1
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— poluletna . .	„	2'—
četrtletna . .	„	1*—
P osam. štev. .	,,	OTO
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Št. 6.	V	Ljubljani,	dne	7.	januarja	1910.	Leto	V.
Ljubljana, na praznik Sv. Treh Kraljev.
Socialni Uemokratje pridigajo na svojih shodih in vpijejo v svojih listih: Delavci, samo socialna demokracija vas bo rešila in vas bo na noge postavila, mi smo rešitelji delavskega ljudstva. Cerkev vas opozarja samo na onostransko življenje, vas tlači k tlom, samo da vas kapitalisti čim hujše iz-žemajo. Kaj je na tem resnice? Ali je res socialna demokracija tisti mesija delavskega ljudstva, tisti odrešitelj bede in pomanjkanja. Poglejmo.
i.	Socialni demokratje so sovražniki vsakega verstva. Kdor te ljudi pozna, o tem ne ho dvomil. Njih spisi, njih časopisje, njihovi agitatorji tega tudi nič ne prikrivajo, ker je socialna demokracija protiverska, zato je tudi delavskim korislim pogubna! Zakaj? Delavci stavijo delodajalcu, državi in človeški družbi razne zahteve. Delavec hoče živeti in sicer pošteno, zato zahteva skrajšanje delavnega časa, zahteva, da upoštevajo pri sklepanju delavskih pogodb, zahteva različnih zakonov, ki ga naj ščitijo in varujejo pred izkoriščanjem kapitalistov, pred nevarnostmi pri delu. Vse to pa zahteva v imenu pravičnosti. Na to se vedno sklicuje. Kjer pa vere v Boga ni, tam tudi pravičnosti ni. Vsako sklicevanje delavstva na pravičnost, kjer brezvestnost in nevera vlada, je udarec v vodo, so besede gluhim. Bog je varuh pravice in maščevalec krivic. Več ko je vestnosti in verskega življenja v človeški družbi, več bo tudi pravičnosti in delodajalci, in preje se bodo delavske zahteve uresničile in izpolnile. Kdo pa je največji izkoriščevalec delavstva, ali niso judje in liberalni magnati, fabrikantje, ki so svoje versko prepričanje že zdavnaj med staro šaro vrgli? Kaj pomaga pri teh ljudeh sklicevanje na pravičnost, na vest, ki jo nobene nimajo. Zato pa izkopava socialna demokracija s svojo protiversko go njo tla vsaki pravični preuredbi delavskih žalitev in koristi. Bolj ko bo človeška druž-
Slava Bogu na višavah!
(Konec.)
Daleč tam doli so se slišali božični zvonovi, vabeči pobožne kristjane od vseh strani molit Novorojenca. — In pobožno ljudstvo je vkljub slabemu vremenu kar drlo proti cerkvi. Nebo je bilo z oblaki pokrito in le prebel sneg, ležeč na debelo, je preganjal kolikor toliko močno temoto.
Neštete svetilnice v cerkev hitečih pa so svetile kakor zvezdice na nebu v temno noč s svojim rdečkastim svitom. — Krasen pogled! Kako bi to ne razveselilo in urado-voljilo človeškega srca!
Bilo je dokaj mrzlo, in zdaj pa zdaj je potegnil veter, da je zašumelo’ suho listje po drevesju.	!
Oče je tem krepkeje in hitreje stopal s svetilnico v roki, za njim je drobila Fran-cika, vsa zamišljena in zatopljena v žalostno usodo.
Po dedovem nasvetu je skušala očeta udobrovoljiti ter ga je popvpraševala toin-ono, ni pa mogla spraviti iz njega niti besedice. Mož je hitreje in hitreje stopal po poti navzdol, da bi se morda ne zakasnil, kajti vsi sovaščani so bili že daleč spredaj.
Kar pade raz nadpotno steno kup snega na pot in izbije obenem očetu svetilko
ba izpolnjevala svoje verske dolžnosti, tem bolj se bo zavedala tudi svojih dolžnosti nasproti delavcem.
