LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBFP ti. ima. AT POST OFFICE AT CHICAGO ILL ,
UNDER THE ACT OF MAPCH ~cd 1879.
"J^fysloga tlači/
STEV. (No.) 71.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 17. JUNIJA (SATURDAY, JUNE 17), 1922.
DUHOVNIK MINISTERSKI SLOVENSKI RDEGKARJI NE PREDSEDNIK.	USTRAŠITE SE!
LETO (VoL) VIH.
RAZNE NOVICE.
DUHOVSKE VESTI.
SREBRNI JUBILEJ.
Xa 1 )unaju imajo sedaj minister-- ;ega predsednika duhovnika Seipe-I"' fes. rja bogoslovja, ki vsako jutro najprej opravi sv. mašo, potem gre v bogoslovje podučevat bogo-sd-»vce. potem gre pa v državno zbornico in k vladi, da vodi celo državno politiko kot vrhovni voditelj.
T. je značilno in mera odpreti oči vsem. ki samo nekoliko še trezno mislil' .
Kajne, toliko so preje po celi Avstriji že od nekdaj klicali: "Proč s farji." Ali se je kje, v kaki državi katoliška duhovščina smela tako sramotiti, tako prezirati in tako zaničevati. kakor v bivši Avstriji? Ali se le -melo kje tiskati grše karikature katoliškega duhovništva, kakor s se po Avstriji? Ali je židovstvo smel« v kateri drugi državi tako po konci nositi glavo in vladati nad vso politiko države in narodov, kakor v Avstriji? " Vertluchter Pfaf", — '* Prokleti far" — kar smo mi Slovenci ■ bil i samo od svojih bivših'nemških sodržavljanov, — je bilo geslo po celi Avstriji. Sodišča niso poznala več pravičnosti do duhovnika. A-k > je bil kak duhovnik pred sodiščem, je bil obsojen že samo radi tega, ker ie bil duhovnik.
Kako strašno so divjali nemški 1 urševci nad katoliškimi duhovniki po nemški Avstriji za časa kulturnega boja. "Los votn Rom!" Koliko
ihovnikov je bila napadenih na po--taj; h, na železnicah! Kako strašno sf počenjali ob razsulu Avstrije po K- n <kem. Pretepali so jih in tudi p« »bijali.
V istem času je pa zaslepljeno ljudstvo klicalo slavo rdečkarjem Židom in vsakemu, kdor se je le hotel na-r< du laskati. Kako so proslavljali - cijaliste in jih pozdravljali kot odrt-etiike naroda! Delavstvo po celi Avstriji je gledalo z suženjskim spo-Št vanjem na Dunajske krivonose, rdeče voditelje, ki so mu obljubova-li. kaj vse bodo naredili dobrega za narod, ako narod vanje zaupa in jim d t vlado v roke. Pa kaj so dosegli? K. j je prinesla rdečkarija Avstrij-mu delavstvu? To, da je danes en dolar vreden tisoč avstrijskih kron, to, da je danes država na robu g« ispodarskega propada.
Kar ie pa najznačilnejše, je pa tole : Ko so zavozili vso državno politiko in vse gospodarstvo, da ne gre več naprej, sedaj je pa prejšni: " Ver-fluchter Pfaf"! zopet dober, sedaj pa duhovnika na čelo vlade, da bo rešil, aH ako ne reši, da bodo zopet kihko "^faf-e" preklinjali, češ, glejte, kako so zavozili celo državo!
Ako se posreči duhovniku Seipel-nu rešiti državo gospodarskega propada, ko bo zopet nekoliko denarja v državnih blagajnah, mislite da bo takrat tudi duhovnik ministerski predsednik? * 'Verfluchter Pfaf", bodo zopet zakričali med ljudstvo. Ljudstvo bo pa v trenotku pozabilo
Veliki rdeči voditelj avstrijskih jrdečkarjev, mladi Karol Broeger, je na velikem rdečem shodu na Dunaju zaklical tudi besede: "Pustite nam j toliko prostora praznega, da bomo I zopet videli pot v nebesa!" — to se pravi, dajte nam vero nazaj!
Več kot deset tisoč rdečih bratcev ie pri teh besedah začelo ploskati in kričati v odobravanje teh besedi.
To je pa dalo povod nekemu drugemu rdečkarju Kampffmeverju na Dunaju, da je v socijalistiškem mesečniku odgovoril Broegerju. Toda tako močna ie struja Broegerjeva. da >i žid Kampffmever ni upal nastopiti proti temu klicu, temveč ce je tu< i on postavil z npm v eno vrst- in zagovarja potrebo vere med j delavstvom in pravi med drugimi: "Med delavstvom v splošnem se o-paža močnih nagibanje k veri. P»ro-jgorjev klic: "Pustite nam toliko pro-I štora, da bomo zopet videli pot v j nebesa", so značilne in so vzete iz srca delavstva. Ta izrek je direktiva. upanje in stremljenje velikega j 'ela delavstva danes po celem sve-| tu. Potem pa priznava, da ie med i rdečimi voditelji in med delavstvom I velika needinost, da so proti veri ! prav za prav samo voditelji. "To", joravi, "se ie posebno jasno pokazalo Iv Xemčiji pri prevratu."
O, seveda, saj delavstvo kot masa pametno misli in počasi spoznava. , Ko ])j >e samo iznebilo in otreslo ko-
, ritarjev.
j na vse preteklo, na vse, kako jih je ; duhovnik rešil beraŠke palice in su-jženjskih verig, pa bo duhovnika proč j spodilo od vlade in pustilo koritarie z« >pet h koritu, da mu bodo zopet Ipožlampali, kar je duhovnik navar-čeval.	Jugoslaviji je bilo in
;bo ravno tako. Sedaj so na j krmilu koritarij. Ljudstvo so preslepili s "prokletim farjem", ki so "krivi vojske", ki so "naredili vse toče." ki so krivi, da "voda v hrib ne teče", ki so vsega zla uzrok. j Toda vse to samo za to, ker so ko-ritc:i še polna. Kaki Kristani še upajo, da bodo dobili po več miljonov : letne plače. Zato slepe ljudstvo in ščuvajo proti duhovnikom. Ko bo pa i država na tleh. ko bodo vsa koritca prazna, potem boste pa videli, kako 'bo "far" naenkrat postal "Častiti go-| spod !" kako mu bodo pustili na vlad-
I ne stolce. x
Kakor je tudi med nami ! Dokler je zdrav in ima vsega dosti naš ameriški rdečkar preklinja "farje", j jih zmerja. Le pojdite k njemu v hišo in mu omenite duhovnika, pa boste culi cel besednjak zabavljic
Ko pa pride bolezen, ko pride revščina, ko ni centa v žepu, jej, kako ponižno pride pred župnijska vrata. "Častiti gospod župnik, prosim lepo pomagajte mi!"
Vidite, tak-le je rdeči zaslepljeni, neumni in zarukami svet.
Pa recite če ni res tako?
ČASNIKARJI ZAHTEVAJO ZNIŽANJE POŠTNINE.
Washington, D. C., 16. junija. — Amerikanska časnikarska liga je poslala te ilni v kongres posebno re-zolucijo. katero je predložil pred zbornico kongre^man Clyde Kelly republikanec iz Pennsylvanije. Rt> zolucija zahteva, da se zniža poštnina na vse pre Imete, ki spada v "se-!c< nd-class o- stage."
PORAVNAVA STAVKE SE PRIČAKUJE.
Washington. I). C"., 16. junija. — Predsednik in vodja združenih ame riskih premogarjev se it danes izjavil pred časnikarskimi poročevalci, da bo v kratkem sklicana konferenca nred operatorji m prem««garji. < >be stranke pripravljate svoje predloge r.\ bližajočo se konferenco.
MOC MORNARNICE SE ZOPET ZNIŽA.
Glasom vesti, ki prihajajo iz urada pomožnega m<irnarniŠkega tajnika Koosevelta, se namerava odsloviti v bližnji bodočnosti nekako okoli 10. tis- č mož po faznih arzenalih in pristaniščih.
7c VOŽNJA NA POULIČNI ŽELEZNICI.
