradnje hišic, bazenov in ograj. Zeleznina Terčon NABREZINA124, tel. 040 200122 www.ferramentatercon.it POegoterPO Trgovina za topel dom TOPLOTNE ČRPALKE PEČI NA PELETE KOTLI NA DRVA OSTALI INSTALACIJSKI MATERIJAL www.megaterm.siinfo@megaterm.si PE Koper I Šmarskacesta4, 6000 Koper I t.+386 (08) 205 65 37 PE Postojna I Volaričeva ulica 5c, 6230 Postojna I t.+386 (05) 726 21 96 PE Nova Gorica I Cesta 25. junija 1g, Kromberk, 5000 Nova Gorica I t.+386 (05) 333 40 77 Gradnja vrtne lope Ko urejamo zunanjost svojega doma, na vrt velikokrat postavimo lopo. Ta je še zlasti priljubljena pri tistih, ki skrbijo za svojo okolico in obdelujejo lasten vrtiček. Tik ob njem si postavijo leseno lopo, v katero shranijo vrtno orodje. Lope lahko uporabimo tudi za druge namene. Vanje lahko shranimo kolesa, smučarsko opremo, otroški voziček, dodatno opremo za avtomobil in vse drugo. Preden se lotimo postavitve lope, je dobro, da si odgovorimo na nekaj vprašanj. Pomembno je, kaj bomo sploh skladiščili v načrtovani lopi. Potrebujemo denimo lopo z merami 3 x 2 metra ali 3 x 3 metre in višino približno 2 metra. Taka je pogosto naša prva misel o vrtni lopi. To so najbolj standardne dimenzije in ljudje najpogosteje sledijo prav temu vzoru. Vendar je bolje, da si pred začetkom gradnje odgovorimo na vprašanje, kakšen bo namen uporabe lope. Vzemimo list papirja in zapišimo, kaj vse bi trenutno shranili v lopi in kaj morda še v prihodnosti. Ko je seznam izdelan, razmislimo, koliko prostora bi nam to vzelo. Če si to težko predstavljamo, si lahko pomagamo s kom, ki ima dobro prostorsko predstavo. Tako bomo lažje ugotovili, kakšna bo primerna velikost lope. Pri postavitvi je več možnosti. Lopa je lahko samostojna enota, ki jo postavimo glede na organizacijo našega zunanjega prostora. Največkrat je samostojna enota prav lopa v bližini zelenjavnega vrta. Lopa je lahko kombinirana tudi z nadstreški ali integrirana pod njimi, del nadstreška za avtomobile, del nadstreška v vrtu ali na terasi. Lahko se odločimo tudi za izvedbo lope, ki je prislonjena na hišo. Naj lopa ne bo zgolj zaprt prostor, v katerega natlačimo vse mogoče in potem izgubljamo čas, ko brskamo in iščemo potrebno. Tako kot je pomembna zamisel o velikosti, je pomembno tudi, da si uredimo police in kljukice, na katere bomo obesili potrebščine. Dobro je tudi, če natančno določimo prostor, kje bomo kaj shranjevali. Tako bo v lopi red, imeli bomo pregled nad stvarmi, poleg tega pa bomo vanjo lahko shranili več stvari. Pomembno je, da se seznanimo tudi z izvedbo. Kakšen les bo vgrajen in ali je ta primeren za našo lopo, kako bodo urejene pomembne podrobnosti, kot so izgradnja strehe, odvajanje vode, statičnost objekta betonom. Zaradi pritiska vode morajo biti stene ustrezno armirane. Školjka bazena ne zahteva vodotesnosti, saj tesnjenje prevzame PVC-obloga. Betonirani bazeni s keramično oblogo Betonirani bazeni zahtevajo pazljivo izbiro vodotesnega betona s polnili in dodatki za nabrekanje, statični izračun jeklene armature, ustrezno obdelavo spojev med dnom in stenami bazena (ekspanzijski trak) ter dosledno upoštevanje tehnoloških priporočil. Le tako bo in podobno. Za postavitev lope potrebujemo tudi temelje, saj bodo ti osnova, na katero bomo pričvrstili lopo, da bo zdržala tako v snegu kot v vetru. Možni so tudi različni arhitekturni stili, zato svojemu mojstru povejte, kaj vam je všeč. Potrudite se doseči, da bo idejna zasnova skladna z arhitekturo hiše in njene okolice, saj bo lopa del celotnega zunanjega prostora. Usklajene naj bodo tudi barve lesa in drugih materialov, poigrate pa se lahko tudi s kontrasti ali del lope okrasite z vzorcem. Morda si nanjo obesite celo setveni koledar. Tako si boste lopo zgradili po svoji meri in jo zato še raje uporabljali. Gradnja bazenov Gradnja bazena zahteva različne pristope in materiale glede na izbran tip bazena. Bazeni so lahko zidani, betonirani, poliestrski, montažni, peščeni... Zidani bazeni z oblogo Njihov temelj je plošča iz armiranega betona. Nanjo postavijo stene bazena iz betonskih kvadrov, betona ali votlih zidakov stiropool (narejenih iz stiro-porja), pozneje napolnjenih z školjka bazena služila svojemu namenu vrsto let. Pravilno izdelane betonske bazene odlikujeta dolga življenjska doba in nespremenjen videz. Poliestrski bazeni Temelj poliestrskega bazena je plošča iz armiranega betona. Bazensko školjko pripeljejo izdelano v enem kosu ali v segmentih poljubnih dimenzij in oblik. Te sestavijo na betonski podlagi, bazensko školjko pa po namestitvi vseh napeljav zasujejo s suho mešanico peska in cementa. Betonski obroč okrog školjke preprečuje izrivanje in deformacije zaradi pritiska zemlje ter služi kot temelj obrobne bazenske plošče. Njihova prednost je zelo hitra vgradnja, saj je bazen že v 3-4 tednih pripravljen za kopanje. Montažni bazeni Montažni bazeni so sestavljeni iz več med seboj povezanih kovinskih delov in vreče iz PVC--umetne mase. Lahko so vgradni ali samostoječi. Bazeni okrogle oblike lahko stojijo samostojno, na utrjeni in vodoravni (betonirani ali peščeni) površini ali pa so delno oziroma popolno vko- tmedia priloga primorskega dnevnika prijeten dom gradbeništvo pani v tla. Bazeni ovalne oblike morajo biti delno ali v celoti vkopani v tla. Peščeni bazeni Estetska dovršenost, neagre-sivna gradnja in prijaznost do okolja so vodila, ki jim sledijo pri razvoju naravnih bazenov. Klasična gradnja z masivnimi temelji in cementnim vezivom trajno zaznamuje okolje, zato so na voljo nove tehnologije, ki temeljijo na uporabi naravnih materialov in tehnološko naprednih smol. Takšni bazeni posnemajo gorska jezera ali eksotične peščene plaže. Bazenom lahko dodamo vodne motive, na vrtu si lahko ustvarimo vodni park, katerega sestavni deli so vodometi, slapovi, stolpi, vodne površine in vodni tokovi. Obstajajo sistemi za črpanje vode v dinamičnih delih vodnih parkov in njeno čiščenje v stoječih delih. Kristalno čista voda se poskočno pretaka v neoporečnih jezercih in okrasnih bazenih. Pomembna je tudi oprema bazena. Opazovalec ne vidi, kaj se skriva pod njegovo školjko. Da stiranja zvedavih pogledov mimoidočih, hrupa, živali, varnosti in podobno. Nekatere ograje so lahko zgolj zaradi dopolnitve vrta zgrajene v pravo arhitekturno mojstrovino. Preden se lotimo ograje, moramo vedeti, kakšen bo njen namen. Če želimo zasebnost, mir in zmanjšanje hrupa, se odločimo za višjo, vsaj deloma zaprto ograjo. Takšna ograja je lahko vseeno razgibana in zanimiva na pogled, ne daje vtisa zidu in ne odbija. Lahko je različne višine, kombinirana iz različnih materialov in barv. Če želimo ohraniti stik z okolico, zlivanje našega vrta s trato, sadovnjakom ali gozdom, se odločimo za bolj zračno in nižjo ograjo, ki je lahko prava umetnina. Načrtovanje ograje naj poteka v okviru načrtovanja novega vrta. Ograja je namreč hkrati del vrta in del okolice. Ograja se mora po eni strani skladati s hišo in vrtom, po drugi strani pa tudi z okolico. Skladnost z okolico je pomembna; ograje na podeželju se namreč razlikujejo od ograj v mestu. Predstavljajte si bi bazen zadovoljivo deloval, potrebuje celovit sistem za obdelavo vode, gretje in osvetljavo. Nujna je tudi dodatna oprema, kot so lestve, držala, podvodne luči in zunanja prha. Za slednjo je priporočljiva solarna izvedba. Naj vodo za prhanje pred plavanjem in po njem ogreva kar sonce. Ker so tudi med kopalno sezono hladnejši dnevi, bazensko vodo ogrevamo. Za zadrževanje toplote so na voljo posebna pokrivala, ki ščitijo bazen pred vnosom umazanije. Če si želite bazenske vode brez vonja po kloru, higieno vode lahko vzdržujete s soljo. Ograje Ograja postavlja jasne meje, varuje in krasi. Ljudje gradijo ograje za različne namene, večinoma funkcionalne za dejansko razmejitev posestva, zaradi za- visoko betonsko ograjo na podeželju, kjer prednjačijo odprta posestva z malo ali nič ograj, ali leseno pašniško ograjo sredi mesta. Skladnost je bistvenega pomena in prvina, ki bo dodala vašemu vrtu edinstven značaj. Ograje lahko gradimo iz različnih materialov: lesa, kamna, opeke, betona, železa, aluminija in nerjavnega jekla. Lahko so zgrajene iz enotnega materiala, pogosto pa kombiniramo les, opeko, beton in podobno. Najlepše so ograje iz naravnih materialov. Polnilo ograj je možno kombinirati z lesom, plastičnimi polnili in drugimi materiali. Podobno kot pri izbiri oblike moramo biti tudi pri izbiri materiala pozorni na skladnost z vrtom, hišo in okolico. Ob izbiri nove balkonske ograje ali ograje na terasi ne smemo pozabiti, da ima prvenstveno varnostno vlogo. Balkonske, vrtne in sto-pniščne ograje morajo biti tudi funkcionalne, trajne in lepe na pogled. Pri novogradnjah ali adaptaciji se projektanti in vlagatelji odločajo za dolgotrajne materiale, ki ne potrebujejo vzdrževanja in so sodobnega videza. Primerni so za ograditev balkonov ali teras iz varnostnih in vizualnih razlogov. Posebnost aluminijastih ograj je v tem, da jih lahko hitro namestijo, so zelo prilagodljive, dobri lastnosti pa sta tudi njihova majhna teža in varnost. Balkonske ograje so narejene iz vi-sokokvalitetnega eloksiranega in brušenega aluminija. Vse vrste ograje iz aluminija kljubujejo vsem vremenskim razmeram. Na ograjah se prstni odtisi ne poznajo in ograje ne potrebujejo nobenega dodatnega vzdrževanja. Ograje se lahko kombinira z lesenimi elementi, steklom in umetno maso. Ograje so lahko narejene tudi iz kovanega ali navadnega železa. Ograje iz kovanega železa dajo domu poseben čar in s svojim rustikalnim videzom ustvarjajo prijetno in privlačno dopolnitev bivalnega okolja. Izbira oblike kovanih ograj je neomejena, lahko se odločamo med ročno izdelanimi kovanimi elementi po načrtu ali jo sestavimo iz industrijsko izdelanih elementov. Izbrani elementi se lahko uporabljajo za zunanje, stopniščne in balkonske ograje ter dvoriščna vrata. Obdelava površin poteka z različnimi postopki: vroče pocinkanje, zaključni sloj barve po Ral barvni lestvici, po posebnem naročilu pa površino tudi postarajo - patinirajo. Strokovnjaki priporočajo, da so stopniščne in balkonske ograje visoke vsaj 105 cm, saj je ta višina najbolj primerna za ugoden oprijem držala. Minimalna razdalja med pokončnimi prečkami je približno 10 cm. Gabionska ograja je še precej nova in alternativa klasičnim ograjam, zadnja leta pa pridobiva pomembnost in priljubljenost pri oblikovanju okolja. Gabio-ni so žične košare, napolnjene s kamni. Z njimi lahko gradimo ograje, ki se prilegajo zemljišču in okolju. Zaradi vsestranskega videza in izjemne vzdržljivosti je ta ograjni sistem idealna rešitev za ograjevanje posesti, zaščito pred pogledi, razmejitev, okrasitev vrta, suhe zidove in utrjevanje brežin. fl LClMrti nai i H ITÍIESTE ObTtn LLi cona Dglma Yfíñ 1, TS. inaii Iníe^füsli.it - l£st0fiiič$gmail.co«vi - www.ilsN.it ■ ~\a> Hk i ^WlPlj' i i» MpflH s i ■ OD PROJEKTA DO REALIZACIJE - Montažne hiše na ključ ali po dogovoru Razširitev obstoječih objektov z lesenimi zidovi bodisi v višino kot v širino - Najprimernejše rešitve pri projektiranju ZA KATERO VRSTO PARKETA NAJ SE ODLOČIM? V poplavi raznih vrst parketa (masivni parket, panelni oz. troslojni gotovi parket, dvoslojni parket) se srečamo pred dilemo kateri parket je primeren za nas. Vrste parketa: Dvoslojni gotovi parket v primeru da imamo estrihe na talno ogrevanje je pravilna izbira dvoslojni parket. Parket je tanjši in v bistvo sestavljen iz 6 slojne plošče, katera prepreči delovanje lesa. Skupna debelina dvoslojnega parketa znaša 10 - 14mm (več na http://valles.si/gotovi-parket). Panelni parket: prednost trosiojnega parketa je predvsem v nižji ceni na račun slabše kvalitete spodnjega sloja ter klik sistem, kateri omogoča postavljanje brez lepljenja (več na http://valles.si/troslojni-parket). Masivni parketi: v primeru da nimamo tal s toplovodnim talnim ogrevanjem je masivni parket prava izbira. Je naravna talna obloga, ki se uporablja že stoletja. Ker ga je mogoče obnavljati velja za trajno talno oblogo za več generacij (več na http://valles.si/akcije/ladijski-pod-klasicni-parket). Valles parketi Sežana Proizvodnja parketa iz slavonskega hrasta Oljenje parketa po želji stranke 45 različnih barvnih odtenkov hrasta Velika izbira parketa za talno ogrevanje Polaganje parketa, teras in PVC podov PRI NAS DOBITE TUDI: LESENE TERASE, PVC ROSE, STOPNICE. NOTRANJA VRATA, VEZANE PLOŠČE. www.valles.si es Partizanska cesta 63 6210 Sežana Urnik: od ponedeljka do petka: od 8h do 16.30 h oziroma po dogovoru Kontakti: 00386 41451041 Alen 00386 51310385 Sašo Več na: www.vaiies-parquet.it www.vaiies.si 1 4 Sobota, 16. aprila 2016 KULTURA Primorski glasba - V Ljubljani potekala Noč slovenskih skladateljev Lep uspeh dua Excentury Pianistki Aleksandra Češnjevar Glavina in Tamara Ražem Locatelli skupaj nastopata od leta 2006 LJUBLJANA - Na celovečernem koncertu pod naslovom Noč slovenskih skladateljev, ki je potekal v četrtek v dvorani Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, so se izredno uspešno odrezali primorski ustvarjalci - skladatelja Vladimir Batista in Bojan Glavina, ter klavirski duo Excentury, ki ga sestavljata pianistki Aleksandra Češnjevar Glavina in Tamara Ražem Locatelli. Vsakoletna prireditev Društva slovenskih skladateljev (ki poteka že od leta 1989) je namenjena izključno predstavitvi novih skladb slovenskih avtorjev; tokrat so bili rdeča nit koncerta dueti s klavirjem in sicer zasedbe: viola in klavir, violončelo in klavir, klarinet in klavir ter dva klavirja. Slišali smo enajst krstnih izvedb del, ki so jih prispevali skladatelji: Blaž Rojko, Imer Traja Brizani, Jakob Jež, Slavko Šuklar, Vladimir Hrovat, Tomaž Habe, Nenad Firšt, Igor Dekleva, David Beovič, med njimi pa tudi primorska ustvarjalca Vladimir Batista in Bojan Glavina. Značilnost programa tega triurnega koncerta je bila predvsem velika raznolikost idej, stilov ter glasbenih estetik skladateljev, razveseljuje pa tokrat presenetljivo številčen odziv poslušalcev. Izvedbe vseh novitet so bile na visokem nivoju, za kar so poskrbeli vrhunski slovenski izvajalci: Duo Claripiano, ki ga sestavljata pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja; Aleksandra Česnjevar Glavina (levo) in Tamara Ražem Locatelli na koncertu Noč slovenskih skladateljev Duo Hudnik v zasedbi Milan Hudnik, violončelo, in Hermina Hudnik, klavir; duo z violistko Špelo Pirnat in pianistom Tadejem Horvatom, ter že omenjeni Duo Excentury. Pianistka Aleksandra Češnjevar Glavina, profesorica na koprski glasbeni šoli, ter Tamara Ražem Locatelli, profesorica na Glasbeni matici v Trstu in Glasbeni šoli v Sežani, združeni v duo Excentury delujeta od leta 2006, posvečata pa se predvsem literaturi za dva klavirja 20. in 21. stoletja. Uvodoma sta prepričljivo zaigrali skladbo Sanje skladatelja Blaža Rojka, .