2.	Socialna demokracija si obeta zboljšanje delavstva, si obeta boljših časov takrat, ko se bodo sedanje oblike držav v prah razrušile in nastale delavske, socialistične države, v katerih bo imel delavec prvo besedo. Preje, pravijo, ne bo delavcu dobro, dokler ne staremo vse te sedanje družabne oblike; zato pridigajo že desetletja revolucijo, punt, nasilje; kri mora teči, preje ne bo nič. — Tako postopanje in tako sociali stično prerokovanje je nesmiselno, to so delavske sanje, popolnoma jalove, ki bodo zmeraj sanje ostale. Skušnje nas uče, da bo težko kdaj do tega prišlo, in recimo, ako bi tudi prišlo enkrat do tega, kaj pa bo s e -d a n j e delavstvo od tega imelo. Mi sedaj živimo, in sedaj hočemo zboljšanje. S takim postoapnjem se samo odvrača pozornost delavskega ljudstva od sedanjih praktičnih potreb in zahtev in se tolaži z nekim meglenim sanjavim upanjem na lepše čase. Seveda takih rožnih časov nikoli ne bo! So cialna demokracija si vse obeta od revolucije, od punta; zato se je tudi večkrat upirala različnim delavskim zakonom in pre-uredbam, češ, to so malenkosti, to so drobtine, to so beračije, mi hočemo vse ali pa nič, s tem nam ni nič pomagano, s tem se nas le slepi. Zato so tudi nemški socialno-demokraški poslanci neštetokrat glasovali proti takim zakonom v nemškem državnem zboru: leta 1899 proti delavskemu zavarovanju, leta 1891 proti zakonu za delavsko varstvo, 1. 1889 proti zakonu za starostno zavarovanje, 1. 1884 proti zakonu za zavarovanje proti nezgodam in tako dalje. Iz teh podatkov razvidimo lahko vso »ljubezen in prijateljstvo« socialne demokracije do delavskih stanov. Zato pa, delavci oklepajmo se svojih krščanskih strokovnih organizacij, ki nam hočejo priboriti potom reda in zakonodaje tiste pravice, ki nam gredo po božjem in človeškem pravu. Taka stvar seve ne pride čez noč; drobtina za drobtino,
iz roke. On pa, hoteč se v naglici ogniti snegu, izgubi ravnotežje ter se zvali v zijajoče brezno.
Obupno zakriči zbegana hči ter kliče na pomoč, da se je daleč od gore odmevalo.
Streljaj nižje sta bila fanta, hiteča v cerkev. Ustavila sta se zaslišavša klic na pomoč.
»Gotovo se je kdo ponesrečil,« reče prvi boječe ter sili tovariša, naj bi šla gledat, kaj bi bilo.
»Pojdi, pojdi,« ga zavrne drugi, »Bog vedi, kdo uka! Gotovo je bil kdo, ki mu je bolj pri srcu dekle kakor pa cerkev.
»Ne vmirim se, dokler ne izvem, kaj je,« dč hitro prvi, ki je bil nam že znani Janez, ter steče s svetilnico nazaj po poti.
Čudno mu je bilo pri srcu, in bolj in bolj je bil prepričan, da je čul — Francikin glas. Dospevši do osodepolnega kraja — vzre res njo!
»Kaj si ti, Francika, za božjo voljo —, kaj se je pa zgodilo,« jo v eni sapi nagovori ter hiti k njej.
»Sam Bog te je poslal sem,« mu odgovori dekle, »o pomagaj mi za božjo voljo, oče je padel v prepad,« ter pokaže z roko nesrečno mesto.
»Treba je hitre pomoči, če le še živi, nisi nič slišala?«
ali gre vendar le, in čim več stanovske zavesti, čim več organiziranih delavcev, tem prej bomo dosegli svoje cilje.
XXX
Stara skušnja uči, da je nevednost navadno zelo draga. Draga zaradi materijalne škode, ki jo mora človek dostikrat trpeti vsled nevednosti. Še dražja pa zaradi duševne in družabno politične škode, katero trpe iz istega vzroka celi stanovi. Sedanji čas je zgodovinsko najpomenljiveji, ker se preporaja družba v socialnem smislu. Dandanes bi moral vsak človek poznati tok, ki se vrši. Osobito pa je socialni preobrat pomenljiv za delavski stan. Delavec dobiva Čimdalje več političnih pravic. Njega pomen za družbo se vedno bolj priznava. S po-vzdigo industrije in obrti se množi obrtni delavski stan, ki mora dobivati čimdalje več samostalnosti. Vsled tega je pa za delavstvo tudi1 zelo nujno, da si z lastno močjo povzdigne do popolnega spoznanja samega sebe. Zadeti pa spoznanja pravo pot v socialnem boju, je za vsakega posameznega delavca potrebno, kot vsakdanji kruh. Ako pomislimo, koliko delavcev se nahaja še, ki ne bero nobenega časopisa, ki ne vedo ali nečejo vedeti o kaki delavski organizaciji. Žive tja v en dan, brezbrižno za vsako delavstvu koristno delovanje. O organizaciji nimajo nobenega pojma in si ga tudi ne skušajo dobiti. Koliko delavcev je danes še, ki se tolažijo v svoji bedi s kozarci »grenkega«, v katerem zgubljajo razum za svoje višje zadeve. Bolj izobraženim tovarišem se posmehujejo, ko jim ti prigovarjajo vstopiti v delavsko organizacijo ali jih vabijo, na shode. Zopet drugi so, ki ne spoznavajo še prave krščanske delavske organizacije in se obešajo na vrat kričavim socialnim demokratom. Plačujejo v socialno-demokraška društva prispevke in naročajo socialno-demokraške liste. Vsi ti niso zavedni delavci. Socialna demokracija je sicer za delavstvo storila marsikaj, toda za to je vzela delavstvu versko prepričanje, brez katerega
»Zdajpazdaj je slišati ihtenje po malem.«
»Bog se nas usmili, da bi le ne bil padel v globoki deroči lijak,« reče Janez, se nagne nad prepad ter pogleda doli kolikor mu je bilo mogoče pri majhnem svitu svetilke. In res je zazrl očeta. Držal se je za veje nekega grma, ki je rastel iz skalovja nad glo bok potok. Pokliče ga po imenu, nakar ga nesrečnik milo poprosi, naj mu pomore kakor hitro mogoče.
