:r„ Ptuj, torek, 1. februarja 2011
letnik LXIV • št. 9 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 1581-6257

Po mestni občini
Ptuj • Za ptujski proračun krize ni
O Stran 4
Po naših občinah Markovci • V proračunih za 2011 in 2012 na tesno
O Stran 6
Po naših občinah Ormož • Vinarji iščejo skupno pot v Evropo
O Stran 7
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet • Na
Ptuju Šturm in Pranjič, na Kidričevem Sambolec
O Stran 11
Mali nogomet •
Tudi trinajstica srečna za Poetovio O Stran 14
Spodnje Podravje • Ptujska ortopedija smelo naprej
Rezultati, ki vzbujajo zaupanje
V soboto, 29. januarja, je bil za ptujsko bolnišnico še en prazničen dan: po prvi vsaditvi kolkov v septembru leta 2008 in prvi vsaditvi kolenskih protez 2. julija lani so opravili 500. ortopedsko operacijo.
Ekipi ptujske bolnišnice se je v soboto pridružil tudi francoski kirurg Bruno Delannoy, ki ima že več kot 15-letne izkušnje pri vsaditvi večdelnih kolčnih protez, kakršne so v ptujski bolnišnici začeli vstavljati pred enim letom. V sodelovanju z njim so opravili tri operacije. »Vsaka taka strokovna izmenjava, ko vidiš drugega pri delu, še posebej pa nekoga s tako velikimi izkušnjami, je dobrodošla,« so povedali Ptuj-čani, ki si želijo, da bi ortopedija pri njih ostala in da bi ptujska bolnišnica postala vzorčni center za protetiko kolkov in kolen. Če je kje Slovenija pri vrhu, potem je to ravno prote-tika. V ptujski bolnišnici vgrajujejo ene najboljših protez, ortopedi oziroma kirurgi lahko izbirajo med tremi vrstami vrhunskih protez ameriške, švicarske in francoske izdelave. Rezultati, ki jih pri tem dosegajo, so popolnoma primerljivi s svetovno statistiko.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Atletika •
Srebro za Majcen Ljubičevo
O Stran 11
Prihodnjič priloga
tyltob* AJ 4*LO
Lovrenc • Kidričani v suženjstvo zakleti
Ptuj • Obrtniki opozarjajo
Proti gradnji in za izločitev Bijejo plat zvona
Nestrankarsko gibanje za Kidričevo je na posvetu v petek, 28. januarja, v gostišču Zupanič v Lovrencu na Dravskem polju sporočilo, da so odločno proti izgradnji mega centra nevarnih odpadkov v okviru kidričevskega Taluma, pojasnili pa so tudi, da si za izločitev dela območja iz občine Kidričevo prizadevajo z referendumom.
Kot je pojasnil vodja nestrankarskega gibanja Branko Štru-cl, so Lovrenc izbrali zaradi
simbolike, saj tudi drugim občanom ni vseeno, kaj se zadnja leta dogaja na območju občine Kidričevo: »Občane bi radi opozorili, da bo v suženjstvo zakleto Kidričevo kmalu soočeno z izgradnjo mega centra za
predelavo najnevarnejših odpadkov z obstoječe predelave 800 kg na dan na strah zbujajočih 60 ton na dan ter na odstranjevanje odpadkov po posebnih postopkih z neverjetno zmogljivostjo 284 ton na dan. Seznam nevarnih snovi vključuje prek 40 različnih skupin nevarnih odpadkov ter prek 50
Foto: Martin Ozmec
težkih kovin in drugih kemikalij. Za predelavo teh odpadkov pa so v uporabi različni načini: destilacije, kemijske pretvorbe, tu naj bi šlo za predelavo najnevarnejših odpadkov in samo vprašanje časa je, kdaj bo lokalna mafija v Kidričevo pripeljala še radioaktivne odpadke.«
Glede predloga o izločitvi dela območja iz občine Kidričevo pa je poudaril: »Pričakovali smo, da bodo krajani Cirkovc in njihovih zaselkov sami zahtevali izločitev svojega območja iz občine Kidričevo, saj je to bila njihova želja že od nekdaj, vendar Cirkovce s kmečkim lobijem o tem verjetno ne razmišljajo več, ker dobro vedo, da od občine Kidričevo dobijo veliko več, kot bi dobili od druge občine.«
O Stran 5
V Obrtno-podjetniški zbornici Sloveniji s podporo celotnega obrtno-podjetniškega sistema nadaljujejo aktivnosti za vse oblike državljanske nepokorščine, ki jih bodo izvedli v drugi polovici marca, če se nekateri zakoni ne bodo spremenili, so povedali v četrtek, 27. januarja, po seji upravnega odbora OZ Slovenije, na kateri so se seznanili s predlogi pristojnih ministrstev glede zahtev obrti za rešitev katastrofalnih razmer v slovenskem malem gospodarstvu.