Štiriposvetila za dva klavirja Bojana Glavine pa sta izvedli kot zadnjo, sklepno točko koncerta. Glavina v novem ciklu Štiri posvetila obuja spomin na štiri skladatelje iz prejšnjih časov: Mozarta, Clementi-ja, Poulenca in Satieja - vse omenjene povezuje tudi eleganca, lahkotnost, igrivost in izrazita komunikativnost v ustvarjanju. Vse to je bilo začutiti v Glavinovih duhovitih glasbenih domislicah, ki sta jih pianistki poslušalcem posredovali v usklajeni in občuteni ter pianistično briljantni igri, v karakterno domiselno postavljenih stavkih Toccatina, Intermezzo, Balada in Finale. Številni poslušalci, ki so vztrajali do zaključka maratonskega koncerta, so izvajalce in skladatelje nagradili z zasluženim aplavzom, Radio Slovenija pa je poskrbel za snemanje in direkten prenos koncerta na Programu ARS. ljubljana - SMG pred premiero predstave Republika Slovenija Slovenski Spotlight? Zanimiv poskus sodelovanja med preiskovalnimi novinarji in gledališkimi ustvarjalci LJUBLJANA - Slovensko mladinsko gledališče (SMG) je v koprodukciji z Zavodom Maska ob 25. obletnici samostojne Slovenije zasnovalo predstavo in v glavno vlogo postavilo državo samo. Namen njenih ustvarjalcev je bil, da na podlagi javno dostopnih dokumentov verno odslikajo del poosamosvojitvene politike, ki buri duhove še danes. Predstava z naslovom Republika Slovenija - sredina premiera je že razprodana - je sestavljena iz treh delov. V prvem resnična oseba, upokojeni kontraobveščevalec, na kratko razloži zgodbo, kako je na ministrstvu za obrambo dobil nalogo, da iz omare vzame in zapakira 17 milijonov mark. Drugi del se dogaja pri predsedniku republike, ko skupaj s še petimi najpomembnejšimi »sodelavci« političnega vrha razpravlja o Sloveniji, med drugim o trgovini z orožjem oziroma tranzitu orožja prek države. Za omizjem sklenejo, da Slovenija tega ne bo več počela in da bo tudi javnosti predočila, da tega niti nikoli ni počela. Ta del je, kot so ga v SMG že odigrali novinarjem, verna uprizoritev magnetograma s seje januarja 1993, s katere je bila leta 2011 odstranjena oznaka tajno. Kar je po besedah direktorja gledališča Tiborja Miheliča Syeda zanimivo, je, da predstavlja realno politično situacijo, ki je bila ključna ob nastanku države. Na oder so jo postavili brez zavzemanja kakršnikoli političnih stališč ali kazanja s prstom. Interpretacije ob tem se bodo, je prepričan, pojavile same. Tretji del, ki bo v stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča, bo v nekoliko bolj spektakelsko-parodični obliki združil interpretacije Depale vasi. Ena je iz policijskega zapisnika, druga je interpretacija, ki so jo imeli specialci na sodišču, je naštel Mihelič Syed. Znano po njegovih besedah pa je, da pravne odgovornosti za ta dogodek niso definirali in da je po desetih letih zastaral. Čeprav bi gledalci navzven morda sklepali, da bo predstava politično angažirana, temu po direktorjevih besedah ni tako. »V resnici gre samo za fokus na dogodke, s katerimi se različni interpreti poosamosvojitvenega obdobja ukvarjajo še danes. Še vedno jih ti dogodki razdvajajo, še vedno so na nek način izvor tega, zakaj obstajajo zamere, zakaj se mogoče politika ne zna ze-diniti, itd. In hkrati so neki konstitutivni elementi, ki zaznamujejo določeno državo,« pravi Mihelič Syed. »Kar prikazujemo, je realpolitična situacija, s katero odstranjujemo to neko mitološko tančico, kako se veliki očetje slovenskega naroda pogovarjajo med samo: kot ljudje, vsak s svojimi interesi, strahovi. Problemi, ki jih rešujejo, so veliki, predvsem pa so zanimivi njihovi interesi ob tem.« In zakaj so se odločili ravno za omenjeno sejo? Razlogov je po direktorjevih besedah več. Eden od njih je magnetogram, ki besedilno deluje v slogu političnega trilerja. Druga je odločitev, ki jo politični veljaki sprejmejo glede orožja. »Če pa k temu dodamo naše vedenje, koliko denarja od prodaje orožja je dejansko končalo v proračunu, potem vemo, da ta seja le ni tako nepomembna,« je pojasnil Mihelič Syed. Po njegovih besedah je ravno ta seja simptom vseh afer, ki so se dogajale kasneje, tudi z mediji. Ustvarjalci so se odločili, da njihova imena v kontekstu te predstave niso pomembna, zato ostajajo anonimni, pomembni sodelavci pri njenem nastajanju pa so bili preiskovalni novinarji. Kot je še povedal Mihelič Syed, gre za sodelovanje preiskovalnega novinarstva in umetnosti, kar je, sodeč po letošnjem dobitniku oskarja za najboljši film V žarišču (Spotlight) Toma McCarthyja, trenutno precejšen trend v svetu. (sta) TOMIZZEV DUH Slovanski rod? Piše Milan Rakovac Medtem ko tole berete, dragi in potrpežljivi bralci slovenskega, slovanskega rodu, ki živite v Italiji, obiskujem dežele in ljudi, ki so nekoč bili eno, danes pa so drug od drugega oddaljeni bolj kot Urugvaj od Mongolije. Ko se vrnem, bom popisal, kako je tam daleč »za sedmimi gorami« ... Pred odhodom bi z vami le rad delil nekaj zgodovinskih in literarnih zapisov, ki jih prebiram, medtem ko se odpravljam na obhod propadlega sveta, nam še nedavno bližnjega sveta, danes zalitega s cianka-lijem nacionalizma. Spet bo treba začeti od ničle, se počasi in znova zavesti pomena internacionalizma, ki edini lahko reši naš »slovanski rod«. Tisto, kar ni uspelo vojnim zločincem v južnoslovanskih vojnah 1991-1999, ki so narode zastrupile s sovraštvom, sedaj odlično uspeva Haaškemu sodišču. Podobno kot mehanizmi EU: po slovenski blokadi Hrvaške pred njenim sprejemom v Unijo, sedaj natanko enako Hrvaška spotika Srbijo. Južni Slovani so si bolj narazen kot kdajkoli doslej v pisani, pripovedovani ali peti zgodovini. In vendar, edina rešitev za vse nas je biti skupaj, v tesnem stiku. Kaj se nam je zgodilo, da smo sami sebe izbrisali iz kolektivnega spomina? Ta kolektivni spomin so naši predniki potrpežljivo in modro tkali cela stoletja, tudi kot obrambo: proti Bizancu, Turčiji, Avstro-ogrski, Italiji . Ne bom zataval tja do kneza Sama ali Ljudevita Posavskega ali Kulina bana, ne: le do Ilircev. Skozi ekstatične verze bi rad spomnil na vse, k čemer so stremeli naši civilizirani predniki. In kaj so drug drugemu sporočali. Kot dinozaver se počutim, ko mi take misli švistajo po glavi, potem pobrskam po starih knjigah in najdem potrditev, da nisem še čisto trčen. Tako Vrdelski (verjetno urednik Ivan Piano, pri sv. Ivanu v Vrde-li) v Ilirskem Primorjanu leta 1866 piše: »Vsak pameten Slavjan želi, naj bi naši učenjaki napravili en sam pismen ali književen jezik za vse Slovane, ali vsaj na jugu, za nas in za Srbe-Ilirce (Hrvate, Srbe, Dalma-tince, Istrijance).« Istega leta Luka Svetec piše Josipu Vošnjaku: »Ideja združenja vseh južnoslovanskih plemen v eno celoto (je) velika, ter potrebuje velicega sklepa, velike od-važnosti, živega delovanja.« Leto kasneje, 1867, tržaški Primorec: »Mi Slovenci pa smo tudi mala vejica velicega slovanskega naroda, in kar smo, to ostanemo, dokler bode- mo dihali. Želimo s sorodnimi brati ostati v duševnimi zvezi, i to zvezo bolj in bolj nategneti, kajti to ne more škodovati, nam pa je zelo koristno ... « Ma kaj hoče tale? Hoče novo ORJUNO (Organizacija jugoslovanskih nacionalistov)? Ne, ne, le velike mislece in mojstre peresa si kličem na pomoč . Valentin Vodnik: »Vrstnica sem tvojih:/Moj Srbljan, moj Leh!/Slavonec in Hrvat,/ Slovak ino Čeh!/Polabec, Povislan,/Podu-navski brat,/Od sesetre je tvoje/To slišati rad"... „To slavijo: Pola, /Moj Sisek, moj Trst, /Dinarsko primor-je/In mesta po vrst'/Zaganjata Drava/In Sava svoj šum,/Rogulje Tri-glava/Odglašao hrum ... « Ljudevit Gaj: »V kolu jesu vsi Horvati/ Stare Deržave:/ Staroj slavi verni svati/ Z Like, Kerbave./ Kranjci, Štajer, Gorotanci,/ i Slavonija,/ Bosna, Serblji, Istrijanci/ Ter Dalmacija ...« Ivan Mažuranic: »I otale put zapada/Gorotanskih preko gora,/ i što ilirski jezik vlada/ vrhu žala Crnog mora/ Srbin, Bugar, Hrvat bojni,/i banatsko polje ravno,/ Bošnjak, Kranjac i dostojni/ Grad Dubrovnik, mjesto slavno,/ Slavonija, Gore Crne,/i dalmatski vitezovi,/ Plodna Istra, sve tri srne,/ Željno u susret, da te ulovi ... « Grof Janko Draškovic, 1836: »Ilirija država je slavna,/ Slavjana djedovina glavna,/ gdje su Srblji i Horvati mili,/ vjerna braca Kranjci i Sloveni,/ i još k tom, u Bugari mileni ... Pa je tu Crna Gora, otoci morski, do Istrije ... pjevat ce vas naški jezik svuda: sve uz Dravu i Muru ži-vuce ogrlite Ilire buduce, Banat, Moriš, Bačku, Erdelj, Crno more ... « Fran Muršic, 1848: »Živi Bože ti Slavene,/s Kranjskog s Štajerskog plemena,/ Horvat, Slavon, Dalama-tina,/Ilirije svakog vernog sina ... « Takole, evropski bratje Slovani, trezni bratje v morju plemenskega (OK, narodnega) pijanstva, s tako popotnico grem na jug. Pest nostal-gičnega kriptoilirizma? Tudi lahko. Lahko pa tudi mirno opazujem, kako nas skubijo bančni okupatorji medtem ko so naši sinovi že prodali Martina Krpana in Kralja Matjaža, hajduka Veljka in Vilo Velebita, Alijo Berzeleza in Mileta Pop Jor-danova, Kanjoša Macedonovica in Bora&Ramiza, Titove divizije pa za-barantali za kolaboracijski revival . Poročilo iz paralelnega slovanskega sveta nad katerim bom lebdel kot ilirski astronaut pa - naslednjo soboto. Navdušujoča Traviate v beneškem gledališču Fenice Društvo Primorski poletni festival je s Slovenskim stalnim gledališčem priredilo ogled Verdijeve opere La Traviata v Benetkah. Kultna uprizoritev foto Michele Crosera) v režiji Roberta Car-sena in izvedbi operne hiše La Fenice je na sporedu od leta 2004, ko je, po usodnem požaru in obnovi, odprla novo poglavje v zgodovini tega referenčnega gledališča. Pred kratkim je bila uvrščena med 10 najboljših opernih predstav na svetu. Opernega »izleta« se je udeležilo 90 navdušencev, ki so v polnem gledališču prisluhnili izvedbam odlične zasedbe, v kateri sta posebno blestela mlada in sposobna protagonista, italijanska sopranistka Francesca Dotto in španski tenorist Ismael Jordi. Posebno presenečenje pa je predstavljal nastop dirigenta, saj je nov niz ponovitev prevzela legenda svetovnih odrov, 84-letni Nello Santi, kateremu so orkestraši, pevci in publika namenili posebno topel sprejem. o w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu krmin - Vanjo bodo vložili 600.000 evrov Nova pokrajinska vinoteka izložba za vrhunsko ponudbo »Za ta projekt smo se zavzeli, ker vanj verjamemo. Nova ustanova bo postala referenčna točka za promocijo celotnega pokrajinskega prostora in njegovih vrhunskih proizvodov: če želimo biti na tem področju učinkoviti, tovrstno središče nujno potrebujemo.« Tako pravi Robert Princic, predsednik Konzorcija Collio, ki je skupaj z goriško Trgovinsko zbornico in Občino Krmin glavni akter projekta razširitve in okrepitve ponudbe krminske vinoteke. Spremenili jo bodo v ustanovo pokrajinske razsežnosti, ki bo predvsem izložba za vrhunska vina, pa tudi za druge kakovostne ga-stronomske izdelke, ki so značilni za goriški prostor. »Partnerji vinoteke bodo lahko postali vsi vinarji, ki delujejo na območju goriške pokrajine. Hkrati bo vi-noteka pomembna promocijska točka tudi za vse druge lokalne izdelke, od sirov do pršuta in medu. Skratka: turistom in drugim obiskovalcem bomo tu predstavljali vse, kar imamo posebnega in kakovostnega,« pravi Princic. Sedež vinoteke bo ostal na Trgu XXIV Maggio v Krminu, prostore pa bodo preuredili in razširili. Bodoča pokrajinska vinoteka bo namreč zasedala tudi del dvorišča palače Locatelli, v kateri ima sedež Občina Krmin. Naložba bo znašala okrog 600.000 evrov: osnutek projekta in poslovni načrt je že izdelal Konzorcij Collio, za pripravo dokončnih načrtov in izvedbo del pa bo poskrbela Trgovinska zbornica. »Levji delež finančnih sredstev bo zagotovila Dežela Fur-lanija - Julijska krajina, preostalo pa zbornica. Prva je v zadnjem proračunu namenila projektu 400.000 evrov: polovico prispevka bo Trgovinska zbornica dobila letos, drugo polovico pa leta 2017. Preostali denar - dodatnih 200.000 evrov - namerava Trgovinska zbornica črpati iz Goriškega sklada,« pravi krminski župan Luciano Patat, po katerem je Trgovinska zbornica osnutek projekta že po- Pokrajinska vinoteka v Krminu bumbaca sredovala deželnim uradom s ciljem, da čim prej potrdijo prispevek in omogočijo nadaljevanje postopka. Kdaj pa se bodo dela začela? »Upam, da čim prej,« pravita Princic in Patat. Zupan izpostavlja, da bo moralo načrt odobriti tudi spomeniško varstvo, saj se občinska palača Locatelli nahaja v zgodovinskem mestnem jedru. »Pred začetkom obnove prostorov bo gotovo minilo več mesecev; gre namreč za javno delo, kar pomeni, da bo treba najprej objaviti razpis za izbiro načrtovalca, nato pripraviti predhodni, dokončni in izvršilni načrt, ob koncu pa prek javne dražbe izbrati še izvajalca del,« zaključuje Luciano Patat. (ale) Junija odprtje nove infotočke družbe ENI Družba ENI naj bi junija končno odprla informativno točko, kjer bodo goriškim odjemalcem nudili vsa potrebna pojasnila o računih za plin. Da bodo info-točko odprli, so predstavniki družbe ENI včeraj potrdili predstavnikom občine, potem ko so s to odločitvijo pred približno enim mesecem seznanili župana Ettoreja Romolija. Medtem pa se polemike, ki so jih sprožili po ocenah občanov previsoki računi za plin, še niso polegle. Odbor Po- norelih računov (Bollette pazze) nadaljuje s svojim delom in napoveduje, da se bo »bitka« za pravice odjemalcev plina še zaostrila. V zadnjih tednih je odbor zaprosilo za pomoč preko 170 občanov, »vrtoglavih« položnic za plin družbe ENI, ki so jih pregledali in shranili, je že preko 500. »Srečali smo se s strokovnjakom svetovalnice Sportello unico energia. Potrdil nam je, da je bil postopek vodenja reklamacij, ki smo jih doslej vložili, pravilen. Za nekatere "hujše" primere pa razmišljamo o prizivu na tožilstvo,« pravi Donatella Gi-roncoli. Odbor namerava sredi maja prirediti še eno javno srečanje v Ločniku. (ale) Sobota, 16. aprila 2016 APrimorski ~ dnevnik tržič - V ladjedelnici 10 tisoč delavcev se bori s časom V tržiški ladjedelnici Fincantieri poteka s polno paro opremljanje potniške ladje Carnival Vista, ki jo morajo konec meseca oddati ladjarju, saj jo prvo križarjenje čaka že prvega maja. Takrat bodo potniki na njenem krovu odpluli proti Barceloni, kamor bodo dospeli po postankih v Dubrovniku, Atenah, Iz-mirju v Turčiji, na Kreti, Malti, v Paler-mu, Civitavecchii, Livornu in Marseillu. Pri opremljanju ladje in pri zadnjem delu proizvodnega procesa sodeluje skoraj deset tisoč delavcev, ki so zaposleni tako v ladjedelnici kot pri številnih podizvajalskih podjetjih. Ker imajo pred sabo še kar nekaj dela, je pod vprašajem tudi svečanost ob oddaji ladje naročniku, ki je predvidena za 30. april. V preteklosti so tovrstno slovesnost enkrat že odpovedali; to se je zgodilo leta 2008, ko se je tik pred zaključkom gradnje smrtno poškodoval delavec. Da bi pohiteli, so na delu vsi razpoložljivi delavci, v Tržič so poklicali tudi nekaj podizvajalskih podjetij iz drugih ladjedelnic po Italiji, obenem se je na delo začasno vrnilo tudi nekaj upokojenih vodilnih uslužbencev. V prejšnjih dneh so poskusno plovbo izpeljali ponoči; na krovu so bili tudi predstavniki naročnika, ki so bili z delovanjem ladje zadovoljni. Manj zadovoljni so bili sindikalni predstavniki, saj so sindikati in vodstvo ladjedelnice Fincantieri leta 2006 podpisali dogovor, da bodo poskusne plovbe opravljali izključno podnevi. »Ladja bi se morala vrniti v ladjedelnico v dnevnih urah, saj je le tako zagotovljena varnost delavcev,« poudarjajo sindikati. Vista je s 133.500 bruto registrskimi tonami največja ladja, ki jo je družba Fincantieri doslej zgradila za koncern Carnival. Dolga je kar 321 metrov, na njenem krovu bosta potnikom na voljo celo kolesarska steza in vodni park s 137 metrov dolgim toboganom. gorica - Peterin (SKGZ) »Obisk volišč hkrati pravica in dolžnost« »Udeležba na vsakem referendumu je nadvse pomembna, saj referendum predstavlja najvišjo obliko demokratičnega soočanja družbe, ko vsak državljan neposredno izrazi ali se strinja z določenim ukrepom oziroma odločitvijo ali ne. Pri SKGZ-ju smo zaskrbljeni zaradi nizkih odstotkov volilne udeležbe tako v Italiji kot v Sloveniji na katerihkoli volitvah, naj bodo to lokalne ali evropske. Številni razlagajo, da je to simptom antipolitike, smo pa prepričani, da se svoje mnenje, tudi kritiko politiki najbolje izrazi ravno z udeležbo na glasovanjih,« pravi David Peterin, pokrajinski predsednik SKGZ za Goriško, ki je prepričan, da je obisk volišč tako pravica kot dolžnost državljanov. »Pred sabo moramo vedno imeti jasno dejstvo, da odločitev bo padla z nami ali brez nas; ko se odpovedujemo glasovanju, prepuščamo drugim, da odločajo o nas«, pravi Peterin, ki vabi vse državljane, naj se udeležijo jutrišnjega referenduma o naftnih vrtinah in glasujejo po svojih lastnih prepričanjih. »Ne glede na to, ali bi glasovali za "da" ali za "ne', naj izrazijo svoje mnenje, saj je ravno preverjanje mnenja državljanov cilj referendumske pobude, s katero k sreči razpolagamo v naši pravni ureditvi. Nizki odstotki udeležbe na volitvah ne kažejo na zdravo