Janez steče, kolikor more do najbližnje koče po vrv in se čez malo časa povrne ž njo. Nato spusti vrv v prepad, zakliče skoraj obnemoglemu, naj se trdno prime zanjo, in oba s Franciko jameta vleči oprezno za vrv, opiraje se z nogami na ondi stoječo skalo. Kmalu je bil na vrhu.
»Hvala Bogu,« jame s tresočim glasom govoriti, »da ni nič hujšega. Tebi pa, ljubi Janez, poplačaj Bog stotero to veliko dobroto, kajti v moji moči ni, da bi te dostojno in dovolj nadaril. Pred vsem pa te prosim odpuščanja, da sem te tako hudo razžalil in osramotil. Vse hočem zopet poravnati.
Na šibkih vejah nad prepadom se držeč, sem Bogu sveto obljubil, da vaju hočem osrečiti, če me reši preteče strašne smrti. In storiti hočem, kar sem obljubil.
Tudi se ne čutim toliko slabotnega, da bi ne mogel iti k službi božji. »Pojdimo te-
je rešitev socialnega vprašanja nemogoča. Ustvariti večni srd in nezadovoljstvo, je veliko ložje, kot razdreti sedanjo družbo in na nje razvalinah ustvariti novo, po načelih socialne demokracije. Na kaj naj se upira socialno-demokraška družba? Morda na nestalnost, katero uči? Nemogoče! Kjer ni stalnosti, ni gotovosti in brez gotovosti družba obstati ne more. Delavstvo tega ne razume in zato coklja za »preroki« socialne demokracije. Spoznavanje načel je torej nujna stvar. Zato je treba delavstvu pouka, ki se dobi v krščansko-socialni delavski organizaciji. Slovensko delavstvo naj skuša letos, da se organizira v delavskih društvih in posebno pri »Strokovni* zvezi«. Treba je resnega dela, in vsak, ki se tega zaveda, naj stori svojo dolžnost. Razširja naj se v delavskih vrstah smisel do dobrega berila. Posebno »Našo Moč« bi moral imeti. vsak delavec. Bodrimo zaspance, poučujmo ne-vedrieže in zidajmo poslopje krščanskosocialne delavske organizacije in z njo boljše prihodnjosti delavstva!
Tobačno delavstvo.
Delavki v spominsko knjigo.
Črno na belem, v vezano knjigo pisati volja me ni.
V Tvojega srca knjigo spominsko pišem besede Ti tri.
Prva: Pozabi!
Smeh j je življenje, šum in kričanje: drenjajo, sujejo, kregajo se, glihajo, kolnejo, hvalijo, lažejo, z vinom nazadnje zalivajo vse.
Kar si prejela sunkov na semnju, skusila grdih laži in kletvin, skrij jih, Ivanka, pogumno pozabi; v srcu umori si nanje spomin.
Druga: Zaupaj !
Solnce se vrača vsak dan veselo, prtje in cvetje se vedno mladi, v srcih človeških se vedno pretaka vrelec še frišne in gorke krvi.
Upaj, da lica se bleda zrudijo, zjasnijo mrkle in kalne oči, da se od solnca ožai’jen, nasmehne zarod trpinov, ki v mraku ječi.
Tretja: Žrtvuj se!
Svečo poglej, ki se sama povživa, vedno je manjša, ko drugim gori, njeno svetlobo uživajo drugi, nanjo misleč šele, ko že zgori.
Bodi kot sveča! Dovolj jih je v temi, treba jim luči, da pridejo iz njč.
Gori, izgori in nase pozabi, pa zadovoljno bo tvoje srce.
V L j u b 1 j a n i pred adventovim Šmarnom 1.909.
Tole pesmico ponatisnemo iz spominske knjige neke ugledne odbornice naše kršč.-soc. delavske organizacije. Zahvalimo se
daj, da skupno zahvalimo Boga,« reče Janez ter prime očeta pod pazduho, da bi mu olajševal težavno hojo. Tiho so stopali vsi navzdol. Pot ni bila več nevarna in bolj in bolj se je širila.
Med tem je v farni cerkvi zadnjič odzvonilo in božja služba se je' začela. Naokrog po naravi je bilo vse tiho, le polnočna ura se je mogočno glasila v noč ter naznanjala ljudem presveti trenotek, ko se je rodil naš Izveličar v betlehemskem hlevu. Pobožno so se naši znanci prekrižali ter po šiljali srčno molitev do Njega, ki nam toliko dobrot deli.
