r^Naj večji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za rx>l leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
a inozemstvo celo leto	$7.00
i
NARODA
Listslovenskihidelavcevv Ameriki«
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered aa Second Class Mattart September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 108. — ŠTEV. 108.	NEW YORK. FRIDAY, MAY 8. 1925. — PETEK, 8. MAJA 1925	VOLUME XXXni. — LETNIK XXXIII.
		
NEMCI ZAHTEVAJO
POSPEŠENJE AKCIJE
Berlin zahteva v Londonu in Parizu pospešen je akcije glede varnostnega načrta. — Naročil je poslanikom, naj zahtevajo od obeh vlad odgovore. — Namen Nemčije je dokazati, da je ostala politika neizpremenjena. — Francozi so razžaljeni vsled govora Houghtona. —
Polom blažene ameriške suše.
Celo suhači so pričeli obljubljati lahka vina in pivo. — Antisalonska Liga v Iowi se pritožuje nad polomom prohi-bicije. — En butlegar na 41 prebivalcev.
BERLN, Nemčija, 7. maja. — Na temelju govora ameriškega poslanika Houghtona na banketu Pilgrimov v Londonu so bila odposlana navodila nemškima poslanikoma v Londonu in Parizu, naj izvedeta pritisk na obe vladi glede zavezniškega odgovora na nemški predlog.
Ta akcija je sledila mesecem čakanja. Vprizor-jena je bila na temelju nemške interpretacije govo-vora ameriškega poslanika Houghtona, — da je namreč Francija izključni vznemirjevalni faktor evropskega miru. Nemčija se poslužuje varnostnega dogovora v poskusu, da to dokaže.
Oficijeno je načrt dogovora nemški. Dejanski pa je bil predložen svetu s sodelovanjem Anglije. Dva tedna potem ko je postal načrt znan kot skupen proizvod, je bil objavljen v Londonu s pritajeno sapo kot izključno nemški predlog.
Predlog je bil stavljen pred izvplitvijo generala von Hindenburga. Tako Anglija kot Nemčija hočeta sedaj pospešiti akcijo glede predloga, da do-kažeta, da niso volitve izpremenile zunanje politike nemške države in če je v evropskem miru kak vznemirjajoč faktor, da more biti to izključno le Francija.	,
Varnostni dogovor je za Nemčijo nekako kom-binacijsko orodje. Ta dogovor bi avtomatično odstranil madež militarizma, ki se je pojavil vsled volitev. Odgovoril bi tudi na obdolžitve, da se Nemčija na skrivnem oborožuje. ter nudil Nemčiji status enakega v družini evropskih narodov.
Ce bo Nemčija uspešna, bo sklenila svoj mir s Francijo na stroške Poljske. Čeprav priznava na eni strani svoje sedanje zapadne meje, ne priznava svojih iztočnih meja. Predlaga miroljubna podajanja, da se odpravi poljski koridor. Ce bi bila v tem uspešna, bi uničila francosko- poljsko prija-tejstvo ter oslabila verigo francoskih vazalnih držav v iztočni Evropi.
Za Francijo niso prednosti tako očividne. Komplikacije s Poljsko zadostujejo, da obstane in razmišlja. V najboljšem slučaju bi se prikazala Francija kot obotavljajoč se bojevnik, prisiljen odložiti svoje orožje.
PARIZ, Francija, 7. maja. — V Echo de Paris piše Pertinax, da ni bil povabljen francoski poslanik na banket Pilgrimov v Londonu. Povabljeni tudi niso bili zastopniki Italije in Male antante, a zastopani so bili poslaniki Nemčije, Madžarske, Portugalske in Brazilije.
Pertinax je tudi zapazil, da ni ministrski predsednik Baldwin tekom svojega govora na banketu niti enkrat omenil Francije.
Pertinax pravi, da je tembolj obžalovanja vredno, da je bila Francija izpuščena, ker je nov a-meriški poslanik v Londonu, Alason B. Houghton na glasu odločnega pro-Nemca.
— Domnevam, — je dostavil, — da je nemški poslanik po zaključku banketa brzojavil svoji vladi: — Govor današnjega večera potrjuje moje na-
ziranje, da lahko zasledujemo politiko revizije mi-|Na5rt se pa ni posrečil, vojaki so rovnih pogodb, brez strahu resnih ovir od stranildva aftato,rja	<**tali *»
71 „ -i j v •»- a i--	Pa pobeptuiu
Z-druzenirvdrzav all Anglije.
Napol oficijelni Temps komentira "paralelno politiko Washingtona in Londona" in njih "skupno akcijo" v evropskih zadevah. Nadalje nalaga Ameriki krivdo za zmedeni položaj v Evropi, o katerem je govoril poslanik Houghton.
List je mnenja, da so formule Houghtona "medle in da nosijo pečat vznemirljivega idealizma" ter vprašuje, na koga je naslovljena pridiga poslanika glede dobre vere. Pravi, da povsem logično
1 X
I)ES MOINES, Iowa, 7. maja. Antisalonska Liga za državo Iowa je objavila, da je treba enkrat za vselej napraviti konec flagrantuim kršenjem Volsteadove postav«* v fcztoeni Iowi ali pa dovoliti narodu, da Lzprenmi postavo tako. da bo dovoljeno izdelovanje lukkih vin in piva. Čeprav je slednje po na z i ran ju suh a če v nekaj strašnega, se jim zdi sedanje popolno omalovaževanje VoLsteadove postave še Ftrašnejše. V poročilu, katero je izdal superintendent A nt i-^i Jonske I-*fre, S. P. Mc-Na ught. se p-Iasi:
—	Natančne preiskave v <tih Dubuque. Davenport. Clinton. Muscatine in Burlington, so do-arnale naslednje:	*
—	V vseh penili mestih se krši prohibit; i jske postave na najbolj parlor j ih" ne teče near beer v parloriih" ne teče Near Beer v potokih, pač pa žganje. Žganja prodajajo povsem neženirano preko bare. V mestih se sicer ne zahteva povratka salonov, a pretežna večina »prebivalstva se zavzema za modificiraaije. ki bi -dovoljevalo izdelovanje lahkih vin in piva. To gibanje, čeprav skorn splošno, pa ni še organizirano. Ce se bo to gibanje organiziralo, bo nastala prohibieija ena največjih nevarnosti, s katerimi se je morala kedaj boriti in mogoče se bo izsililo modifieiranje te •'blagodejne'" postave.
Nadalje se glasi v poročilu:
—	Dubuque se postavlja z 41 tisoč prebivalci ter tisoč butlegai-ii. ne vrač miši številne mimšajnar-je. ki izvajajo v mei>fou in okolici povsem neženirano svoj posel. Konkurenca med stotinami mun-šajnarjev na gozdnatih otokih Mississippija je poslala tako velika, da je pred kratkim eden največjih nntrišajnarjev za polovico skrčil svoje cene na debelo.
To je pravcat paradiž munšaj-nerjev.
V okolici Dubuque je zaposlenih več distilerij kot pa v gorah Kentuckv-ja. /Premožni farmerji v Illinoictt so izpremenili svoja stanovanja v krč.mp. Nekateri so bili že aretirani in kaznovani radi prodaje opojnih pijač. Ceprav jt? povsod mogoče dobit i robo. jo vendar pretežna vox" i na prebivalstva za modifieiraaie proliibieij-ske postave.
BOLGARSKI KRALJ BORIS :wmr
tOPYftfCHT UNOCRWOOO.A.UNOCNMOOO. N. V.4
Na sliki vidite bolgarskega kralja Borisa, o katerem je pred kratkim poročalo časopisje, da namerava pobegniti iz dežele.
Konferenca
male antante.
LeonTrockije zopet član vlade.
Vstaja te je izjalovil',.
BUENOS AIRES. Argent na G. maja. — Časopis "Nacion" je dobil iz Rio de .Janiero poročilo, da je skušalo dvajset brazilskih vstašev zanetiti vstajo v vojašnici tretjega infanterijskea polka
ki so bili na ta ali oni način v zvezi z vstajo. V Bukarešti so pričeli zborovati zastopniki Male antante.
Po bolgarskih ječah tiči Zopetni nastop Trocke-nad tri tisoč jetnikov, ga je ha je posledica potrebe, da se kontrolira armado. — Celo posadka v Mopkvi je postala nezadovoljna, odkar je bil izgnan vojni minister. —Razkol v trium-SOPIJA. Bolgarsko. 7. maja. — viratu je omogočil pOV-Po bolgarskih ječah nahaja ^e- ratek f.iaj nad 3000 oseb. katere sumijo, la so bile v zvezi z eksplozijo v katedrali Svetega Kralja.
Aretirani pa še niso vsi. katere ima vojaštvo na piki. V kratkem bo vprizorjen splošen pogon na lane komunističnih mladinskih organizacij.
BEOGRAD. Jugoslavija. 7. maja. — Bolgarski zunanji minister Kalofi' se je na poli proti Parizu tukaj lista vil.
Namen njegovega potovanja je pojasniti velesilam težaven položaj l»olgarske vlade.
Nekemu časnikarskemu poročevalcu je rekel, da je njegovo potovanj«1 v inozemstvo v zvezi - komunistično ofenzivo na Bolgarskem.
Po njegovem mnenju te nevarnosti niso lusodepolne >amo za Bol-" «rar>ko. pač pa za vs<* zaveznike.
Jugoslovanski zunanji minister Ninei«" baje popolnoma soglaša } njim.
PARIZ. Francija. 7. maja. — Danes se je tukaj začela konferenca Male antante.
Navzoči so zastopniki .Tus-osla-vije. Romunsike in (Vh os] o vaške Cilj konference je baje ustvariti enotno fronto proti boljševizmu.
rtOJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI ST jO VENSKI DNEVNIK v 7.TkRTT#imtfv	A v A B
PARIZ, Francija, 7. maja. — Francoski minister za zunanje zadeve, Aristide Briand dovršuje svoj odgovor na nemška predloge glede varnostnega dogovora:
Glasi se, da bo jamčil odgovor željo francoske vlade, da resno razmišlja o katerikoli odgovorni ponudbi za za jamčenje francoskih meja.
Briand bo najbrž predložil svoj odgovor francoskemu kabinetu, ki se bo sestal prihodnji teden, prodno ga bo poslal zaveznikom ali pa v Berlin.
LONDON. Anglija. 7. maja. — Povratek Leona Troekejra v Mo--kvo. je bil omogočen vslecl razkola v boljševiškem vladnem tri-nni vi rat u. ki obsto ji iz Leona Ka-meneva. Grifjorija Zinovjeva in -J. Stalina.
Stalin se je spri s svojima to-vari.v'ma in - pomočjo sovjetskega ministra za zunanje zadeve Jurija ričerina je zahteval povratek prejšnjega vojnega ministra. To je izvetlel poročevalee Worlda iz zanesljivih tukajšnjih diplomatič-nili virov.
(Masi se, da sita bila Stalin in Ci'erin pre.pri-čana o potrebi tega koraka, ker je postal izza ''izgona*' Trčtekega vpliv sovjetske vlade nad rdečo armado vedno manj-Vi. Celo i,.!)rfnie vete mos'kov-'ke ]>osadke s:> bile osumljene v zadnjem eaMi nezadovoljstva.
Poleg tega pa >.ta oba pristaša Troe-kega baje prepričana o potrebi njegovega povratka. da se l«o lahko izrabilo njegove organizacijske zmožnosti pri izdelan ju načrtov ter nadzorovan ju nove ekonomike politike sovjetske vlade. ki bo v kratkem uveljavljena.
Trde eelo, da je bil t'ieerin pripravljen pred pirisilnim potovanjem Troekega na Kavkaz izroditi slednjemu ministrstvo za zunanje zadeve V onem času je upal. da bo mogel uresničiti svoje dol-20 negovane želje ter postati ruski -sovjetSli poslanik v Washing-tonu.
To je bilo tekom kampanje senatorja Roraha za priznanje sovjetske Rusije. Sedaj pa je spoznal ('ičerin, da se ta njegova želja še dolgo ne bo izpolnila.
Soglasno z istimi diplomati enimi informacijami se splošno pričakuje v Moskvi, da bo ^sedanji triumvirat nadomeščen z novim režimom, v katerem bodo poleg Troekega vladajoče osebnosti Aleksis Rikov. Kalenin. Stalin in Freobraientski.
FRANCOZI ZMAGOVITI
_V MAROKU
Francozi so baje tekom naskoka ubili 500 Rif-vsta-Sev ter zavzeli Taounat. — Krajevna plemena so vznemirjena vsled poraza, a general Colom-bat je bil ustavljen pri Ouergha. — Marokanci so se zabarikadirali. — Razpolagajo z večjo silo kot pa Francozi.
PARIZ, Francija, 7. maja. — General Colombat, ki poveljuje najbolj važni koloni, katero je poslal maršal Lyautey proti rifskim četam, ki so navalile na francoski Maroko, se je ustavil deset do petnajst milj severno od Ouerha reke. Rifske čete so se zakopale na visoki planoti ter imajo tako prednost glede števila, da jih Colombat noče napasti s silami,, katere ima na razpolago.
Visoko vodovje Ouerghe, ki je oviralo operacije veteranskega francosko-afriškega poveljnika, se je pričelo odtekati, in Colombat je oprostil vse francoske sprednje straže.
štirideset ali petdeset milj proti iztoku, na eni glavnih cest iz španskega Maroka v Fez, je pognal polkovnik Freydenberg Marokance nazaj od Ta-ounta. Tekom bojev je padlo 500 Marokancev. Domneva se, da je navdalo to s paniko krajevna plemena, ki so se pridružila rifskim bojevnikom Abdel Krima.
Lyautey očividno ni zaključil svojih operacij, čeprav je izčistil pokrajino na obeh straneh Ouerghe.
Političen problem se je pojavil radi bogate Ouer-gha doline, katero se je na temelju pogodbe s Špansko iz leta 1 904 smatralo za špansko zono.
Na temelju pogodbe iz leta 1912, ko je bila zemljepisna lega reke znana, se je proglasilo to dolino delom francoskega ozemlja.
Rifske čete ki so vdrle v dolino, so trdile, da je to del španskega ozemlja, katero so zavojevale. Francozi pa ne priznavajo te trditve.
Rifske čete imajo v svoji posesti vsaj en aero-plan, ki je obstreljeval Francoze, in trdi se, da so piloti Nemci. Nobenega dokaza ni za to, vendar pa se izjavlja, da je skušal Abdel Krim, ko se je boril proti Špancem, dobiti francoske pilote, katerim je ponujal po 30,000 frankov na mesec. Ker se mu to ni posrečilo, je baje dobil Nemce, a poročila iz Maroka tega ne potrjujejo.
MELILLA, Španski Maroko, 7. maja. — Boji med rifskimi četami in Francozi postajajo z vsakim trenutkom ostrejši, a sedanji spopadi so baje le pre-ludij k večjim konfliktom, ki se bodo razvid
Francoski avijatiki so izvršili "uspešno delo" z bombardiranjem četašev, katere so pregnali z u-trjenih postojank ter napravili veliko škodo z ognjem strojnih pušk.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dum bo naša cen« Bledadaj
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50
Prt nakazilih, trt maSaje nanj kol ko* ca tM ttnrjer IS Matov n poštnino in drage stroške.
BaapoUlJa na zadnje pošte In Izplačuje "Feted Čekovni
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJSt
200 lir .......... $ 9.40	500 lir.......... $22.50
300 lir ........... $13.80 1000 lir..........$44.00
Prt aareiilili, U nu£aJo an< MSNUr nfmai peoctej »a II a poštnino in drage stroške.
Barpešllja na zadnje pošto In Izplačajo LjaMjanzka Mt» w Trata.
Za pošilja tre, ki presegajo FETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOC 1X3 dovoljujemo po mogočnosti Se poeeben popust.
sedal nI stalna* Menja so »eškiat In asp* It toga razloga aam al Bogata padali aatapfaa eeas vnaprej, ko ana pride psslsnl denar t roka. PO&IIjJATVB PO B&ZOoAVNEK PISMU IZVRŠUJEMO (t NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO EA STROŠKE
■■ J* posla« aajksljs pa Pisnim Postal Mag Order all po New Tak BaaT ~ ~
Naw York, M. T.
Cortland!


GLAS X A KODA. S. MAJA 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president___Lonia Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and i^'ffww of above nffieera: 82 Cortlandt St, Borough of Manhattan,' New York City, N. Y.
"GLAS NAHODA"
__"Voice of the People" _
_ Issued Every Day Except Sundays and Holidayi.
