/Primorski
Št. 87 (15.189) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST-Ul Montecchi 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POSMNAPIAČANA V GOTOVU
§ CIS ALPINA GBSTIONL

F A1 H
„ rj „ 7 ’ ff I ft fj |
dti.Hi iv*
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
1500 lir	ČETRTEK, 30. MARCA 1995
Saj ni zares. Pa je!
Bojan Brezigar
Najmanj dva dogodka, eden vsedržavni in eden lokalni, sta nas vCeraj opozorila, da bo v politiki pot do resnosti Se zelo dolga.
Prvi dogodek si je izmislila vlada, ki je nekaj minut pred zapadlostjo podaljšala rok za zbiranje podpisov za predložitev kandidatnih list za deželne in krajevne volitve. Cernu ta sklep? Zahteval ga je Marco Pannella, CeS da ni zbral zadostnega števila podpisov; vlada ga je utemeljila s trditvijo, da bi morala državna radiotelevizija obveščati volilce o krajih in urah podpisovanja list, toda tega ni storila. Ce to ni iz trte izvita utemeljitev, res ne vemo, kaj bi Se rekli. Vendar pa vlada ni reagirala na prah, ki ga je dvignila, in je očitno ni prizadela nevarnost, da bi lahko kasneje razveljavili volitve, Ce na primer parlament tega odloka ne bi potrdil.
Politične posledice odloka pa so seveda drugačne. Očitno nekatere stranke niso pravočasno zbrale zadostnega Števila podpisov in so zato pritiskale na Dinija, naj podaljša rok. Iz vrst kartela svoboSCin prihajajo obtožbe, da levica in Bian-covo krilo ljudske stranke Se niso sklenili sporazuma o volilnih zavezništvih, drugi obtožujejo kartel svoboščin, da je preko Pannelle izzval vladni ukrep. NekoC je veljala reCenica, da je v volilni kampanji vse dovoljeno in očitno to za marsikoga Se velja.
Drugi dogodek, ob katerem smo se rahlo nasmehnili, zadeva domaCe kraje. V repentabrski občini se je predstavila tudi lista »Unione dei Croati - Udruga Hrvatov.« Na listi, kot smo lahko ugotovili, ni domačinov, tudi Hrvatov ne. Pa tudi sicer Repentabor ni posebno znan po množični prisotnosti Hrvatov. Kaj hočejo ti Hrvati? Kdo si je izmislil to ime? Kdo so ljudje, ki se potegujejo za mesto župana in občinskih svetovalcev? In, konCno, ali je vse to sploh resno?
Mirno lahko rečemo, da je odgovor na zadnje vprašanje enostaven: ni resno. Na ostala vprašanja pa odgovora ne poznamo, Čeprav nas ozadje nastanka te »hrvaške« liste nadvse zanima. Morda bomo v prihodnje izvedeli kaj več, zaenkrat pa lahko le reCemo, da je vsa zadeva tragikomična.
S Pirandellom bi radi rekli: saj ni zares. Pa je.
I Referendumi 11. junija
RIM - Vlada je včeraj sklenila, da bodo referendumi 11. junija. Glede na dejstvo, da zakon določa, da morajo biti referendumi med 15. aprilom in 15. junijem, je vlada izbrala zadnji možni datum. Tako ima parlament na razpolago veC Časa, da spremeni zakonodajo in s tem prepreči katerega od referendumov.
Kot znano, se bomo morali izreci o dvanajstih referendumih. Štirje zade-
vajo radiotelevizijsko službo (med temi je referendum, ki onemogoča komurkoli, da bi imel več kot eno televizijsko mrežo), Štiri zadevajo sindikalna vprašanje (tri je predlagala SKP, enega pa Pannella), dva referenduma zadevata trgovske licence in urnike trgovin, enega prisilno bivališče za mafijske osumljence, eden pa razširitev večinskega sistena na občine z veC kot 10 tisoč prebivalci.
Mračno zakulisje upora v Reggio Calabrii
REGGIO CALABRIA - Preiskava kalabrijskih in milanskih sodnikov postopno razkriva splet med politiko, organiziranim kriminalom in prostozidarstvom, do katerega je prišlo pred dvajsetimi leti ob uporu v Reggio Calabrii. Kaže, da je tedaj n’drangheta sodelovala pri atentatu na vlak, ki je zahteval Sest življenj.
Zakulisje dogodkov v Reggio Cala-
brii, kot izhaja iz novic o preiskavi, je zelo mraCno, v dogajanje pa naj bi bile vpletene vse palaCe oblasti v mestu.
Kalabrijski sodniki so ostro obsodili »beg« novic. Po njihovem mnenju gre za poskus nekaterih sil, da bi za-vrle in onemogočile preiskavo, v katero so vpleteni tudi nekateri bivši sodniki.
Na 3. strani
ITALIJA / PLAZ KRITIK NA RAČUN LAMBERTA DINIJA
Podaljšan rok za predstavitev kandidatur
RIM, TRST - Vlada je vCeraj sklenila, da podaljša do jutri do 20. ure rok za predložitev seznamov kandidatov. Sklep, ki ga je udejanila z odlokom, je obrazložila kot nujni tehnični ukrep, s katerim je hotela samo popraviti dejstvo, da Rai ni v zadostmi meri obvestil državljanov, o njihovi pravici, da s podpisi podprejo kandidature. Včerajšnji je prvi primer poseganja v volilna pravila z vladnim odlokom.
Vladni sklep je izzval vrsto negativnih ocen. Ukrepu nasprotuje desnica, ki meni, da je sploh v nasprotju z ustavo in Krščanski demokratski center je pozval predsednika republike, naj odloka ne podpise. Zelo vprašljiv pa je odlok tudi za stranke, ki podpirajo Di-nijevo vlado.
Edini, ki je bil z odlokom zadovoljen in ga je pozdravil kot pozitivno dejstvo, je bil voditelj reformatorjev Marco Pannella, po katerem je na ta način vlada delno popravila krivice, ki jih je povzročil Rai. Tudi Ljudska stranka ni bila nezadovoljna.
Ob vladnem odloku so v deželah, kjer so volitve, nekateri zadihali, ker so bili v zamudi z zbiranjem podpisov, večina pa je reagirala zelo kritično.
V Dolini bo na aprilskih volitvah najbrž sodelovalo pet županskih kandidatov, v Zgoniku trije, repentabrski volilci pa bodo skoraj gotovo izbirali med Štirimi volilnimi listami. Veliko presenečenje predstavlja lista »Unione dei Croati-Udruga Hrvatov«. Na dolinskem županstvu so do včeraj opoldne sprejeli pet županskih kandidatur in seveda isto Število volilnih simbolov. Osrednji tržaški volilni urad bo uradne kandidatne liste objavil v soboto.
Tudi na Goriškem je precej upravičenega negodovanja zaradi nepričakovanega podaljšanja Časovnega roka za predložitev kandidatnih list. V Ste-verjanu so se za volitve doslej prijavili trije županski kandidati, v Doberdobu in v Sovodnah pa po dva. Tudi tukaj ni prišlo do večjih presenečenj.
Do prave gneče pa je prišlo v videmski občini. Do sinoči se je za volitve prijavilo že Sest županskih kandidatov, danes in jutri pa pričakujejo še druge. Manj zmede pa je v Pordenonu, kjer bodo izvolili pokrajinski svet. Do tega trenutka so kandidature in programe vložile štiri stranke oziroma volilna zavezništva.
Na 3., 5. in 9.strani
Liste in županski kandidati v slovenskih občinah
STEVERJAN
OBČINSKA ENOTNOST
Ivan Humar
SLOVENSKA SKUPNOST Hadrijan Corsi MOVIMENTO SOCIALE Giorgio Cantarut
ZGONIK
SKUPAJ - INSIEME Tamara Blažina SLOVENSKA SKUPNOST Joško Gruden POLO PER SGONICO Umberto Ercolessi
SKUPAJ - INSIEME Boris Pangerc NARAVNI ZAKON Alessandro Corbatto ZELENA LISTA Maria Teresa Zivic S.DORLIGO - DOLINA Roberto Raffaele POLO PER S. DORLIGO Roberto Schettini
REPENTABO
NAPREDNA LISTA
Aleksij Križman SLOVENSKA SKUPNOST Renco Milic
POLO PER MONRUPINO
Franco Guerra UNIONE DEI CROATI Graziano de Petris
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO
Danes v Primorskem dnevniku
Piva zmaga Slovenije Italija brez težav z Ukrajino
Italija in Slovenija sta vCeraj uspešno prebrodili oviri v okviru kvalifikacij za nastop na zaključnem delu evropskega nogometnega prvenstva prihodnje leto v Angliji. Slovenija je proti Estoniji v Mariboru dosegla sploh svojo prvo zmago v evropskih kvalifikacijah. Zahovič v prvem in Gliha ter Kokol v drugem delu so s s vojimi zadetki prinesli Verdenikovi vrsti gladko zmago.
Italija je v gosteh premagala skromno Ukrajino, vendar pa z igro še zdaleč ni navdušila. »Az-zurri« so se po vodstvu z 2:0 zadovoljili z nadzorovanjem rezultata.
Na strani 24
Teden znanstvene kulture v Trstu
V	začetku aprila bo v Trstu 5. teden znanstvene kulture. Manifestacijo so predstavili včeraj v občinski palači.
Stran 4
Zdravila iz zamejstva v Sarajevo
Zdravila za diabetične otroke Bosne in Hercegovine, ki so jih nabavili s sredstvi zamejske nabiralne akcije, so prispela v Sarajevo. Osebno jih je prepeljal zdravnik dr. Miran Dolhar.
Strane
Tečaj vzgoje za razvoj
V	Trstu poteka prvi multidisciplinami univerzitetni tečaj vzgoje za razvoj, ki ga pod pokroviteljstvom Deželnega Šolskega urada prirejata deželni odbor Unicefa in tržaška univerza.
Strane
Kako je s frekvencami slovenske TV
Tržaško vodstvo RAI pojasnjuje, kje in kako lahko že sedaj gledamo poskusne oddaje slovenske televizije.
Stran 10
Marka spet potlačila liro
Nov padec dolarja v Tokiu in Frankfurtu je marki omogočil ponoven dvig, liro pa kot običajno potlačil; zelo medel in negativen je bil tudi borzni sestanek v Milanu.
Stran 11
RIM / NESKLEPČNOST POSLANSKE ZBORNICE
V PARLAMENTU
Kartel svoboščin v protiofenzivi
Večino ostro obsodilo »filibustering«
»Par condicio«: novinarji in stranke hočejo spremembe
Polemična noto novinarske zbornice - Vlada je previdna
RIM - Kartel svoboščin je hotel včeraj v zbornici dokazati svojo moC. Za to je izbral glasovanja o zakonu, ki ureja porazdelitev sredstev Evropske zveze. Zaradi odstotnosti predstavnikov Kartela poslanska zbornica včeraj zjutraj ni bila trikrat sklepčna in predsedujoči Luciano Vio-lante je sklenil, da razpravo o tem zakonu preloži na danes.
Sklep Kartela svoboščin, da ne sodeluje pri glasovanju, je izzval ostro polemiko med strankami. Poteza očitno ni bila usmerjena proti zakonu, ki je dejansko »dolžnostno dejanje« vseh članic Evropske zveze, ampak je Kartel izkoristil priložnost, da ob glasovanju o nekem manj pomembnem zakonu, ko prisotnost poslancev ni stoodstona, dokaže, da ni bil dokončno porazen. To so tudi jasno povedaH njegovi predstavniki.
»Ta vlada in ta par-lemnt lahko nadaljujeta z delom, Ce jim Kartel svoboščin pomaga. To je preprosta resnica, ki smo jo želeli podcrtati. Hoteb smo spet opozoriti predsednika republike, kako je nujno razpustiti parlament in razpisati predčasne politične voUtve,« je povedal novinarjem predstavnik Forza Italia Gianfranco Micicche. Podpredsednik predstavnikov Nacionalnega zavezništva Giuseppe Nania je bil še jasnejši. »Nesklepčnost poslanske zbornice je politična poteza. Hoteli smo podčrtati, da je dolžnost večine zagotoviti sklepčnost. Ravnali smo, kot so ravnale številne opozicijske sile v preteklosti,« je izjavil novinarjem.
Z nasprotne strani se je
usul na Kartel svoboščin vložila Berlusconijeva vla-plaz kritik. »V povojni Ita- da. liji opozicija doslej še ni Nesklepčnost poslanske zavzela tako zaostrenega in zbornice je izzvala prepir v nedemokratičnega stali- zbornici med predsedujo-šCa,« so v skupnem sporo- Cim Lucianom Violante-Cilu poudarili načelnik le- jem in načelnikom skupi-vosredinskih skupin Beni- ne Forza Italia Vittoriom amino Andreatta, Luigi Dottijem. »Na seji načelni-Berlinguer, Mario Segnji in kov skupin so z izjemo NZ Gianfranco Petrini. »Potem vsi zagotovili sklepčnost ko sta bili poraženi pri gla- zbornice,« je očital Violan-sovanju o zaupnici Dinije- te Dottiju. Predsednik povi vladi, Forza Italia in Na- slancev FI pa je odgovoril, cionalno zavezništvo siste- da je sprejel samo dnevni matično bojkotirata parla- red, ni pa zagotovil sklep-ment, da bi zavrli njegovo Cnosti. delo in preprečili spreje- Od ravnanja Forza Itaba manje zakonov, tudi tistih, se je ogradil podpredse-kot je evropski zakon za le- dnik Raffaele Della Valle, to 1994, ki so dolžnostno ki je nasprotoval obstrukci-dejanje. To je v bistvu na- ji.
pad na parlament in na Včerajšnji dogodek je pravila demokracije,« piše odraz izredno velike politi-v skupni izjavi, ki dodaja, Cne napetosti, ki razdvaja da se je to zgodilo ob za- Italijo in ki se bo ob dežel-konskem predlogu, ki ga je nih volitvah še stopnjevala.
RIM - Poslanska zbornica bo najbrž vsebinsko spremenila nekatere Člene vladnega odloka o enakih možnostih v volilni kampanji, ki ga širša javnost že pozna kot«dekret par condicio«. Nekatere spremembe so vCeraj zahtevale stranke, ki podpirajo vlado Lamberta Dinija, katerim so se pridružili še poslanci Stranke komunistične prenove. Oglasila se je tudi novinarska zbornica, ki tudi sama predlaga nekatere spremembe.
Novinarji, ki so tudi zahtevali srečanje s pristojnim ministrom Gambinom, so prepričani, da vladni odlok v nekaterih členih postavlja močno v dvom načelo svobodne informacije. Zato predlagajo nekatere spremembe, pozivajo pa tudi vse kolege, naj posebno med volilno kampanjo spoštujejo pluralizem. Novinarska zbornica napoveduje oblikovanje neke vrste listine za pravice in dolžnosti novinarjev.
Stranke, ki podpirajo Dinijevo vlado, napovedujejo že v poslanski zbornici nekatere amandmaje k odloku. Gre za spremembo členov, ki zadevajo vlogo in poročanje majhnih lokalnih radijskih postaj in televizij, ki jih dekret »par condicio« moCno oškoduje.
Kartel svoboščin pa, kot znano, namerava voditi proti dekretu zelo ostro opozicijsko bitko. Zlasti potem, ko je Silvio Berlusconi razglasil na vse vetrove, da bo v primem zmage na političnih volitvah takoj izničil ta odlok.
VERONA / Z MOSTU SO METALI KAMENJE NA AVTOMOBILE
Morilci avtoceste pred sodniki
VERONA - Pred sodiščem v Veroni se je včeraj začel proces proti trem fantom iz Verone, ki so z metanjem kamenja na avtocesto ubili Monico Za-notti. O dramatičnih okoliščinah dekletove smrti je pričal vCeraj njen zaročenec Davide Perbellini, ki je bil z Monico v avtu, ko je kamen zadel vetrobran in dekletovo glavo.
Za trojico pa se je zavzel msgr. Ersilio Tonini, ki je povedal, da se je eden od treh skesal, kot izhaja iz pisem, ki mu jih je poslal v zadnjih mesecih.
Na telefoto Ap: prizor s procesa	v
NOVICE
Predsednik Dini danes pri papežu
VATIKAN - Predsednik ministrskega sveta Lam-berto Dini se bo danes v Vatikanu srečal s papežem in z državnim sekretarjem kardinalom Soda-nom. Ne na svetem sedežu in niti v PalaCi Chigi niso sporočiti, o katerih vprašanjih se bosta sogovornika pogovarjala. Verjetno bo beseda tekla o koordinaciji med državo in cerkvijo v pričakovanju na jubilejno leto 2.000 in o še odprtih bilateralnih vprašanjih. Med temi prav gotovo o potrebi, da bi se izvajal tisti del novega konkordata iz leta 1.984, ki predvideva dogovore za zaščito in valorizacijo cerkvenih kulturnih dobrin. Za reši- | tev tega vprašanja je že veC mesecev na delu pari-teticna komisija, ki bi z delom morala zaključiti pred poletjem.
Prihodnja številka tednika Italia Settimanale ne bo izšla
MILAN - Redakcija tednika Italia Settimanale je včeraj izrazila globoko zaskrbljenost in obžalovanje zaradi sklepa lastništva, ki bo odslovilo odgovornega urednika in ustanovitelja tednika Marcella Venezianija. Zaradi tega je prekinila delo in tako preprečila izid prihodnje številke. Redakcija in tiskarji so v tiskovnem poročilu izrazili solidarnost direktorju, obenem pa so obsodili obnašanje založnika. Veneziani je bil odslovljen brez vsakega vero- ; J dostojnega razloga, obenem pa je bil za novega direktorja imenovan Francesco Zuzic. Sklep o odslovitvi direktorja Marcella Venezianija, je še zapisano v tiskovnem poročilu, je še toliko absurdnejši, ker je do tega prišlo, ko se redakcija trudi, da bi tednik ponovno zaživel.
LOTERIJA / »PODRGNI IN ZMAGAJ«
Zmagal je 100 milijonov, a je raztrgal srečko
Sedaj bodo o dobitku odločali v Rimu
TURIN - Na loteriji »podrgni in zmagaj« je zmagal 100 milijonov lir, a je raztrgal zmagoviti listek. Zatem je njegov oce zbral raztrgane koščke in jih nesel na turinski sedež državnega monopola, kjer pa so mu povedali, da dobitka ne morejo priznati, ker naj bi bilo v pravilniku napisano, da morajo biti zmagoviti listki nepoškodovani. Sedaj bo o tem doslej edinstvenem primeru in o sto milijonih odločalo glavno ravnateljstvo državnega monopola v Rimu.
Giovanni Conterno, 22-letni mladenič, je v torek popoldne kupil listek loterije »podrgni in zmagaj« v trafiki bli-
zu doma. Ko je podrgnil, so se mu prikazali trije asi, to je najvišja kombinacija, ki zagotavlja dobitek 100 milijonov lir. Ko je listek pokazal prijateljem, so ga začeli zasmehovati, češ da gre za potegavščino. Fant jim je verjel ter po vrnitvi domov razcefral zmagoviti listek. Doma ni povedal nikomur, kaj se mu je dogodilo. Očeta Germana je o dobitku obvestil lastnik trafike, 60-letni Remo Sturaro. Ko se je oCe na vrat na nos vrnil domov in mu je sin povedal, kaj je storil z listkom, je začel mrzlično iskati koščke. Zbral jih je skoraj vse: le minimalnega košCa ni našel.
Naslednjega dne je
Germano Conterno no-sel koščke na turinski sedež državnega monopola. Rita Caputo, namestnica ravnatelja je vCeraj povedala, da je listek skoraj popoln, da so vsi bistveni elementi razpoznavni, a da dobitka ne morejo priznati, ker se doslej še ni dogodilo, da bi prejeli tak listek. Gospodu Contemu je svetovala, naj poskusi srečo na rimskem sedežu državnega monopola, kar bo Conterno tudi storil, v upanju, da mu bodo v Rimu vendarle priznali, kar je sreCa namenila njegovemu simu: sto milijonov lir. S tistim denarjem bi si delavska družina iz Turina kar lepo opomogla.
G LOSA
Italija je kljub metamorfozam še vedno ličinka
Jože Pirjevec
Te dni intenzivno mislim na italijansko zgodovino, ker bom moral konec tedna nastopiti na Dunaju s predavanjem, ki sem ga naslovil "italijanske metamorfoze”. Priznati moram, da sem si naslov izposodil v New Yorku, kjer je v muzeju Guggen-heim prav te dni razstava, ubrana na to temo. Dejstvo pa je, da se mi je zdel tako posrečen, da se skušnjavi nisem mogel ubraniti. Zakaj italijanske metamorfoze? Zaradi tega, ker je ta družba v zadnjih stoletih šla skozi tako različne razvojne stopnje, se tako korenito spreminjala in tako krčevito preoblikovala kot ma-lokatera v zahodni Evropi.
Ko se je sredi prejšnjega stoletja Italija konstituirala kot država, je bilo poglavitno vprašanje, da rečemo z grofom Cavourjem, kako "narediti” Italijane. Pri tem sta se spoprijeli dve nasprotni tezi, federalistična, ki je izhajala iz ugotovitve, da je treba spoštovati etnično, kulturno in zgodovinsko večplastnost Apeninskega polotoka, in centralistična. To je zagovarjala predvsem piemontska vodilna elita, ki je hotela imeti v novi državi glavno besedo, pa tudi tisti politiki iz srednje in južne Italije, ki so vezali svojo politično usodo na vlado v Turinu in so vedeli, da bi v primeru federalne ureditve izgubili svoje položaje. Od samega začetka je tako Italijo zaznamoval globok razkol med ljudstvom in oblastniki, ki je usodno vplival na njeno nadaljno usodo. Kako velik je bil ta razkorak, se je izkazalo med prvo svetovno vojno, ko je vlada vrgla v žrelo moloha vojne kar šesto tisoC mladih ljudi z izgovorom, da je treba odrešiti prav toliko rojakov pod habsburškim jarmom, v resnici pa, da bi zadostila svojim impe-ralistiCnih ambicijam. Ker se to po letu 1918 ni zgodilo, ker je nasprotno Italija zašla v težko ekonomsko krizo, se je znotraj družbe uveljavil fašizem, ki je bil brez dvoma masovno in ljudsko gibanje z moCno populistično, da ne rečem socialistično in revolucionarno vsebino. Široke ljudske množice, posebno mala buržuazija in proletariat, ki so se Čutile opeharjene v svojih pričakovanjih, so se uprle "liberalni”
eliti na oblasti in se ji maščevale z "maršem na Rim”. Toda fašizem je bil s svoje strani preveč primitiven in intelektualno nebogljen, da bi lahko izpolnil njihova pričakovanja. Ker znotraj države ni mogel doseči odločilnih premikov, je skušal opravičiti svojo oblast z imperialistično zunanjo politiko, ki jo je v bistvu podedoval od prejšnjega "liberalnega” režima, in ki jo je Se potenciral. Rezultat je bil katastrofa, ki je Italijo 8. septembra 1943 prisilila k brezpogojni vdaji.
V zadnjih dveh letih vojne je bila Italija razklana na dvoje, kar je še potrdilo njeno bistveno nehomogenost. Se hujše pa je bilo to, da se je v njej uveljavila moCna komunistična stranka, ki je bila kot prej fašistična spet izraz nezadovoljnih ljudskih množic, obenem pa usodno vezana na Moskvo. Z ene strani so tako njeni liderji obljubljali revolucijo, z druge pa so se dobro zavedali, da ta ni mogoCa, saj je Italija po dogovoru med Stalinom, Churchillom in Rooseveltom spadala v zahodno vplivno območje. To je za pol stoletja povsem blokiralo italijansko notranjo politiko, ji preprečilo, da bi se otresla fašističnih klic, še moCno živih v širokih ljudskih množicah, obenem pa ji onemogočilo, da bi se razvila v normalno in dialektično demokracijo. Faza, v kateri smo sedaj, po padcu sovjetskega imperija in komunističnih iluzij, je rezultat tega nezdravega procesa. Levica je zbegana in brez projekta, desnica spet ponuja svoja Čudežna, populistična zdravila, nikjer pa ni slišati pametne besede, ki bi pokazala pot iz krize. Italija prehaja iz metamorfoze v metamorfozo, kljub temu pa se iz ličinke še ni spremenila v metulja.
RIM / VLADNI ODLOK O VOLITVAH
REGGIO CALABR1A / SPLET MED POLITIKO, KRIMINALOM IN FRAMASONSTVOM
Do jutri zvečer rok za kandidature
Odložitev izzvalo plaz kritik vseh strank
Mračno in neraziskano italijansko zakulisje
Preiskava zadeva vse palače oblasti v Reggiu
RIM - Italijanska vlada se je odzzvala zahtevi nekaterih političnih sil in je podaljšala rok za predložitev seznamov kandidatov za deželne in upravne volitve do 20. ure jutri. Prvotni rok je zapadel včeraj ob 12. uri.
Vlada je tudi sklenila, da se bodo italijanski vo-lilci izrekli o referendumih v nedeljo, 11. junija. To je bil edini možni datum, saj bo drugi krog upravnih volitev 7. maja, zakon pa doloCa, da mora biti referendum eno od nedelj med 15. aprilom in 15.'junijem. Referendume bi lahko odložili za eno leto, če bi medtem razpuščen parlament.
Minister za odnose z javnimi upravami Fratti-ni je povedal, da se je vlada odločila, da z odlokom podaljša do jutri rok za predložitev seznamov kandfidatov, ker državljani niso bili dovolj obveščeni o pravici, da podpišejo te sezname pri deželnih uradih. »Novi deželni volilni zakon obvezuje Rai, da kapilarno obvešča državljane o njihovih pravicah. Očitno informacija ni bila dovolj kapilarna,« je dejal Frat-tini. Minister je priznal, da je to prvi primer odložitve roka z vladnim odlokom in je bila »-extrema ratio«. Slo naj bi v bistvu za tehnični prijem, s katerim je vlada skušala popraviti napake drugih.
Kljub temu, da so tak sklep nekatere stranke zahtevale, je vladni sklep izzval veliko odporov in negodovanja, Krščanski demokratski center pa je s predsednikom Clemen-tejem Mastello in tajnikom Pierferdinandom Casinijem zahteval Dini-
jev odstop.
»Ukrep je nesprejemljiv,« so poudarili predvniki KDC, saj se v Italiji še ni zgodilo, da bi z odlokom spremenili volilna pravila. Na isti ton je uglasil svojo oceno tudi predstavnik Nacionalnega zavezništva Domenico Fisichella, po katerem gre za »nezaslišano potezo« in Forza Italia je v svojem sporočilu obsodila »spremembo pravil, ko se je volilna kampanja že začela«. Tudi sredinske in levosredinske stranke niso bile navdušene. Predstavnice novostale skupine demokratov Luciana Sbarbati je ocenila, da gre za »nesprejemljivo posegati v volilno zakonodajo z odloki«, medtem ko je predstavnik
Mreže Angelo Tartaglia menil, da je to »nov dokaz, da je Italija republika banan«. Nekoliko bolj zmeren v tonu je bil predsednik progresisti-Cnih senatorjev Cesare Salvi, kateremu je vladni odlok »vzbudil resne pomisleke«.
Zadovoljen je bil lider reformatorjev Marco Pannella, po katerem je bil odlok »dolžnostno dejanje«. Pannella je menil, da Rai ni v zadostni meri obvestil državljanov o njihovih pravicah, kar je povzročilo nekaterim strankam velike težave. Zadovoljen je bil tudi predstavnik Ljudske stranke Michele Pinto, ki je povabil vodstvo stranke, naj izkoristi dodatni Cas za razmislek o zavezništvih.
Mafijski morilec se je ujel v past
Milanska policija je vCeraj aretirala 29-letne-ga Pietra Pavoneja, ki velja za enega naj spretnejših killerjev kalabrijske mafije. Pavonejeva prisotnost v Milanu vzbuja zaskrbljenost, saj ravno v tem Času v glavnem mestu Lombardije sodijo številnim mafijskim bossem (Ap)
____________VATIKAN / »EVANGELIUM VITAE»____________
Danes objava papeževe enciklike
Polemike, ker je španski dnevnik ABC že včeraj objavil izčrpen povzetek dokumenta
VATIKAN - Danes bodo v Vatikanu objavili enajsto encikliko Janeza Pavla II. »Evangelium vitae«. Tekst enciklike so že vCeraj razdelili novinarjem, da jo lahko preučijo do današnje predstavitve, vendar pod strogim embargom.
Besedilo enciklike je včeraj objavil španski dnevnik ABC, zaradi Cesar so se novinarji, ki so akreditirani v Vatikanu, zavzeli, da bi encikliko lahko objavili takoj. Toda Vatikan ni klonil in vztrajal pri embargu. Kršitev embarga pa predvideva razne sankcije, med katerimi je tudi odvzem akreditiva pri sveti stolici.
S tehničnega vidika španski časopis sicer ni kršil embarga, saj je izčrpen povzetek enciklike tiskal nekaj ur prej kot je vatikanski tiskovni urad izročil encikliko novinarjem. Toda objava enciklike je kljub temu povzročila precej hude krvi. Španska škofovska konferenca si je na primer štela v dolžnost, da s formalno noto obsodi dnevnik, saj ni bil to prvi primer, da bi ABC kršil navodila vatikanskega tiskovnega urada.
»Evangelium vitae« je enasta enciklika Janeza Pavla II. Zadnja »Veritatis splendor« je bila objavljena pred poldrugim letom in ne imela kot temo moralni nauk Cerkve.
Na sliki: naslovna stran dnevnika ABC (Ap)
REGGIO CALABRIA -Za uporom, ki je pred približno dvajsetimi leti opustošil Reggio Cala-brio, je mraCno zakulisje, v katerega je sodnikom uspelo pogledati samo v zadnjem Času. To je resnica, ki je začela pronicati skozi zid molčečnosti, ki je dolgo mesecev ovijal v nepronicljivo tajnost delo sodnikov proti-mafijskega tožilstva. Po novicah, ki so pronicnile, je bil za uporom takoime-novanih »boia chi molla« splet skrajnodesnega pre-vratništva in organiziranega kriminala, baje pa je nekaj odgovornih tudi v sodnijskih krogih.
Upor v Reggio Calabri-ii je izbruhnil kot posledica tekmovanja med Reggio Calabrio in Catan-zarom, katero od dveh bo glavno mesto nastajajoče dežele. Vodstvo upora je prevzela skrajna desnica, ki je nato nekatere od svojih predstavnikov izvolila v parlament. Med uporom naj bi prišlo tudi do atentata na vlak, ki je iztiril 22. julija 1970 pri Gioii Tauro. Atentat, ki so ga skušali dolgo Časa prikazati kot železniško nesrečo, je zahteval šest Človeških življenj in nekaj desetin ranjenih.
Teroristični izpad naj bi materialno pripravili trije prapidniki kalabrijske mafije, ki so že umrli. Sedaj pa naj bi preiskovalci prišli na sled mandatarjem.
Preiskava temelji na pričevanju skesancev in na izsledkih preiskovalcev. Po pripovedi nekaterih prič naj bi se n’drang-heta v začetku sedemdesetih let razbila na dva dela, od katerih je eden bil odločno naklonjen prevratniški dejavnosti desnice in naj bi podpiral
tudi poskus državnega udara »Črnega princa« Ju-nia Valeria Borgheseja. Preiskava pa naj bi tudi ugotovila, da se je n'drangheta organizirala po vzoru mafije in naj bi imela vodilno kupolo, v kateri naj bi bili predstavniki raznih mafijskih družin.
Do teh izsledkov (preiskava obsega na tisoče dokumentov in strani zapisnikov) so preiskovalci prišli po dveh poteh. Eno je po naključju ubral milanski sodnik Guido Sal-vini, ki raziskuje okoliščine pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu, drugo pot pa sodniki protimafijskega tožilstva v Kalabriji. Kaže, da so preiskovalci obeh mest v stalnem stiku s stalno izmenjavo informacij.
»Preiskava protimafijskega tožilstva o spletu med političnim in organiziranim kriminalom ter framasonstvom »zadeva vse palaCe oblasti v Reggio Calabrii«, je vCeraj povedal novinarjem Član višjega sodnega sveta Giuseppe Gennaro. Višji sodni svet se namreC že dolgo Časa ukvarja s položajem nekaterih kalabrijskih sodnikov, ki naj bi bili vpleteni v preiskavo.
Pronicanje novic o izsledkih preiskave je razburila kalabrijsko proti-mafijsko tožilstvo, ki je vCeraj obsidilo objavo novic, saj to zavira preiskavo in izpostavlja velikemu tveganju sodnike. Očitno je, da je novice začel širiti nekdo, ki je hotel zavreti delo sodnikov. In prav to dejstvo je dokaz, kako je zakulisno dogajanje zadnjih desetletij v Italiji polno skrivnosti, katerih posledice segajo tudi v sedanji Cas.
TELEVIZIJA / OB PREKINITVI PRENOSA V ITALIJO
Kje so bile rešitve za vprašanje TV Koper?
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Prav gotovo ni nikogar, ki ne bi po tako dolgem rojevanju pozdravil in se razveselil rojstva slovenskih TV oddaj na tržaški postaji RAI. Mnogo manj pa je verjetno tistih, ki bi obžalovali konec prisotnosti signala TV Koper-Capodistria na sosednjem obmejnem območju, ki je - na žalost -posledica omenjenega rojstva. V življenju se sicer dogaja, da sta rojstvo in smrt kakor roka v roki in da ni enega brez drugega. Toda v primeru nove tržaške TV in stare koprske ni bilo potrebno, da bi bilo tako! Koprska TV bi bila lahko, kljub začetku tržaške, še vedno prisotna in bi nadaljevala svojo dolgoletno vlogo kot postaja italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji, sploh obeh manjšin, italijanske in slovenske ob meji, ter vezni Člen v odnosih med dvema sosednjima državama.
Toda, kaj je krivo, da ni veC tako, kot je bilo? Odgovora na to neretori-Cno vprašanje prav gotovo ni mogo-Ce iskati v stališčih, izjavah in pisanju, ki jih je te dni s tem v zvezi Cez glavo in so v glavnem opravičevanja novo nastalega položaja ob naši me-
ji. Nekateri uradni odgovori ne iščejo vzrokov, temveč vidijo kot slepci zgolj žalostne posledice in še naprej modrujejo z iskanjem »rešitve«. Lete naj bi iskali spet izven RTV hiše, nekje v krogih vlade zunanjih ministrstev, veleposlaništev in parlamentov obeh držav in seveda tudi na RAI-u, ki je prevzel dosedanje koprske frekvence za svoje slovenske oddaje v Trstu. In ker je paC tako, da na istem mestu ne moreta biti istočasno dve telesi, je bila po sili fizičnega zakona in zgrešene politike izrinjena koprska TV! Žalostno, toda resnično pred očmi slovenske in italijanske javnosti!
Ali pa je bilo to nujno, edina rešitev? Ali je slovenska RTV to lahko predvidevala? Ali je bilo mogoče to preprečiti, oziroma najti rešitev, da bi bil »volk sit in ovca cela«?
Vse to so vprašanja, na katera javnost na obeh straneh meje ne dobi ustreznega odgovora!
In vendar so stvari kristalno jasne in Ciste, že dolgo znane vsem odgovornim za TV politiko, pa kljub temu ni bilo nobenega koristnega ukrepa.....
1.	Frekvence, prek katerih je bila TV Koper-Capodistria vsa leta prisotna v Italiji, so bile po vseh veljavnih italijanskih zakonih v rokah slovenske manjšinske družbe Ponte-co (Most sodelovanja), ki je omogočila zlate Čase uspehov koprske TV v Italiji.
2.	V spremenjenih pogojih, ko je po krivdi RTV Ljubljana (odvzem Evrovizije Kopru) za oba partnerja (-RTV in Ponteco) usahnil obilni skupni dohodek iz reklamnih virov, in je bila prisotnost koprskega TV signala omejena samo na območje Furlanije-Jiilijske krajine in Veneta, so stroški vzdrževanja te prisotnosti bremenili izključno Ponteco.
Le-ta je zato predlagala vodstvu RTV, RAI-u in obema manjšinama ustanovitev manjšinskega TV kanala kot izpeljave evropske odprtosti, vrednotenja manjšin in uveljavljanja obmejnih območij.Vodstvo RTV te pobude, ki bi zagotovila koprski TV trajno poslanstvo in bila deležna vse podpore Evropskega sveta, ni sprejelo, ker je - kot vse kaže - že začelo spreminjati odnos do naših manjšin, oziroma ni imelo ustvarjal-
ne manjšinske politike.
3.	Da bi zavarovali prisotnost koprskega in slovenskega TV programa na sosednjem območju, je Ponteco predlagala RTV Slovenije ustanovitev skupne mešane družbe »-VAL«, ki bi s svojo dohodkovno naravnanostjo krila stroške prenosa obeh TV signalov v Italiji. Vodstvo RTV spet ni sprejelo predlagane rešitve.
4.	Februarja 1992 je Ponteco začasno demonstrativno prekinila prenašanje koprskega in ljubljanskega TV programa prek svoje TV mreže, da bi tako opozorila na nevzdržne razmere in nazorno predstavila, kaj preti obema programoma, Ce se odnosi ne bodo uredili.
Tudi po tem dramatičnem opozorilu se RTV ni zganila, paC pa je lani njen generalni direktor g. Žarko Petan kategorično izjavil, da s Ponte-com noCe imeti ničesar skupnega in da bo vprašanje prenosov obeh TV signalov v Italiji rešil z vodstvom RAI-a v Rimu, ki da bo zagotovilo potrebne frekvence! Mogoče je g. Petan pri tem prezrl, da RAI ne deli TV kanalov v Italiji in da jih nima
niti sama za svoje slovenske TV oddaje v Trstu in jih zato želi pridobiti od istega Ponteca. Mogoče pa je tudi, da je v znani udbomafijski in an-tisaftijevski gonji, ki je v bistvu pro-timanjšinska politika znanih slovenskih strankarskih krogov, žrtvoval celo lastne slovenske in RTV interese!
Naj bo tako ali drugače, danes imamo sicer začetek slovenskih TV oddaj v Trstu in nimamo več koprskega TV signala in v kratkem ne bo zaradi istih vzrokov in zgrešene RTV politike tudi slovenskega programa iz Slovenije. PaC pa smo priče številnih navrženih stališč in izjav, kako je, kot je zapisalo Delo, vidnost koprske TV v Italiji v italijanskih vajetih. Pri vsem tem pa je zanimivo to, da je odgovorni za slovenske oddaje v Trstu g. Filibert Be-nedetic ob prvi TV oddaji na vprašanje, kako zagotoviti prisotnost koprske TV še nadalje, odgovoril, da je to stvar koprske TV.
Kdo vse se še pretvarja ob tem tako občutljivem vprašanju o poslanstvu in usodi koprske televizije?
Dušan FortiC
NOVICE
SKEDENJ / 4 URE
ZNANOST / PRIHODNJI TEDEN
Srečanje DSL o mladih podjetnikih
Demokratična stranka levice prireja danes ob 16.30 v gledališču Miela srečanje z razpravo na temo: Mlado podjetništvo - izkušnja za delo mladih. Na srečanju bodo sodelovali odgovorna službe Mlado podjetništvo iz Riminija Prima Lucarelli, odbornik za mladino v občini Rimini Massimiliano Filippi-ni, deželni predsednik združenja Modemi časi Ni-cola Cemigoi in predsednik Združenja tržaški mladih industrijcev Donato Riccesi.
Konferenca o odporništvu
V	ponedeljek, 3. aprila, bo v okvira manifestacije Osvobojena Evropa: 1945, ki jo prireja Deželni zavod za zgodovino odporniškega gibanja, docent sodobne zgodovine na univerzi v Pizi Claudio Pavo-ne predaval o italijanskem odporništvu in odporništvih v drugih evropskih državah. Konferenca bo v muzeju Revoltella v Ul. Diaz 27, začela pa se bo ob 17.30.
Protipožarna vaja na zavodu Volta
V	okviru tedna civilne zaščite bodo v soboto, 1. aprila, na italijanskem tehničnem zavodu Volta v Ul. Monte Grappa priredili protipožarno akcijo. Simulirali bodo požar v termični centrali. Ko bodo sirene sprožile alarm, bodo morali dijaki, učno in neučno osebje nemudoma zapustiti šolsko poslopje. Na kraju bodo posegli gasilci in osebje civilne zaščite, prisotni pa bodo tudi občinski izvedenci. Po koncu akcije ob 10.30 bodo priredili na Soh tiskovno konferenco, na kateri bodo vodja tržaških gasilcev in predstavniki dežele, občine in prefekture oceniti potek protipožarne akcije. Ce bodo rezultati zadovoljivi, jih bodo posredovali tudi dragim višjim srednjim šolam.
Tržaška občina ne bo izdajala dovoljenj za »sezonsko pivo«
Združenje upraviteljev javnih lokalov (FIPE) obvešča, da tudi tržaška občina ne bo odslej več izdajala dovoljenj za prodajo takoi-menovanega »sezonskega piva«, ker tako predvideva zakon št. 287 iz leta 1991. Prepoved je vzela na znanje tudi pristojna občinska komisija. Ukrep bo prizadel kakih 70 tržaških javnih lokalov, v katerih so točili sezonsko pivo. Združenje FIPE vabi prizadete, naj se zglasijo na sedežu v Ul. Roma 28 za vsa druga pojasnila.
Juhi stavka železarjev
Zahteva po začetku zasebnih pogajanj za prodajo objekta
Delavci škedenske železarne bodo jutri stavkali štiri ure, da bi s svojim protestom še enkrat opozorili oblasti na nevzdržnipoložaj, v katerem se nahajajo že nekaj let. Stavko so oklicale sindikalne organizacije kovinarjev CGIL, CISL, UIL, tudi z namenom, da bi protest spodbudil Deželo in Občino k novemu posegu pri ministrstvu za industrijo. Ministrstvo namreč še vedno odlaša z začetkom pogajanj z zasebniki, ki nameravajo odkupiti škedenjski objekt. Sprva je ministrstvo odločilo, da bi morali še enkrat oceniti realno vrednost železarne. Tehniki so cenitve opravili, sedaj ni nobene ovire več za začetek zasebnih pogajanj, menijo sindikati.
Delavci se namreč bojijo, da bi jim bilo nadaljnje odlašanje usodno. Oba zasebnika, skupina Bolmat in podjetje Lucchini, sta dala jasno razumeti, da bi želela zaključiti kupčijo do srede aprila. Bojijo pa se tudi, da bi prišlo po upravnih volitvah do spremembe politične scene, kar bi lahko tudi negativno vplivalo na usodo železarne.
Delavci, upokojenci in vpisani v dopolnilno blagajno se bodo jutri zjutraj (ob 7.30) zbrali v železarni na skupščini, na kateri jih bodo sindikalni predstavniki seznanili o nekaterih novostih v podjetju. Zatem se bodo podali v sprevodu po mestnih ulicah do središča, ob čemer so spet pozvali prebivalstvo, da bi jim ponovno stalo ob strani.
OBRATU POTRDILO O KAKOVOSTI PROIZVODOV
TVM: konec kriznega stanja
V obratu gledajo na prihodnost z zmernim optimizmom
Tovarni velikih motorjev so včeraj izročili cerifikat ISO 9002, to je potrdilo, ki potrjuje kakovost proizvodov, ki jih izdelujejo v tržaškem obratu družbe Fincantieri. Potrdilo je oddelku za dizelske motorje podelil Pomorski italijanski register.
Sicer pa je sedanje stanje v obratu pozitivno: naročil imajo trenutno za vse letošnje leto in za del prihodnjega. Kompetitivna raven ladijskih motorjev in motorjev za električne dizelske centrale je dobra. Promet bo v letošnjem letu dosegel 420 milijard lir, v prihodnjem pa bo lahko izenačen. Zaradi tega se lahko zatrjuje, da se je obdobje dopolnilne blagajne v obratu zaključilo. Po več letih je sedaj že možno gledati na prihodnost z določeno mero optimizma.
Izročitev certifikata kakovosti ISO 9002 le potrjuje tako pozitivno stanje. Nagrajuje namreč uspešne strategije, je včeraj dejal direktor Italijanskega registra Squassafichi in dodal, da je pravi pokazatelj pozitivnih sprememb, predvsem na menedžerskem področju. Po mnenju direktorja dizelskega oddelka Revel-la Lamija pa nagrajuje ne samo tehnične kakovosti proizvodov, ampak tudi produktivne procese. Spremembe so v obratu začeli uvajati pred nekaj leti: obnovili so že tehnologijo, kar je sicer terjalo bolečo re-strukturacijo ter revidirali proizvode in razne komercialne strategije.
V dizelskem oddelku Fincantieri je zaposlenih 1900 oseb, od katerih 1300 v Trstu, preostale pa delajo v Bariju in dragih italijansldh obratih.
Zanimiv pogled v svet znanosti
Lepa priložnost za šole in šolnike
Z včerajšnje tiskovne konference na županstvu
Zbližanje ljudi, predvsem mladih, z znanostjo -to je glavni namen 5. tedna znanstvene kulture, ki se bo začel v ponedeljek, 3. aprila, v Trstu. Prireditev prirejata laboratorij Immaginario Scientifico in Tržaška občina pod-pokroviteljstvom ministrstva za šolstvo in ministrstva za raziskovanje in univerzo. Manifestacija je vsedržavnega pomena, saj naj bi po napovedih prirediteljev zrastel načrt za ustanovitev vsedržavnega sistema muzejev in univerzitetnih centrov, ki naj bi občanom omogočil spoznavanje italijanske tehnične in znanstvene dediščine.
Prireditev, ki bo potekala v prostorih tržaškega razstavišča, sta včeraj na Občini predstavila občinski odbornik za kulturo Roberto Damiani in vodja Sole za višje študije Paolo Budinich. Osrednja tema letošnje manifestacije bo obravnavanje tako aktualnega vprašanja, kot je onesnaženje zraka. Temu problemu bo posvečena okrogla miza 7. aprila.
Izredno pomembno bo tudi tokrat sodelovanje s šolami. Temu je prvenstveno namenjen seminar s pomenljivim naslovom »Narava kliče šolo«, za katerega je dala pobudo medministrska skupina za koordinacijo pobud o vzgoji in obvarovanju narave. Seminar se bo začel v ponedeljek, 3. aprila, s srečanjem z dijaki višjih srednjih šol, okroglo mizo, ki se je bo med dragim udeležil član Akademije znanosti in umetnosti iz Prage Jiri Niederle, in nagrajevanjem deželnih zmagovalcev otimpiade iz
fizike. Popoldne bo srečanje z docenti šol vseh vrst in stopenj, na katerem bodo razpravljali o doprinosu informatike k reševanju kočljivih vprašanj okolja. V torek, 4. aprila, bo srečanje na temo Zdravje zraka, ki je tudi namenjeno dijakom višjih srednjih Sol. Posamezne šole, učitelji in profesorji se lahko prijavijo za sodelovanje na teh in drugih srečanjih po telefonu (št. 397305).
Solarjem je namenjeno tudi mnogo drugih srečanj. Na primer »Lov na meteorita« (od 3. do 5. aprila), »Vojne zvezd« (6. in 7. aprila), »Optična srečanja« (od 3. do 7. aprila). Tudi za sodelovanje na teh srečanjih je potrebna prijava po telefonu.
Ob tem bodo imeti udeleženci možnost računalniške povezave z informa-tiško mrežo Internet, zelo
zanimiv pa bo tudi poskus računalniškega sodelovanja nekaterih italijanskih šol v okvira projekta Arianet. Lani so med sabo na računalniški razdalji sodelovati nekateri razredi tržaških in neapeljskih šol.