Vsi so se čutili neizmerno srečne in zadovoljne, in dospevši v cerekv so do solz ginjeni poslušali rajske glasove:
Slava Bogu na višavah!
★ ★ ★
Ni minilo dolgo in Janez in Francika sta bila srečen par. In še dandanes živita srečno in složno v družbi z jako postaranim očetom, kateremu ni žal, da je vzel Janeza za zeta.
Vsi skupaj so pa vsak dan v molitvi spominjajo strašnega svetega večera ter hvalijo Boga za njegovo previdnost!
lastnici spominske knjige, ki nam je dovolila ponatis.
Nova pokojninska določila je v ljubljanski tobačni tvor pici prva proglasili naša organizacija, ki je dobila obvestilo od »Avstrijske krščansko tobačne delavske zveze« na Dunaju. Soc. demokrati začetkoma niti verovati niso mogli, da so res prišla nova določila o pokojnini. Bili so poparjeni, tihi in celo naglašali, naj se delavstvo ne prenagli in naj ne veruje poročilom naše organizacije. Naša organizacija je takoj sklicala ogromno obiskan sestanek, na katerem sta Gostinčar in Moškerc pojasnila nova pokojninska določila. Obenem se je pa tudi vodstvu naše organizacije naročilo, naj sc potegne
za že vpokojene sodelavke in sodelavce,
ki niso deležni dobrot novih pokojninskih določil. Naša organizacija je zato sklicala v ponedeljek sestanek že vpokojenih delavcev, na katerem se je sklenilo po poročilu Gostinčarja, Čatarja in Moškerca, da se store vsi potrebni koraki, da postanejo tudi že vpokojene delavke in delavci deležni nove pokojnine seveda tako, da ne bodo na nobeni škodi. Malokdaj še smo bili tako pretreseni v dno duše, kakor smo bili ob sestanku že vpokojenega tobačnega\delavstva. Tožile so revice, kako so jih pred leti pretepali in izmozgavali v tvornici, kako so bile delavke, ki so se preživile zaradi takratne sramotne plače s hlebčkom kruha ali z dve-mi žemljami povsodi še zaničevane. In* izvedeli smo, da se nekaterim revicam v pokoju tako slabo godi, da morajo prosjačiti za preživljenje gnjilo sadje in solatne odpadke na trgu. To dokazuje, v kaki neizrečeni, veliki revščini trpe, žive in umirajo do zadnje kaplice krvi izmozgane vpokojene tobačne delavke! Vprašamo, ali so to zaslužile? Saj niso*-same kriye, da jih niso našle rojenice v pozlačeni zibelki. Naša organizacija in poslanci S. L. S. store vse, da bodo tudi vpokojene tobačne delavke deležne dobrot nove pokojnine.
Za zgled. V zadnji lanski proračunski razpravi pri postavki tobak v odseku ni noben soc. demokraški poslanec nastopil za izboljšanje pokojnin tobačnemu delavstvu. Sodbo naj si napravi o soc. demokraškem hvalisanju tobačno delavstvo samo.
Kdo prepisuje in pobira stopinjce za drugimi. Razmere v kuhinji naše tvornice so neznosne. Vedno in vedno smo mi zahtevali po shodih naše organizacije in po našem časopisju, naj se kuhinja tako vredi kakor zahteva naša moderna, socialna doba, zahtevali tudi, naj se poveča uprav škandalozna ordinacijska soba. Hvala Bogu. Dosegli smo, da se je spomnila na to, kar smo mi vedno zahtevali, tudi soc. demokracija. Soc. demokrati imajo popolnoma prav, da stopicajo za nami in zahtevajo nekaj, kar mi zahtevamo že leta in leta in kar se mora zgoditi, ker so razmere v kuhinji. namesto da bi se zboljšale, vedno slabše.
O rdečem zabavljanju proti našim somišljenikom in somišljenicam smo sklenili, da bomo molčali. Kdo se bo prerekal z zapeljanimi revicami in revčki, ki jim je glavna stvar zabavljanje proti veri, cerkvi na eni strani, postransko pa boj za delavsko izboljšanje. Zakaj bi se prerekali z ljudmi, ki vidijo višek soc. demokraškega boja za delavstvo v tem, da grde, obrekujejo in se lažejo kar na lepem o naših ljudeh. Dosegli so to, da se naši somišljeniki in somišljeni-ce smeje onemoglim protidelavskim socialno - demokraškim bezniškim psovkam in smatrajo za pohvalo svoji deloljubnosti za dobro, sveto našo stvar, če se o njih laže tobačno glasilo soc. demokraške olike, ki se je pač. učila pred leti na ljubljanskem Gradu. Pozivamo soc. demokraško časnikarsko inteligenco, naj si nabere še daljše psov-karske litanije, ker njihove psovke in oči-vidne laži le koristijo krščansko socialni tobačni delavski organizaciji. Le naprej po tej poti tudi v letu 1910, sobi v škodo, in nam pa v zabavo in korist.