Za celo leta velja list za Ameriko
in Kanado „....................... $6.00
Za pol leta ............................ $3.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New T or k za celo leto
Za pol leta___________________
Za niozemstva ta celo leto Za pol leta________.....
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievzemii nedelj in praznikov
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobenjej**:. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznemi. da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
VOJNA V MAROKU
.Zopet sin o prisil jt\n i oibjaviti i4 vojna" poročilu.
Več kot .štiri lota. t trkom .sveioviif vojne, smo .se mučili iu tra-pili z neskončnimi poročili /. vojnih polja, v. razpravami o eventualni kouečno /mat;i te ;i!i one stranke, / vrlinami in slabostmi, t:« ali one armade, s polomijadami in us'i>elii različnih vojskovodij in <re-neralmb štabov.
Ko je bilo sklenjeno premirje, smo se oddahnili ter si rekli:
—	Hvala liogti! Sedaj je konec strategičnih pozicij, naskokov in proti naskokov, zaporednih, brezuspešnih ofenziv, prodiranj in umikanj. Sedaj bomo posvetili svoje delo drugim stvarem, trradil-nim, blažečim. ne pa uničevalnim iu pouižnjočim.
Pa smo se zmotili.
-Mirovna podajanja. ki >o se-pričela, so bila le nadaljevanje bojev, - a to razliko, da >c je mesto bajonetov in .strupenih plinov rabilo ^ ostrejše in strupenejše jezike in da se je celo godijo zabelilo z maslom "demokracije in prostosti za vse".
Po za ki j n-eni mirovni konferenci, ali pravzaprav, po zaključeni celi seriji mirovnih konferenc, smo si zopet rekli:
—	No. seda.i pa je vendar konec vsega. Ljudje so že do grla siti tega čvekanja ter hočejo kaj drugega, nekaj, kar ne bo imelo nobenega si ika z vojno in njenimi posledicami.
Nekaj časa je šlo .se precej gladko.
Pisali vino o v-1'ui. kar nam je prišlo pod roko, le o vojni ne.
Seveda, politiki, ameriški in evropski, se nismo mogli izogniti te jo primerno osvetlili, na temelju poročil Lz različnih krajev ti ver a.
Vojna pa ni bila mriva. pač pa je dremala, utrujena od prevelikih naporov.
Sempatam je prišlo do izbruhov, naprimer na Ruskem, na Polj skem m v daljni Kini. kar pa nas ni preveč bolelo, ker nismo .s Kitajci v nobeni neposredni /lahti ter nas njih notranje zadeve ne za-
■ . .
nimajo posebno.
Lansko leto j »a ve jo pričela nova storija.
Marokanci, prebivalci severne Afrike, so se uprli proti Špancem, lii so ve na la ali oni način polastili precejšnjega dela obali severne Afrike.
Maroka neem ne moremo zameriti, če ko storili to. Spanci so jih nekoč prepodili iz svoje lastne dežele ter so imeli prav. Niso pa imeli prav. ko mi jim sledili na alrisko celino ter jim skušali ugrabiti domačijo ali jih vsaj zasužnjit i tako, da bi plesali po njih volji ter plačevali "visok tribut.
Izprva je bil upor omejen izključno le na španski protektorat v severni Afriki, a v zadnjih par dnevih se je razširil tudi na francosko ozemlje.
S tem je postala stvar resna in pomembna za eeli svet.
Spanci so brez moči in španski narod sam je proti pustolovstvom vladajoče klike, ki pošilja v žrelo vojoie mlade ljudi, katere bi doma laliko bolj uspešno porabili za dobičkanofcno. produktivno delo. Španska se je že davno odpovedala vsem imperija! is tLenim težnjam, ker je izgubila vse svoje prekmorske posesti ter prišla do spoznanja, da tiči spas izključno le v njeni lastni deželi in v smo-trenem delu za sploMu napredek. Vsled tega so bile njene kolobo-eije v Maroku malenkostnega pomena.
Drugače pa je s Francijo.
Francija. napihnjena od zmage, hrepeneča po starodavni "gloire", je drugačen "proposition", kot pravi Anierikanec.
Maroški vstaši so prekoračili meje francoskega protektorata m takoj ko se završili številni »pokadi. v katerih »o baje zmagali Francozi. Slednji imajo sicer v Mariku le nekako 4GOOO mož, a v par dneh jiii lahko spravijo tjakaj štiristo tisoč in pričelo se bo veliko klanje.
Razgrnil se bo pred nami eden onih prizorov v svetovni zgodovin]. ki mečejo kaj inrko luč na splošni značaj človeškega rodu in prav posebno na značaj velikih, mogočnih in vladeželjnih narodov. ki skušajo molzti manjše narode ter jih pripraviti do tega. da se jim brezpogojno pokore.
Manjši narodi se sicer z vsemi .silami branijo teh kultwonoscev. a so preslabi, da bi se jim uspešno upirali. Kar je za enega nesramen upor. je za di-ugega sveti boj za prostost in neodvisnost in ta dva skrajna tečaja ne bosta prišla nikdar skupaj.
Zopet bo treba prijeti za pero ter slikati vojne prizore.
==
Samomor dvanajstletnice.
Epidmija samomorov v Budimpešti se je zadnje čase tako razširila, da je postala naravnost o-pasna. Za velikonočne praznike je imela rešilna postaja mnogo dela^ da je spravila ponesrečene kandidate prostovoljne smrti v bolnišnico, mrtve pa v mrtvašnico. jPripetHo se je namreč nad deset
samomorov ali samomorilnih poskusov. Na-jbolj značilen je njen-da slučaj, da je izvršila samomor 12-lettna deklica. Dekle se je igralo s svojimi bratci in sestrami in se je Jt njimi sprlo. V jezi je šla iz sobe in se obesila. Ko so prihiteli slariši, je bil otrok že mr-. tev.
Uledi, Pa.
Tudi jaz sem se namenil malo »pisati razmere v naši naselbini. J napredku ni kaj poročati. Koni-panaja seveda dobro napreduje, ker trga plače, da je joj. Sedaj povprečni premogar ne zasluži • e" kakor 30 do 40 dolarjev nn Iva tedna. Ljudje že sedaj poma-ljkanje trpe. ali kaj bo, če bo šlo ;e naprej tako! Oni. kjso stavko '.lomili, jokajo zdaj za onimi ča-ko je kompanija plačala po 15 Jolarjev na dan. Nevedna masa .li vedela, da kompanija zato »laja. tla ko bo stavka zlomljena, tla ih bo lahko izkoristila po svoje. , sedaj vam bom razložil, kako Jiača kompanija nas. "svoje m ulje", kakor se je izrazil neki for-nan. Za nakladanje od voza 01 centov, voz pa drži 2 in pol toni, to je od tone 22 centov. Ali ni 'o v nebo vpijoči* greh ?! Kapitalistu je svobodno krasti, ker nje-•nu se ne skrivi niti la>u na gla-.'i. Ali gorje tebi. trpin, če bi ti vzel hleb kruha, da bi nasitil svoje male! Takrat te vržejo v zapor, kjer so zaprti največji zločinci! Pa kdo je kriv. tla je toliko zločinov, ko današnja kapitalistična Iružba. Dajte delavcu tlelo in poleno plačo, da bo ž njo lahko preživljal seibe in. svojce, in zločinov ne bo več toliko. Dokler pa bodo delavca smatrali za sužnja, "bodo pa razmere take. kakor so 'daj!
Pozdrav vsem čitatcljem. t« hi Gias Naroda pa obilo novih naročnikov !
Naročnik.
Sheboygan, Wis.
Cenjeno uredništvo Glas Naroda : -—
Spominjamo se preteklih časov v 'krasnih pomladnih dneh. ko so prirejala društva svoje piknike in izlete, v zelenih parkih. Sedeči v senei košatih dreves smo prisluškovali (zvokom godbe, petja m se o&repčevali z dobrim okrepči-loin. Vsi obrazi so bili veseli in zadovoljni, tako da se vsak vprašuje : -- kje so rt isti ča«i? Zakaj so minili? Sloga in pomoč je vladala. med nami, tako da je bilo veselje. Tukajšnja društva so drug drugemu pomagala, česar tudi sedaj ne pozabijo. Kakor vsako
društvo priznava podporo drugih društev ob priliki piknikov in veselic, istotako tudi Slav. Mlad. Podpor. Društvo Nada tega ni pozabilo. In ker imamo bas sedaj dvajsetletnico ustanovitve društva Nada, ste vabljeni, rojaki in rojakinje, na -to proslavo. Veselica se vrši dne 17. maja v Standard Hali na Indiana Ave., m sicer popoldne in zvečer. Na veselici bo izvrstna godba, vsako vrstna zabava in dovolj najboljšega okrep-čila. Vabljeni ste vsi. Vabimo tudi člane iz Milwaukee in okolice, da se udeležijo te krasne zabav.?.
Pozdravljam \se člane in ostala rojake in rojakinje žirom de-žele!
John Zoran, predsednik.
Stavka apostolov.
Novice iz Slovenije.
Čudna stavka se je pripetila na veliki četi tek v Krumavi na Češkem. Vsi starčki, ki navadno predstavljajo dvanajst apostolov in ki jim škof pri cerkvenih obredih umiva noge na veliki četrtek, so zagrozili, da ne pridejo v eer-k< v, tla bi jim škof umival noge. jako ne dobe po osem čehoslova-- škili kron za ta (»osel. Rekli so. [da je zn< >< k štirih kron. ki so jih* doslej prejemali. premalo. Ker cerkev ni hotela sprejeti njihove zahteve, so zai-rJi stavkati. Bilo je pač težko najti v naglici dva-njast nadomestnih apostolov. Zato se je cerkvena etrimonija nekoliko zakasnila.
Novi francoski generadlni guverner v Alžiriji.
Ker je dosedanji francoski generalni guverner v Alžiriji. Steeg, prevzel v Painlevejevem ministrstvu portfelj justičnega ministrstva. je bil na njegovo mesto imenovan dosedanji proračunski referent zbornice, poslanec Viollet-te.
Domergue odpovedal poset Varšave.
Predsednik francoske republike Domergue je odpovedal nameravani poset Varšave. 1 zavil je poljskemu vojnemu ministru Sikorske mu, ki je ponovil povabilo poljske
V Biikarešeti so se sestali zastopniki Male anrante.
Mala. antaitta je skupina evrop-skih držav. ki so poti absolutno kontrolo Francije.
Francoski diplomatje so namreč pametni ljudje. Vse jim lahko očitat*1, le lega ne. da so se izneverili ljubezni do svoje domovine.
In v znamenju te ljubezni so tudi "ustanovili Malo aoitanto.
Pred rvt-ikim boljševizmom tre-pečejo kot bilka v votru. Zato so zgradili mtvan nasip, ob katerem naj se raiflbijejo vsi boljševiški valovi.
Ta na_sij> tvorijo: Poljska. 1'eho->Jova:ka. Romunska in Jugoslavija.
Pred no bo dospel boljševizem v Francijo, bo moral premagati t<-države in iti preko njih.
Mala antanta se bo z radostjo žrtvovala za tuje Interese. Nj^ni lavtni interesi so ji stranska stvar.
In to je naše prekletstvo ter bo
enkrat tudi naša poguba. *
Pardon! Danes sem dobil Edinost. ki je datirana z dnem ">. maja. Listič je k<-t ponavadi. Edino
edinosti ni v njem.
*
Orka! Luj i/. Clevelamla mi pa ta teden ni še nič pisal. Zadnjič mi jr dosti -poročil o dolžnostih slovenskega časnikarja v Ameriki. Zamolčal je le eno stvar, namreč, kako je nemogoče dejstvo, da more kak slovenski časnikar v Ameriki delovati roko v roki s
patrom Koverto.
*
Vzgoja je jako lepa stvar in se v vseh ozirih izplača.
Samo Bog se usmili tistega, ki mora vzgajati.
Ford je zatčel izdelovati zrakepi ovc.
> To je najbrž storil zastrantega. ker so ]>ostali Fordovi avtomobili predmet splošnega posmebovamja.
Ov.ka. strma in trnjeva pot je dosti široka za tiste, ki hodijo po
nji.
*
V Dontownu ni ničesar novega. Gospod še niso šli v Afriko in, menda tudi ne bodo šli tako kmalu. ker se .med svojimi prijatelji čisto podiuače počutijo.
Vina je zmanjkalo vsepovsod. Slovenski slaimnikarji so delali po /iini denar. Italijani ga bodo poleti. Pretepa ni bilo v zadnjem času nobenega.
Naš Dim je v zadnjih treh številkah zaporedoma objavil, da bo mufal na dvainštirideseto. Potem se rojakom v Downtownu obetajo jasnejši dnevi.
*
Bogat bolnik je ležal na smrtni postelji. Pri njesm sta bila noč in dan dva zdravnika, v predsobi je bilo pa noč in dan vsepolno sorodnikov, ki so se veselili bogate de d -ščine.
Spretnosti zdravnikov se je pa posrečilo izboljšati zdravstveno stanje bogatega bolnika.
Po preteku petih tlni je bil izven nevarnosti.
Zdravnika s-ta se spogledala In I prvi je rekel:	j
—	Zdi i>e mi. da je najhujše prest a no.
—	Ne. — mu je odvrnil tovariš — najhujše še pride. Njego-f vim sorodnikom bo treba poveda-j
ti. tla bo okreval.
*
Ljudje, ki prihajajo iz Jugoslavije, pravijo-, da se je 'začela v zadnjem času mlada država jako modernizirati.
Ta modernizacija se vrši popol-| *ionia po ameriškem vzorcu. To-i na le v enem oziru.	j
Jugoslovani so začeli na vseh ' koncih in krajih izvajati graft, do-' brih ameriških lastnosti se pa no-j eejo navzeti.	j
* t
Treba je trdega dela, trajnosti in požrtvovalnosti. Grafi že
pride samposeibi.
*
Če bi ne bilo prohibicije, bi ne bilo mogoče v Ameriki prodajati pijače, katere "bi sicer niti pes ne povohal.
Grehi starega Jerneja.
Lastnik kolesa, katerega si je prisvojil 57-letni Jernej Škodlar iz |Zapog. je bil izsleden v osebi sodarja -Janeza Strniša Lz Zjr. Pir-uie. Kolo je prefruraui Jernej, ki sedi v zaporu, res našel, vendar v malo čudnih okoliščinah. Lastnik kolesa s«, je namreč na cesti pri Vikereah ponesrečil. Padel je s kolesa ter vsled padca omedlel. V nezavesti ira je našel navihani -lemej in izvršil delo krščanskega usmiljenja «"i--tr> po svoje. l'n-maknil mu .je najprvo listnico /. \ečjo svoto gotovine, vzel kolo s -cboj. poneisiv('-eJica pa pustil ležati. Na podlagi časopisnih vesti pa je okradenec izvedel. k<lo j<> ta: in prejel koto zopet v svojo Ia>t.
Prijeta tatica.
časom se je pojavila v
Pred
Ljubljani mlada Hrvatica, ki si je .-poiskala stanovanje pri neki družini v predmestja. Wndar tamkaj ni dolgo ča>.« z«lržala. nakar je pričela potepati po Mestnem logu. kjer si je izbrala stan v neki šupi. ('cz dan ]>a jc navihan-ka najraje zahajala na Voduiknv irg, kjer je ptrsegala v žepe naku-povalk in jih olajšala za listnice.
Pti
čiea j>a se je vje!a isi je
1,'da
aretirana. Nevarna tatica se piše Frančiška SLkač. je 2'.) l«-t — 1;: ::i doma iz St upnika pri Samomoru.
•"•iti. da se uiNf> vžgala trhli sosednja poslopji!.
Kakor se poroča, je poskušal že na velikonočno nedeljo neki neznanec zažgati kozolec pri posestniku Pavšarju. a ga je sosedov pes prepodil. V naglici je celo pozabil svnje čevlje pri kozolcu.
Ljudstvo je po pravici razburjeno, ker se ne more ubraniti pred neznanim storilcem.
Krvava rodbinska drama
se jc odigrala te dni v C'ogoni pri -sv. Lenartu v Slovens'kili goricah. Pred enim letom je Kari Brumen prevzel od svojega tasta lepo posestvo. Ker se jo novi posestnik vdal pijači in zanemarjal gospodarstvo. je jirišlo v rod ti i ni pogosto d ) prupira. Zaradi tieznosnik laznier je ta>t pre-1 meseci izvr-: ! -anionu r. še-ttlesele'na tašča l.iza Klemenčič je pogosto svarila svojega zeta. a brez n-p.-ba. K > je liedavjio z t t hotel prodati posestvo. jt to taščo opravilo v obup. Ko j * Br-imen te dni prišel zopet pijan domov iu trdno zaspal, mu je tašča s sekiro razklala glavo. Brumen je naslednjega dne podlegel poško Ibi. Klemeaivi"evf> mi i/rttčil: okrožm-mu sodišču v Maribor. i. kjer ji- izjavila, da ni mogla več prenašati zetovo zaprav-ijhosf in je zalo -kleriila. da ga -pravi sveta.