Po dolgem zavlačevanju so se lastniki pouličnih železnic v Chica-gi vendar omehčali in so odločili 7c vožnjo. Toda od časov, ko bo zado-bil ameriški nikel pred vojno veljavo, smo pa le še precej daleč !
VELIKI VIHARJI V TREH DRŽAVAH.
V državi Illinois, Iowa in Missouri je predvčerajšnim divjal strašni vinar, ki ;e baje povzročil škode za več milijonov. Samo v okolici me-sta Springfielda ie baje preobrnilo! 15. hiš. Med divjanjem viharja je bil ustavljen ves promet na pouličnih železnicah in drugod nad cele dve ure. Po deželi je pogorelo več far-marskih poslopij zadetih od strele.: \ eč mest po vseh treh državah ie .brez vsake' električne razsvetljave, katere je poškodoval in razdejal strašni vihar, kakoršnega ljudje ne-pomnijo že več let po teh okolicah.
Rev. Benvenut Winkler, O. F. M.,
začasni župnik cerkve sv. Jurija v So. Chicago.
—	Chicaški nadškof je izroči! župnijo sv. Jurija v So. Chicago oskrbi sit venskih frančiškanov, ki jo bodo oskrbovali začasno ekskurendo in sicer jo bo oskrboval Rev. Benve-nut Winkler OFM. urednik Glasnika Presv. Srca in slovenski misijonar. dokler se drugače ne odloči. Ča-stitemu sobratu želimo obilo blagoslova v novem delokrogu.
—	Rev. J. Plaznik, dosedanji slovenski župnik v So. C hicago, ki ie resigniral na svojo župnijo pretekli teden, je imenovan upraviteljem župnije Sv. Atrakte v Cicero na W. 13. ulici in sicer začasno, da si tam v miru in krasnem kraju pokrepi svoje popolnoma zrahljano zdravje. — Mi blagemu in navdušenemu gospodu in marljivemu sotrudniku častitamo in mu želimo, da bi si prej ko mogoče zopet pokrepil svoje zdravje, da bi mogel z< pet zastaviti svoje zmožne,sti v čast božjo in zveličanje bljiž-njega.
nedeljo. 18. junija bo obhajal v Jolietu srebrni jubilej Rev. John Plevnik župnik cerkve sv. Jožefa v Jolietu z velikimi slovenostmi. Vsa katoliška društva se bodo udeležila slovesnosti. Jubilarja bo počastil tudi Rt. Rev. Hoban pomožni Chicaški škof s svojo navzočnostjo.
Rev. John Plevnik je. bil tudi prvi Chicaški župnik sv. Štefana in ie pa-: stavil prvi basement cerkve in si je (veliko zaslug pridobil za naselbino, j katere naselbini še ni pozabila. Zato se bo slavnosti udeležilo tudi veliko C-hicažanov.
Cast it emu gospodu župniku jubi-lariju srebrno mašniku se pridružujemo tudi mu in mu častitamo in želimo obilno blagoslova božjega in zdravja, da bo dočakal v Jolietu tudi se zlato mašo.
FRANCOSKO POSOJILO AVSTRIJI.
Paris. 36. junija. — Francoska zbornica je glasovala včeraj za posojil« 1 Nemški Avstriji v znesku 55. milijonov frankov. Francija je to posojilo odobrila s političnim namenom. da se Avstrijo obdrži od popolne nemške nadoblasti in vpliva.
KOLIKO INOZEMCEV SME TO LETO V AMERIKO?
Washington, D. C., 16. junija. — Za tekoče leto nj22 je dovoljeno po priseljniški postavi, da sme v Združene Države Ameriške 357,903 ino-zemcev.
UBIT OD TOPOVSKEGA IZSTRELKA.
Little Rock, Ark.. 16. junija. — Enajst letni Walter Ellen je bil danes .ubit od 3 palčnega šrapnela, ki je bil izstreljen pri topniški vaji v camp Pike. Mladi fant je baje zašel predaleč čez mejo določenega vojaškega strelišča. Za kazen je našel smrt.
DIVJAČINA V AFRIKI IZGINJA
Angleški lovci, ki se vračajo iz Afrike, kjer so prebili zadnjo zimo. izjavljajo, da divjačina vse vrste zelo izginja tudi po vroči Afriki. Marsikatero divjačino ie že prav težko dobiti. Vse to pripisujejo preganjanju in iztrebljenju divjačine.


DENARNE POŠIUATVE.
SIN UBIL OČETA V SPANJU.
Bessie, Ark., 12. junija. — William Delainey 16. letni sin Edwarda Delainey-a, je vstal zadnji petek večer v spanju šel po revolver in je vstrelil svojega 60 letnega očeta. Ko je to izvršil je šel nazaj v posteljo in spal naprej. Delaineveva družina je nastanjena na farmi.
■H
Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlia na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah aH ameriških dolarjih.
Vcerajšne cene so bile:
Jugoslovanskim kronam:	Italijanskim liram:
500	kron	......■........S 2.10	50	lir	..................$ 3-35
1000	kron	............... 4-I5	100	lir	...........................6.25
5000	kron	. • •............ 20.00	500	lir	................... 29.00
10000	kron	............... 39°°	1000	lir	.................. 57-00
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo -sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75-00 računamo $1.00. Od $~5-00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 32nd Street	Chicago, I1L
£ lEEE^^E^!

g
Izhaja trikrat na teden vsaki torek, četrtek in soboto.
Stane za celo leto za Ameriko (izven Chicage $3.00. Za Evropo $3.50. Za Chicago $3.50.
,, tfl/uč do napredka Je edinost
Issued three times a week every Tuesday, Thursday and Saturday.
Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50.
Kfyvč do zmaqe je edinost
"EDINOST"
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.	• *
Slovenian Franciscan Press
1B49 W. 22nd Street,	Chicago, 111.
Telephone: Canal 98.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION._
Published Three Times a Week by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111.
Entered as second-class matter October 11, 1919. at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879-
Odgovor na odgovor Dr. Kern-a.
Gospe d doktor! Ko sem zadnjič naslovil na Vas svoje "Odprto pismo". v zadevi neomalthuzianizma, ali kakor zdaj pravijo kontrole porodov, sem mislil, da imam opraviti z možem, ki se je pomotoma zgubil mej moraliste. Zato sem Vas prijateljsko opozoril, da ste kot medicinar prekoračil meje svojega poklicnega teritorija in udrli v tujega. Kot moralist po poklicu in točasno tudi kot katoliški časnikar, sem se čutil dolžnega to ] storiti. Kot moralist moram braniti svoj teritorij pred sovražnimi vpadi, timbolj, ker tu ne gre za to. čegava bo ta ali ona ped zemlje, ampak čega- , ve bodo duše, katerih ena odvaga ves svet. Kot katoliški časnikar imam pa nalogo, kvarne vplive slabega časopisja, potoni katerega se razne zmo-I le danes širijo mej ljudske mase, paralizirati. Upal sem, da boste \ i. kot resen mož. akademiške izobrazbe, rekli: Oprostite, nisem imel namena segati v vaše področje! ter se lepo mirno umaknili nazaj v svoj poklicni revir. Vaš odgovor na moje "Odprto pismo" pa kaže, da ste to storili iz ( svojevavnih namenov in da nimate volje se umakniti, ker tako oblastno nastopate, kakor da bi bili na svojem polju. Proti temu pa jaz ne bom samo protestiral, ampak Vam napovem vojsko. \ boj, v boj!
Xa podlagi Vašega odgovora Vam bom najprej dokazal, da so vsi \ a-m argumenti za dopustnost porodne kontrole, ničevi, potem Vam bom pa dokazal, da Vi sploh niste vsposobljeni stvarno razpravljati o moralno-etičnih vprašanjih.
I.
Vsi Vasi dokazi za dopustnost porodne kontrole so ničevi.
1) Vaš glavni dokaz za dopustnost porodne kontrole, katerega na večih mestih svojega odgovora povdarjate. se da tako-le v eno logično celoto strniti :
O čemer je ljudstvo splošno prepričano in splošno prakticira, je v skladu z naravno-božjo postavo, ker: Ljudski glas je božji glas.