in zrelo demokratično družbo, zato v nedeljo vsi na volišča,« poziva Peterin. Ronška občinska svetnika Luigi Bon (SKP) in Massimiliano Violin (SEL) pa državljane pa pozivata, naj se udeležijo referenduma in naj glasujejo »za«. Po njunih besedah se mora Italija odpovedati vrtinam za pridobivanje nafte in zemeljskega plina in mora več pozornosti namenjati obnovljivim virom energije. K udeležbi na referendumu poziva tudi goriški občinski svetnik liste Per Gorizia Fabrizio Oreti. »Ne odpovedujmo se pravici do demokratičnega izražanja svojega mnenja,« poudarja goriški občinski svetnik. gorica - Srečanje v slovenskem višješolskem centru »Dobra šola« in dijaki Sindikat FLC-CGIL in združenje Proteo Fare sapere povabila na pogovor tudi Blažinovo, Fasiolovo in Panaritijevo Obvezna delovna praksa za višje-šolce, nov odlok o pravici do izobrazbe, naložbe v šolske gradnje: to so nekatere izmed tem, o katerih je včeraj dopoldne tekla beseda v avditoriju slovenskega višješolskega centra v Gorici, kjer je sindikat FLC-CGIL v sodelovanju z združenjem Proteo Fare sapere priredil srečanje o stanju in perspektivah šolstva v Italiji. Srečanje je bilo odprto javnosti, namenjeno pa je bilo predvsem dijakom zadnjih dveh letnikov višjih srednjih šol iz goriške pokrajine. Med udeleženci so bili tudi dijaki slovenskih višješolskih smeri, ki imajo sedež v Puccinijevi ulici. O reformi šolstva, znani pod imenom »dobra šola«, so spregovorili slovenska poslanka v rimskem parlamentu Tamara Blažina, goriška senatorka Laura Fasiolo, deželna odbornica za šolstvo Loredana Panariti, državni tajnik sindikata FLC-CGIL Domenico Panta-leo ter krajevna predstavnika sindikata Adriano Zonta in Fabiana Perco. Navzočim je dobrodošlico uvo- Z včerajšnjega srečanja doma izrekla ravnateljica licejskega pola Trubar-Gregorčič Elizabeta Kovic, nakar so organizatorji in gostje predstavili novosti, ki jih je prinesla reforma šolstva. »Zaustavili smo se zlasti pri Sobota, 16. aprila 2016 GORIŠKA nova gorica - Obnovili so jo po lanskem tragičnem dogodku Carinarnica z novimi uporabniki V okviru Goriških dni knjige bo vrata krstno odprla prenovljena carinarnica na Erjavčevi ulici. Društvo humanistov Goriške bo tam 21. aprila ob 20. uri gostilo predstavitev knjige Milo-vana Bilasa Anatomija neke morale. Občina je te dni objekt predala v uporabo Društvu humanistov Goriške, KUD Krea, Kinoateljeju, Kinokašči in Društvu primorskih arhitektov. »Prenovo smo končali, objekt smo že predali v uporabo,« potrjuje Marinka Saksida, načelni-ca oddelka za družbene dejavnosti na novogoriški mestni občini. Spomnimo naj, da je bil objekt močno poškodovan v lanskoletnem tragičnem dogodku, ko se je v objekt z avtomobilom zaletel 29-letni moški in v njem zgorel. Občina je tik pred dogodkom že bila v fazi izbire izvajalca za prenovo objekta, a se je zadeva zaradi ocenitve škode in prilago- ditve obnove zaradi nenačrtovane sanacije podrtega vogala, zavlekla. »Po nekaj letih projektiranja smo z občino končno ta prostor sestavili skupaj. V tem mesecu smo dobili ključe in pripravljamo prostor in program. Računamo, da bo uradna otvoritev v maju, z dogodkom v okviru Goriških dni knjige pa bomo ta prostor na robu mesta oziroma prostor na sredini med dvema mestoma - kakor gledamo - že prej predstavili javnosti,« je včeraj po- vedal Miha Kosovel. V bodoče novi uporabniki carinarnice računajo, da bo objekt postal prostor srečevanja različnih nevladnih organizacij, samostojnih umetnikov, prostor za ustvarjanje skupnih, tudi čez- mejnih projektov, okroglih miz, filmskih večerov. »To je sicer majhen prostor, a je na zelo pomembni lokaciji, kjer bomo slab spomin ločevanja čistili z novo prihodnostjo združevanja,« napoveduje Kosovel. (km) gorica - Na tržaško-furlanskem kabaretnem derbiju Nasmejali so se do solz Nastopila sta prekaljeni komik Sdrindule in mladi Tržačan Dino Bronzi - Večer je bil vključen v festival Komigo Polna dvorana Kulturnega doma je v četrtek z navdušenjem spremljala predstavo iz letošnjega niza Komigo. Na odru sta se predstavila že star znanec Kulturnega doma, odlični furlanski komik Sdrin-dule, in mladi tržaški burkež Dino Bron-zi, ki se je pred nekaj leti odločil stopiti na pot očeta, že preminulega tržaškega komika Luciana Bronzija. Njima je na odru delal družbo še glasbenik Daniel, ki se je tudi pogosto vklapljal v pogovore med glavnima akterjema predstave. Uvodoma je publiko pozdravil predsednik kulturnega doma Igor Komel, ki je izrazil zadovoljstvo, da se letošnji Komigo več kot uspešno odvija. Glede dvoboja med Trstom in Vidmom je povedal, da je povsem naravno, da se tako srečanje odigra na nevtralnem igrišču, ki je v tem primeru Gorica. Kot rečeno je šlo za neke vrste der-bi med Trstom in Vidmom, ki je izpostavil dobršen del lastnosti in posebnosti ljudi iz mesta ob morju in raznih krajev Furlanije. Pogovorni jezik je bil deloma italijanščina in deloma italijansko tržaško narečje, v manjši meri tudi furlanščina. Najprej sta komika nastopila ločeno, na kon- Nasmejana publika (levo); Dino Bronzi, Daniel in Sdrindule (desno) foto j.k. cu sta si jih na odru »dajala« skupaj. Prvi je pred publiko stopil Bronzi, ki se je z raznimi dovtipi in šaljivimi pripovedmi dotaknil raznih situacij, ki tako ali drugače spremljajo in celo »narekujejo« naše življenje. Veliko prostora je namenil T V reklamam, ki hočeš-nočeš pogojujejo naše življenje. Največ smeha je izvabila pripoved Kitajca, ki je na Krasu odprl osmico z imenom »Cin cin de Mon ru pin«. Med predstavitvijo svoje dejavnosti, je Kitajec opisal tudi jedilni list, nekako mešanico kitajskih in kraških jedi. V drugem dele predstave je oder zasedel Sdrindule, ki se s kabaretom ukvarja že polnih 36 let, vendar še ne namerava nehati. Nekaj pikrih je namenil Furla-nom in Tržačanom, ni pozabil na karabi- njerje, pa na kirurge in sploh zdravnike, na viagro in odnose med moškimi in ženskami; svoje so si prislužili tudi nerodni roparji in »učeni« enologi. Šale so letele na račun plesa, pokopališč, pa o gostilničarju Fritzu iz Kanalske doline, in še in še. Sdrinduleju nikoli ne zmanjka, saj zna iz vsake malenkosti potegniti šaljivo misel ali prispodobo. V svoje pripovedi in pevske vložke zna vključiti tudi publiko, ki je vseskozi aktivno spremljala dogajanje na odru. V zadnjem delu sta komika s »skupnimi močmi« še dodatno spravljala v smeh navdušeno dvorano. Sdrindu-le se je od publike poslovil z resno mislijo: katerokoli pero bo znalo napisati načrte za prihodnost, nobena radirka pa ne more zbrisati preteklosti! (vip) šempeter - Pomladni koncert Radia Robin V Hit Šport center prihaja Severina V soboto, 23. aprila, ob 21.30 bo v Hit Šport Centru v Šempetru pri Gorici nastopila hrvaška glasbena zvezdnica Severina. Dogodek sodi v sklop Pomladnega koncerta Radia Robin. Severina v zadnjem času podira vse rekorde priljubljenosti. »Njene zadnje štiri skladbe si je na YouTube kanalu ogledalo kar neverjetnih 80 milijonov ljudi! Severina je kraljica odra in z največjim veseljem zabava oboževalce, ki se je ne morejo in ne morejo naveličati,« pravijo organizatorji večera. Svojevrsten glasbeni dogodek v Šempetru prireja Radio Robin,v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici in kulturno zadrugo Maja iz Gorice (v sklopu 18. glasbenega festivala Across the border). Vstopnina znaša 18 evrov v pred-prodaji do razprodaje paketa, 23 evrov pa na dan dogodka. Predprodaja vstopnic poteka na spletni streni www.mojekar-te.si. Del izkupička od prodanih vstopnic bo namenjen za nakup novega EKG aparata, ki bo na voljo v Pro Bono ambulanti za Goriško. Pevka Severina Štandreški otroci v Palmanovi Štandreški petošolci pri upraviteljih avtoceste in prometnih policistih Kaj moramo storiti, če se nam na avtocesti pokvari avto? Koga moramo klicati na pomoč? Kako moramo ravnati v primeru nesreče? Kdo skrbi za varnost na avtocesti? Čemu služijo obcestne ograje? Odgovorom na ta in številna druga vprašanja so v prejšnjih dneh prisluhnili učenci petega razreda osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža, ki so se udeležili ene izmed učnih ur o varnosti na cestah v priredbi podjetja Autovie Venete in prometnih policistov. Od leta 2006 do danes je sedež podjetja Autovie Venete v Palmanovi obiskalo preko tri tisoč otrok. Mladi obiskovalci najprej prisluhnejo krajši razlagi o delovanju podjetja, zatem se odpravijo na ogled raznih službenih vozil; zaposleni jim razkažejo tudi operativno-komuni-kacijski center, kjer preko videokamer nadzirajo promet na avtocestnem omrežju. Zatem otroke nagovorijo še prometni policisti, ki jim pokažejo tudi svojo opremo in vozila. Med obiskom štandreških osnovnošolcev so posneli tudi krajši video, ki ga je podjetje Autovie Venete naložilo na svojem spletnem kanalu Youtube. Povezava je na voljo tudi na našem Facebook profilu primorskiD. / Primorski GORIŠKA Sobota, 16. aprila 2016 17 gorica-sovodnje - Goričanka lažje ranjena v prometni nesreči Trk pri letališču Na državni cesti št. 55 med občinama Gorica in So-vodnje se je včeraj dopoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je bila lažje ranjena 51-letna Goričanka. V nesrečo so bili vpleteni trije avtomobili - Opel astra, Citroen picasso in BMW 320 - , vzrok trčenja naj bi bila izsiljena prednost. Nesreča se je zgodila okrog 10. ure v bližini goriškega letališča. Voznik enega izmed vpletenih avtomobilov naj bi pripeljal na državno cesto št. 55 iz parkirišča enega izmed podjetij, ki delujejo nasproti letališča, pri tem pa ni dal prednosti avtomobiloma, ki sta ravno v tistem trenutku pripeljala mimo. Med avtomobiloma Citroen in Opel je prišlo do silovitega čelnega trčenja - prednji del obeh vozil je popolnoma uničen -, medtem ko na avtomobilu BMW ni bilo velike materialne škode. Zdravniško pomoč je potrebovala le 51-letna voznica avtomobila Citroen: na prizorišče nesreče je prihitela služba 118, ki jo je odpeljala na pregled na urgenco goriške bolnišnice. Ženska je dobila le lažje poškodbe. Na kraj so prišli tudi goriški kara-binjerji, ki preučujejo okoliščine nesreče, in goriški gasilci. Državna cesta št. 55 je bila zaradi nesreče tudi nekaj časa zaprta za promet. Uničeni Citroen picasso bumbaca gorica - Odbor #noBiomasseGo sprašuje »Do kdaj bodo veljavna dovoljenja za gradnjo?« Predstavniki odbora #noBio-masseGo sprašujejo predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghet-to, ki po njihovih besedah med referendumsko kampanjo izstopa kot zagovornik zelene ekonomije, do kdaj bodo veljavna okoljska dovoljenja za gradnjo štirih industrijskih obratov, in sicer obrata za predelavo aluminija, obrata za ravnanje z odpadki in dveh termoelektrarn na biomaso, ki jih v okviru projekta Three Shades of Green načrtujejo v Tržaški ulici v Gorici. Okoljevar-stveniki opozarjajo, da so pred meseci na nepravilnosti v načrtih za štiri obrate opozorili javno tožilstvo, ki je zatem sprožilo preverjanje. »Medtem ko se pristojnosti pokrajine selijo na deželo in občine in medtem ko se za goriško občino ne ve, ali še naprej vodi postopek, za katerega je pristojna, sprašujemo predsednika Gherghetto, do kdaj bodo načrti za štiri obrate veljavni. Njihova veljava je namreč odvisna od štirih datumov, ki so vezani na vložitve prošenj za pridobitev okoljskih dovoljenj za gradnjo, in sicer 4. april 2014 za obrat za predelavo aluminija, 13. april 2015 za obrat za ravnanje z odpadki, 24. april 2013 za južno termoelektrarno in 17. junij 2015 za severno termoelektrarno, ki bi morala biti povezana na sistem ogrevanja stanovanj na daljavo. Zahtevamo javne odgovore. Zanima nas, ali so se dela že začela, ali so investitorji zaprosili za podaljšanje veljavnosti dovoljenj za gradnjo in ali so določili, katerega od treh projektov za ogrevanje na daljavo bodo uresničili,« sprašujejo predstavniki odbora #noBiomasseGo. gorica - Čezmejno sodelovanje Besedam naj sledijo oprijemljivi ukrepi Udeleženci srečanja Prejšnji teden se je v hali ustanove Ar-cobaleno na Rojcah odvijalo srečanje v okviru dejavnosti in načrtov EZTS - Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki ga je priredila mestna sekcija Demokratske stranke v sodelovanju s socialdemokrati iz Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe. Namen je bil in ostaja spodbuditi premišljanje o prihodnosti goriškega prostora. Stranki sodelujeta v evropskem parlamentu in imata podobna izhodišča v preteklosti, sodelujeta v sedanjosti in sta usmerjeni v enako prihodnost. Potrebno je na novo razmisliti smernice in izbire, saj potrebujeta obmejni in hkrati povezani območji nov zagon na vseh področjih bivanja: v kulturi, prometnih povezavah, upravljanju teritorija, konkurenčnosti, privabljanju vlagateljev, turistov in mladih... Takšna in podobna izhodišča so posredovali okrog štiridesetim prisotnim vsi uvodničarji in hišni gostitelj ter že spet uporabili besedno igro o meji, ki v naravi izginja, ona druga v glavah pa še vedno obstaja. Po ducatu let od Prodijevega obiska pred Severno postajo je ta retorična cvetka še vedno uporabna, a postaja utrujajoča in patetična. Podobno velja za pozive, da je potrebno končno preiti iz teoretične analize v prakso. Potreben je skupen teritorialni plan, prostori ustanove Arcobale-no pa lahko postanejo kraj srečevanj, snovanj, dogovarjanj in seznanjanja z izhodišči in možnostmi. Nato pa ni sledilo morda oblikovanje predlogov ali vsaj zamisli, temveč je dnevni red predvideval predstavitev komparativne analize prednosti med Vidmom, Koprom, Ljubljano, Trstom in območjem goriške EZTS, ki je bila opravljena pred dvema letoma in predstavljena pred več kot enim letom v isti hali iste ustanove s projekcijo istih prosojnic na velik ekran. Po mnenju enega od uglednih udeležencev je srečanje vseeno bumbaca bilo koristnejše in prodornejše od istočasnega posveta, ki je v Gorici potekalo o prehranjevanju v obdobju grofov Coronini (sic!). Vsekakor obstaja namen poiskati strategijo ozemeljske kohezije! Zadolženi raziskovalec ni prisotnim posredoval učinkovitih povzetkov, iz katerih bi se lahko razvila razprava, temveč je namesto petih do sedmih podatkov za vsako projekcijo nizal gosto izpolnjene razpredelnice, ki jih je črto za črto pojasnjeval vključno z desetinami številk in odstotkov. Sledilo je prevajanje vsake postavke v slovenščino. Pri raziskavi je tri leta nazaj sodelovalo štirinajst ustanov iz Slovenije, Furlani-je Julijske krajine, Veneta in Emilie Roma-gne. V čem sta zadnji dve deželi vešči glede goriške obmejnosti je podpisanemu bila neznanka že lani in ostaja tudi letos. Zvedeti je bilo mogoče, da je raziskava upoštevala šest vrednotenj, in sicer konkurenčnost, človeški kapital, okolje, mobilnost, politično soudeležbo in kakovost storitev; nadalje štiriindvajset dejavnikov »smartness« (pametnosti) in petinšestdeset podrobnejših pokazateljev. Na splošno ima najboljše rezultate Videm, ki mu sledi Ljubljana, nato Trst, obmejna Goriška in Koper. Na Goriškem prednjačimo z zelenimi površinami, sledi Ljubljana, a glede ogljikovega dioksida v zraku je Goriška na drugem mestu, takoj za Koprom. Zelo je zadovoljivo stanje glede skrbstva ostarelih občanov in prizadetih oseb, razširjenost kriminala ne minimalna, predvidena življenjska doba je v ožjem Posočju 80,8 let, daljša je v Vidmu. Na začetku tega desetletja se je začela nižati količina urbanih odpadkov itd. itn. Pomembno, zanimivo in koristno bo slediti oprijemljivim ukrepom, ki bodo prednostne postavke goriškega območja vneslo na tržišče, šibkejše pa izboljšalo. Aldo Rupel ajdovščina - Branko Marušič posvetil monografijo Karlu Lavriču Pravnik in narodni buditelj Leta 1864je dal pobudo za ustanovitev ajdovske »čitavnice« - Zagovarjal je enakopravnost slovenščine Branko Marušič z monografijo o Karlu Lavriču foto km. renče - Z dresom Barcelone Messi obdaril malega Reneja »Moje srce bo počilo od sreče. Hvala Leo Messi in fundaciji, naša hvaležnost je neskončna,« je ganjena zapisala Amela Talic, mama malega Reneja na svojem Fa-cebook profilu. Rene je od svojega nogometnega idola oziroma fundacije Leo Messi namreč prejel paket, v katerem je bil dres Barcelone z Messijevim podpisom. Darilo je dečka, ki obožuje nogomet, izjemno razveselilo. Tako zelo, da še spi v njem, je na družabnem omrežju še zapisala njegova mama. Rene se je rodil z deformacijo desne nogice. Slovenski zdravniki so bili mnenja, da je treba takšno stopalo amputirati, Renejevi starši pa so v tujini našli zdravnika, ki mu je z operativnim posegom nogico rešil. Ker je bila operacija precej draga, se je njegova mati tedaj obrnila na slovensko javnost, ki je pomagala zbrati sredstva za poseg v Združenih državah Amerike. K humanitarni akciji je pristopil tudi Kulturni dom v Gorici, ki so se mu nato pridružili številni goriški Slovenci, razne slovenske ustanove in vrtci. Deček po uspešni operaciji v Ameriki zelo dobro okreva, (km) Rene z dresom Barcelone V Ajdovščini je bila 17. aprila 1864 slovesno odprta Čitavnica v Ajdovšni, kot se je imenovala predhodnica današnje Lavričeve knjižnice. Pobudnik ustanovitve je bil dr. Karel Lavrič, pravnik in narodni buditelj. 