Obrtniki zahtevajo ukrepe na področju plačilne discipline, sive ekonomije, delovno-pravne zakonodaje, podaljšanja veljavnosti zakona o delnem povračilu nadomestila za plače in javnih pooblastilih. V letu 2010 je bilo izpisanih 6471 obrtnih obratov, od tega največ v gradbeni dejavnosti, 2381, v letu 2009 je poslovanje prenehalo 4500 obrtnih obratov. »S protesti ne želimo sprožiti negativnega odziva javnosti, da bi se ljudje obrnili proti obrtnikom, želimo le opozoriti na probleme v obrti, veliko malih obrtnikov je na robu preživetja,« je povedal sekretar OOZ
Ptuj Boris Repič. Datum državljanske nepokorščine je znan, 16. marec, oblike pa še ne.
O Stran 3
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Razprtije zaenkrat potisnjene na stran
Koalicijski partnerji dosegli soglasje o prioritetah vlade
Predsedniki koalicijskih strank in vodje njihovih poslanskih skupin so na petkovem srečanju na vladi dosegli soglasje o programskih prioritetah vlade. Napredek naj bi dosegli tudi glede medsebojnih razmerij. Strankarski vodje so po koalicijskem vrhu izrazili pričakovanje, da bodo dogovorjeni ukrepi sprejeti in realizirani čim prej.
Predsedniki koalicijskih strank in nekateri ministri so v minulih tednih dosegli soglasje glede razvojnih prioritet vlade, na minulem kolegiju pri premieru Borutu Pahorju pa so zgladili tudi nesoglasja v svojih vrstah, med drugim v odnosu do DeSUS.
Po besedah vodja poslanske skupine SD Dušana Kumra so danes postavili »piko« na prioritete in od jutri naprej pa začnejo delati. Poudaril je, da so danes dosegli soglasje glede vseh dogovorjenih prioritet. Ob tem Ku-mer dodaja, da morajo predlogi zakonov čim prej v parlament. Povedal je tudi, da bo vlada o pogodbi s Patrio odločala prihodnji teden. O formalnem sodelovanju nepovezanih poslancev s koalicijo se bo, tako Kumer, dogovoril premier Borut Pahor. O nezdružljivosti poslanskih funkcij z županskimi pa po nje-
Uvodnik
Po egiptovsko
govih besedah vodje poslanskih skupin niso soglasni, zato bo »zakon prišel v parlament in bomo o njem glasovali«.
Vodja poslancev Zares Franco Juri je po sestanku potrdil, da so se koalicijski partnerji poenotili glede prioritet in da so določili tudi časovnice in nosilce teh prioritet. Tudi pri političnih vprašanjih je koalicija po njegovih besedah prišla dlje kot doslej. Ob tem je pojasnil, da bodo tudi nepovezani poslanci v prihodnje povabljeni na razširjeni kolegij. Po njegovih besedah so koalicijski partnerji izpostavili potrebo, da pri vseh nadaljnjih zakonodajnih postopkih, ki zadevajo delovna razmerja in pravice delavcev, dosežejo dogovor s socialnimi partnerji. Enotnost so dosegli tudi pri dokumentu, ki kot prioritete navaja finančno disciplino, boj proti gospodarskemu kriminalu in izboljšanje
Zadnje dni mi je bilo najbolj zanimivo, čeprav skoraj tudi neverjetno, slediti dogajanjem v Egiptu. Pravzaprav, točneje rečeno, sem z enakim zanimanjem spremljala tudi novice o tem, kako Slovenci še vedno rinemo tja na počitnice, ne glede na vse, kar se v tej državi dogaja. In ob tem je bilo še najbolj paradoksalno, da je ministrstvo za zunanje zadeve že nekaj dni opozarjalo, da potovanja v Egipt niso varna, turistične agencije pa so nabijale svoje; najprej, daje vse v redu, potem pa, da so varna pač le letovanja v Hurgadi in Šarm el Šejku.