Železničar.
V slogi moč. V minulem letu je naša »Prometna zveza« lepo napredovala. Ker pa še veliko železničarjev ni v našem taboru, hočemo izpregovoriti zdaj ob Novem Letu resno besedo ž njimi in z našimi člani. Vsak dan dobiva »Prometna zveza« iz vseh krajev razne pritožbe o napakah. Prosi se, naj
dela organizacija na odpravo napak. Uspešno zarnore v korist železničarjev vodstvo edinole nastopiti, če se prav povsod i'azširi naša organizacija. Vzemimo le sedanjo avtomatiko pri državnih železnicah. Nižje kategorije niso in ne morejo biti zadovoljne. In izboljšanje delavcem? Toliko kot nič. Nastopiti bomo morali odločno da kaj dosežemo. In zasebne železnice? Tu je stvar še slabša. Službena in počitna doba se morata še temeljito izpremeniti, Ako hočemo resno dvigniti svoj stan, moramo izbrati pota, ki nas dovedejo do smotra, ki smo si ga zastavili. Skrbeti moramo, da. se organiziramo, da se strokovno združimo. V slogi moč, stara resnična prislovica. Med železničarji pa ni prave sloge. Bije se vedno neprestan boj med posameznimi kategorijami. V socialnem in gospodarskem oziru se mora krščanski železničar enotno organizirati. Ne cepiti železničarskih moči v razne organizacije. Krščansko misleči železničarji imamo samosvojo strokovno rganizacijo, v kateri smo sami gospodarji: »Prometno zvezo«. Združeni morajo biti v njej vsi krščansko misleči poduradniki, služabniki in delavci, da se skupno borimo za blagor svojega stanu. Ali sto pa storili svojo dolžnost nasproti »Prometni zvezi«? Ali ste že pridobili kaj novih članov »Prometni zvezi« zdaj za Novo leto? Ne strašite se nikogar. Nasprotnikov ne napadamo, pripravljeni smo, da se borimo skupno ž njimi za stanovske koristi, ampak izzivati se tudi ne pustimo, ne pustimo blatiti svojih svetinj in svojih vzorov. Tudi v letu 1910 hočemo neumorno delovati zato, da se okrepi naša organizacija, da postane močna na znotraj in na zunaj. Tovariši, železničarji! Ne pozabite, da ste dolžni kot zavedni krščansko - misleči železničarji, ne samo, da ste sami člani »Prometne zveze«, marveč kot možje ste dolžni več: »Vi morate spraviti zadnjega železničarja, ki je našega mišljenja v »Prometno zvezo«.
Grozna železniška nesreča v Ulierskem.
Na Svet dan je zadel praški brzovlak ob pol deseti uri dopoldne na postaji Uhersko v tovorni vlak. Posledice so bile naravnost grozne. Mrtvih je 10 in 23 nevarno ranjenih. Di-stančno znamenje je bilo »prosto«. Praški brzovlak, ki na postaji Uhersko ne stoji, je zavozil s polno silo v tovorni vlak, ki je delal pravkar prost tir brzovlaku. Ta železniška nesreča je najstrašnejša, kar smo jih imeli v 41 letih v naši državi. Med Plznom in Horovicem je 10. novembra 1868-zavozil osebni v tovorni vlak, ki je vozil 235 vojakov. Takrat je bilo mrtvih 33 vojakov, nevarno pa ranjenih 43 in 14 lahko. Prometni uradnik Zeiss je povzročil grozno nesrečo, ker ni proge pustil zaprte. Seveda pritiskajo tudi ostale uslužbence. Ampak brez krivde tudi ni železniška uprava. Na postaji Uhersko ni nobenega umikalnega tira. Vsak železničar tudi zna, kaj da pomenja ustaviti na prosti progi pri dištaneni šajbi brzovlak. Sitnosti, zaslišanja in kazni. Vsak železničar dela s polnim parom, da napravi brzo-Vlaku prost tir in tako je bilo tudi na postaji Uhersko.
Med brati in sestrami.
Sava. Vsak zaveden krščansko socialni delavec mora zasledovati tudi politično delovanje, posebno državnega zbora, ter brati dobre časopise, da ve, kaj sc dela za ljudske potrebe, posebno pa obiskovati shode. S tem se vsak izobrazi, postane zaveden, ter zna ob potrebi zahtevati svojih pravic. Zato pridimo vsi na občni zbor »Ivrščansko-so-cialnega delavskega političnega društva«, kateri se vrši dne 9. januarja popoldan točno ol) 3. uri v,»Delavskem Domu«, kjer bode poročal na občnem zboru gosp. državni poslanec Jožef Gostinčar.