Smrtna kosa.
Preminula je v Ljubljani Marija Stenta. roj. Kiuičič, soproga Fr. Stente, sod. ]>is. ravnatelja.
—	Fnirla je v Zavoilni pr i <Vlji>. po daljši bolezni Ana <*t'ina. -o-proga faktorja Zvezne ti-karne v| Olju Milana Cetine. v starosti.
—	13. aprila je preminul Ru
Vlom v Zagorju.
V zgodnjih jutranjih urah so udri i v trgovske lokale trgovca Kudolfa Ahčina v Zagorju nepriznani svedrovci in odnesli velike množine različnega blaga. Čim je itrgo.ee zjutraj tatvino opazil, je
[takoj obvestil o zadevi domačo ifi
,, , . oroznisko postajo, sam pa se ie
n. let 11 • , ... T . . , .
'.odpeljal v Ljubljano m sel na i>o-
I iicijs-ko direkcijo. misleč, da bo |tam dobil policijskega psa. ki naj
ciolf Govejsek. podnradnik rud-,, . , ,	, .. , .,
.. ,	... „	bi zasledoval zločince. Bila pa ie
ntka Trb. prem. družbe v R-ijhen-l .	. . .	.. , .
i razočaran, kajti na direkcij! nut burgu.	•	,	J
„ ,, . .	... ... j1, tem pogledu niso mogli ustreči.
—	noidbtni pomočnika direktor-1, ,	.
.... . T . ... ... j ker takega dresiranega i>sa nuna-ja drz. zeleznice v Ljubljani Mat-I.	,	1
ka Snellerja. je umrl 19-le.tni sin
Stefan, tehnik.
—	V S. Križu pri Rogaški Slatini je umrl starosta učiteljstva rogaškega okraja, nadučitelj v p. Simon Sekirnik. star H4 let.
—	V ^Mariboru je umrl vpi ko-j« :ii finančni svetnik Ernest Jett-uar.
—	V Mali Nedciji je umrl Tomaž Lti]>ša. olče znanega arheologa. inž. Ferda LupŠe. pijonirja jug. »gospodarskih stikov z daljnim vzhodom.
Himen.
Kakor poročajo iz Pariza, se j'* poročila naša rojakinja Nadina Klopčič v cerkvi Martin de Sar-to-uville z Jeanom Hregerom, gra-ščakom na Blagneuxu v Franciji.
Požar v Vojniku pri Celju.
V zadnjem časti je itzbruh<n'il v Vojniku že trikrat požar. Sumi se. tla je to delo zlobne roke. vendar pa storilcu še n:-o mogli priti na sled. Na belo nedi l.jo jurnoči je pogorel kozolec trgovca Zottla v bližini -IriraLnice: "(Jasilceni iz Vojnika in Škofje vasi se je j»o-srečilo ogenj pogasiti in prepre-
uzmoviči zi peit ekrat odnesli, ne da bi se jih moglo izslediti, kar ac primeri v neštetih slučajih, po-sebno na deželi.
Navarna igra.
Dvana j-rletni sinčr k posestnika Ferka iz Sevnice ob Muri je našel na cesti vojaško patrono, s katero se je v otroški neprevidnosti tako dolgo igral, da je eksplodi-lala ter ga močno poškodovala..
V mariborski bolnici so mu odrezali več pivtov na desni roki.
Slovensko Amer. Koledar • za leto 1925
amo že skoro razprodali. V krat kem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki se niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO «2 Cortlandt St.. N. Y. O.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
I
z v r s u j e
DENARNA IZPLAČILA
v DOLARJIH nn vse kraje v JUGOSLAVIJI s pri-stojbino po 4 od sto; za izplačila od $i do $25. znaša pristojbina $1.
DENARNA IZPLAČILA
V	DOLARJIH V ITALIJO s pristojbino 3 od sto; za zneske od $1. do $25. znaša pristojbina 75 centov.
DENARNA IZPLAČILA
V	DINARJIH in LIRAH po najugodnejših cenah.
DENARNE VLOGE
prejema na SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestuje po 4%. Vse vloge so pod državnim nadzorstvom.
-Sigurna, točna in hitra postrežba. -
GLAS NARODA. 8. MAJA 1925.
Zrakopolov - prometno sredstvo bodočnosti.
Prometna sredstva po suhem in po morju bodo kmalu stopila v ozadje. Velikanski napredek zrakoplovov Zeppelinovega sistema. Potovanje po zraku bo vedno bolj varno. V kratkem bodo začeli graditi vodilne balone, ki bodo še enkrat tako veliki kot je "Los Angeles".
VODILNI BALON POBEGNIL
V	borbi za ofo-ltanek je bila ved-iio najvažnejša naloga vseh orga-rlzmov, zlasti pa človeka kot in-telcktualno najbolj razvitega bitja ta, da se premagajo velike razdalje. Človek je prieel urejevati >\oje bivališče — zemljo s tem. rta si njegova misel podredila reke in jlli prilagodila vsakdanjim potrebam. Z razvojem rečnega, pomorskega in električnega prome.ta j< pris'-l do kolonizacije morskih obali, otokov in globljih delov suhe zemlje. Zadnje desetletje se je pridružil vodnemu in suhopotne-iM 11 promeitu še zračni. Avijatika in zrakoplovsfcvo se ne nadome-ist ujeta. temveč medsebojno iz-.
popolnjujeta. Tam, kjer se lahko z uspehom rabijo acroplani, ni mesta zračnim ladjam kakor so Zeppelini in drugi tipi modemih zrakoplovov.
Zeppelini služijo v prvi vrsti za zračni promet nad oceani. Gorski grebeni, ki silijo zrakoplove v večje višine, kakor tudi koleJba-nje zračnih plasti in naraščajoča temperatura zraka povzroča delno izgubo plina, s katerim je napolnjen zrakoplov.
jZ^ppelin je mnogo dražji nego at-roplan. Kot tehnično zanesljiv Velja oni zrakoplov, v katerem je 7<ro-tora vscaj za r>0 tisoč kub. m ]>lina.
Tak zrakoplov je dolg nad 200 metrov in visojt nad 30 metrov. Oči v id no je torej ,da ga ni mogoče skriti ali prepeljati na ladji. kakor navadne aeroplane. Če primerjamo Zeppeline z najmočnejšimi siunoleti, vid ion o, da ima Zeppelin glede poleta in prevoza \ eliko prednost pred aeroplanom.
Na Zeppeline lahko natovarimo 17-kral več. nego na aeroplane, v zraku se pa drže 13-krat delj ne-lio aeroplani. Veiulair je pa kapa-eiteta motorjev pri Zeppelin ill samo 2.6-krat večja, hitrost pa 1.6-ki it manjša kot pri aeroplanih.
Vojna prinaša s seboj eelo vrsto Mrategičmh in obrambnih nalog, ki jih ni mogoče rešili brez Zeppelinov. Važno je zlasti, da se lahko drže Zepelini delj časa v zraku In sicer na istem mestu, kar je za vojne operacije velikega pomena. Poleg tega lahko prevažamo z njimi tudi večje količine streliva, H>omb, granat in drugega vojnega inaterijala, ne da hi bil prevoz ne-pre-'ta no ogrožen, kakor na železnicah. Angleški admiral Bittv pravi, da odtehta en Zeppelin v vojni dve križarki.
V	Nemčiji so zgradili med vo|^ no 109 Zeppelinov, med katerimi Je lahko dvignil največji (okrog 70.000 kb. m.) do 48.000 kilogramov vojnega materijala ter letel 7 brzino 100 km na uro v višini do 7000 metrov.
Že leta 1917 je preletel nemški jZeppeiin v 101 uri 7000 km, ne da bi >e spustil na zemljo. Angleška je zgradila med vojno nad 200 zračnih ladij, v Franciji pa jili je bilo koncem vojne 40. Ru-sija je imela ves £as samo "15 manjših Zeppelinov. Kaj se v Rusiji srpi oh niso 'zanimali za ta problem, pa tudi strokovnjakov v zrakoplov-Stvu niso imeli.
Kako važni so Zeppelini, dokazuje njih število v Angliji, kjer ■so jih imeli kot rečeno že. nad 200. Tudi Rumunija jih je že nekaj zgradila. Niti topovi, niti ae-ropdani se* doslej še niso obnesli v borbi proti zlacnemu kolosu. ki kroži v višini do 4000 metrov. Zeppelin kot napadalno sredstvo je zlasti nevaren ponoči.
Zadnja leta so spregovorili na Angleškem, v Ameriki in v Nemčiji o tem, da bi kazalo spraviti na dnevni red vprašam je organizaciji pravilnega, čisto na trgovski borzi zasnovanega zračnega prometa med Evropo in ostalimi deli sveta. Na tretji zrakoplovni konferenci v Londonu leta 1923
MOHAMED » LJUBITELJ ŽENSK.
je predložil polkovnik D Burney načrt eksploatacije zračne zveze Anglija-Indija-Avstralija. Ta načrt predvideva zgraditev 6 Zeppelinov. Notranjost vsakega bi znašala 140,000 kub. m. Gradbeni stroški bi znašali 18,000.000 funtov, eksploataeijski 6 milijonov in amortizacijski 9.000,000. Burnev je izračunal, da bi lahko prevozili ti Zeppelini vsak tedein do 40 tisoč kg blaga in 800 potnikov. Dohodki bi znašali približno 18 milijonov funtov in tako bi se ta zračna -zveza zelo dobro rentira-la. Nedvomno postane organizacija trgovskega zrakoplovstva v kratkem aktualna in ni daleč, ko bodo Zeppelini v prometu na večje daljave uspešno tekmovali s parniki. plasti velikega pomena bi bile take redne zračne zveze za severne kraje, ki so gospodarsko in politično ločeni od ostalega sveta. dasi leže tam ogrogne količine nedotaknjenega prirodnega bogastva. Edina zapreka, da človeštvo ne more do tega mrtvega kapitala. ki bi bil zlasti v sedanjih časih, zelo dobrodošel, so velike razdalje: In ta zapreka bo odstranjena. čim začno krožiti med severom, jugom, vzhodom in za pa dom ne glede aia prostrana morja in visok*' gorske grebene Zeppelini.
Nemški kapitan in strokovnjak za Zeppeline W. Bruns je izdelal načrt gradnje 6 Zeppelinov po 150.000 kub. m. iki bi lahko prevažali 100 potnikov in 100,000 kg ipoštnih pošiljatev. Zeppelini bi vozili petkrat na teden iz Amsterdama preko Kopenhagena, Peti'o-grada. Arhangelska. Noma, Uni-maka in Jokoliame v Wankuver in San Francisco ter nazaj.
Po tej zračni poti bi dospeTi potniki na svoj cilj petkrat preje, nego s parnikom, dočim bi plačali za prevoz samo f>0 odstotkov več. Toda predno pride do organizacija tega zračnega ]>rometa, je treba konstruirati najmanj 2-krat večji Zeppelin, nego so sedanji z notranjostjo loOiXX) kub. m. Poleg tega bi moral biti nov tip Zep-pedina konstruiran tako, da bi lahko letal v arktičnih conah. Poskusni polet novega Zeppelina nameravajo napraviti po najkrajši poti od Murmanska preko severnega tečaja v mesto Nome na Alaski in nazaj v Murmansk prt ko takozvane Zemlje Nikolaja II. Brunskov predlog glede gradnje posebnega jZeppelina za po-skusni polet je odobrila komisija 20 nemških tsitrokovnjakorv; pridružil .se jim je tudi znani profesor Nansen. ki je prevzel znanstveno vodstvo tega poleta.
Nedvomno se razvije zrakoplov-stvo preko polarnih krajev iz Evrope v dežele Tihega oceana, čim bo preizkušen arktični Zeppelin in ugotovljena njegova konstrukcija. Z druge strani pa naleti vsak poskus obvladati velike daljave {baš v teli arktičnih cenah na največje zapreke. Zato je postala ideja poleta preko oceana takoj za Nemčijo popularna tudi v Ameriki in Angliji. Amerika je že lani nameravala organizirati redni P rek oceanski polet na Zeprpelinu. V Ancrliji grade Zeppelin z obsegom 142.000 kub. m.
Ali čp celo upoštevamo splošno priznana visoko varnost sodobnega zrakoplovstva (izmed 200,000 potnikov, ki so se vozili na Zeppe-linih, ni bil nihče poškodovan) in visoko zlasti v Nemčiji, zelo razvito tehniko v gradbi Zeppelinov, moramo vendar priznati, da bo ta raučno-razisko valni polet izelo težaven in nevaren.
Glavna težkoča poleta je v tem, da nimajo učenjaki nlkakih podatkov o zračnih strujak v zgornjih plasteh Arktike. Bruns pa dokazuje, da lahko močan in dolgotrajen nasprotni veter spremeni zrakoplov iz sredstva za obvladanje

rito M UKOEftwOOO A UNDCRwnnn H. v.
Velikanski angleški vod-ibii balon R—33 se je odtrgal od velikega stolpa, h kateremu je bil pripet. Na >ebi je imel vso posadko ter le malo kuriva in olja. Vihar ga je gnal 29 ui^nad severnim morjem, končno se je pa posadki posrečilo, da so ga spravili na varno. Kot vidite na sliki, ima rilec precej poškodovan.
velikih daljav v 44nosilca bencinaZ druge strani lahko prisili potnike tudi dež ali sneg, da po-mečejo iz Zeppelina del tovora Poleg tega so sedanji jZeppel i ni še tako nepopolni, da jim preti neprestana opasnost požarov. Na prvem jjiednarodnem zrakoplov-nem kongresu je poročal A. Kapp-tein. da je" od 90 Zepelinov poginilo 22 vsled eksplozije ali požara. Tehnika si pomaga s helijem, to je plinom, ki gasi ogenj. Toda ta plin je neprimerno dražji nego vodik, ki daje Zeppelinu tudi večjo moč. da lahko vozi večje količine blaga. Zato se je tudi Bruns odločil za vodik. Pač pa je sprožil misel, da bi kazalo nadomestiti bencin v zrakoplovu z nafto, ki ni tako nevarna. Ali prilagoditev motorjev k nafti je še vprašanje bodočnosti.
Najvažnejši problem poleta preko severnega tečaja je vprašanje orijentacije. Običajni zadevni aparati — magnet ni in liigrosko-pični kompas — ko in se ne dajo uporabiti, astronomske metode so pa ne zanesljive, ker mora Zeppelin pasirati goste oblake in me-irue. Zato si hočejo pomagati v prvi vrsti z radio-postajami. Dve postaji bi morali biti za evropski tlel pota, dve pa za ameriški. Zeppelin 7. notranjostjo 1-~>0.000 kub. m lin dvigalno silo približno 15") tisoč ker mora imeti za 100 ur naglega poleta Go.OOO kg goriva. Poleg tega neobhodnega balasta bi bilo na njem 50 potnikov z živili za 64 ur. Vsega vpošte vanja je vreden nasvet nekaterih ruskih učenjakov, ki pravijo, da je treba zgraditi dva poskusna Zeppeli na. Vojaški letalci so namreč mnenja, da je. treba graditi dva Zeppelina, če hočeš imeti enega sigurnega.
Poleg preizkušnje samega Zep-pelina pričakujejo od tega poskusnega poleta še celo vrsto važnih odkritij znanstvenega in znan-ivtveno-primerjalnega znaičaja.
ZA ZDRAVJE JE TREBA SKRBETI
Skrb za zdravje je prva in poglavitna zapoved higijene. To je dolžnost, ki je samo na videz ego-istična, izhaja namreč iz globokih altruističnih teženj, katerih glavna je ta, da se z zdravjem posamezni ili oseb u posta vi zdravje cele človeške družbe. Zdravje posameznika v družbi je del občega zdravja in prospevanje in moč družbe sta odvisna od zdravja vseh.
Za/to je dolžnost vsakega posameznika? da se vzdržuje v takem zdravstvenem stanju, da lahko dobavlja dražbi oni del moči in aktivnosti, ki ga sme ta pričakovati od njega.