150-letni-co so v knjižnici zaznamovali z osrednjo prireditvijo, z izdajo zbornika in s Festivalom slovenskih bibliobusov. »Tedaj še nismo slutili, da ugledni zgodovinar dr. Branko Marušič zaključuje besedilo za monografijo o našem ustanovitelju z naslovom Doktor Karel Lavrič (1818-1876) in njegova doba. Ko je beseda dala besedo, smo se uspeli tudi dogovoriti za soizdajateljski projekt z ZRC SAZU,« je ob četrtkovi predstavitvi Marušičeve monografije o Lavri-ču, s katero so v knjižnici zaokrožili praznovanje jubileja, povedal Artur Lipovž, direktor omenjene knjižnice v Ajdovščini. Zgodovinar Branko Marušič je o Karlu Lavriču gradivo zbiral dlje časa, preden se je pred dvema letoma odločil za pisanje monografije. »Lavrič je oseba iz naše preteklosti, ki je vredna, da jo predstavimo tudi današnjim generacijam. Kajti v našem spominu ni nikoli ugasnil, se je pa ta spomin nekoliko zmanjševal,« je na predstavitvi monografije poudaril Branko Marušič in dodal: »Za življenja je bil Lavrič zelo pomembna osebnost, zelo je bil popularen, zlasti med primorskimi Slovenci. Živel je sloves najpomembnejšega primorskega politika druge polovice 19. stoletja. Ta spomin se je ohranil tudi še po smrti. Leta prinašajo seveda tudi pozabo, ni bil pa nikoli povsem pozabljen, saj je občasno o njem izhajalo gradivo, ob jubilejih njegovega rojstva in smrti so izhajali časopisni članki, leta 1948 mu je bil celo postavljen spomenik v Novi Gorici ... Ni bil pozabljen, vredno pa se mi je zdelo, da se njegovo življenje v celoti prikaže na monografski način.« Marušič poudarja še Lavričevo vlogo pri uveljavljanju prvega slovenskega političnega programa, ki je nastal leta 1848. »Ta program je obsegal ze-dinjeno Slovenijo, uveljavitev slovenskega jezika v javnosti kot enakopraven jezik ter to, da Slovenci svojo politično dejavnost še vedno uokvirjajo v sklopu avstro-ogrske monarhije. Lavrič je sledil temu programu, zlasti pri uveljavljanju slovenskega jezika. Začel je s či-talniškim gibanjem, kjer je veliko svojih govorov posvetil prav jezikovnemu problemu enakopravnosti slovenščine,« je še poudaril Marušič. (km) IB Sobota, 16. aprila 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji Posekali bodo deset nevarnih dreves V naslednjih dneh se bosta na območju Nove Gorice izvajala sečnja in spravilo posušenih dreves. Včeraj je bilo v Cankarjevi ulici odstranjeno eno drevo, predvidoma v drugi polovici prihodnjega tedna pa bo odstranjenih še devet dreves, in sicer v Erjavčevi ulici, v Ulici Ivana Regenta ter v Trubarjevi in Kidričevi ulici. Odločitev o sečnji je bila sprejeta na podlagi izsledkov rednih preverb, pa tudi na podlagi opozoril meščanov. Med terenskim ogledom je bilo ugotovljeno, da je deset dreves v mestu tako oslabelih, da predstavljajo potencialno nevarnost zaradi možnosti padca na javne površine oziroma povzročitve materialne škode ter ogrožanja človeških življenj. »Omenjeni poseg je namenjen zgolj reševanju problema najbolj prizadetih dreves v mestu, ki potencialno ogrožajo ljudi in okolico, nikakor pa ne krčenju zelenih površin. Nova Gorica je zeleno mesto in takega želimo tudi ohraniti, zato bomo v prihodnje nadaljevali z zelenimi ukrepi, kamor sodijo tudi nove zasaditve rastlin,« zagotavljajo na novogoriški mestni občini. (km) Podelili 177 štipendij Na Fundaciji Goriške hranilnice so letos prejeli 263 prošenj za štipendije za dijake iz manj premožnih družin, ki obiskujejo višjo srednjo šolo. Potem ko so preverili vse prošnje, so med 177 prosilci razdelili40.000 evrov prispevka. Začetno so predvidevali, da bo vsaka štipendija vredna 400, ker je bilo prošenj toliko, pa so se odločili, da med prosilci razdelijo nižje zneske, tako da podprejo višje število dijakov. Večer z Lorello Klun Fotoklub Skupina75 prireja v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.30 fotografski večer s članico in lektorico pri združenju FIAF Lorello Klun, ki bo predavala na temo »Street Photo-graphy«. S pomočjo video projekcije bo predstavila zelo priljubljeno zvrst poulične fotografije. Predavanje bo v italijanščini in je brezplačno ter odprto vsem. Sledila bo diskusija. Za pojasnila je na voljo naslov elektronske pošte info@skupina75.it. Kolesarski vzpon na Vrh S sovodenjske občine so sporočili, da bo zaradi kolesarskega vzpona za prvo trofejo Odporništva danes med 15.15 in 17. uro zaprta prometu cesta za Vrh, in sicer od Gabrij - Trg Neodvisnosti - do osnovne šole na Vrhu. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. fî Razstave ~M Koncerti DNEVA PODMORNIČARSTVA V PIVKI bosta danes 16., in v nedeljo, 17. aprila, 10.00-18.00 v Parku vojaške zgodovine Pivka (Kolodvorska 51) v Sloveniji. Razstavljeni bodo tanki, letala, razno težko orožje, možen bo notranji ogled podmornice P913; www.parkvojaskezgodovine.si, in-fo@parkvojaškezgodovine.si. tu Kino SVIREL: 8. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival za soliste ter komorne skupine: v Gradu Kromberk danes, 16. aprila, ob 20.30 »Čembalo v kontrastih s harmoniko« (Pavao Mašic, čembalo in Harmonikarskior-kester KGB Maribor). Program na www.upol.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v nedeljo, 17. aprila, ob 18. uri nastopil tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v sklopu niza prireditev, ki jih ob prazniku osvoboditve prireja tržiška občinska uprava v sodelovanju z VZPI-ANPI in centrom Leopoldo Gasparini. UTE - Univerza za tretje življenjsko obdobje iz Gorice prireja deželno zborovsko revijo »Bruno Leon« v nedeljo, 17. aprila, ob 16. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo zbori UTE iz Gorice, Cervignana, Krmi-na, Manzana, Tržiča, Nove Gorice, Trsta in Vidma. V TRŽIČU v občinski galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour 44 iz niza »Galleria musicale«: v nedeljo, 17. aprila, ob 11. uri bo koncert tria Ari-storio (Francesca Somma, violina; Davide Forti, violončelo in Mose An-drich, klavir). V nedeljo, 24. aprila, ob 11. uri bosta nastopila harmonikaš Stefano Bembi in saksofonist Tomaž Nedoh. Prodaja vstopnic (1 evro) do ponedeljka, 11. aprila, pri blagajni občinskega gledališča ali v občinski knjižnici. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.45 nastop orkestra Opera Giocosa del FVG z Donizzettijevo komično opero »Rita, ou le mari bat-tu«; informacije in rezervacije na li-pizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); www.li-pizer.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.15 koncert pianista Alexandra Gadžijeva; informacije po tel. 00386-53354010, blagajna@kulturnidom-ng.si. GRAJSKE HARMONIJE na Gradu Kromberk: koncert »Večer samospevov«, ki je v mesecu februarju odpadel zaradi bolezni, bo v četrtek, 21. aprila, ob 20. uri. Nastopata Elvira Hasa-nagic (sopran) in Aleksandra Pavlovič (klavir); informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, tel. 00386-53354010, blagajna@kulturnidom-ng.si. 9 Šolske vesti POLETNI JEZIKOVNI KAMP V LJUBLJANI za srednješolke in srednješolce iz Gorice in Trsta organizira od 22. do 28. avgusta goriški Dijaški dom v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program (Hiša eksperimentov, Narodna galerija, vodni park Atlantis, pohod na Rožnik, druženje z vrstniki iz Ljubljane itd.); informacije in vpisovanje do zasedbe mest (število je omejeno) po tel. 0481-533495 (v popoldanskih urah). UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice obvešča, da potekajo dnevi odprtih vrat do konca akademskega leta, ki bo v petek, 13. maja; informacije na tajništvu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici, tel. 0481-532101. V UČILNICAH ZAVODA CANKAR ZOIS VEGA v Ul. Puccini 14 v Gorici bo roditeljski sestanek v sredo, 20. aprila, med 17. in 19. uro. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ prireja srečanje za starše »Vzgoja za odgovornost« v četrtek, 21. aprila, ob 17.30 v Dijaškem domu v Svetogorski ulici (Ul. Montesanto) 84 v Gorici, predaval bo priznani psiholog Aleksander Zadel; informacije po tel. 0481-533495, www.dijaskidom.it, vstop prost. M Izleti Gledališče DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.20 -19.50 - 21.45 »Il libro della giungla«. Dvorana 2: 15.45 »Un bacio«; 17.30 -20.00 »Una notte con la regina«; 21.50 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«. Dvorana 3: 15.20 »Mister Chocolat«; 17.30 - 19.50 - 22.10 »Veloce come il vento«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 16.40 -18.30 - 20.20 - 22.15 »Il libro della giungla«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.10 »Nonno scatenato«; 22.15 »Crimi-nal«. Dvorana 3: 15.40 - 19.50 »Il libro della giungla« (digital 3D); 17.40 - 22.00 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«. Dvorana 4: 16.00 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 18.10 - 20.30 - 22.10 »Nemiche per la pelle«. Dvorana 5: 16.00 - 20.15 - 22.15 »Hardcore«.18.00 »Un bacio«. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 7. maja, enodnevni izlet v Avstrijo z ogledom Minimundusa, hiše plazilcev, postankom v turističnem letovišču v kraju Vrba-Vel-den in sprehodom ob Vrbskem jezeru; informacije po tel. 338-8962776 (Franco od 14.00 do 22.00) in 3335746178 (Fabio od 18.00 do 22.00). BREZPLAČEN VODENI OGLED GORICE v odkrivanju goriške zgodovine v obdobju reformacije in protirefor-macije bo potekal v nedeljo, 17. aprila, z zbirališčem na Trgu Sv. Antona ob 16. uri; obvezna prijava po tel. 3206392571. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da med letom prireja več zanimivih izletov, družabnosti in srečanj, saj je namen društva, da se člani čim več družijo in skupaj preganjajo osamljenost. Zaradi zakonskih predpisov se teh dejavnosti lahko udeležijo samo člani, ki so vpisani v društvo. Dobrodošel je vsakdo, ki se članom želi pridružiti. Če se člani pravočasno ne priglasijo za izlet, kot je navedeno v obvestilih, se lahko zgodi, da izlet odpade. Na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51 se ob sredah od 10. do 11. ure še nadaljuje vpisovanje za izlet v Berlin, ki bo od 12. do 17. septembra. Natančne informacije dobijo člani po tel. 0481884156 (Andrej Faganel) in 0481532092 (Emil Devetak) ter na društvenem sedežu. SPDG prireja v nedeljo, 17. aprila, 2. kolesarski izlet MTB sezone 2016, na Slavnik (zahtevna tura), zbirališče na parkirišču goriškega sejmišča ob 7.30; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), obvezna je čelada, zaželena je prijava udeležencev. SPDG prireja v nedeljo, 24. aprila, izlet na Javoršček (1557 m). Zbirališče ob 6.50 na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici; informacije po tel. 3493887180 (Gabrijel). KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: 8. maja (pohod »Družne sabotinske poti«), 12. junija (udeležba na 45. srečanju obmejnih planinskih društev v Benečiji), 16. in 17. julija (dolina Triglavskih jezer) ter 11. septembra; informacije nudita Fanika (347-6220522, fanika@spdg.eu) in Mitja (338-3550948 ali mitja@spdg.eu). SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja izlet v Kampanijo od 21. od 25. avgusta z ogledom Caserte in Nea-pelja, obiskom obalne ceste Costiera Amalfitana in vulkana Vezuva ter mest Sorrento in arheološkega najdišča Pompeji; informacije in vpisovanje do 30. aprila po tel. 328-9181685 (Ana Saksida) ali 0481-536807 (Katerina Ferletič). NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v torek, 10. maja, ob 20.30 koncert Vlada Kreslina »Če bi midva se kdaj srečala«; informacije in vpisovanje v tajništvu Kulturnega doma v Gorici, tel. 0481- 33288, info@kul-turnidom.it.; vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kulturni-dom.it. PD ŠTANDREŽ prireja v nedeljo, 17. aprila, ob 19. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu pre-miero komedije »Butalci« (Fran Mil-činski) v režiji Emila Aberška. Nastopili bodo igralci mladinskega odseka PD Štandrež. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 16. aprila, ob 20.45 (izven abonmaja) »Caravaggio« Vittoria Sgarbija; informacije po tel. 0481-383602 (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-KAH bo iz niza »Primavera in Arte« danes, 21. aprila, ob 20.30 gledališka predstava »Sospiro d'anima - La sto-ria di Rosa Cantoni«, napisala in nastopa Aida Talliente, glasbena spremljava Davida Ceja. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: plesno tekmovalna prireditev »Bellanda Suite« danes, 16., ob 21. uri in v nedeljo, 17. aprila, od 15.30 dalje; vstopnice pri blagajni eno uro pred začetkom. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 16. aprila, ob 20. uri »Gospa Bovary« (Nebojša Pop Tasic); informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. Ü3 Obvestila ČISTILNA AKCIJA V NARAVNEM REZERVATU Otoka Cona bo v nedeljo, 17. aprila, od 9. ure dalje, organizatorji bodo dali na razpolago rokavice in vreče, ob 13. uri bodo ponudili pa-štašuto. V popoldanskih urah bodo potekale delavnice za otroke; informacije po tel. 333-4056800, inforo-gos@gmail.com. ČISTILNA AKCIJA na območju Moš-čenic (Lisert) bo potekala v nedeljo, 17. aprila, z zbirališčem ob 9.30 na parkirišču pred rimskimi toplicami v Tržiču. Prireja občina Tržič in združenje Rosmann. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 18. aprila 2016, ob 19. uri v Dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu (Ul. Ginnastica 72). VIATORIJEV BOTANIČNI VRT med Pevmo in dolino Grojne bo odprt do četrtka, 2. junija, ob sobotah in nedeljah ter praznikih 16.00-19.00. Vodeni ogledi bodo ob 17. uri, za skupine z vsaj 15 udeleženci tudi med tednom. Informacije in rezervacije po tel. 0481-537111, viatori@fondazioneca-rigo.it, www.aglv.org; vstop prost. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je nov urnik odprtja urada ob ponedeljkih in sredah od 8. do 18. ure nepretrgoma, ob torkih, četrtkih in petkih od 8. do 14. ure. KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro danes, 16. aprila, 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 388-1703122, an-drea.bin@libero.it V KRAJU CASTELNUOVO pri Zagra-ju bo v nedeljo, 17. aprila, ob 11. uri odprtje parka Spomina; www.amici-dicastelnuovo.it. V POKRAJINSKI SEJNI DVORANI na Korzu Italia 55 v Gorici bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 16. uri informativno srečanje o pralnih plenicah; informacije na pannolinoteca@provin-cia.gorizia.it. OBČINA SOVODNJE obvešča, da sta bila odobrena razpisa 2016 za dodelitev prispevkov najemnikom za plačilo najemnin v letu 2015 in najemodajalcem, ki dajejo na razpolago stanovanja manj premožnim najemnikom. Prošnje lahko predložite v občinsko vložišče ob uradnih urah. Skrajni rok za vlogo prošenj poteče 13. maja ob 10.30; informacije na spletni strani www.comune.savogna.go.