štev. 183,
izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
M celo leto K 144*— *a pol leta K 72*—
V Ljubljani, sreda, 17. avgusta 1921.
Poštnina platana v gotovini.
Leto I.
WKmnaeBmxz.-z3Kmm »«!—>*
Uredništvo in cnrcvništvo » Ko-pltarjtvi ulici štev. G — Telefon BrednlJtta itaa. 50 — Telefon == upravrižbe 5isv. 32? e=a
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36’— za en mesec K 12’—
v UPRAVI STANE MESEČNO K10"- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA §@ «N.
Prvi jugoslovanski kralj umr
izgubil kralj Peter iz vida naj večji narodni ideal: Osvobojenje in ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v veliko nacionalno državo. Kot kralj je posvetil sve svoje napore oživotvorjenjn tega narodnega ideala. Z njim je skupno delal in se boril, z njim je skupno trpel v pregnanstvu. Dočakal je slednjič, da se njegova vojska ne samo zmagovito vrne v svojo zemljo, ampak da obenem z junaškim poletom osvobodi iz tujega jarma vse Srbe, Hrvate in Slovence in jih ujedini v eno državo. Neustrašenost in hrabrost kralja v najhujših časih velike narodne borbe, njegova vzvišena strpnost in samozatajevanje v časih težkih narodnih izkušenj bodo ostali kot svetli primer in vzgled kasnejšim rodovom, ki bodo črpali iz njih novo moč.
Velikemu kralju, ki je'z brezprimerno ljubeznijo ljubil ves narod, oddolžimo se dostojno s tem, da se zberemo vsi okoli njegovega prestola, na katerega je sedaj stopil njegov sin, vzgojen v idejah svojega roditelja in utrjen v velikem boju za osvobojenje kol njegov prvi boritelj in vrhovni komandant naše hrabre vojske.
Slava kralju Petru!
Živel kralj Aleksander!
B e 1 g r a d , 16. avgusta 1921.
Sledijo podpisi vseh ministrov.
Razpored pagrsh^fti soeSanosfi.
Belgrad, 17. avgusta. Državni odsek za pogreb Nj. Vel. kralja Petra je izdal nastopni program: 1. Smrt Nj. Vel. kralja se objavi v prestolnici s topovskimi streli vsake četrt ure od 6. do 18. od časa smrti pa dokler se vlak s smrtnimi ostanki kralja ne odpelje v Topolo. Razen tega bodo v prestolnici in v vsej kraljevini zvonili zvonovi' v cerkvah vsako uro po pet minut od 6. do 18. za ves čas do pogreba, v džamijah in sinagogah pa se bo objavljala smrt po obredu dotičnih ver. 2. Splošno narodno žalovanje se začne z današnjim dnem in se bo doba žalovanja objavila pozneje. 8. Smrtni ostanki Nj. Vel. kralja se bodo po balza-' miranju in opremi prenesli 17. t. m. v saborsko cerkev, kjer bodo položeni od 18. do vštetega 21. avgusta. Častno stražo bodo tvorile vse komande, oblasti in zavodi bel-grajske posadke. 4. Ves čas od 18. do vštetega 21. t. m. bo v cerkev prost vstop v času od 8. do 12. in od 14. do 22. ure. Vhod bo pri južnih vratih, izhod pa pri severnih vratih. 5. V ponedeljek, dne 22. t. m. se bo truplo Nj. Vel. kralja po cerkvenem opravilu slovesno prepeljalo iz saborske cerkve na železniško postajo, od tam pa z vlakom
do Mladenovca in potem z av tomobilom ,V Topolo, kjer se šjo položilo v družinsko ra-
itev v kraljevi Oplencu.
zaobljubljeni cerkvi na
asfs
gaau SiSii O Mf3m
ijeoi sarl-i.