Skrbeti za zdravje pomeni vzdrževati v dobrem stanjti .orodje. ki ga je vsakdo do/bi! od družbe, v kateri je bil rojen, in ki mu ima služiti v to, da izvršuje svo-j onalogo in odplačuje svoj dolg napram družbi.
V posebnih, izrednih slučajih zahteva lahko dolžnost od posameznika, da žrtvuje svoje zdravje ali celo svoje življenje v blagor splošnosti. Treba je, do je do-
brega zdravja, da je v stanju doprinesti to žrtev na uspešen način. Vzemimo samo slučaj gasilca. ki rešuje ljudi iz ognja, ali matere. ki bde cele noči poleg bolnega otroka.
Za posameznika je torej sveta dolžnost, da skrbi za svoje zdravje. To je njegova prva dolžnost napram scibi samemu in napram č 1 ovešk i d ru žbi.
Izvrševanje te dolžnosti pa ima svoje neposredne dobre strani, daje namreč pravo srečo. Ni na-miree prave sreče brez zdravja: edino zdravje more prinesti to, kar toliko ljudi išče v najrazličnejših smereh, a vedno zaman.
Skrbetli za zdravje se seveda ne pravi, poklicati zdravnika, kadar človek zboli. Skrbeti za zdravje je profil allot ično delovanje in pomeni živeti na tak način, da ne zbolimo. Treba je v vsakdanjem življenju odstranili vse. kar je sovražno našemu zdravju in negovati ter se oprijeti vsega, kar pospešuje zdravje.
Prijatelji in pospeševatelji našega zdravja so predvsem: čisti zrak. solnčna luč. snaga, zmernost v jedi, pijači lil spolnem občevanju, tedesne vaje. premikanje in gibanje sploh itd.
Sovraranibi zdravja pa samo uživanje in predvsem zloraba razburljivih sredstev: alkohola, tobaka in kave., nezmeraost v prehrani, lenoba, vsako prenaporno delo.
Človek, ki pozna te svoje prijatelje in sovražnike, si svoje življenje lahko tako uredi, da ni nevarnosti za njegovo zdravje. V današn ?ih socijalnih razmerah je sicer za marsikoga težko, slediti vsem takim zdravstvenim nasvetom. vendar pa mora vsakdo skušati, da se/čim bolj približa zdravstvenemu 'idealu.
Dolžnost vsakogar je neprestano in strogo paiaiti na lastno zdravje in z vsemi sredstvi, ki so na razpolag«, varovati svoje zdravje in zdravje svojih sosedov, prijateljev in znancev, kakor tudi vse človeške družbe.
Ce zboii v rodbini en čaln, je na ta način stanje celokupne dru-žane poslabšamo, zato človek dela tudi zase, če skrbi za zdravje dragih. Ce na primer zboli družinski poglavar, je lahko s tem vsa družina uničena.
Družina je socijalna stanica, v kateri mora vladati dolžnost solidarnosti. Ona je šola dobrodelnost o. v kateri mora nastati zmisel za človekoljubnost.
Skrb za zdravje, ta najvišji zakon človeštva, kna pa tudi visok moralni značaj, kajti v vseh verskih moralah se ta zakon izraža v strogo higijenskih določbah, ki jasno kažejo namen svetih zakonodajalcev.
Nemški učenjak v Istri.
Za Veliko noč je postil Istro univerzitetni profesor v Bonnu, dr. Karel G«tz. Ogledal si je večino dežele in se poučil o latiniza-eiji po cerkvah in o italijanizaciji po šolah. Dr. Gotz hoče napisati knjigo b razmerah v Istri in orisati tudi ljudske običaje o velikonočnih praznikih.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NAHODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH-
AlaJiov -prorok m ustanovitelj mohamedajnske vere je bil zelo naklonjen ženskemu spolu, da je imel navado rtiK: 44Na svetu ste samo dve stvari, ki ste mi prijetni: ženske in dišave. Te dve stvari me razveseljujete in povišujejo mojo gorečnost v molitvi*'.
Mohamed je bil lep človek in se je teza tudi zavedal. Za negovanje svoje lepoti* je bil ravno tako vnet kakor za molitev k Alahu. Pri ženskah je imel veliko srečo, kei je bil izredno ljubezniv in šaljiv
Tekom svojega burnega življe nja je Mohamed poročil 15 žen Vse njegove žene so znale cenit" njegove dobre lastnosti ter so mi, bile suženjsko udane. Ko je bi" nekoč Mohamed v denarnih stiskah ter so se žene pritožile, da nimajo niti potrebnih živil, jim je dal gospodar na prosto izbe-ro: ali hočejo biti dobro preskrbljene iti v milosti odpuščene, ali pa naj ostanejo i a čakajo za svojo zvestobo na plačilo v raju. Vse so ostale razen mlade Fat ime. k; je bila s prorokom poročena šele kratek Ičas in še ni poznala nje govih vrlin. Alah je kaznoval ne strpno Fatirno, da je morala pobrati po ulicah vel bi od ovc odpadke, da se je preživljala.
Prva Moha.med'ova žena je bilr 40-letna Kariiža. vdova po trgovcu. Pri njej je bil Mohamed za pomočnika. Zasnubila. ga je pr svoji sužnji. Ker je bila bogata je Mohamed njeno ponudbo sprejel. Vdova je imela že več otrok <i~c svojega prvega in dragega zakona, vendar je še Mohameda obdarila z dvema dečkoma in štirimi deklicami, in sicer so bili trikrat dvojčki. Bila mu je zvesta žena in dobra gospodinja. Ker je že takrat začel Mohamed pripravljati novo vero. ga je žena spremljala v duplino Hara in pozneje v proprnansttvo. Po štiriletnem srečnem zakonu je umrla. Mohamed je "žaloval za njo celi mesec", nato pa se drugič poročil.
Druga Mahomedova žena je bila Sanda, vdova po nekem abe-sinskoni beguncu. Da se pokjize svetu kot premožnega, si je kmalu vzel še več žen. Kot 50-letnik se je Moihamed zaročil s 6-letno Aješo. lneerko učenjaka Abu Be-kirja. Mala Aješa je prišla v pre-rokovo hišo z vsemi svojimi igračami ter se naprej igrala. Ko je dopolnila 9. leto, jo je prerok poročil. Bila mu je najljubša žena. ki jo je jemal seboj tudi na potovanja. Po M edini pa se je začelo govoriti, da mu je nezvesta, toda Mohamed je precej od samega Alaha raizodetje, da je nedolžna. zato jo je obdržal.
Med Mohamedovimi ženami je bila tudi vdova Ilakea. ki pa men, da ni bila poselbno vzorna. Pripoveduje se, da se je po moževi smrti ponujala vsem veljakom, a noben je ni maral vzeti. Končno jo je njen oče, ki je bil zelo vpliven mož. ponudil Mohamedu, ki jo je vzel le zaradi očeta.
Edina, ki se je poročila z Mohamedom proti svoji volji je bila Židinja Kofija. katere starše in sorodnike je dal Mohamed pomoriti. Bila je tako lepa, da so prišle na svatbo vse žene Medine, dj\ jo vidijo.
Najkrajšo srečo je imela Asm? iz kralj eve gp. rodu Kaditov. Neka žena ji je naročila, da mora tedaj. ko odloži pajiJolan. reči svojemu ženinu: 'Bog me varuj pred .teboj!' Asma je to storila, a Mohamed jo je takoj pognal iz hiše. ;Ko so Kaditi to izvedeli, so mu brž poslali ikrasotieo Kotajko, toda predem je ta dospela v Medi-no. je Mohamed umrl.
Nepostavno razmerje je ime1, Mohamed samo z belokožno egiptovsko sužnjo Marijo. Zaljubil se se je strastno v njo ter je vzel seboj na dom Ilafce, ki pe bila takrat na obisku pri svojih starših. Prišed.ša domov ga je presenetila, in rekla: 4'Kaj, v moji hiši. na ..moj dom — in se ti imenuješ poslanca božjega?" Obljuibil ji je, da se Marije ne bo več dotaknil pod pogojem, da bo Hafca o tem molčala. Hafea pa je obljubo prelomila .in Mohamed jo je kaizno-val s tem, da je celi mesec ni ob-
Mož,kije ustvarilSherlocka Holmesa.
Ko je ustvarjal Conan Doyle svojega Sherlock Holmesa, mu je služil za vzor stari zdravnik, kateri je imel izvanreden dar opazovanja. Doylova dela o slavnem detektivu so znana po vsem svetu. Skoda, da se je pisatelj zadnja leta posvetil špiri-tizmu.
Sir Arthur Conan l>oyle je dosegel to. kar se posreči le redkim pisateljem, da je namreč uvrstil svoje ime med ona imena, ki so znana v vsaki hiši in vsakem mestu sveta. Mesta, kjer ni nihče slišal o Falstaffu, Piekwieku ali eelo c Hamletu, pozaiajo zelo dobro Sherlock Holmesa. In če smo objektivni. moramo pač priznati, da Sherlock Holmes zasluži svojo sl<j vo. Ni bilo doslej detektiva s takimi čudovitimi osebnimi lastnostmi in neverjetno iznajdljivnst-jo, kakor je ta dolga, koščena postava z orlovskim nosom in v sivi športni obleki.
Kdor čita -njegove povesti, se ne more ločita od njih. dokler ne izve, kako se konča ta ali oni senzacionalni lov na predrzne zločince.
Conan Doyle, avtor teh splošno priljubljenih fantastičnih povesti, je bil rojen v Edinbiirgu. Njegov oče —ali pa stric, to ni lomilo znano — "Dicky"' Doyle je bil znani humorist v uredništvu '-Punch a * angleškega narodnega humoristi-čnega tednika. Conan Dovle je prišel kot akademik v Edinburgu slučajno v stik z osebo, ki mu je pozneje pomagala do slave. Na univerzi je bil namreč znani kirurg dr. -losef Bell. ki je rad kratkočasil svoje slušatelje s tem. da je čudovito ustroumno ugibal vse podrobnosti o privatnem življenju paeijentov. Conan Doyle opisuje v svojih dogodkih značilen dogodek na univerzi. Dr. Bell je vprašal uekega bolnaka: '"No. prijatelj. vi ste služili v armadi.'*'
'"Da. gospod.*'
"Podčastnik
"Da, gospod."
"Pred kratkim ste bili odpuščeni. kaj ne.'*'
"Da, gospod."
"Služili ste v škotskem polku?"
''Da. gospod.""
"Vaš polk je bil v Barbadosa?"
"Da. gospod."
Njegovi dijaki so ga začudeno pogledali, češ lahko je pi-išel do teh podatkov o neznanem bolniku. "Veste, gospodje," je dejal dr. Bell. "to je 'bil vljuden mož. in vendar se ni odkril. Tudi v armadi se ne odkrivajo. Ce bi bil že davno odpuščen, bi se bil že naučil, kako se vedejo civilisti. Sode? po njegovi zunanjosti je oči vid no Škot. Kar se tiče Barbadosa, boleha na elefantiadi, ki je zapad-no-indijska, ne pa angleška bolezen." — Sam Sherlock Holmes M ne mogel pritii do takih preciznih zaključkov.
Kot k met ski zdravnik Conan Doyle ni imel posebnega uspeha. Citaitelji povesti o Sherlock ITol-mesu se pa spominjajo zdravnika, čigar dom se je zdel lepo opremljen, dasi je bilo pohištvo v resnici samo v čakalnici. Paeijentov pa je imel zelo malo. V naglici je napisal svojo "študijo." v kateri je predstavil javnosti Sherloek Holmesa. Uspeli je bil tako nepričakovan. da se je čudil avtor sam. Prvotno je odklonila rokopis polovica londonskih založnikov, ki .so si pa potem pulili lase. da so prišli ob bogat zaslužek. Nato je napisal Conan Doyle zgodovinsko povest "Micah Clarke," toda či-latelji so ga oblegali s prošnjami, naj nadaljuje Sherlocka Holmesa. Napisal je eno svojih najboljših detektivskih povesti "V znamenju štirih." Ln zopet se je lotil zgodovinskih povesti. Izdal je zna menito povest iz štirinajstega stoletja o angleški vojski v Franciji "Bela dražba."
Kmalu pa se je zopet vrnil k svojemu Slierlooku. ki ga je slednjič v svoji fantaziji menda pomotoma spravil s sveta. Škoda! Občinstvo je bilo tako navdušeno za tega kralja detektivov, da je moral Sherloek — hočeš nočeš —
oživeli, in tako še vedno živi, da->; ga je t"onan l>oyle po nesrečnem naključju pokopal. Zadnje dejanje Sherlocka llolmesa se »rodi metl svetovno vojno. Žal. da je to ena naj^hfbšth detektivskih zgodb. Te dni je napovedalo neko londonsko založništvo novo serijo Sherloek IIoImeMivih povesti, ki bo pa teJ.ko doživela tak uspeh, kakor prva Doylova dsi»H. Ko je bil Sherloek "mrtev", j.- ustvaril njegov a v: novo figuro, brigadirja C!t rarda. nekega d'Artagna pred sto lnti. <!erard je v Napoleonovi službi. Zanimiva in napeta je povest, kako je hot »d ia Dovlov junak osvoboditi Napoleona iz pregnanstva na otoku sv. Helene.
Vse je bilo že pripravljeno, da dobi francoski orel zope? svobodne peroti. ali\- hipu. ko t»i moral biti načrt izveden, je veliki mož umrl. V svetovni vojni j" Conan Doyle izgubil .sina. To <ra je tako potrlo. da je začt 1 iskati utehe v $piritizmn. Po vojni j»> postala Angleška varno pribežališče spirit istov. medijev, mistikov in drugih prijateljev duhov. S;ij je tudi na Angleškem mnogo rodbin, či-jili člani trohne po flanderskih poljanah in žive na 1 zvezdami. Kdo bi torej zameril očetu, materi sestri ali nevesti, če hoče pri-klieati duha dragega pokojnika, da naj deloma }>otolaži svojo tu-£ro. Conan Doyle varuje globoko v spiritizem. Zanj in za njegova dela bi bil > bolje, če bi bil umrl pred d-setimi leti. torej prej. predno se j.« razširil na Angleškem spirit izem. Znan bi bil samo kot avtor Sherlocka Holmesa. brigadirja G«-rarda in mnogih zgodovinskih povesti.
i
Nemški častniki na obisku.
SAX ANTONIO. Texas, 6. ma j ja. — Družila štirih častnikov j nemške armade, ki nahaja v Ameriki na neki /.rakoplovni misiji, j" dospela v pretekli noči v San Antonio, da si ogleda Kelly letalno polje.
Skupina obstaja iz enega majorja in treh kapitanov. Nemški '•astniki so prišli pred desetimi dnevi iz Berlina v Združene države ter imajo namen natančno ogledati si vsko važnejše letalno polje v Združenih državah. Na postaji jih je sprejela deputacija častnikov ameriške armade. * t -
Veliki nemiri v Alžiru.
PARIZ. Francija, 6. maja. — Tekom tukajšnjih občinskih volitev so se vršili veliki nemiri. Ljudski srd je bil naperjen v prvi vrsti proti Judom. Drhal je usmrtila dva Juda, nad petdeset jih je bilo pa nevarno ranjenih.	'
.1
iskal. Ves ta čas je ostal pri Mariji in je foil zelo ponosen, ko ga je obdarila s sinom.
Načelnik polarne ekspe-dicije.
'4*VMIMT KCVSTOMC VIEW CO. K(« VOMU
Mornariški častnik li. E. Bvrd, ki bo vodil ameriško ekspedicijo na Severni tečaj.
GLAS NARODA- & MAJA 19^5.

OBLIKA ZEMLJE
Vprašanje oblike naše zemlje se smatra že davno za rešeno; zemlja jeo krogla ali bolje fečerio sferoid, ki je na tečajih nekoliko potlačen. Ta istina je znana vsem. celo malo izobraženim ljudem. Dvomijo o nji morebiti samo ena u> t veni ki. Problem oblike zemlje ima za >€V)oj doljro •zgodovi-Jno. To je cela vrsta kompliciranih inatematnčnih raf&unov in zaključkov glede oblike, ki jo ima trdo ■telo, vrteče s«1 okrop; svoje o^i. V jKKJtev ]>rihaja pri tem brzina kroženja in različna postota zemlje. Po dolgih razi ska vanj i h je prišla matematična analiza do zaključka, da ima zemlja obliko sferoid aH elipsoida. Elispsoida se razlikuje o<l sferoida v tem, tla njegovi meridiani niso enaki elipsi.