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice. 0 Prireditve KULTURNO ZDRUŽENJE LIBERTA' TERRITORIO SOLIDARIETA' prireja danes, 16. aprila, ob 9.30 v Kinema-xu v Tržiču posvet na temo reform zadružnih bank. Prisotni bodo podtaj-nik na ministrstvu za ekonomijo Pierpaolo Barretta in predsednik združenja Federcasse Alessandro Azzi. V AJDOVŠČINI: danes, 16. aprila, boljša tržnica in mednarodno srečanje zbiralcev v avli Dvorane prve slovenske vlade; ob 21. uri v Športnem centru Zavoda za šport Ajdovščina koncert Zlatana Stipišica - Gibonnija in ob 21. uri v Kluba Baza koncert skupine Cosmo Daivat. V nedeljo, 17. aprila, ob 7.30 12. Bubin spominski tek in pohod na Javornik, prijave od 7.30 dalje pred Zadružnim domom na Colu, začetek pohoda ob 8. uri; ob 17. uri javno vodstvo po razstavi Mario Palli »Izbrisani odtisi« v Pilonovi galeriji in ob 18. uri koncert okteta Castrum v dvorani prve slovenske vlade. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige »S puško v knjigo - Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945«. Gost večera bo avtor knjige Božo Repe, uvodno misel bo imel Karlo Devetak. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici: v ponedeljek, 18. aprila, ob 18. uri predavanje Irene Šinigoj Batistič »Brez strahu pred nastopanjem«; www.ng.sik.si. SKD HRAST in KD Sovodnje prirejata v nedeljo, 17. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu Jožefa Češčuta v Sovodnjah zborovski večer. Sodelujejo: MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hi-larija Lavrenčiča, MePZ Jakobus Gallus iz Trsta pod taktirko Marka Sanci-na in APZ Univerze na Primorskem pod vodstvom Mirka Ferlana. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju z nižjo srednjo šolo Ivan Trin-ko v torek, 19. aprila, ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici srečanje med dvema generacijama, med starimi starši in vnuki. Ob priložnosti bosta razstava likovnih del in spisov ter zanimiva odrska prireditev. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič prirejata »Srečanje pod lipami« v četrtek, 21. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. Na programu je predstavitev knjige »Skozi ogenj«, ki jo je napisal Stanko Sivec, 90-letni primorski duhovnik po rodu iz Livka. Večer bo vodila urednica knjige Mira Cencič. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 11.00, Olimpia Sal-vatori vd. Antoni (iz Trsta) v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 12.30, Lucia Lupieri vd. Savio (iz bolnišnice ob 12.15) v kapeli pokopališča in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 11.00, Paola Bogari vd. Noachig (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi in na pokopališču. www.primorski.eu1 _dnevnik_ MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Ko se o kulturi odloča v rudniku Darja Kocbek avstrija - Pospeševanje manjšin Povišanja podpor po 20 letih še vedno ni na obzorju ••• Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar nedvomno je najšibkejši člen le-vosredinske vlade Mira Cerarja, zato se ji po nekaj mesecih zatišja spet trese stolček. In vse večja je verjetnost, da bo tokrat morala oditi. V tem tednu se je premier Cerar sestal z njo, ker ni poskrbela za uresničitev sklepov vlade o Rudniku živega srebra Idrija, ki je zaščiten kot kulturna dediščina. Antonijev rov, ki je preurejen v muzej in odprt za oglede, je z dediščino živega srebra vpisan na seznam svetovne dediščine organizacije Unesco. Torej gre za enega najpomembnejših spomenikov v Sloveniji. Sredi marca je Cerarjeva vlada sklenila, da mora javni zavod Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, ki sodi pod okrilje ministrstva za kulturo, začeti izvajati naloge, vključno z vzdrževanem nezalitega dela jame in mo-nitoringom območja rudnika. Center tega ne počne, ker so na ministrstvu za kulturo ocenili, da se ne more ukvarjati z rudarstvom, ki je v pristojnosti drugih ministrstev. Julijana Bizjak Mlakar seveda zavrača očitke, da se ministrstvo za kulturo otepa izvrševanja sklepov vlade. Še več, trdi, da je njeno ministrstvo edino, ki sklepe vlade izvaja, čeprav so bila za njihovo izvajanje zadolžena tudi ministrstva za infrastrukturo, za gospodarstvo in za okolje in prostor. Je pa področje s pravnega vidika izjemno zapleteno, nadalje pojasnjuje ministrica, saj rudarske dejavnosti ni lahko spraviti pod okrilje javnega kulturnega zavoda, ki sodi pod okrilje ministrstva za kulturo. Ta zavod, ki nima nobenega zaposlenega, bi moral po njeni razlagi prevzeti nevarno dejavnost, kakršna je rudarska. Če to res drži, ministrici gre pritrditi, vendar bi na to morala opozoriti že v času priprave sklepov vlade, ki jih gotovo niso pripravljali mimo ministrstva za kulturo. Čas za opozorilo je imela še na seji vlade, ko je ministrski zbor sklepe potrjeval. Ker se takrat, ko je bil še čas, ni oglasila, svojega dela bodisi ne opravlja vestno bodisi za opravljanje funkcije ministrice za kulturo ni sposobna. Zbirka njenih napak in spodrsljajev je očitno zdaj že tako velika, da je tudi predsednik njene stranke upokojenskega Desusa Karl Erjavec ne more več braniti. Po pogovoru z njo namerava oceniti, ali namerava sklepe vlade uresničiti ali ne. »Če jih ne namerava, jaz ne mislim braniti nečesa, kar ni v skladu s politiko vlade,« pravi Erjavec. Julijana Bizjak Mlakar je kot ministrica za kulturo sporna že vse od takrat, ko je postala kandidatka za to funkcijo. Kulturna stroka že vse od takrat opozarja, da za ministrico za kulturo nima ustreznih sposobnosti in znanj. Karl Erjavec in Miro Cerar sta pri njenem imenovanju kljub temu vztrajala. Tako sta soodgovorna za vse napake, ki jih je v dobrem letu in pol, kolikor je na položaju, naredila. Druga ministrica Cerarjeve vlade, ki je v zadnjem času deležna ostrih kritik, je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, ki je iz kvote najmanjše koalicijske stranke Socialni demokrati (SD). Zagovarjati se je morala zaradi primera koroških dečkov. Ta dva dečka je center za socialno delo na hitro odvzel starim staršem in jih dodelil rej-niški družini. Babica dečkov, ki še ne hodita v šolo, je na center poslala vlogo za rejništvo, a so tam ugotovili, da ne izpolnjuje pogojev. A _ Ministrici zaradi tega primera ne grozi, da bi morala zapustiti položaj. Je pa pokazal, da slovenska zakonodaja ne ureja možnosti, ko sorodniki želijo postati rejniki ali posvojitelji otrok. Te pravne praznine ne bi bilo, če bi bil pred štirimi leti sprejet družinski zakonik, ki so ga volivci zavrnili na referendumu. Ob tem ne gre spregledati, da se nad odločitvijo centra za socialno delo glede koroških dečkov najbolj zgražajo tisti, ki so bili najbolj glasni nasprotniki sprejema družinskega zakonika. To so pripadniki koalicije Za otroke gre. Čeprav zatrjujejo, da jih zanimajo izključno pravice otrok, niso opazili, da bi družinski zakonik odpravil pomembno pravno praznino, ko želijo sorodniki posvojiti ali postati rejniki otrok. Koroška dečka potrebujeta rejnika zato, ker sta ostala brez matere. Da jo je umoril, je osumljen njen partner in njun oče, ki je zaradi tega v zaporu. Zaradi tega sta dečka do zdaj živela pri starih starših. Koalicija Za otroke gre teh otrok v času kampanje proti družinskemu zakoniku ni videla, videla je le istospolne pare, ki bi dobili pravico do posvojitve otrok. Takšnih otrok, kot sta koroška dečka, je v Sloveniji vsekakor bistveno več kot otrok, ki bi jih posvojili istospolni pari. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zagotavljajo, da že pripravljajo celovito spremembo družinske zakonodaje. Pri tem izhajajo iz zavrnjenega družinskega zakonika, ključno pri teh spremembah pa je, da želijo zagotoviti večjo zaščito otrok. Očitno sta dva mladoletna dečka morala po izgubi matere s preselitvijo v rejniško družino doživeti še en hud šok, da bo odpravljena sedanja pravna praznina, ko gre za posvojitve in rejništvo otrok. CELOVEC/DUNAJ - Čeprav se podpora avstrijske države za svoje manjšine že 20 let ni spremenila, de facto celo znižala za dobro tretjino, povišanje podpor še vedno ni na obzorju. Predstavnikom sosvetov vseh šest v Avstriji priznanih narodnih skupnosti ta teden na Dunaju je bilo namreč na srečanju z uradniki urada zveznega kanclerja povedano, »da ni realistično, da bi v kratkem prišlo do povišanja sredstev.« Kot je pristojni vodja na uradu, sekcijski šef Gerhard Hesse, povedal, gredo sedaj razmišljanja celo v to smer, da bi razbremenili proračun urada zveznega kanclerja z dotacijami drugih ministrstev, je po srečanju dejal predsednik sosveta za Slovence v Avstriji Nanti Olip od Narodni sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip. Kot je znano, Avstrija koroškim in štajerskim Slovencem od sredi 90-tih let dalje namenja okoli 1,2 milijona evrov letno, vsota pa se je v zadnjih letih celo - čeprav ne znatno - znižala. Koroški Slovenci kot tudi ostale manjšine v Avstriji so v preteklosti naslovili že nešteto prošenj za povišanje, toda brez uspeha. Nazadnje člani sosveta za Slovence na zadnji seji pred mesecem dni. Predstavniki narodnostnih sosvetov so se na sestanku z uradniki na Dunaju vnovič lotili tudi (nerešenega) vprašanja finančnega pospeševanja manjšinskih medijev. Olip je s tem v zvezi odločno odklonil razmišljanja na Dunaju (in tudi v krogih koroških Slovencev), da bi slovenski tednik Novice opustili in v zameno izdajali le še slo- Sobota, 16. aprila 2016 vensko prilogo oz. strani v nemških dnevnikih. Doslej je izhajanje Novic zagotovila R. Slovenije, čeprav je financiranje manjšinskih medijev dolžnost države, v kateri živi manjšina. Vrh tega je rešitev financiranja manjšinskih medijev del dogovora iz leta 2011, ko so koroški Slovenci pristali na kompromisno rešitev pri dvojezičnih krajevnih tablah. Nadaljnja tema pogovorov je bila izobraževalna reforma, saj sprejema ministrstvo za izobraževanje pripombe k osnutku za novi zakon, ki bo urejeval tudi vprašanje jezikovnega pouka narodnih skupnosti samo še do začetka maja. Kot je Olip napovedal, se bodo že v naslednjih dneh predstavniki slovenskih organizacij in pristojne šolske oblasti dogovorili za konkretne pripombe k osnutku, ki zaenkrat ne upošteva manjšine. Ivan Lukan 12. dan odprtih borjačev PLISKOVICA - Razvojno društvo Pliska organizira skupaj s Hostlom Pli-skovica letos že 12. tradicionalno prireditev »Dan odprtih borjačev«, ki bo potekala v soboto, 23.aprila. Gre za prireditev, kjer domačini na stežaj odprejo "k'lune" in na svoja dvorišča povabijo obiskovalce, ki si želijo spoznati življenje na Krasu, okusiti teran in druge pridelke iz grozdja, pa tudi jedi in preostale dobrote izpod rok prijaznih domačinov. Program in podrobnosti pa bodo kmalu na voljo tudi na spletnih straneh www.ho-stelkras.com in www.pliskovica.si. Libbia Ne vem, kako je z vami, ampak jaz tako imenovane talk sho-we ne poslušam več, čeprav jih je brezbroj na vseh televizijskih kanalih. Imajo pa neko skupno značilnost: v njih nastopajo vedno iste osebnosti, v glavnem drugorazredni politiki, ki so bili včasih na eni strani, sedaj pa so na drugi, a tako sedaj kot prej drugim sploh ne pustijo do besede, odsluženi novinarji, vsi po vrsti vsevedi, pa naj bodo desničarji ali levičarji, eko- nomisti, ki imajo vsak svoj recept za izhod iz krize in ki bodo vsi slej ko prej spodleteli, na kar bodo taisti »znanstveniki« modrovali, zakaj se njihove napovedi niso uresničile, ali pa če so se, zakaj niso bile uspešne. Skupaj z vnukom gledava raje dokumentarce o živalih, kjer ne samo da ni politikov in novinarjev, tudi tistih, ki vodijo talk showe ni. Pri slednjih me moti klečeplazenje pred politiki, a tudi njihova italijanščina, ki nikakor ni Dantejev jezik, temveč jezik Tri-lusse ali Pulcinelle. Dvojne soglasnike rabijo tam, kjer treba in tam kjer so odveč (tako Libia postane Libbia in libro postane lib-bro, a casa postane accasa itd.) Ker so ti voditelji po navadi novinarji, bi jim svetoval, da gredo k logopedu, ker je govor njihovo delovno orodje, kot je naše (tisti, ki polnimo časopisne stolpce) pravopis. To seveda velja tudi za novinarje, ki berejo TV in radijske dnevnike, najsi bo italijanske ali slovenske... Zarodki človeške ribica v Postojnski jami so se zdaj začeli tudi premikati POSTOJNA - Zarodki človeške ribice v Postojnski jami, ki vedno bolj dobivajo obliko ličinke, so se začeli tudi premikati. Jajčeca je človeška ribica v velikem akvariju sredi jame začela odlagati 31. januarja, sedaj pa se zarodki v njih vse bolj premikajo in tako dokazujejo rast in razvoj, so sporočili iz Postojnske jame. Nad razvijajočimi se jajčeci budno bdita biologa, ki opazujeta premike in odstranjujeta odmrla jajčeca, saj bi le-ta lahko okužila ostale. To opravilo je težavno in naporno, saj so jajčeca na težko dostopnih mestih, zato se mora eden izmed njiju potopiti v velik akvarij. Med razvojem preživi le majhen odstotek ličink. Zato so v družbi Postojnska jama še toliko bolj hvaležni naravi, ki jih je »obdarila z izrednim dogodkom ene svojih najbolj skrivnostnih živali«. Zavedajo se, da je razvojna pot človeške ribice še dolga, saj je živalca skrivnostna in nepredvidljiva. Zato so v družbi poudarili velik pomen čistega habitata reke Pivke. Ker so priprave na morebitni zarod človeške ribice zahtevne, sta biologa skupaj z zunanjima sodelavcema obiskala francoski laboratorij v Moulisu, ki je namenjen preučevanju in reprodukciji človeške ribice. Čeprav so človeškim ribicam ustvarili kar se da primerljivo okolje z naravnim habitatom, pa v laboratoriju že deset let niso imeli nobenega podmladka. TA TEDEN Edinost se tokrat ukvarja s kmetijstvom, točneje z obdelavo vina. »Kako ravnamo z vinom, ki so noče očistiti? Dostikrat se zgodi, da imamo opraviti z vinom, ki se nikakor noče trajno očistiti. Vzroki so lahko različni. Če hočemo tedaj priti do pravega zaključka in z vinom tako ravnati, da to napako odpravimo, moramo poznati pravi vzrok motnosti. Tega, da se vino noče očistiti, so pogostoma krive glavice ali bakterije, ki se v vinu razvijajo, v njem plavajo in ga s tem delajo motnega. Ako na primer vino kot mošt ni zadostno pokipelo, tako da vsebuje še večje množine sladkorja in ki-pelnih glavic, potem bodo te porabile vsako priložnost, da začnejo zopet delovati in vino se bode zmotilo. To se zgodi zlasti po pretakanju in vselej tedaj, kakor hitro pride vino v bolj gorko klet, oziroma kakor hitro postane v kleti bolj gorko, zato ker gorkota najbolj pospešuje razvoj glivic. Če imamo tako vino, prenesimo ga v kaki večji steklenici v toplo zakurjeno sobo, okrog štirinajst stopinj ter zamašimo steklenico s kosom vate, to je z zamaškom, ki smo ga smotali PRED 100 LETI iz čiste vate. V nekaj dneh bomo videli, da žačne vino šumeti in ko šumenje preneha, se začne vino čistiti. Če vino potem pokusimo, se pokaže, da je zaradi ogljikove kisline, ki se je razvila pri kipenju, sicer bolj rezko, drugače pa dobrega in čistega okusa. Ta preizkušnja nam pove, kaj moramo z vinom storiti, da se očisti. Treba je, da ga pretočimo in spravimo na bolj gorak kraj, kjer sladkor v njem lahko dokipi. Če ima pa vino premalo drož, mu lahko pri tem dodamo nekaj čistih drož. Nekaj drugega je, če vino pri preizkušnji v gorki sobi v steklenici razvije slab okus ali duh na primer če scika ali zavre. To je znamenje, da v njem prevladujejo škodljive glivice, ki bi ga v toplejšem letnem času prav gotovo pokvarile tudi v sodu. Tako vino moramo čim prej mogoče škodljivih glivic ozdraviti in potem kmalu porabiti. Najbolje sredstvo za to je pasteriziranje, to je segrevanje vina v zaprtih ceveh na šestdeset do sedemdeset stopinj in nato zopetno ohlajanje na prvotno toploto.