In neverjetno, ne glede na posnetke totalnega razsula v vseh večji mestih obnilovske države, ne glede na horde vojakov s tanki, desetinami žrtev protestov, povrhu še tisočimi pobeglih iz zaporov, ki kradejo in ropajo vsepovprek, so naši vrli državljani še vedno množično odhajali tja. Še v soboto popoldne. Turistične agencije so pač vse po vrsti ocenjevale, da so letovišča še vedno varna, zato večina oziroma skorajda vse izmed njih (z izjemo Sončka) morebitnim potnikom, ki bi odpovedali potovanje, niso niti vračale denarja.
Ne vem no, sama uživam v potovanjih z lepo mero adrenalina, ampak da bi me zdaj kdo dobil v Egipt na dopust, to pa ne. Na srečo sem ga prepotovala pred nekaj leti od skrajnega severa do Assuanskega umetnega jezera na jugu, večinoma z džipom, tako da zelo dobro poznam tudi razdalje med Kairom in recimo Hurgado, kamor so prepeljali tiste goste, ki so se želeli predčasno vrniti. In prepričana sem, da je te potnike oblivala hladna zona smrtnega strahu vseh osem ali še več ur vožnje po deloma kamniti in deloma peščeni pokrajini s pogledom na Suez v dimu.
Razumem dobičkarsko logiko agencij, ne razumem pa v tem primeru družin, ki so tvegale dopust. Ne vem, ali je tistih par sto evrov vredno toliko, Egipt kot tak pa tudi že dolgo ni več neka prestižna lokacija, da bi se splačalo hvaliti z dopustom.
Sicer pa sama čakam, da se egiptovski scenarij zgodi še pri nas, počasi bo verjetno res že čas. In nam ne bo treba plačevati agencijam precenjenih aranžmajev za doživetje vseljudske stihije z zahtevo po odstopu celotne vlade. Pričakujem pa v tem primeru, da bodo naše agencije iz tujine k nam pripeljale horde turistov, saj ja ni nevarno, ko stotisočglave razjarjene množice uničujejo vse pred seboj. Bomo vsaj združil prijetno s koristnim - menjali vlado in končno enkrat napolnili hotele...
Simona Meznarič
razmer glede delovne zakonodaje, prav tako pa tudi pri ključnih političnih vprašanjih, kot je na primer nezdružljivost funkcij. Odprli pa so tudi razpravo o volilni zakonodaji.
Juri se je dotaknil tudi skorajšnje kampanje pred morebitnim referendumom o pokojninski reformi. Poudaril je, da morajo državljanom prikazati tudi plati reforme, ki doslej niso bile izpostavljene. Kot je dejal, pa referendum ne izključuje nadaljnjih pogovorov s socialnimi partnerji pri vseh drugih zakonodajah, ki zadevajo delovna razmerja in status delavcev.
Tudi v DeSUS prioritete vlade enotno podpirajo, je zagotovil prvak stranke Karl Erjavec. Koalicijske partnerje je sicer vnovič opozoril, da bančni krč uničuje slovensko gospodarstvo in bi zato morala država spodbujati uprave podjetij, v katerih ima svoj delež, naj servisirajo pozitivne projekte. Glede nepovezanih poslancev pa Erjavec ne vidi težave, če ti glasujejo za predloge vlade. Dejstvo pa je, da ne bodo podpisali koalicijskega sporazuma, temveč bo šlo za neko drugo
obliko sodelovanja, je dejal. Tehnično sodelovanje koalicije z nepovezanimi poslanci naj bi bilo videti tako, »da bodo povabljeni na srečanja širšega vrha koalicije, medtem ko na sestankih kolegija pri premieru in vodij poslanskih skupin ne morejo imeti enakega položaja kot stranka v koaliciji«.
Vodja poslancev LDS Borut Sajovic je današnji posvet ocenil kot »najbolj konstruktiven in konkreten vrh koalicije, ki bo dal rezultate«. Ukrepi bodo šli v parlament in bodo po njegovi oceni imeli široko in pomembno podporo.
Srečanja so se sicer udeležili tudi nekateri ministri in vsi predsedniki koalicijskih strank, ki pa z izjemo Erjavca niso dajali izjav za medije.