Zojcetkcm iS. stoletja je na>tal med učenjaki velik prepir. Nekateri so trdili, da je zemlja sferoid. fki je na tečajih potlačen, dragi pa, da je sferoid. podaljšan v smeri om. V obeh slučajih so trditve utemeljene z matematičnimi dokazi.
Spor se je poostril tako, da je nastal v znanstvenem svetu pravi škandal. Pariška akademija znano t i je sklenila defirtitivno rešiti vprašanje s tem. da je poslala dve ekspcdiciji, eno v polarne kraje Loplandije, drugo pa na ekvatOT. v Peru v svrho geodezijskih iz-jnerjav. Delo ekspedieije v Lup-' landinji je trajalo eno leto. So-dcloval je m<*d drugimi tudi akademik Monpertoy, ki je bi! doljro tarča sarkastičnih napadov izpod Vohairjevega peresa. Ko se je učenjak vrnil v Pari/, je naroči* nekemu slikarju, naj napravi njegov portret. Naslikal ga je v kožah. držečeega v roki potlačeno zemeljsko Oblo. Rezultat lapland-*3cc ekspedieije je bil ta. da je zemlja na tečajih ploščata.
Delo ekespedicije v Peru je tra-jjalo 10 let. Ek>pedi<*»je so se udeležili trije francoski "učenjaki in dva španska častnika. Udeleženci so preživeli celo epopejo zanimivih dogodkov. Eden učenjakov je bil ubit v meki romantični stori-ji, drugi se je oženil z neko kreol-ko ter se je lotil osebnih poslov. Ekspedieija je ositala slednjič brez vsakih sredstev. Navzlic vsem nezgodaim pa je imela eksp«-dicija uspeli. Rezultati so i>otrdili zaključke, h katerim je prišla lap-danvka ekspcdieija.
Tako j«1 bilo torej dognano, tla je zemlja na tečajih ploščata. Polnejše ekpesdieije na tečaje in ekvator, kakor tudi matematični računi so dali sirene rezultate. ATI vsi ti rezultati se ne tičejo zemljepisne površine zemlje, temveč ta-kozvanega geoida. to je površine oceanov, če si nu>limo. da pokrivajo tudi suho zemljo. Sama zemlja se znatno razlikuje po obliki cd geoida. Ali tudi geoid lahko Btmo približno smatramo za sferoid. Geolog O. Green je nastopil
Knjigarna "Glas Naroda"
MOLITVENIMI:
Duša popolna ................... 1.—
Marija Varhinja:
v platno vezano...............70
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano.............70
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje vezano.......... 1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano...............80
v usnje vezano ..............1.65
v fino usnje vezano .......... 1.80
Sveta Ura;
fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90
v usnje vezano..............1.60
ANGLEŠKI MOLITVENTKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano .............. .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano____1.20
Bilke (Marija Kmetova).....A.... .25
Cankarjeva dela:
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............70
Moje življenje t. v............90
Moje življenje broširano.......70
Podobe iz sanj t. v...............1.—
broširano ...................75
Romantične duše trda vez.....90
Zbornik trd. v...............1.20
Mimo življenja t. v...........1.—
broširano ...................80
Cyklamen (Kersnik) t. v.........1.—
Cvetke .......................... -25
črni panter......................65
Ciganova osveta ..................35
Čas je zlato ...................... 30
Cvetina Borograjska...........I.. .50
Čarovnica starega grada..........25
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40
POUČNE KNJIGE:
Angleško-slovenski slovar
(Dr. Kern) .................. 5.00
Angel j ska služba ali nauk kako naj
se k sv. maši streže	.10
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in nari&ano.....35
Domači živinozdravnik .......... 1.25
Govedoreja	.75
Higiena Soraatologie, pouk kako se
ohrani zdravje, t. v...........1.50
Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.80
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju........50
Katekizem (veliki) ................40
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško angleški tolmač...........60 i
Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
Nauk pomagati živini.............60
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani 5.00
Naša zdravila.....................50
Nemško slovenski besednjak Wolf-
Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
2 del.........................30
Pravila za oliko.................... .65
Postrežba bolnikom .......'........25
Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75
Praktični računar ali hitri računar .75
Praktični sadjar trd. vez......... 3.00
Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35
Sadno vino.......................50
Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem trdo vezana .............1.50
Slovenska slovnica za sredne šole,
(Breznik) ................ l._
Slovensko-italjanski in Italj.-slov.
Četrtek t. v......................90
Dekle Eliza t. v..................60
Dolenec, izbrani spisi ............ .60
Doli z orožjem....................50
Dve sliki — Njiva, Starka — (MeS-
ko) .........................60
Dolga roka .......................60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil. Marinka in škra-
teljčki....................... .40
Erjavčevi zbrani spisi t dr. v.......1.75
Elizabeta .........................35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk................35
j.Parovška kuharica trd. v.........1.—
povest....................... JBO
3.	zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi ...................... 50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	z v. Zadnja kmečka vojska___ .75
7. zv. Prihajač............... .60
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... .60
10.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)................... .60
11.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
12.	zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60
14.	zv. Ljubljanske dike. — (Brencelj) ...................60
15.	zv. Juan Miseria. Povest iz
španskega življenja...........60
36. zv. Ne v Ameriko. Po resnie-kih dogodkih.................60
Milčinskijevi spisi:
Igračke, trda vez.................1.—
Muhoborci, trd. v.................1.—
Pravljice, trda vez...............90
Tolvaj Mata j, trd. v..............90
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti
Trdo vezano ................ 1.00
Malo življenje ...................65
Mlada ljubezen, trd. v...........1.75
Mimo ciliev, tr. vez...............60
Mladih zanikernežov lastni životopis .75
Mrtvo mesto .....................70
Mrtvi Gostac .....................35
Materina Žrtev....................80
Musolino .........................40
Farovška kuharica broš.-
.75 Mab" Klatež ..................... .70
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ......................50
Grozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem ..............25
Golem, roman......................70
Gadje gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad, trda vez............75
Gusarji .........................90
Hči papeža ...................... 1.25
Hadži Murat, trda vez.............80
Hedvika ....................... .35
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Iz modernega sveta, trda vez. .... 1.40 Jutri (Strug) trti. v................75
Jurčičevi spisi:
Mesija ......................... .30
Mirko Pošten j akovič...............30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ..................1.—
Malenkosti (Ivan Albrecht)........25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slo-
vensko mladino
.25
slovar ...................... 1.00
leta lr ..-> z novo teorijo, po kateri Slovensko-nemški in nemško-sloven-
se je zemlja polagoma deformi- ski slovar.....................5U
rala ter je dobil približno obliko Slovenska narodna mladina......1._
tdtraedra. Mnogi geologi so Spretna kuharica (trdo vezana)____ 1.45
Umni čebelar ................... 1.—
Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati iu izboljšati polje .30
Vošilna knjižica...................50
Veliki slovenski spisovnik raznih
pisem. Trdo vezano..........1.80
Veliki Vsevedež ..................80
Varčna kuharica (Remec) trda vez; 1.50 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj ..................2.50
Zgodovina slovenskega naroda (Gruden) 6 zvezkov ..............2.50
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek ...-..................45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........70
pridružili tej teoriji, mnogi, zla Rtii matematiki, so jo pa izpodbijali.
Madžarskega kmeta poset pri Žiti.
Madžarski listi poročajo: Kmel Nikola Kovaez-Nagv iz Nyiregy-haze je sklenil stavo, da odide peš v Lequeito na Španskem ter tam pos^i "madžarskega kralja" Otona in njegovo mater Žiti. Napotil se je v Španijo in res prišel v Lequeito pe« v 50 dneh. Moža sta seveda z velikimi častmi sprejela Oton in Žila. Kmet se je sedaj zopet peš vrača na Madžarsko.
ALI VESTE, —
da te je lansko leto obrnil val jug osi ova nskega izšeljc vanja proti Braziliji in Avstraliji? Ali veste, da so Helmars v lepenkastih skatljah. In če kupujete Helmars, "jih dobite v dobrem stanju, ne pa lomi je ne, kot je to slučaj pri ko-nskik cigaretah.
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerika in Amerikanci (Trunk) .. 3.— Andersonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda v&z .................. 1.—
Andrej Hofer ....................50
Boy, roman trd. vez...............80
Beneška vedeževalka ............ .35
Belgrajski biser ................. .35
Beli rojaki, trdo vezano ..........1.00
Bisernice 2 knjigi .............. .80
Brez zarje trda vez........... .90
Beei (Dostojevski) t. v........... 1.50
Bele noči (Dostojevski) t. v....... .75
Balkanska Turška Vojtfka......... M
Barska vojska ................... jo1
Sosedov sin, broš..................40
1. zvezek j Narodne pravljice in pripovedke — Spomin na deda — Jurij Kozjak — Jesenska noč med slovenskimi polharji — Domen — Dva prijatelja, trda vez 1.20
4.	zvezek; Cvet in sad — Hči mestne-
ga sodnika —Kosovska sodba v Višnji gori — Dva brata tr. v. 1.20
5.	zvezeik • Sosedov sin — Sin kmet-
skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v................. 1.—
broširano ...................75
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20
broširano ...................75
Karmen, trdo vez..................40
broširano.....................30
Krivec, roman, trd. vez............75
Kralj zlate reke ali Črna brada.....45
Kraljica mučenica, trd. vez........80
Kazaki, povest iz Ruskega.........70
Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00
Kraljevič in berač ............... .25
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman...................40
Lucifer ......................... 1,50
Ludovika Beozija ................ .25
Ljubice Habsburžanov.............40
Aškerčevi zbrani spisi:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. ve^z........1.25
broš..........................80
Četrti zbornik trd. v.............1.—
broš..........................80
Jadranski biseri .................80
Junaki .........................80
Mučeniki .........................80
Peti zbornik trd. v...............1.10
broš........................90
Primož Trubar trd. v.............1.—
Nove poezije .................... .80
Levstikovi zbrani spim:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	zv. Otročje igre v pasencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
3.	zv. Povesti in potopisi .......70
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave....................... .70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... .70
Zbrani spisi trd. vez...............90
Poezije trd. vez...................90
Ljudska knjižnica*
1. in 2. zvez. Znamenje štirih
Notarjev nos, humoreska..........35
Narod ki izmira.................. .40
Naša Ančka ......................35
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, 11. del, 9 pov............90
Nova Erotika, trd. vez..............70
Naša leta, trda vez ...............80
Naša leta, broširano ...............60
Na Indijskih otokih . .............50
Naseljenci .......................30
Novele in črtice.................. .90
Na Preriji .......................30
Nihilist ......................... .40
Narodne pripovedke za mladino:
35
trdo vezana..................1.00 Snneiici Invalid
2. xv. Darovana. 'Zgodovinka
3.	zvezek ...................
4.	zvezek ..................... .40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......1.50
Narodna biblioteka:
Svitoslav ....................36
Spis je ..................... .35
Krvna osveta........................35
General Lavdon ..............70
Napoleon I...................... 1.—
Babica .......................... 1.20
V gorskem zakotju ..................35
Za kruhom ........................35
Z on g jem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40
Kranjske čebelice, poezije..........35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Ob tihih večerih, trda vez......... .90
Padajoče zvezde tr. v..............90
Plat. zvona trd. vez...............90
Petelinov Janez vez...............1.—
broš.........................90
Pesmi v prozi, trdo vez............70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki in Boža (Albrecht).........25
Pasti in zanke. gritniTmini roman .. .35
Pariški zlatar ..................... .35
Pingvinski otok tr. v............. .90
Povest o 7. obešenih t. v............90
Po strani klobuk ................ .90
Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr.
vez......................... 2.50
Plebanuš Joanes tr. vez...........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Boko vn j ačev na Kranjskem......60
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Majar............... .30
Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Boku .35
Požigalec ....................... .25
Praprečanove zgodbe ............. 26
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca..................... .30
Ptice selivke, trda ves............. .76
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................... .35
Pravljice in pripovedke za mladino, izvesek...................... .40
2. zvezek .................... .40
Pegan in Lambergar ..*............ .70
Babi ji, trda ves...................f6
Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60
Razkrinkani Habsburžani (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem....... .30
Rinaldo Rinaldini ................ .60
Slovenski šaljive« ................ .40
Slovanska knjižnica. Zbrani tpisi,
vsebuje 10 povesti.........i.. .60
t	•«» s «36
............. .00
Sanjska knjiga Arabska ........ 1.5o]ll. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
Sanjska knjiga, nova velika....... .90'12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
Sanjska knjiga, srednja .......... .35
Špake, humoreske, trda ves . ______ .90
Strahote vojne....................60
Stezosledec ....................... .30
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje...................75
Sim^n Jenko zbrani spisi.........90
Sosedje tr. v......................60
Svetobor .........................50
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90
Sfsto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Šopek, samotšrke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sredozimci, Serosa Jerica (Bohnije) .30
Shakespeareve dela:
Macbeth, trdo vez.......
Julij Cesar tr. v.........
Othelo tr. v..............
Sen kresne noči tr. vez----
SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA:
.90 .90 1.— .90
30
1. zv. Poznava Boga..........
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. z v. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
St. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran M^lčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, 4 veselomodre črt ice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač. 45 str.,
broš..........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila TJtva,
111 str., broš..................35
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.................30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatsk jka v petih dejanjih, pošlo _nil Anton
Funtek, 124 str., broš..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: GompaČi in Komur as aki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..........................25
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš........50
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str.,
broš.,.........................80
Št. 26. L Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65
Spilmanove pripovedke:
jonov v Koreji...............30
13.	zv. Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ....................... J25
16.	z v. Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikar aguo..............30
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti trdo vez. ... broš.............
Tavčarjevi zbrani spisi:
.75 .50
Skozi širno Indijo
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Li-
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
lnfcflrih gora T................. .26
4.	zv. Praski judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti....... .30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega ........... .30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega....................25 82 Oortlandt St,
Izza kongresa .................. 1.75
Cvetje v jeseni. Visoška krorika . . . 2.50
Tri novele, tr. v..................90
broš..........................70
Tunel, trda vez.................... 1.00
Turki pred Dunajem..............60
Trenutki oddiha...................40
Vesele povesti ...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Babindranath Tagore
broš..........................60
}rdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vez.......2.—
Emisel smrti ......................60
Zapiski Tine Gramontove.........60
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne ................... .80
Zlatar j evo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v..................... 3.—
Za miljoni,	, .......... ,65
Ženini naše Koprnele..............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30
Sbdrka slovenskih povesti:
1.	zv. Yojnomir ali poganstvo......35
2.	z v. Hudo brezdno................35
3.	zv. Vesele povesti................35
4.	zv. Povesti in slike .............35
5.	z\. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh .........................fig
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ..........................
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ..........................
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ..........................
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti ..........................
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat____
(>. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Bdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda....................$1.—
Mladi umetnik.................. 1.20
Otroški vrtec ................... yj20
Za kratek čas ................... 1^0
Zaklad za otroka.................3 20
.50
.50 .50
.50
.50 .50
IGRE
.60
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank...................8(
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 deja-
...........................30
Starinarica. Veseloigra v l dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka, .......35
Poljub, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60
Naročilom je priložiti deraar, bodisi V gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajte pismfo.
Ne naročajte kajig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
SLOVEKIC PUBLISHING CO.
Sew York

(!LAS NARODA. S. MA-JA 1925.
Ivan Pregelj:
Plebanus Joannes.
(Nadaljevanje.)
- ✓
MafevKek je vneto pomislil na Katrieo in je odvrnil hvaležno in vdano;
—	O, saj je ne bom!
Vikar je \zrastel izza mize in pogledal strogo na Petra, ki je bil vstopil.
—	Takooo. — je zategnil .slovesno,«— si se vendar premislil in prišel, ko te kličem. Se kazni bojiš?
—	Ne, — je odvrnil mladenič.
Vikar mu je molče stopil naproti in -v.- sklonil mimogrede po palico, ki je ležala na klopi.
—	Uos|>od stric, tepsti se ne dam. — j." rekel Peter narejeno odločno.
—	Na kolena ! — j<' ukazal rez-Ao vikar.
—	Tepsti se ne dam. — je ponovil dijak neodločno. Vikar je zastrmel presenečen v njegove kalne cf-i. Iz želodca ven mu je zavrela lx*snr»t in zaigrala v roko.
—	Nem a rnež! — je za v pil. — Ko j boš videl, a.li daš. Na kolena !