Zelo zanimiv bo tudi ogled razstave o eksperimentalnih načrtih za delovanje fizikalnega laboratorija na višjih srednjih šolah (od 4. do 7. aprila), v sredo, 5. aprila, pa bo stekel seminar za profesorje matematike in fizike višjih srednjih sol z naslovom »Ustvarjalni eksperimenti.«
Letošnji teden o znanstveni kulturi skratka ponuja predvsem šolam in šolnikom lepe možnosti za poglobitev nekaterih vprašanj. Lepo bi bilo, da bi jih tudi naše šole in naši šolniki bogato izkoristili.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT. Trst Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54. tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
ČEPRAV PLINSKE PEČI NISO ŠE PRIŽGALI
Ogljikov monoksid v hiši
Plinsko ogrevanje je izredno praktično, poleg tega ne onesnažuje. Terja pa nenehno pozornost, ker pri izgorevanju porabi veliko kisika, poleg tega so peči na plin običajno v stanovanjih, medtem ko so na nafto v kletnih prostorih. Se v petek smo poročati o 63-letnem Guidu Rosadi, ki se je zastrupil z ogljikovim monoksidom, včeraj pa so neka ženska in dva moška iz previdnosti morati na preglede v katinar-sko bolnišnico. Tokrat na srečo ni bilo nič hujšega.
Pojetje Cattalan, ki ima sedež v Ul. Martiri della Liberta, je v stanovanju 73-letne Annamarie Danieli v Ul. Sinico 78 v Rocolu postavljalo novo plinsko peč. 2e predsinočnjim se je ženska pritoževala, da se slabo počuti. Tako Luciano Cattalan kot njegov delavec Sergio Mantovani sta opazila prisotnost ogljikovega monoksida. V stanovanju Danietijeve pa se ni ustvarjal, saj peči niso še
prižgati. Včeraj zjutraj so se obrnili do LACP, ki je lastnik 3-nadstropnega poslopja. Zatem so prišli gasilci (vodil jih je Nunzio Concas), osebje krajevne zdravstvene enote, Acega in Rdečega križa. S posebno napravo so opraviti me-
ritve in res ugotoviti prisotnost strupenega plina. Iz previdnosti so tako Danie-lijevo kot Cattalana in Mantovanija odpeljali v katinarsko bolnišnico, vendar so v krvi imeli minimalno količino ogljikovega monoksida in so lahko
odšli domov.
Acega je poskrbelo za zaprtje osrednje plinske cevi v hiši. Predno nadaljujejo z deli v stanovanju Danietijeve morajo namreč ugotoviti, od kod ogljikov monoksid dejansko prihaja.
Zamenjave na kvesturi in pri prometni policiji
Na tržaški kvesturi, ki jo je od julija 1992 vodil Biagio Giliberti, je prišlo do spremembe. Giliberti je bil premeščen v Rim, v posebni urad za javno varnost na ministrstvu za delo. Njegovo mesto bo prevzel Lorenzo Cernetig, ki je doma z Goriškega in je bil doslej kvestor v Comu. V Trst bo prišel tudi Ettore D’Auria, dosedanji videmski kvestor, ki bo vodil oddelek železniške policije.
Do zamenjave je prišlo tudi pri vodstvu prometne policije v Furlaniji-Julijski krajini. Polkovnik Angelo Serafino, ki je v Trst prišel leta 1990, bo namreč po imenovanju za generala odšel v Ce-seno, kjer bo prevzel center za urjenje prometne policije. Njegov odhod je predviden za prve dni aprila, a zaenkrat ni znano, kdo ga bo nadomestil.
OBČINSKE VOLITVE
NAJVEČJA OBČINA, KJER BODO APRILA UPRAVNE VOLITVE
Na voliščih tudi novosti
Vlada je včeraj podaljšala rok za predložitev volilnih list
V Dolini kar pet simbolov in županskih kandidatov
Morebitni drugi volilni krog je napovedan za nedeljo, 7. maja
Rimska vlada je včeraj nepričakovano podaljšala časovni rok za predložitev kandidatnih list, simbolov in programov za aprilske upravne volitve. Rok so podaljšali do jutri zvečer. Podaljšanje termina je povzročilo (upravičeno) negodovanje med občinskimi uslužbenci in tudi na osrednjem pokrajinskem volilnem uradu, ki je moral spremeniti ves postopek za uradno sprejemanje list. Uradne kandidatme bodo tako znane šele v soboto, danes pa objavljamo neuradne sezname, ki smo jih dobili od posameznih strank oziroma volilnih zavezništev.
V	naših treh občinah, kjer bodo 23.aprila volitve, najbrž ne bo prišlo do sprememb v številu županskih kandidatur in list na glasovnicah. V Dolini bo na glasovnici pet simbolov, v repentabrski občini se bodo za župana potegovah štirje kandidati, v Zgoniku pa trije. Za uradno in dokončno sliko pa bo treba, kot rečeno, počakati na jutri zvečer.
Vse se je odvijalo po pričakovanjih. Izjemo predstavlja le repentabrska občina, kjer bo na volitvah popolnoma nepričakovano sodelovala tudi lista »Unione dei Croati-Udruga Hrvatov«, katere županski kandidat je Graziano de Petris. Slednji, ki kandidira tudi na listi Furlanskega gibanja v videmski občini, nam je dejal, da se bo v primeru izvolitve prizadeval za ovrednotenje hrvaške bitnosti v naših krajih. Idejno je lista sredinska in se prepoznava v idejah liberalizma. Za kroniko naj dodamo, da za vložitev kandidatnih list v repentabrski občini ni treba predložiti podpisov.
V	Zgoniku in v Repentabru bo za župana neposredno izvoljen kandidat, ki bo dobil največ glasov. Drugi volilni krog (balotaža) je predvidena le v primera, da oba kandidata prejmeta enako število glasov. V obeh upravah bo lahko volilec oddal po eno preferenco.
V	dohnski občini bo 23.aprila izvoljen za Zupana le kandidat, ki bo dobil absolutno večino glasov. V nasprotnem primeru bo v nedeljo, 7.maja balotaža med dvema prvouvrščenima županskima kandidatoma. Tudi v Dolini bo mogoče oddajati preference. Novoizvoljena dolinska občinska skupščina bo štela 16 članov. Enajst svetovalcev bo pripadalo zmagoviti županski listi, pet svetovalskih mandatov pa si bo po proporčnem sistemu delila svetovalska opozicija.
Volitve bodo samo v nedeljo, 23.aprila. Štetje glasov se bo pričelo v ponedeljek zjutraj, tako da bodo rezultati znani že pozno dopoldne.
Županski kandidat:
Boris Pangerc
Kandidati za občinski svet:
Darij Brajnik Milan Lovriha Damjan Ražem Aldo Stefančič Antonio Ghersi-nich
Nadja Hrovat Jerin
Giorgio Jercog Sandi Klun Evgenija Kozina Ota
Dario Kraljič Ezio Mauri Giuseppe Mauro Gabrijela Ozbič Fulvia Premolin Žerjul Igor Tul
Susanna Zec-chin
Županski kandidat:
Roberto Raffaele
Kandidati za občinski svet:
Silvana Bogliolo Luciano Piuca Celestino Can-ziani
Cristian Cocian-cich
Michele Labbate Aldo Peccia Pierpaolo Pergo-lis
Gerardo Posto-gna
Roberto Zacchi-gna
Massimo Cusma Maria Pia Mon-teduro
Giuliano Pesel Graziella Radin Franca Tomma-sini
Eliana Misson Giuseppe Barut
Županski kandidat:
Maria Teresa Zi-vic
Kandidati za občinski svet: Alessandro Sgam-bati
Paolo Angiolini Patrizia Comuz-zi
Davide Giurgio-vich
Paola Roncolato Paola Signorini Dario Stulle Andrea VVehren-fennig
Paolo Evangelisti
Luciano Panella Elettra Rinaldi Massimo Baxa Oriana Frfuia Roberto Valerio
Županski kandidat:
Alessandro Cor-batto
Kandidati za občinski svet:
Marino Zeriali Livio Sancin Ester Rovina Giuseppe Migli-no
Tullia Audoli Mario Tamburini
Luisa Benvenuto Michele Štolfa Adriana Comi-notto
Mauro Pellielo Lorenzo Magni Mario Gallas Manlio Villani Marcella Sancin Anna Corbatto Paolo Barazutti
Županski kandidat:
Renato Schettini
Kandidati za občinski svet:
Ennio Bacci Lorenzo Baldas Giorgio Cesar Antonio Cinque-palmi
Ariella Clarich Massi
Claudia Ferluga Lorenzo Giorgi Andrea Giovan-nini
Fabrizio Goat Francesca Lamo-naca
Roberto Massi Giulio Mazzarino Roberto Rella Alessia Rosolen Lidia Varin Fabiana Zonca
IZPOLNJENA PRIČAKOVANJA
ŠTIRI SIMBOLI IN ŠTIRI ŽUPANSKI KANDIDATI
V	zgoniški občini trije županski kandidati
V	občinski skupščini dvanajst svetovalcev
Na volitvah v repentabrski občini tudi »Udmga Hrvata«
Županski kandidat NL Aleksij Križman, SSk pa Renzo Milič
j j }j/
Županski kandidat:
Tamara Blažina
Kandidati za občinski svet: Barbara Briščik Mitja Gialuz Mario Kralj Aleks Milič Alenka Obad Valter Orel Bruno Pegan Patrizia Regalzi Giovanni Romagna Debora Stegel Aldo Zaccaria Roberto Zappador
Županski kandidat:
Joško Gruden
Kandidati za občinski svet:
Jasna Briščak Erič Cossutta Srečko Gruden Giovanni Kocman Anamarija Gulič Rupel
Andrea Milič Mario Milič Miriam Rebula Jasna Simoneta Slavko Skerk Zdravko Skupek Barbara Živec
Županski kandidat:
Umberto Ercolessi
Kandidati za občinski svet:
Luigi Bonetti Annamaria Cornari Arianna Dressi Maurizio Fanin Luisa Mazzari Gabriella Perini Valter Persi Vincenza Ric-chiuto
Enrico Scaramucci Elisabetta Sulli Mario Verbacci Sara Vianello
Županski kan-diat:
Aleksij Križman
Kandidati za občinski svet:
Paolo Colja Karlo Grgič Dario Škabar Nives Guštin Renata Slanic Čok Sonja Lazar Kralj Bruna Škabar Goran Succi Gabrielle Maru-celli
Giovanni Škabar Bruno Rebula Ratko Guštin
Županski kandidat:
Renzo Milič
Kandidati za občinski svet:
Paolo Calzi Elisabetta Corbatti Edi Gomizelj Mauro Gregoretti Loredana Guštin Ivo Jevnikar Renato Milkovič Giuseppe Nobile Danilo Pahor Franco Pisani Vilma Purič Martina Škabar
Županski kandidat:
Franco Guerra
Kandidati za občinski svet: Giuliano Basile Claudio Beor-chia
Giovanna Can-dotti
Eleonora Colon-na
Roberto Grassi Giuliana Skarla-vaj
Celeste Spinelli Adriano Spinelli Laura Vatta
Županski kandidat:
Graziano de Petris
Kandidati za občinski svet: Domenica Anto-nini
Franco Carretti Roberto Cianciolo Angelo Gava-gnin
Tiziana Marsilli Barbara Muriti Gracco Muriti Placido Vergi-nella
Paolo Viaro
ZAMEJSKA SOLIDARNOSTNA AKCIJA
Zdravila za diabetične otroke prišla v Sarajevo
Dr. Miran Dolhar osebno prepeljal 12 zabojev zdravil do Konjica
Človekoljubna pobuda za pomoC diabetičnim otrokom iz Sarajeva, ki je v naši javnosti naletela na tolikšen solidarnostni odziv, je bila izpeljana do konca in je dosegla zastavljeni cilj. Z zbranimi sredstvi v višini 3.785.000 lir, ki so jih nabrali na sedežu krožka Krut v Trstu, je koordinator slovenskega zdravniškega društva nabavil prepotrebna zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in jih nepredvidenim težavam navkljub dostavil na klinični center Koševo v Sarajevu za potrebe klinike za otroške bolezni.
V tej akciji se je dr. Miran Dolhar, ki je že od začetka vojnega konflikta pošiljal v Sarajevo razna zdravila in sanitetni material v imenu slovenskega zdravniškega društva iz Trsta, še posebej angažiral in izpostavil. Nabavil je brizgalke za insulin (strošek 500 ti-soC lir), štiri »kite« laboratorijskih reagentov (1.000.000 lir), »stick« za merjenje glukoze v urinu in krvi (870.000 lir) ter za 1.900.000 lir zdravil za endokrino-loško patologijo in igle. Nakup zdravil in prevoz je terjal za skoraj milijon lir višje izdatke kot je bilo razpoložlji-
vih sredstev: del tega primanjkljaja bo krilo zdravniško društvo, na sedežu Kruta pa je še v teku nabirka za sarajevske diabetične otroke. Posebna zahvala gre odgovornim lekarne Čampi Elisi iz Trsta, ki so na nabavljenih zdravilih naredili dokajšen popust, in pa farmacevtski tvrdki Lilly, ki je podarila 500 doz in-sulina. Dr. Dolhar je
pri raznih predstavnikih zbral še dva zabojnika sanitetnega materiala in je vzpostavil stik z najveCjim proizvajalcem insulina Nova Nordisk, ki bo preko svoje avstrijske filialke na Dunaju (ta »pokriva« območje bivše Jugoslavije) brezplačno poslala v Sarajevo 2.500 doz, kot je zagotovil njen tajnik, ki je slovenskega porekla.
Dr. Miran Dolhar si je preskrbel posebno dovoljenje za vstop na območje Herceg Bosne in je omenjena zdravila, pakirana v 12 zabojnikih, z lastnim avtomobilom prepeljal prejšnji četrtek do Konjica, ki je oddaljen kakih 40 km od Sarajeva. Tam pa je prišlo do zapleta, kajti prav tistega dne je na tem območju počilo
nekaj granat in modra pot je bila prekinjena, tako da je dragoceni tovor predal zdravniški službi v Konjicu, ki je nato po posebnem kanalu poskrbela za dostavo zdravil v Sarajevo. Telefonsko sporočilo iz Sarajeva je pred par dnevi potrdilo, da je zamejska nabirka sreCno prišla v klinični center Koševo. (B)
KNJIGE / DOL ROKE S TELEVIZIJE
0 poskusu svobodnega informiranja
Knjigo Alessandra Curzija in Corradina Minea so predstavili včeraj v knjigarni Minerva
»Giu le mani dalla TV - Dol roke s televizije« je naslov knjige, ki sta jo Alessandro Curzi in Coradino Mi-neo napisla o svoji izkušnji na televizijski mreži RAI 3. Knjigo,'ki je sedaj izšla že v tretjem ponatisu, je včeraj v knjigarni Minerva predstavil prof. Negrelli ter o njej povedal, da je pravi zgodovinski dokument, ki obravnava razvoj tretje državne mreže ter osebnosti, ki so bile del tega razvoja. Izkušnja na RAI je bila pravi poizkus avtonomije, je pripomnil Alessandro Curzi. In knjiga, ki včasih dosega polemične
in jezne tone, opisuje prav njuno osebno izkušnjo in njuno poskusa svobodnega in demokratičnega informiranja.
»Sistem informacije, bodisi televizijske kot časopisne - tako se zaključuje knjiga - je reprezentacija, predstavitev, je namišljena stvarnost, ki tako gledalca kot bralca prevzame, vendar le delno. Konec koncev se ne uveljavi tisti, ki se prilagodi, temveč tisti, ki dopušča možnost pogleda preko predstavitve, kdor dopušča predstavo o ekzi-stenci nečesa noume-nalnega, neke bistvene identitete.«(aj)
V PRIREDBI UNIVERZE IN UNICEFA
Zanimiv tečaj vzgoje za razvoj
V Trstu se je pretekli teden začel prvi multidisciplinarni univerzitetni tečaj vzgoje za razvoj, ki ga pod pokroviteljstvom Deželnega šolskega mada prirejata deželni odbor Unicefa in tržaška univerza. Namenjen je, kot so povedali prireditelji, študentom, učiteljem vseh stopenj šol, socialnim delavcem in vsem, ki kažejo zanimanje za teme mednarodnega sodelovanja, razvoja, miru.
Na predstavitvi tečaja je spregovoril predvsem prof. Ar-noldo Farina, predsednik italijanskega odbora Unicefa, prireditelji pa so v svoji sredi pozdravili tudi zastopnico Unicefa iz Slovenije Ivo Devetak. Unicef, Mednarodni sklad zruženih narodov za pomoč otrokom, usmerja svojo pozornost od tradicionalne dobrodelne dejavnosti k ideji razvoja, informiranja, vzgoje in k pojmovanju otroka kot državljana. V tem okviru je italijanski odbor Unicefa ob projektu za zdravnike in projektu za župane oblikoval tudi projekt za univerze: pozivu se je odzvalo dvajset vseučilišč, med njimi tudi tržaško, ki je v lanskem letu z Unicefom podpisalo konvencijo. Sad tega dogovora je tudi pobuda tega tečaja, h kateremu se je prijavilo preko 150 slušateljev in, po večini, slušateljic.
Uvodno predavanje s pro-
gramskim naslovom "Jug kot prihodnost v svetu” je imel prof. Fabrizio Sabelli, profesor kulturne antropologije na Inštitutu za proučevanje razvoja Univerze v Ženevi, Izhodišče mu je bil mehiški primer, finančni zlom države, ki so jo pri mednarodnih vodilnih gospodarskih ustanovah imeli za zgleden primer dežele, ki si z upoštevanjem navodil zagotavlja ekonomski vzpon. Tu so različne razlage tega primera: napaka, nezgoda v sicer dobrem sistemu, prva večja kriza nevzdržnega mednarodnega sistema, negativne posledice notranje politične nestabilnosti, finančne špekulacije. Tu je osvobodilna vojna campesino-sov-Indiosov v Chiapasu, prva v tretjem svetu po letu 1989 in zato brez mednarodnega pokroviteljstva. Tu so pojmi: globalna in integrirana svetovna ekonomija, trg in njegova navidezna brezosebnost, tržišča v vzponu, naložbe, minljive naložbe enodnevnice, pomoč, solidarnost, pravičnost.
V drugem delu predavanja je bila v središču pozornosti Svetovna Banka, to je Mednarodna banka za obnovo in razvoj (svoj sedež ima v VVashing-tonu, ustanovljena je bila leta 1944 na osnovi sklepov konference v Bretton VVoodsu, po katerih je nastal tudi Mednarodni denarni sklad). Tu so
vplačila v sklad banke in njene obveznice, njena malo znana ureditev in tudi težko ugotovljivo delovanje, njena nizkoobrestna posojila, zadolženost tretjega sveta, dominantnost ZDA v Svetovni banki, vloga držav Evropske zveze idr. Profesor Sabelli je zaCel proučevati to mogočno svetovno ustanovo, ko je pred več leti v Gadu videl, s kakšnim strahom in obenem očaranostjo so odgovorni iz te afriške države pričakovali obisk delegacije Svetovne banke (to je največkrat skupina sedem, osem petindvajset do petintridesetletnikov, najboljših iz najboljših - ameriških univerz, ki prihajajo z navodili in projekti za dodelitev posojil). V lanskem letu sta prof. Sabelli in prof. Susan George objavila knjigo Faith and Credit, ki je v italijanščini izšla pri založbi skupine Abele iz Turina z naslovom Gredi ti senza frontiere.
Sklepni del predavanja je nosil naslov "upanje, ki prihaja iz toplih krajev”. Pojmi, s katerimi lahko razmišljamo so: modeli razvoja, vzdržljivi razvoj, preseganje nevzdržljivega razvoja, ki ga prinašata model skrajnega libe-rističnega kapitalizma in doma gospodarske globalizacije, tu je regionalizacija in decentralizacija tokov gospodarskih procesov in odločanj, varovanje bio-
loške, zgodovinske, geografske raznolikosti - vendar iz nuje prej kot iz izbire.
V tretjem svetu je še živ spomin na raznolike medčloveške odnose, ki so se v industrializiranem svetu že davno izgubili. Po epopeji industrializirane družbe in njenih mitov vse do "komunikacijskih avtocest” se bodo nove alternative rodile v tretjem svetu. To je bila zaključna misel predavanja, ki jo je predavatelj podkrepil tudi s primero: v Evropi okrog leta 1840 je de Tocqueville pisal o Združenih državah Amerike kot o deželi prihodnosti - v takrat vse močnejši Evropi si česa takega se predstavljali niso.
Se nekaj besed o predavatelju: diplomiral je iz prava, nato je študiral antropolgijo in doktoriral na filozofski fakulteti, veC časa je preživel na delu v Afriki, predvsem v Ghani in v novejšem času na Madagaskarju, kjer je sodeloval pri raziskovanju t.i. bioraznolikosti.
Tečaj predvideva deset takih srečanj: sledijo si vsak petek na ekonomski fakulteti v Trstu, od 16.30 do 18.30 (a že pri prvem se je razprava nadaljevala še nekaj čez predvideno uro). Na prihodnjem predavanju, 31. marca, bo nastopila zgodovinarka Enrica Collotti Pischel.
Marta Ivašič
DOLINA
Repi Sancin Šamek 70-letnik
Pri Samekovih v Dolini danes praznujejo. Gospodar Jo-sip-Pepi Sancin, Samek po domače, vstopa v sedemdeseto leto svojega življenja, vsega posvečenega delu, zemlji in skupnosti.
Pepijevo življenje obeležuje vse tisto, kar na splošno obeležuje rod, ki ga je v svoj vrtinec zajela druga svetovna vojna. Rodil se je 30. marca 1925 v Dolini v trdni kmečki družini. V rodni vasi je opravil 5 razredov osnovne, seveda italijanske šole, potem pa za šolanje ni bilo več časa. Treba se je bilo vpreči v kmetovanje, v vinogradništvo in živinorejo in vse kar sodi zraven. Potem je prišla vojna in komaj 18-letnega so vtaknili v vojaško suknjo in z »delavskimi bataljoni« poslali v LAquilo in v Reggio Calabrio. Na srečo ne za dolgo. Ob kapitulaciji Italije se je iz R. Calabrie peš odpravil v Taranto, se tam srečal z organizatori slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja Rikom Malalanom z Opčin, Zorom Kraljem-iz Trebč in Vido Tomšičevo. 2e po nekaj dnevih je v Bariju in potem v Altamuri in Gravini postal borec Prve prekomorske brigade NOVJ, s katero se je oktobra izkrcal na Korčuli. Kmalu potem so se na otoku izkrcali tudi Nemci in vnela se je huda, nekaj dni trajajoča bitka. Delu brigade je uspelo prepeljati se z ladjicami na Hvar, del borcev pa so Nemci zajeli na položajih. Med njimi je bil tudi Pepi Samek. Odpeljali so jih v Bosno v Zenico, iz Zenice pa januarja 1944 v taborišče vojnih ujetnikov v Mosburg nedaleč od Muenchna, kjer so bili tudi ruski, francoski, angleški in ujetnih drugih narodnosti. Po nekaj mesecih bivanja v taborišču so ga z drugimi vred poslali delat na bližnje kmetije in tam je tudi dočakal razpad Hitlerjeve Nemčije in osvoboditev. Nekaj časa je preživel še v zavezniškem zbirnem taborišču v Degendorfu, kjer je srečal tudi nekatere tržaške Slovenke, med katerimi Tončko Bidovčevo. Ko pa je v.taborišče prišla jugoslovanska delegacija NOB, se je z njo po krajšem zapletu v zvezi s Trstom, vrnil v Slovenijo in v Škofjo Loko, kjer je bil vključen v redno jugoslovansko vojsko v kateri je ostal do novembra 1947. Takoj po vstopu v vojsko je dobil dopust, da je lahko za mesec dni skočil v Dolino in se po več kot dveletni odsotnosti objel z domačimi.
Povratek domov je Pepija Sameka spet priklenil na domačo zemljo. Iz vojaka je ponovno postal vinogadnik in živinorejec, saj so Samekovi tja do leta 1970 premogh v hlevu tudi do deset in več repov, a so živinorejo morali opustiti, ko so jim razslastili najboljše košenine in je kupovanje sena postalo predrago za rentabilnost. Poleg tega so doma imeli že od predvojne tudi pekarno, ki pa so jo opustili že leta 1948. Zdaj obdeluje Pepi z družino hektar in pol vinograda nad vasjo pri sv. Martinu, kjer mu trte malvazije, tokaja, refoška in merlota dajejo priznano dobro kapljico.
Toda Pepi Samek ni nikoh živel samo zase in za svojo družino, preveč je bil in je še navezan na svojo vas, na svoje sovaščane in na vso našo zamejsko skupnost, da se ne bi angažiral še v nastajajočem zadružništvu in takorekoč v vseh domačih organizacijah od Zveze borcev do prosvetnega društva in domačega pevskega zbora kot pevec, pa seveda tudi kot javni upravitelj. Na drugih občinskih volitvah leta 1954, je bil na skupni listi kot predstavnik Neodvisne socia-listične zveze izvoljen za eno mandatno dobo za podžupana, nato pa je bil še eno mandatno dobo občinski odbornik.
Od leta 1953 je očeta nasledil v Glavnem svetu Kmečke zveze, kjer je še danes, več let je bil tudi odbornik Kmetijske zadruge.
Pepi Samek je že od prvih povojnih let bil človek iniciative. Okrog leta 1960 je bil pobudnik za odkup hiše za odprtje Zadružne gostilne in je še danes njen odbornik. Bil je med ustanovitelji živinorejske zadruge »Dolga krona«, njen predsednik in še danes podpredsednik, sicer pa poprime za vsako delo v zadružnem hlevu z zdaj blizu 70 molznicami. Bil je tudi glavni pobudnik prve občinske razstave domačih vin v Dolini, ki so odslej redne vsako leto, nepogrešljiv pa je bil in je še tudi njegov delež pri organiziranju tradicionalne »majence«, posebej kot prevoznik »ukradene« češnje. In gotovo je še kaj ostalo, če ne drugega njegove »osmice«, ki so vedno tudi priložnost za vaške pomenke ob dobri kapljici, pa njegova redna prisotnost na vseh borčevskih in drugih prireditvah.
Za svoje zvestobo zemlji je pred leti dobil častno plaketo Zadružne zveze Slovenije, mi pa mu, skupno z mnogimi, ob današnji 70-letnici želimo, da bi v krogu svoje dmžine bil še dolgo let zdrav, delaven, predan zemlji, dolinski in vsej zamejski skupnosti.
Jože Koren
ZA SMEH IN DOBRO VOLJO
Zofka in Repi na zaslužene počitnice
S koncem meseca se na valovih radia Trst A zaključuje uspešen niz z naslovom Za smeh in dobro voljo, ki ga 2e sedmo leto zapored sooblikujeta Miranda
Caharija in Livio Bogateč. Zofka in Pepi odhajata torej na zaslužene počitnice, verjetno pa bosta spet razveseljevala poslušalce v prihodnji jeseni.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
30. marca 1995 MODEST
Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.29 - Dolžina dneva 12.39 - Luna vzide ob 6.17 in zatone ob 19.07.
Jutri, PETEK,
31. marca 1995 BENO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 994,4 mb pada, veter severovzhodnik 18 km na uro, vlaga 57-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Borut Švara, Alex Cociancich, Giorgio Bartole, Francesca Curriale, Iranj Trampuš.
UMRLI SO: 87-letna Se-bastiana Asaro, 71-letni Giusto Soavi, 86-letna Al-ma Parma, 69-letni Renato Vrech, 74-letni Salvatore Curri, 83-letna Giovanna Marž, 81-letni Mario Cen-da, 84-letni Mario Gladio-lo, 65-letna Maria Lauren-ti, 82-letna Paola Milani, 92-letna Antonia Stocovaz, 81-letni Amleto Rubigno-ni, 91-letna Alma Bertuzzi.
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 27. marca, do NEDELJE, 2. aprila 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Korzo Italia 14 (tel. 631661), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, UL Flavia 89 (Zavije).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Giulia 1 (tel. 635368).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri:
16.30,	18.25, 20.20, 22.15 »La giusta causa«, i. Sean Connery, prepovedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Star Trek -Generazioni«, i. Patrick Stecvart, William Shatner.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.20, 20.10, 22.00 »Crea-ture del cielo«, r. Peter Jackson, prepovedan mladini pod 14. letom.
AMBASCIATORI
17.30,	19.45, 22.00 »Pret a porter«, r. Robert Altman, i. Julia Roberts, Tim Rob-bins, Kim Basinger.
NAZIONALE 1- 17.30, 19.45, 22.00 »Vento di passioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins.
NAZIONALE 2 - 16.15,
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Fulvio Tomizza
IMfe w (Djp^ori
Danes, 30. t.m., ob 10. uri
ZALOŽBA MIHELAČ
in
TRŽAŠKA KNJIGARNA
vabita v danes,
30. marca ob 17.30
v prostore Tržaške knjigarne na predstavitev pesniške zbirke
Amlbm
Tomaža Šalamuna
Sodeluje urednik Matevž Kos
18.15,	20.15, 22.15 »Fari-nelli, voce regina«, i. Enri-co Loverso.
NAZIONALE 3 - 16.45,
19.15,	21.45 »Le ali della liberta«, i. Tim Robbinš.
NAZIONALE 4-16.30,
19.00,	21.45 » P u 1 p Fic-tion«, prepovedan mladini pod 18'. letom.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Te lo infilo a doppio gusto«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »Neli«, r. Michael Apted, i. Jodie Poster, Liam Neeson, Natasha Richardson.
ALCIONE - 18.30,
20.15,	22.00 »Pallottole su Broadway«, r. Woody Al-len, i. Chaz Palminteri, John Cusack.
LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Belle al bar«, r.-i. Alessandro Benvenuti, i. Eva Robin’s. Zadnji dan.
J PRIREDITVE
TRŽAŠKA KNJIGARNA
vabi jutri, 31. marca, ob
17.30	na predstavitev novih slovarjev Diomire Fabjan Bajc DVE MUHI NA EN MAH - DUE PIC-CIONI CON UNA FAVA in LAŽNI PRIJATELJI - I FALSI AMICI. Spregovoril bo prof. Nada Pertot.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - s koncertom za violo in klavir se sklene pomladanski niz opernih glasbenih srečanj. Koncert bo jutri, 31. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu. Nastopila bosta violinist Armando Barilli in pianistka Antonella Fanfoni iz Parme. Na sporedu Matičič, Bruch in Brahms. Vljudno vabljeni!
SKD I. GRUDEN gostuje v soboto, 1. aprila, ob
20.30	v Prosvetnem domu A. Sirk v Križu dramsko skupino KUD Janez Jalen iz Notranjih Goric s komedijo ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLAV BOVEV. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, UL Donizetti 3 vabi v soboto, 1. aprila na srečanje z letošnjim Prese-renovim nagrajencem pisateljem ALOJZEM REBULO. Vabljeni vsi mladi, posebno maturantje. Začetek ob 19. uri.
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ
vabi v nedeljo, 2. aprila, ob 18. uri na stadion 1. Maj v Trstu na DOBRODELNI KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK. Dirigent Aljoša Starc.
ZVEZA KRVODAJALCEV DEVIN-NABREZINA vabi v nedeljo, 2. aprila, ob 11. uri na Trg sv. Roka pri
Trgovina čevljev - torbic
Majhna trgovina
Velika izbira
Nabrežina 97
spomeniku v Nabrežini na PROSLAVO KRVODAJALCEV . Sledili bodo pozdravi in zakuska v župni dvorani .
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi na ogled razstave arhitekturnih maket in risb SLOVENSKI KOZOLEC, ki je na ogled v prostorih Tržaške knjigarne do 4. aprila 1995.
V BARAGOVEM DOMU
v Ricmanjih sta odprti razstavi Spomeniki pisane besede v Ricmanjih in Prispevki sodobnih slovenskih umetnikov ob 800-let-nici sv. Klare. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
SKD SLAVEC - Galerija Babna hiSa v Ricmanjih -vabi do 31. t.m. na ogled razstave mladih likovnikov iz Tržaškega in Goriškega. Urnik: v sredo in petek od 20.30 do 22. ure.
VZPI - ANPI, ANPPIA in ANED prirejajo v nedeljo, 2. aprila, ob 15. uri na strelišču na Opčinah KOMEMORACIJO 71 TALCEV. Spregovorila bosta Tamara Blažina - županja zgoniske občine in Arturo Calabria - predsednik VZ-PI. Predsedoval bo Drago Gorup. Slodeloval bo MPZ Tabor.
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA V. SCEK V TRSTU vabi na predavanje, ki ga bo imel v sredo, 5. aprila, ob 20. uri predsednik Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, priznani strokovnjak za manjšinska vprašanja prof.dr. Chri-stoph Pan iz Bočna na tem PRIZADEVANJA ZA EVROPSKO MANJŠINSKO PRAVO IN OVIRNA KONVENCIJA SVETA EVROPE O MANJŠINAH. Predavanje bo na novem sedežu krožka V. Scek v Ul. Galli-na 5 v Trstu. Ob tej priložnosti bomo predstavili drugo knjigo mednarodnih pravnih in političnih dokumentov o varstvu manjšin, ki jo je uredil Ivo Jevnikar.
H] OBVESTILA
GOSPODARSKO DRUŠTVO na Kontovelu vabi elane na 96. redni občni zbor jutri, 31. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Odbor.
POHITITE z vpisi otrok v obmorsko kolonijo v Dragi (SLOKAD, tel. St. 226117) in v gorsko kolonijo v Comegliansu ( Slovenska Vincencijeva konferenca, tel. St. 43194) tudi v občinah Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje, kjer vpisujejo občinske zdravniške asistentke.
KRUT obvešča, da je odprto vpisovanje za letovanje na Malem Lošinju. Letos bo letovanje junija in julija v štirih 10-dnevnih izmenah. Vpisovanje in informacije KRUT , Ul. Ci-cerone St.8, tel. St. 360072.
KD RDEČA ZVEZDA vabi k sodelovanju na tekmovalno razstavo slaSCic in kruha IZ DOMAČE PECI, ki bo v nedeljo, 9. aprila. Kategorije: 1. raznovrsten kruh, 2. tradicionalno pecivo, 3. po želji in fantaziji. Prijave sprejema do petka, 7. aprila na tel. 229359, izdelke pa v nedeljo, 9. aprila od 12. do 15. ure v društvenih prostorih v Saležu.
V OKVIRU poglobitve-nih večerov in priprave na Veliko noc vabljeni jutri, 31. marca ob 20.30 v staro Solo v Mackoljah k OKROGLI MIZI IN POGOVORU ob temah: Kakšen smisel imajo žrtve in odpovedi v življenju?, Kako doživljam postne in velikonočne dni?, Zakaj k spovedi pred Veliko nočjo?, Kaj pomeni vstati s Kristusom?... Gostji večera: profesorica Mirjam Bratina por. Pahor iz Devina in sestra redovnica Doroteja iz Doline.
ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO SLOVENSKE ISTRE IN KRASA KOPER vabi na 354. srečanje v sredo, 5. aprila, ob 19. uri v dvorani
Tartini B Hotela Metropol Portorož. Program: prim.dr. Miloš Kralj, dr. Ciril Oblak: BENIGNA HIPERTROFIJA PROSTATE, KRIRUSKA IN MEDIKA-MENTOZNA TERAPIJA, dr. Ciril Oblak : PRAKTIČNA PRESOJA POVEČANE PROSTATE. Družabno srečanje.
SK BRDINA sporoča, da vpisuje za smučanje v Franciji do 10. aprila na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure ali na tel. St. 224205 (Ne-no).
SK BRDINA vabi vse elane, tekmovalce in simpatizerje na društveno nagrajevanje, ki bo 8. aprila v Domu Brdina na Opčinah ob 20. uri.
H SPISKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča uCno osebje otroških vrtcev, osnovnih, srednjih in višjih Sol, da zapade 31. t. m. rok za predstavitev prošenj za vkjucitev v pokrajinske lestvice za opravljanje suplec v šolskih letih 1995/96, 96/97, 97/98.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalne Solnike, da 31. t. m. zapade rok za predstavitev prošenj za delno doklado za brezposelnost. Informacije in obrazce nudi tajništvo SSS, Ul. Carducci 8, tel. St. 370301 ob urah poslovanja: ponedeljek od 16. do 17.30, torek od 9. do 10.30, Četrtek od 16. do
17.30	ter petek od 11. do
12.30.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obveSCa Solnike, da je Cas do 31. t. m. za potrditev proSenj za upokojitev s 1. septembrom 1996 ( velja za tiste prošnje, ki so bile predstavljene do 28.9.1994) oz. bodo Solniki bili uradno upokojeni s 1.9.1995 in bodo prejeli pokojnino Sele s 1.1.1996. Vse dodatne informacije nudi tajništvo SSS ob urah poslovanja.
g_____________IZLETI
UNIVERZITETNI STUDENTI! Pridružite se skupini Studentov iz Trsta in Gorice, ki je skupaj s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje in podjetjem EURO-SAVA S.r.l. dala pobudo za celodnevni izlet v Kranj. Predvidena sta ogled tovarne SAVA in razgovor z vodstvom tega priznanega podjetja za proizvodnjo in trženje pnevmatike ter obisk Centra Brdo, vodilne srednje-vropske Sole za manage-ment. Odhod jutri, 31. marca t.L, ob 8. uri z Opčin. Vpisovanje v tajništvu Zavoda v Trstu, UL Ginnastica 72 tel. 566360 in v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, Ul. S. Francesco d’Assisi 20 tel. 635629.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja v sredo, 19. aprila izlet v San Daniele del Friuli (ogled pršutarne) in Aiello, kjer je muzej kmetijstva. Vpisovanje v petek,
7.	aprila, ob 9. uri na sedežu društva, Ul. Cicerone
8,	tel. St. 360324.
SEKCIJA VZPI-ANPI
KRIZ organizira dne 25. aprila 1995 enodnevni izlet k jezeru Iseo (Lago dTseo-Brescia). Cena prevoza in kosila je 80.000 lir. Vpisuje g. Bogateč tel. 220175.
SPDT prireja v nedeljo, 2. aprila, planinski izlet na
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
Krim nad ljubljanskim Barjem. Zbirališče udeležencev ob 7.00 na Narodni ulici na Opčinah pri restavraciji Danev. Prevoz z osebnimi avtomobili.
Dne 27. t. m. je na Oddelku za geografijo ljubljanske filozofske fakultete doktoriral
Milan Bufon
Čestita mu
Slovenski
raziskovalni
institut
MALI OGLASI
KOVINSKO podjetje s sedežem 10 km južno od Vidma nujno iSCe specializirane kovače in varilce z znanjem tehničnega risanja iz mehanike. Tel. ob uradnih urah na St. 0432/674188.
ISCEM delo za varstvo otrok ali pomoč v gospodinjstvu v Trstu ali okolici.Tel. St. 0038666/81472.
PODJETJE iz Nabrežine iSCe prevoznika s svojim sredstvom za dvokratno tedensko dostavo blaga v Trstu. Tel. ob delavnih dneh na St. 200232 med 14. in 15. uro.
GOSTILNA NA KRASU
iSCe kuharja/co. Delovni Cas po dogovoru. Tel. St. 327120.
20-LETNI fant z dokončanim vojaškim rokom iSCe kakršnokoli zaposlitev.. Tel. ob uri obedov na St. 200882.
25-LETNO DEKLE z delovno izkušnjo iSCe kakršnokoli resno zaposlitev, tudi kot hišna pomočnica ali za oskrbo ostarelih. Tel. ob uri obedov na St. 200882.
NA OPČINAH ali v okolici kupim hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. 213385 v večernih urah.
UČITELJICA nudi individualne lekcije za osnovnošolske otroke. Tel. St. 381794.
PRODAM fiat X19 1500, letnik 1980 v odličnem stanju. Tel. St. 220804.
PRODAM zaradi družinskih razlogov avto volvo 460 GL 1600, maj 1993, 20.000 prevoženih km, klimatiziran, v odličnem stanju. Tel. St. (0481) 882094 v večernih urah.
PRODAM prenosni telefon Nokia City man 300, možnost fakturiranja. Klicati v večernih urah na St. (040) 228997.
PODARIM psičko s svetlo dlako (mešane pasme set-ter/nemski ovCar) staro osem mesecev. Tel. St. (0481) 521147.
OSMICO ima Ivan Antonie, Cerovlje 34. Toci belo in Cmo vino.
OSMICO ima Jurij Stubelj v Sempolaju.
OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatoci St. 22.
OSMICO ima odprto Slavko Švara, Trnovca St. 14.
OSMICA je odprta v Dolini na St. 147. Ladi Kocjan vabi vse na belo in Cmo vino in domačo žuco.
PRI BIBCU v Križu zopet odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah.
OSMICO ima Ivan Budin, Zgonik 50.
PRISPEVKI
Za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju darujeta Anton Kjuder 50.000 lir in Edi Glavina 40.000 lir.
V	počastitev spomina ljubljene mame Emilie Rustja daruje družina Polduzzi
100.000	lir za spomenik padlih v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Milkine sestre Albine darujejo Laura in Gicko Sedmak ter Liljana in Drago Košuta 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na starše daruje Marija Marc 40.000 lir za Podporno pogrebno društvo v Bazovici.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
Prispevajte
za
Sklad
Albina
Bubniča
V spomin na drage starše damje Marija BriSCek 50.000 lil* za popravilo SKD Barkovlje.
Marija in VenCek Starec darujeta 100.000 lir za popravilo SKD Barkovlje.
Liljana in Drago Košuta darujeta 50.000 lir za popravilo SKD Barkovlje.
Elvi Slokar daruje 50.000 lir za vezenje mt barkovljan-ske noše.
Družina Cunja daruje
100.000	lir za vezenje rut barkovljanske nose.
Za ohranitev tradicije prispeva družina Pertot
150.000	lir za za vezenje rut barkovljanske noše.
t
Zapustil nas je nas dragi
Justo Švab -Soavi
Pogreb bo jutri, 31. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Križ.
Žalostno vest sporočajo žena Lucilla, sinova Livio in Paolo, vnuk Marko, brat Marcello z Jolando, Bruna ter ostalo sorodstvo
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Križ, 30.3.1995
Ob smrti dragega Justa Švaba izreka Paolotu in družini iskreno sožalje
Marko z družino
Ob izgubi dragega očeta žalujejo s Paolom in družino
prijatelji iz Križa
Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje sinu Paolotu in družini
Zadruga Vital in vsi prijatelji
SD Vesna
izreka iskreno sožalje svojemu kapetanu Paolu, bratu Liviju, ženi Lucilli in vsem sorodnikom ob težki izgubi dragega oCeta in moža Justa
30.3.1989	30.3.1995
Ob 6. obletnici smrti
Ivanke Štoke vd. Danev
se je z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Konto vel, 30.3.1995
DOBERDOB / OBČINSKE VOLITVE
SOVODNJE / OBČINSKE VOLITVE
KINO
Občinska enotnost z Lavrenčičem, SSk z Marijo Ferietičevo
Za župansko mesto se bosta potegovala I. Petejan in S. Klede
Občinska
enotnost
Kandidat za župana:
Mario Lavrenčič, Doberdob, 9.12.1944
Kandidati za občinski svet:
Giovanni Devetak, Gorica, 29.9.1949
Iztok Devetak, Gorica,
3.8.1967
Andrej Gergolet, Gorica, 9.4.1973
Luisa Gergolet, Gorica, 18.6.1967
Nordio Gergolet, Doberdob, 10.6.1951
Viljem Gergolet, Doberdob, 5.1.1956
Marco Jarc, Gorica, 25.10.1957
Igor Juren, Gorica, 6.4.1963
Gianna Pahor por. So-ranzio, Tržič, 29.3.1951 Silvano Semolič, Tržič, 5.4.1958
Klavdija Sulic por. Ferfolja, PrvaCina (YU), 29.6.1954
Dario Zanier, Tržič,
2.2.1967
Za župana spet kandidira Mario Lavrenčič;
Slovenska
skupnost
Kandidat za župana:
Maria Ferletic, Doberdob, 4.7.1935
Kandidati za občinski svet:
Emilio Visintin, Opatje selo, 26.8.1939
Ljuba Čibej por. Pahor, Ajdovščina, 8.1.1951 Marco Ferfolja, Tržič, 23.10.1969
Mario Ferletic, Doberdob, 6.12.1944
Nadja Lestan por. Ferfoglia, Orehovlje-Nova Gorica, 30.11.1951 Claudio Peric, Tržič,
3.7.1970
Damijan Podversic, Gorica, 2.12.1967
Ernesto Quinzi, Devin Nabrežina, 13.11.1943 Mariano Terrana, Gorica, 27.8.1961
Giovanni Vescovi, Asiago, 15.9.1935
Bruna Visintin por. Zulian, Gorica, 5.2.1961 Roberto Zuzic, Tržič,
17.11.1970
Marija Ferletic se vraCa v krajevno politiCno-
Mario Lavrenčič
Občinska
enotnost
Kandidat za župana:
Marco Petejan, Gorica, 16.8.1957
kandidatna lista za občinski svet je precej prenovljena. Nov je tudi simbol, ki ga je izdelal arh. Danijel Jarc.
Marija Ferletič
upravno življenje in to kar z župansko kandidaturo; na listi sta dosedanja svetovalca Visintin in Quin-zi, vsi drugi so novi.
Kandidati za občinski svet:
Leopoldo Devetak, Vrh, 17.5.1943
Slovenska
skupnost
Kandidat za župana:
Severino Klede, So-vodnje, 26.8.1950
Kandidati za občinski svet:
Damijana Cevdek, Gorica, 5.4.1974
Valentino Custrin, Gorica, 4.2.1954
Savina Cotič por. Oz-bot, Gorica, 23.9.1955 Damiana Devetak, Gorica, 5.3.1969
VValter Ferfolia, Gorica 30.3.1969
Alenka Florenin, Gorica, 2.5.1969
Flavio Mosetti, Gorica, 6.10.1965
Zdravko Novak, So-vodnje, 14.12.1952
Severino Zotti, Opatje selo, 22.2.1941
Po umiku Vida Primožiča kandidira Občinska enotnost za župansko mesto dosedanjega podžupana Igorja Peteja-na. Na listi, ki šteje le 9 kandidatov namesto možnih 12, so predstavniki raznih zaselkov v
Doriana Devetak por. Bagon, Sovodnje, 22.10.1959
Barbara Žerjal por. Devetak, Trst, 10.1.1962 Danica Zotti por. Fantin, Sovodnje, 31.7.1952 Branislav Černič, Gabrje, 22.1.1943
Ivo Devetak, Gorica, 27.11.1963
Giovanni Kovic, Rupa, 11.12.1934
Giulio Ozbot, Pec, 9.4.1931
Beniamino Cemic, Sovodnje, 13.4.1950
Diego Paoletti, Gorica, 27.5.1969
Giuseppe Perkon, Miren, 12.3.1949
Mariano Černič, Gorica, 11.2.1950
Županski kandidat SSK Savo Klede je novi-
Marko (Igor) Petejan
občini in političnih skupin ter društev, ki sodelujejo v sklopu skupne napredno usmerjene kandidatne liste.
Savo Klede
nec v politiki, na listi sta dosedanja občinska svetovalca Branko Černič in Ivic Kovic, ostali kandidati pa so novi.
ŠTEVERJAN / OBČINSKE VOLITVE
Ob Humarju in Corsiju tudi misovec
Občinska
enotnost
Kandidat za župana:
Giovanni Humar, Ste-verjan, 7.8.1944
Kandidati za občinski svet:
Damian Stekar, Ste-verjan, 20.9.1954
Silvano Cibini, Gorica, 24.5.1941
Anna Cristiani Kristančič, Gorica, 17.4.1959
Andrej Juretic, Gorica, 5.11.1973
Primož Klanjšček, Šempeter, 25.2.1971
E dvige Sonja Komjanc Makuz, Stever., 17.4.1953
Martino Koren, Kojsko, 14.2.1934
Rodolfo Koršič, Kojsko,
Ivan Humar
21.1.1943
Riccardo Mizerit, Ste-verjan, 25.1.1956
Floriano Planinscek, Gorica, 31.10.1957
Anna Maria Terpin Miklus, Stever., 7.4.1955 Floriana Terpin Del Ne-gro, Stever., 4.1.1949
Občinska enotnost kandidira v tretje za župana Ivana Humarja; na listi so tudi dosedanji odborniki, skoraj vsi ostali kandidati pa so novi.
Slovenska
skupnost
Kandidat za župana:
Adriano Corsi, Kojsko, 13.5.1940