Sava. Sila sicer le en čas trpi, a v naši pokariji pa že več let. Na čelu tega oddelka je mož, s katerim se je »Naša Moč« že večkrat. bavila. Mislili smo, da se bo za vedno poboljšal, a se je le za malo časa, sedaj je pa hujši kot trinog. Krivica, katero je sto ril, ne sme ostati prikrita. Star delavec Martinjak, mož obdarovan z veliko družino, sicer ne Bogve kako vzoren gospodar, ker včasih tudi rad pogleda v kupico, a vendar priden delavec, vrgel je par starih desk, s katerimi je bil papir, obit v peč. A mojster P. ga je zavoljo te malenkosti pognal sedaj v zimi na plac delat, ko vendar star mož, nevajen zunaj delati, tega ne more. Ker ta trinog nima usmiljenja S starimi ljudmi,
usmilil se ga je .drug mojster ter mu dal delo pod streho. Čast temu mojstru. Ta delavec, četudi ni naš pristaš, sc nam jo smilil, saj take krivice ne privoščimo nobenemu nasprotniku. Koliko zabojev, kateri bi se dali popravili, morajo na povelje tega trinoga v peč, kolikokrat mora kak delavec ob 4. uri zjutraj na delo, da stare, še porabile zavoje od žebljov znosi v peč, a za mojstra ni kazni. Ivo pa delavec eno sthro treske svojevoljno v peč vrže, pa marš ven na mraz delati. Pa tudi ta tič se bo vjel, in sicer tako, da še na plac ne bode šel. Saj je še gospod ravnatelj več
drugič kaj.
kot ti. Pa katerim se
se
je
že nismo ogla-v »Naši Moči«.
- Več delavcev mož resnično smilil.
Kamna Gorica. Dolgo se sili v našem izvrstnem listu Morda sle že mislili, da spimo spanje pravičnega. A temu ni tako, ampak se tudi mi krepko gibljemo. V nedeljo 2. t. m. smo imeli društven občni zbor, kateri je bil dobro obiskan. Predsednik otvori zborovanje in pozdravi navzoče člane in članice in podeli besedo gospodu Jerneju Ermanu, ki v lepem govoru navdušuje člane in članice, kako naj se izobražujejo, da tudi za naprej ohranijo ugled društva pri ljudeh. Potem pride na vrsto druga točka, poročilo predsednika, tajnika', blagajnika in knjižničarja, ki so bila prav ugodna. V odbor so bili izvoljeni skoraj soglasno: Matija Mikelj, Rok Bohinc, Jernej Varl, Ivan Režek in Valentin Arh. Pri ženskem oddelku pa: Barbara Pogačnik
Pog,
M. Arnež, Mar. Tomaževič. Po vo-
Fr.
litvi da predsednik besedo gospodu profesorju Arhu, ki primerja društvo drevesu, ki ma tudi svoje veje, ki sta ženski oddelek in telovadni odsek. Če bodo te lepo skupno delovali bodo dosegli vspehe, ki jili bodo enkrat vsi veseli. On poziva člane,naj pridno agitirajo za društvo, da bodo tudi oni, ki še niso v društvu, pristopili vanj. Nadalje poziva Člane, naj pridno čitajo časopise in knjige, da bodo kaj vedeli, kajti dandanes človek ne velja nič, ako ni izobražen, Izobrazi se pa delavec le v društvu. Potem nam je podal gospod profesor še veliko lepih naukov, za kar smo mu prav iz srca hvaležni. Predsednik priporoča navzočim "naj podpirajo dobro časopisje, posebno pa delavsko glasilo »Našo Moč« ker dosedaj se je pri nas obračalo premalo pozornosti na ta izvrstni list. Na to predsednik zaključi zborovanje, želeč društvu obilo vspeha.
Iz Sela pri Ljubljani. V nedeljo, 2. januarja t. 1. je priredilo tukajšnje »Slovensko katoliško izobraževalno društvo« igro: »V zadnjem trenutku«. Obširni salon gospoda Oražma je bil nabito polen občinstva. Igra se je otvorila s krasnim in pomenljivim govorom, katerega je imel gospod dr. •Terše. V kratkih, a jedrnatih besedah je g. dr. Jerše naslikal pomenljivo in tudi jako podučijivo igro za vse sloje, najbolj pa ia delavstvo. Po končanem govoru nastopijo čili in jaJto spretni mladeniči na odru in s udovito spretnostjo dovrši vsak posamez-n? v n? YS1skuPaj svojo nalogo. Posebno smo občudovali spretnost Franceta, ki je več-kiat ganil občinstvo do solz. Ganljivo je bilo videti in slišati, kako so soc. .demokrati ne-izprijenega Franceta pripravili ob vero in ljubezen do bratov in očeta Srečnika. S Posebno pozornostjo je občinstvo sledilo IV. dejanju. France ves obupan, zapeljan od koc. demokratov, zgubljen, se v gozdu pripravlja na smrt.- Kar naenkrat poči samokres, prvi strel namenjen svetu, drugi njemu. a v tem hipu priskoči mu na pomoč njegov brat, ki je bogoslovec ter ga obvarje grozne smrti. Ganljivo je bilo videti, kako v°i m- vsi skuPaJ Pridejo k očetu Srečniku, 17 ,n ,njegovi sinovi in med njimi tudi na ce. ki j0 bil zopet srečen na Sveti večer j1!' K)'/1.:nom drevescu. Vsi ki so nastopi l pu igu, zaslužijo posebno pohvalo. Igro pa piipoiotamo vsem izobraževalnim društvom. Posebno koristno bi bilo, da bi jo tudi soc. demokrati v resnici igrali za vzgled samim sebi. Pripomniti imam da je ob koncu igre gdč. Tomažič poklonila prekrasni šopek v imenu društva gospodu Iv. Ravnikarju, za kar se je v krasnih besedah zahvalil. Vam kličemo krepko naprej!