Oni drugi se je umikal k vratom in se topo smešil. Takrat je vikar kakor omahnil za korak nazaj. stopil hitro naprej, zamahnil s palico in zadel mladeniču čez lice. nos in čelo, da se je opote-kel in mu je kri -zalila obraz. — Dvoje začudenih, otroških oči je pogledalo proseče v vikarja. V hipu je ugasnila strast v njem in se umaknila sladki bolečini. To nt) bile oči, ki jih je ljubil, otrokove oči v zibelki <s sračjo nogo. Mrzlica jih je zblorba, da ne morejo niti hrepeneti, niti se čuditi. Samo vprašujejo: ščurkov skedenj? Kaj je to? Stric, ali je res?
Mladi je segel z roko v obraz. Kri mu je zalila pisrte. Odtaval je h klopi in sedel. Vikar je šel naglo iz sobe, zajel vodo v skledo in se vrnil. Z mize je potegnil beli prt, ga zmočil in pričel umivati ranjeno Petrovo lice. Mladenič je glasno zajokal; . — O stric, kaj ste naredili!
-— Za jezo, iza žalost, za lenobo tvojo. — je govoril krčevito vikar. Oni pa je jokal krčevito. — Iz njegovih ust je udaril vikarju v nos vanj vina in je spoznal, da joče Peter iz vinjenosti.
Nov odpor je jeknil v vikarju. Odstopil je in zaJtlieal:
—	Pijanec! Ne joči. saj te nisem ubil!
Stopil je razburjen po sobi gor in dol. Nato je šel od ločno k mizi izvlekel prt da I in vsul iz male vrečice denarja na mizo. S trepetajočimi prsti je štel. Nato je rekel, liripavo. a mimo:
—	Tu je petinsedemdeset lir za štiri mesece in za pot. Izgini iz Tolmina in vrni se drug človek. Si slišal ?
Mladi ni od govoril.
Tedaj je rahlo potrkalo. Vikar je burno stopil k vratom in vprašal rezko:
—	Kaj je?
—	Oedajski vas išče, — je odgovorila KaJtrica plaho in tiho.
Vikar je breji besede šel iz sobo. Peter pa je stopil k mizi in spravil denar, pot ran ko je bil izsili iz vretiiee še nekaj novcev. Nato je strahoma uprl oči na vrat a, ki so plaho odpirala. Katrica je planila notri in mu začela jokaje poljubljati roke. Branil ji je, nato pa je vprašal hripavo:
r- A'.i se me ne sramuješ, krr me je tepci t
—	Ne. ne, ne, — je šepetala, ga poljubila v obraz, na rano in sc ©trgala od njega in zbežala. Dir jak j« ostal sam, si obvezal glavo in čalk&l. Vstopi! je sirie.
—	Jutri grem v Čedad. — je rekel krartko, — dva dni bom zdoma. Ne gonim U že jutri na pot, a ko se vrnem, bi te ne maral več videti tut. Si razumel T
—	Sem!
—	Po>jdi!
V mladetai&u je vzrastlo nekaj fanotja;
* bom poboljial.
—	Poboljšaj se!
—	Stric. — je zaprosilo tedaj i/, globine in ugasnilo hipoma. Vikar se je ozrl manj strogo v mlado dijajcov(o lice. Nato je rekel :
- — Srečno hodi!
Ste«nil je roko v pozdrav. Oni ne je sklonil, da bi jo poljubil.
—	Pusti. — se je vznevol jil vikar.
Drugo jutro navsezgodaj je odšel vikar Janez v Čedad, kamor ga je klical naddijakon de Oabal-1U pod kaznijo petdesetih dnka-tov.
*
Peter je vezal cnlico. pel pol-•_rJa>no in pil Lz vrča. ki mu ga je oiia Katrica napolnila že vdrugič Magdalena mu je cvrla na pot in mu darovala dukat, ki ga je dobila od Stampovcga gospoda. — Pod mrak je stopil Peter v kuhinjo in je našel Katrieo samo ob ognjišču. Ovil ji ie odzadaj roke čez prsi in ji zasepet^l na uho:
—	Nocoj. Katrica, ko Magda-h na zaspi!
—	Ne, ne, ne, — je prosila.
—	Prideš! — — —
Polnočne -zvezde so utripale vi-
--•ko nad Mrzlim vrhom, tiho je s pla noč. Sanijavomeflika je bila potegnila prodorna meglica iz Rele vode in Tolminke nad dobravo. Takrat sta zastimela v svetlo
šle za njim. On pa je šel mimo glasne krčme. Mlad človek je stal na vratih in je vprašal:
—	Kaj ne boš vstopil? Pri nas je veselo. Far nam je cerkev zaprl smo pa sem prišli molit.
—	Pa vstopim, — je odvrnil Peter z veselo živahnostjo, da nr porečeš, da držim s farjem.
Šel je v hišo, sedel za mizo, in -> mu na točili in je pil. se smejal in pel ž njimi.
—	Tolminskega fajiuoštra žlali-ta je. — so ugetnili. — naj pije 1'ant. Njegov stric z nami drži.
—	Njegov stric je pošten.
—	Nobenega boljšega duhovna na Tolminskem.
—	Bog mu daj srečo! Našega oa naj hudič vzame!
Zdelo se je. tla bodo vzljubili mladeniča, ki je sedel med njimi, za strica, za duhovna, ki so ga hoteli ljubiti, pa ga ni bilo. . .
Mlada tolčajka. nemarna v no-šnji in prezrela v ude, je slonela na podbojili vrat in pogledovala 'poželjivo po mladem in čednem gosposkem dijaku. Temu je bilo leglo vino v ude in je postajal domač in zaupljiv. Dan je potekal. Nekje pred hišo so se oglasile gosli in piščal. Začeli so plesati. Pater je prijel točajko. — Nesramno mu je ležala v rokab iu na prsih.
—	Tona. — je sopel, — če honor- dva bleda, mlada obraza iz češ. ne grem do jutra naprej, okenske teme v vrkarjevem do- ■ Zasmejala se je glupo:
mu tesno drug ob drugem. Moški, _ pa ostani.
glas je zašepetal:	\ Kekdo je sunil Petra pod reb-
ro iii. se mu režal v obraz: bil je
SVETOVNI REKORD
■WOOD. H. »;
Harry Ilarfz je na Culver City Speedway. Californija. s svojim av tomobilom prevozil 50 milj v 2'J minutah in 12 ^sekundah.
Železna industrija v Sloveniji.
Po raznih krajih Slovenije je še sedaj opaziti peči, v katerih so na najprimitiviiejši način vlivali železo. Prvoten proces je bil jako potraten. S pomočjo novih iznajdb se je tozadevna industrija zelo razvila. Tujci so imeli poglavitno besedo.
Toplenje železne rude v železo 1 j a rje v. ki vozijo iz gozdov črno
oni mladi človek, ki ga je bil po-I „ , . ,
... .	,r v„ , .	)e zelezna industrija
vabil v taberno. Mežikal je zoprno
—	Polnoč je mimo, ni še čas!
—	Rojim se. — je šepetal ženski.
—	Ce bi stric vedel--
—	Ne govori! —
—	Tako si lepa! —
—	Moj si!
Cez hip je prosil ženski glas:
—	Spremiti te ne bora smela, preveč me bo sram.
—	M arte-vika? — je vprašal mo-
rki.
—	Tiho bodi. — je odvrnila Katrica in mu pokrila ustnice s poljubi. Lice sta tiščala k licu in sta tile dala ipreko tolminskih hiš doli na grobišče pri Svetem Urini. — Kosmi raihle meglice no se motali doli krocr samotnih zidov in k rižev. Katrica je rahlo kriknila in potegnila mladega dijaka od okna:	W
—	Duhovi vstajajo, ne 'glej jih!
—	Zakaj ne? — je odvrnil Peter.
—	Umrl boš, — je zaprosila.
—	Norica sladka!
Omahnila sta od okna v temo.
—	Ljubi me! — je zaživel on z nova in jo objel s trdo. krčevito roko. da je zaječala od bolesti in slasti. . .
•
Peter je krenil na pot čez Volče po soški dolini, da ne bi srečal Mriea, ki se je vračal čez Kobarid. Vsa bolest slovesa mu je bila u-gašnila v svežosti pomladi in spočite mlade krvi. Bil je veder, ker je čutil popolaio svobodo pred seboj ; lahko se je bil odtrgal od Tolmina, kamor je vedej, da se bo čez nekaj ur vrnil stric. Jz ovinkov in ključev je zaklicalo hrepenenje poportnih: po svetu, na jug. Tesno zadrgnjena, težka je tičala mošnja pod jopičem, vonj pečenega petelinČka v culiei se še ni bil razdiaal, prijetno so pekle ustnice od polnočnih poljubov.
Peter je bil v Volčafa, ko je zazvonilo pri Svetem Urhu poldan. Ob glasu zvona se je ozrl, zamahnil z roiko in zašepetal:
—	Katrica, srček!
Njo je imel v mislili in na licu.
ko je šel skozi Volče. Otroci na cesti med hišami so vstali iz prahu in zijali vanj. Na nekem nizkem pragu sta sedela ibleda in samotna dečefk in deklica. Njiju velike ^>ei so šle za Petrom.
—	Srečno pot, — je zaklical nenadoma delček.
—	Zdrav, sinček! — je odzdravil dijak.	Nova sovjefefea Velepotfajwfca
—	Vrajte se (zdravi! — je za- Sovjetski poslanik v Rimu. Jur-gostolel otroJ^	jenjev, j« imenovan za veleposle-
—	Kakor Bog da, ljubček! n'ka v Teheranu, bivši poslanik v
Peter je šel dalje in velike o- j StockhoJmu, Kenšencev, pa za veti ataok, *i ata sedela sama, so j leposlanika v Rimu.
je že prastaro, sega nazaj v dobo brona. Več kakor pred 5000 leti so izdelovali Egipčani, Etiopci in Indijci železno orožje, različno železno orodje in celo neke vrste železne pluge. Pridobivali so to za t-lo veško kulturo nadvse dragoceno kovino na prav priprost način, tako kakor jo pridobivajo še danes nekatera divja plemena, namreč s pomočjo točnih mehov. To bi bila negako prva doba železne industri
oglje. V gostilnah pa je prepevanje in rajanje od zore do mraka in še pozno v noč ni miru. Vse življenje se koncentrira v industrijskih vaseh in trgih.' Pa tudi od strani oblasti so taki kraji in tudi stanovalci spoštovani. Dočim so kmetje podložni grajščakoiu, so rudarji in kovači, kakor tudi ostali prebi-1 vabi takih krajev prosti in imajo svojo lastno gosposko. Naseljenci se poslovenijo, prej Barelli, postanejo Varini, Spendalli Spendavi,
m
so fnžine. vendar pa igra pri svetovni konkurenci podvoz še vedno važno vlogo. Železno rudo natovo-rijo v afriških rudnikih kot balast na ladje in jo pripeljejo skoraj brezplačno v Trst in iz Trsta v kranjske fužine, ki so na Jesenicah. last Kranjske industrijske družbe. Kapital je nemški, uradnik. preddelavee. mojster, vsi. ki imajo lažje delo in ki več zaslužijo, so Nemci ali pa morajo biti posebno naklonjeni Nemcem, če hočejo ostati na svojih mestih. Trpin delavec, ki ni več prost kot je bil preti leti. ta pa je Slovenec in tudi tega* se prične poneinčevati. V vseh večjih industrijskih krajih se grade nemške šole. Z zgrad-
bo tlirske železnice se zniža podvoz. ker se skrajša proga med Jesenicami in Trstom, obenem pj« se otlpro zatvornice nemškemu valu. ki prodira skozi Karavanke in se razlije po Sloveniji. Jadranski most z glavnimi stebri. Jesenice, fioriea', Tist jf* postavljen. Za izpolnitev železne industrije Kranjske industrijske družbe postavijo v Skednju v tržaški okolivi velike topilnice. Mesto tla se prevaža tako. manj vredno rudo i/. Trsta na Jesenice, rude se že takoj pri jzto-voru v Skdenju pretope in pošljejo po kratki železniški progi preko CJorice na Jesenice v nadaljnje ob delovanje. Tako je bilo do prevrata leta 1!HS.
Lz laske notranje politike.
Dokler je bil Mussolini bolan. Mussolini ima pr»*d seboj velijo bolehala tudi notranja politika. j kopotezne akcije: uradnikom i?i ladal je nekak mir. ki se je i/ka- duhovščini je /višal plače, ukrotil zal za mir pred viharjem, kajt i, j je komhatente, da ne zdrknejo na kakor hitro je Mussolini ozdravel. :stran opozicije, delavce hoče orga-je završčalo po fašistovskiii vrstah j nizirati po fašist nvskem diktatn. in generalni tajnik Piranaeci de- \ poleg milice povel juje seda j tudi la sedaj vihar med italijanskim j armadi in bo njegovo začasno voj-ljndstvom. Fašizem smatra treno-, no ministrstvo trajalo najbrže pre tni položaj v deželi ugoden za to, cej časa. sedaj treba še radikalnih da si pribori tako nadvlado, da ; ukrepov, da se zaduši udejstvova-mora ostati dolgo časa nepreiuag- j nje vseli nasprotnikov fašizma, i j i v. Mussolini še nikdar ni poka-i Tiskovne in zhorovalne svobode ni zal volje, da bi odstopil, marveč , več. Mussolini stopa*še dalje in sledi iz vseh njegovih tozadevnih j misli na popolno ukrotitev naspro izjav želja, da se fašizem vstali in mikov. ''Politični zločinci*' se ne
Nas-| bodo smeli nikamor ganiti.
se vzdrži na svojem mestu
protniki so še silni in komunisti se jim izgon in smrtna kazen.
pret i
Tudi pri nas v naših pokrajinah iCaposso se spremene v Kap use.
in rekel:
—	Za pijačo daj, pa je tvoja.
—	Dam! — je odvrnil Peter. —
Pozno v noči ob štirih zjutraj
se je opotekel čez prag iz taberne mlad, strašno bolan človek in od-mahoval po cesti proti Čiginju. liripavo je skušal peti:
"Meum est propositum in ta-berna mori. . . "
Pred Ciginjskim selom se je zleknil ubito v travo med gostim srrmovjem. Vzšlo je solnee. Pri-iazni otrok v Volčali se je zbudil ob strani svoje sestrice v borni posteljici in je rekel:
—	Anka, mama je prišla ponoči. Rekla je, naj prideva k Svetemu Danijelu.
—	Pojdiva! — je zahrepenela deklica.
Vstala sta in šla in nista našla matere pri Svetem Danijelu. Solzna sta sedla na njen grob. Potem sta videla divje race na bregu ob Beli vodi in sta zlezla na prod. Potem sta videla gori višje ovčarja, ki je s čredo brodil čez vodo in sta hotela broditi še sama. Vikar Janez se je vračal iz Čedada in je stal sredi brvi. Videl ju je sredi vode. Krilila sta z rokami, omahnila in izginila. . . Našli so ju in pokopali pri Svetem Urhu. Bog sam jima je bil dal pošten grob, ob uri, ko je visel na vratih sv. Danijela interdikt, ki ga nista bila zakrivila. . .
Na cesti med Čiginjem in Volča-mi je tedaj neznan prosjak zapel hripavo in zateglo:
"Oh nikarte, nikarte riba.
riba faronika !"
Pesem je vzdramila pijanega elovekac v grmovju, da se je zave-<lel, zaječal in se prijel za glavo. Otipal je usahli mošnjieek pod suknjičem in eulico ob sebi. Vstal je iz trave in dvignil pest proti Voleam:
—	Preklet bodi, pankrt, za prijazno besedo!
Kakor da je bilo tisto prijazno dete kaj krivo, ki je bilo sladko, žalostno, in čisto, cisto, čisto. . .
zelo stara. (Giovanni v Žvane itd. Pa tudi več Se dandanes se vidi na porobkih j drugih domačih priimkov ima svoj gorenjskih hribov, na krajih, ki so | izvor v fužinah in kovinskih pod-posebno odprti vetrovom, ostanke , jet jih. Tisti, ki je odprl pot k po-rimskih železnih topilnic. Mala jgači. to je oni. ki je predrl zid, da planiea vrh porobka, pod njo pa se je moglo raztopljeno železo raz-velike množine težke, še polne že- liti, je Pogačar, t^ti, ki je železno leza žlindre pričajo, da je tukaj j pogačo razdrl. je Pogačnik. Za stala pre dveč tisoč leti rimska to-j blagostanje naših pokrajin zvedo pilnica. Pa zakaj ravno na takih ' Nemci in pod vlado Marije Tere-
k raj ill ? Stari narodi so znali izkoristiti naravne sile.
zije se naselijo po naših pokrajinah. po največ rudarji in zato se i-Lesa za oglje je bilo v širnih go- nienuje del Jelovce. kjer so tujci zdovih v izobilju. Železna ruda je- kopali rudo, to je med Kropo in bila po večini tudi kar na površ- ;Dražgošami. "Rajh" in ruda, ki ju. Globoke doline po Jelovei in,so jo priseljenci dovažali. se ime-tudi v raznih drugih pokrajinah | nuje "nemka". Tudi ti se kmalu
niti ne strašijo pred izvrševanjem napadov na fašiste. Fašistovski voditelji občutijo to s posebno ne-voljo in hočejo raditega poskrbeti za zakone, s katerimi sc bo dalo ko renito ubiti vsako nasprotno gibanje.
