Inovativen pristop k delu - vedno prisoten
V Leku so v inovalorstvu korak pred drugimi. Od lela 1972 je dal lek zveznemu Zavodu za patenle že 93 patenlnih prijav (45 jih je že priznanih) v 30-ih dr/avah sveta pa imajo še 390 patentov. Delež inovacijskega dohodka je v celotnem dohodku zna.šal 7.9% oziroma 2,185 milijardc din, avtorji inovacij in lehničnih izbolj-sav pa so dobili 8,3% denarja, za nagrade. Največ inovacij je bilo leta 1987 na področju bazične proizvodnje, vsako pa so rešili najkasneje v 3 mesecih.
Oh koncu leta so v Leku dcl inova-cijskega dohodka razdclili med vsc zaposlene. Vsak jc prejel 170.000 din. največjc izplačilo inovatorjem pa jc znašalo 9 milijonov din. V letu 19S7 so Lckovi delavci prijavili 57 inovucijskih prcdlogov, kar je za 32.6% vcč kot leto prej. Večinoma imajo inovacije lastnost koristnih predlogov. Največ inovatorjcv ima visoko izobrazbo. izobrazbena slruk-tura inovatorjcv sc z leti ne spremi-nja. sprcminja se pristop do inovativ-nosli. saj jc le-ta rezultat načnovanc-ga in strokovnorazvojnega dcla, ki mu multidisciplinarni pristop daje boljSe rezultate za izboljšanjc kako-vosti. zmanjSanjc stroškov proizvod-njc in boljio organizacijo dcla.
Lek v Slovcniji nedvomno prcd-njači s stimulativnim nagrajevanjem svojih inovatorjev, kajli 8.30% delež izplačanih nadomestil in nagrad iz ustvarjencga inovacijskega dohodka dalcč prcsega republiško povprcčje.
Takina izgleda stalistika, kako pa pi)d nju posamcznik - inovator. Od-ločili smo se vzcti pod drobnogltd Zvoneta Bogdanovskcga. dipl. far-macevta. razvojncga tchnologa v od-dclku mcdfaznc analitikc na področ-)U biosintezc in se tako obravnavani temi približati z drugc plati - s plati posamcznika, ki jc star 29 let in v Lc-ku zaposlcn 4 lcta.
Ob srečanju z Zvonetom lma člo-vek vtis. da ima inovativnoht in s tem ustvarjalnost nckako v krvi. Samo po sebi sc mu zdi umevno. da mora človck razmiiljati tako. saj sicer bo-lje, da nc hodi v službo. Kako bi nam bilo lcpo. če bi vsi tako razmišljali. Poicm gotovo ne bi bili v takšni kri-zi  Tako je polckal pogovor z njim
•  Kako pa sploh pride do inovacije?
Spodbuda potcka od posamezni-ka. najprej sc odpre problcm. nalo sc rodi zamiscl. kako bi sc ta pro-blcm reScval. Narava naSega dcla je takšna. da jc frcba nonchno imeti inovacijski pristop, pravi Zvonc. Za-to si- pogosto pojavlja dilcma. kaj sploh sc sodi v dclovni opis. Inovacij-ski piisiop pomcni ncnchno slrcm-Ijciijc za boljSo kakovDst. Mi pa po-navadi slagmramo in ko nckdo nckaj narcdi. ga nagradimo z inovacijo.
•   Torej se ti zdi vrednotenje inova-cij neustrezno?
Po mojem mnenju bi bilo treba bolj natančno oprcdcliti. kaj je rcs inovacija in kaj je inovativen pristop k delu. ki pa mora biti tako in tako vedno prisoicn. Med prcdlogi so več-krat takšni. pri katerih se človek vpraša. ali ni to le del tako in tako pričakovancga dela. Neinovativnc Ijudi bi morali enostavno slabšc na-graditi. ne bi jih smeli tako tolerirati. Inovacijo torcj vidim izven rednega dela dclovne zadolžilve
•   Kakšna je Ivoja inovacija, za ka-tero si bil nagrajen?
Prcdvscm je lo timska inovacija. nc samo moja. Gonilo naSega dela je rt-Siti nakazan problcm. Za nakup oprcme ni bilo denarja. lako smo bili prisiljcni si sami pomagati. Problcm je bil merjenjc izrabljcncga zraka v bioroaktorju. koliko gliva produci-ra alkaloidc. koliko hranc poje. kako raste. Edcn od podatkov. ki io pove.
jc odstotek C'O, v izrabljcncm zraku v bioreaktorju. Z uravnavanjcm pa-ramctrov se da vplivati na njen vcčji izkoristek TakSnc aparturc v Jugo-slaviji nimamo. uvožena pa bi stala 120.000 DEM. V bislvu je ta »novo izumljeni« sislem enak aparatu. ki naj bi ga uvozili. z minimalnimi po-pravki pa sc ga da razširiti še na ostali dcl analize. Inovaciji) so ovred-notili kol nadomcstilo uvoza. prihra-nek pa privarčcvane devizc. Od za-misli do končnc rcSitve pa jc minilo pol leta.
•   Si imel pri tem vso podporo oko-lice?
Vso, ki scm si jo lahko zamislil. Sploh pa jc pn toh slvareh podpora okolja nujno potrehna. Brcz tcga nc grc. Mislim. da so prcd nekaj leti Ijudjc nasploh bolj malo raztniSljali na tak način. Z razvojcm znanosti nam jc tudi inovalivni način razmi-šljanja bližc
•   Golovo je kaj, kar te moti o/iro-ma ovira v Ivojem delovnem okolju?
Potrcbno bi bilo /aostrili kntcnjc za inovacijc. bol) bi hjlo trcbu izrabili delavčcvc zmogljjvosli na dclovnom mcstu, kar vsc bi vodilo do vcčjcga manevrskega proslora za izbor mo-vacij.
Vesna Žarkovič