Iz Vevč. Dobro vem, da večina delavstva težko čaka na naš list, češ, kaj bo novega prinesel z novim letom. Vzroka, zato imajo moji tovariši in tovarišice dovolj. Pa ravno tega, kar najtežje pričakujete, Vam danes nečem povedati. Samo to Vam pa povem, da so pri vseh kotih naše tovarne nastavljena ušesa, ki jako pazljivo zasleduje-
jo gibanje gotovih oseb. V tej službi se nekateri tudi zelo odlikujejo s svojimi nosovi. Zlasti sedaj ko se gre za to, kedo je tako kruto žalil v »Naši Moči« neko osebo, kateri so baje postala tla po tem dopisu zelo vroča. Pa to nas nič ne briga. Mi ne maramo, da bi se nam izkazovale milosti, ampak hočemo, da se nam da pravica, ki se pa sedaj menda melje pri »kamnih« in se bo porabila za lepenke. Nekdo je tudi zadnji čas dobil patent za lagati. In to svojo obrt zna tako izborno, da sam sebi nazadnje veruje in zraven njega tudi stotine delavcev, čeprav po tihem pravijo, da ni res. Kaj je ta umetnik vse skupaj spravil, bomo že še prerešetali. Ta blaga duša, ki se kar cedi sladkosti, pa ne vidi, kako ubogi delavec, ki ima ravno iste pravice do življenja, počasi umira, v rokah, ki so vsa namazana z medom, ki ima namen uboge trpine izkoristiti do mozga. Naj navedem samo en zgled. Po postavi je zapovedano, da na Sveti dan tovarne stoje. To je seve velika izguba za tovarne. Kaj si izmisli brihtna glavica? Delavkam se zapove, da morajo ta prost dan prej delati več dni po dve uri na dan čez normalni čas. Torej od šeste ure zjutraj do osme ure zvečer, to je 14 ur na dan. Seveda bi se imelo za to čezurno delo plačati po postavi 50'odstotkov več kot pa normalno delo. Bistra glavica si tudi tu zna pomagati. Izmisli si, da uboge delavke težko pogrešajo zaslužek enega dneva, kar je žalibog tudi res. In zato se je treba tudi tu malo posladkati. Delavkam se reče,.da se blago mudi in da naj toliko delajo, da se praznik poravna, da ne bodo prikrajšane na zaslužku. To se prav lepo sliši. Če pa pomislimo, da delavka tiste ure nič več ne zasluži kot podnevu v normalni uri in da mora lačna svoje moči podvojiti; potem se nam bo stvar zdela malo drugačna. Uboge reve hodijo blede in izmučene, kot da so že iz grobov prilezle nazaj. In ako pogledamo v bolniško knjigo, nas kar mraz pretrese, ko vidimo kako gospodari tu jetika in druge enake bolezni. In temu so vzrok dobrote ki nam jih naklanja in s katerimi se javno baha neki gospod imeji-telj »patenta«. Bojimo se le, da se ne bi ta sladčica prekmalu skisala. Delavci in delavke pa le še naprej pridno nabirajte podpise za »Našo Moč«, ker tu bomo svoje težave brez skrbi .odkrili, odkrili pa tudi vse krivice, s katerimi nas pritiska sila nenasitnega kapitalizma k tlom. V prihodnjih številkah pa bomo že še kaj pametnega povedali, ako prav to izvestne gospode boli in ako prav nas zasledujejo. Na svidenje!
Na Grškem zopet vre. Častniki diktirajo zbornici postave, katere mora ta sklepati. -- Pač nezdrave razmere.
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
Čez
a
ga m
Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli!
Zahtevajte izrečno ..FLORIHH"! Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. „	„	4-80.
Naslov za naročila: ,,FL0R1AN“, Ljubljana.
J
Postavno varovano.
Okno v svet.