Pahor zadovoljen z dosedanjimi dosežki
Premier Borut Pahor je zadovoljen z odločitvijo vlade, da določi prioritete do konca mandata. »To moramo še preveriti s politično večino v državnem
zboru, toda s tistim, kar smo doslej dosegli, sem zadovoljen. To ni bilo ukvarjanje s samim seboj, ampak s problemi države, njenih ljudi,« je po seji vlade zatrdil Pahor.
Ukrepi vlade so po Pahorje-vih besedah usmerjeni v dosego zastavljenega cilja, torej povečanja konkurenčnosti in z njim povezane socialne povezanosti. Kot poudarja, morajo biti ukrepi načrtovani in v fazi odločanja tudi v času pred morebitnim referendumom o pokojninski reformi.
»Zame je razumno tveganje, če vlada kljub možnosti, da pride do referenduma, načrtuje in izvaja vse druge prioritetne ukrepe, ne glede na njihovo ne-popularnost,« je dejal premier. Po njegovih besedah ne bi bilo prav, da bi vlada ob morebitnem referendumu pritisnila na zavoro. »Treba je narediti tisto, kar je prav, potem pa bilanco opravljenih nalog prepustiti v presojo ljudem,« je dodal.
Nad rezultati anket, ki vladi kažejo zelo nizko podporo, Pahor ni presenečen in pravi, da je to napovedal že v svojem inavgu-
ralnem govoru. Pojasnjuje, da izvajajo politiko, ki mora biti opravljena, da se izvlečemo iz krize. Gre za ukrepe, ki vznemirjajo sedaj eno, sedaj drugo skupino. A, kot dodaja, delajo naprej, saj so prepričani, da delajo prav.
»Ker smo spremenili toliko stvari, ki so se nabrale v času tranzicije, ker smo iz predalov povlekli toliko okostnjakov, ker smo stopili na prste mnogim lobijem in omrežjem, so se zganili mnogi kapitalski, politični in drugi vplivi, ki so poskušali zamajati zaupanje v to vlado,« je še dejal.
Pahor se je dotaknil še drugih aktualnih tem in med drugim povedal, da je izbrano skupino ministrov vnovič pozval, naj posveti dodatno pozornost in-solvenčni zakonodaji, ki naj bo napisana razmeram primerno. Predloge morajo pripraviti do prihodnje seje vlade. V Sloveniji po njegovih besedah namreč prihaja do hitrega prestrukturiranja gospodarstva, zato je potreben nov, že četrti poseg v insolvenčno zakonodajo.
Vlada je o omenjenem problemu razpravljala v okviru problematike SCT, so popoldne sporočili iz kabineta predsednika vlade. Ministrski zbor se je strinjal, da se primer preuči, pravosodno ministrstvo pa preveri, kako insolvenčna zakonodaja in zakonodaja o finančnem poslovanju delujeta v praksi. Na ta način bodo poskušali ugotoviti, kako se izogniti morebitnemu oškodovanju upnikov v takšnih primerih, pojasnjujejo v kabinetu predsednika vlade in napovedujejo sprejem odločitve o morebitnih spremembah zakonodaje, če se bo na tem primeru ugotovilo, da ne deluje.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
CELJE • Sodnik Škoberne prejel navidezno podkupnino
Kriminalisti so v primeru celjskega sodnika Milka Škoberneta, osumljenega jemanja podkupnine, med drugim izvajali prikrite preiskovalne ukrepe. Med preiskavo je bila njemu in še dvema osumljencema izročena navidezna podkupnina v višini 18.000 evrov, ki so si jo razdelili med seboj, so kriminalisti povedali na novinarski konferenci.
Preiskava suma storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine se je začela decembra lani takoj po prijavi. Glede na kazensko ovadbo je sodnik s posredovanjem dveh oseb za določena dejanja, povezana z opravljanjem svoje funkcije, prejel gotovino v višini 9000 evrov, za ista dejanja pa je zahteval še 50.000 evrov, je danes povedal vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Celje Jože Senica.
V nadaljevanju so po njegovih besedah izvedli prikrite preiskovalne ukrepe in potrdili sum, da je sodnik leta 2009 res prejel 9000 evrov, vsi trije osumljenci skupaj pa so zahtevali še 50.000 evrov.
Kasneje so prejeli 18.000 evrov navidezne podkupnine, si jo razdelili, osumljeni sodnik pa je svoj del denarja po besedah Senice položil na bančni račun ene od bank na območju Policijske uprave Celje.