lielgrad, 17. avgusta. Belgrajski listi so svoje polne izdaje posvetili smrti Nj. Vel. kralja Petra. Slavijo ga v uvodnih člankih ter objavljajo obširne životopiše in slike pokojnega kralja. Novosti. pišejo med drugim: . Ugasnilo je življenje največjega narodnega heroja iu mučenika. Umrl je naj-ustavnejši kralj, najsvobodoumhejši, največji v slavi in bolečini, ki je v dneh naj-večje narodne tragedije delil grenko čašo izkušnje s svojim ljubljenim narodom —
. Epoha piše: >;Umrl je kralj v slojem poslednjem skromnem stanovanju na Topči-derskem Brdu, tam, odkoder so naše proslavljene baterije poslale krvnemu sovražniku prvi strel. Umrl ie zadovoljen s svojim polnim življenjem. Tradicija bo sporočala zgodovino njegovega življenja, narod pa ga bo stavil v vrsto Nemanje, Dušana, Kara-gjorgja in Miloša. . — Pravda piše med drugim: >S kraljem Petrom, izvršilcem zaobljubljene misli troimenega naroda, se je končala znamenita perioda nese zgodovine, življenje, v katerem vidimo sijajne uspehe, prepletene z bolestjo, preokveii in tragedijami in končno z neprimerljivim triumfom. S svojo smrtjo je kralj Peter odšel v carstvo naše narodne poezije. — .Balkan« piše: ^Sodobniki ne morejo oceniti veličine kralja Petra. — Demokratija pravi, poudarjajoč brezmejno, v najtežjih časih dokazano ljubezen kralja za domovino in narod in naglašujoč, da je bil eden od naj-ustavnejših vladarjev:	Kralj	Peter	je	bil
prvi vojak narodne svobode. Peter Mrko-njič je bil ljubezen Bosne in Hercegovine. Kralj Peter je hil nada Hrvalske, Slovenije, Vojvodine in Dalmacije. On je bil vera Srbije, Južne Srbije in Črne gore. — Beo-gradski Dnevnik, piše: Z imenom'kralja Petra je zvezana' največja politična preobrazba Srbije po njenem osvobojenju od Turkov. Z njegovim imenom je zvezano razširjenje Srbije leta 1912. in osvobojenje in ujedinjenje vseh plemen na slovanskem jugu.:. — VVojnieki Glasnik s polnim pesniškim poletom pozivlje vojsko in narod, da izkaže spoštovanje mrtvemu kralju, ki ga je vodil na poti svobode. Obrača se na, ves narod in kliče: "Narod, odkrij se, pokloni se stvaritelju svoje rešitve, svobode in ujedinjenja in spoštuj onega, ki ti je pc vsem svetu raznesel slavo, dušo in tvoje veličino !
;.	:s*sassas»a.ž.t zamsssszuzz: zss; sfssaa
2 dj0k t 0 smrti kralja Petra je prešinila goslov”*10! žaIost>c vse ljudstvo v naši ju-bil vz an , domovini. Naš pokojni kralj je veča °r,vla&irja, ki se smatra samo za pr-ter I j^av^.ana v državi. Vsigdar je Pe-da i^aragjorgjevič spoštoval voljo naro-koli	je^eta 1903.. poveril krono in ni-
lje. ni bdo nobenega konflikta med kra-Dov	judskim zastopstvom. Rajni je bil
l Prv* *amt kjer je bilo treba izpol-donjQ - .nost napram svojemu narodu in
Dafv^ar na^eŠa kralja delalo tako sim-Cntga, je bilo to, da je živel preprr ;to, r°Žo Ir brez tistega lažnjivega in pretiha blišča, s katerim se navadno sicer tevva*° nosi^eW kron. Peter je imel zelo Žk j m^adost, živel je vso svojo mladeni-«obo v tujini in izgnanstvu in že zgo-Ko^^al štrapace vojaškega življenja, jjj	je	bil	junak,	neustrašen,	zvest
Cnslrw’^a/'Se )e kot dobrovoljec v fran-ski v ;U-SK* proti Nemcem, kot ljudje i vs. as v Bosni proti turški strahovladi, Ob P° nesrečni smrti Aleksandra en°vipa zasedel prestol, mu je bilo dale *lvati ni*r le devet let. In tudi to je bil ja ,avic‘ezni mir, zakaj Aystrija in Nemči-raM,aiSe takoi zarotile proti njemu in vpo-biji *a. , vsako priliko, da zadajo mali Sr-slo'	Petrom	posiala težišče jugo-
vanske narodne misli, udarec,
Ujjj !>ra^i Peter je kljub vsemu brez šuma aJ)eval veliko delo, za katero ga je na-• i bož)a previdnost. Nič ga ni pre-I9j2 ! °d poti- V balkanski vojski je_. ki je bila začetek našega osvobo-2dr ’.,*e zadal Turčiji zadnji udarec in Sv-?2 vse balkanske Srhe v eno državo, sVoi°'7la vojska 1914—1918 pa je prinesla oodo vsem jugoslovanskim plemenom.
boi- ■ ite’ v°isk‘ se ie naš raini kralj naj-jjj ' lz«azal. Vsak drugi bi bil obupal; on Ge S.e s svo!° armado pred Avstro-g0rmar>i umikal čez snežene albanske Pad% ■ SO nježov‘ vojaki drug za drugim je -1 vsled neizrečenih muk in naporov, Verohranil v svojem junaškem srcu trdno ‘oči? V bodočo zmago in vstajenje. Ni se s sl °.d svojih, delil je z njimi vse, izpil je £ .v°jim narodom čašo trpljenja do dna. sr„0 pa Sa je tudi narod zapisal v svoje e z neizbrisljivimi pismeni.