< > dopustnosti porodne kontrole je ljudstvo splošno prepričano, ker jo splošno prakticira.
Tedaj je porodna kontrola v skladu z naravno božjo postavo.
T;i sklep je formelno pravi, vprašanje je, če tudi stvarno. \ i gospod doktor. ste gotovo prepričani, da je živa granitna skala, ob kateri si mora vsak nasprotnik neomalthuzianizma razbiti svojo glavo. Jaz pa pravim, da je si;>a. ki se kar melje pod nogami. Poglejva !
a) leli res. da je tisto, o čemer je ljudstvo splošno prepričano in splošno prakticira v skladu z naravno-božjo postavo, da je glas božji." Distingu■», treba ločiti! So principi, teoretični in praktični, v katerih se strinjajo vsi. količkaj pametni ljudje. X. pr. princip zadostnega vzroka oz. lazloga: Vse ima svoj vzrok oz. razlog, ki je ena najglobljih korenin vsega modrovanja. Ali princip: Dobro treba storiti, slabo opustiti, ki je prvotna korenina vse etike. Ti principi, ki se imenujejo sami po sebi jasni < principia per se nota), ker jih vsak človek zdrave pameti brez vsega tuhtanja spozna za resnične, so res glas božji ali božje iskrice (scintillae < Dei), kakor se tudi imenujejo. Glede teh se posameznik zdrave pameti ne more motiti, tim manj kolektivni razum, splošno ljudsko mnenje (common sense). Toda takih samo po sebi umevnih resnic, tako teoretičnih, kot praktičnih, je le malo, bi rekel le za seme.
Vse drugo znanje, teoretično in praktično, si mora človek prav tako ie z velikim trudom pridelati, kakor vsakdanji kruh. To je delo razmiš-liajočega in sklepajočega teoretičnega in praktičnega razuma. Kakor hitro pa mora razum iz teh najvišjih načel potom razmišljanja in sklepanja izvajati zaključke, ni več nezmotljiv glasnik božji. Nevarnost zmote je tim večja, v čim oddaljenejši zvezi sta-si sam na sebi umevni princip in iz njega izvedena resnica in čim bolj je razum pri svojem delu oviran. Zato pa imamo tako v teoretičnih, kakor tudi v praktičnih vedah, toliko različnih, včasih si docela nasprotujočih mnenj. Ta pravi, da ie stvar ta-i ko, oni da ni tako, ampak tako. Eden pravi, da ie to po morali dovoljeno, drugi pravi da ni.
Priznam, da je individualni, osebni razum, v svojem razglabljanju in sklepanju bolj zmoti podvržen, kot kolektivni, razum večine. Hočem re- ; či. da mi obče mnenje o tem ali onem daje večje garancije za resničnost tega ali onega prepričanja in za neoporečnost te ali one prakse, kakor mi jo more dati individualen, posamezen razum.
Nikakor pa ni obče mnenje (common sense), ki je izraz kolektivnega razuma, nezmotljiv glasnik božjega razuma in volje. Saj kolektivni razum ni druzega kot skupek posameznih zmotljivih razumov in zmotljivo k zmotljivemu da vedno zmotljivo, nikdar ne nezmotljivo. Da kolektivni razum, oziroma obče mnenje (common sence), ni absolutno zanesljiv glasnik božji, nam zgodovina preveč jasno priča, da bi mogel pameten človek tajiti. Poglejmo le nazaj v vojna leta, ki so nam vsem še živo v spominu. Ali ni vsaka vojujoča se država, ali niso vsi njih narodi imeli svojo vojsko za pravično? Vseh vojske gotovo niso bile pravične, prej nobena. Tu imate svež dokaz, da obče mnenje ni nezmotljivo. Poglejte pred Pilatov dvor! Poslušajte kaj je judovsko ljudstvo odgovorilo, ko je je Pilat vprašal: Kaj naj storim s Kristusom? Enoglasno je zaorilo: Križaj ga! Tu imate zopet obče mnenje. Je bil mar ta ljudski glas božji glas? Brez dvoma ne, ampak justični umor, ki ga svet še ni videl in ga re bo.
Gospod doktor! Ali vidite, kako se temelj vsega Vašega dokazovanja maje? Pa boste morda rekli: Jaz ne mislim, da je potom agitacije in časniške sugestije vtepeno obče prepričanje glas božji in zanesljivi pra-vec ravnanja, ampak menim, da je le tisto obče prepričanje nezmotljiv klicar božji, kaj je prav in kaj ni, do katerega je ljudstvo po svojem lastnem, ne oc zunaj vplivanem razmišlanju in sklepanju, prišlo. Dasi Vi v svojem odgovoru kar splošno govorite o občem mnenju (common sense), kot pravcu morale in ne delate nobenih distinkcij. Vam vendar to naknadno korekturo Vašega mnenja pustim. Samo ne mislite, da bo s tem Vaš termometer morale, obče mnenje (common sense), kaj bolj zanesljiv.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Tudi od notranjosti rojeno obče mnenje, ni povsem zanesljivo me-trlo dopustnosti tega ali onega. Kajti vzroki, da se tako posamezen, kakor kolektiven razum, lahko moti, ne prihajajo samo od zunaj, ampak tudi od znotraj. Razmišljajoči razum sam, brez ozira na notranje in zunanje vplive, je zmotljiv, po grehu otemnjen še bolj, najbolj pa razum, ki je v sponah strasti in imajo morda one večjo besedo kot on. Kar velja o posameznih, velja, vsaj v gotovi meri, o skupku razumovi in njih praktičnin rezultatih. Tudi obče prepričanje, ali če hočete praksa mase, ki ni vpli-vana od zunaj in ima vrejeno notranjost, tako, da razum nemoten od strasti lahko modruje in sklepa, ni zanesljivo vox Dei, božji glas. Toda, kje pa dobite Vi, zlasti danes, tak narod poštenjakov? Na zemlji sigurno ne, tudi mej tako zvanimi kulturnimi narodi ne. Čim bolj pa je prepričanje in praksa mase vplivana od strasti, tim bolj se je bati, da njeno prepričanje in praksa ni glas božji, ampak glas vraga.
Ali nam ne potrjuje tudi tega zgodovina? Poglejte Vi na Kitajsko! Stiristomili jonski narod je brezdvomno ogromna masa. Po celi paganski Kitajski obstoja praksa, novorojene otroke, ne samo pohabljene, ampak rudi zdrave, Zlasti ženskega spola, izpostavljati, prfifi jnetati. Obče mnenje in praksa sta taka in to ne vsled kake časniške kampanje, ali podobne agitacije od zunaj, temveč od zablod razuma, vplivanega po Bog zna kakih strasteh, ali človeških ozirih. Podobnih zgledov občega mnenja m prakse Vam iz zgodovine lahko še cele tucate navedem. Po Vašem bi morala ta obča praksa biti dokaz občega prepričanja, ta pa zopet glas bož-| d. Tako bi morali nujno priti do absurdnosti, ki se je menda vendar ne boste upali trditi, da je metanje živih novorojenčkov v grmovje, jarke, luže. psom, v skladu z naravno-božjo postavo, glas božji.
Ne, gospod doktor, kategorično ne! Obče prepričanje in obča prak-|sa nista cementirani merili morale, vsaj take ne. ki bi bila res glas božji. Skladnost splošnega prepričanja in prakse^ naravno-božjo postavo, ni eo ipso, sama od sebe dana. ko se splošno prepričanje in praksa ugotovi, kakor Vi mislite, ampak je treba to skladnost šele dokazati.
Kaj sledi iz tega za naše vprašanje, o kontroli, porodov?
To-le : Ako bi bilo tudi res. kakor Vi trdite, da bi se kontrola porodov splošno prakticirala in bi vladalo splošno prepričanje, da je dopustna, • tem še nikakor ne bi bilo rečeno, da je v skladu z naravno-božjo postavo. Prav tako malo, če ne manj, morete kaj tacega trditi, kakor morejo kitajski padarji trditi, da je izpostavljanje otrok v smislu naravno božje postave. Toda o tem bova govorila: prihodnjič dalje.
Rev. Hugo Bren, O- F. M.