Kandidati za občinski svet:
Anna Černič, Gorica, 12.4.1953
Romano Di Battista, Rim, 25.6.1938
Mirjam Dorni Hlede, Kojsko, 22.11.1946
Marjan Drufovka, Gorica, 4.10.1975
Dominik Humar, Gorica, 4.8.1946
Gabriele Komjanc, Gorica, 8.7.1962
Floriano Lango, Gorica, 7.10.1963
Darko Miklus, Ste-.
Hadrijan Corsi
verjan, 27.7.1944
Silvana Mrak Maraž, Steverjan, 17.11.1953 Franca Padovan Ter-cic, Gorica, 30.7.1966 Isidoro Prinčič, Kojsko, 19.11.1941
Giovanni Vogrič, Gorica, 15.9.1963
SSk kandidira za župana dosedanjega načelnika skupine Corsija; na listi sta dosedanja svetovalca Vogrič in Miklus, vsi drugi pa so seveda novi.
Movimento
sociale
Kandidat za župana:
Giorgio Cantarut, Kr-min, 26.3.1958
Kandidati za občinski svet:
Marco Furlani, Gorica, 15.8.1972
Alain Victor Gerard Nanut, Hamburg, 2.8.1966
Amedeo Costaperaria, Gorica, 18.5.1940
Franco Franceschini, Gorica, 9.2.1933
Giuliana Gregori Co-sma, Trst, 1.5.1945
Silva Kuštrin, Gorica, 12.4.1952
Giorgio Pischiutta, Tržič, 24.11.1946
Giorgio Cantarut
Marco Serra, Cagliari, 22.5.1968
Adriana Simonit Pic-cardi, Krmin, 27.4.1943 Gianna Stanič Salerno, Gorica, 19.11.1953 Livio Toros, Gorica, 12.3.1950
Značilnost liste skrajne desnice so “uvoženi” kandidati, saj prihajajo razen Gregorijeve (žena Sergia Cosme) vsi ostali kandidati iz krajev izven števerjanske občine.
GORICA
VITTORIA Gorica kine-ma, 20.45 »Once were vvarriors«, rež. Lee Ta-mahori, i. Rena Owen in Temuera Morrison.
CORSO 17.20-19.40-22.00»Forrest gump«. L Tom Hanks.
TRZIC
COMUNALE 20.30 »Cronaca di Anna Magdalena Bach«, rež. J. M. Straub.
PRIREDITVE
KD SOVODNJE vabi na Modno revijo pomlad-po-letje ’95 (v domačem duhu), ki bo v nedeljo, 2. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja v torek, 4. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah predavanje rev-matologinje dr. Danice Radulovič o bolečinah hrbtenice in vratu. Predvajali bodo tudi video kaseto.
^3 OBVESTILA
POHITITE Z VPISI OTROK v obmorsko kolonijo v Dragi (SLOKAD, tel. 040/226117) in v gorsko kolonijo v Comegliansu (Slov. Vincencijeva konferenca, tel. 040/43194). V Gorici dobite vpisne pole na šolskih ravnateljstvih (v Katoliški knjigarni in na upravi Katoliškega glasa). V ostalih občinah se javite občinski zdravniški asistentki. Pojasnila na tel. 530924.
S	IZLETI
SPD GORICA prireja v nedeljo, 2. aprila, izlet na GloboCak. Izlet je primeren za vse, saj ni zahtevnejših vzponov. Hoje bo približno dve uri ob vzponu, uro in pol ob sestopu. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče na Travniku, odhod ob 8. ml. Izlet vodi Mirko Radinja.
UNIVERZITETNI STUDENTI! Pridružite se skupini študentov iz Trsta in Gorice, ki je skupaj s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje in podjetjem Euro-sava s.r.l. dala pobudo za celodnevni izlet v Kranj. Predvidena sta ogled tovarne Sava in obisk Centra Brdo (šola za manage-ment). Odhod jutri ob 7.30 iz Gorice. Vpisovanje v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826.
L] . LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO, Carduccije-va ulica tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA
V	SOVODNJAH
Dr. Marko Rojec, Ul. I. Maja 76, tel. 882578.
POGREBI
Danes ob 10.30, Um-berto Cadeddu, iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; ob 12. uri, Marino Zucco, iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče.
VOLITVE / KLJUB NOVEMU SISTEMU
RAZSTAVA / NOCOJ ODPRTJE V KINU VITTORIA
NOVICE
V Gradišču in Štarancanu do zdaj šest list
Drugod v glavnem po dve
Večinski sistem ne poenostavlja volitev v tolikšni meri, kakor so napovedovali. To se je pokazalo tudi tokrat. Volitve z balotažo bodo imeli v treh večjih občinah na Goriškem: v Gradišču, Škocjanu in Štarancanu. Medtem ko se za mesta v občinskem svetu v Škocjanu potegujejo tri liste z dvema kandidatoma, (dve listi namreč podpirata istega županskega kandidata), se bodo volilci v Štarancanu in Gradišču znašli pred dilemo, komu zaupati svoj glas. V obeh občinah se je namreč do včeraj opoldne, ko je potekel prvotno določeni termin (naknadno je bil podaljšan do 20. ure jutri), predstavilo po šest list. V Gradišču imata največ možnosti za uspeh in torej uvrstitev županskega kandidata v balotažo skupna levosredinska lista, ki kot župana kandidira Mario Ma-sau, sicer znano kulturno
delavko, nekdanjo ravnateljico pokrajinskega muzeja v Gorici. To listo, ki jo podpirajo DSL, Liga, SI, Cittadini ter neodvisni, so v torek tudi predstavili javnosti. Zanimivo je, da se vsak s svojo listo predstavljata tudi dva bivSa Zupana, Fabris in Colombi. KDC in FI nastopata skupaj s kandidatom Paolom Lazzerijem. Zeleni in SKP imajo svojo listo, prav tako NZ. Nova formacija MSI -fiarama tricolore zaenkrat ni prisotna.
Sest list in pet županskih kandidatov imajo v Štarancanu. Skupni kandidat levičarske liste in liste SKP je Nogherotto, FI kandidira Massima Tricarica, zeleni Giorgija, Ljudska stranka pa Brus-so. Kandidat NZ je Paolo Naibo. Samo tri liste imajo v Škocjanu in dva županska kandidata. V drugih občinah na Tržiskem nastopata povsod samo po dve listi.
Kako so se nekoč zabavali Goričani
Kinoatelje in Gledališki in filmski muzej iz Ljubljane o kinu v Gorici v začetku stoletja
V razstavnih prostorih kinodvorane Vittoria na Travniku bo nocoj ob 20. uri otvoritev namenjena goriškemu občinstvu razstave in raziskovalnega projekta 1896-1918: Kinematograf v Gorici, ki sta ga StiriroCno uresničila Slovenski gledališki in filmski muzej v Ljubljani in goriški Kinoatelje. Namen je, da bi s tem poaCstili 100-letnico filma, predvsem pa 100-letnico kina v Gorici, ki jo bomo proslavljali prihodnje leto. Dotlej bo raziskovalni projekt dokončan.
Razstava, ki so jo novinarjem, filmskim kritikom in ustvarjalcem predstavili že prejšnjo soboto v okviru 10. Film video monitorja, prikazuje s pomočjo Časopisnih zapisov, uradnih li-
stin in fotografskih posnetkov nepoznano sliko družabnega življenja v Gorici v Času do 1. svetovne vojne. Prikaz predstavlja gostovanja potujočih kinematografov, odkriva slike iz filmov in portrete prvih najdražjih zvezd, ki so bile mikavna vaba v prve go-riske stalne kinematografe 20. stoletja, in sestavlja nazadnje s pomočjo nekaterih dragocenih sekvenc, ki so jih fiksirali na gorljivi filmski trak avstroogrski vojni operaterji, močno spremenjeno mestno podobo v Času prve svetovne vojne. Razstava bo na ogled (vstop je prost) do predvidoma 18. aprila, obisk pa je mogoč vsak dan po umiku Kina Vittoria.
Nocoj bo po otvoritvi
razstave na ogled tudi običajno filmsko predvajanje iz Četrtkovega sporeda Gorica kinema. Ob 20.45 bodo vrteli film novozelandske režiserke Lee Tamahori »Once were vvarriors« (NekoC so bili vojščaki), pretresljivo pričevanje o družbenem in kulturnem genocidu novozelandskih domorodcev Maorijev. Film prikazuje zgodbo metropohtan-skega nasilja in propada nekoč ponosne družine in rase. Vendar ne gre za obup temveč za krik upora. Film je z odlično glasbeno kuliso, svežino idej, učinkovitostjo fotografije in neposrednostjo sporočila žel Številna priznanja na mednarodnih festivalih začenši z Benetkami in Montrealom.
RONKE / SREČANJE Z DORICO MAKUC
Film o Aleksandrinkah
KRONIKA / TRČENJE MED TOVORNJAKOM IN AVTOMOBILOM
Tovornjak z mostu pri Versi zgrmel v strugo Tera
Hudo je bil ranjen 36-letni šofer tovornjaka Darko Okretič
Dve osebi sta bili ranjeni v prometni nesreči včeraj približno ob 13.30 na državni cesti št. 252 pri kraju Versa, na mostu na Tem. S pridržano prognozo so v bolnišnico v Vidmu sprejeli 36-letnega Darka Okretiča šoferja tovornjaka s prikolico go-riskega podjetja Caprara, ki je prebil ograjo na mostu in padel kakih sedem metrov globoko v strugo. V nesreči je bil ranjen tudi avtomobilist albanske narodnosti 21-letni Altin Hiši, z bivališčem v Nemah (Nimis) ki je na zdravljenju v bolnišnici v Palmanovi s prognozo okrevanja v tridesetih dneh. Okretič je vozil v smeri proti Versi oziroma proti Gorici, v nasprotni smeri pa je vozil v avtomobilu alfa romeo 75 Hiši.
Tovornjak je prebil ograjo mostu in se prevrnil v rečno strugo (f. Studio Reportage)
Kulturno in rekreacijsko društvo Slovencev v Laškem, društvo Jadro, je prejšnji petek povabilo medse novinarko Dorico Makuc, avtorico knjige o Primorkah, ki so si v Času po prvi svetovni vojni služile kruli kot služkinje, vzgojiteljice, sobarice pri premožnih družinah v Egiptu.
Tokrat ni bil govor o knjigi pac pa o filmu, ki ga je Makučeva pripravila za RTV Slovenija "Žerjavi letijo na jug” in ki pravzaprav obravnava isto tematiko. Prireditve na društvenem sedežu v Romjanu se je udeležilo lepo število rojakov iz Laškega, zlasti žensk, ki jih je seveda posebej zanimala obravnavana tematika. Se posebno zanimiva je bila razprava, ki se je razvila po predvajanju. "Aleksan-drinke” so bile namreč doma tudi v številnih kraških vaseh in ne samo v Vipavski dolini in v marsikateri družini so še zelo živi spomini na to obdobje. V kratkem se bo Dorica Makuc vnovič oglasila v Laškem, tokrat s filmskim zapisom o primorskih emigrantih.
Na sliki (foto Studio Reportage) srečanje z Dorico Makuc.
Nagrada za diplomante
Evropeisticna akademija FJK je razpisala natečaj za dodelitev nagrade "Guido Comessatti” v znesku milijon lir. Kandidirajo lahko diplomiranci, ki so v akademskih letih 1992/93, 1993/94 in 1994/95 diplomirali z oceno najmanj 100/110 in ki so predstavili diplomsko nalogo s področja evropske integracije. Prošnje (na navadnem papirju) je treba poslati do 31.7.1995 na naslov "Accademia Europei-stica, C.P. 45, via Italico Brass, 22 ” 34170 Gorica-Gorizia. Za podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo na omenjeni naslov.
Danes film o ljudstvu Guarani
V	okviru seminarja za učitelje in profesorje zgodovine, ki svoje znanje dopolnjujejo na podlagi gledanja in kritične analize filmov, bo danes, ob 15.30 v prostorih šole Randaccio v Tržiču novo srečanje. Predvajali bodo film "Mission” R. Joffeja, ki govori o trpljenju ljudstva Guarani v Južni Ameriki, v obodbju portugalske, oziroma španske dominacije. Govorila bosta Paolo Lughi in Micehele Cassese.
Predstavili bodo frazeološki slovensko - italijanski slovar
Danes ob 19. uri, bodo v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici predstavih frazeološki slovensko-ita-Ujanski slovar Diomire Fabjan Bajc Dve muhi na en mah - Due piccioni con una fava. V pogovor z avtorico slovarja, ki je izšel pri GMD in ki so ga pred kratkim predstavih tudi v Gorici, bo uvedel dr. Oskar SimCiC. Predstavitev bo v prostorih Oddelka knjižnice na ulici Gradnikove brigade 25.
Srečanje o Ameriških Indijancih
V	knjigami Libreria editrice na Verdijevem korzu 67 bodo v soboto, 1. aprila govorih o Ameriških Indijancih. Prof. Francesco Spagna bo predstavil izsledke terenske raziskave na območju Velikih jezer ter dokumentiral trenutno stanje v takoimenova-nih indijanskih rezervatih.
Severni Jadran in Evropa
Studijski center Antonio Rizzati in kulturni krožek "Istria” prirejata jutri, v petek, 31. t.m. ob 18. uri javno razpravo na temo Severni Jadran, Evropa. Govor bo Istri in aktualnih političnih vprašanjih na tem v zadnjem Času dokaj s političnega vidika dokaj živahnem območju. Govorila bosta prof. Maurizio Tremul in Marino Vocci. Predsedoval bo prof. Fulvio Monai.
Komuniciranje med zakonci in predstavitev združenja ANDIS
V	Javnem večnamenskem socialnem centru v ulici Baiamonti bo jutri, v petek, 31. t.m. ob 21. uri, predavanje, ki ga prireja združenje ANDIS na temo neverbalnega komuniciranja med zakoncema. Govoril bo psiholog dr. Marco Pacori. Pred predavanjem bodo predstavih delovanje združenja ANDIS, ki skuša pomagati loCencem.
Za plačilo davkov in prispevkov bodo jutri poštni uradi odprti do 18. ure
Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešCa, da bodo poštni uradi, jutri, 31. t.m. poslovali s podaljšanim umikom. Ukrep je v zvezi z zapadlostjo roka za plačilo avtomobilske takse, davčnega odpusta na neplačane socialne dajatve in plačilom pristojbine za gradbeni odpust. Poštni uradi bodo odprti do 18. ure in sicer: v Gorici, v Tržiču, Gra-dežu, Krminu in Gradišču.
Prijeli so ga dobesedno pri delu
Verjetno je 24-letni M.C. iz TržiCa na svojem območju preveč poznan in je zato sklenil za nekaj Časa preusmeriti dejavnost dragam. Z vlakom se je pripeljal v Gorico in takoj, kakor se temu reCe, stopil v akcijo. Pohcija ga je prijela in pregledala že v torek, ker je posumila, da najbrž kaj ve o vlomih v avtomobila na dvorišču bolnišnice sv. Justa. Ni pa bilo konkretnih rezultatov. Sicer pa ni bilo treba čakati dolgo na novo srečanje. V ulici di Manzano je vlomil v tamkaj parkirani fiat 500. Zalotili so ga takorekoC pri delu.
Vabimo Vas danes, 30. marca 1995, ob 18.30 v Kulturni dom (Ul. Brass 20) na prijateljsko srečanje s pisateljem
CIRILOM ZLOBCEM
Ob tej priložnosti bo Miran KoSuta predstavili Zlobčevi pesniški zbirki »Stopnice k tebi« in »Skoraj himna« ter monografijo dr. Marije Švajncer »Ciril Zlobec pesnik ljubezni«, ki jih je izdala DZS v počastitev njegove 70-letnice.
Sodeloval bo pianist prof. A. Vodopivec
REZIJA / PREDSTAVITEV
Strokovnjaki so pripravili osnovo za prvi pravopis
Pravopis rezijanskega jezika so predstavili pred nekaj dnevi
REZIJA - Rezijanski pravopis (To jost roza-janske pisanje), ki so ga predstavili pred dnevi na tamkajšnjem županstvu, je rezultat mednarodnega posveta o rezijanskem narečju, ki ga je občinska uprava organizirala pred štirimi leti in na katerem so strokovnjaki iz različnih držav, ki se ukvarjajo s slovenskim narečjem v dolini pod Kaninom, postavili strokovno osnovo za nastanek prve knjige o rezijanskem pravopisu.
Po veC letih dela je prof. Han Steenvvijk izdal knjigo, ki jo je založila občinska uprava ob sodelovanju videmske Pokrajine, rezijanske župnije in kulturnega društva Rozajanski dum.
Na predstavitvenem veCeru je župan Luigi Paletti podčrtal pomembnost izida knjige, ki se uokvirja v prizadevanja za ovrednotenje rezijanske besede.
Giovanni Rota, občinski uslužbenec, ki je sodeloval pri pripravi mednarodnega posveta, pa je izpostavil skrb, ki jo mora vsakdo posvetiti svojemu materinemu jeziku.
Kako je nastal prvi rezijanski pravopis, je povedal sam avtor knjige,
O ribištvu
TRST - Predstavniki ribiških družin iz FJK in Slovenije so se včeraj srečali v Trstu, da bi začeli pogovarjanje o vodnem gospodarstvu, zaščiti vodne favne in skupnih kriterijih za ribolov.
profesor Steenvvijk, ki se je obenem zadržal ob pomembnosti dvojezične vzgoje pri otroku. Prof. Steenvvijk je ugotovil, da tudi najboljša knjiga ne bo veliko pomagala pri ohranjevanju rezijanskega narečja. To nalogo imajo prvenstveno Rezijani, ki morajo skrbeti za razvoj svojega jezika in nuditi najmlajšim vse pogoje, da se ga naučijo in ga znajo ceniti.
Jezikoslovec se je nazadnje lotil »političnega« vprašanja rezijanšCi-ne in pri tem ugotovil, da marsikoga še teži določena miselna zaprtost, zaradi katere privilegira italijanski jezik in pozablja na svoje korenine, ki so rezijanske oziroma slovenske.
Rudi Pavšič
REZIJA IN BENEČIJA
Nesprejemljivi poskusi, da bi z ustrahovanjem pogojevali volitve
Grozili so tudi Firminu Mariniču
GORICA - Deželno vodstvo Demokratskega foruma Slovencev je zaskrbljeno zaradi nasilnega sistema, ki so ga na-keteri izbrali za volilno kampanjo v Reziji. Grožnje, anonimni napisi in uničenje panjev župana Luigija Palethja so prekoračile mejo dostojne in potrebne politične konfrontacije.
Demokratski forum Slovencev izreka svojemu elanu Lu-igiju Palettiju sohdamost in podporo, pristojne organe pa poziva, naj Cimprej ugotovijo storilce in naj jih primemo kaznujejo.
Rezijanska občinska uprava, ki ji naceljuje Luigi Paletti, je v zadnjem petletnem obdobju pokazala veliko prizadevnost za odpravo družbenih in gospodarskih težav. Se posebno pozorna je bila do vrednotenja krajevne slovenske kulture, kar očitno nekaterim desničarjem ni bilo po godu. Odtod tudi grožnje, sramotilni napisi in nazadnje Se uničenje osebne lastnine župana Palettija. Podobno velja tudi za Speter, kjer je bil župan Firmino Marinič (tudi on je elan deželnega tajništva DSL) tarča številnih napadov zaradi prizadevanja v korist slovenske narodnostne skupnosti.
Oba dogodka pričata, da v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini ni še prišel čas, ko bi se manjšinsko vprašanje obravnavalo v duhu strpnosti in razumevanja. Se vedno veljajo pravila, ki so jih postavih gladiatorji oziroma tisti pohticni sistem, ki je v teh krajih vladal do nedavnega. Volilna preizkušnja 23. aprila bo priložnost, da ljudje podprejo tiste upravitelje, ki se zavzemajo za sožitje, prijateljstvo in tvorno sodelovanje.
VIDEM
Srečanje borcev iz Srednje Evrope
Začetek jutri v hotelu Astoria
VIDEM - Od jutri do nedelje bo v Vidmu mednarodno srečanje predstavnikov odporništva in deportirancev, ki so preživeli nacistične lagerje v Evropi.
Srečanje prireja zveza italijanskih odporniških gibanj, operativno delo pa je prevzel deželni VZPI-ANPI.
Na srečanju, ki bo v videmskem hotelu Astoria, bodo prisotne delegacije iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Češke, Madžarske, Hrvaške in Slovaške poleg seveda italijanskih zastopnikov. Srečanje noče bih samo slovesnost ob 50-letnici zmage nad nacizmom in fašizmom, amapak prispevek bivb-ših borcev k boju prod rasizmu in ksenofobiji, ki sta spet prisotna v Evropi.
SLOVENSKI TV PROGRAM
Oddaje so na kanalih 64 (Feriugi) in 40 (Čampore)
TRST - Deželni sedež Raia sporoča, da poskusno oddajanje slovenskega TV programa oddaja na kanalih 64 in 40.
Na kanalu 64 v horizontalni polarizaciji gre oddajanje iz oddajnika na Ferlugih (Monte Belvede-re). Kdor gleda na ta oddajnik v zorni liniji in že sprejema signal TV 3 v italijanščini, lahko sprejme tudi signal v slovenščini ob 20.30 vsak dan.
Na kanalu 40 v vertikalni polarizaciji gre oddajanje iz oddajnika v Camporah pri Miljah (Chiam-pore).
Na Goriškem bomo oddajah na kanalu 69 z Vrha (Monte San Michele), ki je že usposobljen in za katerega Caka na ustrezno dovoljenje Ministrstva za Pošte in Telekomunikacije.
V primeru težav s sprejemanjem je na razpolago Raiev oddelek za naročnike v Trstu na številki 040/778227. V vsakem primeru pa bo gledalcem bo lahko svetoval vsak strokovnjak za televizijske antene.
Še danes in jutri za tri zapadlosti
TRST - Do petka, 31. marca se davčni zavezanci oziroma zavarovanci lahko odločijo, da izkoristijo tri možnosti, ki jih predvidevajo zakonska določila. Upokojenci in odvisni delavci, ki se nameravajo poslužiti poenostavljenega postopka za prijavo dohodkov v letu 1994 prek obrazca 730, morajo do konca meseca izročiti vso zadevno dokumentacijo svojemu davčnemu zastopniku (pokojninskemu
zavodu, delodajalcu oz. konvencionirane-mu davčnemu centru CAAF). Do 31. marca lahko nezavarovane osebe plaCajo zavodu INPS prostovoljne prispevke za Četrto trimesečje 1994, medtem ko sezonski oziroma nestalni odvisni delavci, ki so v letu 1994 bili zaposleni vsaj 78 delovnih dni, lahko do petka vložijo na zavod za zaposlovanje prošnjo za to delitev posebne odškodnine za brezposelnost. (B)
NOVICE
Generalni konzul Slovenije pri predsedniku deželnega sveta
TRST - Predsednik deželnega sveta FJK Gian-carlo Cruder je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega generalnega konzula Slovenije v Trstu Vlasto Valencie Pelikan.
Med pogovorom sta predstavnika Slovenije in FJK poudarila pomen sodelovanja, ki lahko v vzdušju sožitja omogoča uspešno reševanje problemov. To je pot, ki sta jo Slovenija in FJK ubrali že ob koncu šestdesetih in začetku sedemdesetih let, ko sta skupaj s Koroško spodbudili rojstvo delovne skupnosh Alpe Jadran. Pozornost sta Cruder in Vlasta Valencie Pelikan posvetih problemu manjšin z željo, da bi njuno vlogo primerno ovrednotili, s Cimer bi jima omogočili, da postaneta dejanska vez med sosednjima državama.
Cruder je tudi izrazil upanje, da bodo pogajanja med Rimom in Ljubljano uspešna.
Sindikati kritični
do vodstva podjetja Telecom
TRST - Deželni sindikat CGIL kritično ugotavlja, da je vodstvo Telecoma napovedalo, da bo s prihodnjim tednom 13 uslužbencev deželnega sedeža Telecom premeščenih iz Trsta v Me-ste. Za podoben ukrep se je družba odločila tudi v Bocnu. To pa po oceni sindikata potrjuje sum, da je premeščanje sredstvo, s katerim se vodstvo podjetja namerava rešiti odvečne delovne sile. Sindikat nasprotuje uvedbi skupne direkcije za Severovzhod v Mestrah, saj bi to znatno oškodovalo tista deželna podjetja, ki sodelujejo s telefonskim koncernom.
PISMI UREDNIŠTVU
O izbiri šole
Cenjeno uredništvo,
ni potrebno izrecno poudarih, da je naša šolska zamejska problematika še kako pomembna za razvoj naše skupnosh in da so podatki o vsakoletnem vpisu otrok v šole raznih stopenj predmet naše pozomosh in zaskrbljenosti.
V zadnjem Času smo prebrah članek o vpisu naših dijakov na tržaške višje šolske zavode. Kar me je presenetilo, je že samo dejstvo, da se je število vpisov na znanstveni licej tako dvignilo, da bo vodstvu šole ustvarilo celo organizacijske težave, docim so se vpisi na Trgovski tehnični zavod znatno skrčili. Ce upoštevamo težnje sodobnega družbenega razvoja, si upam trdih, da se absolvenh srednje obvezne šole niso ravnah po logiki bodočega vključevanja v gospodarski sistem oz. bodoče zaposlitve. Vsiljuje se torej vprašanje: kdo navsezadnje vpliva na izbiro študija na višji srednji šoli? So to starši? Profesorji? Posvetovalna in usmerjevalna služba? Ah odločajo dijaki sami na osnovi pričevanja starejših prijateljev? Mislim, da bi bila potrebna globlja analiza tega pojava in vsekakor še boljša informiranost staršev na šolah, sicer se bodo naši sedanji dijaki znašli nekoC z določeno diplomo višje srednje sole v žepu, toda brez večjih možnosh zaposlitve. Drago pomembno vprašanje, ki je tudi povezano s šolsko oz. poklicno izbiro, predstavlja razveljavitev diplom, ki so si jih pridobih naši zamejski študentje na ljubljanski univerzi. Znano je namreč, da so v italijanskem uradnem listu (Gazzetta ufficiale), objavih dekret, s katerim je vla-
da enostransko preklicala veljavnost kulturnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Ta ukrep prizadeva desetine naših mladih absolventov, ki so po dolgem trudu in žrtvovanju, končali študij na ljubljanski univerzi. Vemo istočasno, da je veliko slovenskih študentov iz matične Slovenije, ki študira na tržaški univerzi in jim je ta študij priznan tudi doma.
Zanima me, ah so morda v teku pogajanja med Italijo in Slovenijo za obnovitev kulturnega sporazuma, ki je že veljal med Italijo in Jugoslavijo? Zakaj Slovenija še vedno priznava italijanske univerzitetne diplome, Italija pa ne veC?
Edinole zastopniki slovenske vlade oz. Ministrstva za šolstvo bi lahko odgovorih na to vprašanje, ki utegne imeh velike posledice za kulturni in družbeni razvoj naše skupnosh v Italiji.
S spoštovanjem
prot Egidij Košuta
Bretanija in ne Bretonija
Spoštovano uredništvo,
dovoljujem si opozorih pisce, ki v Časniku obravnavajo vprašanje manjšin ah skupnosh, ki ne uporabljajo jezika državnih večin, da v slovenščini za deželo, kjer v Franciji prebivajo Bretonci, uporabljajo izraz Bretanija. Tako v pravopisu. Pa tudi v dolgoletnem objavljanju spisov o ogroženih jezikih je bil izraz Bretanija pravilno v rabi. MogoCe je rabiti tudi izraz Bretonska, torej na Bretonskem, nikakor pa ni slovensko Bretonija, kot je najh v člankih, ki jih objavlja Vaš list.
S spoštovanjem
Boris Pahor
IZ MOJIH SP0MIN0V/3
Slovenska šola in jaz
Ksenua Levak
Na praznični dan se je po svetoivanskih ulicah vila procesija. Mene so občudovale zlasti pobožne ženice, ker je samo moje Crne lase krasil bel, iz kraških marjetic spleten venec.
Zadnje leto osnovne šole nas je Čakalo veliko presenečenje. Pod košatimi krošnjami kostanjev, ki so krasili šolsko dvorišče, so se po razredih zbirali uCenci. V gruCi svojih sošolcev sem opazila visoko, vtiko žensko postavo. Bila je naša nova učiteljica Amalija Cok. Neprijetno nas je presenetila, ker smo se v toliko letih že navezali na materinsko gospodično Brano. Kot vsi otroci smo se tudi mi sprijaznili z dejstvom, da moramo slediti novi učiteljici. Prav kmalu nas je bolje spoznala in začela ravnati z nami kot z odraščajočo mladino. Razvil se je pravi dialog, ki je prispeval k našemu dozorevanju. Kadar je priložnost nanesla, nam je gospodična Amalija vedno znala povedati kaj zanimivega iz svojega življenja. Na učiteljišču v Gorici je s sošolci večkrat od daleč opazovala goriškega slavčka Simona Gregorčiča, ki se je že hudo bolan sprehajal ob SoCi.
Znala pa je biti tudi hudomušna in zabavna. Ko je nekoC stopila v razred in nas preštela, je ugotovila, da ni nihče odsoten. »To je treba proslaviti,« je dejala. Vzela je belo brisačo in jo obesila pred vrata. Nato je zaCela popravljati domače vaje in razlagati. Kar na lepem je nekdo potrkal. Vstopil je gospod ravnatelj in vprašal, Čemu bela zastava. »Vsi uCenci so prisotni in to je treba proslaviti,« je razložila začudenemu ravnatelju, mi pa smo se do solz nasmejali.
Naša učiteljica je bila zavedna Slovenka in tudi nas je vzgajala v ljubezni do jezika in naroda. Pod fašizmom je marsikaj pretrpela, toda o grenkih dnevih, ki jih je prebila v zaporih samo zato, ker je slovenske otroke uCila materinščino, z nami ni veliko govorila. Bila je izredno Čustvena in ni hotela raniti naših otroških duš. Ko pa smo obravnavali našo bližnjo preteklost, naše ljudi, ki so se upirali fašističnemu nasilju in potujčevanju, so jo nekoC v razredu oblile solze. Govorila je o svojem sorodniku, ki je padel pod sovražnikovimi streli samo zato, ker je bil zaveden Slovenec. Zena je lahko pobrala prgišče zemlje z njegovo krvjo in ga poslala domačim.
Ob tej pripovedi sem nehote pomislila na svojo prvo učiteljico, ki je rada ponavljala: »-Kaj pomaga človeku, Ce si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi.« To njeno mnenje sem prenesla na našo stvarnost. Kaj pomaga človeku, Ce si ves svet pridobi, slovenstvo pa zataji. Prav v tistem Času so se naši razredi zaceli redčiti, ker so mnogi starši ob jugoslovanskem sporu s Kominformom prepisali svoje otroke v italijansko šolo.
Spominjam se tudi jasnega sončnega jutra. Zvonovi so doneli, jaz pa sem hitela v šolo, kjer so se bistrile naše glave. Šolsko leto se je nagibalo h koncu. Ko sem stopila v razred, je učiteljica povedala, da je ponoči umrl pesnik Oton ZupanCiC, Cigar otroške pesmi smo vsi poznali. Bil je 11. junij 1949.
Gospodična Amalija je bila odlična vzgojiteljica. V enem samem letu nas je dobro pripravila za vstop v gimnazijo. Vse, ki so nameravali nadaljevati študij, je zadnje mesece v popoldanskih urah poučevala še posebej in brezplačno, poleg tega pa si je utrgala toliko Časa, da smo konec leta petošoleki skupaj s Cetrtošolcki pripravili lepo predstavo, ki je bila vsem v zadoščenje in ponos. Za vstop v gimnazijo je bilo treba opraviti izpit. Ker smo bili vsi res dobro pripravljeni, smo z lahkoto prestali preizkušnjo.
V šolskem letu 1949-50 sem zaCela obiskovati nižjo srednjo šolo pri Sv. Jakobu. Vsak dan sem se s tramvajem peljala prek mesta in potem še skozi temen predor do šole. V pritličju je bila velika telovadnica, v prvem nadstropju pa osnovna šola, Drugo in tretje nadstropje sta bili na razpolago nižji srednji šoli ali nižji gimnaziji, kot so ji takrat pravili. Učenčev je bilo veliko. Dopoldne so hodili v šolo dijaki iz okolice, opoldne pa iz mesta in predmestij. Vsak dan smo imeli po pet ali šest ur pouka. Med glavnim odmorom smo krožili po dolgem hodniku. Razredi so bili vsi samo deški ali dekliški. Deklice smo bile v drugem nadstropju. Med odmori smo sklepali prijateljstva, se šalile in zabavale.
(Nadaljevanje sledi)
■FARCO
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA8
COSMETICS ITALY
■FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALY
TRGI / SCENARIJ SE PONAVLJA
Dolar navzdol, marka navzgor, lira pa spet trpi
Na borzi popolno mrtvilo
rZUNANJA TRGOVINA / OCENE MENJALNEGA URADA
Presežek zunanjetrgovinske plačilne bilance januarja dosegel 1.464 milijard
RIM, MILAN - Lira je včeraj spet izgubila teren v neprestanem »boju« z marko, ki ji je bila prisiljena odstopiti kar 1, 54 odstotka svoje vrednosti (po tečaju Banke Italije je nemški bankovec veljal 1.232,4 lire, v torek pa 1.213,4, kar pomeni, da je pridobil kar 19 lir). Popustila je tudi do ostalih pommebnejših valut, vključno z ekujem, pri tem pa ji je izdatno pomagal dolar, ki se je spet moCno ošibil, predvsem v Tokiu in Frankfurtu. Liro so povrhu pestile tudi zapadlosti ob koncu meseca (včerajšnje operacije bodo namreč plačane šele jutri, 31. marca). Na denarnem trgu pravijo, da je bil dan za liro posebno negativen, vendar da ga gre v celoti pripisati prav močnemu padcu dolarja, kar se je med drugim videlo tudi po tem, da je lira ohranila stabilno razmerje do njega. Kadar namreč liro tlačijo notranje težave, ta pade tudi do dolarja, pa naj bo še tako šibak.
Marka se je medtem spet okrepila do praktično vseh bankovcev, to pa je podobno kot pred tremi tedni povzročilo novo povečanje razdalje med valutami evropskega monetarnega sistema. Lira, ki je v tem sistemu ni več, pa je bila seveda prisiljena plačati še višjo ceno. Ce se mednarodni položaj
ne bo spremenil, se bo tako nihanje oziroma padanje lire po mnenju poznavalcev nadaljevalo še nekaj časa, kaj lahko pa bi se še poslabšalo, če se ne bodo uresničila pričakovanja trgov za vsaj rahlo znižanje nemških obrestnih stopenj. Prav tako pomembna je pomoč dolarju, ki jo trgi pričakujejo predvsem od Tokia, kajti če bi zeleni bankovec v menjavi z marko spet padel pod varnostno mejo, bi to pomenilo hud udarec za vse šibke bankovce in seveda predvsem za liro, za katero bi novo drastično razvrednotenje pomenilo pravo katastrofo.
Tudi borznem trgu je včeraj zmanjkalo kisika, kar je pokazalo tudi pravo strmoglavljenje vrednosti poslov, ki ni presegla 335 milijard lir (letošnji minimum znaša 211 milijard, kolikor so bili posli vredni 2. januarja, torej takoj po novoletnem odprtju borze, medtem ko so najvišji obseg v Milanu dosegli 1. avgusta lani z 2.165 milijrdami lir). Edine variacije so cene doživele na začetku in na koncu sestanka, sicer pa na trgu skoraj ni bilo znakov življenja. Zadnji kazalec Mibtel je pokazal upad za 0, 77 odstotka, Mib se je znižal za 0,84 odstotka, Mob-30 pa za okrogel odstotek.
RIM - Italijanska trgovinska bilanca je januarja letos dosegla 1.464 milijard lir presežka, medtem ko je v enakem mesecu lani znašal 915 milijard. Podatek sicer upošteva samo zneske, ki so višji od 20 milijonov lir, če pa bi upoštevali tudi tako majhne vsote, bi se skupni presežek moral dvigniti na 1.600 milijard. Tako vsaj ocenjuje italijanski menjalni urad UIC, dokočne podatke pa bo v naslednjih dneh objavil Istat.
Ce se torej omejimo samo na transakcije, ki presegajo vrednost 20 milijonov lir, potem so po ugotovitvah urada UIC znašali iztržki in plačila za menjavo blaga s tujino 22.173 oziro-
ma 20.709 milijard lir. Iztržki so glede na lanski januar porasli za 19, 7 odstotka, plačila pa za 17,6. Trgovski valutni saldo z državami Evropske zveze je tako od primanjkljaja v višini 180 milijard prešel na presežek za 160 milijard lir, medtem ko se je v menjavi z državami zunaj Evropske zveze povzpel 608 milijard lir presežka na 344 milijard. Največje izboljšanje so dosegli kovinski proizvodi in prevozna sredstva, kar pa zadeva države partnerke, so na prvih mestih Francija, Nemčija in ZDA.
Pri transakcijah, ki so bile vredne manj kot 20 milijonov lir, bi morali krediti v letošnjem januarju znašati 2.800,
dolgovi pa 2.700 milijard lir, pri čemer seveda mislimo iztržke od izvoza in plačila za uvoz. Skupni obračun bi torej moral znašati 25 tisoč milijard lir na aktivni in 23.400 na pasivni strani plačilne bilance.
In ko smo že pri številkah, ne moremo niti mimo veliko manj spodbudnih podatkov, ki jih je zavod Istat objavil o gibanju zaposlenosti v letošnjem januarju. Število zaposlenih je v tem mesecu znašalo 19 milijonov in 698 tisoč, kar je za 1,6% manj kot januarja 1994. Stopnja brezposelnosti se je tako povzpela na 12,2%, potem ko je januarja lani znašala 11,1%, medtem ko se je število iskalcev dela povzpelo na 9,5%.
ICE: letos manj rožnato izvozno leto od lanskega
RIM - Zavod ža zunanjo trgovino ICE ocenjuje, da bo letošnje zunanjetrgovinsko leto solidno, vendar manj rožnato kot v preteklosti. Potem ko se je lani trgovinska bilanca končala z rekordnim presežkom za 35,400 milijard lir, naj bi namreč letošnje leto prineslo utrditev gospodarske rasti, to pa pomeni tudi pospešeno naraščanje uvoza in sorazmerno upočasnjevanje izvoza. Predvidevanja o upadanju izvozne dejavnosti potrjuje tudi dejstvo, da postajajo italijanski trgovinski partnerji vse bolj nezadovoljni zaradi dolgotranjega procesa razvrednotenja lire, ki bi konec koncev lahko tudi spremenil smer in privedel do nove okrepitve valute, kar bi italijanskim izdelkom odvzelo sedanjo veliko kompetitivnost.
Te ugotovitve najdemo v periodični publikaciji zavoda ICE »Infor-mazioni di Commercio Estero« (zunanjetrgovinske informacije), ki objavlja analizo italijanskih trgovinskih tokov. Glavna ugotovitev je kot rečeno ta, da bi se utegnil odličen lanski potek izvoza, ki so ga spodbujale številne ugodne okoliščine, letos kar občutno skrčiti. Najnovejše ocene namreč kažejo, da je lani povpraševanje po italijanskih industrijskih izdelkih v tujini za skoraj 6 odstotkov preseglo rast izvoza po stalnih cenah, pri čemer so avtomobili, pohištvo in obutev dosegli tudi 10-odstotni presežek. Že letos in tudi prihodnje leto pa naj bi se ta trend ustavil, razlika pa bi lahko postala za neketere sektorje, kot je kovinski, celo negativna.
BANKE / VSI POSKUSI ZDRUŽEVANJ SE NISO POSREČILI
Premiki med ljudskimi bankami
Novi predsednik deželnega konzorcija je Giuseppe Larocca
CODROIPO - Z več kot 10 tisoč milijardami hranilnih vlog in več kot 800 milijardami kapitala so ljudske banke v Furlaniji-Julijski krajini ena najpomembnejših finančnih realnosti. Trenutno delujejo take banke v Pordenonu (Friuladria), v Latisani, Vidmu, Čedadu in v Gorici (Kmečka banka). To so seveda ljudske banke, ki sodijo v deželni konzorcij, ki ima sedež v Codroipu, v osrčju Furlanije. V teh bankah je 26 tisoč članov, v 133 podružnicah pa dela 1.655 uslužbencev. Pred nekaj tedni so upravitelji teh bank na redni letni skupščini izvolili za predsednika konzorcija dr. Giusep-pa Larocco. Kot je, znano na čelo konzorcija izvolijo rotacijsko upravitelja ene izmed včlanjenih bank.
Pred leti je bilo v konzorciju devet bank. Dve iz Pordenona, poleg prej omenjenih, pa še v Centi, v Huminu in v Codroipu. Ze takrat je prišlo do poskusov, da bi te banke združili v en sam zavod deželnega značaja, vendar je bil uspeh le delen. Obe pordenonski sta se z banko v Centi združili v banko Friul Adria, ki ima sedež v Pordenonu. Pozneje je le malo manjkalo za združitev ljudskih bank v Vidmu in Čedadu, a je šel namen na predvečer skupne odločitve po vodi. Lani poleti je kot bomba počila vest, da pride do
združitve med ljudsko banko v Vidmu in tamkajšnjo posojilnico, vendar niti ta poskus ni uspel. Medtem je Banca Antoniana iz Padove kupila ljudski banki v Codroipu in Huminu, zdaj pa se zaključuje operacija prehoda ljudske banke v Latisani v last Friul Adrie iz Pordenona.
S Kmečko banko v Gorici je nekoliko drugače. Ze lani so bili začeti postopki za spremembno statuta te banke, saj naj bi se iz ljudske banke spremenila v delniško družbo. Komisarska uprava, do katere je priško za začetku oktobra lani, je namen zaenkrat preprečila. Po šestih mesecih molka komisarske uprave je pričakovati, da bodo komisarji vendarle spregovorili, tudi zato, ker je treba izdelati lanski obračun. Čeprav uradnih vesti ni, vse kaže, da je poslovni obračun ugoden, celo zelo ugoden, in če je to res, je na dlani, da je bila uvedba komisarske uprave docela neutemeljena.
Zastopniki Kmečke banke se zdaj še vedno držijo deželnega konzorcija ljudskih bank in kot poročajo iz Co-droipa, so se bili udeležili tudi omenjenega rednega letnega srečanja upraviteljev teh bank, kjer so izvolili novega predsednika deželnega konzorcija.
Marko VValtritsch
BANKE / V VERONI, VICENZI IN TREVISU
CRT-Bonca prireja seminar o možnostih na švicarskem trgu
TRST - »Švica: priložnosti, ki jih ponuja evropska država nečlanica Evropske unije«. To bo naslov posveta, ki za prihodnji teden v treh različnih mestih Veneta prireja tržaška CRT-Banca v sodelovanju z Italijansko trgovinsko zbornico za Švico iz Zuricha. Zbornica ima namreč sedež svoje prve podružnice v Italiji prav pri tržaški banki, pristojna pa je za vso Furlanijo-Julijsko krajino in za Veneto. Posvet bo v torek, 4. aprila v Veroni (v hotelu Grand Hotel di Corso, Porta Nuova 105), v sredo, 5. aprila v Vicenzi (Alfa Hotel, Ul. Oreficeria 50) in v četrtek, 6. aprila v Tre visu (sedež združenja API, Trg Garibaldi 13), začel pa se bo vsakokrat ob 17.30.
Srečanja bodo posvečena vprašanjem, ki specifično zanimajo gospodarstvenike, uvodni poseg pa bo imel generalni poddirektor CRT-Bance Nerio Benelli, ki je tudi predsednik zbornice za Švico. Govoril bo o pravno-politični ureditvi Švice, medtem ko bosta druga dva poročevalca, tajnik zbornice za Švico Andrea Lotti in odvetnik Otto C. Meier-Boeschenstein, govorila o pravnih in davčnih vidikih ustanavljanja in upravljanja družb v Švici oziroma o švicarskih družbah v okviru mednarodnih podjetniških sistemov. Nedvomno gre za teme, s katerimi želijo prireditelji seznaniti italijanske podjetnike z možnostmi, ki jih ponuja švicarski trg in s strategijami za nastop na tem sicer zahtevnem trgu.
Kot smo bili svojčas že poročali, je CRT-Banca oktobra lani odprla na svojem sedežu v Trstu prvo predstavništvo Italijanske trgovinske zbornice za Švico, ki ima sicer sedež v švicarski prestolnici, tržaško predstavništvo pa ima, kot rečeno, popolno ozemeljsko pristojnost za našo deželo in Veneto. Za tržaški denarni zavod je bila to velika pridobitev, ki mu je omogočila dodatno obogatitev storitev za svoje komintente.
LIRA
ČFT	PET	PON	TOR SRE
1727,7 1722,7 1714,6 1698,7 1699,8
Jutri strokovni izlet študentov v Kranj
TRST - Kot smo že poročali, bo skupina slovenskih univerzitetnih študentov iz Furlanije-Julijske krajine jutri odpotovala na strokovno ekskurzijo v Kranj. Izlet je pripravil Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje s sodelovanjem podjetja Eurosava, namenjen pa je neposrednemu stiku šti-dentov iz zamejstva z gospodarsko stvarnostjo matične domovine. Udeleženci si bodo najprej ogledali kranjsko tovarno Sava, popoldne pa se bodo podali na Brdo, kjer deluje ena vodilnih srednjeevropskih šol za management.
Odhod jutri ob 7.30 iz Gorice in ob 8. uri z Opčin.
NOVICE
»Luknja« zavoda Banco di Napoli postaja pravi krater
RIM - Dokončni podatki o lanskem poslovnem obračunu neapeljske Banco di Napoli bodo mani v ponedeljek, vendar so se medtem razširili glasovi, da primanjkljaj v njeni bilanci ne maša nekaj manj kot tisoč, ampak kar 1.500 milijard lir.
Sicer pa primer iz Neaplja ni osamljen, saj varčevalci v tem času letnih obračunov odkrivajo vse več nevarnih bilanc denarnih zavodov, ki so jim zaupali svoje prihranke. Med njimi naj omenimo Banco di Siciha, milansko ljudsko banko in ljudsko zadružno banko v Palmiju (pokrajina Reggio Calabria), za katero je zakladni minister prav včeraj podpisal nalog o uvedbi komisarske uprave. Na splošno pa je treba vendarle reči, da tako slab rezultat lanskega bančnega poslovanja ni samo sad ponekod neprevidnega upravljanja zavodov, ampak v prvi vrsti posledica dolge gospodarske krize, ki je spravila v težave ali celo odpravila marsikatero podjetje, banke pa so tako ostale brez plačnikov kreditov, ki so jih bile tem podjetjem podelile.
V prvem trimesečju živila za skoraj 4 odstotke dražja
RIM - Po podatkih zveze trgovinskih zbornic Unioncamere so se cene živil široke porabe v prvih treh mesecih letos povzpele za 3, 8 odstotka, tendenčna stopnja podražitve pa je porasla na 9, 4 odstotka. Največje podržitve so doživele cene vina, olja, parmezana in mineralne vode. Predvidevanja za naslednja dva meseca so na srečo nekoliko bolj spodbudna, saj naj bi se cenovna rast na tem temeljnem življenjskem področju v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko upočasnila, vendar bo imela drastični učinek na inflacijo, ki naj bi maja dosegla tendenčno stopnjo kar 10,6 odstotka. Pri Unioncamere menijo, da je za dražitev živilskih izdelkov krivo v prvi vrsti pa zmanjšanje ponudbe nekaterih proizvodov, ki so jih povzročile zadnje skromne letine, in razvrednotenje lire, ki je seveda povzročilo občutno podražitev uvoženih živil.