(,0, ^rnil se je zopet iz pregnanstva; to-,.ne več kot kralj Srbije, ampak kot je ‘1 Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izvršil ža^VGi° nalogo in zdaj je odšel od nas v ®stij da je zvesto izpolnil svojo dolž-b°'j kot le kdo v njegovi državi! &Vo^tv° ga nikoli ne pozabi, saj jc vse J? življenje posvetil boju zoper krivico, sjvl*je in tiranstvo, boju zd svobodo ljud-b0A za svobodo, ki je najdragocenejši dar ken!* ^l°veštvu, prvi in glavni pogoj vsa-11 dušnemu in gmotnemu napredku! Se ? je bil res vseskozi ljudski kralj in bn?-C-0v'na	prištevala med svoje naj-
')5e može.
t .^ainemu kralju Petru se v nemi ža-j . klanja vse ljudstvo v jugoslovanski vj2avi in mu kliče: Večna Ti slava, dobri v ,r« vzorni državljan, zvesti vojak in rn> prijatelj ljudstva!
* * *
h. Kajni kralj Peter I. se je rodil 29. ju-jia 1844 v Belgradu. Bil je tretji sin kne-”• •5° Penude in kneza Aleksandra Kara-»eviča, ki se je moral leta 1859. odpo-eaati vladarstvu in je odšel v Temišvar, od oder bc ni več vrnil v Srbijo. Svojega sina etru Pa je poslal v Švico, da dokonča svo-
je študije. Ko je princ Peter dokončal v St. Cyrsko Vojno akademijo in leta 1864. senoirsko vojno akademijo in leta 1864. vstopil v francosko armado, s kate.c se je udeležil vojne leta 1870. Za izredno hrabrost je bil odlikovan z redom častne legije.
Leta 1872. je odšel v Bosno, kjer je organiziral močno vstaško četo in se boril proti krvoločnim Turkom vse do avstrijske okupacije, ko je odšel na Cetinje, kjer se je leta 1883. poročil s hčerko kralja Nikole Zorko Ljubioo. Iz tega zakona je bilo pet otrok, od katerih žive danes še princeza Jelena, vdova po ruskem knezu Konstan-tinoviču, princ Gjorgje ir. Aleksander, ki zasede sedaj jugoslovanski prestol. Že po sedemletnem srečnem zakonu ie umrla Petru ljubljena soproga in on se je preselil v Švico, kjer je živel do leta 1808., ko ga je srbska narodna skupščina po smrti nesrečnega Aleksandra Obrenoviča izvolila za svojega kralja.
Kot poglavar junaškega srbskega naroda je kralj Peter imel predvsem za cilj osvoboditev južnih Slovanov izpod turskega jarma in združitev vseh jugoslovanskih plemen v eno močno državo. Da bi ta cilj, ki mu je močno nasprotovala Avstrija, lažje izvedel, se jc naslonil na mogočno ru- 1 sko državo.	j
Prvi korak k temu cilju je bila zmagovita balkanska vojna leta 1911. in 1912., ko so združene balkanske države premagale Turke in osvobodile kristjane.
Srbija se je poslej povsem naslonila na entento in je ostala na njeni strani skozi celo svetovno vojno, ko je srbski narod trpel kot nikdar preje. Kralj Peter je v svetovni vojni kljub Visoki starosti ostal v sredi med svojim narodom in z njim prenašal vse težke udarce usode in vse naporo Z ostanki vojske je zapustil šele zadnji moment svojo ljubljeno domovino in se podal preko sneženih gora Albanije v tujino.
Ko pa je leta 1918. zmagovita srbska vojna pod vodstvom Aleksandra prodrla pri Solunu sovražne bojne linije, se je vrnil med nas tudi kralj Peter in zasedel jugoslovanski prestol.
Z njim je umrl prvi vladar združenih jugoslovanskih narodov.
Večen spomin kralju Petru!
Belgrad, 17. avgusta. (Izv.) Vlada je izdala sledeči proglas:
NARODU, SRBOV HRVATOV IN SLOVENCEV!
Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. je umrl danes 16. avgusta ob 17.30 popoldne v svoji prestolnici v Belgradu, obkrožen od članov kraljevske vlade. Na prestol je stopil po členu 56. ustave Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander. Do povratka Nj. Veličanstva kralja Aleksandra v domovino vrši na osnovi člena 59. ustave kraljevsko oblast ministrski svet. Narod Srbov, Hrvatov in Slovencev je brez razlike imena in vere hvaležen velikemu kralju, ki je s svojim strogo ustavnim, parlamentarnim vladanjem osigural narodno svobodo in tako ustvaril možnost polnega razvoja narodne .vile za izvršitev velikih nacionalnih ciljev in nalog. Pod njegovo vlado je postala kraljevina Srbija s svojimi svobodnimi institucijami in s svojo jasno začrtano nacionalno politiko privlačna sila za narod, kateri je živel in trpel pod tujo oblastjo in je pričakoval od Srbije svoje osvobojenje. Nikdar, v vsem času svojega s slavo .venčanega življenja ni
VELIKA MANIFESTACIJA KATOLIŠKE MISLI V DJAKOVEM,
Zagreb, 17. avgusta, (Izv.) 15. in 16. t. m. so se vršile v Djakovcra velike manifestacije, ki so dokazale kako mogočno je ukoreninjena katoliška ideja med hrvat-skim ljudstvom, V ponedeljek se je vršil velik omladinski zbor, na katerem so poleg hrvatskih tudi slovenski omladinci očrtali pota, po katerih mora omladina hoditi. Pred zborovanjem pa se je vršil velik sprevod, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Isti dan je bil tudi telovadni nastop slovenskih Orlov, ki je izpadel zelo dobro. Cela manifestacija je izpadla nad najbolj optimistično pričakovanie.
SVEČANA OTVORITEV IRSKEGA PARLAMENTA.
Berlin, 16. avgusta. Irski parlament je bil danes dopoldne ob velikem navdušenju množice otvorjen. Voditeljem so prirejali navdušene manifestacije. De Vaiera je v svojem govoru izvajal, d» se iriere vlada pogajati z zunanjo državo le na podlagi priznanja republike. Dejal je, da vlada stoji trdno na tem načelu in da je ves narod pripravljen zanj umreti, ako bi bilo potrebno,
širite '.irom
Fraznmnje Jagcsloo. ^temnrla.
Te dni je minulo dve leti, odkar so jugoslovanske čete zasedle Prekmurje. Ljudstvo je letos zato slovesno praznovalo osvoboditev in združitev z Jugoslavijo. Praznovanje se je začelo v Dolnji Lendavi in ga je otvorilo pevsko društvo »Ljubljana« s koncertom, pri čemur je sodelovala tudi zagrebška vojaška godba. »Ljubljana« je za svoje precizno izvajanje žela velik aplavz. Prisostvovali so pokrajinski namestnik Iv. Hribar, za okr. glav. dr. Lipovšek in polno drugih od voj. in civilne oblasti. — Drugi dan se je slavnost vršila v Murski Soboti. Po sv. maši se je vršil sprevod na pokopališče, kjer leže za Prekmurje padli jugsl. vojaki. Govoril je tu univ. prof. dr. Slavič na grobu padlega častnika dr. Dimo-viča in proslavljal umrle vojake. Govorila sta še prekmurski domačin in bivši gereht Božidar Sever. Vojaštvo je oddalo salvo, godba je zasvirala žalostinko, moški zbor zapel »Nkgrobnico : in prekmurska dekleta so položila venec na grobove. Popoldne je bil lep koncert »Ljubljane« in voj. godbe.
Največja množica — do 20.000 — se je zbrala v, Turnišču. Samo majhen del je mogel v cerkev, kjer je bila sv. maša ob petju »Ljubljane«. Tabor, ki se je vršil po maši, je otvoril poslanec Elekl, govoril pa prof. dr. Slavič. Dr. Lipovšek je pozdravil Prekmurce v imenu kraljevega namestnika Hribarja.
Popoldne se je Vršila javna telovadba prekmurskega Orla in koncert »Ljubljane« z izvajanjem prekmurskih narodnih pesmi. Navdušenje je bilo splošno. Po koncertu se je razvila zabava, pri kateri je svirala vojaška godba. G. Sever se je zahvalil »Ljubljani« in vojaški godbi za sodelovanje, na kar so govorili še dr. Kimovec, predsednik Ljubljane :, prof. dr. Slavič, polkovnik Mundžič pa se je zahvalil »Ljubljani«, ki je pripomogla, da bodo Prekmurci še bolj ljubili svojo jugoslovansko domovino in jezik.
(Politični dogodki.