Eveleth, Minn. - Zapustivši prijazno naselbino Gilbert, sem se podal v slovensko Cvelethško naselbino. Najprvo sem se zglasil pri Kes . Fathru Leskovecu, kjer sem bil zelo prijazno in gostoljubno sprejet. Nato sem >e podal k naši marljivi zastopnici Mrs. Gregorich, kjer sem bil zopet nadvse prijazno sprejet na' stanovanje. Takoj zatem smo se po-, dala z Mr. Gregorichem na agitacijo
. .	.	1
za na>e liste. Mr. Gregorich se je veliko trudil, zato tudi sva dosegla' vspeh. ki je za te čase jako povoljen.1 Zahvale v tem oziru sem dolžan pa tudi Mr. Gorjancu in njegovi soprogi. ki sta mi tudi zelo prijazno šla na roke tekom mojega bivanja na Kvelethu, kakor tudi veliko ponagi-' la pri dobivanju novih naročnikov. Zato vsem skupaj 1 »og stotero poplačaj.
Sv. misijon je tudi tukaj silno spremenil in celo župnijo dušno pre-porodil. Rojaki so se udeleževali po božnosti v velikem številu in č. g. misijonarja Rev. Fat lira Benvenuta so z velikim zanimanjem poslušali, ki je tako goreče in vneto oznanjal Božjo besedo. Upati je. da bodo njegovi lepi nauki rodili po vsem Ran-gu veliko dobrega sadu.
Pozdrav vsem, zavednim rojakom na Evelethu!
Leo Mladich, pot. zastopnik.
Canonsburg, Pa. — Na zadnji seji društva sv. Jeronima KSKJ. se je tudi med drugimi točkami debatiralo za "zgradbo Slovenskega narodnega doma. Kaj? bo gotovo kdo vzkliknil, že zopet drugi "narodni dom", saj ga že imamo, dovolj velikega! Da. imamo ga! Toda prijatelj počakaj malo! Mi hočemo v resnici pravi slovenski narodni dom. in tak dom je Slovenska Cerkev in Slov. šola. Kot sem že zgoraj omenil, debatiralo se je, dasiravno se ni nič sklenilo. Vendar pa. misel je sprožena in se je ne da zadušiti. Saj tudi drevo ne pade po enem samem mahljaju . . . Zato prekoristno misel nas je najbolj naudušil Mr. An-j ton Turk, ki se je preselil v našo naselbino na Alexander iz Lawrence, Pa.
Mr. Turk zaradi previsoke starosti: ni in nemore bit član naše jednote, vendar pa je naudušen katoličan, kij
ie prvi oral ledino za katoliško cerkev v Lauifnce. ki je bila preteklo leto posvečena sv. Klizabeti.
fa mož nam pripoveduje iz lastne skušnje tako-le: "Č udim se. da Vi trm ate toliki > poguma tu na Alexandra da bi si zgradili svojo lastno S! >\ensk*» C erkev. Vi. ki ste se za stalno naselili, imate povečini svoje lastne bi^e, lepa prilika, kakor nikjer ' oljše ne more biti. Tukaj so tovarne in premog«»rovi in poleglega, kakor vidim je Vas tukaj veliko dobrih katoličanov. Katedralo bi lahko sezic ali proti nam v Lawrenci !"*
Kaj pa ti dragi prijatelj praviš nato? Na besede moža. ki ima pred seboj marsikatero izkušnjo iz življenja? Pryič boš morda odgovarjal, saj Cerkve ni potreba, brez nje lahko živimo. Dobro, pomisli — malo .. . Prijatelj, kakor lučka potrebuje olja — tako tudi ti poduka. Kaj pa naša mladina? Ali ne želiš; da bi ti tvoji otroci na tvojo starost delali veselje? Si li želiš, da bi ti bili tvoji otroci v sramoto? Gotovo, ie, ia ne!
Dragi mi rojaki, kdo pa je tisti, ki danes spridi toliko mladine, da se potepe od doma, zapusti stariše in] živi po svetu skoro, kakor živina? Kdo je tisti, ki vzgaja take ljudi, da p »tem po ulicah napadajo mirne državljane in jim molijo pod noso\JL-.. miokrese? Pravim kdo??? Slaba družba je ta učitelj, ki nam izpridu-je našo mladež ! O ljubezni do svojega bližnjega niso nikdar slišali v , svojem življenju, ali se more potem kdo čuditi, ako potem v življenju tudi taki ljudje ne upoštevajo svojega bližnjega, kakor sočloveka, ampak kakor navadno žival. Kar je dobre-; ga med današjo človeško družbo, ne gre zahvala nikomur drugemu, kakor naukom Krščanstva. Dajte svojim otrokom dobro krščansko vzgojo, ki jo širijo katoliški dohovniUi, pa se bodo sadovi dobrih naukov kmalu pokazali na vrtovih vašega družinskega življenja.
Zato ie nas vseh sveta dolžnost, da pričnemo takoj temeljito razmiš-lievati glede zidave slovenske cerkve v naši naselbini. Boš mogoče rekel: "Cerkev preveč stane denarja !" Jaz pa pravim za dobro stvar in Bogu na čast se vse stori. Treba je
1
le malo dobre volje, pa bo šlo. Kdor
ima veliko, lahko veliko da. Kdor ima malo, pa malo, vsak po svoji moči.
Dolgost našega življenja je kratka in ob koncu svojega življenja, ne bomo druzega imeli, kakor odprto knjigo dobrih in slabih del . . . Zato naprej! Možje v vrsto vsi stopite in na delo junaško, za Slovensko Cerkev in Slov. šolo v naši naselbini!
J. Pelhan.
Hollidaysburg, Pa. — Cenjeno u-redništvo: — Še pozimi sem Vam obljubil, da bom Vam poslal v kratkem en dopis. Toda vedno delo mi krade vsako minuto časa in zato sem s? le z veliko težavo spravil k pisati i u. Pa se še ne bi bil. pa ker iz naše gozdne kolonije le ni nikakega dopisa. se mi zdi pa potreba, da se tu li naša naselbina malo pokaže v javnosti.
Tukaj smo zaposlieni v g zdu pri McKelvev Bros. Co. Naša naselbina ni še posebno velika in slovenske naseljence se prav lahko sešteje na prste dveh rok. Dve pečlarski bajti :n en slovenski boarding house 7. nekolikimi fanti predstavlja vso našo slovensko kolonijo.. Zasluži se toliko. da se da pošteno dihati skozi življenje. Delamo vsak dan pa naj pride še tako velika kriza, toliko je možata naša družba, ki ima to srečo, da ima vedno dovolj naročil.
Kot naročniki Edinosti in Ave Maria pridno prebiramo te lepe katoliške liste. Z velikim zanimanjem smo čitali vsi Edinost štev. 59.. 60. in 61. Dotično "Odprto pismo" je pa nekaj, kar po svoji skromni sodbi sodim. da kaj tako učenega še noben katoliški list. kakor tudi nekatoliški li<t ni prinesel med javnost. Dasi tujih izrazov in citirani nismo vseh razumeli, se piscu dotične razprave ni treba bati. da bi ga obsodili, kakor ga ;e Klepec) vendar vemo zakaj st* gre. Ko pa dobim v rok«» še štev. 63. Kdinosti sem prečital članek "Mojim glodavcem." Xemorem si kaj, da ne bi piscu biotičnega članka r.c čestital. S svojim sarkazmom ste
novedaU d':>tičnemu klepetavemu o-mejencu v joli dolini prav, kakor je zaslužil! Najprvo ste imenitno okrcali opičje potomce. Potem ste na izvrstno našeškali razposajenega Klepetca, ki je zopet vtaknil svoj nos tja, kamor ga je bilo najmanj potreba. To človeče je prav res vredno svojega priimka. Pri katoliškem koritu se pase. pa mesto, da bi zagovarjal katoliške načela in principe sv. Cerkve, za katere se cerkvene avtoritete potegujejo in bojujejo, pa se utakne v stvar, — ki ga nič ne briga in jo, kakor razvidno iz njegove neumne klobasarije tudi ne razume — in. to na način, ki je v korist našim nasprotnikom. Sramotno bi bilo za katoliškega časnikarja, ko bi že samo puško vrgel v koruzo, toda še toliko sramotnejše pa je za njega, ki je Vas v tem oziru še zahrbtno napadel- Žalostna majka takemu katoliškemu časnikarju?