ADRIA A!RWAYS
ŠLOVENSkTLETALSId PREVOZNIK
IZ ^.IUBL.IAN£ V FRANKFURT J^ONDON J^UNCHEN JSJANBUL j^JOSKVO j^openhagen pARIZ gIM gKOP.TE gPLIT JIRAN0 QUNAJ ^URICH
Rezervacije in informacije:
ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312

H STRANKE h
M. Groff hoče naslediti Buška
DUNAJ - V veC tednov trajajoči razpravi o morebitnem novem predsedniku Avstrijske ljudske stranke (OVP) se je včeraj pojavilo ime Michaela Graffa, dolgoletnega državnega poslanca, ki se je pravkar vrnil v avstrijski parlament.
V pogovoru za avstrijski radio (ORF) je Graff, po poklicu odvetnik, že napovedal, da je pripravljen prevzeti predsedniško mesto, če bi ga za kandidata postavila volilna skupina.
O sedanjem predsedniku Erhardu Bu-sku pa je menil, da bi se moral vprašati, »ali ga stranka še potrebuje«.
AVSTRIJA - SLOVENIJA / SPORNI ODDAJNIK PRI MARIBORU
»Ledena doba« med ORF in RTV Slovenija
Visoka delegacija ORF je odpovedala obisk v Ljubljani
Ivan Lukan
Predsednik kuratorija ORF Siegbert Metelko
DUNAJ, LJUBLJANA -Odnosi med Avstrijsko radiotelevizijo (ORF) in RTV Slovenija so se občutno poslabšali. Predsednik kuratorija ORF Siegbert Metelko je minuli torek odpovedal obisk visoke delegacije v Ljubljani, ki so ga načrtovali že v prihodnjih dneh.
Vzrok, da je med obema državnima medijskima ustanovamanapočila »ledena doba«, je zasebni komercialni radijski oddajnik v bližini Maribora, ki naj bi te dni - s tehnično pomočjo RTV Slovenija - začel oddajati v nemškem jeziku.
ORF vidi v tem koraku konkurenco in »so-
vražno dejanje« RTV Slovenija, je poudaril Metelko.
Predsednik kuratorija ORF (in celovški mestni svetnik za kulturo) je v zvezi s tem poudaril, da obžaluje odpoved obiska, »ki je bil prvotno namenjen okrepitvi prijateljstva«, da pa je bil zaradi očitnih namer RTV Slovenija v zvezi z zasebnim oddajnikom pri Mariboru prisiljen storiti ta korak.
»Pričakoval sem vaše obvestilo o tej zadevi,« je Metelko pismeno sporočil namestniku generalnega direktorja RTV Slovenija Borisu Bergantu in ob tem poudaril, da »oddajanje konkurenčnega
programa v nemškem jeziku ne more ostati brez posledic za pogovore med obema medijskima ustanovama«.
»Dokler spor ne bo razčiščen, tudi ne vidim smisla, da bi se dogovorili za nov datum obiska v Ljubljani,« piše Metelko.
Za to, da bi se »ledena doba« čimprej končala, bo možnost že prihodnji ponedeljek, ko bo v Celovec prispel direktor RTV Slovenija Žarko Petan.
Petan bo imel v studiu ORF literarno branje, pričakovati pa je, da bo v okviru obiska v deželnem studiu ORF stekla beseda tudi o sporni zadevi oziroma njeni sporazumni rešitvi.
AVSTRIJA / POLITIKA
Odstopil minister za finance Ferdinand Lacina
Bodo odšli še drugi ministri?
DUNAJ - Komaj tri mesece po zaprisegi nove koalicije socialdemokratov in ljudske stranke je včeraj že odstopil prvi član zvezne vlade, dolgoletni finačni minister Ferdinand Lacina.
Odstopil minister za finance Ferdinand Lacina
NOVICA
Ponovitev sodnega procesa zaradi suma vojnega zločina
SALZBURG - Pred porotnim sodiščem v Salzburgu v Avstriji so včeraj začeli ponovo sodno obravnavo proti 26-letnemu srbskemu državljanu Dušku Cvetkoviču. Obtožen je vojnega zločina, umora ter požiga, po avstrijski zakonodaji pa je za to predvidena dosmrtna ječa. Ponovitev sodnega postopka je bila potrebna, ker je sodišče konec preteklega leta razveljavilo prvo razsodbo porotnikov. Menda so porotniki po prvi obravnavi decembra leta 1994 izrekli oprostilno sodbo, na kar je sodišče sporočilo, da so se porotniki zmotili.
Duško Cvetkovič je obtožen, da je odgovoren za umor najmanj dveh ujtenikov. Zločin naj se bi zgodil leta 1992 v nekem srbskem koncentracijskem taborišču v Bosni in Hercegovini. Požgal naj bi tudi več hiš bosanskih muslimanov. Srbskega državljana je leta 1993 v Avstriji prepoznal nek nekdanji ujetnik omenjenega taborišča, nakar ga je avstrijska policija aretirala. Duš-kovič je - kot že pri prvi sodni obravnavi leta 1993 -zatrdil, da ni morilec in da tudi ni zažgal muslimanske hiše, kot je to navedno v obtožnici. (I. L.)
PRORAČUN ’95 / 53 NAMESTO 42,7 MILIJONA ŠILINGOV
Manjšinam več sredstev
DUNAJ/CELOVEC Kritika zastopnikov avstrijskih narodnostnih skupnosti v Avstriji, pa tudi predstavnikov nekaterih političnih strank v zvezi z odmero denarja za manjšine v letu 1995 je očitno le zalegla.
Iz Urada zveznega kanclerja so sporočili, da se bo postavka za avstrijske manjšine v avstrijskem proračunu zvišala od prvotno predvidenih 42,7 milijonov šilingov na 53 milijonov šilingov.
Državna poslanka in manjšinska govornica
zelenih Terezija Stojsid je zvišanje podpor sicer pozdravila, hkrati pa opozorila, da bi avstrijske manjšine potrebovale najmanj sto milijonov šilingov na leto.
Zvišanje postavke v zveznem proračunu za manjšine,živečev Avstriji, sta pozitivno ocenili tudi ljudska stranka in socialdemokrati, Haiderjevi svobodnjaki pa so (populistično) poudarili, da bi želeli višjo postavko, in sicer še posebej za narodnostni skupnosti Romov in Sintov.
Za slovensko naro-
dnostno skupnost na Koroškem pomeni zvišanje proračunske postavke za skupno deset milijonov šilingov za vse manjšine, da zaželenih 25 milijonov šilingov podporne za osrednje organizacije, ustanove in društva na Koroškem ne bo, da pa bo Urad zveznega kanclerja prvotno predvideno vsoto 15 milijonov šilingov le zvišal za dva do tri milijone šilingov.
Predsednik narodnostnega sosveta za koroške Slovence Marjan Sturm se bo prav
zaradi tega vprašanja še danes na Dunaju sestal s pristojnim državnim sekretarjem von Eine-mom. Rezultat pogovora bo potem tudi osnova za razdelitev sredstev.
Kot je znano, sosvet na svoji zadnji seji v začetku marca se ni sklenil razdelirie teh sredstev in je zahteval pogajanja s pristojnimi organi zato, da bi dosegli znatno zvišanje podpor koroškim Slovencem.
Razdelitev sredstev bo zato ponovno na dnevnem redu na seji sosveta, ki bo 7. aprila.
Ivan Lukan
Vest o odstopu socialdemokratskega člana zvezne vlade je javnosti sporočil kancler Franz Vrani tzky ki je še dodal, da bo Lacina zapustil vlado predvidomo že prihodnji teden po končani debati o zveznem proračunu za 1-eto 1995 v državnem zboru. Lacina je bil 13 let član avstrijske zvezne vlade, zadnjih devet let pa finančni minister. Naslednika Larine Vranitzky včeraj še ni imenoval; po mnenju političnih opazovalcev imata dobre možnosti predvsem sedanji minister za znanost Rudolf Schol-ten ter državni poslanec Nowotny.
Ali je s tem sklenjena razprava o presonalnih spremembah v vrstah socialdemokratskega moštva, še ni jasno. Avstrijski mediji so včeraj objavili nova imena, med drugimi tudi ime ministrice za ženska vprašanja Johanne Dohnalove in državne sekretarke za evropska vprašanja Brigitte Ederer. Ni pa izključeno, da bosta vlado morala zapustiti še notranji minister Franz Loschnak in socialni minister Rudolf Hesoun.
Glede Dohnalove je slišati, da le-ta hoče ostati v vladi, da pa je to v navzkrižju Vranitzkyjevimi načrti. Enaka ocena velja tudi za ministra Loschna-ka in Hesorma, Edererjeva pa naj se bi preselila v strankino centralo v L6-welstrafie.
Večje spremembe v vladi je pričakovati tudi v vladnem moštvu ljudske stranke, še posebej, če bi bil na zveznen kongresu OVP strmoglavljen sedanji predsednik in podkancler Busek.	L Lukan
CERKEV / AFERA ZARADI DUNAJSKEGA NADŠKOFA GROERJA
GOSPODARSKA ZBORNICA
SPET ZIMA
Široka solidarnost avstrijskih škofov in podpora iz Vatikana
Nadškof še vedno molči - Nekdanji gojenec vztraja pri obtožbi
Svobodnjaška lista dobila na volitvah tretjino mandatov
Koffler ostane na čelu zbornice
Prometni kaos v zahodni Avstriji
DUNAJ - Afera okrog dunajskega nadškofa in kardinala Hansa Hermanna Groerja, ki ga je nekdanji gojenec in dijak obdolžil spolne zlorabe, Se naprej močno odmeva v avstrijskih medijih in v javnosti.
Kardinal, ki je deležen široke podpore avstrijskih škofov in tudi Vatikana, osebno še vedno ni zavzel stališča do hudega očitka, izdajatelj tednika Profil, ki je zadevo posredoval javnosti, pa je sporočil, da razpolaga z verodostojno pričo.
37-letni diplomirani inženir pa ne le da vztraja pri svoji obdolžitvi, temveč je v pogovoru z avstrijskimi mediji celo namignil, da so mu znani še drugi primeri spolne zlorabe gojencev. Od nad-
škofa pa je zahteval, naj končno zavzame stališče.
Kot smo obširno že poročali, je politični magazin Profil objavil obtožbo nekdanjega gojenca in dijaka, ki očita cerkvenemu dostojanstveniku, da ga je več let spolno zlorabljal. Incident naj bi se je zgodil pred 20 leti, ko je bil gojenec škofijskega semenišča v Holla-brunnu v Nižji Avstriji. Groer je bil tedaj vzgojitelj, kasneje pa tudi ravnatelj seminišča.
Vrsta avstrijskih škofov je medtem izrekla svojo solidarnost z nadškofom Groerjem (med drugim tudi krški škof Egon Kapellari), predsednik Katoliške družinske zveze Lueghammer ter jezuitski pater Spor-schill pa sta na .okrogli
Krški škof Egon Kapellari
mizi na avstrijski televiziji dejala, da gre za neodgovoren napad medija na visokega cerkvenega dostojanstvenika. Poudarila sta še, da- škof
se niti ne more braniti, ker bi kršil spovedno molčečnost.
Zastopnik Vatikana v Avstriji, nuncij Squiccia-rini, pa je poudaril, da Rim stoji za dunajskim nadškofom. Dejal je, da ima Sveti sedež svoje »izkušnje na tem področju« in da se je to, kar se je zdaj zgodilo v Avstriji, dogajalo že v drugih državah.
Zastopnik Vatikana je nadalje izrazil prepričanje, da je obdolžitev neutemeljena. Glede odločitve o Groerjevem nasledniku - 75-letni dunajski nadškof je namreč sredi letošnjega leta hotel oditi v pokoj -, je nuncij še dodal, da se bo stvar zdaj verjetno zavlekla.
................(L L.)
Ivan Lukan
CELOVEC/DUNAJ -Politični potres pri volitvah v koroško gospodarsko zbornico.
Gospodarska zveza ljudske stranke na čelu s predsednikom Karlom Kofflerjem je le za las ubranila absolutno večino mandatov v skupščini (504 od 950 mandatov), veliki zmagovalec pa je bila Haiderjeva svobodnjaška lista, ki je pridobila nad 20 odstotkov glasov in je s 322 mandati postala druga najmočnejša frakcija v zbornici. Svobodnjaki so z drugega mesta izrinili socialdemokratsko listo, ki je izgubila polovico glasov in ima le še 89 sedežev.
Predsednik zbornice in glavni kandidat Gospodarske zveze je dejal, da bo kljub porazu ostal na čelu zbornice, ni pa izključil možnosti, da bo v legislatumi dobi oddal predsedniško mesto. Rezultat ga je hudo razočaral, saj je bil prepričan, da bo dosegel nad 60 odstotkov.
Vseavstrijski rezultat volitev v gospodarsko zbornico ob zaključku naše redakcije še ni bil znan, po vseh prognozah pa so Haiderjevi svobodnjaki tudi v drugih deželah veliko pridobili. Gospodarska zveza pa ostaja najmočnejša stranka.
SALZBURG-Povratek zime je včeraj dopoldne v zahodnih zveznih deželah Avstrije povzročil kaotične razmere v cestnem in železniškem prometu.
Na avtocesti po dolino reke Inn je prišlo do velikih zastojev, močno oviran pa je bil tudi letalski promet na letališču v Innsbrucku.
Sneženje je povzročilo kaotične razmere tudi v Salzburgu in na t. i. zahodni avtocesti, kjer je prišlo tudi do številnih prometnih nesreč. Zaradi obilnega snega so morali zapreti celo vrsto gorskih cestnih prelazov.
Na Koroškem je snežilo tudi v nekaterih predelih dežele, ni pa bilo večjih ovir.
(L L)
KULTURA
Četrtek, 30. marca 1995
GLASBA
Tamara Rožem se razvija v obetajočo pianistko

Ivan Silič
Spored koncerta Glasbene matice v Trstu, ki je bil 23. marca v Kulturnem domu -gostovala je Camerata Labacensis pod vodstvom Stojana Kureta -je bil sestavljen z vec vidikov: z delom Con-certo grosso UroSa Prevorska smo počastili osemdesetletnico njegovega avtorja U-roša Prevorška, ki je kot violinski mojster, dirigent, pedagog in kritik s svojim več desetletnim delovanjem odločilno vplival na razvoj in otipljive dosežke zlasti na področju solistične, komorne in orkestrske poustvarjalnosti na Slovenskem. Spored se je dotaknil tudi prizadevanj tržaškega skladatelja Pavla Merkuja, raziskovalca ljudskega glasbenega izročila, katero je s svojo elementarnostjo in pristno ljudsko ob-čutenostjo vplivalo nanj, oplemenitilo in
značilno obarvalo izvirnost njegovega u-metniskega dela. V Haydnovem Koncertu v D-duru naj bi se predstavila mlada pianistka, domačinka Tamara Kažem, na katero so bila pravzaprav najbolj upirjena pričakovanja poslušalcev. Kot krona sporeda pa je bila Sostakovičeva Komorna simfonija op. 110a. To je v bistvu Kvartet St. 8, ki ga je za godalni orkester in-strumentiral R. Baršai.
Izvedba je bila v celoti dobra, če izvzamem nekoliko premalo dovršeno Prevorškovo delo, čigar interpretacija je zaostajala v primerjavi z ostalimi pou-stvaritvami, zlasti s So-stakovičevo simfonijo, ki sicer že sama po sebi nudi močan umetniški potencial, bila pa je tudi v pretanjeni občutenosti izvajalcev in dirigenta po svoji povedni napetosti najbolj odzivna.
Pri izvajanju Hayd-novega Koncerta gre vse priznanje orkestru za iskren in topel odnos do mlade pianistke. To je nadarjena, a Se utesnjena v študijsko vzdušje, še ne dovolj sproščena. Pač pa zelo dobra v gladko tekoči igri, ima dober spomin, ritmično je utrjena, občuti frazo in na svoj intimen način prepričujoče muzicira -le sedaj, v odnosu do orkestrskega sogovornika Se malce preplaha. Omenjene odlike, nadaljnja Studijska prizadevanja - le-ta nadaljuje pri pianistu S. Gadziveju - pronicanja v tonske umetnine in poustvarjalna izkanja ji bodo še bolj utrdila umetniško zavest in jo potrjevala kot pomembno poust-varjalko.
Merkujeva rapsodija je ohranila svojo svežino, saj nas je prepričala kakor ob krstni izvedbi.
Recitab pianističnih elit so za abonente glasbenih nastopov vedno privlačni dogodki. To je bilo zaznavno tudi pretekli ponedeljek v gledališču Rossetti pri nastopu španskega pianista Joaquina Achu-carro-ja. Spored njegovega nastopa ni bil sestavljen šablonsko in če so manjkala imena svetovnih klasikov klavirske literature, je to navidezno pomanjkljivost polno nadomestilo izredno prefinjeno muziciranje. Joaquin Admcarro je skladbe oblikoval tehnično dognano in umetniško globoko doživeto ter je ustvaril tisto prijetno vzdušje, ki je prava terapija za poslušalce, prenapete od dnevnega pehanja in živčnega zalaganja.
Prvi del sporeda sta izpolnili dve skladbi Roberta Schumanna (1810-1856) -Novoleta v F-dum op 21 in monumentalne Simfonične etude op 13.
GLASBA
Vrhunski
nastop
Joaquina
Achucarroja
Gojmir Demšar
Simfonične etude, ki jih je veliki romantični ustvarjalec napisal 1.1835, so pravzaprav vrsta velikih polifonskih, v orkestratoem slogu komponiranih variacij za klavir. Monumentalna Schumannova suita zahteva od interpreta ne samo virtuozno obvladanje tehničnih problemov, ki jih v delu ne manjka, pač pa tudi poglobljeno poustvaritev psihološke strani teh patetičnih in vzburkanih pesmi, odsevov skladateljeve osebnosti. V poustvaritvi te znamenite skladbe se je pianist izkazal kot vrhunski umetnik.
Drugi del sporeda je uvedla skladba Alborada del Gra-cioso, bleščeč, šarmantni ca-
priccio iz zbirke Miroirs Maurice-a Ravela (1875-1937). Skladbo, ki se oplaja ob španski folklorni tematiki, je pianist predstavil s suverenim obvladanjem v vseh dinamičnih odtenkih.
Naslednje delo Trije preludiji in Cancion y Danza katalonskega skladatelja Federica Mompou-ja (1893-1987) le redko zaidejo na koncertni oder. Primitivne glasbene stvaritve a z dovršeno mero neke sensibilnosti je Achucar-ro oblikoval s tako občutljivo, lirično ubrano igro, da smo morali zares občudovati interpreta, ki uspe iz preprostih skladb izklesati več kot more nuditi njena vsebinska srž.
Enrique Granados (1867-1916) s svojo značilno navezanostjo na španski kolorit, je bil na ponedeljkovem koncertnem sporedu zastopan s skladbo El Amor y la Muerte iz znane zbirke Gayescas iz 1. 1912. Skladba s svojim baladnim nastrojenjem in pseudo-dramatskimi akcenti ni mogla prepričati kljub izvrstni pianistovi interpretaciji.
Prepričljivo sta učinkovali skladbi El Albacion iz zbirke Iberia in Navarra Isaaca Albe-niza (1860-1909), avtorja številnih klavirskih uspešnic, med katerimi je posebno znana Ilberia iz 1. 1908, ki se oplaja ob barviti tematiki španske ljudske glasbe. Posebno v zaključni skladbi Navarra je pianist z bleščečo igro poustvaril vse odtenke zanimivega ritmičnega bogastva tega dela.
Večer je izzvenel v navdušenem priznanju klavirske igre Joaquina Achucarro.
Redemption C. Francka v gledališču Verdi
Prejšnji četrtek je občinsko Gledališče Verdi ponudilo tržaški publiki v sklopu letošnjega niza operne sezone delo "Redemption" Cesarja Francka. Kompozicija je nastala za sopran, zbor in orkester, katerim se pridruži Se govorjena beseda. Po prvi izvedbi, ki ni doživela velikega uspeha, je Franck pregledal in preuredil svoje delo; težaško občinstvo je lahko sledilo dokončni priredbi, ki je iz 1.1874. Franck je v tem delu uglasbil besedilo Edouarda Blaua, ki izraža globok katoliški čut. Prav ta vidik Blaujevega besedila je najbolj pritegnil fancoskega skladatelja, ki je v tem tekstu odkril udejanjenje svojih mističnih občutkov. Delo je razdeljeno na dva odseka, ki se začneta z dvema instrumentalnima uvodoma. Orkester Gledališča Verdi pod taktirko Emmanuela Plassona je podal skladbi Inteoduc-tion in Symphonie gotovo in brez velikih zagonov. Plasson je mladi francoski dirigent, ki se je po
dokončanem študiju violine, posvetil dirigiranju. Svojo pripravo je nato izpopolnil pod mentorstvom Charlesa Brucka.
Na tržaškem koncertu je po prvi instrumentalni uverturi vstopil zbor Gledališča Verdi, ki ga je pripravila nizozemska zborovodkinja Ine Meisters. Zbor je sicer nakazal dobre ekspresivne trenutke in je podal francosko besedilo v homogeni zvočni gmoti. Po delu, ki ga je igralec Ugo Maria Morosi ponudil v italijanskem prevodu, je nato zopet nastopil zbor, ki pa ga je tokrat Franck razdelil na moško in zensko skupino. Po krajšem instrumentalnem interludiju, v katerem je orkestrska interpretacija nekoliko zastajala, je nato zapela sopranistka Anna Maria Ferrante; v Franckovemu delu ima namreč sopranski solistični glas osrednjo vlogo arhangela. Pevka je v gotovem intonančnem podajanju uspešno postavila v ospredje svojo interpretacijo besedila. Občinstvo
pa je obenem lahko občudovalo tople timbrične nianse njenega glasu. Prvi del se je zaključil s slovesno skladbo, v kateri sta zborovska in orkestrska skupina opevali Gospodovo rojstvo. Zgodovinsko območje zgodbe, ki izhaja iz Blaujevega besedila, se v drugem delu pomakne v Franckovo sodobnost; igralčev glas opisuje nesrečno situacijo, v katero je zašlo človeštvo; med govorom pa se občasno vpletajo instrumentalni utrinki. Ta del, ki se najbolj prilagaja Francko vi mistični veri, pa se zaključi s človekovim odrešenjem, potem ko je celotno človeštvo- preko zborovske skupine- zaprosilo za odpuščanje.
Celotna izvedba Franckovega vokalno instrumentalnega dela "Redemption" pa je včasih odkrivala rahla ritmična neskladja v orkestrskem podajanju, medtem ko je tu pa tam dramatična napetost zgodbe popuščala.
Luisa Antoni
Slutnja podobe v fotografskih delih treh tržaških umetnikov
Na sedežu tržaškega fotografskega krožka Circolo Fotografico Triestino v Ulici Zo-venzoni 4 (nedaleč od gledališča Rossetti) bo do 2. aprila odprta razstava s sugestivnim naslovom Slutnja podobe (Presentimento d’im-magine), na kateri so trije fotografi Alfredo Đavoli, Calogero Chin-nici Geros in Enzo Gomba, ki jih družijo enaki pogledi na umetnost fotografije in zlasti na uporabo podobe v fotografiji, tako da so doslej že skupinsko razstavljali svoja dela, skušali podati svoje gledanje na današnjo stvarnost.
Pobudo je dal Enzo Gomba, ki se sicer posveča pejsažem. Tokrat je za tematiko svojih čr-nobelih, dokaj temnih fotografij izbral človeško podobo, ki pa ni prikazana neposredno, temveč preko druge fotografije, ali pa je to le senca, zabrisan in nejasen lik, kot nekakšen skrivnosten nadomestek resničnega človeka. Z njimi želi v gledalcu sprožiti vzgib čustva ali razmišljanje, zato mu je v posebno zadoščenje opazovati ljudi, ki si jih ogledujejo.
Calogero Chinnici Geros fotografira prizore, ki jih sam ustvarja z raznimi zunanjimi ele-
menti, kot je, denimo, lutka, ki jo uporabljajo šivilje. Lahko bi rekli, da s pomočjo takih elementov v izrazito arhitektonskih pejsažih in z lažno perspektivo gradi lastno scenografijo, skozi katero izraža svoje
gledanje na svet. Tudi njegove fotografije so črnobele, komaj opazne sledi barve so nanesene naknadno.
Dokumentarni značaj fotografije, ki naj zvesto, neprizadeto, skoraj pedantno prikazuje to,
kar je pred objektivom, se je še najbolj izgubil v delih Alfreda Davolija (na sliki), v katerih je jasno slutiti, da se je najprej ukvarjal s slikarstvom. Zanj so fotografije le materialno sredstvo, kakršno je za kiparja marmor ali glina, za slikarja pa barve, da z njihovim kombiniranjem izrazi svojo sporočilno misel, ki naj gledalca spodbudi, da pogleda dlje, na stvarnost, na kateri se fotografov objektiv ni ustavil.
Razstava je odprta vsak dan od ponedeljka do sobote od 18. do 20. ure, v nedeljo pa od 10. do poldne, (bov)
Drevi v Gorid srečanje s pesnikom Cirilom Zobcem
Ob 70. letnici Cirila Zlobca, enega izmed nauj-glednejših sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev, je državna založba Slovenije (DZS) želela počastiti jubilej z izjemnim knjižnim dogodkom in sicer z izdajo treh bogato opremljenih knjih, dve pesniški zbirki »Stopnice k tebi« in »Skoraj himna« ter monografijo dr. Marije Švajncer »Ciril Zlobec pesnik ljubezni«.
Upravni odbor Kulturnega doma iz Gorice bo ravno v okviru praznovanj Zlobčeve 70-letnice priredil poseben kulturni večer, oziroma ravno srečanje s pesnikom, na katerem bodo predstavili zgoraj navedene izdaje. Naj k temu dodamo, da bo današnji večer prava premierska predstavitev omenjenih del za javnost, tako v zamejstvu, kot tudi v Sloveniji.
Srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem, ki sodi v okvir tradicionalnih večerov »srečanj z va-torji«, bo danes v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20) s pričetkom ob 18.30. Ob tej priliki bo avtorja predstavil tržaški kulturni delavec Miran Košuta. Na večeru bo sodeloval tudi pianist Aleksander Vodopivec. Srečanje prireja Upravni odbor Kulturnega doma iz Gorice.
KULTURA
Četrtek, 30. marca 1995
NA KRATKO
Razstava o Žarku Petanu
LJUBLJANA - Včeraj so v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju odprli razstavo, na kateri je prikazana Široka ustvarjalna dejavnost novinarja, mladinskega pisatelja, aforista, avtorja radijskih, televizijskih in gledaliških iger, pisca poezije in proze ter filmskih scenarijev Žarka Petana. Razstavo, na kateri je predstavljen izbor gledaliških plakatov in gledaliških listov, fotografij ter številnih Petanovih literarnih izdaj, je odprl dr. Andrej Inkret, spremlja pa jo posebna izdaja Dokumentov SGFM, posvečena Petanovemu delu. (V. U.)
Lutkovna predstava za odrasle
LJUBLJANA - Nocoj ob 20.30. uri bo v gradu Kisel-stein v Kranju (v prostorih lutkovnega ateljeja Cveta Severja) premierna uprizoritev lutkovnega dogodka za odrasle z naslovom Regeneracija St. 2, ki ga bo uprizorila umetniška skupina Gruppa ultra. V njej sodelujejo Aleš Hvasti, Uroš Korenčan, Boštjan MarenCič, Boštjan Sever, Dušan Soklič in Andrej Stular. Regeneracija je lutkovni performance, ritual umiranja in vstajenja z vmesnimi postajami, ki se zaokrožujejo v cikel. Prva je bila uprizorjena pred tremi leti, Regeneracija št. 2 pa je peta uprizoritev, ki z novo številko v imenu naznanja precejšnjo predelavo. (A. P.)
Gostovanje slovenskega teatra Demaro z Dunaja
LJUBLJANA - Nocoj ob 20. in 22. uri bo v KUD France Prešeren slovensko gledališče kluba slovenskih študentov in študentk iz Dunaja uprizorilo transcendentno socialno kritično komedijo DRI A? DA! v priredbi Tamare Deu, po motivih transcendentne burke Driada Gregorja Strniše. Gledališče, ki je bilo ustanovljeno decembra 1993, združuje slovenske profesionalne in amaterske oblikovalce gledališča, pri Čemer osrednjo gonilno silo predstavljajo Tamara Deu, Matija Ošlak, Alenka Balon, Ciril Ogorevc, Sabina Cimerman. Predstava govori o človekovi razpetosti med fiziko in metafiziko, o smrti, tesnobi, relativizmu vednosti in nevednosti in o slutnji transcendentne povezanosti. Predpremiera je bila včeraj na Ptuju, avstrijska premiera pa bo v nedeljo na Dunaju. Na sliki prizor iz predstave. (A. P.)
Raznolike izvedbe državne himne
LJUBLJANA - Od slovenskega kulturnega praznika je minilo dober mesec dni, pa vendar lahko opozorimo na zanimivo in samosvojo izdajo, ki si jo je zamislil in udejanil Valter Skok s svojo založbo Grafoton, znan predvsem v krogih narodnozabavne glasbe. Na CD plošči z dodano brošuro in dvojni kaseti je objavil himno države Slovenije, sedmo kitico Prešernove Zdravljice v uglasbitvi Stanka Premrla. Prvi, himnični del prinaša njene raznolike izvedbe v obliki, predpisani za državno himno. Kar 21 različic, od pompozno svečanih do enostavno lepih, od nekoliko provizacijskih do strogo himničnih, je pripravljenih za vse priložnosti. Drugi, šolski (uCni) program je namenjen pedagoškemu delu. Ti posnetki so namenjeni tako za demonstracijske prikaze v izobraževalnih ustanovah kot za domaCo uporabo, torej za poslušanje. Vsekakor pa so vsi na visoki umetniški ravni, saj so k sodelovanju povabili najboljše izvajalce in strokovnjake s tega področja. (T. F.)
GLEDALIŠČE / RECENZIJA PREDSTAVE MGL YERMA V REZIJI ZVONETA ŠEDLBAUERJA
Zonznjen temperah
LJUBLJANA - Drama španskega pesnika in dramatika Federica Garcie Lorce govori predvsem o zagatah in nesreči naslovne junakinje, ženske in žene, ki se v trdem in okostenelem partiarhalnem svetu - katerega model je očitno Španija v času nastanka drame, torej pred državljansko vojno - ne more realizirati. Predvsem ne tako, da bi lahko ljubila in bila ljubljena, saj odločitve, povezane z njenim intimnim življenjem, sprejemajo drugi - prej starši in zdaj mož, ki se očitno rajši ukvarja z ovcami.
Edina možnost Termine polnosti in avtentičnosti bi bilo materinstvo, sreCa ob rojevanju in vzgoji, skrbi za otroka. Ne morebiti zato, ker bi jo družba naravnost silila v reprodukcijo kot glavni smisel bivanja Zenske; ne, vsaj v Lorcovi drami Terma to zapoved ponotranji, materinstvo in rodnost postane njeno glavno gonilo in določilo, stvar, okoli katere se suCe vse njeno delovanje in Čustvovanje. Čeprav je gotovo res, da je imperativ rojevanja trdno položen v svet, ki ga Lorcova drama ubeseduje, kar se kaže v pogostosti romanj za plodnost, pa v količini opravljivih stavkov, ki kažejo, da je svet kljub vsemu razdeljen na jalove in ostale. Ker svoje izločenosti, ki se kaže ob veCni nezadovolje-nosti tudi v večji strogosti do sebe in v vztrajanju pri zaobljubljeni zvestobi možu, Terma ne prenese, in moža, ki zavrne njeno zahtevo po ljubljenju, precej radikalno izloči iz svojega življenja. S tem pa tudi še zadnjo možnost za potomstvo, za polnost.
Terma je, kot sicer Lorcova dramatika, mešanica poezije, Čutnih pesniških podob, nabitih z iracionalnim, mestoma celo za-klinjevalskim in prvinskim, arhaičnim, ter ožarjenih, gostih replik. Temu skrivnostnemu in mračnemu v jeziku sta še najbolj uspešno sledili minimalistična, asketska
scenografija in osvetljava, ki sta z menjavami in prelivanjem barv na horizontu dajali Čuten in Čudežen
razšlampana karnevaliza-cija, ki je spremljala Termino romanje za plodnost, ali njeno enačenje z Materjo Božjo, kar naj bi verjetno kazalo enakost v Čistosti, trpljenje, svetniš-tvo. Podobne neskladnosti so se pojavljale tudi pri kostumografiji in ni jasno, zakaj ima lokalna kmetica, ki se ukvarja z zdravilstvom in zaklinjevanjem, vse atribute velemestne ulične
in nedomiselna in površinska preigravanja jemljejo ostrino in zaresnost uprizoritvi.
Čeprav je Mirjam Korbar v vlogi naslovne junakinje zelo dobra in povsem prepričljiva; njena interpretacija ženske, razpete med čakanjem in delovanjem, zvestobo in preteklimi potlačenimi razCustvo-vanostmi, sprejemanjem ob notranjemu obupu in
Mirjam Korbar, Milan štete in Jožica Avbelj v Termi (Foto; Tone Stojko)
nadih predstavi.
Scenografija in natančna lucna postavitev sta omogočili, da smo, predvsem v bolj statičnih in pesniško nabitih prvih dveh prizorih, videli cel kup osupljivo lepih, Čistih in učinkovitih prizorov, od katerih je najbolj izstopal tisti z ženskami pri pranju perila v pralnem koritu, ki ga privlečejo na oder, in nekaj občutenih monologov z lutko dojenčka, ki se prikazuje Termi. Na drugi strani pa so motila predvsem nekatera pretiravanja v tretjem prizoru, na primer neartikulirana, pretirana, igralsko površna in
profesionalke, potujoči pastir pa oblačila sodobnega voznika tovornjaka. Verjetno je vse to posledica odločitve, da je Termin problem do te mere sodoben, da ga lahko iztrgamo in približamo - kar seveda pomeni, da z emancipacijo od predffankove Španije sem ni nic - hkrati pa gre za zavestno izogibanju določenemu tipu tempere-menta in čustvovanja, ki je ravno v zadnjem Času precej umetniško izrabljen.
Vendar so te nejasnosti, Ce že ne napake, samo najbolj očitne, vse polno pa je ostalih, predvsem drobne igralske uporabe klišejev
r
besnenju, je spremljana z vrsto učinkovitih gibov, ki kažejo na ohromljenost, skušenost, pričakovanje, pa tudi izredno milino.
Mestno gledališče ljubljansko : Federico Garcia Lorca : YEKMA. Prevod Igor Lampret, režija Zvone Šedlbauer, as.reži-je in dramaturgija Ira Ratej, (as. Mojca Jan), scenografija Karin Košak, kostumografija Janja Korun, glasba Bor Turel, svetlobno oblikovanje Igor Berginc, izdelava lutke Alenka Pirjevec. Igrajo Mirjam Korbar, Masa Židanik, Marjana Jaklič Klan-Sek, Maja Aduša Viu-dmar, Nina Ivanič, Violeta Tomič, Milan Stefe, Jernej Kuntner, Slavko Cerjak in drugi.
Premiera je bila 23.marca.
Milan Stefe je v vlogi Terminega, v denar in družinsko čast naravnanega, moža odigral in neprepričljivo ljubosumno, nekako okorno, brez večjih notranjih dilem ali sokrivde za odsotno potomstvo.
Matej Bogataj
|
GLASBA / TRETJI KONCERT THE MISSION V LJUBLJANI
Uspela misija na pragu Balkana
vti1'
: •
1 "	*.......G ■■■■ K . >i	j
* ;;	- "_	m
i	Hubi
Občinstvo v Ljubljani je navdušeno sprejelo skupino The Mission (Foto: B.V./BOBO)
LJUBLJANA - Predsinocnjim smo v ljubljanski Hali Tivoli bili priča vrnitvi keltskih rock narodnjakov iz Velike Britanije, skupine The Mission. Skupina, ki sodi v gotski rock in se je zapisala v glasbeno zgodovino 80. let, je nastala po nesoglasjih v skupini Sisters Of Mercy. Takrat se je Wayne Hussey odločil, da bo osnoval svojo skupino. Že od samega začetka so se skladbami, kot so Severina, Stay With Me, Like A Hurricane povzpeli viško na britanske glasbene lestvice in poželi nemalo uspeha tudi v Evropi.
Njihov najnovejši album je izšel v Veliki Britaniji pred mesecem dni in nosi naslov Neverland. Na svoji evropski turneji so se ustavili tudi pri nas po petih letih (The Mission so nastopih v Ljubljani že dvakrat, in sicer leta 1987 ter leta 1990 pred polno dvorano). Na tokratni koncertni dogodek je prišlo 1.500 ljudi. Oder je krasil obnovljeni logo skupine, križ s štirimi krogi na krakih ter krogom na sredi - zaščitni znak, ki po številnih spremembah v postavi zasedbe od samega začetka spremlja The Mission. V prvem delu koncerta je skupina odigrala obvezni, promocijski del nastopa, v katerem so seveda predstavili materijal z nove plošCe, medtem ko je večji del občinstva rahlo »tapkal v ritmu«. Ko je pevec ugotovil, da tudi tokrat ne bo šlo brez starega repertoarja, pa mu ni preostalo drugega, kot da se loti uspešnic. In takrat je dvorana zaživela kot v starih dobrih časih dark glasbe. Korekten nastop, a vseeno premalo srčen. (B. R.)
L
Najbolj brane tujejezične knjige v slovenskih Knjigarnah
(v preteklem mesecu)
V Ljubljani je opazna vse večja priljubljenost del, po katerih so nastale filmske uspešnice. Tako je v knjigami Kazina na vrhu lestvice Intervju z vampirjem pisateljice Anne Riče. V Maribora je najbolj priljubljena literarna klasika Slika Doriana Graya Oscarja VVilda. Na Primorskem pa še vedno najbolj povprašujejo po angleških in italijanskih jezikovnih učbenikih.
Knjigama Založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor
1.	Oscar VVilde: The picture ofDorian Gray,
Penguin Books, 1995
2.	Franz Kafka: Die Vervvandung, Tausend, 1994
3.	J. D. Salinger: The Cather in the Rye,
Penguin Books, 1994
4.	Famihenbande; Ein Literarische Lesebuch, Kiepenheuer Verlag, 1994
5.	Richard Mackenrodt: AHes Gliick dieser Erde,
Piper Verlag, 1994
Knjigama Lipa, Muzejski trg 7, Koper
1.	Raymond Murphy: English grammar in use, Cambridge, 1994
2.	Raymond Murphy and Louise Hashemi:
English grammar in use supplementaiy exercise, Cambridge, 1995
3.	Charles Kingsley: Bambini acquatici,
Piccoli Lettori, 1994
4.	Katerin Katerinov: La linqua Italiana per stranieri, Quera Rux, 1994
5.	A. Manzoni: I promessi sposi, Edizione il capitello, 1994
Knjigama Karantanija, Gornji trg 26, Ljubljana
1.	Manfred Frank: Kazivo i nekazivo, naklada MD Zagreb, 1994
2.	Ervvin Hufnagel: Uvod u hermeneutiku,
Hrvatska vseucilišna naklada, Zagreb, 1993
3.	Shoshana Felman: Skandal tijela u govoru, naklada MD Zagreb, 1993
4.	VVilhelm VVindelband: Povijest filozofije,
Naprijed Zagreb, 1990
5.	Gustav R Hocke: Svijet kao labirint;
August Cesarec Zagreb, 1991
Knjigama Kazina, Kongresni bg 1, Ljubljana
1.	Anne Riče: Intervievv with the Vampire,
Ballantine, 1995
2.	Alan Dean Fosten Startrack; Log nine,
Ballantine, 1992
3.	Janis Joplin: Buried alive, Plexus, 1995
4.	Jim Unger: Herman, Andrevvs and Mcmeel, 1994
5.	Gary Larson: The Far Side Gallery,
Andrevvs and Mcmeel, 1993
(A. P.)
LJUDJE IN DOGODKI
Četrtek, 30. marca 1995
Z
15
	
VIETNAM / ZARADI MOČNIH GOSPODARSKIH INTERESOV	r HINDUJSKI FUNDAMENTALIZEM n
Dvajseta obletnica konca vojne v znamenju sprave
Oblasti nočejo kaliti odnosov z Združenimi državami Amerike
SINGAPUR - Samo mesec pred dvajseto obletnico konca vojne se zdi, da se vietnamske oblasti Se niso odločile, kako bi obletnico praznovale - bučno ali bolj zadržano, da s tem ne bi skalile normalizacije odnosov z Združenimi državami Amerike.
Ob obletnici zmagovitega prihoda sevemovietnamskih enot v Sajgon (zdaj Hošiminh) 30. aprila leta 1975 in dramatičnega bega zadnjih Američanov, ki so državo zapustili s helikopterji, ki so se dvignili v zrak s strehe ameriškega veleposlaništva, so Številne prireditve v zadnjem trenutku odpovedali ali preložili. Praznovanje naj bi se zaCelo 22. aprila s političnim srečanjem, ki naj bi se ga udeležili najvisji vietnamski politični predstavniki, zdaj pa so prireditev zbrisali s programa.
Nasploh so hanojske oblasti sporočile, da program prireditev Se pripravljajo. Za zdaj sta pre-
dvidena samo »ljudsko praznovanje« v Hošiminhu 29. in 30. aprila ter vojaška parada po ulicah predmestja.
V ponedeljek je predstavnik ameriškega pevca Jamesa Brovvna sporočil, da sta pevčeva koncerta v HoSiminhu 8. in 9. aprila odložena.
Ni še znano, ali bo junija sploh prišlo do velikega rock koncerta, ki so ga ameriški prireditelji nameravali pripraviti v mestu Hue, nekdanji cesarski prestolnici ob 17. vzporedniku, ki je med vojno delil oba Vietnama. Hanojske oblasti so organizacijo koncertov raje zaupale Ustanovi za razvoj gospodarskih in kulturnih odnosov med Italijo in Vietnamom, ki ima sedež v Milanu in bo priredila rock koncert v HoSiminhu septembra in božični operni koncert v Hanoju. Nastopili bi pevci, kot so Bob Dylan, Joan Baez, Sting, Luciano Pavarotti, Jose
Carreras in Placido Domingo.
Zadrega vietnamskih oblasti izhaja iz dejstva, da si v zadnjem Času prizadevajo vzpostaviti dobre odnose z ZDA, s Čimer bi Vietnam postal država z najveCjimi pravicami in dobil dostop do velikega ameriškega trga. Diplomatski viri iz Hanoja poročajo, da bo praznovanje dvajsetletnice »umirjeno in bo potekalo v znamenju sprave, da ne bi netilo starih sovraštev in dražilo Se zdaj občutljivih živcev nekdanjega sovražnika«.
Spravljivost hanojskih oblasti je prišla na dan že ob obletnici poboja v My Laiu (tam so 16. marca leta 1968 ameriški vojaki pod poveljstvom poročnika Calleya pobili veC sto oseb, zlasti starcev, žensk in otrok) oziroma ob obletnici severnovietnamske zmage v Hueju 25. marca.
Slovesnosti v My Laiu se letos prvič ni udeležil noben visoki predstavnik komunistične parti-
je, podpredsednik krajevnega Ljudskega komiteja pa je navzoče (dvesto oseb) pozval, naj raje gojijo spomin na mrtve kot sovraštvo do ZDA.
V Hueju, kjer je bilo leta 1968 hudo poškodovanih veC templjev in spomenikov, je bil najpomembnejši dogodek spominskega dne regata, ki jo je sponzori zirala Pepsi Cola.
»Vietnam'potrebuje pomoč Združenih držav Amerike za financiranje državne obnove,« je komentiral neki italijanski poslovnež iz Hošiminha. Dodal je tudi, da je izboljšanje odnosov seveda zanimivo tudi za Američane, ki noCejo izgubiti lepe gospodarske priložnosti, ki bi jo imeli pri poslovanju s trgom z 72 milijoni ljudmi, ki je za zdaj v rokah azijskih poslovnežev. Zaradi teh razlogov je za obe državi najbolje, Ce bi dvajseta obletnica konca vojne minila brez večjega hrupa in v znamenju sprave.
Etnično čiščenje za muslimane iz Bombaja in Maharastre
NEW DELHI - Bal Tackeray, voditelj fun-damentalistiCne hindujske stranke Shiv Sena (Božja vojska), ki je pred dvema tednoma prevzela oblast v Bam-baju in v Maharastri, je včeraj proti muslimanom sprožila kampanjo etničnega Čiščenja. V uvodniku Časnika Saamna (Izziv) je Tackeray pozval svoje privržence, naj se pridružijo policiji pri identifikaciji muslimanskih priseljencev iz Bangladeša in Pakistana, ne samo v Bombaju, marveč v vsej zvezni državi MaharasM.
Iz dežele nameravajo izgnati vse »elemente, sovražne ljudstvu«. Policiji je dal petnajst dni Časa za izgon musli-
manskih priseljencev, po tem roku pa bo pobudo prevzela v svoje roke njegova stranka.
Tackeray trdi, da hoče izgnati le nezakonite priseljence, kar je nesmiselno in neizvedljivo v državi, kjer so Sele pred enim letom zaceli uvajati osebne izkaznice, domači indijski muslimani pa govorijo ista jezika kot priseljenci (bengalšCino in urdu). Zgovoren je primer bengalskega muslimana Mohameda Abdula Ha-ka, ki je prispel v Bombaj pred dvajsetimi leti, ima indijsko državljanstvo in vse listine, a je moral zaradi bengalšči-ne presedeti dva dni na policijski postaji, preden je dokazal, da ni nezakonit priseljenec.
ri
VESOLJE / USPEHI IN NEUSPEHI POGOJUJEJO KOMERCIALNO IZKORIŠČANJE NOSILNIH RAKET
• -• •