Trem osumljencem, poleg Škoberneta še direktorju podjetja Komunala Laško Marjanu Salobirju in celjskemu podjetniku Esadu Ra-micu, so v sredo odvzeli prostost. Na podlagi odredbe sodišča je bilo opravljenih šest hišnih preiskav tako pri osumljenih doma, kot v gospodarskih družbah in prostorih sodišča v Celju, je pojasnil Senica.
Pri hišnih preiskavah so našli materialne dokaze, kot so računalniški podatki, listine, mobilni telefoni, zasegli pa so tudi del izročene navidezne podkupnine v višini 11.000 evrov.
Prijava korupcije na več naslovov, odziva pa ni bilo ...
Kriminalistično preiskavo so celjski kriminalisti zaključili v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, pred-kazenski postopek pa je usmerjala skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri Vrhovnem državnem tožilstvu, je pojasnil Senica.
Vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič je povedal, da je bila v konkretnem primeru prijava korupcijskega ravnanja posredovana preko elektronske pošte, in sicer na več kot 20 različnih naslovov. Med njimi so bili tudi naslovi več državnih organov, vendar so se nanjo odzvali le redki. Takšna odzivnost po njegovih besedah »daje signal, da se družba ne zaveda v celoti nevarnosti, da gre za družbi nevarne pojave, ki ogrožajo temelje pravne države«.
Sodnik Škoberne naj bi bil pridržan zaradi suma, da je v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za Esada Cehajica, osumljenca kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami. Salobir in Ramic pa naj bi bila osumljena, da sta bila posrednika pri teh dogovorih.
Cehajic je za večerno oddajo Svet na Kanalu A potrdil, da je Škoberne-
tu plačal 9000 evrov za to, da mu je celjsko okrožno sodišče odpravilo pripor. Potrdil je tudi, da sta bila posrednika pri tem njegov znanec Esad Ramic ter »sodnikov sosed«. Ob tem Svet navaja, da direktor Komunale Laško Marjan Salobir živi blizu Škoberneta. Iz sklepov okrožnega sodišča v Celju iz 12. novembra 2010 - predal naj bi jim jih sam Cehajic - pa je razvidno, da je sodni senat, ki mu je predsedoval prav Škoberne, ugodil Cehajicevi prošnji za odpravo pripora. Cehajič je namreč v priporu čakal na sojenje zaradi posredovanja pri prostituciji. Škoberne je v tistem sklepu navedel, da Čehajic obljublja, da se med nadaljnjim kazenskim postopkom ne bo skrival, odšel neznano kam ali oviral kazenskega postopka, poroča Svet. V oddaji so še navedli, da se je Cehajic, ko bi moral za dve leti v zapor, sedem let skrival v tujini, dokler primer ni zastaral. To je za Svet potrdil tudi sam Cehajic.
(sta)
Korupcijska kriminaliteta sodi v področje gospodarske kriminalitete, v okviru katere je policija lani obravnavala 13.064 kaznivih dejanj. To je 41-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2009, ko je bilo obravnavanih 9259 gospodarskih kaznivih dejanj. Občutno se je povečala tudi premoženjska škoda, ki je nastala zaradi storjenih gospodarskih kaznivih dejanj, in sicer s 193 milijonov evrov v letu 2009 na 505 milijonov evrov v letu 2010.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Becirovic, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Aktivnosti za državljansko nepokorščino se nadaljujejo
V	obrtništvu bijejo plat zvona
V	Obrtno-podjetniški zbornici Sloveniji s podporo celotnega obrtno-podjetniškega sistema nadaljujejo aktivnosti za vse oblike državljanske nepokorščine, ki jih bodo izvedli v drugi polovici marca, če se nekateri zakoni ne bodo spremenili, so povedali v četrtek, 27. januarja, po seji upravnega odbora OZ Slovenije, na kateri so se seznanili s predlogi pristojnih ministrstev glede zahtev obrti za rešitev katastrofalnih razmer v slovenskem malem gospodarstvu.
Obrtniki zahtevajo ukrepe na področju plačilne discipline, sive ekonomije, delovno-pravne zakonodaje, podaljšanja veljavnosti zakona o delnem povračilu nadomestila za plače in javnih pooblastilih. V letu 2010 je bilo izpisanih 6471 obrtnih obratov, od tega največ v gradbeni dejavnosti, 2381, v letu 2009 je poslovanje prenehalo 4500 obrtnih obratov. »S protesti ne želimo sprožiti negativnega odziva javnosti, da bi se ljudje obrnili proti obrtnikom, želimo le opozoriti na probleme v obrti, veliko malih obrtnikov je na robu preživetja,« je povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. Datum državljanske nepokorščine je znan, 16. marec, oblike pa še ne.