-f Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani izraža krščanskosocialni omladi-ni Jugoslavije ob priliki prebridke izgube druga Jožeta Pibra svoje iskreno sožalje. Stavili smo nanj kot mladega in s krščan-' skosocialnimi načeli prežetega somišljenika veliko fiad, toda nemila smrt ga je nam vsem prerano iztrgala iz naše sredine. Prejmite še enkrat izraz našega globokega sožalja, obenem Vas obveščamo, da se udeležimo pokojnikovega pogreba po zastopstvu. Dolžni smo, ker je umrl marljiv sotrudnik našega delavskega lista. — Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani,
-j- Protidržavni svetniki. Kako daleč />slepi človeška strast, kaže ta-le slučaj, ki ga priobčuje med glosami zagrebški »Večer«: Višji policijski kapetan g. Eremin v, Somboru je nekega dne poslal fratrom karmeličanom oster ukaz, da morajo iz glavnega oltarja v najkrajšem roku odstraniti kip sv. Štefana, ravno tako s cerkvenega pročelja. Ta ukaz je g. višji policijski kapetan utemeljil s tem, da so ti kipi mažar-skega obeležja in da ob današnjih izpre-menjenih razmerah zanje v državi SHS ni mesta. — Koliko nerodnosti ni že zakrivila prevelika »službena« vnema!
-j- Proti kulturnemu boju. Francoski socialist Gustav Herve piše v svojem listu
Joža Likovič:
Umrlimi prilsMlii la pssein - s®sl£ici Jeli Rferisi:
Joža! — Kako pa je 1o? Ali je lepo, ali je težko, ali ni nič? Joža! — Kako jc to, da ne dihaš, ne sanjaš, no vzdihneš? Joža! —.Kaj ti je tesno? .Joža!
Noč veliko - šmarenske Marije, okradene z visokopoletnimi, rumenimi rožami
—	vijolami. Za hip je vsepovsodi umirjen mir, kdo ve, kdaj so vrgii črni murni svoje plaščke čez ramena in odšli spavat; meglice so zastrle nebo---------Nekje je pal
glas, morda votlo, trudno, težko, kakor kaplja megle raz veje, morda zlagoma, tikoma,i kakor belo-lista nagrobna astra, ki je odprla prezgodaj cvet in se je zbala. Bog ve —
S kolodvora je zažvižgalo... Kakor rumeno - vpijoča splavina v tiho-bojnem zapadu je pal glas v nočno tajinstev. Ves razbeljen do neutešene višine zenitnega solnca je pograbil trudno noč in odbežal v sinjino. —■ Joža — socialist! Ali ga slišiš? Ali občutiš ritem začmelih, ožganih bokov mas, vonjaš vzduh sušečega se znoja. Joža, še žvižga in grozi, pa Tebe ni, Te ni... Megla se je povlekla. Izza slepeče-vljolnih p ramen oy luči se je dvignila to* varna, na pol prespana, z mežikajočimi, topimi očmi; kakor da grmi dalje v slapovih, grmi, vrgi. Joža, kakor anija med
»La Victoire« povodom dohoda papeževega nuncija za Pariz: »Republika se je odrekla svoji stari protiklerikalni politiki, ki bi bila, v sedanjem trenotku, samo anahronizem. Kadar mora država popraviti svoje finance, izvršiti versajski ugovor proti Nemčiji, udejstvovati oblast nad kolonijami, uresničiti velikansko delo socialnih reform, ima hvaležnejšega dela nego žreti duhovnike.« — Te besede bi morali premisliti tudi Pašič in Pribičevič.
-|- Nova španska vlada. Novi španski kabinet je sestavil predsednik Maura. Zu-najne ministrstvo je poverjeno vodstvu Hontoye.
+ Kongres italijanskih socialistov-re-lormistov se vrši v dneh 26.—29. oktobra t. 1. v Rimu,
(Dnevni dogodki
— Srbi v Sloveniji. Nedavno je napravilo izlet v Slovenijo nekaj dijakov realne gimnazije v Rumi pod vodstvom prof. Zelenka. S pomočjo Slovenskega planinskega društva so tekom malo dni prepotovali vse znamenite predele Slovenije in si ogledali vsa večja mesta ter se preko Zagreba srečno vrnili domov. Ob tej priliki poroča novosadska »Zastava«: »Dijaki ne morejo prehvalili naravnih lepot Slovenije, pa tudi gostoljubja in pomoči, ki so je bili po-vsodi v Sloveniji deležni,« Potem poroča »Zastava« podrobneje o izletu in dodaja: »Ne glede na vžitek, ki ga nudijo izleti v lepe kraje, je treba naglasiti posebno eno • korist: ljubezen in zavest za edinstvenost našega naroda in naše države. Vsega tega ne moremo pričakovati, dokler sc ne spoznamo med seboj,« Kadar se v Južni Srbi- , ji — zaključuje list — ki je istotako lepa, izvrše pogoji, ki bodo omogočali njih obisk (prenočišča, vodniki itd.), bodo Srbi Slovencem vrnili njihovo gostoljubje; dotlej pa tisti, ki so videli divni Triglav in okolico, ne bodo pozabili Gregorčičevih besed: Nazaj, nazaj — v planinski raj!«
— Zdravstveni teden v Mariboru. V Mariboru se je vršil zdravstveni teden. Predavali so zdravniki-špecialisti o svojih strokah. Predavanja so bila zelo obiskana. Posebej so se vršila predavanja za delavce. Taka predavanja so izredne važnosti za hi-gijeno med delavci, in je le priporočati, da jih prirejajo v vseh delavskih centrih. Mariborski zdravstveni teden je bil zaključen v, soboto ob 9. zvečer s predavanjem o ljudski prehrani. Mariborski listi trdijo, da je uspeh zdravstvenega tedna zelo zadovoljiv.