*

.
'
.-V	.
Zaradi okvare na peti stopnji niške nosilne
lorel
telit
IL J
MOSKVA - Deset minut po izstrelitvi nosilne rakete Topol z vesoljskega oporišča Pleseck v severni Rusiji (na sliki AP), ki bi morala v zemeljsko krožnico odnesti tri satelite (izraelskega, ruskega in rusko-me-hiškega), je kontrola letenja izgubila vse stike z raketo.
Kot so sporočili iz Moskve, so sateliti zgoreli v spodnjih plasteh ozračja in padli v Ohot-sko morje. Po prvih ugotovitvah je do okvare prišlo v predzadnji (peti) stopnji nosilne rakete. Topol je civilna razli-
čica medcelinske strateške rakete SS-25, ki so ji odvzeli jedrsko konico in ji dodali Se Šesto stopnjo, tako da lahko odnese satelite v zemeljsko krožnico.
Za Ruse je neuspeh hud udarec, saj so upali, da si bodo z v civilne namene predelanimi medceliskimi raketami priskrbeli potrebna fina-čna sredstva za nadaljevanje ruskega vesoljskega programa. Ta se namreč otepa s kroničnim pomanjkanjem denarja. Nič čudnega torej, da Rusi skrbno preučujejo vzroke neuspeha.
Ponovni neuspeh nove protiraketne rakete
WASHINGTON - Spodletel je drugi poizkus razstrelitve rakete, podobne nekdanjim sovjetskim raketam Scud. Poskusno so jo izstrelili na Atlantiku in jo na morju skušali zadeti s posebno protiletalsko raketo.
■Pentagon je včeraj sporočil VVashingtonu neuspeh drugega tovrstnega eksperimenta. Prvi je namreč spodletel 4. marca letos. Pentagon je poudaril, da je slo to pot za »polovičen uspeh«, saj jim rakete ni uspelo razstreliti samo zaradi okvare enega od protiletalskih topov križarke.
Raketo, podobno raketam Scud, ki so jih začeli proizvajati v nekdanji Sovjetski zvezi, svetovna javnost pa jo je spoznala, ko so jo iraške sile uporabile v zalivski vojni, so izstrelili z otoka Wallops v ameriški zvezni državi
Virginiji. Ko je bila v zraku, so jo s križarke Richmond Turner skušali zadeti s protiletalsko raketo Standard.
Izkazalo se je, da je imela krogla, ki bi jo morala izstreliti raketa Standard, premalo sile, zato sploh ni dosegla tarče.
Ameriška vojska se v zadnjem času ukvarja z raziskovanjem posebne protiraketne rakete (TMD), ki bi jo uporabljali za krajevno obrambo objektov. Z njo bi pred raketnimi napadi SCitili ameriška vojaška oporišča.
Vse kaže, da se je vojska po krčenju sredstev naposled morala odločiti za občutno manj ambiciozen program, kot je bil »zvezdni Ščit«, o kakršnem je sanjal predsednik Ronald Reagan.
Pentagon je sporočil, da je prvi del izstrelitve rakete Standard z
ladje Richmond Turner potekel gladko. Zdelo se je, da protiraketna raketa s kroglo LEAP (-Lightvveight Exo-Atmosferic Pro-jectile) deluje odlično.
Raketa se je usmerila proti tarči, ko pa je napočil trenutek za izstrelitev krogle, se je poizkus izjalovil. Krogla bi morala z najvecjo hitrostjo zadeti nasprotnikovo raketo in jo razstreliti, v resnici pa ni imela zadostne sile, zato se Scuda ni niti dotaknila.
Pristojni so nemudoma sporočili, da je neuspeh povzročilo slabo delovanje topa, ki je izstrelil raketo. Zaradi tega so strokovnjaki ameriške mornarice sporočili senatu, da je bil poizkus, ki so ga izvedli v preteklih dneh, »skoraj uspešen« in zaprosili za dovoljenje za namestitev drugih tovrstnih raket.
Ariane je bila tokrat uspešnejša kot lani
V krožnico je ponesla dva satelita
KOUROU (FRANCOSKA GVAJANA) - Štiri mesece po zadnji spodleteli izstrelitvi so včeraj ob 1.14 po srednjeevropskem poletnem Času z oporišča Ko-urou v Francoski Gvajani uspeSno izstrelili evropsko raketo Ariane 44 LP (telefoto AP), ki je v krožnico odnesla evropski in brazilski telekomunikacijski satelit Hot Bird-1 in Brasilsat-B2. Ze 71. uspešna izstrebtev rakete Ariane je nekoliko omihla prejšnja dva neuspeha, ki sta povzročila za 500 mibjonov dolarjev škode.
Hot Bird-1 spada v drugo generacijo satelitov Eutelsat in bo deloval vsaj dvanajst let. Toliko Časa bo ostal v krožnici Brasilsat B-2, ki bo zagotavljal telekomunikacijske povezave med Evropo in Južno Ameriko.
Z včerajšnjim uspehom so zadovoljni tudi v italijanskem Fiatu oziroma njegovi podružnici BPD. Dva potisna motorja na trdo gorivo namreč proizvajajo v Fiatovem obratu v Colleferm. Fiatovi so tudi vsi raketni sistemi, ki zagotavljajo ločitev štirih stopenj evropske rakete.
16
Četrtek, 30. marca 1995
ZVEZNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA
Hiperinflacija
premaguje
Avramoviča?
BEOGRAD - Srbska vlada je v torek zanikala napovedi, po katerih naj bi dinar devalviral, ker se je njegova vrednost proti nemški marki prejšnji konec tedna na Črnem trgu občutno znižala. »Vlada je odločena, da ne bo dopustila devalvacije dinarja,« je zapisala beograjska Politika, ki je povzela izjavo Dragana TomiCa, namestnika srbskega premiera.
Vrednost dinarja se je začela zniževati prejšnji petek, v ponedeljek pa je bilo treba za marko odšteti že 4, 5 dinarja. V torek so se razmere na Cmem trgu ustalile, saj naj bi se vrednost marke ustavila pri 2, 6 dinarja, vendar nekateri viri Se vedno omenjajo možnost devalvacije.
Vse naj bi bilo jasno Cez nekaj dni. Guverner Narodne banke Dragoslav AvramoviC, avtor srbskega gospodarskega Čudeža, je izjavil, da ni razlogov za finančni pretres: »Narodna banka ni spremenila svoje politike in ne bo tiskala svežega denarja. Denarna masa je omejena z dotokom tujega denarja,« je poudaril in napovedal sprejem »nekaterih« ukrepov, s kate-
rimi naj bi obvladali sedanji položaj. Nekateri viri poročajo, da naj bi policija za nekaj dni priprla veC sto prekupčevalcev s tujo valuto. AvramoviC je januarja lani zaustavil eno največjih hiperinflacij na svetu, ko je s svojim programom zakoličil vrednost dinarja do nemške marke in prepovedal tiskanje svežega denarja. Kljub temu se je prejšnji konec tedna vrednost dinarja vsako uro znižala za 3 odstotke. Nenadno padanje vrednosti dinarja je imelo psihološki učinek na Beograjčane, ki so hiteli v trgovine in panično kupovali vse, kar je bilo dobiti. Beograjski dnevnik Naša borba je zapisal, da naj bi prišlo do velikega pritoka dinarjev iz tistih delov Bosne, ki so pod srbsko oblastjo, drugi viri pa ocenjujejo, da velike količine dinarjev izvirajo iz Vojvodine in severne Srbije. Ekonomist Mladen DinkiC, sicer Avramovidev nasprotnik, je oblast obtožil, da je »že prišlo do mini inflacije« in da želi oblast od ljudi pobrati čimveč denarja, šele nato bo objavila uradno inflacijo.«
Jovan Kovačič / Reuter
Ruski nacionalistični voditelj Zirinovski na obisku pri libijskemu voditelju Gadafiju (Telefoto: AP)
Ameriško kaznovanje Ubije je nasedlo v Evropi
WASHINGTON - Tiskovni predstavnik ameriškega predsednika Clintona je v torek izjavil, da Združene države ne bodo odstopile od nove zahteve za poostritev sankcij proti Libiji. Zato pri uvedbi popolnega embarga na izvoz libijske nafte že poskušajo dosed podporo ostalih Članic Varnostnega sveta Združenih narodov.
Sedanje ukrepe so uveljavili, ker Libija ne želi izročiti dveh teroristov, ki so ju osumili bombnega atentata na Pan Arnovo letalo nad Lockerbijem decembra 1988. V eksploziji je umrlo 270 potnikov, zato je VVashington razpisal tudi 4 milijone dolarjev nagrade za informacijo, ki bi pripeljala do njune aretacije.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Mike McCurry je dejal, da se o obnovljenih zahtevah po naftnem embargu dogovarjajo s svojimi zaveznicami Veliko Britanijo in Franci-
jo, ki dehta njihov strah pred terorističnimi napadi. Ameriški predstavniki so še dejali, da kljub predhodnim neuspehom, predsednik Clinton ni izgubil upanja na uspeh. »Vendar ne gojimo nobenih iluzij, da bo šlo zlahka,« je dodal McCurry.
Diplomati v New Yorku so prepričani, da Clintonu ne bo uspelo. Evropske države namreč kupujejo ogromne količine kakovostne libijske nafte. Francozi so že izjavili, da so obstoječi ukrepi dovolj huda kazen za Tripoh. Gadafi je ob najnovejših zahtevah v torek dejal, da bo Libija zaCela kršiti zračni embargo ZN. V Savdsko Arabijo bo poslala letala z muslimanskimi romarji. Libijska tiskovna agencija JANA je tudi sporočila, da Gadafi grozi z umikom svoje države iz OZN, če bi ameriška letala poskusila ustaviti letala z romarji.
Laurence McQuillan / Reuter
SVET
ZUNANJA POLITIKA ZDA
Diskretni šarm konservativnega
Libija, Irak, Severna Koreja, Iran... VVashington se spet - osamljeni strelec v tem oportunističnem svetu! - spopada z mednarodnimi izobčenci, ki kot libijski polkovnik Gadafi nočejo izročiti pravici osumljencev za podstavitev bombe v PanAmovo letalo, kot iraški predsednik Sadam Husein zapirajo nedolžne Američane in ne uresničujejo vseh resolucij Varnostnega sveta, kot režim v Pjongjangu ne spoštujejo dogovorov o jedrski razorožitvi ali pa brez sramu podpirajo mednarodni terorizem kot Iran. Druge bogate in močne države sveta ne kažejo prave volje za kaznovanje režimov, ki so doma navadno diktatorski, v okolici pa radi rožljajo z orožjem. Nasprotno, Francija, Rusija, Nemčija, Italija in drage bogate države z veseljem trgujejo tudi z najbolj nevarnimi vojaškimi velesilami tretjega sveta. Zato je še toliko bolj zanimivo opazovati novo zunanjepolitično moralnost, ki jo oznanja ameriški republikanski kongres in bo z njo nedvomno vplival tudi na v mednarodnih odnosih ne preveč odločnega demokratskega predsednika.
Kot vsaka teorija mednarodnih (in notranjepohti-čnih) odnosov, ki na ves glas zagovarja moralnost, ima tudi ameriški konservatizem dva obraza: tistega za javnost in drugega, temnejšega ter dvoličnejšega, ki ga bodo v naslednjih letih razkrivali novinarji in politični nasprotniki. Toda ta trenutek nas zanima iskreni moralizem. Nobenega dvoma ni, da ga svet potrebuje enako krvavo, kot je med hladno vojno potreboval ameriški protikomunizem. Sovjetski sistem, ki ga na srečo v Sloveniji vsaj mlajše generacije niso poznale, je poleg notranjih slabosti (beri: pohtiCne in gospodarske nesvobode, etatizma, uničevanja političnih nasprotnikov, militarizma...) pomagal uničiti tudi Ronald Reagan, idol današnjih ameriških konservativcev. Reaganovi občudovalci v predstavniškem domu in senatu pa prav zdaj razmišljajo, da bi ameriško pomoč tujim državam spet povezali s spoštovanjem človekovih pravic, predstavniške demokracije in gospodarskega liberali zrna.
Oblast kvari, zato bodo tudi republikanci nedvomno našli izjeme, ki bodo umazale njihovo pravičniško misijo. Do takrat pa jim bodo hvaležni trpini iz afriških ah azijskih diktatur, ki lahko izbirajo predvsem med enoumjem in revščino.
Barbara Kramžar
Bruselj: Kanada nima dokazov za nezakonit ribolov
BRUSELJ (dpa) - Evropska komisija je v sredo kot neutemeljene zavrnila vse obtožbe Kanade, da so španski ribici nezakonito ribarih pred obalo Nove Fundlandije. Prav tako ni nobenih dokazov, da je gosto tkana ribiška mreža, Id so jo v torek pompozno predstavili v New Yorku, res mreža španske ribiške ladje Estai, M jo je zaplenila kanadska obalna straža. To stališče je javnosti včeraj predstavila evropska komisija v Bruslju.
Galicijski ladjarji so se po trditvah španske državne televizije izrekli proti kanadski zahtevi za drastično zmanjšanje ribolovnih kvot. Prav tako se upirajo zahtevi severnoameriških držav, da bi vsaka španska ribiška ladja morala na krov sprejeti po enega kanadskega nadzornika in ribariti pod njegovim budnim oCesom. Španski minister za kmetijstvo Luis
Atienza je v sredo dejal, da dvomi v uspeh pogajanj, saj se je Kanada doslej obnašala »nasilno«. Hkrati pa si Španija ne želi, da bi Kanado izključili iz nekaterih mednarodnih združenj, saj bi lahko rešitev spora našli prav znotraj teh združenj.
Tiskovni predstavnik španskega kmetijskega ministrstva pa je razložil, da so kanadske oblasti ladjo Estai že večkrat pregledale, vendar doslej niso zasledile nobenih nepravilnosti. V zvezi z v New Yorku na ogled postavljeno ribolovno mrežo seveda obstajajo določeni pomisleki, da je »nekoliko zapleteno« iz morja potegniti mrežo, Id naj bi potonila na dno odprtega morja. Neki britanski ribiški nadzornik EZ, ki je Estai pregledal po prihodu v matično pristanišče Vigo, je vCeraj v Bruslju potrdil, da na osnovi 170 ton težjega ribjega tovora ni mogoče sklepati, da bi ribici
lovih s pregosto tkanimi mrežami. Prav tako ni mogoče ugovarjati trem mrežam, ki so ostale na krovu, niti skladiščnim prostorom. Inšpektorji EZ so medtem v svoje roke dobili tudi ribiško mrežo ladje Pescamaro L, ki so jo kanadske oblasti prerezale v nedeljo. Tudi ta mreža ustreza standardom, ki so določeni z mednarodnimi pravili, je zatrdil britanski nadzornik.
V Bruslju pa so se tudi vCeraj nadaljevala pogajanja med EZ in Kanado. Obe strani sta poročali o skromnem napredku. Evropska komisarka za ribolov Emma Bonino je Ottavvi očitala, da tudi Kanada ogroža obstoj morskega lista. In to naj bi zdaj prikrili z obtožbami na račun Bruslja, je dejala italijanska komisarka. Kanada je odločilno prispevala k vse manjšemu številu pacifiškega lososa, polenovke in mečarice.
REDČENJE VRSTE ZANETILO RIBIŠKO VOJNO
Prekomerno lovljenje grenlandskega morskega lista je Evropsko zvezo pahnilo v oster spor s Kanado, ki je razglasila enostranski moratorij na lov te ribje vrste in prerezala španske ribiške mreže.
V Združenih narodih so ta teden poskušali določiti jasna pravila ^za ohranjanje tistih ribjih vrst, ki prečkajo območja z izključnimi ribolovnimi pravicami posameznih držav.
Ulov grenlandskega morskega lista znotraj in izven 200 milj širokega kanadskega ribolovnega območja
ton
40OTZN0™	IZVEN
iiiiii .*.il
200 morskih milj široki kanadski ribolovni pas
Ustanovili so ga leta 1977 kot odgovor na naraščajoče pritiske domačih in tujih ribiških flot, ki so prekomerno ribarite v Velikih plitvinah REUB/GaiCNeKn
87 88 89 90 91 92 93
Primerjava številčnosti grenlandskega morskega lista znotraj in izven 200 morskih milj širokega kanadskega ribolovnega območja
'razpoložljivi podatki
VrNAFO
Malce osramočena, ker je dopustila, da jo je razpad socialističnega bloka ujel nepripravljeno, se »cremlinology« počasi spet vrača na prizorišče. Prestrukturiranje ruske družbe in njenega gospodarstva se marsikje docela razhaja od laboratorijskih predvidevanj, ki so se oblikovala neposredno po letu 1989, in to je prvi vzrok za oživljanje tako imenovanih ruskih raziskav; drugi vzrok pa tici v dejstvu, da je Rusija, pa naj bo zdrava ali bolna, tako pomemben del evropske in svetovne sestavljanke, da si brez nje ni mogoče zamisliti tiste svetovne in evropske ureditve, ki naj bi obveljala ob prehodu v 21. stoletje. Odtod nemočen odgovor, ki ga dobi radovednež, ko po evropskih prestolnicah sprašuje, kakšni so novi obrisi Evrope, Evrope po letu 1989: treba je počakati, kako se bodo uredile razmere v Rusiji.
Na italijanskem knjižnem trgu se je te dni pojavila knjiga, ki jo bodo s pridom uporabiti tisti, ki jim »kremljevedstvo« spet zbuja radovednost (in ki so seveda vešči italijanskega jezika). Gre za delo z naslovom: Od SZ do Rusije. Zgodba o nedokončani krizi (DalTUrss alla Russia. Storia di ima crisi non finita), njen avtor pa je Giuseppe Bofla. O avtorju velja povedati, da se s tematiko ukvarja praktično vse življenje in je pisec številnih del s tega področja. V slovenščini je bil pred leti objavljen prevod
TUJIH K N J I Ž N
IH POLIC
Rusija in nedokončana kriza
1:
njegove analize različnih metodoloških pristopov k fenomenu stalinizma (Fenomen Stalin, Cankarjeva založba). Sicer pa je bil Bofla kot dopisnik L’Unita v tisti generaciji moskovskih dopisnikov, ki je v začetku šestdesetih let iz prve vrste spremljala prve poskuse gospodarske in politične demokratizacije v SZ in vzhodnem bloku in nato ob koncu istega desetletja tudi propad teh poskusov. Iz nekdanje Jugoslavije velja med odličniki te generacije omeniti Janeza Stanica in pa (na Hrvaškem) že pokojnega Franeta Barbierija.
Zgornji uvod je potreben zato, ker zajema Bofla, ko razlaga posovjetsko rusko krizo, obdobje zadnjih treh desetietij, da bi našel odgovor na vprašanja zadnjih treh let Gre za obdobje, v katerem je leta 1964 pogosto zmedeni in anarhični politični in gospodarski reformizem spodnesel partijski aparat, ki mu je grozilo, da bo
Marjan Sedmak
zaCel izgubljati vzvode oblasti, in ko je ne vedno natančno opredeljeno reformno širino Hra-šCova nadomestila tehnokratsko zožena in nadzorovana Kosiginova reforma. V sedemdesetih letih je ostal brez prave vsebine tudi ta koncept in kriza vzhodnega bloka se je tako izkazala za
MOSKVA (Reuter) - Tiskovna agencija Interfax je sporočila, da so ruske sile obkolile dve najpomembnejši uporniški utrdbi v Čečeniji in se začele pomikati proti eni od njiju. »Banditom v Gudermasu so sile notranjega ministrstva postavile ultimat,« piše agencija.
krizo sistema, ki krize ni zmožen izkoristiti na ustvarjalen način, to je kot začetek novega, kot spodbudo k spreminjanju. V tem okviru so ostala neproduktivna vsa oporeCniska gibanja, ki so bila usmerjena naprej, od demokratizira-
nega socializma, ki gaje zagovarjal Medvedjev, do sodobnega liberalizma pokojnega Saharova. PaC pa so se v sodobno rusko politično življenje rešile ideologije, ki so zazrte nazaj: stalinizem na eni strani ter mistični slavjonofilski konser-vativizem Soljženicina.
Primerjava s šestdesetimi leti je v Boffovi najnovejši knjigi smotrna zato, ker avtor, potem ko na zanj značilen način primerja različne pristope in iz njih izvirajoče sklepe, tudi Jelcinov prihod na oblast razloži kot oženje reformnega gibanja, izhajajočega iz perestrojke Gorbačova. Bofla namreč ugovarja tistim, ki vidijo v Jelcinu nadaljevanje reformske usmeritve, katere temelje naj bi postavil Gorbačov. Nasprotno, po njegovem mnenju pomeni Jelcin celo zaviranje tiste realne, »terenske« Členitve demokratičnih inštitucij, ki bi si jih Rusija lahko privoščila na podlagi izglasovane demokratične ustave. Res
je sicer, kar ugotavljajo tudi ruski opazovalci, da ima Rusija parlament, svobodo tiska in svobodo političnega združevanja. Vendar pa je Jelcin tisti, ki iz svoje palače vlada z dekreti, pri tem pa Bofla skrajno kritično ocenjuje tudi Jelcinov spopad s parlamentom oktobra 1993; v njem namreč ne vidi samo obračuna s starimi silami, marveč - podobno kot nekateri ameriški avtorji - tudi vračanje k politiki avtoritarnega vladanja in vladanja s Čvrsto roko.
Postavljena v takšen politični okvir tudi reforma gospodarstva ne poteka po pričakovanjih in Bofla daje triletnemu Jelcinovemu vladanju katastrofalno slabo oceno. Skromna tuja pomoč ni prispevala k temu, da bi cen-tralizirani in etatizirani gospodarski aparat postal kaj bolj kompetitiven. Gajdarjeva finančna reforma je ruskemu prebivalstvu v hipu izničila življenjske prihranke (približno 500 milijard rabljev) in iz njih naredila malovreden papirni denar, in sicer brez haska za gospodarstvo. Privatizacije pa ne spremljajo programi za prestrukturiranje in sanacijo, tako da je postala prizorišče divjih spopadov za nadzor nad gospodarstvom in za politično moc, to pa do te mere, da postaja partner v tem procesu tudi organizirani kriminal. Izhajajoč iz tega pa prihaja Bofla do zaključka, ki ga sporoča tudi naslov njegovega dela: ruska kriza je nedokončana kriza.
SVET
Četrtek, 30. marca 1995 "J ^

NAŠE OKOLJE JE V TEŽAVAH
Ugasnite luči za podnebje!
Nemški umetnik predlaga akcijo vseh ljudi
BERLIN - Nemški umetnik Herman Josef Hack je predlagal, naj ljudje po celem svetu petega aprila ob določeni uri ugasnejo luCi. Tako bi po njegovem mnenju lahko svetovne voditelje na berlinski konferenci Združenih narodov o podnebju prisilili na večjo zagnanost pri zaščiti okolja.
Ta »globalni odklop« ci ZN krešejo mnenja o naj bi dal tihi večini mo- tem, kako resen je sploh žnost, da podprejo priza- problem onesnaženja. Po-devanja za rešitev Zemlje. datki, ki so jih zbrali znan-Medtem se na konferen- stveniki, namreč dajejo
Gozdovi, ki jih je uničilo onesnaževanje
možnost različnih razlag. Predsednik najveCje informacijske agencije o spremembah podnebja IPCC Bret Bolin je včeraj dejal, da moramo nujno zamrzniti pline »tople grede«, Ce želimo ustaviti dramatično segrevanje planeta. Meni, da bomo ob koncu stoletja imeli dvakrat večjo koncentracijo teh plinov v podnebju kot pred industrijsko dobo. »Ne smemo si zatiskati oci le zaradi dejstva, da ne vemo natančno, kolikšno bo to povečanje. Nezanesljivost podatkov ne zmanjšuje nevarnosti, naredi jo le težje določljivo,« je dejal.
Nekatere organizacije se z njim ne strinjajo. Takšna je na primer Koalicija za globalno podnebje (GCC), ki združuje poglede ameriških poslovnežev na okolje. Trdijo, da ni dokazov, da je prav človekovo onesnaževanje privedlo do povišanja temperatur na Zemlji. Dvomijo tudi o pravilnosti sklepov, sprejetih na konferenci v Riu. »Prezgodaj je še, da bi lahko sodili o pravilnosti sedanjih mer za varstvo okolja. Počakati je treba na kljucne znanstvene in ekonomske analize,« menijo. V Riu so se industrijske države dogovorile, da bodo do leta 2000 zmanjšale emisijo plinov tople grede na raven iz leta 1990.
Pri IPCC pričakujejo, da bi tudi to zmanjšanje privedlo do zvišanja povprečnih temperatur na zemeljskem površju. Po prvih ocenah naj bi to znašalo med 1, 5 in 4, 5 stopinje Celzija, kar je vec kot kdaj-koli v zadnjih devet tisoC letih.
Kevin Lififey / Reuter
EKOLOŠKE TEŽAVE PRIHODNOSTI
Donkihotski boj proti atomu
Najbolj večna zapuščina nekdanje Sovjetske zveze so nevarne jedrske snovi
OSLO - Norveški ekologi se ukvarjajo samo še z zbiranjem podatkov o jedrski zapuščini nekdanje Sovjetske zveze. Organizacija Bellona največjo pozornost namenja razmeram na ruskem polotoku Kola, ki leži vzhodno od Norveške. Bellona je bila ustanovljena leta 1986, da bi opozorila zahodne države in tudi Rusijo na nevarnosti, Id grozijo okolju s tega polotoka. To je bilo nekoC najbolj varovano vojaško ozemlje, na katerem je bila najmočnejša sovjetska vojaška baza. Člani Bellone so si v 80. letih slekli sivo-čme obleke, postali so nekakšni poslovneži, neuradni diplomati. Tiskovni predstavnik norveškega zunanjega ministrstva Ingvard Havnen poudarja, da Bellona opravlja pomembne naloge, saj včasih pride do informacij, ki jih celo vlada nima.
Norveška je nedavno opozorila ZDA in EZ, da je treba Rusiji pomagati pri odstranjevanju jedrskih odpadkov, shranjenih na Koli. Norveški zunanji minister Tore Godal je povedal, da je njegova država ruski vladi namenila pomoC v višini 20, 7 milijona dolarjev; s to vsoto naj bi pomagali pri izboljšanju jedrske varnosti na Koli in preprečili radioaktivno onesnaževanje morja. Seveda je to le kaplja v morje, saj bi bilo za očiščenje onesnažene narave na ruskem severu potrebnih vec deset milijard dolarjev. Iver B. Neumann, strokovnjak iz norveškega inštituta, poudarja, da Bellona neuradno pomaga voditi norveško zunanjo politiko. »Rusija je kljub svojim jedrskim podmornicam le še evropska velesila, zato Američane razmere na polotoku Kola ne zanimajo več v tolikšni meri, kot bi želeli Norvežani,« je
poudaril. Bellona si zato prizadeva, da bi bile s položajem na polotoku opozorjene predvsem zahodne države, zato je norveško zunanje ministrstvo sofinanciralo izdajo knjige, v kateri so natančno prikazane morebitne nevarnosti, ki s Kole ogrožajo naravno okolje v Evropi. Izdali so jo že lani, prevedena pa je bila tudi v angleščino in ruščino. Lani novembra je organizacija prepričala elane Evropske komisije, da je na Kolo poslala posebno komisijo, ki je ocenila onesnaženost Barentovega morja z jedrskimi odpadki. Skupino pripadnikov Bellone je septembra leta 1990, v Času po koncu hladne vojne, ko se je že bližal razpad Sovjetske zveze, med protestom proti sovjetskim jedrskim poskusom na severu države, zajela sovjetska patrulja. Ruska vojaška mornarica je zasegla njihovo ladjo in jo odeljala v Murmansk. Sele Cez nekaj dni jih je izpustila.
»Poveljnik patruljnega Čolna, ki nas je aretiral, nam za božic še vedno pošilja voščilnice,« je povedal 29-letni Frederic Ha-uge, ki vodi 24-clansko organizacijo s sedežem v Oslu. Bil je tudi elan ekspedicije, ki je obiskala mski jedrski raziskovalni center na Novi zemlji. Člani Bellone so bili že večkrat v Murmansku in drugih krajih na polotoku Kola, kjer so ljudi opozarjali na onesnaževanje narave. »Zdaj prihajamo kot gostje in se izogibamo kršenju zakonov, zato se ne bojimo, da bi bili aretirani,« je poudaril. Nils Boehmer, soavtor knjige o Koli, je povedal: »Rusom vedno zagotavljamo, da spoštujemo njihove vojaške skrivnosti, vendar pa želimo spoznati neposredne nevarnosti iz jedrskih elektrarn. « Organizacija Bellona je tudi opozo-
rila javnost na rusko odlaganje jedrskih odpadkov v bližino norveškega ribolovne- • ga območja. V Času hladne vojne je bilo z jedrskimi odpadki onesnaženih tudi nekaj rek na polotoku Kola, ki se stekajo na Norveško. Bellona je pridobila za sodelovanje tudi Ruse iz Murmanska in Sankt Peters-burga: »Mladino učimo, katerim govoricam morajo verjeti, kaj pa so le neutemeljena natolcevanja. Vsa naSa poročila so sestavljena tudi z njihovimi poročili,« je poudaril. V Času po hladni vojni je bila ruska mornarica deležna skromnih finančnih sredstev, zato je bilo po mnenju zahodnih strokovnjakov ladjevje slabo vzdrževano. Rusko severno floto po ocenah sestavlja le približno sto podmornic in drugih ladij na jedrski pogon, večina jih ima po dva reaktorja. V pristaniščih na polotoku Kola je približno petdeset neuporabnih plovil na jedrski pogon, od katerih jih je le nekaj uporabljalo visoko aktivno jedrsko gorivo; večina goriva je še vedno na ladjah, saj primanjkuje ustreznih skladišč, kamor bi ga lahko shranili. Boehmer, po izobrazbi jedrski fizik, nasprotuje predlogu, po katerem naj bi jedrske odpadke shranili v Majaku na jugu Urala, kjer imajo Rusi edino tovarno za predelavo jedrskih odpadkov. »Takšna rešitev je zelo draga, hkrati pa problem ne bi bil dokončno rešen. Najbolje bi bilo, Ce bi zgraditi veliko skladišče jedrskih odpadkov nekje v okolici Murmanska,« poudarja. Na polotoku Kola so zdaj odpadki shranjeni na petnajstih različnih krajih. »NoCemo biti le kiritiki, ampak želimo tudi prispevati k reševanju problema,« je dodal Hauge.
Rojf Soderlind / Reuter
OBRAMBA NEBA NAD AMERIKO
Herve Guilbaud / AFP
NORTH BAY - Dolg prostor je obdan z zelenkastimi zasloni radarjev, ki jih skrbno nadzorujejo vojaki. Nahajamo se 250 metrov pod zemljo v generalštabu kanadskega sektorja Letalskega obrambnega poveljstva Severne Amerike (NORAD) v Norih Bayu (v Ontariu). V tem aseptičnem okolju, ki spominja na skrajno moderno bolnišnico, vec deset izvedencev kanadskih letalskih sil 24 ur na dan skuša razvozlati podobe, ki prihajajo na zaslone iz 47 radarjev Severnega obrambnega sistema (SAN), ki so razmeščeni med Aljasko in Novo zemljo, v zaledenelih širjavah kanadske Arktike. Skupaj s svojimi ameriškimi kolegi iz Cejenskega gorovja v Coloradu Springs (v Koloradu, ZDA), vsi ti stražarji varujejo nebo severnoameriškega kontinenta.
Samo v tej kanadski coni nadzorujejo približno 150 ti-
soC letalskih in helikopterskih preletov vsako leto. To počnejo v skladu s sporazumom, ki so ga ZDA sklenile s Kanado že leta 1958, tako imenovani NORAD, sporazum, ki ga redno obnavljajo vsako leto. Sprva so svojo pozornost usmerjali predvsem na morebitni vdor sovjetskih strateških bombnikov, kasneje na morebitne raketne izstrelke ali tiste, ki bi lahko prišli s križark. Z razpadom Sovjetske zveze leta 1991 pa se je njihova najpomembnejša dejavnost popolnoma spremenila, Čeprav, kot ugotavlja eden od uradnih dokumentov, »še zmeraj ne gre povsem zanemariti nevarnosti zračnega napada« na severnoameriški kontinent - vse dokler bo v nekdanji Sovjetski zvezi še vedno precejšnja količina jedrskega orožja. Kot ugotavlja omenjeni dokument, »pa se bo v prihodnjih desetletjih s Širi-
tvijo jedrskega, biološkega in kemičnega orožja ta nevarnost Se povečala«.
Ta hip dela v Operativnem centru kanadskega sektorja (ROCC) North Baya
približno 400 zaposlenih, ki so podrejeni generalu Davidu Kinsmanu. Vsi skupaj so napovedali vojno sovražnikom, ki pa prihajajo od drugod, a so prav tako nevarni -
preprodajalci mamil. Kanadska vojska namreč tesno sodeluje z ameriškimi organi, ustanovljenimi za boj proti trgovcem z mamili, kakor tudi s Kanadsko kraljevo žan-
dermarijo (GRC), čeprav je vsa njihova dejavnost v teh najnovejsih spopadih zavita v skrivnost. Ni mogoče izvedeti niti tega, koliko sumljivih letal in zračnih plovil so-prestregli lani.
Kljub temu, kot ugotavlja stotnik Tony White, ki je odgovoren za stike z javnostjo v North Bayu, predstavlja lov na trgovce z mamili, zlasti po letu 1989, »zelo pomemben del vsakdanje dejavnosti« kanadskega NORAD. V tem obdobju pa so zajeli pomembno količino mamil, katerih vrednost na tržiSCu bi znašala 3, 5 milijarde kanadskih dolarjev (približno 2, 5 milijarde ameriških dolarjev). Sodobni trgovci z mamili se zatekajo k uporabi vse bolj izpopolnjenih letal. Ce se hočejo izogniti ameriškim izvidniškim lovcem, morajo leteti globoko na sever, preden lahko pristanejo v Kanadi. Njihova priljublje-
na pristajališča in vzletišča so v Novi Škotski in Novem Bnmsvvicku, kjer so že odkrili veC vzletnih in pristajalnih stez. Od tam mamila potujejo po kopnem, seveda pa so namenjena tržišču v ZDA in v Kanadi.
Trgovci z mamili so »izpopolnili tudi zalogo« svojih številnih trikov, s katerimi skuSajo premotiti budnost kanadskih radarjev in tako preprečiti vzlet lovcev vrste Komet CF-18. Tako na primer letijo v parih ati v zelo stisnjenih skupinah (ki zapustijo na radarskih zaslonih eno samo sled) in pri tem uporabljajo običajne zračne koridorje. V zadnjem hipu pa tisto letalo, ki je naloženo s sumljivim tovorom, nenadoma zapusti eskadrilio ter se usmeri na enega od skrivnih letališč, kjer odda svoj tovor, še preden ga lahko prestrežejo letala Kanadske kraljeve žandermarije.
Odkrivanje letal s tihotapci
SVET
Četrtek, 30. marca 1995
HAITI
Skrivnostni
politični
umori
PORT-AU-PRINCE (Reuter) - Jutri bosta na Haiti pripotovala ameriški predsednik Bill Clinton in generalni sekretar ZN Butros Gali -približno Sest tisoč modrih Čelad bo namreč zamenjalo 19 tisoč ameriških vojakov, ki so se na otok izkrcati septembra lani in omogočili vrnitev prvega demokratično izvoljenega predsednika Aristida, ki je moral po vojaškem udaru leta 1991 zapustiti državo. Mirovnim silam ZN, v katerih bo 2400 ameriških vojakov, bo poveljeval ameriški general.
Čeprav naj bi bile razmere na otoku vame, je bila le nekaj dni pred tem dogodkom umorjena 34-letna Mireille Durocher Bertin, znana zagovornica vojaškega režima Ra-oula Cedrasa. Na njeno vozilo so na eni od najbolj prometnih ulic Port-au-Princea streljali neznanci. Po izjavi tiskovnega predstavnika ameriškega veleposlaništva ima umor politično ozadje. PriCe dogodka so povedale, da so na vozilo, s katerim se je peljala Bertinova, z avtomatskim orožjem streljali trije neznanci; ubili so tudi njenega sopotnika, voznika in pilota Eugena Ballergeauja. Mirelle Durocher Bertin je bila nekaj Časa tiskovna predstavnica vojaške hunte, ki je leta 1991 z državnim
udarom strmoglavila Aristi-dovo vlado, kratek Cas pa tudi voditeljica kabineta predsednika Emila Jonassainta, ki ga je na predsedniški položaj postavila vojaška hunta. Mnogi menijo, da je odprto kazala nestrinjanje mulatske skupnosti z Aristidovo politiko, ki jo podpirajo predvsem najbolj revni in neizobraženi Haitcani. ZDA opozarjajo, da nasilje ne sme preprečiti začrtanih reform, zato so atentat že obsodile. Predstavnik Bele hiše je povedal, da bo haitskim oblastem pri iskanju morilcev pomagala tudi FBI. V uradni izjavi je vodja Aristidovega kabineta Leslie Voltaire zagotovil, da bo policija odkrila storilce in jih postavila pred sodišče: »Predsednik Aristi-de je zgrožen zaradi umora Mireille Durocher Bertin in Eugena Ballergeauja, vendar ta obžalovanja vreden zločin ne bo preprečil razvoja pravne države, za kakršno se zavzema haitski narod.«
OCe umorjene Mireille Durocher Bertin je povedal, da so hčerki že večkrat groziti; znano je namreč, da je javno izražala svoje nezaupanje do Aristida in v parlamentu pred njegovo vrnitvijo podpirala glasovanje o nezaupnici. Po Aristidovi vrnitvi na Haiti se je umaknila iz javnega življenja.
NOVICE
Prvi uspehi v boju proti prevaram v EZ
BRUSELJ - Evropska zveza je zabeležila prve uspehe v boju proti prevaram. Lani so namreč razkriti kar 60 odstotkov več prevar kot leto prej ah natančneje 4264 primerov. Pri tem je slo kar 1,2 odstotka letnega proračuna Evropske zveze (1033 milijarde ekujev) v žepe storilcev. Podatke je včeraj na tiskovni konferenci predstavila evropska komisarka za migracije in pravne zadeve Anita Gradin. Posebej je opozorila na naraščanje mafiji podobnih skupin, ki si prisvajajo denar Evropske zveze. Sleparje je najti tudi za zidovi evropske komisije, je dejala Gradinova. V primerjavi z letom 1993 se je škoda, ki jo je EZ utrpela zaradi prevar, lani kar podvojila. Mednarodne bande lahko po trditvah Gradi-nove praktično izbirajo »a la Carte«, v kateri državi članici EZ si bodo postregle in kje so pomanjkljivosti varnostnega sistema najveCje, kazni pa najblazje. (dpa)
Mednarodnega posredovanja ne bo
BUJUMBURA - V sredo je iz burundijskega glavnega mesta s posebnim belgijskim letalom poletelo veC kot tristo Evropejcev, večinoma belgijskih državljanov. Francija, Belgija, Italija, Nemčija in ZDA so že svetovale svojim državljanom, naj zapustijo Burundi, kjer so prejšnji teden izbruhniti etnični spopadi. Belgijski zunanji minister Erik Deiycke je včeraj kljub novim pozivom burundijskega predsednika Sylvestra Ntibantunganye zanikal možnost mednarodnega posredovanja v nekdanji belgijski koloniji. Derycke je poudaril, da imajo pri reševanju krize prednost diplomatska prizadevanja. Tako je posredno zanikal izjave obrambnega ministra Karla Pimdna, ki je podprl posredovanje in dejal, da ima Belgija pripravljen načrt za evakuacijo svojih državljanov iz Burundija, (dpa, Reuter)
Napredek v izraelskosirskih pogovorih
VVASHINGTON - Izraelska stran je izrazila zadovoljstvo s potekom vvashingtonskih pogajanj glede sklenitve morebitnega mirovnega sporazuma s Sirijo. Neimenovani izraelski pogajalec je dejal, da so bila tokratna pogajanja iskrena in celovita, strani pa naj bi dosegli določen napredek pri oblikovanju osnutkov sporazuma. Ameriška in sirska stran izraelskega optimizma nista želeli komentirati. Poglavitna sporna točka v izraelsko-sirskih pogovorih ostaja vprašanje vzpostavitve demilitariziranih območij na obeh straneh nove razmejitvene Crte med državama in ostala tehnična vprašanja. Državi se ne strinjata glede predvidene velikosti demilitariziranih območij, saj Sirija vztraja pri recipročnosti, medtem ko Izrael zahteva, da je velikost sorazmerna z velikostjo države, (dpa, Reuter)
Mimoidoči opazujejo avtomobil, v katerem je truplo ubite odvetnice (Telefoto: AP)
TURČIJA / PO VOJAŠKI OPERACIJI V SEVERNEM IRAKU
Ankara je pod vse močnejšim pritiskom zahodnih zaveznic
ANKARA (dpa) - Turčija je zaradi vojaških operacij v severnem delu Iraka pod vse močnejšim pritiskom vodilnih zahodnih zaveznic. Turško poseganje na tuje ozemlje so obsodile tudi Norveška, Danska in Finska. Nemčija je ustavila pošiljanje orožja v to deželo, Ce je verjeti turškemu tisku, pa vojaške akcije proti kurdski stranki PKK tudi ZDA in Francija ne bodo veC nemo prenašale.
Ameriški veleposlanik v Turčiji Marc Grossman je ministrski predsednici Tansu Ciller sporočil, da so Združene države zaskrbljene zaradi podaljšanja vojaške akcije, je včeraj zapisal dnevnik Hurriyet. Nemška televizijska postaja ARD pa je včeraj poročala, da so si turške oborožene sile pri iskanju ciljev pomagale z ameriškimi izvidniškimi letali AWACS.
Tiskovni predstavnik turškega zunanjega ministrstva Ferhat Ataman je v Ankari posvaril, naj Nemčija ne zaostruje bilateralnih odnosov. Nemčija naj se vpraša, če z zamrznitvijo denarja za dve fregati in ustavljeno dobavo orožja ne »reže lastnega mesa«. Novi turški zunanji minister Erdal Inonii se že pri-
pravlja na zahodno turnejo. Obiskal bo VVashington, London, Pariz in Bonn. Zahodne vlade naj bi se tako »iz prve roke« seznanile s cilji sporne vojaške akcije na naselja pristašev Kurdske delavske stranke PKK na severu Iraka.
Ameriška letala AWACS naj bi sodelovala v vojaški akciji uradno, v sklopu mandata Združenih narodov za nadzorovanje prepovedi letalskih poletov nad Severnim Irakom. OZN naj bi na severu Iraka živeče Kurde varovala pred režimom Bagdada. Iz turških vojaških krogov se je izvedelo, da so bili na krovu letečih radarskih postaj tudi turški oficirji. Turški obrambni minister Mehmet Golhan je potrdil, da so letala AWACS posredovala podatke o premikih sevemoiraških kurdskih civi-lov in tako prispevala k načrtovanju ciljev turškega letalstva. Med desetdnevnimi boji je po trditvah turškega vojaškega poveljstva življenje izgubilo 269 uporniških Kurdov, dvanajst pa naj bi jih zajeli. Dejanske izgube nasprotnikov so verjetno precej večje, saj v neprehodnih gorah še ležijo neprešteta trupla. Turški vojaki pa naj bi izgubili le 17 svojih tovarišev.
V Alžiriji ubili voditelja GIE
ALŽIR (Reuter, dpa) - Alžirski časnik H Va-tan, ki se sklicuje na zanesljive vire, navaja, da so vladne sile med desetdnevnimi boji z islam-skinii skrajneži, v katerih je padl01300 upornikov, bržkone ubile tudi voditelja Oborožene islamske skupine (GIA) Džamela Zitunija.
Zituni, ki je v javnosti znan pod psevdonimom Abu Abderahman Amin, naj bi bil star 26 let in je poveljstvo nad GIA prevzel septembra lani, ko je bil v Alžiru ubit njen dotedanji poveljnik Serif Gusmi. Po podatkih El Vatana so vladne sile v zadnjih dneh na območju An Defle, 120 kilometrov jugozahodno od glavnega mesta, ubile približno osemsto upornikov, v Medei naj bi padlo dvesto gverilcev in v pokrajini Jijel tristo upornikov. Alžirski radio je v poročilih navajal uradne
podatke, po katerih so varnostne sile zadnji konec tedna v Alžiru in nekaterih mestih na vzhodu države ubile 26 domnevnih teroristov ter zaplenile šestnajst kosov orožja in nekaj kosov eksploziva.
Neodvisni Časnik Le Matin je vCeraj objavil, da so alžirske oblasti začele deliti orožje civilistom, Čimer naj bi vzpostavljale paravojaške enote za boj proti gverilcem. Organizacijo Amini el Mekh-fi, ki je nastala v pokrajini Lakhadriji, vodijo veterani alžirske osvobodilne vojne in vojaški častniki, med krajevnim prebivalstom pa naj bi uživala veliko podporo. V Lakhadriji je bilo namreč v zadnjih mesecih veliko gverilskih napadov na civiliste, zato so se prebivalci zaceli sami organizirati v boju proti islamskim skrajnežem, pozneje pa jim je začela pomoč v orožju dajati tudi vojska.