Pri odkritju spomenika v vojni padlim junakom v kraju Rebecco d'Oglio je imel Farinaeci govor, v katerem je zagrozil nasprotnikom z najhujšimi kaznimi. "Zahtevamo določitev smrtne kazni za izdajalce domovine. Na Francoskem. Angleškem in v ameriških republikah posluje smrtna kazen izborno in vendar nazivajo naši nasprotniki te narode kulturne. Iločemo, da zadene politične zločince prisilno bivanje. Za navadnega zločinca se to izvaja z največjo lahkoto, čeprav je škodljiv le posameznikom. Političen zločinec je nevarnejši. On ogroža" vso družbo. ves narod. Oni pa, ki rajše
še danes pričajo, kje so Rimljani j poslovenijo s prav malimi izjema- i služijo inozemstvu kakor domovi-kopali železno rudo.	j mi. Le nad Sorico in v Danjah so [ni. morajo hiti prisiljeni, da zapu-
lz notranjosti gozdov so vozili rudo na pobočja često po v skalo vsekanih potih, čijih sledovi se po znajo še dandanes. Na pobočju so postavili peč, položili vanjo rudo, pomešano z ogljem, in jo zakurili. Veter je nadomeščal mehove in
nekateri stari ljudje, ki govore med seboj nemško, pomešano z mnogimi našimi besedami. Taka druga, za naše kraje srečna doba, traja pri nas do osemdesetih let preteklega stoletja.
Sreča ni trajna, vse mine in ta-
oddajal potrebni kisik. Ker je bilo iko je bilo tudi z bhigostanjem v to pridobivanje zelo primitivno, I naših pokrajinah. Odmev kladiva je bilo tudi topljenje precej povr- j ponehava in z njim tudi pesem zašilo, nepopolno in je ostalo nad dovoljnega ljudstva. V železni in
polovico kovine v žlindri. Kaj je bilo v srednjem veku z železno industrijo v naših krajih, ne vemo. pač pa opazmo v 14. stoletju zopet rudarje in kovinarje, ki prihajajo ponajvee iz Italije in se na seljujejo v naših krajih in sicer povsod, kjer so bili v bližini rudnikov gorski potoki.
Tehnika je napredovala in z njo je prišla druga doba. Množina železa. ki se je pridobivala s pomočjo peči na veter, ni več zadostovala. treba je bilo rudo bolj izkoristiti in žlindre, ki so iz te dobe, so
dustriji nastopi nova, tretja doba in sicer zopet z napredkom tehnike. Leta 1S55. konstruira Bessemer Hruško, to je večjo peč, ki i-ma obliko hruške. V raztopljeno surovo železo se vpreša poljubna količina zraka in tako železo razo-gljeni. Naredi se lahko v par minutah več ton kovnega', tekočega železa ali pa tekočega jekla. Leta 1878. napreduje železna industrija s "Thomasovim procesom." Ko so iznašli leta 1850. parni stroj in poznje leta 1850. pričeli graditi železnice, je pričelo na vsem kon-
ste sveta tla domovine, ker jih niso vredni . . . 1'para, da bo letošnje leto ono, katero prinese triumf našemu programu, ki ob zajedno triumf naroda."
Farinaeci govori odkrito in jasno. Napovedan je naj ostrejši boj vsem nasprotnikom fašizma, gotovo pa je danes, da se ne uresničijo pretiran ost i. Ob jednem se izdeluje zakonski načrt za delavsko organizacijo, kateri bi moral pripadati vsak delavec, pa če se strinja z njenimi metodami in ci»ji ali pa ne.
že dokaj lažje in vsebujejo dosti jtinentu primanjkovati kovnega- že manj železa kakor one iz starejših leza in šele z iznajdbo "Besseme-
časov. V tej dobi vidimo pričetek izkoriščanja naših vodnih sil. Po | rekah šumi voda na kolo in goni kovaški meh, ki piha v kovaško
fDalje prihodnjič.;
rove hruške" so se mogle dobavlja ti zadostne količine ežleza. Skupni svetovni pridelek suroveg aželeza je znašal leta 1850. okoli 4.750.000
peč. Železo, ki priteče iz visoke pe- ton, leta 1000 — 40.4 mil. ton, 1. ei, je treba prekovatL Kosi železa j 1913, pa 76.5 mil. ton. pridejo pod veliko kladivo, ki ga goni voda.
Daleč po okolici se razlega vese- manjšimi vodnimi silami in želez-
li "bunkate, bunkate" težkega fužinskega kladiva. Povsod, kjer od-
Z omenjenim napredkom tednike je odklenkalo dolincem z
na industrija pride v tuje roke in .se preseli v ve(eje kraje. Pa tudi
meva ta pesem, je v omenjeni dobi pridobivanje inde se je spremeui-
blagostanje. Žareeega razgretega liea suče kovač v velikih kleščah kos surovega železa, po katerem razbija neusmiljeno težko kladivo dokler ne postane volno. Zadovoljni so kovači, zadovoljni so trgovci, ki razpečavajo železno robo, veselih obrazov stopajo za vozovi, natovorjenimi z železno rudo okoličani, ki rudo ali sami kopljejo
lo. Kar je bilo rude v lahko dostopnih krajih, je bila porabljena in treba je bilo globlje pod zemljo, kar se pa vsled dražje delavske sile ni več izplačalo, domače rudarstvo propade. V odaljenih pokrajinah so odkrili velike zaklade železne rude, posebno ob severni o-bali Afrike. Z napredkom prometa odpade neobhodna potreba, da
ali jo dobivajo od rudarjev in -og- se železna ruda nahaja tam, kjer
Fašizem razteza svojo moč na najširše obrežje in si hoče docela utrditi svojo pozicij. Farinaeci je v Rebecco d'Oglio povedal tudi, da opoziciji ni treba misliti na volitve, ker jih ne bo do leta
parlamentu obstoji močna, disciplinirana in voditelju ndana fašist o v.ska večina. Voditeli opozicijo na Aventinu se lahko vprašujejo, v koliko so podkrepili fašizem s svojo abstinenco, pred katero jih je svrnil stari državnik Giolitti.
Fašizem je na pohodu in se dviga' k visoki Mli. nasprotniki pa izgubljajo na svoji odpadnosti. Njihovi listi izražajo skrb. kaj bo z 1-talijo. ako se izvedo Farinaecijevi postulati in napovedujejo celo re-volueijo. toda najbrže bo zmagala Mussolinijeva trdna in vztrajna volja, da se italijanska notranjost preuredi po načelih fašizma "v dobrobit naroda in domovine," ka ko to on vedno in tako rad povdar-ja. V to svrho imajo pomagati tudi Farinaecijeve grožnje.
Bomba usmrtila štiri osebe.
VARŠAVA. Poljska, (i. maja. V javni šoli v Vilni je danes eksplodirala bomba. Učitelj in trije učenci.so bili »na mestu mrtvi. Najbrž je vrgel bombo kak dijak, ker je padel pri izpitu.
GLAS NARODA", THE BEST!
JUGOSLAV ADVERTISING If RIYriTM
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRASAJTH
369 Grove Street
MENE ZA CENO.
Ridgewood, Brooklyn, N. Y.
Telephone: Jefferson 6253
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljeni pisalni stroj "OLITIK" $20
B itreiico n »loyenake fir-ko, M - $25.22
'OLIVER* PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPBCNI
Pisati nm pisalni stroj si ni kaka umetnost. Tako} lafi-rsak pile. Hitrost pisanja dobite a vajo«
ILOVrariC PUBLISHING COMPANY
ji- -jv -
NARODA, f*. MAJA 1925.
ŠOLANA
ROMAN.
Za "Glas Narcda" priredil G. P.
15
' Nadaljevanje.)
Mislim, da
—	Kaj je res tukaj tako .samotno ?
Hišna je skomignila z rameni ter -odvrnila smeje:
bo kmalu boljše. — Katriea. odnesi njeno prtljago.
Mlada dama je s svojimi visokimi petami trdo udarjala rtb mozajiem tlak prostrane veže. Po .stenah je bilo razobešeno orožje :n rogovje.
Sla je naravnost proti velikemu ogledalu, ki je sesulo od stropa do tal. Postavila se je predenj in se za eel a ogledovati. V njenem obrazu se je mahoma pojavilo nekaj stfarikavega in nesimpatičnega.
—	Tukaj, skozi ta vrata. — je rekla hišna, — Odgrnila je debelo gardiiio ter šepnila: — Pri oknu sedi v naslonjaču naša draga bolnica.
Nato je gI4.snej.se javila: — Mila-niva gospa. — kontesa Per-pigneau je baš dosj>ela.
Deklica je zaslišala pridušen vzsklik veselja.
—	.Jori<yla! Moja ljuba Jorieda!
Kot metulj je stekla deklica k stari danni. pokleknila je prednjo ter začela z vso vnemo poljubovati njene uvele roke.
—	Oh, moja draga teta, kako neizmerno sem vesela ! Ne morete si misliti, kako -m me razveselila, ker si me povabila sem. Prepričana bodi. da ti bom izkazala, vso svojo ljubezen in vso svojo pozornost. Kako vzvišen poklic mi je naklonila usoda : Vzvišen po-A lic. tia ti bom lahko služila z ljubeznjivostjo prave, rodne hčere
Te besede so hitro vrele prečko ozkih ustnic. Prvi hip hi se ni-koinu ne zdelo, da so priučecie.
—	Ti dobar priden otrok, — je odvrnila baronica. — Torej se boš re> zavzela za zapušečno. bolno velovo '
Koimaj je zadrževala solze.
—	Bodi pozdravljena, sično pozdravljena! Kako dobro mi de, da mi je zc.ptt dano uživati nekaj ljubezni.
—	Ne beg .s«- tetky, te^a boš dele&.na. Nikdar več ine boš sama in zapuščena.
Ko je gledala sta;»ka deklici v oči, se ji je zdelo, da se je v njih nekaj orosilo.
Lahko ji je bilo pri srcu. Objela je svojo nečakinjo, pritisnila jo je na pr-d in jo pričela poljubljati na lice.
V t Lstsm t remit ku je bila kontesa prepričana, da je mahoma osvojila srce stare nadležne bolnice. Dočim so se njene oči zrcalile v bolesti, no s*- njene ustnice smehljale v žejpni robec.
To ginjenje pa ni smelo predolgo trajati. Tudi hišna se je namreč solzila in teta ni napravila nobenejra poskusa, ela bi se potolažila.
'I o bi ji lahko škodovalo. Kontesa je vstala, kot mafiica se je' j privila k stari ter ji začela plad-iti roko.
—- Koliko si prestala ti uboga nesrečnika — je vzdihnila Jorieda. — Teti je ta beseda jako ugajala. — Ne smeš pa misliti, da jaz nisem delila te tvoje nesreče. Seboj sem prinesla venec, katere-1 ga bom ob prvi priliki položila na stričev grab. S tem bom ja»7. p
ZNANA BOKSARJA
""T"ltNT umne« a UNBIRWOOO, m. r.
Slika nam predstavlja dva znana iboksarja. ki se bosta udarila dne 13. junija v New Yorkn. Na levi je Mickey Walker, ne desni pa llarrv Greb. Sredi je "maiteh-makeT** Jimmie de Forest.
Pi
ismonosa.
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi pazniki na olj*
P A R I S — 16. maja
' FRANCE — 30. MAJA.
Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjepa razreda z umivalniki In tekočo voda za 2. 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja ln pija&u
cfreaeh
19 STATE ST..	NEW YORK
all lokalni agentje.
OD MRTVIH JE VSTAL
Kretanje pamikov - Shipping New*
(Zagorska zgodba.)
(Konec.)
In ni ostalo drugega, nego da je Jernej moral napeti vse svoje govorne sile. ela je povedal, da je težko, ko sta oče in mati že stara, polja in živine ela je toliko, elelavea pa nobenega pri hiši. in pa gospodinje da je hiša potrebna.
*Pa se oženi!"
"No, vidiš, saj veš — kar to boš napisal!"
"Pa komu?"
In je Jernej spet začel tam. kjor je nehal, da je že mislil 11a to in na ono pa da ni povsod tako kakor t Toda sama mu lahko pove! Težko, bi rael, njih grunt ela je trden, pa Ne zahaja drugam ko v cerkev, ni-
kakor bi oeldal vsako elrugo pošto povsod drugje.
Oddahnil se je po tem — toda navdale so ga takoj nove nemirne misli: njen odgovor!
Lahko mu tudi drugače da vedeti. kako misli, in ne Ie po pošti. | Naj samo postreže s skodelico ka- i ve stari Mici Poelbregarjevi in naj | ji tako mimogrede malo omeni o ! tem — pa ji' pošta tu, in taka po- I šta, ki se ne izgubi! Pa to ni verjetno. Prepametna je, da bi se sama dajala vsem v zobe in pa pre pošte na in prečedna, da bi vlekla druge!
da bi taka in taka morala priti za gospodinjo k njim. Pa se je spet u-stavilo.
4'No. katera — potem bova pa pisala!"
"I na Korenovo sem mislil!" Na Korenovo Ančko.' Ali sta že kaj govorila ''
"Potlej ne bi bilo treba pisati!' "No, pa pišiva!" je mirno rekel Gregor. In je Gregor zapisal 11 " j najprej lepo pozdravljen je in o-
vzela sveto negovanje njegovega spomina. V.se žalostne sence pre-
(menil elomače težave in potem pa
t..L-1/i. ; „„; i -	« ...	, . ,	- ,z lepimi besedami, če je tudi ona
t«*lvle>.sii naj padejo name. kajti jaz ■sem pri tebi. da ti zasenčim vsa-' .....	'	. T
L-« K„i t-	, i- , . , . . . .	i teh misli ko on. Gregor ie Jerneju
ko bolest. \ esela m zadovoljna bos. kajti to je prvii pogoj za tvoiel -	a , - «	■
7111 "t i* i/k v„	,« i - - , v	.	| pismo prebral m Gregor seje za-
zdi a\ je. Ne smatraj me za brezsrčno in brezčutno, če ne morem do -J,	, . , ..	, .
u; i i i	. -•. ,	^	,elovoljno oddahnil. Pa prezgoelaj.
voliti, da bi polzele solze po itvojih ljubih hqih. Jaz ti bom priva-1	1 ^
bila sol učne žarke ter pregnala oblake. To bo moja poglavitna na-! loga.
je vprašala hišna ponižno.
—	Ti dober otrok. Jaz te razumem. Sam Bog rte mi je poslal.
—	Si-daj pa poslušaj, kaj je novega eioma pni nai.
In Jorieda je začela z izpremenjenim glasom pripovedovati. Medtem je bila vstala, snela klobuček z glave, snela rokavice t r podala oboje hišni.
-- Ali se hoče kontesa preobleči ? — Aii hoče v svojo sobo?
—	Kaj pa mislite.' — je vzkliknila Jorieda. — Komaj sem se sestala z mojo preljubo teto. pa bi jo že zapustila. Nikdar, nikdar! Vedno bom pri nji kot senca. Nikdar ne bom šla od nje. Kaj ne, draga teta, tega se boš ie privadila.
—	O, ti moj eiober otrok!
—	Kakšen blagoslov bo kontesa za ves naš grad _ je dahnila
hišna ter odbrzela iz .sobe. Vsakemu poslu posebej Je Hvalila novo obiskovalko.
—	Zdi se mi, tla ima nekaj francoskega. ua sebi_je rekel stari
služabnik Friderik. — Popravici povem, da mi mjene oči ne ugajajo.
—	Sem a stara, — se je zasmejala komorniea. — Kontesa Per-pigneau, ikojc oče je bil pohiokrven Francoz, vendar ne bo izgledala kot kaka vaška deklina. B«lš to mi ugaja, kar ima na sebi nekaj fraraco&kega.
—	No meni je vseeno, — je odvrnil Friderik. — Poglavitno j<\ da je »ospa zadovoljna ž njo.