— Kr. policijsko poverjeništvo se jc
ustanovilo v Zemunu.
»Čikaška »Edinost«, ki ji je bil meseca aprila odvzet poštni debit, je zopet dovoljena v naši državi.
— Šahovski turnir v Celju. Dne 15. avgusta se je pričel v Celju prvi jugoslovanski šahovski turnir. Prejšnji dan se je vršil kongres Saveza jug. šuhovskili društev. Na turnirju igra tudi dr. Erdej iz Sombora, ki je znan tudi v Budimpešti kot dober šahist.
— Maščevanje tihotapcev. Na otolui Pagu je služboval orožnik Stojanovič, ki je bil znan po svoji natančnosti. Trije tihotapci so se hoteli maščevati, ker jih je izsledil in ovadil. Povabili so ga na morje, ga tam zvezali in vrgli iz čolna. Revež ni mogel plavati in je utonil. Šele čez par dni so ga valovi vrgli na breg in odkrili zločii>
— Uboj y Tuzli. V Tuzli v Bosni so našli pod jablano truplo mladega Timše
žehtečim mesom in težkim izhlapkom krvi hrza z gobcem; včasih divje zavriska, da Ti trga dušo, ko je morda dobila zopet krvavo-rdeč poljub izmozganega, padlega. Joža, ali doživljaš? — Med ozidjem nekje je vzdihnilo, pridušeno, kot bi zaječal ujetnik v železnih sponah. Morda si je zaželel bolnik jutranje zarje? Morda gorje, porojeno v plenicah miliard pa vrženo sedaj v blato in temo podstrehe. Joža, k ji si, da u tešiš?
V idilno - tihi noči je razvonjalo po smrti, po trohnobi, po jesenskih rožah, po grobu...
Joža! Kakor pogrebniški vlak je ta čas. Z žvenketom železja drvimo naprej, sedaj, skozi grozeče, noči nevolje, sedaj skozi potuhnjene dobrave skrbi, sedaj pod sonci, sedaj v krvi — Kam? Tu pa tam krik, vik; turoben znak za čela, zavešena' s sajastimi venci, že trda, pretegnjena trupla. Znak! — Joža! Kaj si nam res že tudi Ti ta znak, ko si z hijoče-svetlo žarnico resnice prešel skozi mrakove. Joža, pa zakaj? Kretnje so drzne, volja je močna, roke nikdar trudne in dlani vesele, živahne; žilavi hrbti se stezajo, bočijo kvišku k rdečim višavam in srca gorč, silno gore. Joža, zakaj? •—
Pa nocoj je velikošmarenska noč in Mati Marija se razgleduje po poznem poletju. Vzdihnilo je. Prav v razklano dušo se je vsedel vonj trohnobe, svežega grobu.
Joža, kako je to, ali je strašno čudno, ali je otroška,resnica? Kako Ti je zdaj? Dobro? .-t-. Zagonetno-tiho se je zgostilo,
Dzerlča, ki je ubit s sekiro. Truplo je ležalo 3 tedne pod drevesom. Morilca še niso izsledili.
—- Posledice pivske strasti, .Strastne pivce v Ameriki je popolna prepoved alkoholnih pijač tako zadela, da so mnogi zblazneli. Ameriški listi vsaj poročajo, da je newyorški mestni kaznilniški zdravnik dr. Lichtenstein dognal, da je v Združenih državah vsled alkoholne prepovedi tekom dveh let zblaznelo več ljudi, nego v petih letih zaradi svetovne vojne. Abstinentov in zmernih pivcev med temi 'blazniki pač ni.
— Žensko vodstvo na ženskih šolah.
Na Nemškem je žensko gibanje že desetletja vodilo boj za žensko vodstvo na vseh ženskih šolah brez izjeme. Učitelji ali bolje ravnatelji so se temu do zadnjega časa krčevito upirali. Vendar je moral končno zmagati zdravi razum in pravičnost; pred kratkim je berlinski mestni šolski svet imenoval ravnateljice za vse tri mestne liceje, ki so bili doslej pod moškim vodstvom. Enako pot pojdejo šolske oblasti tudi drugod.