« tateden $ PB IHOnS KI DNEVNIK pred 50 leti Slovenski dijaški dom je v teh dneh praznoval okroglo dvajsetletnico delovanja. Ta silno pomembna vzgojna in socialna ustanova, ki je s svojim obstojem in delovanjem doslej omogočila 1400 slovenskim dijakom in dijakinjam šolanje na slovenskih srednjih šolah v Trstu, je počastil dvajset-no obletnico obstoja s slavnostno akademijo v Kulturnem domu, ki je bil za to priložnost napolnjen do poslednjega sedeža. Tolikšen odziv naše javnosti je samo še en dokaz, poleg tistih, katerim smo priče tako rekoč dan za dnevom, kako se naša slovenska javnost zaveda pomembnosti te ustanove in kako je hvaležna vsem tistim, ki skrbijo za njen obstoj in za delo v njej. Med udeleženci večera smo poleg številnih staršev otrok, ki so v teh dvajsetih letih šli skozi dijaški dom, videli tudi številne slovenske profesorje in učitelje, kar beležimo s posebnim zadovoljstvom, sa je naravno, da mora biti med vzgojnim in učnim osebjem na šolah in v dijaških domovih tesna vez v izključno korist naše študira- joče mladine in s tem vse naše narodne skupnosti. Ravnatelj doma profesor Jože Umek je v svojem uvodnem nagovoru najprej poudaril misli o namenu in pomenu Slovenskega dijaškega doma v Trstu in pri tem dejal: »Naloga dijaških domov je omogočiti izobraževanje nadarjene mladine širokih narodnih slojev. Namen jim je vzgojiti telesno in duhovno zdravo mladino, nuditi pogoje za napredek v študiju in za razvoj ostalih sposobnosti, razvijati čut ljubezni do naroda in domovine, čut bratske povezanosti z ostalimi narodi, da se na tak način mladina razvije in gradi v zdrave, poštene in koristne člane človeške družbe. Vzgoja v dijaškem domu mora biti in postati odraz najboljših teženj naše narodne manjšine in našega naroda; v njem morajo vladati zdrava načela in narodne jezikovne in kulturne ter moralne pridobitve. Celotno življenje v domu, odnos med odraslimi, odraslih do gojencev in narobe, gojencev med seboj, odnos do narodne in državne skupnosti in odnos do dela in napredka morajo biti prežeti s temi načeli in pridobitvami.« 20 Sobota, 16. aprila 2016 APrimorski r dnevnik Evropski italijanski derbi KRAKOV - Pred odbojkarji v ligi prvakov so zadnji obračuni. V Kra-kovu bo danes in jutri zaključni turnir, ki bo zanimiv tudi za slovenske in italijanske ljubitelje odbojke. V dresu Trentina igra nameč Tine Urnaut (na sliki), medtem ko nastopa Klemen Čebulj za Civitano-vo. Italijanski ekipi se bosta danes ob 19.30 v drugem polfinalu udarili med seboj. Prvo današnje polfinalno srečanje (ob 16.30) sestavljata Zenit Kazan in gostitelj turnirja Asseco Resovia Rzeszow, ki sta lani igrala v finalu, po katerem so prvaki postali Rusi. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Plačal je vsak zase ŠANGHAJ - Pred dirkaškim vikendom se je 17 dirkačev formule 1 na Kitajskem sestalo na večerji v italijanski restavraciji The Kitchen. Upravitelje lokala je presenetilo dejstvo, da so dirkači, ki služijo več milijonov letno - marsikdo tudi več deset milijonov -, zahtevali vsak svoj račun, nihče pa ni ponudil večerje kolegom. Na dirkališču sta vsekakor včeraj potekala prva dva prosta treninga. Na prvem sta bila najhitrejša Mercedesova Rosberg in Hamilton, na drugem pa Ferrarijeva Raikkonen in Vettel. košarka - V ligi NBA se danes začenja play-off oz. lov na rekordno ekipo Golden State Warriors Spisali so zgodovino Sedaj gre zares. Ekipe severnoameriške košarkarske lige NBA lahko pozabijo na 82 tekem, ki so jih odigrale v rednem delu prvenstva, saj se drevi začenja končnica. Dvoboji play-offa so prava športna poslastica, saj sta intenzivnost in borbenost na srečanjih neprimerljivo večji v primerjavi z rednim delom prvenstva. Zgodovinska sezona Že res, da lahko klubi pozabijo na tekme, ki so jih že odigrali, moštvo Golden State Warriors pa je poskrbelo, da bo letošnja sezona z zlatimi črkami vpisana v zgodovino lige NBA. Curry in soigralci so letos podrli številne mejnike. Nanizali so najboljši začetek sezone v zgodovini, saj so osvojili prvih 24 srečanj in tako popravili rekord 15 uspehov ekip Houston Rockets (1993/94) in Washington Capitols (1948/49), ki sta prvenstvo začeli s petnajstimi zaporednimi zmagami. Bojevniki so med drugim dosegli 54 uspehov zaporedoma na domačih tleh, tako da je bila Oracle Arena v Oa-klandu nepremagana od 31. januarja 2015 do 29. marca 2016. Podrli so več mejnikov legendarnih Chicago Bullsov Michaela Jordana, zadnji in najprestižnejši rekord pa so dosegli v sredo, ko so v zadnjem krogu premagali Memphis Grizzlies in tako postali najuspešnejše moštvo po rednem delu sezone, ki so ga zaključili s 73 zmagami in le 9 porazi (prejšnji rekord so si lastili že omenjeni Bullsi leta 1995/96, ko so dosegli 72 zmag in 10 porazov). Ne pretiravamo torej, če letošnje Warriorse označimo z izrazom »nesmrtni«. »I can do all things »I can do all things« ali »Lahko storim vse«. To je geslo, ki vedno spremlja Step-hena Curryja, absolutnega protagonista med posamezniki v letošnji sezoni. Curry, najkoristnejši košarkar lanskega prvenstva, je letos še izboljšal svoje »številke«, tako kot on pa je napredovala tudi ekipa Golden State Warriors. Steph je lani podrl mejnik doseženih metov za tri točke (286), letos pa ga je popravil, saj jih je dosegel 402. Kot prvi v zgodovini je izza črte 7,25 zadel na 152 zaporednih srečanjih, z njegovimi trojkami in meti Klaya Thompsona ter ostalih so bojevniki postali moštvo, ki je v eni sezoni zadelo največ metov za tri točke: 1077. Na odločilni tekmi za postavitev novega rekorda v številu sezonskih zmag je Memp-hisu med drugim Curry nasul 46 točk (z desetimi trojkami), redni del pa je zaključil s povprečjem več kot 30 točk na dvoboj z vrtoglavimi odstotki: iz igre je metal več kot 50-odstotno, za tri točke je metal 45-od-stotno, proste mete pa je metal več kot 90-odstotno, točkam pa je dodal 6,7 podaje na srečanje. Curry je torej neke vrste kralj Midas, saj vse, česar se dotakne, spremeni v zlato, za nameček pa ne gre za fizično neustavljivega dvometraša, a za košarkarja, ki so mu napovedovali, da zaradi telesnih šibkosti ne bo nikoli nastopil v ligi NBA. Sam pa je »strokovnjakom« odgovoril tako, da je postal vladar prvenstva. « Kaj pa ostali na Vzhodu? Pot do drugega zaporednega naslova bo sicer za Golden State Warriors vse prej kot lahka. Iz vzhodne konference so se v play-off uvrstili tudi drugouvrščeni San Antonio Spurs (67 zmag in 15 porazov), OKC Thunder (55:27), Los Angeles Clippers (53:29), Portland Trailblazers (44:38), Dallas Mavericks (42:40), Memphis Grizzlies (42:40) in Houston Rockets (41:41). Med temi je več nevarnih ekip, saj lahko Spursi računajo na izkušeno, tudi v tem primeru »nesmrtno«, trojico Duncan-Ginobili-Parker, ki ji gre dodati vse bolj zanesljivega Leonarda in Aldridgeja. V dresu moštva Oklahoma City Thunder nastopa fizično najbolj eksplozivni košarkar lige Russell Westbrook, ob njem pa eden izmed najboljših napadalcev prvenstva oz. Kevin Durant. Nepredvidljivi so Los Angeles Clippers, saj ima trener Doc Rivers solidno ekipo, ki sicer vsako leto naleti na kako težavo, v zanimivo prete-paško afero pa se je letos vpletel Blake Griffin. Vse boljši Zahod Če je bila v lanski sezoni zahodna konferenca nekoliko bolj skromna, so letos ekipe mnogo bolj kakovostne. Tako kot lani je prvi favorit za uvrstitev v finale lige NBA moštvo Cleveland Cavaliers (57 zmag in 25 porazov), ki je sicer med sezono zamenjalo trenerja, računa pa lahko na tri odlične košarkarje, kot so LeBron James, Kyrie Irving in Kevin Love. Končnico prvenstva bodo z drugega mesta začeli Toronto Raptor-si (56:26), nato pa Miami Heat Gorana Dragica (48:34), Atlanta Hawks (48:34), Boston Celtics (48:34), Charlotte Hornets (48:34), Indiana Pacers (45:37) in prvič po številnih letih odsotnosti Detroit Pistons (44:38). O izenačenosti zahodne konference priča sam podatek, da so kar štiri ekipe nanizale po 48 zmag in 37 porazov. Cleveland velja za na papirju absolutnega favorita in najverjetneje tudi za edinega pravega tekmeca vzhodnih moštev, saj je bil že lani zelo konkurenčen, ko sta bila poškodovana tako Love kot Irving, ne gre pa izključiti kakega presenečenja. Hvala, Kobe! Med štirinajstimi ekipami, ki ne bodo nastopile v končnici prvenstva, je tudi moštvo Los Angeles Lakers, ki je sezono zaključilo z drugim najslabšim razmerjem zmag in porazov (17 zmag in 65 porazov) po Philadelphii 76ers (10:72). Pravzaprav je bila sezona jezernikov letos osredotočena na konec kariere najboljšega aduta moštva Ko-beja Bryanta. V vsaki dvorani, ki so jo La-kersi obiskali po ZDA, so klubi in navijači pripravili pravi praznik za enega izmed najboljših košarkarjev vseh časov. Kljub temu, da značajsko ni bil najbolj priljubljena oseba, so letos prav vsi izrazili spoštovanje do košarkarja, ki se je še zelo mlad preizkusil tudi v Italiji, tako da odlično obvlada italijanščino. 37-letni »Black Mamba« je osvojil 5 šampionskih prstanov v ligi NBA, tako na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008 kot na OI v Londonu 2012 pa se je z ameriško reprezentanco okitil z zlato kolajno. V ligi NBA je vedno bil zvest moštvu iz Los Angelesa, za katerega je nastopal od leta 1996. Z že omenjenim Curryjem deli med drugim rekord doseženih trojk na eni sami tekmi: 12. Na enem samem srečanju pa je 22. januarja 2006 proti moštvu Toronto Raptors dosegel kar 81 točk. Lasti si 19 rekordov svo- jega moštva, 9 rekordov lige NBA, 25-krat je prekoračil mejo 50 točk, šestkrat pa je dosegel vsaj 60 točk na eni sami tekmi. Kobe je s 33.643 doseženimi točkami (v povprečju približno 25 točk na srečanje) tretji najboljši strelec v zgodovini ligi NBA (pred njim sta le Kareem Abdul-Jabaar in Karl Malone), leta 2014 pa je še vedno bil 10. najbolje plačani športnik na svetu. Lahko torej upravičeno napišemo, da če po eni strani po Mic-haelu Jordanu ne bomo imeli več nobenega Michaela Jordana, tudi po Kobeju Bryan-tu ne bo več nobenega Kobeja Bryanta. Pa še nekaj. Na poslovilni tekmi pred upokojitvijo proti moštvu Utah Jazz je Kobe za zmago Lakersov s 101:96 prispeval 60 točk, vključno z odločilnimi koši za zmago. Ne nazadnje pa se je na igrišče vrnil po hudi poškodbi ahilove tetive, ko bi se marsikdo v tovrstnih okoliščinah že upokojil. Gosposki. Albert Voncina nogomet Oblak proti V drugem polfinalu City-Real NYON - Na sedežu Evropske nogometne zveze so opravili žreb polfinala lige prvakov. Španski Atletico Madrid z Janom Oblakom se bo v polfinalu letošnjega elitnega evropskega klubskega tekmovanja pomeril z munchenskim Bayernom, drugi par pa je Manchester City - Real Madrid. Obračun Atletica in Bayerna bo ponovitev finala pokala prvakov iz leta 1974, ko so bili boljši Bavarci. Novinec v polfinalu lige prvakov je Manchester City. Čaka ga desetkratni zmagovalec tega tekmovanja Real iz Madrida. Ta je na zadnjih osmih tekmah proti angleškim tekmecem nepora-žen, zmagal pa je na zadnjih treh obračunih z njimi. Madridčani bodo igrali že v svojem 27. polfinalu, doslej so po 13-krat zmagali in izgubili. Prvi tekmi v Manchestru in Madridu bosta 26. in 27. aprila, povratni pa 3. in 4. maja. Finale bo 28. maja v Milanu. (sta) Španski derbi v finalu? NYON - Potem ko so na sedežu Evropske nogometne zveze (Uefa) v Nyonu izžrebali polfinalna para lige prvakov, so določili še srečanji pol-finalistov v evropski ligi. Prvi polfi-nalni par sestavljata Šahtar Donjeck in branilka naslova Sevilla, drugega pa Villarreal in Liverpool. Prvi tekmi bosta 28. aprila, povratni pa 5. maja. Finale bo 18. maja v Baslu. Danes Inter-Napoli MILAN - V italijanski nogometni A-ligi bodo danes odigrali tri tekme 33. kroga prvenstva. Ob 15. uri se bosta spopadla Bologna in Torino, ob 18. uri Carpi in Genoa, ob 20.45 pa bo na vrsti težko pričakovano srečanje med Interjem in Napolijem. V slovenski Prvi ligi bo ob 15. uri Celje -Luka Koper, ob 16.55 Domžale -Olimpija, ob 19. uri pa v Športnem parku v Novi Gorici Gorica - Krka. Doma le košarkarji TRST - Tržaški vaterpolisti bodo danes ob 15. uri nastopili v Rimu, kjer jih čaka 8. krog povratnega dela prvenstva proti moštvu Roma Vis Nova. V gosteh, in sicer v Pressanu, bodo danes ob 19. uri nastopili tudi rokometaši moštva Principe. V tržaški športni palači pa bodo jutri ob 18. uri nastopili košarkarji Alme, ki bodo igrali proti Legnanu. »Slovenija je športni gigant« LJUBLJANA - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Thomas Bach je včerajšnji obisk v Sloveniji začel z odprtjem Slovenskega olimpijskega izobraževalnega centra v Ljubljani in v svojem govoru med drugim poudaril, da je Slovenija glede na število prebivalcev pravi športni gigant. »Pripravil sem precej sofistici-ran govor, a potem, ko sem videl ta muzej, bom govoril kar iz srca, ne pa bral s papirja,« je po prisrčnem odprtju centra povedal Bach, ki ni mogel mimo uspehov slovenskega športa. » Tukaj se počutim doma. Slovenijaje dežela športa, morda pa je pomembna povezava tudi, da ste prvo olimpijsko medaljo osvojili prav v sabljanju,« je dejal vodja mednarodnega olimpijskega gibanja, ki se je leta 1976 z reprezentanco Nemčije veselil olimpijskega zlata prav v sabljanju. Ob tem je spomnil na številne uspehe slovenskega športa, na Leona Štuklja, Mira Cera^a, pa na uspehe Petra Prevca v zadnji zimi in druge. »Ko je Slovenijo pred leti obiskal nekdanji predsednik Moka Juan Antonio Samaranch, je dejal, da je Slovenija morda mala država, a velika v športu. Imel je prav. Sam pa dodajam, da je Slovenija glede na število prebivalcev in na zadnje uspehe na olimpijskih igrah v Sočiju 2014 in Londonu 2012 pravi športni gigant,« je zaključil Bach, ki se je nato med drugim sestal s predsednikom republike Borutom Pahorjem. / Primorski ŠPORT Sobota, 16. aprila 2016 21 združenje slovenskih športnih društev v italiji - 45. občni zbor v Bazovici Predvsem dinamičnost Priznanji za zvestobo našim društvom sta prejela Sabrina Bukavec in Saša Tomšič - Sprejeli in »črtali« dve članici Dinamičnost, pestrost in živost so vrline, ki so pisane na kožo športnikom. In v tem duhu so predsedniki in delegati slovenskih športnih društev v Italiji sinoči v športnem centru Zarje v Bazovici spremljali 45. občni zbor ZSŠDI, ki ni bil volilnega značaja. Pred okrog štiridesetminutnim govorom predsednika športne krovne zveze Ivana Peterlina (dotaknil se je vseh sfer slovenske manjšinske organiziranosti v Italiji, toda o tem bomo več poročali v jutrišnji tiskani izdaji našega dnevnika) sta tržaški župan Roberto Cosolini in odbornik za šport Občine Trst Edi Kraus podelila priznanji ZSŠDI za zvestobo našim društvom odbojkarici Zaleta Kontovela Sabrini Bukavec in nogometašu So-vodenj Saši Tomšiču (priznanje je dvignila odbor-nica Ljubica Butkovič). Na sinočnjem občnem zboru so tudi formalno »izbrisali« dve športni društvi, ki ne delujeta več: KK Cicibona in BK Mak. Medse pa so sprejeli dve novi: AŠD Mavrica Arcobaleno in Slovensko kulturno športno rekreacijsko društvo Tržič. Na včerajšnjem občnem zboru je bilo prisotnih 40 društev (70 %). (jng) odbojka - V gosteh le odbojkarji trenerja Battistija in Val Sloga Tabor Televita in Olympia se poslavljata od domače publike Čaka nas prava odbojkarska sobota, saj bodo vsi odbojkarji oz. od-bojkarice nastopili že danes. Ker morajo ekipe v državni moški B2-ligi zadnja dva kroga odigrati istočasno, bo drugouvrščena Sloga Tabor Televita (39 točk) tokrat zamenjala običajen domači nedeljski termin s soboto. V Repen prihaja danes ob 20.30 Mon-selice (28 točk), ki se še vedno bori za odbojka Spodbujal jih bo tudi Manuel Danes v Repnu zvest navijač Zadnji domači nastop Sloge Tabor Televita pred repenskim občinstvom bo danes sovpadal tudi z dobrodelno pobudo. Srečanje odbojkarjev trenerja Jerončiča si bo ogledal njihov veliki navijač, 28-letni Tržačan Manuel Riccio Bergamas, ki se že sedem let bori proti amiotrofični lateralni sklerozi (ASL ali v italijanščini bolje poznana kot SLA). Bolezen je Manuela priklenila na invalidski voziček, komunicira le s posebno napravo, ki sledi gibu zenic. Vrsto let in tudi v tej sezoni je spremljal nastope odboj-karjev Sloge Tabor preko spleta, napočil pa je čas, da si Manuel ogleda tudi v živo odbojkarsko tekmo