Medtem je pa sedela Jorieda pri baronici ter zabavno pripore d o val a o domu. Med govorjenjem je neprestano mahala s .svojimi lepimi ročicami. Baronica jo je neprestano opazovala.
Ne, o kontesi se ni meglo reči. da je vzor lepote. Toda na nji je bilo nekaj posebnega nekaj p ri v lačnega. Njen majhen obraz je bil podoben ptičji glarvi, njena polt je bila precej *emna. majhne nemirne oči pod izrazitimi obrvi so neprestano švigale semtertja. Poteze v obrazu so t>e ji neprestano izpreminjale. .
Iz njenega obraza so se zrcalile vse mogoče lastnosti: ponos, globoka preračunan ost, mehkoba, ošabnost. strast in brezobzirnost. Vse je bilo pa spretno pokrito z nekim nevidnim pajčolanom. Ko je govoril č lov tik s to žensko, res ni vedel, s kom govori.
Kontesa Jorieda je 'bila tako elegantna, tako živahna in zabavna. da se je morala nehote vsakomur priljubiti. Prav rada se je postavljala s svojim francoskim pokolenjem. ker jo je napravljalo še bolj pikantno.
Stara baronica ni prav dobro poznala ljudi. V dolgih letih samote je čisto izgubila dar opazovanja. Veselo in zadovoljno je zrla v svojo novo (prijateljico, toda Jorieda je bila "bolj previdna. Staro in lw>gato teto je podvrgla strogemu opazovanju.
Naenkrat so ji listnice rtarablo zadrhtcle, nekaj se je zahllskalo v njenih zcieno sivih očeh. To je bil izraz zadovoljstva in želja po nad gospodst vo.
Kontesa je bila pametna ženska. Po preteku par minut je natančno pregledala ves položaj in v »tem hipu že tudi napravita-načrte za bodočnost.
pravi zajavka
(Dal«« prihodnjič.)
" Pismo boš prepisal!'' Gregor.
"Saj ne znam več!' Jernej.
"Kaj pa bo ona rekla, če bo videla, da tega nisi sam pisal!" Gregor je uelaril na pravo žilo. Jernej je prepisal, Gregor pa svoje pisanje raztrgal.
III.
"Pa kar ti oddaj na pošti, saj boš tako ali tako tudi ti nesel tja!' reče Jernej, ko sta vse dovršila.
Za Gregorja so se začeli mučni dnevi. Na Korenovo Ančko je namreč in že sam davna vrgel oko in mu je zelo motila misli in sanje. Pa vendar ji tega ni razoelel niti z beseelo. Bil je pač pravi Beljan in zato v teh stvareh počasen in preudaren. Pa ga v tem prehiti •Jernej, še počasnejši človek pod solncem l
"Ali bi — ali ne bi?"
To mn je rojilo po glavi, ko je elržal Jernejevo -pismo v roki. ela ga z drugo pošto vred nese k Korenu. Pa ga je nekaj zadrževalo.
Res je, pismo je v njegovih rokah, lahko ga raztrga in koščke se-žge — kaj pa, če pride na dan, da pisma ni oddal! O, to je mogoče! Odgovora bi Jernej ne dobil, pa bi lahko, — če je še taka nerodna klada — ob priliki vprašal Ančko, če je njegovo pismo dobila ? In če bi ona rekla, da ga ni in bi zaslutila* kako in kaj je bilo v pismu in bi se ji ta misel in pa Jernej končno ne zdela nič napačna — na koga bi padel sum, da je pismo za pravil? Na pošto! In na pošti je poštaj udaril pečat na pismo in si ga mogoče tudi obdržal v spominu — nikdar ni mogoče vedeti, kaj si človek zapomni! In da bi se pismo, pravilno odpremljeno, od pošte pa do Korena izgubilo, je mogoče samo dvoje: ali ga je pismonoša nalašč uničil, ali pa ga je pijan izgubil! Ta sum in pa sramost in pa še kazen, če bi mu kaj dokazali — ne!
i In oddal je pismo pri Korenu,
ti na prejo ne pozimi! In če bi ga ' oelhila, bi bilo tudi to dosti, ela mu nič ne odgovori. Vrtal je in vrtal ' Gregor po svojih mislih in končno j videl, da ne pride na jasno in da j ne kaže drugega, nego počakati, j ela se stvar sama razmota. Pa ni bilo treba kaj dolgo čakati.
Čez dober tden ugleda na pošt i pismo, pisano z žensko roko — pisavo je on poznal natanko — iu ' pismo je bilo napisano Tomažino-vemu Jerneju! Zdaj!
Bogvedi, kaj je v tem pismu.' Ali ga je odbila ali ga ni J Vedel je. ela je v tem pismu toliko njegovih skrivnih upov!
In skrivaj je pismo priclržal. Zvečer ga .je ogledoval od vseli strani. Ali je kje videti na pismu, da ga je odbila ? Včasih so v tem slučaju znamke narobe ali po strani nalepljene — toda tu so pravilno. Včasih je pismo na kakem koncu pomazano ali pomečkano a-li površno pisan naslov — toda tu je vse v redu, pismo je čisto, gladko in naslov jasen. Ali bi ga odprl in oddal! Pa kaj mu to pomaga — če se je pa Ančka morda odločila za Jerneja! Nič.
Odelal je pismo drugi dan Jerneju nedotaknjeno . . .
V par tednih je imel Tomaži-nov svatbo.
Bistra je voda Belica in prijazne so belske hišice. Trdni ljudje in pošteni so Beljani in Dela bo še dolgo živela; kajti drobiža se igra pri tolmunu eel kup. in tudi Gregorjevega je preeej zraven; Gregorju namreč zakonska sreča vseeno ni nič prizanesla.
ADVERTISE in GLAS NARODA
Tz Bradica' v Hercegovini poročajo :
Kmetič Jakob M. iz Braelič je bolehen človek. Večkrat se ga lotevajo živčni napadi, po katerih zapade običajno letargiji. Doslej se je še vselej zgodilo, da se je iz svojega mrtvila prebudil.
Te dni se je poetal iz hiše na cesto, kjer je zopet dobil napad. Nekaj časa se je zvijal na tleh. Na listnicah se mu je pojavila krvava pena in ljudje so ga odnesli domov. Polagoma pa je prenehal dihati in na' truplu so se pojavile modre pege. v katerih vidijo se-ljaei znak nastopa smrti.
Domači so položili Jakoba na pare. Naročili so krsto, preoblekli so ga in jokali ter narieali okoli njega. Zvečer so šli nekateri spat. v mrliški sobi pa* se je zbralo vse sosedstvo. Ljudje so srkali vino, kuhali kavo 'ter govorili o življenju ter hvalili pokojnega Jakoba. Naenkrat se je zgoelilo nepričakovano čudo. "Mrtvec" se je začel gibati, vzelignil je roko, nogo . glavo .. . Ljudje so v strahu začeli bežati iz sobe. Prestrašili so se, ela jih ne bi mrlič kaznoval za njihovo popivanje. Ko se je Jakob dodobra razčul, je začudeno gledal okrog sebe, kaj se goeli ž njim. Ko so mu domači povedali, ela je "u-111 rl". jih ni mogel razumeti. Končno pa jim je elokazal, da je v resnici živ, nakar se je mrtvaško žalovanje izpremenilo v bučno veselje in rajanje elo bele zore.
Poljska na križpotju.
Poljsko časopisje se zadnje čase mnogo bavi z načelno smerjo razvoja poljske republike ter se vpra-šuje, kakšna je naloga Poljske ali ta. da postane vzhoelno - evropska elržava ali baltiška republika? Di-skutira se tudi o tem. kakšna naj bo poljska1 orientacija v prihodnosti. Tudi se pojavlja ideja, ela mora Poljska postati severna pomorska država, ki bo posredovala med Vzhoelom in Zarpadom.
Rod La Rocque.
Znani kinematografski igralec, ki •bo igral z Olorio Swanson v kinematografski sliki "The Coast of Folly".
ŽENITNA PONUDBA.
40-Ietni samec z nad tri tisoč dolarjev gotovine se žcTrl priženiti na kako farmo. Naj si bo dekle ali vdova, ki resno misli, naj piše na: Ženin, farmar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
OGLASI
naj se oče IVAN KREVS, doma iz Mirnepe&i, sedaj posestnik v Višnji gori, štv. V marcu je bilo že dve leti. odkar se nama je ■zadnjič oglasil. Prosimo rojake, tee kdo ve za njegov .naslov, ela <ra nama poroča, ali naj se pa sam javi svojima obrokoma: Ivan in M;mi Krevs, Višnja gora, štev. 3. Jugoslavija.
(2x 8.9.)
Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe.
Brezplačna poskuinla metod«, katero mo-
rtvMkrabKI br«z n »Prilika tri izgub« t«w
t«wm» otSin, kako kontrolirati c*duho •a Mimo, da poskusite na nil ra&un. NU ae de. ako je to te dolga, boiesen. alt »a ■e Je pojavile ie-le pred kratkim .ako Je aenena mrzlica ali pa kronlfina naduha. naroČiti morate brezplačno poakutajo natega	Na to se ne sleda, r kaki kttml Urita, ne sleda m na valo etaroet aH opravilo, ako ni mnfi naduha aU jinAlca. nal način vam bo takoj pomagal
Po—bno telimo poslati onim. ki ae nahajajo navidez r obupnem stanju, kjer niso pomasata vsakovmtna vdihavanja, brizganja, zdravila opija. oiml. "patentirano kajenje" itd., telimo pokazati vsakomur. da Je ta novi naCln doloCen. davata-*l vsako tetko dihanje, vse hropenje ln ve« straAne nspade takoj.
Ta brospla/na ponnCba je prevatna. da bi Jo zanemarili. PUite sedaj ter Jo takoj pričnite. Ne potUite denarja. Potljite Niti pottnlne ne plaCate
BREZPLAČNI POftKUtNI KUPON.
12.	maja:
Pres. Wilson. Trst.	^^
13.	maja:
Mauretania, Cherbourg.
14.	maja:
De Grasse Havre; Columbus, Cherbourg. B-emen; Deutschlaud, Bou-Igne. Hambug.
IB. maja:
Paris. Fiavre. — s tem paxnlkom bo spremljal potnike uradnik tvrdka Frank Sakser State Bank. _
19.	maja:
Relinace, Cherbourg, Hamburg; Bre. men. Bremau.
20.	maja:
Aquitania. Cherbourg; America, Cherbourg in Lrcrnen.
21.	maja:
Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp.
23. ma'a:
I^eviathan, Cherbourg; Majestic, Cherboug; Xew Amsterdam. Rotterdam; Orca, Cherbourg; Cok n.bo Genoa; Andania, Cherbourg la Hamburg.
26.	maja:
iluench . Cherbourg, rremen
27.	maja:
Berengarla, Clit-rbourg; SuffrenT. Havre.
2d. maja:
Bt'genlanil, Cherbourg Antwern: CI-vela nd, Boulogne, Hamburg.
30. maja:
Olympic. Cherbourg; France, Havre: President Roosevelt. Cherbourg Bremen: Orduna, Cherbourg; Minne-kahda. Boulogne.
2.	junija:
Slartliii Wellington. Trst; lies >-lute. Cherbourg-Hamburg.
3.	junija:
Mauritania, <-iherbourK: President IluiLUng, Cherbuui-g. Br. men.
4.	junija:
l.a Savif, Havre; Zfftind, Clier-
Chpi'tiuri.',
Cherbourg:
bourg. Antwerp: <thi'">. 1 la mini r~
6. Junija:
fajis, Havre: Homeri«.-. Rotterdam. Rotterdam.
9.	junija:
Columbus, Cherbourg. Bremen-1-aj-lar.d. Cherbourg. Antwerp.
10.	junija:
Aquitania. Cherbourg; Arabic, — Cherbourg, Hamburg.
11.	Junija:
De Giasse. Havre: Albert Rillin, B-.ukigne, Hamburg.
13. junija:
Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg;: V»-endani. Rotterdam: orbita, Cherbourg: Sierra V"«.nt:iria, Bremen: Contt- Rosso, Genoa.
16.	junija:
Relinace, Cherbourg, Hambrug; — Stuttgart. Cherbourg. Bremen: F:«-i>ub-lic, Cherbourg. Brt-men.
17.	junija:
Rerenguria, Cherbourg: llncham-beau, Havre.
18.	junija:
Pittsburgh, Cherbourg, Antwerp.
20. junija:
Olympic. Cherbourg: France, Havre; »>rca. Cherbourg: Anieru-.i, Cherbourg. I'.wni'n: Volendam. Rotterdam: I>uili>, tJerm;«-
24.	junija:
Mauritania, Cherbourg.
25.	junija:
Beigenkitid. Chr-rl»ourg, Antwerp: Deuisclilano, Boulogne, Hamburg: lln-mfti, Rremen. *
27. junija:
Paris. Havre; Homeric, Cherbourg: X«»w Amsterdam, Itptterdam: Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Min-nekahda, Boulogne: Andania, CUer-bourg, Hamburg; Conte Verde, »ieiu^a.
30. junija:
Pres. Wilson, Trst; s iem parnl-kum po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
POSESTVO NA PRODAJ
•v Smnljf-i vasi {ni. št. Jerneju. EiK>iiadstro]nia hiša z jros])oilar-skint posloiljjftil in stopami, h*p vrt (dva in pol orala), njive, travnik in grozdne parcele (nad dva orala). Ona $3.700.00. Pojasnila daje: A. Tavčar, Ljubljana, Poga-čarjev trg 3, Jugoslavija. (3x 6.7,8)
UGODNA PRILIKA ZA PODJETNEGA ROJAKA.
Naprodaj je 5 km od Ljubljane, blizo po-taje, krasno posestvo s prostorno hišrt. vee klesti, hlevi, dvojni kozolec ter zidana '.strojarska dehmiiea z dobro strojarsko obrtjo s koncesijo pri hiši. Posestvo leži ob po-tokn hi zraven so lepi travniki, njive in vrt. jrozdovi zaraščeni s hrastovi 12 johov; vse-skupaj 40 johov. Gospodar je nnjrl in lastnik živi v mevtii. Kdor se zanima, ntij plš> ]>o podrobnost: in ceno na: Louis Klemenčič, bivši narodni po^anec, Sv. Petra cesta 56. Ljubljana.
(3x 8A11)
IŠČEM
80 delavcev za francoske do^e. Imam dober Ln velik kos lesa in dobro plavam. Frank Janes, Oak Grove, La.
PRODAM HIŠO
z vsemi pripadajočimi pritiklina-mi. Hiša pripravna za vsako obrt ter se proda radi selitve. Podrobnosti daje lastnik: France Roliž. Brezje, Mala Bukovi ca, pošta Bistcrza, Venetia Giulia, Italy. . (2x 8,9.)
MOŠKI! ZaKitlt« m Proti ulazaja
Nitwnte al utibiljSo zaiilt PREPR&-BA » MOsKE Velika tuba35c. Kit «•») $1 Vri IdniMrji ali. S»n-Y-Ki« Dept; B 92 Beektnun St.. New York Piiito nt
ITALIJANSKE
HARMONIKE.
Ml Izdelu Jemo I lmportlra-mo raztič ne prvovrstne ro Pno na
prav )Je ne
Italijanska
harmonike
najb ol 13 e
na svetu
.	l^esct le
garancije. NaAe cene so nižje kot katere
sakoli Izdelovalca. Brezplačen pouk Igra nja kupcem. Pišite po brezplačni cenik
RUTTA SERENELLI & CO. 817 Blue Island Ave.. Oso. 32, Chicago. 1«
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-ikega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne sli-ke in razne druge zanimivosti. -
Stane 40 centov. *
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
Kako se potuje v start kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ atari kraj, je potrebno, da je na. tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh.
Pojasnil*, ki vam jih zamoren» dati vsled našo dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi ▼ IIX. razredu.
Glasom nove naselni&ke postave
ki je stopila v veljavo b 1. julijem 1924, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do Foljenje se lahko napravi tudi < New Torku pred odpotovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika al srojea iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jagosla vije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa camorej dobiti sem žene !n otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo kvoto. StariSl In otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite ■ pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pn ste; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovce in o* brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in rte l njih postrežbo zadovoljni* da oglainjejo v listu "G-laa Naroda", 8 tem bost« ▼stregli vsem.
Uprava "Gla« Naroda'
Prav vsakdo—
kdor ka) išče; kdor kajl ponuja; kdor kaj knpnje; kdor kaj prodaja; prav) vsakdo priznava, da imaj< čudovit uspeh —•
MALI OGLASI
▼ "Glas Na* o da"