Tudi meni se je že večkrat pripetilo, da sem prišel v razgovor z ljudmi ki oznanjajo po svetu evangelij darvinizma. Toda vsakemu sem -e imenitno odgovoril, kar se tiče glede vere. Ljudje, ki vedo manj. kakor jaz me ne bojo učili. In če ne vem ničesar drugega že, kakor samo ; to. da je naša Katoliška vera edina prava in zveličavna vem dovolj in več. kakor evangelisti darvinizma. ki to taie.
Zato pa rojaki, kateri še niste o-, mamjeni od duha darvinizma in sre ostali še zvesti svoji veri in ki imate zmožnost, stopite junaško naprej v obrambo verskega prepričanja. Kdor se sramuje potegniti za vero javno, ta ie že omahljivec, ta ni zanesljiv katoličan, ta bo vrgel svojo puško — svojo vero — prej ali slej v koruzo. Vsa vaša dobra dela, vse vaše cerkve in vse vaše delo je zastonj, ako pa bomo ostali bojazljivi katoličani, ali kakor pravimo po domače mevžarji. Če bi bili med nami v Ameriki res tako vneti katoliški časnikarji, kakor se prav radi trkajo na prsa, da so bili, vprašam, kaj pa so ti junaki dosegli, zakaj ni-
"EDINOST"
so branili svojih idej, kakor bi jih mogli? Zakaj niso zaustavili apostole rdečega duha, takoj v početku. Žakaj so dopustili, da so se rdečkarji splazili na krmilo jednot in naselbin. Toda do današnjih dni jih še nismo videli takih , za kakoršne se prav radi imenujejo, ali vsaj takih ne, kakor se za pravega katoliškega časnikarja Spodobi. Zato je vsega obsojanja vredno sedaj, ko prihajajo na katoliško časnikarsko polje novi sposobnejši vojaki, pa se jim od teh dose-dajnih zaspancev meče pod noge polena. Kdor misli, da mi čitatelji katoliških listov tega ne vidimo — se moti!
Druga najpoglavitnejša stvar za nas katoliške Slovence pa je, da vzgajamo svoje otroke v dobrih katoliških šolah. Tisti rojaki, ki se trkajo, da so katoličani, a svoje otroke pa pošiljajo v publične in druge šole. taki sami kopljejo grob svoji katoliški veri. :se poglavitnejša stvar j pa je to, kakšno časopisje zahaja v vaše domove, tak duh potem tudi veje v vaših srcih. V hišo v katero za-I haja Prokletarec in njegova tetka i Prokleta tie more biti prave katoliške vzgoje ne prave katoliške zavesti. Kar oče in mati skušata čez teden dobrega sezidati v otroških srcih, to podere ob tednu slab časopis, ki pride; v tvojo hišo. Zatorej rojaki proč sta-kimi moralno okuženimi cunjami. Na noge pa vsi. ki imate še kaj katoliške zavesti in delujte nato, da list Edi-ii"<t. ki se tako neustrašeno bori za principe nase vere. postane tem preje dnevnik! Vsi tisti, ki imate zmožnosti delujte in agitirajte, za pravi katoliški dnevnik med Slovenci v Ameriki. Ko se to doseže, potem ne bodo listi, kakor je Gl. X. in njegov švigašvagarski urednik Peter Zgaga pisali, kakor še ne dolgo tega: . . ko bi bil jaz far. bi tudi >em ter tja stopil v spovednico in bi spovedoval. kako staro devico . . . itd." Tak list ki kaj takega zapiše ni vreden, da nosi znak Jezusovega <rca. znak ]. S. K. f.!
Zato dam našemu Pavletu popolnoma prav. da večkrat pokrtaci nevjorškega malopridneža, ki je prav tak. kakor tisti starokrajski pobalin, ki ga je mati poslala h g. kaplanu po \e<!ni listek za velikonoč. G. Ki-plan so ga prašali: "Ali znaš moliti šest resnic?" On pa je odgovoril: "Gospod kaplan, žvižgati jih znam, moliti pa ne." Tak je torej Peter Zgaga v New Vorku. Pavletu pa kličem le korajsno naprej in Peterč-ka man ire nauči!
Stem končam in listu Edinosti še enkrat prav iz srca čestitam na njegovem taku neustrašenem nastopu. Da, kjer ni masla na glavi, tam se ne boje na solnce! Ta pregovor velja tudi tu! Dal Bog, da bi Edinost že -k' »raj zahajala dnevno v naše do-niove. V tem duhu prav prisrčno po-z lravljam vse naročnike in čitatelje Edinosti!	Frank Stefanič.
Willard, Wis. — Cenjeni g. urednik : — Dovolite mi nekoliko prestola v vašem listu Edinosti. Dne 28.1 maja smo članice altarnega društva priredile piknik, kateri se je kljub slabim časom dobro obnesel. M vala' lepa vsem članicam, ki so delale in stregle gostom. Hvala tudi dekletom. ki so tako pridno prodajale in razpečavale to. kar je bilo njim poverjeno. Hvala tudi vsem tistim, ki -o poskrbele za tako fini in okusni
prigrizek (lunč). Cela zabava je bila 1 #
prireiana jako povoljno in v splošno zadovoljstvo vseh, ki so se piknika \ leležili. Hvala gre pa tudi Mr. Jordanu za njegov prostor, ki ga je nam dal. kjer se je vršil naš piknik. Ko-nečno pa tudi hvala vsem tistim, ki so se naše zabave udeležili in nam tako pripomogli k lepemu vspehu.
Par dni pozneje me obišče na domu predsednica društva in me nagovori : sem čula, da si namenjena v mesto, ali ne bi še obeenem položila denar na banko? Seveda, to lahko storim, sem odgovorila. Od piknika je preostalo $81.51 in društvenega f enarja je pa $15.00 kar je skupaj $96.51. Ko pregledujem denar si mislim. kako bi bilo lepo, ko bi imele
Michael Železnikar
JAVNI NOTAR V URADU "EDINOSTI".
Izdeluje vsa NOTARSKA DELA kakor "affidavite", pooblastila, kupne pogodbe za tu in stari kraj.
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
V cerkvi sv. Štefana v Chicago bo pa isti dan dopoldne ob 10. uri slovesna poroka Miss Ane Darovec. hčerke obče priljubljene družine Mr. Math Darovec. Vsem naše iskrene čestitke !
Moi ster je tisti človek, ki malo go- !
vori pa veliko pove.
* * *
Takoj, kakor hitro človek postane kaj vreden, ga začno po navadi ljudje obirati.
V So. Chicagi v cerkvi sv. Jurija se bo poročil dne 24. junija z velikimi slovesnostmi amerikanski Slovenec Mr. \V. Kompare slov. notar in trgovec z zemljišči, brat slovenskega odvetnika Mr. R. Kompareta iz čislane slovenske rodbine v So. Chicago. Poroka se bo vršila ob 4. uri popoldne. Po poroki bo blagoslov' z Najsvetejšim. Poročil ga bo Rev. Renvenut Winkler OFM. začasni So. Chicaški župnik ob azistenci Rev. Luka Terziča OFM. hrvatskega župnika iz So. Chicago, kamor je nevesta spadala in Rev. Kazimirja Zakrajška OFM. župnika od sv. Štefana v Chicago.
Chicago, 111. — Z gradnjo slov. farne šole je postalo v naši naselbi- ; ni vse nekako bolj živahno. Družine, ki so se sedaj selile proti zapadli i strani mesta proti Ciceri se že selijo nazaj v bližino v slov. naselbine, da bodo prihodnje leto lahko pošiljali svoje otroke v svojo lastno slov. šolo. Tudi iz drugih naselbin, kakor čujemo pride več družin v našo sredo. To je dokaz, kako velikega pomena je za vsako naselbino farna šola.
Mr. Leo Mladich naš naudušeni potovalni zastopnik, ki se je te dni povrnil iz Minnesote z velikimi vspehi. se je podal na agitacijo za naše liste v Jolietsko slovensko naselbino.