svoje najbolj priljubljene ekipe. Dogodek so si zamislili od-bojkarji Sloge Tabor s pomočjo odbojkarskih ljubiteljev in obenem udeležencev trofeje, ki združuje zdravstvene delavce (Trofeo Sanita). Slednji so namreč zagotovili Manuelov prevoz do re-penske telovadnice. Pričakovan je obisk številnih drugih odbojkar-jev in ljubiteljev tega športa ter seveda Manuela, ki bo deležen tudi toplega objema vseh članov Sloge Tabor. (mar) □ Obvestila OOZUS sklicuje v torek, 26. aprila ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Hrast v Doberdobu, Trg Sv. Martina štev. 12, 6. redni občni zbor. obstanek, saj ima le tri točke naskoka pred desetouvrščenim Casalseru-gom. Tako kot odbojkarji trenerja Jerončiča se bo od domače publike danes poslovila tudi goriška Olympia (7 točk). Združena ekipa je sicer že izpadla, proti moštvu Isola iz Verone (31 točk) pa lahko nedvomno popravi slab vtis, ki ga je zapustila na zadnjem gostovanju. V deželni ženski C-ligi bodo od-bojkarice trinajstouvrščenega Zaleta Sloge (26 točk) odigrale 27. krog prvenstva danes ob 18. uri v Repnu, kjer jih čaka zelo zahtevno srečanje proti Pordenonu (52 točk), ki deli tretje mesto na lestvici z ekipo DLF Udi-ne. V deželni moški C-ligi bo prav tako ob 18. uri desetouvrščena Sloga Tabor (14 točk) igrala v telovadnici na Opčinah proti močni Prati (42 točk), ki zaseda drugo mesto na lestvici s petnajstimi zmagami in štirimi porazi. V moški deželni D-ligi bo vodilna Olympia (55 točk), ki je v prejšnjem krogu že napredovala v C-ligo, nastopila danes ob 20.30 v Trstu na Ju-dovcu proti predzadnji Alturi (10 točk), tako da bo trener Battisti najverjetneje izkoristil srečanje kot soliden trening za nadaljnje nastope na mladinski ravni. Kandidat za napredovanje, sicer po play-offu, je tudi drugouvrščeni Val (45 točk), ki bo prav tako nastopil v gosteh ob 20.3 v tržaški telovadnici v Ulici Della Valle proti zadnjeuvrščenemu moštvu Volley Club (5 točk). V telovadnici v So-vodnjah bo danes ob 20.30 nastopila Soča (29 točk), ki se bo spopadla z neposrednim tekmecem za šesto mesto, in sicer z Libertas Fiume Veneto, ki ima prav toliko točk na lestvici. Današnje nastope bodo sklenile odboj-karice Zaleta Kontovela (4 točke) v ženski deželni D-ligi. Srečanje med Zaletom Kontovelom in moštvom Pav Udine (9 točk) se bo začelo danes ob 20.30 v telovadnici na Rouni. (av) primorski_sport face book 4 prej do novice www.primorski.eu 1 Potem ko je Olympia v prejšnjem krogu napredovala v C-ligo, se bodo sedaj za prestop v višjo ligo potegovali odbojkarji Vala fotodamj@n košarka Jadran tokrat proti zvezdniku ulične košarke Košarkarji Jadrana (24 točk) bodo jutri še predzadnjič v rednem delu sezone nastopili v telovadnici na Opčinah. Čaka jih srečanje proti močnim Caorlam (32 točk), ki zasedajo drugo mesto na lestvici z dvema točkama manj in odigrano tekmo več kot vodilna dvojica San Vendemiano - Tar-cento. Gre za nepredvidljivo ekipo, ki je po treh zaporednih porazih proti nižjeuvrščenim moštvom, kot so Pa-dova, Oderzo in Falconstar, nanizala tri zaporedne uspehe proti Spilim-bergu, Arzignanu in vodilnemu Tar-centu v prejšnjem krogu prvenstva. Caorle sicer »trpijo« v gosteh, saj so na gostovanjih nanizale 9 od 10 prvenstvenih porazov, zmagale pa so le trikrat. Na drugi strani je Jadran dosegel 8 od 12 uspehov na Opčinah. Kljub temu čaka košarkarje trenerja Mure zahtevna naloga. Združena ekipa je na zadnjih treh tekmah izgubila in tako nekoliko poslabšala svoj položaj na lestvici. Uvrstitev v play-off je še vedno v dometu Bana in soigralcev, ki bodo igrali še s tremi tekmeci, proti katerim so v prvem delu prvenstva izgubili. Proti Caorlam je Jadran 20. decembra lani klonil s 72:67. Junak dvoboja je takrat bil Rizzetto, ki je v 32 minutah na-sul združeni ekipi 29 točk. Za Caorle nastopa med drugim 214 cm visok slovenski center Blaž Črešnar, ki je pred dvema letoma z ekipo iz Brezovice osvojil v Dohi v Katarju tekmovanje 3x3 FIBA All Stars in tako postal svetovni prvak. Družbo mu dela Bosanec Duro Bjegovic, ki je med drugim dve leti nastopal v ameriškem univerzitetnem prvenstvu NCAA z ekipo Sacramento State University, v Nemčiji in na Hrvaškem pa je dosegal po 27,3 oz. 32,6 točke na tekmo. Na drugi strani bo Jadran lahko računal na Ridolfija in Velikonjo Grbaca, ki ju na prvi tekmi ni bilo, moral pa bo ohraniti koncentracijo do konca srečanja, saj je združena ekipa prejšnji teden v Korenu odigrala odlično srečanje, zmago pa je zapravila v poslednjih minutah. (av) alpsko smučanje - Smučarska komisija ZSŠDI in OOZUS Prihajajo novi kadri Osem kandidatov naših društev je pridobilo naziv učitelja smučanja 1. stopnje Konec tedna je na Krvavcu opravilo praktični in teoretični izpit za pridobitev naziva učitelja smučanja 1. stopnje kar vseh osem kandidatov, članov slovenskih smučarskih društev v Italiji. Slednji so se skozi celo preteklo sezono pripravljali na to ob taktirki demostratorja Vida Baruce. Za lep skupinski in osebni uspeh so poskrbeli kandidati Lorenza Jež, Matej Kalc in Carlo Rossi za SK Brdina, Petra Basezzi, Rudy Skerk, Matej Udovič, Silena Ber-gamaschi in Loris Strain iz vrst SK Devin. Sedaj kandidate čaka le praksa pri naših društvih pod vodstvom mentorja do uradne pridobitve diplome Učitelj 1. Tečaja se je udeležil tudi član ŠD Mladine Jan Sed-mak, ki pa je za leto premlad za vpis na izpit za U1 in zato bo izpit lahko opravil le ob začetku naslednjega leta. Pobuda se je rodila v okviru smučarske komisije pri ZSŠDI-ju zato, da smučarje, ki so pripomogli k rasti in ugledu posameznih klubov, obdržijo v skupnem duhu in Smučarji in novi učitelji prve stopnje na Krvavcu nadgradijo smučarsko znanje. To znanje so pridobili skozi vsa prejšnja leta v glavnem v tekmovalnem udejstvo-vanju in za katerega so vložili veliko truda in dobre volje (družine pa precej finančnih sredstev). Klubi so prav tako prispevali k rasti posameznikov. Še posebej je treba podčrtati veliko složnost vseh kandidatov in izredno prijetno ter složno vzdušje v skupini. Ob pobudi je seveda stala tudi osnovna organizacija učiteljev smučanja OOZUS, ki je pobudo ocenila pozitivno. Organizatorji se med drugim zahvaljujejo demonstratorju Vidu Baruci za lepo vzdušje, še prej pa za odlično pripravo, saj že dejstvo, da je izdelalo vseh osem kandidatov, je samo posebej odmevno. Praktični izpit je res zahteven in priprava se je še kako obnesla. V naslednji sezoni so smučarji že pripravljeni sprejeti nov izziv, to je osvojiti naziv učitelja smučanja 2. stopnje. 22 Sobota, 16. aprila 2016 ŠPORT Primorski nogomet - Deželne lige V Repnu, Dolini in Doberdobu za obstanek Nogometna sezona 2015/16 se z naglimi koraki bliža proti koncu. Pravzaprav šele prihaja v najbolj zanimiv del. Nekateri so z mislijo že na počitnicah, drugi pa si morajo šele izboriti »mirno« poletje. Začnimo od nižje 2. amaterske lige, v kateri Primorju ni ostalo le drugega, kot podirati rekorda. Točkovnega je vsekakor že podrl. Proseški rumeni-rdeči bodo na domači Rouni gostili dru-gouvrščeno Chiarbolo, ki mora še potrditi drugo pozicijo, saj imata Ruda in Audax le točko zaostanka. Na Rouni bodo jutri obenem »znova« po tekmi praznovali ob napredovanju v 1. AL. Težja naloga čaka Gajo v boju za obstanek, ki mora nadoknaditi precej točk, če želi sploh igrati play-out. Rumeno-zelenim Mauro Peric (Mladost) fotodamj@n grozi neposredni izpad. Gaja bo jutri gostila Montebello Don Bosco. V 1. amaterski ligi bo pomembno za vse ekipe naših društev. Izjema bo le bazovska Zarja, ki pluje v bolj mirnih vodah. Sovodnje še ne morejo spati mirno: povrh tega jih tokrat čaka težko gostovanje v Krminu. Cormonese se namreč bori za play-off. Točke v boju za obstanek bo skušala osvojiti Mladost, ki bo v Doberdobu gostila Isontino. Nasprotnik rdeče-plavih se lahko še poteguje za končnico prvenstva. Najtežje delo čaka Breg, ki je predzadnji na lestvici. Nogometaši Brega, ki že devet tekem ne osvojijo točke, bodo v Dolini gostili zadnjeuvrščeni Porpetto. Zmaga je za varovance trenerja De Fabrisa obvezna, če se želijo v prihodnjih zadnjih dveh krogih potegovati za play-out. V nasprotnem primeru jim celo grozi neposredni izpad. Zarja bo igrala v gosteh v Turjaku. Z osvojitvijo treh točk bi posredno pomagala Bregu in Mladosti. V promocijski ligi bo Juventina gostovala v San Giorgiu di Nogaru. Štan-dreški rdeče-beli bodo skušali potrditi drugo mesto, kar predstavlja najboljši izhodiščni položaj v play-offu. Primorec bo v Trebčah igral proti ekipi Ol3. Za konec pa še elitna liga. Še najbolj zanimivo bo v Repnu, kjer bo Kras gostil vsakič za rdeče-bele neugodni Virtus Corno. Rdeče-beli bi se z novo zmago še bolj oddaljili od nevarnih spodnjih mest razpredelnice. Težka naloga čaka Vesno. Jutrišnji nasprotnik Cjarlins Muzane je najboljša ekipa drugega dela prvenstva. Ekipa iz Carlina še naska-kuje drugo mesto in državni play-off za napredovanje v D-ligo. (jng) V Dolini učenci, odbojka in ACH Prva etapa je bila v športnem središču Silvana Klabjana v Dolini. Odbojkarska komisija Združenja slovenskih športnih društev v Italiji želi potom promocijskih turnirjev v miniodbojki približati to športno panogo učencem naših šol, predvsem pa promovirati dejavnost slovenskih društev na območju delovanja šol s slovenskim učnim jezikom. V ta namen je v torek v Dolini potekal turnir, katerega so se udeležili 3., 4. in 5. razredi osnovnih šol dolinskega ravnateljstva. Turnir je organiziralo domače društvo Breg. Nagrajevanju sta prisostvovala ravnateljica Fiorella Benčič in predsednik društva Breg Walter Mocor. Častni gost je bil trener Zaleta Sloge in nekdanji slovenski reprezentant Jasmin Čuturič, ki je poskrbel tudi za presenečenje, saj je ravnateljici podaril dres ekipe ACH Volley, s katero je nastopal pred časom. Učenke in učenci ter »tehnični štab« torkove športne prireditve fotodamj@n Colja, Disnan in Zucca z deželno selekcijo proti mladincem Udineseja Na prijateljsko tekmo proti mladinski ekipi (primavera) Udine-seja je selektor deželne mladinske reprezentance Gabriele Pecile povabil tudi vratarja Krasa Francesca Zuc-co in napadalca Vesne Davida Co-ljo (na fotografiji FOTODAMJ@N) ter zveznega igralca Marca Disnana. Tekma bo v torek ob 15.00 v Buttriu. DOMAČI ŠPORT Danes Sobota, 16. aprila 2016 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA SILVER - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Fagagna; 18.30 v Codroipu: Codroipo - Breg Mediachem UNDER 16 MOŠKI - 17.30 v Dolini: Breg Jadran Mediachem - Starenergy UNDER 14 ELITE - 16.00 v Trstu, 1. maj: Bor -Centro Sedia ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Monselice; 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Isola VR ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga -Pordenone MOŠKA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Prata ŽENSKA D-LIGA - 20.30 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Pav Udine MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Sovodnjah: Soča - Fiume Veneto; 20.30 v Trstu, Judovec: Altura - Olympia; 20.30 v Trstu, Ul. della Valle: Volley Club - Val UNDER 14 ŽENSKE - 17.45 v Dolini: Breg -Poggivolley NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Seveglianu: Sevegliano - Kras Repen; 17.30 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi - Vesna JADRANJE 4. POKAL SESLJANSKEGA ZALIVA (optimist) -12.00 v Sesljanu (organizator JK Čupa) Jutri Nedelja, 17. aprila 2016 Košarka Sinočnja izida D-LIGA - Play-out: Cbu - Kontovel 57:69 (A. Daneu 20, Škerl 14) PROMOCIJSKA LIGA - Skupina za obstanek: Ronchi - Dom Mark 49:70 (M. Zavadlav 21, G. Zavadlav 18) NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Repnu: Kras Repen - Virtus Corno; 16.00 v Carlinu: Cjarlins Muzane - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Trebčah: Primorec - Ol3; 16.00 v San Giorgiu di Nogaro: Sangiorgina - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Dolini: Breg -Porpetto; 16.00 v Doberdobu: Mladost - Isontina; 16.00 v Turjaku: Turriaco - Zarja; 16.00 v Krminu: Cormonese - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 na Padričah: Gaja -Montebello Don Bosco; 16.00 na Proseku, Rouna: Primorje - Chiarbola Ob morebitnih spremembah urnikov tekem pokličite na 040 7786350 ali pišite nam na sport@primorski.eu DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras Repen - Pro Cervignano POKRAJINSKI NARASČAJNIKI - 10.30 v Štandrežu: Juventina - Fogliano Turriaco DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Krminu: Cormonese - Kras Repen NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Rauscedu: Gravis - Kras Repen POKRAJINSKI NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Gradese; 10.30 v Turjaku: Fogliano Turriaco - Sovodnje KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 na Opčinah: Jadran - Caorle DEŽELNA D-LIGA (Play-off) - 18.00 v Casarsi: Casarsa - Sokol UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 pri Briščikih: Jadran - Romans ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Zalet Kontovel - Volley Club TS; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Roiano Greta Barcola - Zalet Breg UNDER 17 MOŠKI - 18.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Travesio UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Štandrežu: Val - Coselli UNDER 14 ŽENSKE (finale play-off) - 10.30 v Gorici, PalaBigot: Millenium - Mavrica Arcobaleno; 15.30 v Krminu: za 3. mesto; 17.30 v Krminu: finale JADRANJE 4. POKAL SESLJANSKEGA ZALIVA (optimist) -11.00 v Sesljanu (organizator JK Čupa) Pojutrišnjem Ponedeljek, 18. aprila 2016 NOGOMET POKRAJINSKI MLADINCI - 19.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Alabarda ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.30 v Repnu: Zalet Sloga - Eurovolleyschool UNDER 14 ŽENSKE (četrtfinale) - 17.30 v Dolini: Breg - Poggivolley KOŠARKA UNDER 18 - 20.45 pri Briščikih: Breg Jadran Mediachem - Sokol UNDER 16 ŽENSKE - 19.00 v Trstu, Ul. dell'Istria: Oma - Polet Košarkarji Bora bi se lahko z današnjo zmago proti Fagagni predčasno rešili pred izpadom fotodamj@n 5 točk je v drugem delu dosegel dolinski Breg, ki bo jutri v domačem športnem centru Silvana Klabjana gostil zadnjeuvrščeni Porpetto. Tekma bo bržkone odločilna v boju za obstanek oziroma v boju za play-out. Breg bi se lahko v nadaljevanju sezone rešil le s pomočjo dodatne tekme. Plavi celo tvegajo neposredni izpad. Konec prvenstva mladincev Danes bo padel zastor nad deželnim prvenstvom mladincev. V skupini B si je nastop v deželnem finalu zagotovil že pred časom Trieste Calcio, ki je doslej zbral že 83 točk. Repenski Kras in kriška Vesna sta na sredini lestvice s 44 in 38 točkami. Kras bi lahko dohitel Ronchi, medtem ko Vesna Cervi-gnano. Nogometaše iz Križa pa čaka težko delo, saj bodo igrali v gosteh proti San Luigiju. david roici »Razpištoli« se, ko kolesari po kraških trasah Kolesarstvo je zanj prava strast. Čeprav je pravi vsestranski športnik, je David Roici popolnoma predan kolesu, na katerem najraje preživlja svoj prosti čas. »Kolesarim že od malih nog, v zadnjih letih pa sem se osredotočil predvsem na panogo "enduro"« pojasnjuje 52-letni sogovornik, doma iz Škednja, ki je ljubezen do kolesarjenja že posredoval številnim mladim kolesarjem in kolesarkam. Roici je namreč tudi učitelj kolesarjenja pri tržaškem društvu 360 MTB. »Panoge, ki jih poučujemo, so za mlade privlačne, saj so nekoliko bolj adrenalinske. Enduro pa se razlikuje od ostalih panog, kot je npr. "downhill", saj se pri downhillu le spuščaš, pri enduru pa si moraš spust najprej zaslužiti. Ne glede na to je zelo pomembno, da kolesarji popolnoma obvladajo kolo, tako da lahko kolesarijo na čim boljši in čim bolj varen način. Medtem ko so za kolesarjenje v ravnini ali v hrib potrebni pretežno kondicijski treningi, saj se nato mišice same prilagodijo, je za spuste potrebno odlično obvladovanje tehnike. Vsekakor nam je tehnologija v veliko pomoč, saj lahko danes kolesarimo v mnogo bolj varnih razmerah in z višjo hitrostjo v primerjavi s preteklostjo,« ugotavlja Roici, ki je bil med organizatorji kolesarske dirke Enduro 3 Camini v Boljuncu. »Pravzaprav sem jaz neke vrste slovenski predstavnik italijanskega društva 360 MTB,« dodaja sogovornik, ki je med drugim tudi uspešen karateist, saj se je dokopal do rjavega pasu. Šport pa je nekako vezna nit njegovega življenja, saj izhaja iz prave športne družine. Njegova partnerka Aleksandra Skerk je bila vrhunska smučarka, sin Ivan pa je že nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu jadralnih desk. »Kolo me najbolj privlačuje. Naši kraji so med drugim odlični za tovrstne dejavnosti. V desetih minutah na kolesu se lahko dokopaš do kamnov, zemlje in katerekoli podlage. Kras je fenomenalen, od Bazovice do Doline pa se lahko dobesedno "razpi-štoliš",« navdušeno ugotavlja Roici, ki je zaposlen kot informatik pri italijanski pošti. S čim pa se najraje ukvarja v prostem času? »Današnji življenjski ritmi nam žal dopuščajo le malo prostega časa. Najraje igram šah s sinom, veliko pa berem. Poleg knjig vsak večer prelistam Primorski dnevnik in tega ne zapišite zapromocijo, a ker je res tako,« simpatično zaključuje sogovornik. (av) sledi nam na kuuibterju / Primorshi RADIO IN TV SPORED Četrtek, 14. aprila 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.00 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 14.50 Sabato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passag-gio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Ballando con le stelle RAI2 RAI MOVIE 13.5517.55 Rai Player 14.05 Film: Rampart (krim., '11) 15.50 Film: Sotto il sole della Toscana (kom., '03, i. D. Lane) 17.50 0.50 Novice 18.05 Film: Affetti & dispetti (dram., '09) 19.45 Film: E gia ieri (kom., '04) 21.20 Film: Il giro del mondo in 80 giorni (pust.) 23.20 Film: La venexiana (dram., '86) RAI PREMIUM 11.45 16.40 Rai Player 11.50 Ri... parlia-mone 12.40 Liz & Dick 14.15 Start! 