O čem pišejo drugje po svetu
O položaju v Alžiriji
»Nasilje, spektakularni napadi, represivne akcije alžirskih vladnih sil, množični pokoli in številne usmrtitve; ta val nasilja torej ne igra nobene vloge - ali pa morda sploh ne obstaja? Islamske skupine, ki jih že tri leta označujejo kot ‘barbarske horde1 in krvoločne fundamentaliste, torej ne igrajo nobene večje vloge, saj v Alžiriji kjub vsemu napovedujejo volitve. Pet let po tem, ko je Islamska fronta rešitve FIS prišla na alžirsko politično prizorišče in na prvih večstrankarskih volitvah leta 1991 osvojila vedno mestnih hiš, skuša Alžirija - ali vsaj njeno vodstvo - vnovič razčistiti z zgodovino. Kot da se ne bi nic zgodilo se nameravajo vrniti na izhodiščno točko: pričakujejo volitve, ki bodo potekale brez večjih zapletov, saj se je fundamentalisti-Cno vprašanje 'Čudežno'.rešilo.« (Le Monde, Pariz)
O ameriški politiki do Libije
»Ukrepi proti Libiji so že tri leta neuspešni. Res je sicer, da so Gadafijev režim politično osamiti in gospodarsko oslabiti, toda mednarodni pritisk ni zadostoval, da bi puščavskega diktatorja prisilil k popuščanju. Tudi najnovejša pobuda ZDA, ki vsebuje popoln naftni embargo proti Libiji, je obsojena na neuspeh. Britancem in Američanom bo namreč le težko uspelo prepričati Francoze in Ruse. In celo Ce bo prodaja libijske nafte res prepovedana, bo Gadafiju ostalo dovolj ‘lukenj1, ki bodo njemu in Libiji omogočale preživetje tudi v prihodnje.« (Der Standard, Dunaj)
»Nobeden od prejšnjih gospodarskih ukrepov Libije ni zares ogrozil. Prebivalstvo podpira Gadafijev režim in njegovo držo, ali ga vsaj ne spodkopava vidno. V primera, Ce bi Američanom uspelo doseči sprejem njihove zahteve v Varnostnem svetu ZN, pa bi se položaj v Libiji gotovo spremenil, saj so se libijska mesta le s pomočjo nafte dvignile iz puščavskega prahu. Libija z izvozom nafte na leto zasluzi deset milijard dolarjev, kar znaša 95 odstotkov vseh dohodkov države. Gadafijev sistem temelji na dobičkih od črpanja nafte... Kdor ima denar, pa ima tudi prijatelje. Tako Egipt krši zdajšnji embargo proti Libiji.« (Mlada fronta dnes, Praga)
O položaju Kurdov na severu Iraka
»Stare sanje kurdskega naroda o ozemlju, ki bi mu omogočilo uiti usodi manjšine, so se dokončno razblinile. Varnostno območje za Kurde, ki so ga pred štirimi leti na severa Iraka razglasili Združeni narodi, se je izgubilo v kaosu. Državljanske vojna, revščina, zakon močnejšega, vmešavnje sosednjih držav in neobčutljivost Zahoda spričo dogajanja na tem območju, ki je omogočila sestavo nekakšnih kurdskih oblasti - vse to so značilnosti dogajanj na severa Iraka. Zal Zahod ni ukrenil nic, da bi štirim milijonom Kurdom zagotovil prihodnost. To je tudi eden od vzrokov, da je območje postalo pravcati sod smodnika.« (Liberation, Pariz)
O ribiškem sporu med Španijo in Kanado
»Barantanje za kvote ulova se mora končati, obenem pa je treba občutno zmanjšati kapacitete ribiške industrije, ki jo po vsem svetu subvencionirajo s petdesetimi milijardami dolarjev. Kratkoročno bo to nedvomno ukinilo številna delovna mesta, toda dolgoročno se s tem ukrepom utegnejo izogniti velikanski škodi. Brez takšnih prizadevanj se bo namreč morski ekosistem sesul. In nato noben ribic ne bo veC razprostrl svoje mreže - ne v Kanadi ne v Španiji.« (Der Bund, Bern)
O berlinski konferenci o podnebju
»Predstavniki stotridesetih držav, ki so se zbrali na berlinski konferenci o podnebju, bodo le težko izpolnili vse obljube, ki so jih dali na konferenci v Rio de Janeira. Nihče noče popustiti, vsi le od dragih pričakujejo ukrepe za zmanjšanje izločanja ogljikovega dioksida in dragih škodljivih plinov v ozračje... V središču je dilema med ekonomijo in ekologijo. Na najpomembnejši vprašanji, ki se zastavljata na berlinski koferenci, bo težko odgovoriti: kako združiti razvoj in rešitev našega planeta, in kako je mogoče povezati industrijsko' dražbo in zaščito okolja?« (La Štampa, Torino)
OSTANKI HLADNE VOJNE NA SEDANJIH BOJIŠČIH
Afganistanci, vojska islama
Njihovo urjenje je plačal Zahod, ko so se še bojevali proti Rusiji
LONDON (AFP) - VeC let po koncu afganistanske vojne je približno deset tisoč arabskih »veteranov« še vedno dejavnih v arabskem svetu oziroma v drugih državah. V eksploziji različnih islamizmov s pridom izrabljajo svoje znanje in izkušnje, piše Jane‘s Inteligence Revievv, ki izhaja v Londonu. Revija, posvečena obrambnim vprašanjem, v aprilski številki ugotavlja, da so številni nekdanji »Afganistanci« vneti privrženci islamizma, prav zaradi njihove navzočnosti pa islamizem še nikoli ni imel na voljo tako mogočne vojske.
Kot ugotavlja revija," pet tisoč od teh »Afganistancev« prihaja iz Saudove Arabije, tri tisoč je Jemencev, dva tisoč Egipčanov, 2800 Alžircev, 400 Tunizijcev, 370 Iračanov, 200 Libijcev in nekaj deset Jordancev. Najti jih je vsepovsod: v Alžiriji, Bosni in Hercegovini, a tudi nekaterih muslimanskih provincah zahodne Kitajske in ZDA, kjer naj bi jih bilo v državah New York in New Jersey približno dvesto. Kot piše revija, se niso »vsi osebno udeležili bojev v afganistanskem spopadu«. V zadnjih petnajstih le-
tih jih je usposobil, izšolal, oborožil in plačal »Zahod, pa tudi posamezne arabske države, ki jih zdaj ogrožajo« in v katerih predstavljajo učinkovito mrežo islamske revolucije. Tako je zdaj v Alžiriji vsaj 2800 »Afganistancev«, med njimi jih približno 1500 predstavlja trdo jedro oboroženih islamisticnih frakcij, zlasti znotraj Oborožene islamske skupine (GIA). Kot ugotavlja revija Jane‘s, so biti Tajeb M Afghani (ki so ga priprli in usmrtili leta 1992), Si Ahmed Murad (varnostne sile so ga
ubile marca leta 1994) in Abu Abdalah Ahmed, imenovan Serif Gusmi (ubili so ga septembra leta 1994) - vsi »Afganistanci«. Število nekdanjih afganistanskih veteranov v Egiptu ocenjujejo na dva tisoč, med njimi naj bi jih nekaj sto sodelovalo v dejavnostih ftm-damentatističnih skupin.
Eden najvplivnejših je Mo-hammed Chauqi Al Islamboli, brat Khaleda Al Islambotija, ki so ga obesiti leta 1982 zaradi umora predsednika Sadata. V Bosni je od petsto do tisoč muslimanskih borcev, ki so prišli iz dvanajstih držav. Približno tristo je afganistanskih veteranov, ki se borijo v mudžahe-dinski enoti pri Zenici, in sicer skupaj s lil. korpusom bosanske vojske. Afganistanske veterane so opazili tudi v Čečeniji, kjer se borijo na strani Čečenskih upornikov, piše obrambna revija. Pri tem ugotavlja,
Afganistanec?
da si je precej teh veteranov, ki so v svojih domovinah neza-željeni, prislužilo ta status tudi v državah, kjer delujejo zdaj. Zlasti v Pakistanu si islama-badski režim v zadnjem času prizadeva, da bi poiskal in izgnal te veterane, kot zatrjuje - »na pritisk vlad v Alžiru, Kaira in Tuniziji«. Februarja so v Pakistanu priprli in izgnali v ZDA Ramzija Ahmeda Jusefa, ki ga je policija iskala kot ene-
ga domnevnih storilcev atan-tata na VVorld Trade Center leta 1993 v New Yorku. Tudi Jusef, ki ima sicer iraško državljanstvo, je afganistanski veteran. Velika večina teh veteranov na svojem begu najde najprej zatočišče v hanu, v Sudanu, v nekdanjem Južnem Jemnu oziroma na severa Iraka, od koder jih postopoma napotijo v drage države arabskega sveta.
SLOVENIJA
Četrtek, 30. marca 1995
Zaključni račun z grenkim priokusom
PIVKA - Pivski občinski svetniki so se pri obravnavi zaključnega računa nekdanje občine Postojna morali zadovoljiti le z delnimi in splošnimi odgovori, saj jim Številk niso razlagali tisti, ki so zanje odgovorni, pac pa so za to nalogo pooblastili kar vodjo proračuna.
Svetniki so kljub temu ugotovili, da novo pivško občino pri delitveni bilanci ne Caka nic razveseljivega, saj bo skupaj s postojnsko občino morala nositi breme preteklega najemanja dolgoročnih posojil in zadolževanja v obliki obveznic. Da bo dogajanje pri delitveni bilanci občinskega premoženja razburljvo, je nakazala razprava pri sprejemanju zaključnega računa, v kateri so se nekateri svetniki spraševali, kdo je odgovoren za neresno poslovanje z občinskim denarjem v preteklih letih.
Postojnska občina je lansko leto sicer zaključila z 18 milijoni tolarjev • presežka, kar pa je posledica prizadevanj zadnjega občinskega vodstva, ki je leto dni izvajalo program sanacije prora-Cuna. Kljub temu celotne dolgoročne obveznosti občine znašajo 218, 9 milijona tolarjev, kar je skoraj Šestkrat toliko kot terjatve. Dolgoročne obveznosti predstavljajo 31 odstotkov limitirane javne porabe, medtem ko je po zakonu dovoljena desetodstotna stopnja zadolževanja. Ker so svetniki ugotovili, da problemov ne morejo rešiti, so zaključni račun sprejeli, Čeprav z grenkim priokusom, saj se zavedajo, da jih najvecje težave Se Čakajo.
Mateja Godejša
LESCE / LASTNINJENJE ALPSKEGA LETALSKEGA CENTRA
Po novem javni gospodarski zavod
Lani se je obseg turistične dejavnosti v primerjavi z letom prej povečal za 64 odstotkov
V letalskem centru na Lescah organizirajo tudi panoramske lete za turiste (Foto: BOBO)
Člani občinskega sveta Radovljica so sprejeli predlog preoblikovanja Alpskega letalskega centra Lesce v javni gospodarski zavod ALC. ALC so ustanovili leta 1954 kot javni finančni zavod, nato pa je bil v skladu z zakonodajo večkrat preoblikovan. Poleg razvijanja letalskega športa je imelo letališče tudi obrambni pomen, do odprtja letališča Brnik pa je bilo tudi civilno letališče z re-
dnim potniškim prometom.
Zgodovina športnega letalstva je na Gorenjskem starejša od letališča v Lescah, saj sega v Cas pred prvo svetovno vojno. Včasih je letalski šport podpirala država, danes pa je financiranje letališča odvisno predvsem od letalcev in dejavnosti, ki jih izvajajo in organizirajo v ALC. Ukvarjajo se s šolanjem jadralnih in motornih pilotov in padalcev, prirejajo panoramske lete za turiste, vleko reklamnih transparentov, fo-tosnemanje po naročilu ter turistične skoke s tandem padali, ki postajajo Čedalje bolj priljubljena. Vožnja za tri osebe do Bleda stane 60 mark, do Bohinja 120 mark, do Triglava pa 180 mark. Za eno uro leta po želji je treba odšteti 240 mark. Panoram-
ski poleti z jadralnim letalom stanejo od 30 do 60 mark, minuta letenja z jadralnim letalom pa eno marko. Skok s tandem padalom stane 200 mark. Za šolanje motornega pilota je treba odšteti 150 mark na uro, Šolanje jadralnega pilota pa stane dva tisoč mark in vsebuje 60 poletov. V ALC Lesce imajo 250 elanov, sedem motornih in dvanajst jadralnih letal. Lani je bil obseg turistične dejavnosti za 64 odstotkov večji kot leto prej, saj so prepeljali kar pet tisoč turistov. Za letos so prejeli Številne prijave jadralnih pilotov iz Italije, Švice, Avstrije in Nemčije, kar pomeni tudi večji izkupiček. Pravkar so dobili tudi ugodno rešeno prošnjo za posojilo pri Bank Avstria, s katerim
bodo kupili novo šolsko motorno dvosedežno letalo Cessna 150. Vsako leto konec marca priredijo tehnični dan. Letošnji je potekal preteklo soboto. Člani so očistili vsa letala, usposobili letalsko stezo, uredih okobco in pripravili letala. Servisi za letala bodo potekali do konca tedna. Letališče je dobilo tudi novega upravnika. To je Janez Bo-zovisek, direktorju ALC Pavlu Burji pa je pravkar potekel mandat, zato bodo objavili razpis za novega. Veliko pozornosti namenjajo tudi Športnim dosežkom. Najvidnejše uspehe leski letalci dosegajo pri jadralnem letenju in padalstvu. Glede lastninjenja ALC se je pojavljalo več možnosti. Nazadnje so se odločili za predlog preoblikovanja v javni gospodarski zavod, ki bo deloval na neprofitni osnovi, dohodek bodo vlagafi v razvoj letalske dejavnosti, pri tem pa bo sodelovala tudi občina. Pred tem morajo opraviti le Se registracijo in sprejeti nov statut zavoda.	Mateja Faletič
PORTOROŽ / SIMPOZIJ
ILIRSKA BISTRICA / SOLSKA PROBLEMATIKA
Na srečanju sodeluje 600 domačih ekonomistov
Prizadevajo si za uvedbo srednje šole
Iskanje dogovora o najprimernejšem srednješolskem programu ne bo enostavno
V samostanu šolskih sester De Notre Dame v Trnovem je do prisilne ukinitve leta 1947 delovala srednja gospodinjska šola. Od takrat v Ilirski Bistrici nisri imeli nobene srednje ali poklicne šole, Čeprav so bile v zadnjih desetletjih številne pobude za ustanovitev.
Se jutri bo v portoroškem Avditoriju potekal 27. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih financah, ki ga pripravljata Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Dr. Franc Koletnik, predsednik koordinacijskega odbora, je v spremni brošuri zapisal, da je pred nami obdobje velike poslovne negotovosti.
»Vsako podjetje bo moralo biti sposobno živeti v razgibani in predvsem negotovi poslovni prihodnosti. Za to je potrebno širo-
ko ekonomsko, zlasti pa računovodsko in finančno znanje o preudarem strateškem in operativnem usmerjanju ter uravnavanju poslovanja podjetij,« piše Koletnik.
Na simpoziju bodo prvič pozdravili poslovne revizorje. Lani je namreč zaCel delovati Slovepski institut za revizijo, registrirane so bile prve revizijske družbe in pooblaščeni revizorji. Organizatorji zagotavljajo, da bo vsebina letošnjega simpozija strokovno zanimiva in raznolika, na njem pa sodeluje 600 ekonomistov iz vse Slovenije. (2. B.)
Bistriška občina je -Ce upoštevamo nekdanjo razdelitev - edina na Primorskem in ena redkih v Sloveniji, kjer nimajo niti srednješolskega programa v obliki dislociranih oddelkov.
Pred nekaj leti so v Ilirski Bistrici ustanovili komisijo za vnovično uvedbo srednje gospodinjske šole, vendar se naCrti niso uresničili za-
radi pomanjkanja prostorov in denarja, ki naj bi ga prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport. Problematika srednje šole, za katero vlada veliko zanimanje, se je zdaj znašla na dnevnem redu seje občinskih svetnikov.
Ti so na predlog župana sprejeli sklep o imenovanju petčlanske posebne komisije, ki naj
Cimprej preučila možnosti in pripravila predlog najustreznejšega programa srednje šole. Z enotnim stališčem o tem, kakšno šolo želijo, naj bi se nato pogovorili s predstavnikom šolskega ministrstva. Ce naj bi srednjo šolo uvedli v šolskem letu 1996/97, bi se morali v Ilirski Bistrici z vso resnostjo lotiti priprav, sicer utegnejo znova zamuditi vlak.
Vse kaže, da iskanje dogovora o najprimernejšem srednješolskem programu ne bo enostavno, saj med občani obstaja veC različnih po-
bud oziroma želja. Eni se ogrevajo za gimnazijo, drugi za gospodinjsko šolo, tretji za poklicno šolo kovinarske ali podobne smeri.
SodeC po dosedanjih pogovorih je ministrstvo pripravljeno v republiški program izobraževanja vključiti eno od poklicnih šol. Minister dr. Slavko Gaber pa je na lanskem obisku v Ilirski Bistrici poudaril, da je predvsem od občine in njenih prizadevanj odvisno, kdaj in do kakšne šole bodo prišli njeni prebivalci.
Mateja Godejša
BLED / UPADANJE DELE2A KMEČKEGA PREBIVALSTVA
KOPER / LITERARNI VEČERI
Kmečke ženske so še vedno zelo zapostavljene
Usmeriti se bo treba v takšno izobraževanje kmečkega prebivalstva, da bo znalo svoje pridelke tudi dobro prodati
V Sloveniji je kljub številnim naporom še vedno navzoč trend upadanja deleža kmečkega prebivalstva. V jeseniški občini je po podatkih izpred štirih let le 812 kmečkih gospodarstev, med njimi le 62 kmetij, kjer imajo družinski elani kmečko zavarovane. Razen tega je kar 71 odstotkov kmečkih površin v visokogorskem svetu. V nekdanji jeseniški občini je le še 0,51 odstotka kmečkega prebivalstva. Največ kmetov je na Dovjem - 68, sledi Kranjska Gora s 46 kmetijami, Gozd Martuljek ima 40 kmetij, Mojstrana 38 itn.
Čeprav se svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Kmetijskega zavoda pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo ter prehrano enote na Bledu Majda Loncnar zelo trudi, da bi mladi dobili veC motivacije za kmetijsko dejavnost, ugotavlja, da so kmečke ženske še vedno zelo zapostavljne, zlasti kar zadeva vse oblike izobraževanja. Se zdaleč namreč ne velja veC rek, da je za kmeta vsak dober. Loncnarjeva meni, da mora biti kmet dober ekonomist, komercialist in pravnik. Prav to je po njenem naloga kmetijske svetovalne službe: pomagati kmečkim ženskam z izpo-
polnjevanjem, mladim pa pokazati možnosti kmetijske dejavnosti.
Njihova svetovalna služba organizira številne tečaje, predavanja in seminarje, pomagajo pa tudi pri udeležbi na sejmih, kjer se kmetje predstavljajo predvsem s svojimi domačimi izdelki. Tako so kmetice iz Prihodov nad Jesenicam, Plav-škega rovta in Srednje Redovne sodelovale na pravkar končanem Jožefovem sejmu na Jesenicah. Prav iz vsake hiše so prispevati vsaj po eno domačo jed.
Po zaključku sejma so ljudje klicali Majdo Loncnar in jo spraševati po naslovih kmetij, kjer bi lahko dobiti
domače dobrote, zlasti so se zanimali za domaC kruh. »To,« poudarja Majda Loncnar, »je že napredek in rezultat našega truda, to pomeni, da smo na pravi poti.«
Letos se nameravajo udeležiti Gorenjskega sejma v Kranju, organizirali bodo predavanja na temo družine in vzgoje, kmetom bodo predstaviti ekonomiko kmetije, predvsem pa jih bodo skušati usmeriti v ekološko kmetijstvo.
Organizirati nameravajo tudi popoldanske tečaje priprave pogrinjkov. Predvsem pa se bodo, obljublja Majda Loncnar, usmerili v takšno izobraževanje kmečkega prebivalstva, da bo to znalo svoje izdelke tudi dobro prodati, izdelkom iz Triglavskega narodnega parka pa nameravajo dati posebno blagovno znamko. »Potruditi se bomo,« pravi Majda Loncnar, »da bo kmetijstvo postalo kakovostno in tudi finančno donosno.«
Mateja Faletič
Srečanje s književniki in njihovimi deli
Gost večera bo letošnji Prešernov nagrajenec pisatelj Alojz Rebula
Knjigama Libris v Kopru uspešno nadaljuje z literarnimi večeri, ki jih je uvedla pred dvema letoma. Tretji literarni večer v letošnji sezoni bo potekal danes v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru.
Gost večera bo letošnji Prešernov nagrajenec, tržaški pisatelj Alojz Rebula, ki ga, kot so zapisali v obrazložitvi za nagrado, »uvrščata literarna kritika in znanost med vrhunce sodobne slovenske proze od leta 1960, ko je izšel njegov prvi roman Seneni ples«. Za tem je nastalo še veliko del, med njimi zbirka novel Vinograd rimske cesarice, ki bo osrednja tema pogovora. Zbirka novel predstavlja izbor Rebulovih najzgodnejših
kratkih proznih del. Zbirka je izšla že pred štirimi desetletji. V ponatisu so dodane prve novele, objavljene v periodičnem tisku. Omeniti velja predvsem njegov prvi literarni zapis Ve-dež ob Jadranu iz leta 1947. Kot v večini svojih del tudi v tem pisatelj odstira delček naše zgodovine. Gosta veCera bo predstavila tržaška književnica Zora TavCar, nekdanja predsednica Združenja primorskih književnikov. Večer bo popestril trio flavtistk pod vodstvom Ksenije Kos. Knjgarna Libris pripravlja literarni večer v sodelovanju z osrednjo knjižnico Srečka Vilharja iz Kopra in goriško Mohorjevo družbo.
Silvija Mozetič
TV SPORED
Četrtek, 30. marca 1995
® RAI 1
RETE 4	fr SLOVENIJA 1 SB Koper
	Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik
	Dnevnik in nan. Cose del’ altro mondo, 10.00 dnevnik TGl
	Nan.: Un profilo nel buio (i. S. ward)
	Dnevnik
	Lineablu G. Marconi - Posebna odd. ob 100-letnici radia
	Vreme in dnevnik
	Nan.: Gospa v rumenem
	Dnevnik
	Znanstveno-tehnološki tednik Albedo
	Kviz: Sala giochi
	Nan.: Mancuso F.B.I.
	Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke
	Nan.: Zorro
	Danes v Parlamentu
	Dnevnik
	Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera
	Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci)
	Vreme in dnevnik
	Aktualna tema: 11 fatto
	Film: Speriamo che sia femmina (kom., It. ’85, i. L. Ullman, C. Denevue)
	Dnevnik.
	Variete: Seconda serata
	Dnevnik, vreme in snežne razmere,Iz Parlamenta
RAI 2
6.35
7.00
8.15
8.40
10.30
11.30 12.00
13.00
14.00
14.30 15.40
18.10
18.35
18.45
19.45 20.20 20.30
23.30
0.10
•0.15
0.30
Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete Nan.: Black Stallion Nad.: Quando si ama Aktualno: Lo sporteilo del cittadino, 10.50 Fra ! le righe
TG2 33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, zdravje in vreme Otroški variete: Quante storie ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Aktualna odd.: Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Arma letale 3 (krim., ZDA ’92, i. M. Gibson, D. Glover, J. Pešci), nato posebna odd. Film kronika Dnevnik
se najboljše za rojstni dan, Kino!
Pregled tiska in vreme IP v košarki, 1.15 boks
^ RAI 3
Oddaje Videosapere: Angleščina, Filozofija, dok.. Naši otroci, Prva pomoč Fantastica Eti, 10,55 Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti
14.20
14.50
15.15
16.30
Popoldanski dnevnik TGR Regione 7 Športno popoldne Videosapere: Argo" - Mala šolska knjižnica, 16.45 Parlato semplice, 17.45 Kultura News, 18.00 dok. Geo
18.30
19.50
20.30
23.15
Sport, Insieme, vreme, dnevnik, deželne vesti Bolb, Blob Soup Aktualno: Tempo reale (vodi M. Santoro) Dnevnik, deželne vesti
23.25
0.30
1.00
1.45
50 let zgodovine italijanskega športa, dnevnik Pregled tiska in vreme Variete: Fuori orario Blob
7.40
8.00
9.55
14.00
14.15
17.15
20.45
22.45
1.00
1.10
1.15
Nan.: Tre cuori in affitto * Nad.: Manuela, 9.05 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore
Variete: Buona giornata, vmes 10.00 Teleprodaja,
11.00	nad. Febbre d’amore, 12.00 Rubi, 13.00 Sentieri, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Rubrika o lepoti
Nad.: Sentieri, 15.30 Cuore selvaggio, 16.15 La donna del mistero Aktualno: Perdonami ,
18.00	Funari Nevvs, vmes (19.00) dnevnik
Nad.: Senza peccato Film: Colors (krim., ZDA ’87, i. S. Penn, R. Duvall, M.C. Alonso), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Lunaparkondicio Medicine a confronto
CANALE 5
	Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta
	Maurizio Gostanzo Show
	Aktualno: Forum
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful
	Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna)
	Agenzia matrimoniale
	Otroški variete: nanizanke in risanke
	TG 5 Flash - Kratke vesti
	Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia
	Variete: Stelle a quattro zampe
	Večerni dnevnik TG 5
	Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik
	Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
	Otroški variete
	Nanizanke
	Aktualno: Village
	Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.40 Šport studio
	Otroški variete
	Odprti studio
	Varieteja: Smile, 14.45 Non e la RAI
	Nan.: Highlander
	Aktualno: Village
	Nan.: Primi baci, 18.20 Baywatch
	Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio
Kjjjljl	Variete: Karaoke
	Nan.: Beverly Hills, 21.45 Melrose Place
	Aktualno: Fatti e misteri, 22.45 Ciak
	Nan.: L’ ombra della not-
	te Italija i šport
	Sgarbi quotidiani
	Nan.: Highlander
S TELE 4
13.30
20.30 22.45
17.45, 19.30, 23.55 Dogodki in odmevi Rioni alla ribalta Film: Casotto (kom.)
® MONTECARLO
14.00
14.10
19.30
20.35
23.20
18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Bugie bianche The Lion Trophy Show Film: La vendetta deli’ uomo chiamato Cavallo Variete: Tappeto volante
10.15
10.25
10.45
11.15
13.00
13.05
15.20
16.20
16.45
17.00 17.10
18.00
18.45 19.13
M. Jezernik:
Medvedov Godrnjavček, 5/6, del
Planinski domovi Arhiv zemlje, ponovitev 8/14 dela am. plz serije Po domače, ponovitev Poročila Video strani M. Poeloenen:
Dežela sreče, ponovitev danske drame Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV Podarim - dobim, pon.
TV dnevnik 1 Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor
Štiri v vrsto, igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme šport David Copperfield:
15 let magije, 6., zadnji del Tednik
jjj TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče
SE Poslovna borza
Sova
Večen sanjač, 13/27 del ameriške nanizanke Wycliffe, 3/6 del angleške nanizanke Grešni kozel
IT SLOVENIJA 2
13.00
15.45
16.35
17.20
17.50
18.45 19.10
19.20
20.05
20.35 20.40
22.00
Euronevvs
Kinoteka: Grand Hotel, ameriški (cb) film V vrtincu, ponovitev Sova, ponovitev Eno leto v Provansi, 11/12 del angleške nanizanke November: Stari fantje Wycliffe, 2/6 del angleške nanizanke Smrt flavtista Že veste
Podarim - dobim Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Terra Australis, potopis po Avstraliji Sejem Informatika Povečava:
Hollpvoodski časi Slovenije, 1. del:
Ko so tuji filmarji snemali pri nas František Cap Na začetku je bil greh, slovensko-nemški film
KANALA
	Luč svetlobe, ponovitev
	Beverly Hills 90210 m, pon.
	A-shop, Spot tedna, CMT
	Spot tedna, A-shop
	Dance session, pon.
	Unpato, ponovitev
	Magnetoskop, glasba
SE	A-shop
	Poročila
SR	Risanka
	Luč svetlobe, 394. del
	Pred poroto, 36. del
	Poročila
	Kruta pravica, ameriška kriminalka
j*ju	Kino, kino, kino
STO	Magnetoskop, ponovitev
	Spot tedna
Blili	A-shop, CMT
fjSITV MMTV
(62. kanal)
17.00
19.00 19.05
23.00
MMTV shop Obvestila Risanke MMTV shop Šport MMTV Klepet na MMTV Žandar v New Yorku, francoska komedija Glavna vloga: Louis de Fu-nes
MMTV shop
16.00
16.25
18.00
18.30 18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.30 21.50
22.15
22.30
Euronevvs
Nogomet - kvalifikacije za EP '96
Maribor: Slovenija - Estonija, ponovitev Slovenski program Gradovi - dokumentarna oddaja
Zamejski portreti Primorska kronika TV dnevnik
Tečaj italijanskega jezika Euronevvs
»Meridiani« - aktualna tema
Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari, kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program: Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno-glasbe-na oddaja
ffllMP Avstrija 1
9.00 9.50
10.35
11.30
13.00
15.35
16.25
17.10
17.35
18.05
19.00
19.30
20.00
20.15
21.15 21.20
22.10
00.55
1.00
1.25
2.25 04.15
Umor, je napisala Knight Rider, ponovitev I Vesoljska ladja Enterpri-| se
! Usoda nadomestne matere, ameriški film Otroški program Vesoljska ladja Enterprise
Jutri je včeraj Knight Rider Računalniške igre Strašno prijazna družina Ženske se hočejo zabavati
Naš hrupni dom Brezdomec Naš učitelj dr. Specht Večerja pri Turkih Pri Huxtablovih Zelo mlada prijateljica Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Peter Strohm Med brati Kuharski mojstri NYDP Blue, 4. del am. serije
Dan priznanj Veliki beg, ameriški vojni film, 1963
Igrajo: Steve McQueen, James Garner, Charles Bronson in drugi Rezija: John Sturges Cas v sliki
Strašno prijazna družina Vsak dan s Schiejokom Dobrodošli v Avstriji Morituri, nemški vojni film, 1948
DEilF Avstrija 2
	Vsak dan s Schiejokom, ponovitev
	Dobrodošli v Avstriji
	Hacker Attack, pon.
	Cas v sliki
	Poročilo, ponovitev
	Zemlja in ljudje, pon.
	Moč strasti Svetloba na obzorju
	Umor, je napisala Mandarinin žar
	Vsak dan s Schiejokom
	Čas v sliki
	Dobrodošli v Avstriji
	Zvezna dežela danes
	Cas v sliki, kultura
	Sport
	Kadar igra glasba, večer domače glasbe
	Vera, talkshovv z Vero Russvvurm
	Cas v sliki2
	Šiling
	Nigli t Watch Nylon Blues
	Pustolovske poti svobode Izgubljene iluzije
	Video noč

■

:
-

Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7.30, 8.00, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.50 Prireditve; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 17.30 Obvestila; 17.00 Stergo ergo; 17.50 Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Jazz; 21.00 Proti etru; Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9,00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja;
10.05	Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS;
22.05	Logos; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8,45 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Zdravnikovi nasveti;
11.15	Hladno-toplo-vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Poročilo iz borze; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika MV;
19.00	Dnevnik; 19.30 Večerni pr. M V; 22.30-
23.15	Četrtkov koncert.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus;
16.00	Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-to market; 16.10 Cankarjev dom se predstavi; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11-20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Skozi vrata v zgodovino; 14,30 Planinsko športni kotiček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.10 Nagradno vprašanje; 17.00 Pogovor z. J. Školjcem;; 18.20 Musič machine; 19.30-24.00 Studentski pr. RK,
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...;
14.00	Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak;
18.00	Pokličite 101 555;
19.30	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.;
22.00	Zrcalo dneva.
Radio študent
11.00	Prevzetni klop;
12.00	Komu zvoni?; 14.00 OF; 15.00 Recenzije & Napovedi (kinotečni filmi); 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Joculator;
18.00	Borzni parket; 19.00 TB: The (EC) Nudes; 20.00 O trojkah. Sokolih; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure;.
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik,
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Irska, lepa in tragična; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Kar po domače (r. M. Maver); 10.30 Intermezzo;
11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Potpuri; 15,30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; MePZ Psalmos; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda;
18.30	Kantavtorji; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
18.00	Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.).
Radio Koroška
18.10-18,30 Rož - Podjuna -Žila.	/
NAPOVEDI PRIREDITEV
Četrtek, 30. marca 1995
21
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 30. marca, ob 19. uri: W. Shakespeare - HAMLET, za izven. V soboto, 1. aprila, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, za abonma sobota in izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 30. marca, ob 20. uri: G. Tabori: WEISMAN IN RDEČE UCE, za izven.
Režiser Samo Strelec
V	petek, 31. marca, ob 20. uri: V. Modemdorfer - HAMLET IN OFELIJA, za izven.
V	soboto, 1. aprila, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven:
MGL, tel.: 061/210-852
Danes, 30. marca, ob 19.30: T. Bembard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma Studentski A. ■
V	petek, 31. marca, ob 19.30: M. Camoletti - PRIDI GOLA NA VEfERJO, za izven.
SMG, tel: 061/125 3312
V	nedeljo, 2. aprila, ob 11. uri: W. Dekleva - KLOVNI, za izven.
SNG OPERA, tel.: 061/331-950 Danes, 30. marca, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, za red Četrtek I in izven.
V	petek, 31. marca, ob 16.30: J. Strauss ml. - NETOPIR.
V soboto, 1. aprila, ob 19. uri: G. Verdi - TRAVIATA
Zadnjic v sezoni!
kd španski borci, tel: oei/140 4183
Danes, 30. marca, ob 20. uri: E. Flisar - TRISTAN IN IZOLDA. Gostuje Slovensko komorno gledališče.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860
V	petek, 31. marca, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven. V soboto, 1. aprila, ob 16. uri: D. Totheroh-A. Jelen - UKRADEN PRINC IN IZGUBLJENA PRINCESKA, za izven.
LG JOŽE PENGOV, Draveljska 44 Danes, 30. marca, ob 17. uri: H. Ch. Andersen-M. Jesih - CESARJEVA NOVA OBLAČILA, premiera. LGL, tel.: 061/314-962
Danes, 30. marca, Veliki oder ob 17. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven.
CEDE
SLG, tel.: 063/25-332
Danes, 30. marca, ob 17. uri: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, za 2. abonma Gimnazija Celje. ODERPODODROM, tel.: 063/25-332
V	petek, 31. marca, ob 20.30: Z. HoCevar - SMEJCI, za abonma Oderpododrom 4 in izven.
DOVJE-MOJSTRANA KUD JAKA RABIČ, tel.: 064/ 891-265 Vpetek, 31. marca, ob 20. uri: kmečka povest DOBROTA NI SIROTA, premiera. Predstava oo Se v nedeljo, 2. aprila ob isti uri.
KRANJ '
PGK, tel.: 064/222-681
Danes, 30. marca, ob 19.30: R. Cooney-ZBEZI OD ŽENE, za izven in konto.
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206 Danes, 30. marca, Minoritska cerkev ob 20. uri: Serling-D. Luhc - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente m izven. V petek, 31. marca, velika dvorana, ob 18. uri: N. Prokic - RUSKA MISIJA, za abonente in izven.
LGM, tel.: 062/26-748
V nedeljo, 2. aprila, ob 11. uri: M. Pungartnik - VODNI MOZ IN LEPA POLONA.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
V soboto, 1. aprila, ob 19. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MUZA, za izven.
VELENJE
DK VELENJE
V petek, 31. marca, ob 19.30: P. Shafferja - CRNA KOMEDIJA, premiera. V izvedbi amaterskega gledališča Velenje.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 30. t.m., ob 10. uri ponovitev mladinske igre F. Tomizze »Bolhe v operi«.
SSG ponovi v ponedeljek, 3. aprila, ob 10.00 in ob 16.00 (red I) predstavo J. JurCiCa-A. Inkreta »Deseti brat«.
SSG gostuje jutri, 31. t. m., ob 20. uri v Ljubljani (Dom Španskih borcev) s predstavo V. Moderndorferja »Transvestitska svatba«.
Gledališče Rossetti
Danes, 30. t. m., ob 20.30 (red Četrtek) gostovanje gledališča iz Turina z G. Giacosovim delom »L’on.le Ercole Malladri«. Rezija M. Avogadro. Nastopajo T. Bertorelli, V. Sperli in P. Di lorio. V abonmaju: odrezek St. 9A.
Ob 18. uri »Lei non sa chi sono io...«, srečanje s publiko. Vstop prost.
V teku je predprodaja vstopnic za zgoraj omenjeno predstavo in za musical »Dolci vizi al foro« v izvedbi gledališke skupine Com-pagnia della Rancia, ki bo na sporedu 11. in 12. aprila. Izven abonmaja.
Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-
12.30	in 16.00-19.00.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Se danes, 30. t.m., bo že šesto leto zapored gledališki natečaj za šole »Palio Teatro-scuo-la», ki ga organizira Kulturno združenje »Teatro degli Asinelli« .
GORICA: Kulturni dom: Danes, 30. t. m., ob
18.30	srečanje s Cirilom Zlobcem.
Jutri, 31. t. m., kabaret »Pajk’s shovv«.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče
Občinski center Šentrupert - Danes, 30. t.m., ob 20.00 »Am Svvimmingpool«.
Mladinski dom-Javna dvojezična šola: juhi, 31. t. m., ob 10. uri predstavitev projekta Javne dvojezične ljudske šole »Moja domovina si tudi ti».
BILCOVS
Pri Miklavžu-Zupnijski svet: Jutri, 31. t.m., ob 19.30 - Predavanje in pogovor z VValtraud Stockreiter »Težave obok v Soli«. SKOCIJAN: Dvorana Kassl: V soboto, 1. aprila, ob 20.00 - Vigredni koncert, nastopajo otroški, dekliški in moški zbor Skocijan, Kvartet Srce, MGV Klopeinersee.
	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 30. marca, ob 19. uri: OD SEVERA EVROPE DO JUGA AFRIKE - potopisno predavanje DARETA BENCIKA.
INFORMACIJSKI CENTER MODERNE GALERIJE
Danes, 30. marca, ob 17. uri: projekcija videofilma Davida Larcherja - GRANNVS IS
Kot pravi avtor gre za geriatrijsko-antropoloSko video Studijo, posneto s pomočjo njegove babice, žrtve dolgo trajajoče bolezni in spominov, ki so ostab po njeni smrti.
Film je bil nagrajen z najvišjimi priznanji v Bonnu, Montbeliardu in drugod.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/332-288 Danes, 30. marca, ob 20.30: prireditev posvečena ob izidu knjige JANIJA KOVAČIČA -Tretje oko - kratka zgodovina Slovencev 1977-1993 v songih.
CELJE
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Danes, 30. marca, ob 18. uri: književnik in prevajalec IVO SVETINA bo predstavil TIBETANSKO KNJIGO MRTVIH.
MARIBOR
SNG DRAMA, Slovenska 27 Danes, 30. marca, ob 17. uri: kabinet prof. Sedmaka. Gostja bo MAGDALENA TOVORNIK.
ROTOVŽ, Rotovški trg 1
V	petek, 31. marca, ob 17. uri: pogovor z EVALDOM FLISARJEM.
ŠKOFJA LOKA
MARTINOVA HIŠA, Mestni trg 26
V	petek, 31. marca, ob 18. uri: literarno glasbeni večer SEJALEC 1995. Gostje: BERNARDA OMAN (igralka), MILAN STEFET (igralec) in DENIS KOKALJEM (kitarist).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Tržaška Knjigarna (Ul. sv. Frančiška 20): danes, 30. t. m., ob 17.30 predstavitev pesniške zbirke Tomaža Šalamuna »Ambra«.
Jutri, 31. t. m., ob 17.30 predstavitev slovarjev prof: Diomire Fabjan Bajc »Dve muhi
na en mah-Due piccioni con una fava« in »Lažni prijatelji-Falsi amici«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
»Ecco mormorar Fonde«: danes, 30. t. m., ob 20.30 film »Cronaca di Anna Magdalena Bach«

■ISIs
F 3


V galeriji MEDIA NOX v Mariboru je na ogled razstava kiparja DANJA KREUHA
	sr- .-v	•
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
KLUB CD, tel.: 061/176 72 28
Danes, 30. marca, ob 21. uri: nastop skupine
TOLOVAJ MATAJ.
KLUB K4, Kersnikova 4
V petek, 31. marca, ob 22. uri: nastop KOSIR RAF TEAMA.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 30. marca, ob 18. uri: koncert TANJE PETERNEJ (oboa) in BOŠTJANA LIPOVSKA (rog).-
CEUE
ND CELJE, tel.: 063/443-207 Danes, 30. marca, ob 19.30: koncert komornega orkestra VOLGA SINFONIETrA.
Irske noči nad Slovenijo
Danes, 30. marca, v KD Ivan Napotnik v Velenju ob 19. uri: koncert ANDREJA ŠIFRERJA in irske skupine STOCKTON'S WING
Nastopih bodo Se: 31. marca, klub Atlantis v Novem mestu, 1. aprila, kinodvorana v Murski Soboti, 4. aprila, Perla v Novi Gorici, 5. aprila, Narodni dom v Celju, 6. aprila v ljubljanskem klubu Eldorado, 7. aprila, dom Španski borci v Ljubljani.
KOPER
GLEDALIŠČE KOPER
V	petek, 31. marca, ob 20. uri: predstavitev kasete šavrinskih ljudskih pesmi MOJA MATI KUHAKAFE.
MARIBOR
KLUB SATCHMO,
Strossmayerjeva 6
Danes, 30. marca, ob 22. uri: koncert GREEN TOWN JAZZ BANDA.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA
V	petek, 31. marca, ob 20. uri: koncert LJUBLJANSKEGA KVINTETA TROBIL.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
GALERIJA AVLA, Trg republike 2
Razstava slik KARLA in ROKA ZELENKA je na ogled do 9. aprila.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava plastik LOVRA INKRETA je na ogled do 6, aprila.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Danes, 30. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik ALENKE GERLOVIČ.
Razstava bo na ogled do 20. aprila.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila.
GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22
Razstava MILOŠA POPOVIČA je na ogled do 20. aprila.
INSTITUT JOŽEF STEFAN
Razstava slik JOŽETA CIUHE je na ogled do 21. aprila.
POSLOVNI CENTER MERCATOR,
Dunajska 107
Danes, 30. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik STEFANA PLANINCA.
Razstava bo na ogled do 28. aprila.
TEOLOŠKA FAKULTETA, Poljanska 2 Danes, 30. marca, bo ob 18.30 otvoritev razstave TONVJA EMEKEJA NWACHUKWUJA z naslovom Utrip ob Nigeru.
Razstava bo na ogled do 12. aprila.
PROSTORI STOLPNICE TR/3, Trg republike 3
Razstava akvarelov STANISLAVE KNEZ MILOJKO-VIC je na ogled do 12. aprila.
KNJIŽNICA SISKA - MEDVODE,
Cesta komandanta Staneta 10
Razstava fotografij VIDA GREGORAČA je na ogled
do 4. aprila.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE,
Celovška c. št. 23
Razstava BOB MARLEV - upornik z razlogom: Pesmi svobode je na ogled do 20. aprila.
Vsak dan ob 16.30 si lahko ogledate video projekcijo.
CEUE
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Razstava SLOVENCI V VELIKI BRITANIJI 1991-1994 je na ogled do 15. aprila.
BOLA
GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20
Razstava nemške umetnice INKEN N. VVOLDSEN je na ogled do 10. aprila.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA, Japljeva 2
Razstava del, ki so jo pod mentorskim vodstvom Marka Novaka in Andreja Schlegla pripravili elani likovnega društva SS Rudolfa Maistra,s je na ogled do 15. aprila.
GALERIJA MAJOLKA, Maistrova 11
Razstava kiparja LEONA HOMARJA je na ogled do 22. aprila.
MARIBOR
GALERIJA MEDIA NOX, Orožnova 2
Razstava skulptur DARIJA KREUHA je na ogled do 15. aprila.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA, Kosovelova 4a Razstava likovnih del MAKSIMA SEDEJA ml. je na ogled do 15. aprila.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
V petek, 31, marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave risb SIMONE MLAKAR Razstava bo na ogled do 20. aprila.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Tržaška knjigarna (UL Sv. Frančiška 20): na ogled je razstava arhitekturnih maket in risb »Slovenski kozolec«. Razstavo je oblikoval arh. Boran Hrelja.
Palaca Costanzi: do 17.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«.Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30.
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna.
Galerija Le Caveau (UL sv. Frančiška 51/a):
do 4.4. je na ogled razstava slik očeta in sina Seriani.
Tržaški fotografski krožek (Ul. Zovenzoni 4): do 2.4. razstavljajo fotografi Alfredo Đavoli, Calogero Chinnici Geros in Enzo Gom-ba.
GORICA
Katoliška knjigarna: do 31. t. m. so na ogled grafike Franka Vecchieta.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Laure Battich in Marine Bergnach.
KOROŠKA
CELOVEC: Deželna galerija: do 30. aprila razstavlja Marie Lassnig.
Hiša umetnikov - Mala galerija (Goethepark
1): na ogled je razstava »Prostori« - keramični objekti in skulpture. Razstavljajo: F. J. Al-tenburg, T. Estermann, B. Reisinger, I. Schaumberger, L. Schrammel, K. Spurey, G. Tschachler-Nagy in drugi.
ŠMIHEL NAD BLIBERKOM: Kavarna Knecht:
na ogled je razstava Helmuta Blažeja.
BEUAK: Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina.
GLOBASNICA: Posojilnica: do 9.4. razstavlja Ivan Klarič.
FJK
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
V	Četrtek, 20.4., ob 20.30 zadnji koncert: Nastopil bo Giancarlo Viozzi (orgle). Na programu Viozzi, Zardini, Mascagni in Sofianopulo. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
V	teku je predprodaja vstopnic za C.W. Gluckovo »Or-feo ed Euridice«, ki bo v soboto, 8.4., ob 20. uri (red A). Dirigent Peter Maag. Ponovitev v nedeljo, 9. 4., ob 16. uri (red D).
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo:
V	ponedeljek, 3.4., ob 20.30 koncert Ensamble Instrumental de Grenoble. Gledališče Miela
V	soboto, 8.4., ob 21. uri koncert The Original Klez-mer Ensamble.
Predprodaja vstopnic pri UTAT.
Športna palaca pri Garbo! i
Jutri,.31. t. m., ob 21. uri bo nastopil Biagio Antonacci.
OPČINE
Prosvetni dom - Openska glasbena srečanja: jutri, 31. t. m., ob 20.30 zaključni koncert. Nastopata violinist Armando Barilli in pianistka Antonella Fanfaroni iz Par-
GORICA
Komorna dvorana SCGV (Drevored XX sept. 85)
V ponedeljek, 10.4., ob 20.30 »Tam gor je moja vas«, ljudske pesmi beneških dolin.
PORDENON
Koncert ansambla Litfiba bo 7.4. v Palasportu v Pordenonu (ter 5, aprila v Veroni -Palasport); 8. aprila pa bo v Bologni (Palasport) koncert ansambla Megadeath.
DRŽAVA IN DRUŽBA
Četrtek, 30. marca 1995
MENJALNIŠKI TEČAJI
29. marca 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 TL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,70	81,65	11,31	11,60	6,50	7,00
A banka Koper	80,50	81,65	11,29	11,60	6,50	7,00
A banka Nova Gorica	-	-	-	-	-	-
Banka Celje d.d., t: 063/431-459	80,60	81,90	11,30	11,60	6,45	6,90
Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55	80,40	81,60	11,35	11,55	6,50	6,90
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,70	81,70	11,29	11,62	6,29	6,74
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	81,00	81,50	11,20	11,55	6,50	6,90
Come 2 us* Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12	80,85	81,20	11,40	11,52	6,65	6,90
Creditanstalt d. d.	80,90	81,70	11,30	11,70	6,60	7,20
Hida, od 7-19, sob od 7-14	81,16	81,19	11,47	11,49	6,80	6,85
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	81,00	81,10	11,43	11,45	6,79	6,81
Kompas Hertz Celje* Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15	80,70	81,35	11,38	11,50	6,50	6,75
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	80,70	81,35	11,38	11,50	6,50	6,75
Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15	80,85	81,40	11,38	11,50	6,50	6,75
Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15	80,85	81,40	11,38	11,50	6,50	6,75
Kompas Hertz Bled* Tel: 064/ 741519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16	80,85	81,40	11,38	11,50	6,50	6,75
Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19	80,85	81,40	11,38	11,50	6,50	6,75
Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	80,85	81,40	11,38	11,50	6,50	6,75
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	80,25	81,90	11,40	11,65	6,40	7,05
Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250	-	-	-	-	-	-
Ljudska banka d,d. LJ, t: 13-11-009	-	-	-	-	-	-
Poštna banka Slovenije*	79,25	81,25	10,78	11,45	6,05	6,78
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,00	81,10	11,47	11,49	6,70	6,74
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,50	81,05	11,35	11,50	6,68	7,00
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	80,80	81,35	11,40	11,52	6,60	7,00
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,85	81,15	11,40	11,45	6,50	6,95
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	80,00	81,60	11,25	11,60	6,40	7,10
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,85	81,22	11,37	11,59	6,55	6,72
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,80	81,25	11,37	11,52	6,60	6,95
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,30	81,50	11,35	11,50	6,20	7,00
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,60	81,50	11,35	11,52	6,20	7,29
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,90	81,40	11,39	11,55	6,65	6,90
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	80,55	81,60	11,37	11,63	6,60	7,15
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	80,80	81,30	11,35	11,55	6,55	6,79
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	81,00	81,78	11,35	11,59	6,40	7,20
SKB d.d.,***	80,20	81,70	10,90	11,65	6,40	7,20
SHP Kranj, t: 064/331-741	-	-	-	-	-	-
SZKB d.d. Ljubljana	80,95	81,59	11,40	11,59	6,60	7,03
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,80	81,80	11,35	11,62	6,60	6,95
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,00	81,08	11,43	11,45	6,76	6,78
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * '
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"*
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
29. MAREC 1995	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1660,00	1735,00
nemška marka	1200,00	1254,00
francoski frank	337,00	350,00
holandski gulden	1074,00	1118,00
belgijski frank	58,40	60,80
funt šterling	2692,00	2800,00
irski šterling	2703,00	2814,00
danska krona	302,00	314,00
grška drahma	7,30	7,60
kanadski dolar	1186,00	1234,00
japonski jen	18,80	19,60
• švicarski frank	1440,00	1499,00
avstrijski šiling	171,0	178,00
norveška krona	269,00	280,00
švedska krona	227,00	236,00
portugalski escudo	11,40	11,90
španska pezeta	13,00	13,60
avstralski dolar	1212,00	1262,00
madžarski florint	11,00	16,00
slovenski tolar	14,00	14,60
hrvaški dinar-kuna	320,00	337,00
		