Naš naudušeni faran Mr. John Tomše si je te dni kupil s posredova-l njem Lincoln Realty Co.. svoj dom na 1824 zapadni 23. cesti. Zopet en slovenski dom več v naši naselbini !
Tatovi so se oglasil: in okradli dom našega rojaka Mr. John Hab-; jan na 2229 Wood ulici. Ker so bili vsi z doma, so nemoteno izvršili svoj posel in odnesli Mr. Habjanu zlato uro z verežico in več druge zlatnine, katere vrednost cenijo blizu 200 dolarjev. Rojaki pazite na svoje domove pred takimi neljubimi obiski.
Poročila sta se Mr. Andrew Muha in Miss Ana Škot", oba doma z Horjula na Notranjskem. Novopo-ročencema želimo obilo sreče!
Mr. Frank Banich in Mr. Silvester Darovec sta prodala svojo gro-cerijsko trgovino na 22. cesti blizu California ave.
še 4. dolarje pa bi bil cel stotak. In v tem hipu se mi oglasi vest, ali ti niso g. urednik obljubili od vsakega novega naročnika dva dolarja nagrade. In prav, kakor nalašč sedaj je bil pa cel stotak in 3. junija smo položile $100.51. Drage članice stem smo prišle zopet en korak naprej. Morda si bo katera mislila vse prepočasi gre to, pa le zapomniti si, da počasi se tudi daleč pride, treba je vstrajnosti in dela, pa bomo dosegle, kar smo se namenile.
Tudi naznanjam, da bomo v kratkem pričele nabirati prispevke po hišah in obeenem bomo tudi agiti-rale za list Edinost. LTpam, da bodo šli nam vsi faran i na roko, kar se jim že v naprej zahvaljujem v imenu altarnega društva, vsaj klopi, za katere se trudimo, bodo nam vsem v korist in ponos.
Mrs. Perovšek.
VEDNO LEPŠE!
Hahaha, se mora človek nasmejati našim rdečim voditeljem koritar-jem, kako si drug drugemu "levite bero" in kako si očitajo, kdo je več nagrabil iz rdečega delavskega ko-ritca, kamor so ubogi rdeči zaslep-Ijenci nosili svoje krvave žulje, ko so jih ti voditelji enkrat zaslepili, da se pri rdečkariji gre samo za delavske koristi in za nič druzega. Naš slovenski neizkušeni rdeči delavec je pa vrjel in nosil in nosil in skladal in skladal v ta koritea. Mi smo svarili to delavstvo, naj se nikar ne da slepiti, naj nikar ne vrjame, da se jim gre res za delavske koristi, da se jim gre edino in samo za korito, za žep. No, sedaj je prišlo vse na naše. Bog ve. ali bodo sedaj vrjeli.
Vedno1 lepše je. kako si sedaj drug drugemu kosmate vesti pero in očitajo, koliko in kdo je kaj pograbil, i kam so izginile razne kolekte za do-brodeljne namene.
1.	Milijondolarski fond — celih ; 60 tisoč dolarjev, katere bi slovensko delavstvo tako krvavo sedaj pri sedanji krizi in stavki potrebovalo,
;— je izginil. Kristan v starem kraju se na njegov račun vozi v auto-mobilu in smeje prismojenosti slovenskih rdečkarjev v Ameriki.
2.	Fond za sirote in udove je izginil. Nihče ne ve. ne kje so knjige, ne kje je denar.
3.	Sklad za slovensko sirotišnico je izginil. Nihče ne ve. ne kdo je bil blagajnik, ne kje so knjige, še manj.
; kje je denar.
4.	Sklad za slovensko zavetišče za onemogle slovenske delavce je izginil. Kar nikjer ga več ni. In nihče
jiie ve. ne kje so knjige, ne kje je de-jnar. Kar vse molči.
5.	V zadnji številki pa pi>e Pro-; letarec:
Odgovor na pojasnilo F. Novaka.
Chicago. 111. — Mr. Frank Novak je strašno hud. ker sem vprašal zadnjič "Znanje", naj pojasni, če je že odračunal na pristojno mesto svoto, ki jo je skolektal pred leti za štraj-kujoče člane W. F. M. Jaz nisem vprašal Novaka, naj pojasni, koliko je imel kedaj ta ali oni list naročnikov. in koliko je on žrtvoval za socializem. Vsak delavec je napram sam sebi in svoji družini dolžan, da i se žrtvuje za socialistične ideje. V kolikor se je žrtvoval, mu bo delavstvo gotovo hvaležno; toda še hva-ležnejši mu bo, če poravna svoje obveznosti. Jaz upam. da bo Mr. Novak zadevo uredil, kakor je prav, in tedaj mu ne bo nihče nič očital. Jaz ne bi hotel delati krivice Mr. Nova-
PRODA SE DOBRO UREJENO FARMO!
V St. Louis County, North Minnesota Farma obsega 165 akrov zemlje. 20. akrov je čiste zemlje za oranje. drugo ostalo je loža, topol in breze. Hiša je 18X22 z dvojnim nadstropjem, velika štala 26X46. Na stali je prostora za 20 tonov sena. Tzvrstna lopa za spravljati orodje In drvarnica. Voda ie pri hiši in velika reka se nahaja kakih 150 čevljev od hiše. Od šole je 1. miljo in od cerkve 3. milje. Zemlja je lepa in rodovitna. rodi vse šenico, rž, ajdo, ječmen, krompir, zelje, peso in sploh vse. kar se na kmetiji pričakuje. A-ko katerega izmed rojakov veseli si kupiti lepo farmo za primerno ccnc. se naj obrne za natančna pojasnila na sledeči naslov:
Mr. Frank Globočnik, ,309 Central ave., Chisholm, Minn.
I	P0Z0R IGRALCI HARMONIK! 0SC
I A^K^y "	varjam na več pisem, da še vedno izdelujem in po-
L si&t^^žk J^^3aPravliam harmonike in to stalno od 1. 1894, vedno i	v cievetandu, O. Medtem časom še nisem za no-
[ {ji^J&ri"*Vi.T""^^ ' beno drugo delo prijel. Kupujem in prodajam tu-t ^^^ "'"	d i že rabljene harmonike ali pa jih sprejmem v za-
9	drugam naročilo na:
t ^^^^^^^^^	JOHN WENZEL,
^ ''	*	r 1017 E. 62nd Street,	Cleveland, Ohio
1	Prepričajte se!
i	^ ^ fjjj^y	j \ 010 naJk™sneiše ženitovant-
L Ms.	za slikanje najlepše pozicije.
^ ^	^^^^^^^ Vsem se priporočam.
1 NemSceK
T	FOTOGRAFIST
k 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, lil.
/	Phone: Canal 2534.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v Clevelan-du in državi Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Zupančič. ki je pooblaščen pobirati naročnino za vse naše tri liste, oglase m vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročni-j kom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, na greio Mr. Frank Znpančičn na roke v vseh ozirih pri njegovem delu za katoliški tisk. Pomagajte mu širiti naše liste!
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
Izjava blagajnika milwauskega socialističnega kluba.
Milwaukee, Wis. — V "D. Sloveniji" z dne 2. junija, stran 12, je najti pod naslovom "Odgovor na dopise v Prosveti in Proletarcti" izjavo g. Fr. Novaka, ki se glasi:
"Omenjena vsota se nahaja v blagajni tukajšnjega socialističnega kluba."
Kot blagajnika kluba me veže dolžnost, da to izjavo odločno zanikam in odklanjam vsako odgovornost za dotični denar, ker do danes, 11. junija, nisem prejel še nobene vsote od g. Novaka. Toliko v pojasnilo, da ne bo letel sum na socialistični klub ali na mene.
Martin Rožič, blagajnik socialističnega kluba, 380 Virginia St., Milwaukee, Wis.
In se se vedno dobe rdeči zaslep-ljenci. slovenski delavci, ki kar še ne vidijo. Ali ni to čudno, kako se da človeka zaslepiti?
Prav ta Novak je. urednik "Dei. Slovenije", kjer pa je že nov fond zopet na vrsti, rdečkarji ne morejo brez fonda živeti, sedaj pa za ruske stradajoče.