14.40 Anica - Appuntamento al cinema 14.45 Nad.: Una grande famiglia 16.45 17.40 Bal- lando con le stelle 17.30 Novice 20.25 Nad.: Paura di amare 21.20 Nad.: Come fai sba-gli 23.20 Nad.: Una famiglia in giallo _RETE4_ 7.20 Media Shopping 7.50 Serija: Quincy 8.45 Serija: Carabinieri 9.50 Donnavventura 10.45 Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in cor-sia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ciao bellezza! 16.45 Nad.: Poirot 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: A Dangerous Man -Solo contro tutti (akc., '09, i. S. Seagal) 7.00 Serija: The Millers 7.20 Serija: Heartland 8.00 Sulla Via di Damasco 8.30 Pole Position 8.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske (Šanghaj), kvalifikacije 10.35 Senti chi abbaia 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.0018.35, 20.30, 22.40 Dnevnik in rubrike 13.25 Dribbling 14.00 Serija: Last Cop 15.40 Serija: Squadra Speciale Lipsia 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.55 Sabato Sprint 23.45 Rubrike _RAI3_ 7.00 Serija: Zorro 8.05 Film: Come persi la guerra 9.30 Film: Come scopersi l'America 11.00 12.25, 14.45, 17.55 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Tv Talk 16.30 Report 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Ulisse: il piacere della scoperta 0.20 Un giorno in pretura _RAI4_ 13.15 The Voice of Italy 2016 16.15 Atlantis 16.55 Doctor Who 17.50 Novice 17.55 Ghost Whisperer 19.25 Rai Player 19.35 Common Law 21.10 Film: Heatstroke (akc., '13) 22.55 Criminal Minds _RAI5_ 13.45 20.30 Rai Player 14.00 Capolavori della natura 14.45 Mediterraneo mare nostrum 15.40 Gledališče: Otello 18.20 Novice 18.25 Piano pianissimo 18.40 Tre citta, un secolo 19.45 Memo - Agenda culturale 20.40 La piazza incantata 21.15 Gledališče: Re Lear CIELO 11.00 12.15 Fratelli in affari 12.00 Novice 14.15 MasterChef USA 16.15 MasterChef Canada 18.15 Cucine da incubo 20.15 Top Gear UK 21.15 Film: Histoire d'O (dram., '75) DMAX 23.40 Film: La regola del sospetto (tri-ler, '03, i. A. Pacino, C. Farrell) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 In forma con Starbene 9.45 Super Partes 10.30 Su-percinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Nad.: Il segreto 16.10 Verissimo 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Amici di Maria _ITALIA1_ 7.20 Risanke in otroške oddaje 9.10 Film: Chill Out, Scooby-Doo! (anim.) 10.35 Film: The Clique (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 12.40 Motociklizem: SP Superbike 2016 14.00 19.00 L'isola dei famosi 14.20 Film: Superman III (fant., '83) 16.50 Film: Tom & Jerry - Rotta su Marte (anim.) 19.20 Film: The Mask 2 (kom., '05) 21.10 Film: Il gatto con gli stivali (anim., '11) 22.55 Serija: The Musketeers _IRS_ 12.25 Film: 2001 - Odissea nello spazio (zf, '68, r. S. Kubrick) 15.25 Adesso cinema! 15.55 Film: State of Play (krim., '09, i. R. Crowe, R. McAdams) 18.20 Film: Spy Game (akc., '01, i. R. Redford, B. Pitt) 20.50 Scuola di cult 9.55 20.20 Affari a quattro ruote 14.10 Te l'avevo detto 15.05 Il talento di Mr. T 15.55 Affare fatto! 16.50 Affari in valigia 18.35 Cac-ciatori di tesori 19.30 Storage Wars Canada 21.10 Due macchine da soldi 22.55 Super-car: auto da sogno 23.45 American Guns SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 18.40 Risanke in otroške serije 9.10 Kviz: Male sive celice 9.55 Kratki film: Glasna hiša 10.10 Infodrom 10.20 Razred zase 11.05 TV arhiv 11.55 Tednik 13.0017.00, 18.55, 22.20 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.20 Dok. serija: Ambienti 14.50 Dok.: Vse in nič - Vse 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.35 Nan.: Pogrešana 22.55 Film: Nikogaršnja last (kom.) SLOVENIJA2 7.00 Najboljše jutro 9.00 Dober dan 10.05 Dok.: Strah ostane 10.55 Dok. serija: City Folk - Obrazi mest 11.40 Na lepše 12.20 10 domačih 13.10 Polnočni klub 14.20 Istrski maraton 2016 14.50 Slovenija danes 16.05 35 let oddaje ŠTOS: Še v Torek Obujamo Spomine 17.55 Košarka (m): Helios Suns - Rogaška 21.00 Film: Fantozzi alla riscossa (kom., It., '90, i. P. Villaggio) 22.45 Film: Sogni mostruosamente proibiti (kom., It., '82) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Serija: Jack Frost 18.00 Film: Torna "El Grin-ta" (vestern, '75) 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: L'ispettore Barnaby _lazd_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menu di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 SOS Tata 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Ritratto di signora (dram., '96, i. N. Kidman, J. Malkovich) 23.40 Film: Fine di una storia (dram., '99, i. J. Moore, R. Fiennes) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Ring 13.00 Do-dici minuti con Cristina 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Pronto, dotto-re... 17.55 20.25 Oggi e 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Si-gnore 23.45 Trieste in diretta 20.00 Film: Monica Z. (biogr.) 21.50 Zvezdana 22.30 Večer z lutkami 23.15 Bleščica 23.50 Aritmija _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.35 Ljubezen do sveta 16.00 Webolu-tion 16.30 Arhivski posnetki 17.25 23.40 Vse-danes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Arriva la primavera 21.00 Folkest 2015 21.45 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.25 Pozdravljeni 22.55 Vrt sanj _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 10.3013.05 Tv prodaja 10.45 Film: Lassie - Čudež (pust.) 12.35 Vrhunske usluge na Beverly Hillsu 13.20 Čista hiša 14.15 Znan obraz ima svoj glas 17.15 Film: Madagaskar 3 (anim.) 18.55 Vreme in novice 20.00 Film: Vsemogočni Evan (kom.) 21.50 Film: Gospod Pip (dram.) _KANAL A_ 7.00 Risanke 7.40 19.00 Pozor, priden pes! 8.20 12.05 Serija: Vzgoja za začetnike 8.45 19.35 Serija: Veliki pokovci 9.15 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 10.10 ŠKL -Šport mladih 10.45 TV prodaja 11.00 Serija: Snowboarderji 12.40 Film: Šolske volitve (kom.) 14.40 Film: Filmska zvezda (kom.) 16.35 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Domžale - Olimpija 20.00 Big Brother 21.30 V živo iz hiše Big Brother 22.00 Film: Bucky Larson - Zvezda je rojena (kom.) VREDNO OGLEDA ~ll Sobota, 16. aprila m La7d,ob21.10 Ritratto di signora ZDA 1996 Režija: Jane Campion Igrajo: Nicole Kidman, John Malcovitch in Martin Donovan Leta 1873 se mlado ameriško dekle Isabel Archer izkrca na angleških tleh, ker jo tam čaka bogata teta. A Isabel novi svet absolutno ne prepriča. Pogreša namreč svobodo, ki je je bila vajena na drugi strani Oceana in tudi moška, ki sta zaprosila za njeno roko, se ji zdita le omejitev njenih želja. Tako se Archerjeva napoti v Firence, kjer spozna Madame Merle in Gilberta Osmonda, ki se delate prijatelja, v resnici pa hrepenita le po Isabelinem bogastvu in zapuščini, ki ji je pripadla po smrti strica Touchetta. Gilbert Osmond zaprosi Isabel za roko in ameriško dekle nasede njegovim obljubam. Ta izbira pa ji povsem spremeni življenje, saj ji novi soprog popolnoma uniči prihodnost.. PLANETTV 11.00 Hiša vaših sanj 12.05 Peklenska kuhinja 13.00 Nan.: Očka v predpasniku 13.45 Nan.: Nor, zmeden, normalen 14.30 Nan.: Pretkane služkinje 15.25 Nad.: Ljubice 16.20 22.05, 23.15 Bilo je nekoč 17.45 Bo-gnedaj, da bi crknu televizor 18.45 21.55 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Planet kuha 20.00 Film: Misija - Cucelj (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Evgenom Banom; 9.50, 14.40, 18.10 Music box; 10.10 Prva izmena: Prepletanja o glasbi, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Aleksij Pre-garc: Druščina s potoka - izv. radijska igra -2. del; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Ob 12.00 Ta rozajanski glas : Marcellina Madotto bo povedala znano rezi-jansko pravljico o pametni in iznajdljivi rusici (mravljici), ki zna prelisičiti zlobno grdinico in jo spodi iz hiše. Običajni rubriki o zanimivostih in novicah v dolini bo predstavila Virna Di Lenardo, o manjšinski stvarnosti pa bo spregovorila Luigia Negro. Sandro Quaglia bo te prispevke povezal v celoto. Sledi 30 minut country glasbe, v kateri predstavljamo nekatere hite pred kratkim preminulega legendarnega country pevca Merla Haggarda. Bavarska di-skografska hiša ECM je zaslovela na prehoda iz 60. v 70. leta prejšnjega stoletja po zaslugi Manfreda Eicherja in njegovih nekonvencionalnih izbir. V oddaji Jazz odtenki ob 17.10 boste slišali, kateri italijanski glasbeniki snemajo za to znamko. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 16. aprila 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Sonce vzide ob 6.16 in zatone ^g ob 19.53 □ Dolžina dneva 13.37 Luna vzide ob 14.21 in zatone ob 4.12 Leta 1949 so bile na Gorenjskem in Primorskem izmerjene nena-z vadno visoke popoldanske temperature o za sredino aprila. V Bovcu so izmerili kar 27,7 < °C, v Ajdovščini 27,2 °C, na Bledu 25,8 °C in v Kranjski Gori 24,2 °C. Danes: ob 1.13 najnižje -12 cm, ob 6.30 najvišje 12 cm, ob 12.24 najnižje -28 cm, ob 18.53 najvišje 32 cm. Jutri: ob 1.34 najnižje -21 cm, ob 7.15 najvišje 19 cm, ob 13.03 najnižje -32 cm, ob 19.21 najvišje 37 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje C. -jo ¿o 500 m............10 1000 m ...........7 1500 m............5 2000 m ...........2 2500 m ........... 0 2864 m ...........-2 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah do 4,5 in v gorah 5,5. Horti Tergestini razstavno-prodaj ni sejem rastlin in vrtne opreme Park pri Svetem Ivanu, Trst lahko se pripelješ tudi z avtobusom št. 12 in 17 sobota, 16. in nedelja, 17. aprila od 9h do mraka | prost vstop promovirata in organizirata: sodelujejo: ■"TBICtTC 9 s prispevkom: SAcegasApsAmga comune di trieste SoMÂMBrunioHKI idrtiiiTi universitA ■SB- DEGLISTUDI Dl trieste lTii"H"rliii|ii'|Bli'Bii i Q I 'i'" I -a www.hortitergestini.it firenze - Med njimi je tudi režiser Franco Zeffirelli Da Vincijevi potomci boceLLi - 19. novembra Toskanski slavček bo pel v Ljubljani t. Del potomcev Leonarda da Vincija, ki so se v četrtek zbrali v gledališču v mestecu Vinci, spodaj Franco Zeffirelli ansa RIM - Raziskava umetnostnega zgodovinarja in direktorja da Vincijevega muzeja Alessandra Vezzosija ter zgodovinarke Agnese Saba-to je pokazala, da danes živi 35 sorodnikov renesančnega umetnika in znanstvenika Leonarda da Vincija. Med njimi je tudi priznani italijanski režiser in politik Franco Zeffirelli. Izsledke raziskave sta Vezzosi in Sabatova predstavila v četrtek, v sklopu dogodka Leonardo živi, ki so se ga nekateri še živeči člani Leonardove rodbine po veji umetnikovega očeta Piera tudi udeležili. Največje presenečenje je bilo odkritje, da je med Leonardovimi sorodniki tudi priznani italijanski filmski, operni in televizijski režiser, scenarist in politik Gianfranco Corsi, bolj znan z umetniškim imenom Franco Zeffirelli. Režiser je sin Ottorina Corsija, ki se je rodil in je tudi nekaj časa živel v mestu Vinci, in vnuk Olin-ta Corsija, ki velja za enega bolj priznanih prebivalcev Vincija v 19. stoletju. Po virih omenjenih raziskovalcev sta se družini Corsi in da Vinci povezali leta 1794 po poroki Michelangela di Tommasa Corsija in Terese Alessandre Giovanne di Ser Antonio Giuseppe Da Vinci, ki je bila v neposrednem sorodstvu z Leonar-dovim očetom Pierom. Umetnik in znanstvenik Leonardo ni imel otrok, zato raziskava potomcev po njegovi veji ni bila mogoča. Prav tako so bili njegovi posmrtni ostanki izgubljeni med verskimi vojnami v 16. stoletju, tako da tudi pot preko njegovega DNK ni bila mogoča. Vezzosi je razkril, da so ju do izsledkov raziskave pripeljali predvsem raznovrstni dokumenti iz Italije, Francije in Španije. Izsledki so izredno presenetili tudi nekatere prebivalce mesta Vinci, ki so o tem, da so sorodniki slovitega Leonarda da Vincija, izvedeli le nekaj dni pred četrtkovim uradnim razkritjem. Giovanni Calosi, eden od njih, je za časnik La Stam-pa povedal, da mu je mati Dina omenjala dokumente in pisma, ki si jih lahko prebral le s pomočjo ogledala. S tem se je navezal na Leonar-dovo navado, da je svoje zabeležke pisal zrcalno. »Tem dokumentom nismo nikoli dali velikega pomena. Mislili smo, da gre zgolj za legendo,« je presenečen dodal. Vezzosi je že v ponedeljek povedal, da imajo odkritja tudi znanstveno težo, saj ponujajo možnost, da bi se dokopali do da Vincijevega DNK zapisa. A to bo tema drugega mednarodnega kongresa, ki se ga bodo udeležili znanstveniki, biologi in antropologi. (ansa, sta) LJUBLJANA - V ljubljanskem centru Stožice bo 19. novembra nastopil priznani italijanski tenorist Andrea Bocel-li. Na prvem samostojnem koncertu v Sloveniji bo predstavil najbolj odmevne uspešnice z albuma filmskih skladb Cinema, pa tudi arije iz znanih oper Giuseppeja Verdija, Gia-coma Puccinija in drugih uveljavljenih italijanskih skladateljev. Bocelli je s svojim lani izdanim 15. studijskim albumom Cinema zasedel prvo mesto na Billboardovi lestvici klasičnih albumov. Na njem so zbrane uspešnice iz filmov, kot so Gladiator, Boter, Zajtrk pri Tiffany in Ljubezenska zgodba, v edinstveni Bocellijevi izvedbi. Organizatorji ljubljanskega koncerta napovedujejo pravo glasbeno poslastico z nekaj presenečenji. Vstopnice so do 30. aprila naprodaj po akcijskih cenah. Tako imenovani toskanski slavček velja za enega najuspešnejših italijanskih glasbenikov v svetu. Oder si je delil z uspešnimi izvajalci, kot sta Jose Carreras in Placido Domingo, in do danes prodal več kot 80 milijonov albumov. Izkazal se je tudi kot izvrsten tekstopisec in glasbeni pro-ducent. Celine Dion je nekoč dejala: »Če bi Bog pel, bi zagotovo zvenel kot Andrea Bocelli!« Tekom kariere je Bocelli nastopil na najslavnejših svetovnih odrih in mestih, med drugim tudi v Carnegie Hallu, rimskem Koloseju, operah v Syd-neyju in Berlinu, Centralnem parku v New Yorku in na drugih uglednih lokacijah. Običajno mu na koncertih prisluhne 200.000 obiskovalcev. (sta)