V Avstriji zborujejo sedaj deželni zbori. Za nas je seveda zelo važen kranjski deželni zbor. Kakor čujemo se v odseku posvetujejo o izpremembi mestnega štatuta za Ljubljano. Pri tem pride v poštev seveda voliv-na reforma za občinski odbro. Naša zahteva je: Splošna in enaka volivna pravica.
d. ŽIBERT
* LJUBLJdNd i K
8 PREŠERNOVA ULICA S
PRIPOROČA SVOJO VELIKO
ZdL0Q0 ČEVLJEV gj
M DOf1AČEQA IZDELKA. M
Račun Strokovnega društva delavcev na Savi za V. upravno lete 1909.
Prejemki
Blagajnična gotov na 31/12 1908
Društveni znaki ....................
Vstopnina in knjižice...............
Članarina I. oddelka
n. „	;
Ženska članarina....................
Pogrebna pod )ora ..................
Dohodki veselic
Iz posojilnice dvignilo . . ■ ■ .
K	V
235	60
3	—
6	60
1334	—
30	90
25	—
23	50
194	2
150	—
2002	62
Izdatki
Bolniška podpora za 1441 dni.....................
Pogrebna podpora.................................
Razne potnine ...................................
Prispevek k časopisju............................
Stanarina, postrežba in svečava od pisarne
Blagajniška nagrada..............................
Uradni stroški ..................................
V hranilnico vložilo.............................
Blagajniška gotovina 31/12 1909
K	V
1121	80
120		
37	50
76	50
94	—
50	—
48	30
180	—
274	52
2002 62
leta 1908.
Društveno premoženje
leta 1909.
Hranilnična vloga z obrestmi Vrednost društvenega blaga Blagajnična gotovina
4384
203
235
23
18
60
4828	03
Hranilnična vloga z obresti Vrednost društvenega blaga Blagajnična gotovina . .
4598
198
274
5071
62
78
52
92
Leta 1939. se je pomnožilo društveno premoženje za K 243 89 v.
Sava, dne 31. decembra 1909
Odbor.
non v neUvJJ" 8.omi51Ien*k‘' udeležite se v obilnem številu občnega zbora, kateri se vrši dne 9. januarja ob 4. uri pop. v Delavskem don u . Pokažimo da se nam gre za naš obstoj, ker se bo razpravljalo med drugim tudi o pristopu k j. 5 z., ter se tudi novi člani sprejemali.	*
jf*382
| Gričar & IHejač
j « LpilpSll ::
| PralgraeM nlica št. 9
| priporočata svojo največjo | zalilo izgatoaBšensii obfleh za ^ sospsig, dečke in safrakE
| " noUDSffi "
\ u honfekciji z® lame
Veliki nabap zniža ceno felaki premet omogoči veliki nakup
Velika zaloga! Nizke cene!
Radi velike zaloge znatno znižane cene IH
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t. d.
Vsled lega gledam edino na veliki prom el in prodajam blago po najnižiih cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manuiakfur-nega (gvantnega) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali presto blagovolita se posl užiti tvrdke
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenj« mon gramov ter drugih risb, - Primerna darila za godove in druge prilike -
Priporoča se z velespoštovanjem
Pozor slov. delavska društva!
Ljubljana, Stritarjeva (Špela ska) užica 5, to je glavna im "vina, podružnice tvrdke
so: pr\ Škofu, Pogačarjem
trj (Sadni trg) v veliki mestna hiši Pri Mlklami, Medena
l^upujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JANKO CESNIK
psa j;™« as
Liingarjeva uliea-Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
—: Cene najnižje. ==========
V vseh teh trgovinah se hodete prepričati v veliki zalogi btaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi =
Edina in najkrajša črta v Ameriko!
ICST Pazite natančno na “3S«. ujšt ~““““““““ issu urar- imenovane tvrdkei!
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
HflVRE NEW-YORK
■■ francoska prekmorska družba. - —
Veljavne Vozne liste (Sfkarte) ža francosko Iinjo čez Havre, ter liste za povratek iz ilmer ke v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
— ED. SMilRDA  --------------
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši 'KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
LJUDSKA POSOJILNICA
SLADIN
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
luan 3cd$ in v Ljubljani
Dunajska cc$ta |t. 1^ «J3L
pripereeata ^uojc begate zalege ::	||Hp|ii|l
&uezn'k l^ol«5
$iuairti stroji za rodbine in ebrt
liOHvi GSn! irg SI. IS re9’ zaclrll9a Z (im por. IlOIiSiSaill lis 51. la
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4%. to je: daje za 200 kron 9 kron =====	30	vinarjev	na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejem jo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
IiFhi CoveH plača Hranilnica san. Hajsijralla prilika za Sledenje.
Kanonik H. Kalan I. r., Kanonik R. Sušnik 1. r„
predsednik.	podpredsednik.
Tisk Katoliške Tiskarne,
izdajatelj in odgpvorni urednik Jožef Gostinčar.