Ali ni to ironija: Socijalizem je pahnil milijone v strašno lakoto, ravno tisti sleparji pa sedaj beračijo za svoje žrtve po svetu. Pa mislite,; o'i bodo te žrtve kaj dobile od teh kolekt?
\ prašajte slovenske udove in sirote v Sloveniji, koliko, so dobile od milijonskega fonda, ki je bil tudi namenjen za nje? Je li vsaj ena sirota a-i udova dobila samo košček kruha? — Pač pa ima Kristan avtomobil in lepo tiskarno, kjer je preskrbljen do smrti. Živijo delavski socijalizem !
*
Ej. kaj ne. rdeči bratci, to smo gad je!
SIoven>ka rdeča zarukanost pa taka! Hahahaha!
Kadar vidiš, kako napako na svojem sosedu, je znamenje, da imaš \\ isto napako na samemu sebi.
ku, želim pa, da se ne dela krivice niti drugim.
Mr, Novak pojasnuje, da se nahaja dotična svota pri tamkajšnjem socialističnemu klubu; all right! Klub bo sedaj že vedel, kako in kaj.
To je moja zadnja beseda o tej zadevi, pa mirna Bosna.
Tisti, ki je bil radoveden.
Noben zadolžen farmar bi ne protestiral, ako bi mu ciklon odnesel
"mortgage" iz njegove farme. * * *
Sreča trka pri nekaterih večkrat, pri nekaterih enkrat in pri nekaterih' pa nobenkrat. Nezaželjeni prijatelji pa stalno.
ZELO VAŽNA IZKUŠNJA.
Dr. Donaldson v Loma Linda, California. je napravil zelo važno skušnjo. Pazil je na štiri može, ki niso izčistili svojih črev nad štiri dni in pri njegovem opazovanju je opazil zelo važne učinke vsled resne zaprt -nice na splošnosti in v zdravju. Vsak teh mož je dobil hud glavobol v teku 48. ur. Vsak se je izjavil, da se počuti zelo slabo, vsak je dejal, da je zelo onemogel, utrujen, nezadovoljen in da ga spanje ne osvežuje. Zadnji del je naraven, ker je pokazala, da je povod, da slabo spite. Dr. Donaldsonova poizkušnja je pokazala, da je resna zaprtnica vzrok glavobola, stori človeka slabotnega in oslabša njegove moči pri delovanju njegovih moči v mišicah in v splošnem vpliva tudi na njegovo mišljenje. Vsled tega pazite se pred zaprtjem ! Trinerjevo grenko vino je staro in vseskozi preizkušeno zdravilo za take želodčne nerednosti. odpravi zaprtje in ojači ves vaš telesni sistem. Kupite si steklenico Trinerje-vega grenkega vina pri vašem dru-gistu ali lekarnarju. Odznotraj boste našli tudi celo vrsto drugih izvrstnih in zanesljivih Trinerjevih zdravil.
EDINOST
»»
J. M. Dovič:
KOVAČ IN NJEGOV SIN.
POVEST.
(Dalje.)
Stari Reber pa vendarle ni odstopil od svojega namena. Še enkrat je vzdignil županski ogled in potem začel staviti žago. Kolenec ni več ugovarjal. Tudi on je postal zamišljen in otožen, odkar mu je oče umrl. Žena ga je večkrat poprašala, zakaj je tak. Toda Kolenec je zkomizgnil z ramama in molčal. Kar mu je oče povedal na smrtni postelji, to ga je peklo v dno srca. Nič več ni imel nobenega pravega veselja in česarkoli se je lotil, vse se mu je zdelo pusto in dolgočasno.
Le kovač Cmok je živel tako, kakor bi se nič ne bilo zgodilo. Še celo Jožko v a bolezen ga ni ganila in zdelo se mu je, da je božja volja tako, da Jožko ne bode gospodaril na Rebri. Smilil se mu je edino hlapec Martin, ki je moral radi svoje gorečnosti dva meseca prebiti v ječi. Toda na poletje se je povrnil k Rebrovim in zopet se je začelo staro, dasi močno iz-premenjen«> življenje.
Tudi Žagar Matevž se je zopet pokazal v Rožnem logu. Skrival se je, pa so ga vendarle zasačili. Toda dobil ni niti toliko, zapora, kolikor Martin. Na jesen je zopet hodil po Kolenčevi žagi. ali jezilo ga je močne. ko so kmetje vozili mimo njena na Rebrovo žago. Prav malo je imel hlodov na žagi, Rebrovega mlinarja fant, ki je prišel od vojakov, pa je žagal na Rebrovi žagi. Bilo je prijetno v žagi in v mlinu, zakaj na žagi se ic sukal France, fršikin brat, v mlinu pa je pomagala očetu Uršika. Martin in Jožek sta rada zahajala na žago in Martinu ie bilo žal, da ni izučen Žagar ali mlinar.
VI.
Bil je topel spomladni dan.
Barba je z lopato premetavala zemljo v vrtcu, Rezika pa je z grablja-mi rahljala zemljo, da poseje vanjo salato, motovilček *in druge zelenjave
"Ali si slišala. Rezika, da je Rebrov Jožek že doma?"
"Ata so pravili, da ie. Ali je popolnoma zdrav?''
"Ko bi bil Martin še. bi ti jaz že vedela povedati. Tako pa ta Rebrov Lojzek malo ve povedati. Rekel je. da je čisto zdrav. Cmok pa je pravil pri Popustku, da so se 11111 možgani močno pretresli in da nikdar več ne bo popolnoma okreval."
"Božee-! Meni -e smili! Dober fant je bil in lepega vedenja. Jaz sem ga tako rada imela.''
"Pa zdaj ga nimaš več?"'
In Barba se je naslonila 11a lopato pa pomenljivo pogledala Reziko. Ta je otrnila z očmi in rekla :
"Barba. ti si poredna!"
"Kar nič ne obupaj, tvezika ! Če je Cmoku po volji, gotovo ti ne uide. Ali Cmok e Cmok in sam peklenšček ne ugane njegovih misli. Zdi se mi, da bode Cmok še marsikatero izkuhal, dokler, dokler . .
Barba si ni upala izreči stavka do konca. Rezika pa je le vlekla z grabljami po gredici, dasi ie bila prst že davno zrahljana. Zamislila se je globoko in skrbi so ji polnile trpečo dušo.
Bila je sloke. nežne rasti, kakor iz voska vlit obrazek je žarel izpod pisane rute in rdeče ustnice so trepetale kakor razcveli mak v rži, ko ga veter zmajuje. Ze je jeseni štiriindvajsetkrat praznovala svoj god. Do štirinajstega leta je bila gojenka uršulinskega samostana, od takrat pa je vedno bivala doma. Le nekaj mesecev je prebila v mestu pri svojem stricu notarju, kateremu je stregla in kuhala njena starejša sestra Ivani. X;i p- tezah obrazovih se ji je poznalo, da je trpela mnogo na telesu in na duhu. Tudi roke so Idle zdelane na dlanih. Bila je pridna in modra gospodinja ter ie svojo mater daleč prekašala.
"Barba, ali je res, da se Uršika in Martin rada vidita?"
"To pa to. Rezika! Tudi mlinar ve za to in gotovo bi bila drug pred-pust na svatbo povabljena, da ni prišel ta preklicani ogled .zavoljo žage."
"Pa kar na roko se bi vzela?"	j
"Saj ima Martin svojo hišo v Ajdovem zrnu. Pa zdaj jo ima v na- j jemu. Sicer pa bi ga Rebrov mlinar vzel pod svojo streho. Martin bi bil ? za hlapca, kakor je bil doslej. Uršika bi pa pomagala v mlinu in *— zi-f bala."
"Rezika. pojdi gori!" oglasi se materin glas iz hiše.
Deklica takoj nasloni grablje na ograjo ter steče iz vrta v hišo.
Kolenka je bila že petdeseto leto prekoračila. Suha, visoka in upognjena žena je kazala izpod obrvi dvoje živih oči, ustnice pa so izražale grenkobo in bolest
• 'Rezika/ali veš. da je Jožek doma?"
"Ravnokar sem slišala."