29. MAREC 1995	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1675,00	1720,00
nemška marka	1216,00	1251,00
francoski frank	342,00	357,00
holandski gulden	1080,00	1108,00
belgijski frank	58,70	59,90
funt šterling	2703,00	2793,00
irski šterling	2717,00	2807,00
danska krona	303,00	311,00
grška drahma	7,40	8,00
kanadski dolar	1192,00	1237,00
švicarski frank	1474,00	1504,00
avstrijski šiling	171,90	176,90
slovenski tolar	14,60	15,40
			
24. MAREC 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Hiberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	9,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	7,80	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	14,60	15,40
Italija	Tržaška kreditna banka	14,00	. 14,60
			
14. MAREC 1995	-v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	-
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		120.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira	-	0.8365	
švedska krona	-	19.4450	
ABANKA D.D. LJUBLJANA
Tečajna lista za obratim deviznih prilivov in odlivov podjetij,
		veljavna dne 30.3.95	
Valuta	Enota	Nakupni	Prodajni
ATS	m	1.155/1835	1.159/360
DEM	100	8.135,0000	8360,0000
USD	1	111/003	112,m
V
Ttttgi so okvirni, pri konkretnih poslih so mo^ia odstopajta.
y
MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 059 z dne 29. 3. 1995-Tečaji veljajo od 30. 3. 1995 od 00.00 ure dalje
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	81,6394	81,8851	82,1308
Avstrija	040	šiling	100	1156,2805	1159,7598	1163,2391
Belgija	056	frank	100	394,8849	396,0731	397,2413
Kanada	124	dolar	1	79,7598	79,9998	80,2398
Danska	208	krona	100	2033,8656	2039,9856	2046,1056
Finska	246	marka	100	2580,2713	2588,0354	2595,7885
Francija	250	frank	100	2298,7280	2305,6449	2312,5618
Nemčija	280	marka	100	8137,0902	8161,5749	8186,0596
Grčija	300	grd	100		49,7774	49,9267
Irska	372	funt	1	—	182,1664	182,7129
Italija	380	lira	100	6,6016	6,6215	6,6414
Rep. Hrvaška	385	hrv. kuna	100	—	2200,0000	—
Japonska	392	jen	100	127,0281	127,4103	127,7925
Nizozemska	528	gulden	100	7264,6313	7286,4908	7308,3503
Norveška	578	krona	100	1816,6054	1822,0716	1827,5378
Portugalska	620	escudo	100	76,9362	77,1677	77,3992
Švedska	752	krona	100	1530,5866	1535,1922	1539,7978
Švica	756	frank	100	9883,3098	9913,0489	9942,7880
Velika Britanija	826	funt šterling	1	180,8631	181,4073	181,9515
ZDA	840	dolar	1	112,1291	112,4665	112,8039
Evropska unija	955	ECU	1	148,2293	148,6753	149,1213
Španija	995	peseta	100	87,9863	88,2511	88,5159
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. ,
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 29.3.1995
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995:					1,500,000	824,573	811,252	1,635,826
43		109.9431%	108.1670%	109.0551%	150,000	82,452	81,125	163,583
UVSUANA STOCI UCKANCL nc			Tečajnica borznega trga št.: 59	Datum: 29. 3. 1995							
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.dal(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpras pmudba			Max.	Min.	im sir
	ME			25BE						
LEKC	796	(4.5.93j	11.500		24.3.	11.410	12.090			
PRB	1.000	16.6.94)	13.057	,58-	29.3.	12.910	13.000	13.300	12.910	3.134
ŠAL	500	(7)129.8.94)	20.205	,96-	29.3.	20.140	20.450	20.390	20.130	4.243
SKBR	458	(16.5.94.)	32.995	,49-	29.3.	52.520	32.850	33.300	32.520	17.883
	ME		E3IE							
RS01	8,0	4.(31.12.94)	97,5	,25	29.3.	97,5	97,7	97,6	97,4	79.782
RS02	9,5	8.(1.10.94)	102,9	70	29.3.	102,0	102,9	103,0	102,5	594.226
RS08	5,0	3.(30,11.94)	79,0	U5-	29.2.	74,0	88,0	79,0	79,0	1,229
USU	7,0	4.(15.1.95)	90,0		22.3.	83,0				
BSL1D	8,0	4.(31.12.94)	94,0	2,08-	29.3.	93,6	94,7	94,0	94,0	77
RSL2D	9,5	8.(1.10.94)	100,OA		24.3.					
SKBl	10,0	4.(1.11.94)	95,0	.04	29.3.	94,7	97,0	95,0	95,0	2.049
	ME			lEBK						
BTBR			11.370	,01	29.3.		12.200	11.370	11.370	57
DAD	10.000	(1.6.94.)	116.778	1,00	29.3.	116.200	116.600	118.900	115.600	19.735
FMD		M	15.000	. 3,17-	29.3.	14.340	15.000	15.000	15.000	870
GPGR			19.800		27.3.		19.810			
HMER			16.500		27.3.	15.000	16.500			
MKZ	218	(30.3.93.)	9,081	,75-	29.3.	6.920	9.090	9.200	9.000	3.269
MKR	4.000	(8110.6.94.)	3.809	1,15-	29.3.	3.755	3.810	3.898	3.721	3.679
im		(5)	743,2	4,96-	29.3.	742,0	749,0	770,0	733,0	2.946
	ME!		33331	atomi	3ES23					
KBTP	4000	(23.5.94)	32.416	5,71-	29.3.	31.600	33.690	32.710	32.000	2.496
PfflP			34.187	1,67-	29.3.	33.700	34.400	. 34.400	34.000	752
RGSP		(6)	1.548"	9,75-	29.3.		1.547	1.550	1.545	46
UBKP			11.837	1,67	29.3.	11.250	11.840	12.000	11.600	1.184
VIPP			41.000		24.3.	39.900	41.000			
	ME		simrn*	TTSTSH						
LEK2	12,0	4.(1.11.94)	97,5		24.3.		97,0			
OZG	11,0	4.(1.1.95)	88,0		23.3.	68,1	90,0			
PCE	12,0	6.(1.12.94)	97,6		22.3.	97,0	100,0			
Pij	12,0	7.(1195)	97,1	,63-	29.3.	97,0		97,1	97,0	471
PGO	10,0	l.jl.6.94)	93,0	1,03-	29.3.	92,5	95,6	93,0	93,0	949
RSGSl	10,0	4.(1.6.94)	89,0	.56-	29.3.	81,0	93,0	89,0	89,0	795
Tečajnica izvenborznega trga
ST. 59/95 - 29. 3.1995
Vrednost.	obr.	ex kupon	enotni		—	—	—	—	n	prav
papir	ndiv.	štH[3)	tečaj	sprem	datum	povpraž	ponudba	Max.	Min.	looo srr
	Telil									
GEAtt			4.400		24.3.	2.800	4.400			
GRDO	119	(8.3.94.)	6.000		23.3.	4.000	8.200			
raso			2.353A	2,08	29.3.	2.353	3.400	2,353	2.353	14
m			3.550		28.3.	3.520	3.640			
RDR0			17.400		20.3.	10.100	18.700			
RGSR			348,1	18,01-	29.3.	315,0	430,0	350,0	335,0	279
	iT+P		imrt!							
HBP0			3.013	,74	29.3.	3.013	3.400	3.013	3.013	6
KBPi						2500				
KBPP			34.500	28,42-	29.3.	30.000		34.500	34.500	2.898
UBKC			6.212	12,95	29.3.	5.400	6.0«)	6.500	5.400	702
	iT*P									
GORO	10,0	9.(15.1.95)	98Ž		24.3.	98,0	104,0			
LOK		(1.10.94)	83,6		28.3.	84,0	94,9			
dtjO		(1.4.94)	93,0		29.3.	93,0	96,5	93,0	93,0	6.239
3SM0		(1.10.94)	83,1		24.3.	78,0	84,5			
3LS0		81.9.94)	85,1	1,30-	29.3.	84,5	85,5	85,5	85,0	6.274
3NM		(1.8.94)	89,0	,34-	29.3.	86,0	89,0	89,0	89,0	624
3P0		6.(1.2.951	84,5		27.3.	83,0	92,8			
IM		(15.10.94)	80,0		15.3.	25,0				
VP10		(1.10.94)	98,5		30.1.	92,0	99,5			
KR/VTKOROCNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM________
50 dnevni (vSIT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v STT)								
	TmiTiTT							
BNB2breznaLbona(1.6.95) (1.6.95) del nat bona (v ST!! NBSl delnak.bona(vSIT)NBS2	. 97,1 52.984 21.377	,03 1,56	29.3. 17.3. 29.3.	97,1 50.000 21.460	97,2 21.510	975 21.650	97,0 20.800	118.978 196.628
150.000 SiTsIrupaj maj tolarski del maj devizni del maj 150.000 SUskupaj maj tolarski del maj devizni del maj	108,6 108,2		2.3. 21.3.					
29.3.95	preišnii	d T	d%
1.159,19	1.180,54	-21,35	-1,81
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posreonik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SU, če ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 29. marca 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kan iu deviz oz. i	100 100 100 100 1 1 ikretnlh f noseben	1155,9835 2298,1375 8135,0000 6,5671 180,8166 111,5426 raslih je možno odsl doaovor.	1159,5360 2305,2000 8160,0000 6,6202 181,3723 112,4448 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,30 . 81,35 panje.	81,60 81,60
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečai velja dne 29. marca 1995 od 00.00 do 24			>djetij ure
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizri tečaji za USD, ATS, UT h CHF so dokx vefavni tečqnici Banke SJoverie, pri dugih vat oziroma zmanfeano za 025odstotne točke. Te do ECU = 30,000 na dan. Pri večjh prirvh in nak * Banke, ki objavfamo tečaje, se zavezujemo nem tečc^ h v skladi s tekstom, ki dopolrfjje	DEM DEM DEM DEM DEM :enl na pode utah pa je razi 3Cqj vejajo zc ipfiserečaj kupovati in oegoje nckup	81,35 81,40 81,25 81,45 jgi srednph teča metje Banke Slov odkup prtvov določi v spaazurr xodqati tujo vok aaiprodcfe.	81,65 81,55 81,55 81,65 ev po trenutno Bnije povečano i prodajo deviz XJ. jto po objcMje-
			
29. MAREC 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1699,820	—
ECU	—	2245,460	—
nemška marka	—	1232,380	—
francoski frank	—	348,290	—
funt šterling	—	2741,810	—
holandski gulden	—	1100,42	—
belgijski frank	—	59,811	—
Španska pezeta	—	13,324	—
danska krona	—	308,270	—
irski funt	—	2752,010	—
grška drahma	—	7,517	—
portugalski escudo	—	11,651	—
kanadski dolar	—	1209,580	—
japonski jen	—	19,272	—
švicarski frank		1495,000	
avstrijski Šiling	—	175,090	—
norveška krona	—	275,120	—
švedska krona	—	232,060	—
finska marka	—	390,760	—
avstralski dolar	—	1236,620	—
		
29. MAREC 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,5000	10,0000
kanadski dolar	6,8000	7,2000
funt šterling	15,4000	16,2000
švicarski frank	838,0000	870,0000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	195,5000	203,9000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,8000	716,8000
italijanska lira	0,5590	0,5930
danska krona	171,5000	179,5000
non/eška krona	153,0000	160,0000
švedska krona	128,7000	135,3000
finska marka	217,0000	227,0000
portugalski escudo	6,5800	6,9200
španska peseta	7,4800	7,9200
japonski jen	10,6500	11,1500
slovenski tolar	-	-
hrvaška kuna	-	-
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
ŠPORT
Četrtek, 30. marca 1995
TENIS / TENISKA POT OBEH ŠAMPIONOV SE STALNO PREPLETA OD LETA 1989 DALJE
Rivalstva med Samprasom in Agassijem še ne bo konec
Ekstravagantni Andre Agassi se je uveljavil pred Samprasom, ki pa zdaj nikakor ne namerava prepustiti teniškega prestola
Pete Sampras - že nekaj časa teniški kralj
Ko sta se maja 1989 v Rimu Andre Agassi in Pete Sampras pomerila prvič, je bil Agassi z devetimi osvojenimi turnirji, polfinaloma na Roland Garrosu in v Flushing Meadovvu, spranih jeans hlačkah ter zelo specifičnim obnašanjem tržno že eden najmočnejših in najvplivnejših teniških profesionalcev. Pete Sampras se je do takrat komaj dobro naučil igrati enoročni backhand (dvoroC-nega je igral do sezone '87), bil je brez turnirskih zmag in sploh še ni vedel, kako naj se obnaša v vrtincu profesionalnega teniškega življenja. Maja 1989 sta imela Andre in Pete skupen le talent.
Teniško leto 1990 bi moralo biti leto Andrea Agassija, zato prvi zmagi Sam-prasa v njunem drugem medsebojnem dvoboju v 3. krogu turnirja v Phila-delphiji (Samprasov prvi osvojeni turnir) nihče ni posvečal posebne pozornosti. Se posebej potem, ko je Agassi na Roland Garrosu odigral prvi finale na turnirjih Grand Siam in tudi v Flushing Meadovvu do finala igral odfiCen tenis. Toda v finalu ga je čakal Sampras, ki je v Cetrtfinalu'opravil z Lendlom (ki je Sam-
prasa kot partnerja med zimskim treningom v Connecticutu, kjer Lendl živi, naučil profesionalnega odnosa do tenisa) in v polfinalu nato še z McEnrojem, ki je še zadnjic v karieri resno poskušal osvojiti turnir Grand Siam. In Čeprav je Nick Bolletieri pred finalom razlagal, »da je pariški finalni poraz pozabljen in da je potihem vedel, da se mora prva velika zmaga zgoditi prav v New Yorku«, je bil Agassi prej živčen kot potrebno samozavesten in je doživel drugi finalni poraz na katerem izmed turnirjev za Grand Siam v isti sezoni. Poraz je delno ublažil le z zmago na prvem ATP- jevem svetovnem prvenstvu v Frankfurtu. Sampras je, miren kot ponavadi, deloval kot preizkušen šampion, Id ima za seboj ogromno težkih dvobojev na največjih turnirjih in ne kot mladenič, ki je nastopil šele na osmem turnirju za Grand Siam in se pred tem le dvakrat uvrstil v 4. krog. Čeprav so leta 1991, ko je Agassi v Parizu izgubil še tretji finale Grand Siam in ko je Sampras zmagal le v Frankfurtu, v moškem tenisu kraljevali predvsem Becker, Edberg, Courier, Stich in Lendl, se je rivalstvo že začelo.
Leta 1992 je Agassi dramatično zmagal v VVimbledonu (Bolletieri je zaCuda spet Čutil, da se mora velika zmaga zgoditi v Londonu) in v obeh medsebojnih srečanjih, v četrtfinalu Roland Garrosa in v finalu turnirja v Atlanti, premagal Samprasa, kijev New Yorku sicer prišel do finala, a nato zaradi dvojnih napak izgubil proti Edbergu. Toda Samprasov tenis je medtem postajal zares vrhunski in le vprašanje Časa je bilo, kdaj bo sodelovanje s Timom Gulliksonom prineslo nadpovprečne rezultate.
V sezoni '93 je Agassi zaradi poškodbe zapestja odigral le 13 turnirjev, osvojil San Francisco in Scottsdale in pretirano debel v Četrtfinalu VVimbledona izgubil proti Samprasu. Sampras je poleg VVimbledona osvojil še US Open in pet turnirjev ATP, bil polfinalist na Austrahan Open, četrtfinalist v Parizu in finalist v Frankfurtu ter 12. aprila prvič postal številka 1 na lestvici ATP. Bil je na poti, na kateri si je že od mladih nog želel biti. Bil je na poti med teniške nesmrtnike.
Ko je lansko leto Sampras zaCel v veličastnem, šampionskem slogu, v katerem je v prvi polovici leta zmagal na Au-stralian Opnu in v VVimbledonu in na turnirjih v Key Biscaneyu ( v finalu premagal Agassija), Indian VVellsu, Osaki (v polfinalu premagal Agassija), Tokiju in Rimu, se je zdelo, da je moški tenis postal njegov monopol. Po neštetih prelomljenih obljubah je namreč le redkokdo še verjel Agassiju, ki se je po operaciji zapestja resda vrnil z zmago v Scottsdalu in bil finalist v Key Biscaneyu, da želi pod vodstvom Brada Gilberta postati številka 1 na svetu. Po zmagi na US Opnu, po zmagah na Dunaju in v Parizu, kjer je petič v enajstih dvobojih premagal Samprasa, mu je bilo treba verjeti. Kljub porazu v polfinalu Frankfurta, spet proti Samprasu, je sezono, ki jo je začel na 24. mestu, končal na 2. mestu. Veliko rivalstvo se je začelo razvijati v spektakel, ki je že v uvodnih mesecih letošnje sezone postal vodilna športna zgodba na svetu. Dogajanje na Ford Australian Opnu '95 je bilo zaradi bolezni Samprasovega osebnega trenerja Tima Gulliksona, ki ji je sledil Petov čustveni zlom v brilijantnem Četrtfinalnem srečanju proti Courierju in
zaradi Agassijeve nove, piratske podobe ter prvega nastopa sploh v Melbournu, dramatično. V finalu je slavil Agassi, osvojil tretji turnir za Grand Siam v karieri (Sampras pet), v kateri mu tako kot Samprasu manjka le še pariški naslov, in napovedal trd boj za prvo mesto. V Indian VVellsu je bil v finalu spet boljši Sampras, toda prednost se je iz nedosegljivih 1037 točk zmanjšala na 372 točk. In to v obdobju, ko Sampras brani točke osvojene z zmagami v Key Biscaneyu, Osaki, Tokiju, Rimu in VVimbledonu, in v obdobju, ko »The Pirate« Agassi govori, »da je Sampras na mestu, na katerem si želi biti sam« in ko »Sweet Pete« Sampras odgovarja, »da je vsekakor rajši številka 1 kot številka 2 in da bo zaradi tega storil vse, dana 1. mestu tudi ostane«.
ATP- jev Fond za otroke
Na letošnjih februarskih turnirjih v Stuttgartu in Philadelphiji so najboljši igralci zaceli izvajati program, ki se uradno imenuje »ATP Tour Kids Fund« in s katerim naj bi k tenisu pritegnili še več mladih. V Stuttgartu so z intervjuji v živo samo za otroke in z igranjem mini - tenisa zaCeh Medvedjev, Bruguera in Berasa-tegui, v Philadelphiji pa sta bila najmlajšim na razpolago Sampras in Agassi.
»Zelo sem vesel, ker lahko sodelujem v programu za otroke,« je povedal Andrej Medvedjev, ki je tudi predsednik ATP- je-vega dobrodelnega sklada za leto 1995.
Andre Agassi še korak do prestola
»Igranje mini tenisa in odgovarjanje na otroška vprašanja mi je bilo v veliko zabavo,« je še povedal Medvedov. Mnenje Medvedjeva je delil tudi Agassi: »Odlično je, Ce lahko otroke za nekaj navdušimo, da postanejo del nečesa in da se ne začnejo ukvarjati z drogo in kriminalnimi dejanji.«
Sampras je vlogo prvega kapetana v tekmovanju v mini tenisu, imenovanem »ATP Tour Smash Tennis«, prevzel 18. in 19. marca med turnirjem v Key Bisca-neyu. Po svetu bodo med letošnjo sezono odigrali še 10 podobnih turnirjev za otroke.	Jaka Lucu
NOVICE
HOKEJ NA LEDU / AMERIŠKO-KANADSKA PROFESIONALNA LIGA NHL
V primerjavi z lansko sezono letos presenečenj ni manjkalo
Uresničuje se napoved strokovnjakov
NEW YORK (STA/AP) - Napoved strokovnjakov, da najboljši košarkar zadnjih let Michael Jordan za vrnitev v staro formo potrebuje le nekaj tekem, se uresničuje. Jordan je namreč na tekmi proti New Yorku dosegel kar 55 točk, kar je najboljši dosežek kateregakoli košarkarja v NBA letos.V svoji peti tekmi po vrnitvi je bil Jordan veličasten. Njegov met iz igre je bil 21:37, proste mete je metal 10:11, poleg tega pa je tudi odlično asistiral. Med drugim je bil podajalec pri odločilnem košu Billa VVenningtona, s katerim so si Bul-Isi zagotovili zmago s 113:111. Jordan je v svoji karijeri dosegel največ 69 točk.
Izidi torkovih tekermGolden State - New Jersey 127:113, Boston - Miami 126:115, New York - Chicago 111:113, Dallas - Mihvaukee 114:93, Housto - L.A. Lakers 96:106, Phoenbc - Utah 102:111, Portland -Atlanta 91:102, Sacramento - Orlando 117:106. Lestvice: vzhod - atlantska skupina:
LJUBLJANA - Letošnje okrnjeno tekmovanje za Stanleyev pokal v severnoameriški profesionalni hokejski ligi je v primerjavi z lanskim prineslo že kar nekaj preneCenj. V enakem obdobju lani (odigranih približno 30 tekem) so v vzhodni konferenci blesteli kasnejši prvaki New York Rangers, ki pa letos ne najdejo prave forme in so v svoji diviziji šele na Četrtem mestu. Se slabši je njihov položaj v seštevku konference, saj se bodo morali ob takšnem nadaljevanju krepko boriti za vstop v končnico. Hartford VVhalers, ki v NHL pomenijo sivo povprečje, imajo na primer ob enakem številu tekem (31) točko več od Rangersov. Prvovrstno presenečenje je moštvo Quebec Nordiques, ki se lani ni uvrstilo v konCnico, letos pa ima po 31 tekmah daleC najboljši rezultat v ligi: 22 zmag, 3 neodločene izide in samo šest porazov.
Na vrhu atlantske divizije je Philadelphia, ki je bila lani na koncu predzadnja, drugo mesto pa drži
VVashington. »Kapitalni« so v enakem obdobju lani za prvim mestom zaostajali za 17 toCk (letos za 7),
druga moštva, razen Rangersov, pa so približno enako uspešna kot lani.
V	severovzhodni diviziji je poleg Quebeca napredoval tudi Hartford, Pittsburgh in Boston igrata na ravni lanskega leta, prav tako Buffalo, moCno pa je na kakovosti izgubil Montreal (prvak v sezoni 1992/93), ki ga, kot kaže, letos ne bo v končnici.
V	zahodni konferenci je daleč najuspešnejše moštvo Detroita, ki se je lani v tem Času še pobiralo, ob zaključku rednega dela pa je v konferenci zasedlo prvo mesto. V centralni diviziji, kjer igra Detroit, je pre-
cej boljši tudi Chicago, ki je lani komaj ujel konCnico, povsem razočarali pa so lanski lovci na rekorde Toronto Maple Leafs in Dallas Starš, ki jim selitev iz Minnesote očitno ni pomagala. Obe moštvi sta v enakem obdobju lani v centralni diviziji zasedali prvi dve mesti.
V pacifiški diviziji Calgaiy nadaljuje lanske uspehe in je prepričljivo v vodstvu, odlično pa igrajo tudi hokejisti Edmontona in Los Angelesa, ki so lani na koncu sezone zasedah dno pacifiške divizije. Hokejisti Vancouverja v primerjavi z lanskim letom, ko so sicer
moCno zaostajali za Calgaryjem in imeh sedem točk prednosti pred tretjim San Josejem, igrajo le za spoznanje slabše. MoCno pa so razočarali »Racmani«, ki so na koncu svoje prve sezoni v NHL v pacifiški diviziji prehiteli tako Los Angeles kot Edmonton, oba nekdanja zmagovalca Stanleyevega pokala, letos pa so prepričljivo na zadnjem mestu.
Redni del prvenstva (letos 48 tekem - lani 84 tekem) se bo končal 3. maja, v konCnico pa se bo uvrstilo najboljših osem moštev iz vsake konference.
Jure Miklavc
Z	P
Orlando.	52	18
New York	• 44	24
Boston	27	42
Miami	27	43
Newjersey	27	43
Philadelphia	18	50
VVashington	18	50
Centralna skupina:
Indiana	44	25
Charlotte	42	26
Cleveland	38	30
Chicago	37	33
Atlanta	34	35
Mihvaukee	27	43
Detroit	25	44
Zahod - srednjezahodna skupina:
Lestvica
Vzhodna konferenca
Severovzhodna divizija									Centralna divizija							
Quebec Nordiques	(11.)	22	3	6	126:79	47	(31/76)		Detroit Red VVings	(1.)	20	2	7	110:64	42	(36/100)
Pittsburgh Penguins	(3.)	21	2	9	127:104	44	(39/101)		Chicago Blackhavvks	(6.)	19	2	9	117:72	40	(33/87)
Boston Bruins	(4.)	15	2	12	87:74	32	(35/97)		St. Louis Blues	(5.)	17	2	10	107:81	36	(37/91)
Hartford VVhalers	(13.)	13	4	14	81:86	30	(21/63)		Toronto Maple Leafs	(2.)	15	6	12	92:92	36	(45/98)
Buffalo Sabres	(6.)	12	5	12	69:71	29	(34/95)		Dallas Starš	(4.)	11	5	14	91:82	27	(3797)
Montreal Canadiens	(5.)	11	5	15	79:102	27	(32/96)		VVinnipeg Jets	(12.)	9	5	16	86:111	23	(29/57)
Ottavva Senators	(14.)	4	4	21	63:101	12	(17/37)		Pacifiška divizija							
Atlantska divizija									Calgarv Flames	(3.)	15	5	12	102:89	35	(41/97)
Philadelphia Flyers	(10.)	17	4	10	103:87	38	(37/80)		Edmonton Oilers	(H.)	12	3	16	89:108	27	(21/64)
VVashington Capitals	(7.)	12	7	12	77:73	31	(30/88)		Los Angeles Kings	(10.)	10	6	14	95:113	26	(24/66)
New Jersey Devils	(2.)	12	6	13	88:87	30	(38/106)		Vancouver Canucks	(7.)	9	8	13	87:100	26	(34/85)
New York Rangers	(1.)	13	3	15	81:82	29	(47/112)		San Jose Sharks	(8.)	11	2	16	71:101	24	(27/82)
Florida Panthers	(9.)	13	3	16	78:86	29	(29/83)		Anaheim Mightv Ducks (9.)		8	4	17	72:106	20	(26/71)
Tampa Bav Lightning	(12.)	12	2	16	79:86	26	(23/71)									
New York Islanders	(8.)	10	4	16	75:95	24	(27/84)		Legenda	(A)	B	C	D	E:F	G	(HA)
Zahodna konferenca
A= Uvrstitev v konferenci po koncu rednega dela; B=zmage; C=neodloCeni izidi; D- porazi; E-dosezeni zadetki; F=prejeti zadetki; H= število točk po približno 30 tekmah lani; I=steviIo točk na koncu lanske sezone.
Utah San Antonio Houston Denver Dallas Minnesota Pacifiška skupina: Phoenbc Seattle L.A. Lakers Portland Sacramento Golden State L.A. Clippers
52
49
41
33 30 19
49
48
43
36
34 22 14
19 18 28
36
37 50
20 20 25 32 35 47 57
%
74.3
64.7
39.1 38.6 38.6 26.5
26.5
63.8
61.8
55.9
52.9
49.3
38.6
36.2
73.2
73.1
59.4
47.8
44.8
27.5
71.0
70.6
63.2
52.9
49.3
31.9
19.7
New Zealand ne bo sodeloval na zadnjih polfinalnih dvobojih
SAN DIEGO (Reuter) - Ekipa New Zealanda, kijev letošnjem tekmovanju za America’s cup z dosegla že trideseto zmago, je napovedala, da se ne bo udeležila zadnjih treh dvobojev v polfinalu, ta Cas pa bo koristno uporabila za številne manjše izboljšave njihove jadrnice pred finalom. V razredu branilcev je Dennis Conner nastopil s popravljeno Starš & Stripes in premagal Americo Dl. Starš & Stripes so po nedeljski nesreči, ko je pri stiku kobilice in trupa začela puščati vodo, z dovoljenjem organizatorjev in pod nadzorstvom komisije opremili s staro kobilico, to pa ni po godu dekletom na Americi HI, ki so kmalu po Startu izobesile protestno zastavico in najavile priziv. Rezultati -izzivalci: New Zealand - Nippon 1:0 (+3.45). One Au-stralia - Tag Heuer 1:0 (+1.43); branilci: Starš & Stripes - America HI 1:0 (+1.31). Vrstni red - izzivalci: New Zealand 8, One Australia 5, Tag Heuer 3, Nippon 0; branilci: Y. America 6, Starš & Stripes 3, America HI 2.
ŠPORT
Četrtek, 30. marca 1995
NOGOMET / V ČETRTI KVALIFIKACIJSKI SKUPINI ZA EP ^6
Italija gladko odpravila Ukrajino Z Estonijo prva zmaga Slovenije
»Azzurri« so v Kijevu slavili brez velikega naprezanja z goloma Lombarda in Zole - Verdenikovi izbranci so trikrat zadeli mrežo estonskega vratarja
Ukrajina - Italija 0:2 (0:2)
STRELCI: Lombardo v 11., Zola v 37. minuti
UKRAJINA: KapuSin, LuZnij, Smatovalenko, Omin, Telesnenko, Orbu, Mizin, Kalitvincev, SevCenko, Leonenko, Ko-novalov (Talitajev v 60. min.).
IATLIJA: Peruzzi, Be-narrivo, Maldini, Albertini, Apolloni, Minotti, Lombardo (Conte v 73. min.), Di Matteo, Casiraghi (Ravanel-li v 60. min.), Zola, Berti.
SODNIK: Puhi (Madžarska)
KIJEV - »Zahtevna« naloga v Kijevu je torej opravljena: 37. Sacchijeva inačica Italije je uspela premagati nič več kot poštene ukrajinske žogobrcarje, ki so sicer pokazali zvrhano mero borbenosti in dva solidna igralca (Leonenka in
Konovalova), kar pa je bilo premalo, da bi lahko ogro-zili za spoznanje bolj prepričljivo Sacchijevo moštvo. Kakih posebnih pirotehničnih shem svetovnih podprvakov maloštevilni in premraženi gledalci sicer niso videli, vsaj začasno pa bodo kritike v Italiji utišane.
Italija je začela kar pole-tavno, vsekakor precej boljše, kot smo bili navajeni. Hkrati je imela tudi srečo, da je že v prvi resnejši akciji povedla. Albertini je lepo podal do Lombarda, vratar Kapušin pa njegovega močnega strela ni uspel zadržati. V valu navdušenja in predvsem ob trenutni zmedi v ukrajinskih vrstah so »azzurri« še nekaj minut pritiskali na nasprotnikova vrata in spet bili nevarni s strelom
NOVICE
Play-off odbojkarskega prvenstva: Gabeca ' zmagala v Ravenni
RAVENNA - Edino presenečenje prvih četrtfinalnih srečanj v končnici za naslov italijanskega odbojkarskega prvaka je pripravila gabeca, ki je v Ravenni s 3:1 premagala Edilcuoghi in ima tako priložnost, da si z zmago na domačem igrišču zagotovi nastop v polfinalu proti zmagovalcu dvoboja med Sisleyem in Cariparmo.
Na ostalih srečanjih presenečenj ni bilo in domače ekipe so povsod slavile brez izgubljenega seta.
Povratna srečanja bodo v soboto, morebitne tretje tekme pa v ponedeljek.
REZULTATI: Sisley Treviso - Cariparma Parma 3:0 (15:11, 15:10, 15:9), Edilcuoghi Ravenna -Gabeca Montichiari 1:3 (15:11, 9:15, 4:15, 7:15), Alpitour Cuneo - VVuber Schio 3:0 (15:6, 15:9, 15:10), Daytona Las Modena - Tally Milan 3:0 (15:9,15:13, 15:12).
Illycaffe danes v Pištoli
V	okviru nadaljevanja košarkarskega prvenstva v Al ligi se bo tržaški IIlycaffe nocoj v Pistoii pomeril z Madiganom. Srečanje za Tržačane nima posebnega pomena, saj so si obstanek v ligi že zagotovili, možnosti za play-off pa so tudi že splavale po vodi.
OSTALI PARI (drevi ob 20.30): Benetton - Co-merson, Birex - Teorematour, Metasystem - Fi-lodoro, Pfizer - Panapesca, Scavolini - Stefanel, Buckler - Cagiva (neposredni prenos po Tele +2).
Kazni deželne nogometne zveze
Na običajnem spisku kaznovanih nogometašev v amaterskih ligah je tudi tokrat nekaj nogometašev naših enajsteric. Zaradi izključitve Juven-tina ne bo mogla računati na Massima Pizzija, medtem ko bo v 1. AL zaradi četrtega opomina počival Paolo Tognetti (Zarja). V 2. AL je enaka kazen doletela Massima Vršeta (Gaja) in Lucia Spazzapana (Kras).
Nogomet: najmlajši
Bor Farco - Altura Muggesana 3:0 (0:0)
Strelci: Babudri, Hrovatin, Zotich BOR FARCO: Jaš Gregori, Gabrovec, Zornada, Berce, Batič, Primosi, Cernjava, Pahor, Zotich (Tul), Babudri, Giraldi (Hrovatin)
V	zaostali tekmi so borovci na razmočenem bazoviškem igrišču popolnoma nadigrali tekmece Alture Muggesane in v pravem zimskem vremenu in ledenem nalivu, ki jih je spremljal skozi vso tekmo, dosegli tri zadetke. Čeprav so borovci nastopili okrnjeni, se to na igrišču ni poznalo. Po prvem delu brez golov, je bil drugi del precej bolj zanimiv. Najprej se je Babudri lepo odkril in zadel v polno. Kmalu zatem je še Hrovatin podvojil, končni izid pa je postavil Zotich. Gostje so sicer poskušali na vse načine priti do častnega gola, toda Batič in ostali so bili nepremagljivi. (d.gr.)
z glavo Lombarda, ki ga je Kapušin odlično ubranil. Sicer pa so Italijani tokrat igrali neobičajno: žogo je namreč večinoma imel v posesti nasprotnik, glavno orožje še enkrat najboljšega Zole in tovarišev pa^o bili hitri in kar nekajkrat natančno izpeljani protinapadi. Domači so imeh edino priložnost z Orbujem, ki je po samostojnem prodoru streljal iz neposredne bližine, toda Peruzzi je rešil mrežo. Ko se je prvi polčas že nagibal h koncu je v splošno sivino posvetil še lep gol Zole, ki je sicer le izkoristil grobo napako Omina.
Drugi polčas je bil dolgočasen. V slačilnici so se Italijani seveda spomnili, da jih v nedeljo čakajo mnogo važnejši prvenstveni napori in se zato niso kdove kako naprezah, Ukrajina pa objektivno ni imela v rokah in nogah nobenega orožja, s katerim bi lahko spet postavila v dvom končni izid. Eno priložnost so resnici na ljubo Ukrajinci imelo, toda strel z glavo Telesnenka je šel za las mimo Peruzzijeve vratnice. Vstopa Ravanelhja in Conteja nista vnesla bistvenih sprememb, saj sta kvečjemu le pomaknila težišče enajsterice kak meter nazaj.
Arrigo Sacchi je bil s predstavo svojih varovancev kar zadovoljen: »Zaigrali smo kar dobro, nasprotnik je bil manj slab, kot so nekateri napovedovali po polomu, ki ga je doživel proti Hrvaški (4:0 op. ur.).« Glede kritik, ki so se na Sacchija vsule po tekmi z Estonijo je bil trener previden: »Ce bom tokrat raje prebiral časopise? Ne vem, kaj si o tej tekmi mi-
slijo drugi. Slišal sem, da je Hrvaška igrala neodločeno: za nas bi bilo bolje, da bi zmagala, tako bomo morah naše karte zaigrati samo v neposrednem spopadu.«
Slovenija - Estonija 3:0
(1:0)
STRELCI: Zahovič v 40., Gliha 52. in Kokol v 90. minuti.
SLOVENIJA: Boškovič, Galič, Englaro, Milanič, Jer-maniš (Skaper v 69. min.), Ceh, Novak, Zidan, Zahovič (Kokol v 66. min.), Florjančič, Gliha.
ESTONIJA: Poom, Ole-sk, Arbeiter, T. Kallaste, Olumec, Lindmaa, R. Kallaste, Linnumae, Kirs, Reim, Lepik.
Slovenska nogometna reprezentanca je končno dočakala prvo zmago v kvalifikacijah za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Zmaga je povsem zaslužena, a glede na potek dogodkov na igrišču izražena s prenizkim rezultatom, saj so bili Verdenikovi izbranci veliko boljši od Estoncev in če bi bili napadalci bolj spretni, bi se žoga lahko še večkrat znašla za hrbtom sicer solidnega vratarja gostov Pooma.
Kakih dva tisoč gledalcev, kolikor se jih je zbralo na štadionu v Ljudskem vrtu, je videlo povprečno nogometno predstavo, ki se je končala s tremi zadetki v estonski mreži.
Veliko terensko premoč je slovenska reprezentaca kronala z zadetkom v 40. minuti. Ceh je poslal globinsko žogo v 16-metrski prostor Estoncev, kjer je nanjo stekel Zahovič ter z natančnim in močnim strelom matiral vratarja Pooma.
Po odmoru so slovenski nogometaši še naprej prev-ladovah na igrišču, vendar so bili njihovi napadi jalovi vse do 53. minute, ko so premrzli gledalci dočakali drugi zadetek. Zahovič je pobegnil po desnem krilu in poslal natančen pred-ložek pred gostujočega vratarja, tam pa je s približno 6 metrov nanjo »naletekGliha in žogo dobesedno z glavo zabil v mrežo.
Ko so gledalci že zapuščali štadion, zadovoljni z zmago slovenskih nogometašev, je Kokol v zadnji minuti še tretjič zatresel mrežo Estonije.
Včerajšnji izidi in stanje v ostalih skupinah
SKUPINA 1
IZIDI: Izrael - Francija 0:0, Romunija - Poljska 2:1, Slovaška - Azerbajdžan 4:1.
VRSTNI RED: Romunija 11, Izrael 9, Francija 7, Slovaška 5, Poljska 4, Azeibajdžan 0.
SKUPINA 2
IZIDA: Ciper - Danska 1:1, Španija - Belgija 1:1 VRSTNI RED: Španija 13, Makedonija, Ciper, Danska in Belgija 5, Armenija 1.
SKUPINA 3
IZIDA: Madžarska - Švica 2:2, Turčija - Švedska 2:1. VRSTNI RED: Švica 10, Turčija 7, Švedska 6, Madžarska 2, Islandija 0.
SKUPINA 5
IZIDI: Luksemburg - Norveška 0:2, Nizozemska - Malta 4:0, Češka - Belorusija 4:2.
VRSTNI RED: Norveška 13, Nizozemska 11, Češka 8, Belorusija 3, Luksemburg 3, Malta 1
SKUPINA 6
IZIDA: Avstrija - Latvija 5:0, Irska - Severna Irska 1:1 VRSTNI RED: Portugalska 12, Irska 10, Severna Irska 7, Avstrija 6, Latvija 3, Lichtenstein 0.
SKUPINA 7
IZIDI: Bolgarija - Walles 3:1, Gruzija - Nemčija 0:2, Albanija - Moldavija 3:0.
VRSTNI RED: Bolgarija in Nemčija 12, Gruzija 6, Moldavija 6, Walles in Albanija 3.
SKUPINA 8
IZIDA: San Marino - Finska 0:2, Rusija - Škotska 0:0 VRSTNI RED: Grčija 12, Finska 9, Škotska 8, Rusija 5, San Marino 0, Ferski otoki 0.
H NOGOMET / EP »UNDER 21« h
Hladna ukrajinska prha za Maldinijeve izbrance
Trenutno stanje v 4. skupini				
VČERAJŠNJI IZIDI Ukrajina - Italija				0:2
Slovenija - Estonija				3:0
Litva - Hrvaška				0:0
LESTVICA Hrvaška	5	4	1	0	10:1	13
Italija	5	3	1	1	10:4	10
Litva	4	2	1	1	4:3	7
Slovenija	4	1	2	1	5:3	5
Ukrajina	5	1	1	3	3:8	4
Estonija	5	0	0	5	1:14	0
PRIHODNJE KOLO (26. 4.1995): Hrvaška - Slovenija,				
Estonija - Ukrajina, Litva - Italija				
Ukrajina - Italija 2:1
(1:0)
Strelci: v 17. min. Mihajlenko, v 56. Rebrov, v 84. minuti Galante UKRAJINA: Koovkjo-ski, Pjatenko, Parfonov, Vačuk, Mihajlenko, Krolkovec, Kosovski, Pouškovca (od 70. min. Dmitroulin), Rebrov, Proudious, Moroz
ITALIJA: Doardo, Can-navaro (od 52. min. Pa-van), Falcone, Ametrano, Galante, Fresi, Del Piero, Tacchinardi, Vieri (od 61. min. Binotto), Brambilla, Inzaghi
Sodnik: Bikas (Grčija) Maldinijevi varovanci so v hladnem Kijevu
doživeli prvi poraz v 4. kvalifikacijski skupini in si precej zakomplicirali položaj v boju za uvrstitev v četrtfinale, kamor se uvrsti le prvoplasirana ekipa.
»Azzurri« so včeraj sicer imeh več od igre, toda Ukrajinci so bili veliko bolj konkretni in so poleg dveh zadetkov imeli še nekaj priložnosti za gol, tako da je njihova zmaga povsem zaslužena.
OSTALI IZID: Litva -Hrvaška 0:1.
VRSTNI RED: Ukrajina in Hrvaška 12, Italija 10, Slovenija 7, Litva in Estonija 0. (Slovenija in Litva imata tekmo manj)
GIMNASTIKA / V KULTURNEM DOMU V GORICI NASTOPILO 70 MLADIH TELOVADCEV IN TELOVADK
»Turnir prijateljstva« v organizaciji SZ Dom popolnoma uspel
V petek, 24.3.1995 je bil v telovadnici Kulturnega doma v Gorici že tradicionalni »Turnir prijateljstva«, trinajsti zapored, ki ga sekcija SG SRG SZ Dom priredi vsako pomlad.
Domova sekcija je letos povabila Gimnastični center iz Nove Gorice, OS M. Štrukelj iz Nove Gorice, SD Konto-vel ter OK Val iz Stan-dreža. V zadnjih dneh pa so se pridružila še tri društva z onstran meje: TVD Partizan Renče in TVD Partizan Nova Gorica, ter gimnastični krožek OS Solkan.
Tekmovalcev je bilo kar 70 - od najmlajših petletnih cicibanov do 13-letnih starejših pionirjev oz. pionirk - turnirju pa je sledilo okrog
120 staršev, prijateljev ter »radovednežev«.
V	kategoriji starejši pionirji je med 12 tekmovalci prvo mesto zasedel Igor Kozorog (71, 40 točk), drugi je bil Alen Figelj (70, 77), tretji pa Dejan Jakin (69, 10; vsi Gimn. center N. Gorica).
V	kategoriji starejših pionirk je zmagala Danjela Batagel (66, 85 točk), druga je bila Kristina Kovačič (56, 15), tretja pa Martina Munih (51, 90), vse tri pa so pripadnice gimn. krožka os.š. Solkan.
V	kategoriji mlajših pionirjev (28 nastopajočih) je bil najboljši Svit Trkman (62, 34) pred Mihom Bezeljakom - oba Gimn. center N. Gorica (60, 35), tretje mesto pa je osvojil Crt Gorjan -
Telovadci ŠZ dom s trenerjema Markom Batističem in Dušanom Furlanom
TVD Partizan Renče (58, 78).
V kategoriji mlajših pionirk je bila prva Jana Plesničar - OK Val Standrež (64, 97 točk), druga Eva Del Fabbro -OK Val (60, 24), tretja pa Damjana Damjano-
vič - OS Solkan (59, 14) - na 12 tekmovalcev.
V kategoriji ciciba-ni/ke (15 nastopajočih) je prvo mesto zasedel Matej Pertot (44, 38 točk), drugo mesto Andrej Matežič (42, 12), tretje Bor Miška (42,
09) - vsi Gimn. center N. Gorica.
Naslednje ter zadnje srečanje za letošnjo sezono je predvideno za petek, 19. maja 1995 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici.
Damijana Ceščut
ŠPORT
Četrtek, 30. marca 1995
r KOŠARKA / ZAOSTALA TEKMA D LIGE
KOŠARKA / DEŽELNA FAZA ZA MLADINCE n
MLADINSKE IGRE / POKRAJINSKI NASLOV V KROSU
Peterka Santosa in sodnika »razbila« Cieibono
Moža v sivem domačinom dopuščala zelo trdo igro
Santos - Gabona Mingot 96:66 (37:38)
CIOBONA: Persi 18 (5:7 za 2, 2:2 za 3, 2:6 pm), Giacomini (0:2, -, -), Jogan 11 (4:6, 0:1, 3:4), A. Zuppin 6 (3:5, 0:1, 0:2), Battilana 4 (1:2,	2:3), TomsiC 23 (1:4,
6:12, 3:3), Furlan 2 (1:5, -, -), KrižmančiC (0:3,	0:2),
Iv. Bajc 2 (1:3, -, -); trener Kovačič.
Met za 2točki: 16:37; met za 3 točke: 8:16; skupno: 23:53; PM:10:20; SON: 30; PON: Persi (37); 3T: Tomšič 6, Persi 2.
Sodnika: Cozzolinoi in Germani iz Trsta.
V zaostalem srečanju košarkarske D lige je Cicibona Mingot visoko izgubila s Santosom in tako zamudila priložnost, da na vrhu lestvice dohiti Ardito. Toda povedati je treba, da je končni rezultat varljiv in predvsem posledica skrajno popustljivega sojenja obeh sodnikov, ki sta domačinom dopuščala skoraj vse, Cicibo-ni pa precej manj. Poraz je sicer zaslužen, toda v normalnih okoliščinah bi bil precej nižji. Povejmo še, da se je treba predvsem trdnim živcem igralcev zahvahti, da se srečgnje ni sprevrglo v pretep.
Glede same kronike je treba povedati, da je Cicibona v prvem delu zaigrala zelo dobro v napadu (Tomšič 5 trojk) in tudi v glavnem ves čas vodila (25:22 v 15. in 38:32 v 19. minuti). Toda z izredno trdo in včasih tudi umazano igro (Andrej Zuppin je z razbito arkado v drugem polčasu končal v bolnišnici) je Santos povsem spremenil potek srečanja in na koncu visoko slavil. (VJ)
Jadran brez težav naprej
Jodranovci visoko premagoli Codroipese - V finalu še Servolana
Jadran TKB - Codroipese
Q?‘RA (4.7-3R')
JADRAN TKB: Danieli, Koren 4 (2:4 za 2, 0:0 za 3, 0:0 pm). Emili 8 (4:6, -, -), Gobbo 4 (2:5, -, -), Samec 23 (11:21, 0:1, 1:2), Kafol, Pro (-, 0:1, -), Grbec 21 (5:10, 3:7, 2:4), Klabjan 12 (5:13, 0:1, 2:4), Križman 20 (10:14, -, 0:1), trener Vatovec.
PM:5:11; SON: 20; PON: Samec (34)
Jadranovi mladinci so dosegli še drugo visoko zmago (včeraj nam jo je zagodel tiskarski škrat in pri rezultatu tekme z Birexom pri Jadranu zapisal kar 30 točk premalo) in se brez večjih težav skupaj s Servolano Latte Carsom vrstili na zaključni turnir najboljše četverice, ki se bo naslednji konec tedna potegovala za naslov deželnega mladinskega prvaka v košarki.
Srečanje s Codroipesejem je bilo precej lažje, kot so v Jadra-
novem tabora pričakovali pred srečanjem. Razen prvih dveh minut, ko sta se ekipi še otipavali, je bila premoč plavih tako očitna, da rezultat ni bil niti za trenutek več vprašljiv. Ze sredi prvega dela so si jadranovci priigrali dvajset točk naskoka, ki so jih nato zaradi premajhne zbranosti polovico zapravili do konca prvega dela.
Toda začetek drugega polčasa je pokopal vse upe Codroi-peseja. Z res dobro igro so jadranovci že v petih minutah nadaljevanja povedli s 30 točkami razlike, nato pa prednost do konca tekme povečali na skoraj Štirideset točk.
Za dobro igro zaslužijo pohvalo vsi igralci, posebej pa Samec, ki je imel kar 23 skokov (od tega 14 v napadu) in 10 blokad in pa Križman, ki se je izkazal predvsem z dobrim metom. (Kaf)
Goriški dijak Nikolaj Pintar premagal vso konkurenco, toda ostaja zvest odbojki
Šestnajstletni dijak slovenskega odseka Sole ITI v Gorici jNikolaj Pintar je v športnih krogih bolj poznan kot odbojkar, saj kot član 01ympia letos z uspehom podaja v združeni mladinski četrtoligaski ekipi Espego, lani poleti pa je bil tudi v deželni kadetski reprezentanci.
Pred kratkim pa se je Pintar uspešno preizkusil tudi v krosu in odkril v sebi neslutene tekaške sposobnosti. Postal je namreč pokrajinski šolski prvak v krosu, kmalu zatem pa je za društvo Atletica Gori-zia nastopil tudi na deželnem tekmovanju federacije FIDAL v parku na Sanci v Pevmi .in dosegel deveto mesto med posamezniki in tretje v ekipni konkurenci (v svoji ekipi je bil najboljši, član ekipe pa je bil tudi njegov sošolec Matej Leopoli).
Naj\'eč zaslug za Pintarjev podvig ima vsekakor njegov profesor telesne vzgoje Andrea Massi, ki je v njem upravičeno spoznal sposobnega tekača in ga usmeril v to dejavnost.
Nikolaj nam je vsekakor zaupal, da bo kljub spodbudnim rezultatom ostal zvest odbojki, tudi zato, ker je vzdušje v združeni ekipi res odlično, (ak)
r PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Met na Krim
Naj bi bil prvi spomladanski Met v priredbi SPDT, vendar zapoznela zima še vedno straši in kaže svoje ostre zobe, zato si bodo morali udeleženci po vsej verjetnosti omisliti topla oblačila, gojzarje in gamaše in, zakaj ne, steklenko močne pijače za vzpon na ta 1107 metrov visok vrh nad ljubljanskim Barjem. Napovedi res niso najbolj rožnate, a pravi planinci se tega se strašijo in se bodo prav gotovo polnoštevilno
ga izleta. Na iljali pobrateni planinci društva Integral iz Ljubljane, ki pravijo, da bo na vrh Krima hoje za približno dve uri. Planinci iz Trsta in Ljubljane se bodo sreča-li v nedeljo ob 9. uri pri Gorjanu v Brezovici, se od tam odpeljah v Podpeč in na Rakitno, odkoder se bodo potem podah na vrh Krima, na goro na katero je bil do nedavnega dostop prepovedan zaradi obstoječih vojaških objektov. Danes je vzpon prost in obeta se zanimiv Met, saj je z vrha Krima lep razgled, seveda če bo vreme to omogočilo.
Zbirališče udeležencev izleta na Krim je v nedeljo, 2. aprila ob 7. uri pri restavraciji Danev na Opčinah. Met vodi Lojze Abram. Z avtomo-bili se bodo udeleženci peljali do Brezovice po stari cesti mimo Logatca in Vrhnike.
Po občnem zboru SPDT
Na izredno dobro obiskanem 41. občnem zbora SPDT izvoljeni odborniki so se sestah na prvi seji in določili posamezne funkcije. Za predsednika je bil ponovno potrjen Lojze Abram, za podpredsednico Mannka Pertot, za tajnico pa Vojka Pertot. Posamezne odseke pa bodo vodih: mladinskega Maksi Kralj, smučarskega Valentina Fachin, alpinističnega Erik Švab in jamarskega Stojan Sancin.
Prisotni na seji so izrazih tudi zadovoljstvo ob podelitvi priznanj Planinske zveze Slovenije nekaterim članom odbora in čestitali Marinki Pertot za prejeto zlato častno značko, ter Robertu Devetaku, Aleksiju Civardiju in Stojanu Sancinu, ki so dobih srebrne častne značke.
v uradnih urah od ponedeljka do 3. aprila dalje. Tam dobe tudi vsa potrebna pojasnila, ki jih dajejo tudi posamezni odborniki društva.
Zanimivosti Afrike
SPDT nadaljuje s prirejanjem niza predavanj s planinsko in naravoznanstveno tematiko. V četrtek, 6. aprila se bo v Gregorčičevi dvorani predstavila profesorica Erika Kosita z bogato vrsto izbranih diapozitivov, s katerimi bo prikaza-
Privlačno in zanimivo predavanje, kot vsa do-
Nezgodno zavarovanje za člane SPDT
Gasi so se spremenili in v vsakdanjem prenapetem toku življenja je nevarnost nezgod vedno večja. Iz predvidnosti je SPDT sklenilo zavarovati svoje člane, ki se običajno udeležujejo društvenih Metov v hribe, ah se posamezno podajajo na razne vzpone v visoke gore. Gre predvsem za prvo pomoč in kritje stroškov
bolnico.
V ta namen je SPDT z zavarovalnico Assi-moco sklenilo dogovor prod nezgodam v hribih po vsej Evropi. Zavarovanje pod zelo ugodnimi pogoji velja tudi v primeru nezgode doma in v službi in predvideva maksimalni vsoti 75 milijonov v primera smrti, 75 milijonov v primeru invalidnosti in 3 milijone za bolniške strokse in sicer prod plačilu 35.000 lir leme premije.
Na petkovem obenem zbora prisotni člani so se suvereno odločih, da uvede SPDT fakultativno zavarovanje svojih članov, kar pomeni, da je vsak član prost, da se zavaruje ah ne. Pri tem mora poravnati članarino in doplačati Se 35.000 lir za zavarovanje, s katerim je krit za leto dni. Vsi tisti člani, ki bi se radi zavarovali proti nezgodam, morajo plačati zavarovalnino in članarino najkasneje do 20. aprila. To lahko store tudi v uradih ZSSDI v ul. sv. Frančiška 20
i tiste planince, ki jih zanimajo daljne afriške dežele, tamkajšnja divja narava, človeška prisotno in predvsem izrazito gorovje.
Met za osnovnošolsko mladino
Mladinski odsek SPDT pripravlja v sodelovanju s Športno šolo Met za slovenske mestne in okohške Solarje, ki bo v nedeljo, 9. aprila. Vodiči bodo mlade izletnike popeljati od Sv. Ivana do Bazovice čez Draščo in med potjo prire-dili poligon.
Najmlajši Metniki se bodo zbrali ob 9. uri pri Sv. Ivanju na trgu pred cerkvijo in se napotiti po utici Docce do svetoivanske stare cerkvice, od tam pa po utici D. Chiesa na DraSco in Glo-bojner. Na poti se bodo ustavili na travniku in izvedli podgon, predviden pa je, če bo možno, tudi postanek na kmetiji Lenarta Vidalija za ogled hlevov, krav in pridelovanja sira. Met se bo zaključil v Bazovici pred vaškim spomenikom ob 17. uri, kjer bodo starši prevzeti svoje malčke.
Spominski pohod Mirka Škabarja
Smučarski klub »Devin« pripravlja za nedeljo, 9. aprila, tradicionalni pohod od Praprota do Repna v spomin priljubljenega, prerano umrlega odbornika Mirka Škabarja. Spominskega pohoda, ki je letos že deveti po vrsti, se udeležuje veliko število planincev s tostran in onstran meje in predstavlja izredno priložnost za stike med planinci. SPDT vabi svoje člane, da se pohoda polnoštevilno udeleže.
Snežnik in Porezen
Več tisoč planincev in pohodnikov se je prejšnjo soboto in nedeljo udeležilo spominskih zimskih vzponov na Snežnik in Porezen, ki sta bila sočasno zaradi tehničnih težav Bistriških planincev, ki bili primorani za dva tedna prenesti prireditev.
Lepo, sončno vreme je osrečilo planince, ki so se v soboto podati na Snežnik, tiste, ki so se v nedeljo potrudili na to notranjsko goro in na Porezen pa sta na obeh vrhovih sprejela mrzel veter oziroma zoprna megla, ki sta prikrajšala udeležence za večje planinske užitke.
Obeh pohodov se je udeležilo večje število tržaških planincev. Na Porezen se je povzpela tudi skupina osmih mladincev SPDT. Nekateri člani SPDT pa so biti bodisi na Snežniku, kot na Poreznu, deležni priznanj. Dobili so spominske značke za večkratno prisotnost na omenjenih vzponih.
draštvp lani organiziralo himalajsko odpravo na Anapurno 4, katere se je udeležil tudi predstavnik SDPT Ivo Buda. Občni zbor koprskih planincev bo v mati gledališki dvorani v Verdijevi utici v Kopra z začetkom ob 18. uri.
Reski planinci za zaštito okolja
Planinsko društvo »Platak« iz Reke, s katerim SPDT vzdržuje prijateljske stike, in komisija za zaščito prirode Hrvaške planinske zveze prirejata v okviru evropskega leta za zaščito narave, shod planincev in ekologov, ki bo na Reki v petek, 7. aprila. Tema srečanja je zaščita prirode Istre, Kvarnera in Reke v »Letu kraške planike«. Aktualna in pereča tema, ki je dala povod tudi za promocijo priročnika, o katerem bo govor na napovedanem srečanju. Zadevna poročila bodo podale priznane osebnosti na področju planinstva in varstva narave. (L. A.)
Peter Skoberne predstavil
naravne zanimivosti Slovenije
Na povabilo Slovenskega planinskega društva v Gorici in v dogovora z ravnateljstvom, je v ponedeljek na osnovni šoti v Pevmi in na Livadi predaval dr. Peter Skoberne iz Ljubljane, odličen poznavalec flore in favne v Sloveniji ter naravnih znamenitosti, sicer pa zaposlen na republiškem zavodu za varstvo narave. Učencem je prikazal zanimivosti iz rastlinskega, živalskega in neživega sveta, ki jih premore tako majhna dežela kakor je Slovenija. Predvajanja diapozitivov v Pevmi so se udeležiti tudi učenci šte-verjanske osnovne Sole, na Livado pa so se pripeljali učenci šole iz Standreža, tako, da je bilo pravzaprav že kar na tesnem s prostorom, saj se je zbralo nad sto otrok in učiteljev. V ponedeljek, 3. aprila, bo dr. Skoberne predaval na šolah doberdobskega didaktičnega ravnateljst-
MetnaGlobočak
Ze je kazalo, da se je zima vendarle poslovila, a smo te dni doživeti neljubo presenečenje, celo sneg. Vreme naj bi se sicer v kratkem izboljšalo in takrat bo res čas prvih izletov v naravo. SPD Gorica prireja prihodnjo nedeljo - veliko je sicer odvisno od vremena - Met na Glo-bočak, med Kambreškim in Srednjim, nad Soško dolino. Met je primeren za vse. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče na Travniku, odhod ob 8. uri. Vodil bo Mirko Radinja.
Značka ob 50-letnici
obnovitve SPD Gorica
Petdesetletnico obnovitve dejavnosti bodo člani goriskega SPD obeležili tudi z izdajo pri-ložnostne značke. Značka bo precej podobna tisti, ki jo je pred sto leti izdalo osrednje SPD. Predvidoma bo nared že za tradicionalno srečanje zamejskih planinskih društev v Stma-vra, 11. junija.
Sedež SPDG v ulici Malta je odprt ob sredah in četrtkih
Društveni sedež SPD Gorica ( v utici Malta 2) je odprt ob sredah od 11. do 12. ure in ob če-trtltih od 19. do 20. ure. Ob izrednih priložnostih pa urejajo dežurstvo tudi ob dragih dnevih. Sporočilo je namenjeno predvsem tistim članom, ki menijo, da je treba članarino poravnati v vročih julijskih ali avgustovskih dneh, tik pred odhodom na Met v gore. Na društvu dobite tudi knjižice Poti prijateljstva, Slovenske planinske poti in razne druge publikacije.
NOVICE
1. moška košarkarska divizija
La Talpa - Prosek 62:74 (28:32)
PROSEK: Zaccaria 4, A. Pertot 5 (2:2), Gregori 7 (3:4), Rupel 6 (2:4), Verša 6 (0:1), Cingerla, Sterni 19 (1:2), Grilanc 21, A. Emili 6, Piras; trener Nabergoj-
3T: Sterni 2, A. Pertot in Grilanc 1; PM: 8:13 Z zasluženo zmago nad la Talpo se je proseška peterka spet povzpela na prvo mesto na lestvici. Tekma je bila izenačena vse do 15. minute, ko so naši s hitrimi protinapadi presenetili nasprotnikovo obrambo in z delnim rezultatom 10:0 odločno povedli 30:18. Žal pa niso uspeli obdržati te prednosti do konca polčasa. V nadaljevanju so gostitelji takoj povedli in obdržali prednost petih točk do 28. minute. Z dobro mož moža obrambo pa so plavi kaj kmalu nadoknaditi zaostanek ter prednost iz minute v minuto večali ter zasluženo zmagali. Tudi tokrat sta se izkazala kot strelca Grilanc in Sterni, treba pa je pohvaliti celotno ekipo, predvsem zaradi dobre obrambe v drugem polčasu. Kot zanimivost naj omenimo, da se je tekma pričela z enourno zamudo, ker je sodnik pozabil, da je začela veljati poletna ura. (M.R.)
Propaganda
Ricreatori - Bor B 27:54 (13:20)
BOR: Mirčeta 8 (0:4), Pison (0:4), Kodrič 9 (1:6), Miloševič 5 (1:2), Ihemru 1 (1:2), Derganc 8, Pitacco 2 (0:2), Kemperle 4 (0:1), Družina 4, Floridan 9 (1:4), Sunerga 4; trener Canciani prosti meti 4:25
Borova B ekipa je povratni del prvenstva propagande pričela z gladko zmago v gosteh proti šibki ekipi Ricreatorija. Naši so začeti precej slabo in se vse do zadnje četrtine niso mogli odlepiti od nasprotnikov. V zadnjem delu pa so se vendarle prebudili in domov odnesli zaslužen par točk. (Niko Stokelj)
Mladinske igre: »Trinko« tretji v nogometu
Nogometaši Srednje šole Ivana Trinka iz Gorice so na pokrajinskem tekmovanju mladinskih iger osvojili tretje mesto in izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Najprej so morali priznati premoč Sole »Loc-chi« z 0:2, nato so z minimalnim izidom 0:1 izgubili s polo »Della Torre« in na koncu z 0:3 s šolo »Pascoti«.
Prvo mesto je osvojila šola »Pascoli iz Krmina, ki se je skupaj s šolo Della Torre iz Gradišča uvrstila v medpokrajinski del.
Postava Trinka: Gergolet, Cevdek, Cotič, R. Tomšič, S. Tomšič, Lavrenčič, D. Tomšič, Golob, Orel, Fer-letič, Pintar, Cemic, Assi.
Obvestila
SK BRDINA
sporoča, da vpisuje za smučanje v Franciji do 10. aprila na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure ali na tel. St. 224205 (Neno).
SK BRDINA
vabi vse člane, tekmovalce in simpatizerje na društveno nagrajevanje, ki bo 8. aprila v Domu Brdina na Opčinah ob 20. uri.
26
Četrtek, 30. marca 1995
ZA RAZVEDRILO
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4.: S svojim negodovanjem boste marsikomu zagrenili dan. Ampak nikar ne skrbite; kar lepo se odstite, drugim pa omogočite, da se soočijo s svojo preobčutljivostjo na besede.
BIK 21,4. - 20. 5.: Spet vas bo popadel hudič. V kritičnem trenutku boste zgubili samonadzor ter se začeli obnašati kot brezglava kura. Ustavila vas bo sotrpinova topla beseda razumevunja.
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Čeprav se ne morete pritoževati nad stanjem v vaši denarnici, boste ve-dnarle tarnali nad revščino. Namesto z bogatejšimi se primerjajte z revnejšimi, pa bo bolje.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Zavedate se, da je delo, la ga opravljate, daleč pod ravnijo vaših sposobnosti, zato se boste odločili za spremembo delovnega mesta. Nekje vas Ze nestrpno čakajo.
LEV 23.7. - 23.8.: Pograbila vas bo delovna mrzlica, zato boste en, dva, tri nadoknadili zamujeno ter si priskrbeti Se nekaj zaloge. Jutri pa se le obrzdajte, sicer boste brzeti še čez vikend.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Na lepem se vam bo življenje zdelo nekaj zelo dragocenega - preveč dragocenega, da bi ga še naprej prepuščali naključjem ter ravnati z njim kot svinja z mehom.
7EH1NICA 23.9. - 22.10.: V prvi vrsti se boste osredotočali na delo, v drugi na denar, v tretji pa na svoje želje, M naj bi jih z njim uiesničE. Od daleč zadaj pa se bo začelo oglašati zdravje.
ŠKORPIJON 23.10. - 22. 11.: V hlepenju po potrditvi si boste postavili nekaj novih idealov ter jih začeti z vso vnemo uresničevati. Naj vam jih uspe zgolj toliko, da se vam odprejo oči.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Kljub pomladni utrujenosti boste vendarle zelo dobro razpoloženi. VaS nemiren srček bo toplo vibriral v pričakovanju srečanja, ki naj bi mu sledil vroč posteljni ples.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: V želji po novi, prijetnejši življenjski melodiji boste begali od stvari do ljudi ter jih napeljevati na ples. Ne boste brcniti mimo, boste pa zagotovo zgrešiti rimo.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Uspelo se vam bo zbližati s partnerjem, izključno zato, ker se vam bo poprej uspelo zbližati s seboj. Dol torej z oklepom lažnega ponosa, ljubezen najlepša je bosa.
RIBI 20.2. - 20.3.: Povlekli boste potezo, ki je ne boste ravno domistiti, vendar se bo nazadnje pokazalo, da ste zadeti v črno. Ne prisvajajte si uspeha, kadar so vam vetrovi naklonjeni.
KRIŽANKA
Katera pot je prava?
Vodoravno:
1. začetnici ameriškega košarkarja Maloneja, 3. geslo na začetku knjige ali poglavja, 7. plitko slano jezero v Osrednji Aziji, 9. pokrajina v Vietnamu, 10. sled, ki jo zapusti kolo vozila, 12. nravoslovje, 13. ime ameriške filmske igralke Basinger, 14. blago, 15. ime danske filmske igralke Nielsen, 16. nekdanji finski atlet (Paavo), 18. vrsta kune, 21. kitajsko ime glavnega mesta Tibeta, 24. mesto v belgijski pokrajini Hai-naut, flamski Bergen, 26. grški mitološki sodnik v podzemlju, 27. osmrtnica, 28. majhen obrok hrane,
30.	rt na Portugalskem, najzahodnejši konec Evrope,
31.	sibirski veletok, 32. kanaanska boginja ljubezni, 33. kemijski znak za tantal.
Navpično:
1. lepotna rastlina posodovka, kodieum, 2. mondeno letovišče v Kaliforniji, 3. angleški otok v Irskem morju, 4. okrasni kamen, kalcedon s Črnimi in belimi ali rdečimi in belimi plastmi, 5. rimski zgodovinopisec (Publij Kornelij), 6. opoj, 7. angleška površinska mera, acre of land, 8. apoteka, 11. nacistična vojaška formacija, 15. mednarodni naziv za letalsko pošto, 17. kemijski znak za molibden, 19. steznik, 20. priprava za sprejemanje in oddajanje elektromagnetnih valov, 21. gobavost, 22. ime ameriškega skladatelja Coplanda, 23. risarski ali slikarski osnutek, 25. sekanje, 27. kemijski znak za prazeodim, 29. ozek prehod, morska ožina.
	1	2			3	4	5	6
7			8		9			
10				11				
12					•	13		
14				•	15			
	16			17				
			18			19	20	
21	22	23		•	24			25
26			e	27				
28			29					
30					31			
32						33		
ej, ‘reuV ‘eua^ ‘E3oy ‘^aziiSud ‘ajiud ‘siiop\[ ‘Eseg ‘B3[iou ‘irainN ‘bisv ‘uqoi ‘mi>i ‘B^pa ‘Eoiusajo>[ ‘ureuv ‘ibjv ‘oroui ‘ud[ :ouABJopOy\
A3JJS3H
ŠAH
a b e d e f g h
Problem -mat v treh potezah /Dr.S.VVolf -Zagreb 1935
Tokrat morata bela lovca obračunati z osamljenim belim kraljem, saj se bela kmeta ne moreta pravočasno spremeniti v močnejši figuri. Mat v treh potezah pa Caka Črnega kralja kar sredi Šahovnice. Poizkusite, saj je kar zabavno!
Rešitev naloge
Ze prva poteza belega l.Lh8! napoveduje enostaven primer indijskega problema. Crni je prisiljen s potezo l...d6 patirati svojega kralja, zato je beli prisiljen, da s kraljem 2.Kg7 zapre Črno lovsko diagonalo in omogoči črnemu 2...Ke5. No sedaj pa beli z odkritim Sabom 3.Kg6 matira črnega kralja!
Silvo Kovač
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
226	HRIB PRI ŠMARTNEM OB PAKI	UMETN. SLOG	GRŠKA ČRKA	ČETRTI RIMSKI KRALJ	PORTUG. PESNIK (FRANCISCO)	SKLADATEU ARNIČ	TAJNA RUSKA POLICIJA	DESNI PRITOK MOZELE	LUC MENASE	SATURNOVA ZENA	IMPRESIJA	ODKRITEU DALTONIZMA	GLAVNI STEVNIK	AVTOR: LUKA PIBER	HITER NAČIN SMUČANJA	SOLI MLEČNE KISLINE	ARGON	VICTOR (KRAJŠE)	BIBLU. OČAK	ESTON. ESTRAD. PEVEC (GEORGIJI	IGRALKA BONISEGNA	PRITOK KASPU. MORJA
VEDAO VOJAŠKI OBRAMBI														SVEČANA PRIREDITEV								
AMER. JAZZ GLASBENIK					•									FR. FIZIK IEDMEI RUSKI BALETNIK								
JANEZ DROZG			JASNA NAREČJE						KAMBOS. POLITIK (N0R0D0M)								VLADAR. NASLOV					
TELOVADNA PRVINA				VRVAR					KRASOTA	KOSITER			POUDAREK				ANGL. PISATELJICA (LEE)	OPOLDANSKI POČITEK	EDVARD	NEON NOVINEC		
				SL PESNICA (MAJDA)									GR. MIT. LOVEC									
MOČEN, REZEK GLAS					NOVINARKA MOJCA MURKO	JUNAK IZ MAHABHAR. ODDELEK JURE				KOVANJE	BENEŠKI POGLAVAR				SL. HARMONIKAR (SLAVKO) POHOTNEZ							
DOPOLNILNI PREDLOG ZAKONA								ETBIN KRISTAN ANGL. 2. IME			ARISTID BENEŠKO KOPALIŠČE											CEBEUI SAMEC
STARA BOJNA LADJA NA VESLA							FR. PESNIK GR. MIT. SODNIK												PRITOK DONAVE V ROMUNUI			
DEL VOZA				RAZČLEN- JENOST												NEŽA SIMIČ			DUHOVNIK			
				LUTECU												HELU						
OSEBA, KI SE PRITOŽUJE										VITEZ IZ MANCE									PESNIK ŠORLI			
MOŠKO IME						NOVOZE- LANDSKA PAPIGA				OSEBNI ZAIMEK			FLAVTISTKA GRAFENAUER						ZMIKAVT			
ZANIMIVOSTI - BRANJE
Četrtek, 30. marca 1995
27
X
SLOVENSKA DEDIŠČINA
FILIPINI
Grad Lebek pri Vačah je podrt že dvesto let
V Valvasorjevem času je bil še mogočna utrdba
Terasasta riževa polja bodo izginila
Vse manj je ljudi ki bi jih obdelovali
Na skalnatem hribu nad potokom Vidrnica ob zaselku Ljubek blizu Potoka pri VaCah se v gozdu skrivajo razvaline gradu Lebek, na katerem so gospodovali gospodje Lebeski, sprva andeski, nato pa krški in spanhe-imski ministeriali.
Grad je bil pozidan konec 12. stoletja, prvič je omenjen leta 1228 kot častnim Liebekke, leta 1468 pa kot geslos Lybek. Novembra 1228 je krški škof Ulrik naznanil, da je po smrti istrskega mejnega grofa Henrika Andeškega, ki je umrl brez otrok, grad Ljubek pripadel krški škofiji in ga kot krški fevd podelil deželnemu knezu koroškemu vojvodi Bernardu Spanheimskemu. Prvotnim lastnikom gospodom Lebeškim, leta 1240 srečamo prvega lebeškega viteza, gospoda Alberta de Lu-beche, so po letu 1350 sledili Galli pl. Gallensteini (Konrad Gali de Liebeck), nato pa so Lebek imeli v deželnoknežjem fevdu go-
Valvasorjeva upodobitev Lebka
spodje Apfaltrerji, pl. Lambergerji (konec 15. stoletja) in pl. Ennstallerji sredi 16. stoletja. Leta 1593 je kot lastnik omenjen deželni upravnik na Kranjskem Jurij Ainkhu-em, nato pa so bili graščaki baroni Hallerji, grofje
Paradeiserji in baroni Wit-zensteini, od leta 1698 pa grof Leopold Ursini-Bla-gaj. Kmalu zatem so Ljubek dobili grofje Lambergi in ga leta 1728 prodali baronu VVolkensbergu, ki ga je združil z gospostvom PonoviCe.
mm- - :> :