— .Surov nastoii na meji. France Žab-jak iz Kozarij se je peljal 4. julija letos skozi Kalce proti meji, kjer sta ga ustavila finančni stražnik Rok Vrtovec in Alojzij Krhne. Krhne je zahteval od Žabjaka popotni list, ta mu ga pa ni hotel pokazati, marveč ja zakričal nad stražnikoma. »Psi, rajši bi šli delat, nego da tukaj postopate!« Krhne je na to Žabjaka aretiral in odvedel proti Logatcu. Med potjo je srečal orožnika Šetino, kateremu je naznanil zadevo. Žabjak je še orožnika surovo ozmerjal, ko je ta zahteval legitimacijo od njega. Dež. sodišče je obsodilo Žabjaka na 200 'dinarjev globe, eventuelno v. 4 dnevni zapor.
£jubljanski dogodki.
'j' Jože Piber. Ob prebridki izgubi našega nadvse delavnega sotruanika izražamo negovim starišem in sorodnikom naše iskreno sožalje. — Uredništvo »Novega Časa«,
Ij Zaprisega ljubljanske garnizije novemu kralju Aleksandru se je izvršila danes ob 9. uri v šentpeterski vojašnici.
Ij Odkrita zvita goljufija. Policija je aretirala zvitega goljufa Franceta Japlja, ki je v Tomišlju doma. Japelj je služil 10 dni pri veletrgovcu g. Knezu in je sklenil, da bo g. Kneza goljufal. Prišel je v pisarno in plačal enkrat 3, drugič pa 4 kile koruze in ovsa ter rekel, da bo po blago drugi dan prišel. Na nakaznico je na to pripisal dve ničli, poslal voznika v skladišče g. Kneza in dobil blago, katero je potem prodal trgovki g. Pavli Planinškovi. PlaninŠkova gospa je prodala blago — g. Knezu nazaj za 4109 kron. Pri Knezu so precej ugotovili, da je to njihovo blago in so pazili. Res je prišel kmalu voznik z nakaznico za 400 kg ovsa in koruze; iz knjig so ugotovili, da sta bili na nakaznici dve ničli pripisani. Poizvedbe, katere je vodil g. revirni nadzornik Podreberšek, so ugotovile, da je g. Kneza ogoljufal Japelj, ki je dolgo tajil, toda končno je moral priznati svoj zločin, ker so bili nagromadeni dokazi uničujoči za njega.
Ij Razne tatvine. V hotelu Štrukelj je bilo Josipu Črnomlju ukradenih 2000 dinarjev in izkazni papirji. — Dvokolesni voziček je bi! ukraden vrtnarici Franji Hribernikov!. — Nikcljnasta ura je bila ukra-
se prelilo v besedo in zdihnilo: : Dobro je tukaj-".
V dalji je izzval žvižg jutranje sonce.
Piber.
B i 1 je med nami mož •., Oton Župančič.
Joža Piber je umrl..,
Večncstrii krogotok in kolobar se vrtita v hladni preračunanesti s podvojeno hitrostjo rezkih turbin, zasekavata zrak in trgajoče režeta notranjost.
Joža Piber je umrl...
Enakomernost cestnega dirindaja in dolgočasnost dela šujnita, Nebo je mirno kot vedno, gore strme kot vedno, daljne rn^gle — rahle slutnje kot vedno .. • Kje je vihar, orkan, tajfun, ki ruje drevesa, trga strehe, ruši hiše, premika gore, razburja morje do zvezd? Nič, nič, kot da se je vrtnil meteor, dva, trie vzkliki, in že se je vpihnil v brezdnu terne. Nič, nič!
Druže! Pobratime moj verni! Poglej! Najin pogled je objel kakor z najvišjega razglednega stolpa vzhod, jug, sever in zapad. Zameglil se le ob dim in mrak izdihujočih dimnikih kakor minaretih, zastokal ob rezkem pisku siren, a se kot ob solnčnem dnevu razveselil pri pogledu na nebo, pri misli na Njega, Ysepravičnegp!
Jaz sem ubog in sam, Tebe ni!
Kje si? Ali si na vzhodu, ali na jugu, ali na severu, ali na zapadu,? O vem! Raz-klefiila se je Večnost pred Teboj, vse
1 dena hišnemu posestniku Josipu Žitniku- 1
—	Simonu Palmetu z Vojskega je bilo j ukradeno 1500 kron vredno kolo. _
Ij Cene volov. Na današnjem živinskem trgu je skočila cena volov od 22 na 25 kron, ker je bilo zelo veliko italijanski i kupcev.	,	„. I
Ij Najden osel. Dne 8. avgusta je našel j . g. Hribar Dragotin eno leto starega osla- j Ij 12 letni deček pobegnil S svojega j doma v Spod. šiški je pobegnil 12 letni j Ivan Arhar, ki je srednje postave, bledega obraza, črnih oči in je bil gologlav in bos.