"In ti je znano, da Jožek ni več pri pravi pameti?" Dekle se je prestrašilo.
"Poglej, kako Bog kaznuje zavist in škodoželjnost," nadaljuje mati. "To ti povem zato, da ne boš več mislila nanj, na tega norca Jožka."
Rezika je prebledela.
*\ em pa, da niti meni niti Kolencu ne bode mogoče dolgo časa gospodariti. Oba sva bolehna in ne več zmožna voditi tako veliko gospodarstvo. Ti pa imaš tudi že vso pamet skupaj in čas je, da si poiščeš ženina."
Rezika sede na klop in zre materi v oči.
"Rezika, oče ve že za ženina. Gotovo ti bo všeč, ker je tudi njemu všeč."
Rezika vzdilme in vpraša:
"In kdo je ta, mama?"
"Iz mesta je. Učen človek in čeden Kakšnih trideset let mora imeti."
"Pa kako ga morete tako hvaliti, ker ga niti ne poznate?"
"Saj ga tudi oče ne pozna. Nekdo mu je pravil od njega in rekel, da tebe pozna. Najbrže te pozna še od takrat, ko si bila tri mesece pri stricu."
Rezika se zgane. Vstane in gre po svojih opravkih. Bil je čas, da pristavi kosilo.
"Torej ženina imajo za me pripravljenega. I11 jaz ga niti ne poznam ne. To bo zopet nekaj lepega."
Te dni je neki senator Tom Watson rekel v svojem govoru: "Jaz mislim, da vsaj jaz sem gentleman . . Well, mogoče da je, mi nimamo nič proti temu !
* * *
Kdo ve, kje se nahaja nabrani "mi-ljondolarski fond"? Nabiralo se ga je med Slovenci za njih milo domovino itd. Kdo ve, kje se nahaja "Slov. Zavet." v čigar namen se je" nabiralo darove med Slovenci? Kdor ve. kje se nahajajo te zverine, naj blagovoli naznaniti slovenski javnosti, ki radoveno popra šuie za obema. —-i Brezplačen oglas.
V državi Iowa ima neki župnik v pokoju najstarejšega konja na svetu. ki je zadnji mesec dosegel celih 51 let. To je nenavadna konjska starost.
TO IN ONO.
Trgovski tajnik Hoover ie baje prišel do sporazuma med premogar-skimi lastniki v treh okrajih glede cene mehkega premoga. Ker pa pogajanja med lastniki in tajnikom Hooverjom ni imelo za cilj dovesti k spravi lastnike in premogarje je znamenje, da je vladi v Washingto-1111 bore malo mar za stanje ubogih prem« igarjev.
* * *
ko že komentiramo o premogar-ski situaciji je dobro, da pogledamo to situacijo od bližje, akoravno še nil ■ dospela do najvišje točke krize, go-: jtovo pa je. da se pomiče po tiru. ki; vodi do te točke. Zaloge premoga 'so izpraznjene že bolj. kakor polovi-;co. Zaloge se bližajo k dnu — in kai ipotem? Ako i«.- tajnik Hoover kak
strokovnjak se naj požuri poravnati stavko med lastniki in premogarji, pa bo prihranil publiki in delavstvu veliko nepotrebnih nadlog, ki bodo v prihodnjih dveh mescih, če se stav-ka preje ne konča gotovo zavzele svoje mesto.
* * #
Anglija je primorana iti delati mir na Irsko, tako poroča vse časopisje, ki je pod vplivom John Bulla. Resnica !>i pr'sla na pravo mesto, če bi
se ta stavek glasil ravno narobe! * -!- *
Kaj je vzrok, da ni slišati že toliko časa o kaki ineksikanski revoluciji? vZakai ? Mednarodni bankirji iz Wall street 1 ima j« sedaj v Evr >-pi svoj cirkus!
SLAVNEMU OBČINSTVU
naznanjam, da popravljam in napeljujem vedrie in pli-nove cevi, kakor trudi Izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumharsko stroko. —- Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete nafee pomoči, pokličite nas po te-ronu. ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JAN DOS, -CM 2 W. 22nd Si, neat Hojrne Ave..	Chicago-111.
Tel.: Canal 4108
GOSPODINJE POZOR!
Pravkar smo prejeli nekaj knjig
VARČNA KUHARICA.
To knjigo je sestavila za Slovenske kuharice
MARIJA REMEC. Knjiga je zelo velike važnosti za kuharice, ker pove kako se z malimi stroški naredi umetna in okusna jedila. Knjiga je trd«, vezana in stane <j5c.
Ker jih je v zalogi le omejeno število, pišite po njo ta-k» 'j na :
"AVE MARIA", 1849 West 22nd Street,	Chicago, III.
VELIKO POTNIKOV.
V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov- Ako ste tudi Vi namenjeni tja, tedaj najbolje storite, ako potujete skozi podpisano tvrdko, ki je znana zaradi točne postrežbe in priporočena od onih, ki so že potovali.
IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po i. juliju zopet večje število novih priseljencev. A-ko želite tudi Vi dobiti kako osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila.
PRI POŠILJANJU DENARJA so pred vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. Poslužite se je torej vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na
Slovensko banko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 70 Ninth Ave., New York City.
Phone: Stagg 6697.
MRS. JURAY
IZKUŠENA BABICA
103 Melrose St., near Bushwick avr.,
\ -em slovenskem marerarn se : >■»;.> prip-> lov v Brooklyn-« in New York-u. Sem Yam Kadar l»i me p< trebovali, pišiie alf me pa pnk
Brooklyn, N. Y.
roeam o prilikah poro-a razpolago noč in dan. iičite po telefonu.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE.,
CLEVELAND. OHIO
se priporoča za nakup MOŠKE IX DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
POZOR!
KNJIGA "O LEPEM VEDENJU" JE ZLATA VREDNA.
Knjiga Vam pokaže, kako se morete vesti v različnih družbah, da dosežete spoštovanje in ugled.
Ker smo jih prejeli le nekaj izvodov zato pišite še danes po njo predno poide iz zaloge. Cena $1.00.
"AVE MARIA", 1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Avenue, New York, N. Y.
ZASTOPNIŠTVO
od
Slovanske banke D.D.Zagreb, Prve Hrvatske Stedionice, Zagreb, Francoske-Srbske Banke, Beograd, in od njih podružnic v Jugoslaviji. Izplačuje se gotovo amerikan-ske dolarje, dinarje in krone, potom pošte in kabla. Prodajam šifkarte za vse linije. Dobimo vam rojake iz kraja. Opravljam vsa bančna dela. Prejemamo na uloge denar in plačujemo po 4% obresti.
PILITE PO CENIK.
EMIL KISS, 133 Second Avenue, New York, N. Y.

PO POSEBNI CEN!
si sedaj lahko kupiti črevlje v naši črevljarski trgovini.
Ravnokar smo prejeli veliko svežo zalogo vsakovrstnih po k letnih črevljev za može, žene, \ dekleta, fante in otroke. Ima-, m o v zalogi najboljše nizke f "Oxford" črevlje za može in fante vsakovrstnega tip^. Isto-tako za dekleta in žene se dob: v naši trgovini najboljše vsakovrstne "slippers-e."
Posebno za Vaše dekleta in fante dobite pri nas izvrstne močne poletne takozvane "TENNIS SHOES", ki so narejene nalašč za poletni čas. Te prodajamo sedaj za posebno nizko ceno.
"TENNIS ' SHOES" prodajamo sedaj za može in od-rastle fante od $1.25 do $3.00. /ai mlade fante in dečke od $[.-
25 do $2.25.
Pridite in oglejte si našo poletno zalogo vsakovrstnih črevljev, ki smo jo pravkar prejeli. Prepričani smo, da boste zadovoljni z blagom in cenami. Pridite po črevlje v našo trgovino in videli boste, da bo to samo v Vašo korist, ker kupili si boste za Vaš denar dobre in trpežne črevlje s katerimi boste zadovoljni.
JOSEPH PERKO
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 2101 West 22nd Street,	Chicago, 111.

iaiii&i&šs.....ii.ikj&si&sš k^jišiik&jr .. 'nL'ak

il-,:fej^^sv:.;:'vi.ial-s .-si.