Razvaline grajskega jedra (Foto: Ivan Jakič)
Leta 1635 so grad oplenili in požgali uporni kmetje, vendar so ga kmalu obnovili, saj je Valvasor upodobil Lebek kot mogoCno stavbo, sestavljeno iz dvonadstropnega palacija in nekdanjega, za nadstropje višjega obrambnega stolpa (bergfrieda), pozidano v enotno stavbno gmoto, ki jo obkroža obzidje z vhodnim stolpom.
Sredi 19. stoletja je stoletje pred tem razvaljeni grad prešel v meščanske, nato pa v kmečke roke. Razvaline, ki kažejo na nastanek gradu v romanski dobi, so na Smicovi domačiji. Razvidni so še ostanki palacija, ki ga je od skalnatega griča nad Vidrnico ločeval globok in širok v živo skalo vsekan obrambni jarek, in obrambnega stolpa, ki se je dvigoval nad zaselkom, ter nekaj zidovja iz renesančnega obdobja.
Ivan Jakič
Pripadnik filipinskega plemena Ifugao Pepe Lo-disna je skoraj mistično navezan na terasasta riževa polja "ha severu države, vendar opozarja, da bodo kmalu povsem izginili.
Pleme Ifugao je na ozemlju ob vznožju gorovja Banaue skozi stoletja ohranjalo riževe nasade, ki so danes turistična zanimivost, saj si jih vsako leto ogleda veliko turistov. Prvi riževi nasadi so stari že 2 tisoč let in so še pred leti sodili v svetovna Čudesa. Do njih je iz doline vodila strma pot, dolga veC sto metrov. Ljudje so jih lahko obdelovali le roCno, brez uporabe celo najpreprostejših strojev in tudi živali jim pri delu niso mogle pomagati, saj je pot do terast preveč strma in ozka.
Zdaj terasastim nasadom riža grozi uničenje, ker jih nihče ne vzdržuje, narašča pa tudi število prebivalcev, ki spreminjajo naravno okolje. Pepe Lodisna je prepričan, da bodo v 15 letih terase povsem izginile in tako bo izbrisan del zapuščine njegovih prednikov.
Čeprav nekateri ljudje še vedno sadijo riž, je veliko polj povsem zapuščenih in Pepe ugotavlja, da je celo zelena barva mladih nasadov drugačna od nekdanje, saj jih drugaCe obdelujejo. Civilizacija je prinesla spremembe tudi v njihov način življenja, predvsem mladi se izogibajo trdemu delu na nasadih in si raje poiščejo boljši in lažji zaslužek. Do leta 1960 je vožnja z vozom od Banaue od Luzona, najve-
Cjega mesta na otoku, trajala dva tedna, zdaj pa po gorski cesti iz Manile, ki je od teh krajev oddaljena kakih 250 kilometrov, pridete že po osmih urah.
Večina mladih se je izselila v mesta, kjer so dobili bolje plačano delo; nekateri se raje ukvarjajo s tkanjem in drugimi ročnimi deli, ki so del turistične industrije. Nekateri ostareli, ki niso veC sposobni za delo na polju, si večkrat oblečejo stara plemenska oblačila in pozirajo pred fotoaparati in kamerami turistov ter tako zbirajo drobiž. Ker ležijo nasadi visoko v gorah, obrodijo le enkrat letno, v nižjih predelih pa kmetje žanjejo riž dvakrat ali celo trikrat, zato jim ga ni treba kupovati.
Čeprav je v goratih predelih žetev skromna, pa od nje živi večina ljudi na tem območju. Riževo vino se še vedno uporablja v različnih ritualih , predvsem na najbolj oddaljenih območjih, kjer se življenje ni skoraj nič spremenilo.
Britanski agronom Ga-reth Revell pravi, da nasade uničuje tudi drsenje tal, saj vsako leto plazovi uničijo veliko zidov. Ljudje tudi sekajo višje ležeče gozdove, predvsem hrastove, ki so pomemben vodni vir, vendar zadnja leta kmetje Čedalje večje površine namenjajo sajenju zelenjave. »Ko bo ekosistem dokončno porušen, bodo riževi nasadi povsem izginili,« je dejal Revell, ki skuša v teh krajih izpeljati poseben program Evropske zveze za razvoj kmetijstva v Cordilleri. Ta največ po-
zornosti namenja različnim možnostim razvoja kmetijstva v teh krajih: »Gozdovi so nekakšna velika goba, ki z vodo oskrbujejo spodnje predele ozemlja. Prek vodnih kanalov so enakomerno namočeni skozi vse leto.«
Ko se bodo terase osušile, bo glinasta zemlja razpokala, v deževnem Času pa jih bo voda poplavila. Obnova zapuščenih teras je draga in navadno revni kmetje nimajo dovolj denarja za njihovo obnovo. V gorovju Cordillere je veliko riževih nasadov že povsem opuščenih, ker pa so bili v okolici Banaue do nedavnega dokaj redno vzdrževani, bi lahko popolno uničenje vendarle zaustavili.
»Najprej bo treba preprečiti seCnjo gozdov, kajti lahko se zgodi, da bodo ljudje prihajali zaradi novih obdelovalnih površin in takrat bo še manj možnosti za ohranitev terasastih riževih nasadov,« je poudaril Revell.
Lani je vlada ustanovila poseben odbor, ki naj bi izdelal razvojni program za to območje in prepričal ljudi, naj ne uničujejo teras z riževai-mi nasadi, ki si jih lani prišlo ogledat kakih 25 tisoč turistov. Nekateri turistični delavci predlagajo, naj oblast riž iz Banaue odkupi po višji ceni. »Pametno bi bilo, da bi ves pridelek kmetje prodali in si z denarjem kupili tudi hrano, ki jo potrebujejo za preživetje,« je še dodal Revell.
Malcolm Davidson, Reuter
ODLOMEK IZ KNJIGE, KI JE IZŠLA PRI ZALOŽBI DZS
Razkritje
c$>
Michael
Crichton
»In kakšna je odškodnina?«
»Ni je. Oba se preprosto vrneta na delo.«
»To sprašujem zato,« je rekla Fer-nandezova, »ker sem prepričana, da lahko uspešno uveljavim dejstvo, daše je gospod Sanders zavedal, da se dogodek snema. Torej ga je mogoče uporabiti za dokaz. Poleg tega bom trdila, da ga je mogoče uporabiti tudi po definiciji o javnih prenašalcih sporočil, ki je nastala v primeru VValler proti Herbstu. Poleg tega bom navajala, da podjetje ve za to dolgo zgodovino, ki jo ima na področju spolnega nadlegovanja gospa Johnsonova, da podjetje ni ustrezno ukrepalo, da bi se poučilo o njenem obnašanju bodisi pred ali po temle incidentu. Trdila bom tudi, da je podjetje napravilo napako, da je preveč ščitilo dobro ime gospe Johnsonove in obenem skrivaj dajalo podatke Connie VValshevi.«
»Le počakaj, tole...«
»To bom dokazovala tako, da bom predočila, kako je imelo podjetje jasen razlog za tako poCetje: gospoda Sandersa hočejo ogoljufati za prislu-
ženo nagrado po veC kot desetletju zvestega dela za podjetje. V gospe Johnsonovi pa imate uslužbenko, ki je že prej imela podobne težave. Zahtevala bom odškodnino za klevetanje in dokazala tako škodovanje ugledu, da bo moralo poročilo v Ameriško podjetniško združenje. Ben, zahtevala bom šestdeset milijonov dolarjev. In vi se boste strinjali s štiridesetimi tisti trenutek, ko bom sodnika pripravila do tega, da dovoli poroti poslušati ta posnetek. Kajti oba veva, da bo porota po petih sekundah poslušanja ugotovila, kaj je narobe z gospo Johnsonovo in s podjetjem.«
Heller je zmajal z glavo. »Veliko majavih reči imate, Louise. Mislim, da traku na sodišču ne bodo nikoli dovolih predvajati. Poleg tega govoriš o Času, od katerega so pretekla tri leta.«
Femandezova je počasi pokimala. »Da,« je rekla. »Tri leta so dolga doba.«
»Mem to pravite. Kaj vse se lahko med tem zgodi.«
»Da in odkrito povedano, ta trak
mi povzroča resne skrbi. Z dokazom, ki je tako škandalozen, se lahko zgodijo nepredvidene reci. Ne morem zagotoviti, da že zdaj ni narejena kaka kopija. Grozno bi bilo, Ce bi kak posnetek zašel v nepoklicane roke in bi ga pričeli predvajati na primer na kakem lokalnem radiu.«
»Jezus,« je rekel Heller. »Louise, saj ne morem verjeti, da ste res rekli, kar sem slišal.«
»Kaj sem rekla? Samo izrekla sem svoje upravičene bojazni,« je odvrnila Femandezova. »Nora bi bila, Ce vam ne bi razgrnila svojih najhujših skrbi. Soočimo se z dejstvi, Ben. Duh je ušel iz steklenice. Tisk že ima zgodbo. Nekdo jo je izdal Connie Walsh. In objavila je zgodbo, ki gopspodu San-dersu jemlje dobro ime. Očitno je, da nekdo še vedno izdaja, kajti Cormie namerava objaviti neke neosnovane obtožbe o tem, da je moj varovanec fizično nasilen. Prav žalostno je, da se je nekdo na vaši strani odločil govoriti o teh reCeh. Oba pa veva, kako je s tkaimi vročimi zgodbicami v tisku. Nikoli ne veš, od kje bo naslednjič
131
pritekla kaka informacija.«
Kellerju je bilo nepriejtno. Ozrl se je k svojima pri vodnjaku. »Louise, ne verjamem, da je glede tega kaj narobe pri nas.«
»No, le spregovorite z njima.«
Heller je skomignil in odšel.
»Kaj pa zdaj?« je vprašal Sanders.
»Vrniva se v vašo pisarno.«
»Midva?«
»Da,« je pokimala Femandezova. »Tega še ni konec. Danes se bo še kaj zgodilo in želim biti zraven.«
Med vožnjo je Blackbum telefoniral Garvinu. »Posredovanje je zaključeno. Odstopili smo.«
»In?«
»Na Sandersa smo moCno pritisnili in zahtevali, naj se vrne na delo. Zaenkrat pa zahtevi noče ugoditi. Se je trmast. Zdaj grozi z odškodninskim zahtevkom šestdesetih milijonov dolarjev.«
»Kaj?« je vzdihnil Garvin. »Na kakšni osnovi pa?«
»Zaradi klevetanja in malomarnosti podjetja, ki je moralo vedeti, da
ima Johnsonova za seboj že nekaj primerov spolnega nadlegovnaja.«
»Jaz ne vem za noben tak primer,« je rekel Garvin. »Phil, mar ti kaj veš?«
»Ne,« je rekel Blackbum.
. »Obstaja kak dokumentarni dokaz o takih dejanjih?«
»Ne. Prepričan sem, da ga ni.«
»Prav. Potem mu zagrozi. Kje sta ostala s Sandersom?«
(Se nadaljuje)
28
Četrtek, 30. marca 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
JASNO
ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO
-Z. „ SREE
RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
e		k	O	66	6A6	IS	ISIS	Jfc	g	6	SS5			\	C	A
•																
Ciklonsko območje se umika nad jažni Balkan, nad srednjo in zahodno Evropo pa se krepi območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnikom doteka nad naše kraje mrzel in še vedno razmeroma vlažen zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
66
IBM
z
z
JBk



ttr"
DUBLIN
O

OSLO

STOCKHOLM
o
K0BENHAVN
^ LONDON -
AMSTERDAM 1/4 o m.
v-.: - - ^
BERLIN
■ o
-l/l
° BRUSELJ 1030
DUNAJ
' ŽENEVA	, „?nr?/A.A
VARŠAVA
o
-2/1
1020
1010
MOSKVA /
-4/2
"a
m
i o KIJEV
-/-
1020
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 73 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.47 in zašlo ob 19.27. Dan bo dolg 12 ur in 40 minut. Luna bo vzšla ob 6.14. in zašla ob 19.04.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.04 najnižje -45 cm,
ob 10.03 najvišje 39 cm, ob 16.00 najnižje -45 on, ob 22.15 najvišje 52 cm.
jutri: ob 4.33 najnižje -48 cm, ob 10.35 najvišje 38 cm, ob 16.27 najnižje -40 cm, ob 22.38 najvišje 51 cm.
SNEŽNE RAZMERE
Rogla Kope Krvavec Vogel
Kranjska Gora Mariborsko Pohorje do 90 Cerkno	5 na 90
cm
25 na 360 do 15 20 150 70 do 120 10 na 100 Zelenica 20 na 50 do 200
Kanin Kalic Stari vrh Soriška planina Velika planina Golte
Naprave zaradi vetra ne delujejo na Kaninu, Soriški planini in Zelenici.
Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, na Ka-licu v Cerknem in v Kranjski Gori.
Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo in do pod Vogla.
Sankališča so urejena na Krvavcu, Kalicu in Rakitni.
BIOPROGNO;
Vreme bo na počutje zdravih ljudi vplivalo ugodno in spanec bo globok.
ONESNAŽEN<
Konc. Sft t mg/m‘ 29.3. med 5 in 6 uro
LJ Bežigrad		
Maribor			17
Trbovlje			88
Velenje			11
Celje		
Hrastnik			64
TRBIŽ
Slovenija: Na zahodu bo oblačno, občasno bo še snežilo. Drugod se bo zjasnilo, pihal bo severozaho-dnik, na Primorskem burja Najvi-Sie temperature bodo od -6 do -1. Sosednje pokrajine: Zahodno in severno od nas bo deloma jasno, drugod jasno. Hladno bo. pihal bo severovzhodnik, ob Jadranu ^jnuocnaburja
JUTRI
S
CELOVEC O 0/-5
S
d*/-6
KRANJSKA GORA
GRADEC
3/-3

M. SOBOTA 0/-3
ČED
OVIDEM 8/2

GORICA
O
o
TRŽIČ 3/-3 O
KRANJ
MARIBOR
°4/.3
PTUJ
S
N. GORICA O */2
LJUBLJANA
S/-3
P7
TRST
PORTOROŽ
m
N. MESTO
POSTOJNA	<y-3
O 4/-3 KOČEVJE
O	ČRNOMELJ
ZAGREB
O

N
POREČ PM,N
O
"	«KA ^	^
V	Sloveniji:
V	petek se bo nadaljevalo suho in hladno vreme. Veter bo oslabel.
Obeti:
Tudi v soboto ne bo večjih temperaturnih sprememb.
?__________ SVET / SUKA PRI SLIKI... ZGODBA PRI ZGODBI... PA ŠE RES JE
i
i

Komemoracija Zulujev
JOHANNESBURG -Ob prvi obletnici zulujskega pohoda proti Afriškemu narodnemu kongresu, v katerem je bilo v Johannesburgu ubitih več Zu-lujcev, je zulujska stranka Inkatha Free-dom Party organizirala komemoracijo. Ob Zu-lujcih s ščiti, sulicami in drugim hladnim orožjem (spodnja slika) so se komemoracije udeležile tudi elegantne belopolte gospe (desna slika), ki so jim bolj pri srcu Zuluj-ci kot levo usmerjeni Afriški narodni kongres. (Telefoto: AP)
Nancy Sinatra v Playboyju
NEW YORK - V svoji aprilski številki bo Playboy objavil sliko 54-letne Nancy, hčere Franka Sinatre. Kot kaže, bo to slika iz leta 1969, ko je Playboy objavil daljšo slikovno reportažo.
Čebula in sobe
BERLIN - Kakih dvajset prometnikov in cestarjev je pri vzhodnonemškem Cottbusu potočilo marsikatero solzo, ko so s cestišča odstranjevali 5 ton čebule, ki jo je razstresel neki nizozemski tovornjak. Policisti in cestarji niso imeli zaščitnih mask, vsekakor pa so si priskrbeli zaloge čebule.
San Francisco in Hošiminh se bosta pobratila
SAN FRANCISCO - San Francisco bo prvo ameriško mesto, ki se bo pobratilo z nekim vietnamskim mestom. To je napovedal župan Frank Jordan, ki je povedal, da so podpisali sporazum z mestom Hošiminh (Sajgon).
Skrivna prijateljica
.L/.
KOG
l/p itn
m 11
VVASHINGTON - Nova knjiga biografa Geoffreya VVarda razsvetljuje z vsemi podrobnos- I trni tesno prijateljstvo, ki je trajalo kar dvajset let, I med ameriškim predsednikom Franklinom Dela- i nom Rooseveltom in njegovo daljno sestrično j Margaret Lynch Suckley, ki je umrla leta 1991 pri 99 letih.
Roosevelt in Suckleyjeva sta se spoznala leta j 1922, prijateljstvo med njima pa je prišlo na dan Sele po ženskini smrti. Na njenem domu na reki Hudson, v majhnem kovčku, skritem pod posteljo, so našli pisma in dnevnike, na podalgi katerih I je VVardu uspelo napisati knjigo o njunem prija- I teljstvu. Med gradivom izstopa 38 dolgih pisem, v katerih je Roosevelt zenski iskreno zaupal vse svoje osebne probleme, uspehe, neuspehe, načrte in želje. Iz pisem in dnevnikov ni mogoče razbrati, da bi predsednik in Suckleyjeva imela ljubezensko razmerje, čeprav Margaret nekje piše o poljubu po izletu v Hyde Parku leta 1935. Kljub temu je jasno, da je imel predsednik s Suckleyjevo skoraj tesnejše razmerje kot z ženo Eleanor. Suckleyjeva se vsekakor ni nikoli omožila in je bi- j la prav gotovo zelo dolgo zaljubljena v Roosevel- i ta, kljub temu da njun odnos ni presegel stopnje tesnega prijateljstva, ki sta ga oba ljubosumno ču- | vala in ga skrivala pred javnostjo.
Predsednik si je z Suckleyjevo dopisoval dvajset let, ta pa je pogosto prihajala k njemu na obisk.
Ko je umrl, 12. aprila 1945 je bila Margaret pri nje- j govi smrti postelji, kot vselej skrajno diskretno.
Za 121 tisoč funtov prodali odlikovanje Victoria Gross
LONDON - V Londonu so za 121 tisoč funtov prodali odlikovanje Victoria Gross, s katerim so posmrtno odlikovah podpolkovnika Geoffreyja Keyesa, ki je padel med poskusom ugrabitve fel-dmaršala Rommla.