BOJI ¥ ALBANIJI.
Prizren, 17. avgusta. (Izv.) Borba Miriditi in četami vla.de v Tirani, ki trap že več dni, je zelo ogorčena in zahteva ve* likih žrtev na obeh straneh. Miriditi so,s0 obrnili na naše'oblasti, da bi jim pr®°*r' i bele sanitetnega materiala in zdravnikov, ker s tem niso niti malo oskrbljene alban ske čete.
ALBANIJA IN JUGOSLAVIJA.
Ženeva, 16. avgusta. Vlada Alb31®)®1 ki je članica zveze narodov, je, opiraJ°c se na člen 11, pakta o zvezi narodov, za' htevaia intervencijo sveta zveze narodov, da se obvaruje mir med Albanijo in kra' Ijevino Jugcaavijo, ki ga ogrožajo gotovi dogodki poslednjih dni. Predsednik sveta zveze narodov je v smislu določb pogod ® sklenil staviti to vprašanje na dnevni_re bodoče seje sveta zveze narodov, ki *e sestane v kratkem.
JUGOSLAVIJA NE EVAKUIRA PEČUHA.
Belgrad, 17. avgusta. (Izv.) V tukai^ šnjih političnih krogih se govori, da slavija ne bo evakuirala Pečuha in bajsk®' ga trikota, dokler ne bo Mažarska eV3’^! irala krajev, ki bi jih po mirovni pogo® ^ morala. Sem spada predvsem zapad- Ggf ska, ki bi morala pripasti Avstriji. Ta k°' rak naše vlade je po mirovni pogodbi p°' polnoma pravilen.
.Kaša društva.
KATOLIŠKEMU DIJAŠTVU SLOVENIJE1 Vsled smrti Nj. Veličanstva kralja Pe' tra I. se vse prireditve Slov. dijaške zvez®: ki so bile določene za dneve 20.—23.} 5 nosno 23. avgusta, prelože za nedoloc®0 čas. Podružnice kot posamezne tovariše H* tovarišice prosim, da o preložitvi obvesti]0 vse tovariše in tovarišice, ki tega iz pisja ne morejo zaznati. — IVO PERšUfl: t. č. predsednik SDZ.
d ‘ Šentjakobski Orel — Šentjakobska prosveta. Za nocoj napovedani pozdrav®1 večer se vsled, smrti Nj. Veličanstva p*6* loži na kasneje.
d Žalna seja. predsedstva 0. Z. smrti kralja Petra jc danes ob 6. uri zvee®r v Ljudskem domu.
Odgovoril urednik Anton Marinček,
Izdaja konzorcij »Novega Časa«, liska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
Roleta, pnevma* tlkOf motocikl*
v ca 6žsi2e in oprani® priporofa
J. GOREČ
LSt/i&L-MHA, Gosposvetska cesta Stev« **
Skrivnosti so Ti kot na dlani, objemij®5 ves svet, daleko, daleko Si nad BabilonO®1'
Ni Te pri nas, a vendar Si pri pas.
Si pri nas, kakor pr«Jj vedno. mladec, revolucionar, delaven vedno 10 povsod, Revolucionar: prvi med nami,
Si dvignil prapor revolucije v prvi vrsti svojo notranjost, prvi v boju za rešiti teptanih. Čil pogled — kot da se hip 113 hip vtrinjajo zvezde.
Zaprto Ti je sedaj oko, obraz ble^ ali obrnjen kvišku!
.O ti črno prokletsfvo tega sveta, da tupirajo talentirani mladci preje, nego d**', zore kot klasje o poletju, In ravno oni,,j*1 -j so močni — kakor Si se čutil Ti v nedeljf' ko Si se dvignil s postelje —, da dvige®)0 svet iz tečajev, premaknejo gore, zasuje)° bruhajoče vulkane ... Zakaj?
Enakomernost drdranja vlaka, bob' nenje slapa, rohnenje, kot da se pocbfa svet, stekanje v enem samem: Zakaj, za' kaj, zakaj?...
Ne vedel bi odgovora, da se nise‘^ napotil po isti poti kot Ti, po tisti P° iskanja vsevečne Lepote, vsevečne Rc.' snice, vsevečne Dobrote, Ti boš z mehoji šla bova dva v enem, kot dosedaj.
Bog je dober, troedini Bog, preskrb®* je vodnika.
Šel je trgat rože in rožmarine na Tvoja poljia, o Gospod! V Tvoje srce, o Gospeh, je zasanjalo njegovo revno srce! ■
Tanko Traven.