Na zahtevo o ureditvi plačilne nediscipline ministrstvo za finance odgovarja s predlogom zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki uvaja za državne organe in lokalne skupnosti najdaljši dovoljeni rok plačila 30 dni, za ostale 60 dni. Določen je tudi obvezen večstranski pobot obveznosti, predlog zakona vzpostavlja tudi javni register menic, ki bo pomembna informacija vsem udeležencem na trgu, da dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti. Za zdaj pa ministrstvo za pravosodje v celoti zavrača obrtniške predloge glede ukinitve instituta prisilne poravnave in po drugačni sistemski ureditvi zaščite pravic malih upnikov. Ministrstvo za finance pripravlja tudi spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, po katerem izvajalci ne smejo sklepati pogodb s podizvajalci, s katerim so v lastniški povezavi.
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Kolarič
Na sivem trgu 20 milijard
V OZ Slovenije so prepričani, da se je treba problema sive ekonomije lotiti celovito. Na letni ravni naj bi se na sivem trgu Slovenije obrnilo kar deset milijard evrov, kar pomeni tudi izredno velik izpad prihodkov javnih blagajn. Ocenjujejo, da je predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno, sprejet konec leta, bistveno boljši od veljavnega zakona, vendar pa so prepričani, da bi morali še zmanjšati izjeme, ki se ne štejejo za delo oziroma zaposlovanje na črno. V zakonu je upoštevan amandma OZ Slovenije, da bo kratkotrajno delo dovoljeno tudi pri samozaposleni osebi, ni pa bil podprt amandma, da sosedska pomoč ne bi bila dovoljena pri vseh tistih aktivnostih, ki so lahko nevarne za zdravje ali premoženje oziroma škodljivo vplivajo na okolje. K bistvenemu zmanjšanju obsega sive ekonomije lahko prispevajo tudi spremembe
Foto: Črtomir Goznik
Branko Goričan
zakona o graditvi objektov, da bi se črtala graditev objektov v lastni režiji oziroma da bi bilo v lastni režiji dovoljeno graditi le manjši objekt do velikosti največ 20 m2. K zmanjšanju sive ekonomije pa bi zagotovo prispevala drugačna ureditev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, so prepričani v OZ Slovenije, zato predlagajo, da naj bi v zakonu o kmetijstvu na novo določili obseg dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki morajo biti vezane izključno na primarno kmetijsko dejavnost, kot je to urejeno v sosednji Avstriji in Italiji.
Nadaljevanje aktivnosti za državljansko nepokorščino so 25. januarja podprli tudi na seji upravnega odbora OOZ Ptuj. S ptujskimi obrtniki smo se pogovarjali o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
Ivan Kolarič, vulkanizer-stvo: »Problematike dela in zaposlovanja na črno se država na splošno loteva napačno. Znova bomo kratko potegnili obrtniki. Če zalotijo obrtnika, da ima neprijavljenega delavca, ga mora prijaviti za tri mesece naprej, kar je sicer prav, obrtniku zasežejo premoženje, naložijo tri do štiri tisoč evrov kazni, nasprotno pa je fizična oseba, ki jo zalotijo pri delu na črno, kaznovana le s 180 evri. Norija je to, da sosed sosedu več ne bo mogel pomagati, država in ljudje na vrhu zapravljajo milijone, nekoga, ki ne more preživeti in ki gre, da ne bo lačen, pomagat sosedu, pa bodo kaznovali. Ne morem si misliti, da sosedu, ki dela v Avstriji in ima ob hiši štiri sadna drevesa, le-teh ne bi mogel več brezplačno škropiti, ker bom sicer imel opravek
Foto: Črtomir Goznik
Milenka Petek
z inšpektorjem. Tam, kjer pa se v resnici kaj dogaja, pa inšpektorjev ni. Na nas se bodo spravili, velikih pa tako in tako ne obvladajo.«
Branko Goričan, slikople-skarstvo: »Ne vem, zakaj se pri preprečevanju sive ekonomije ne zgledujemo po sosednjih državah, kjer 10 odstotkov sive ekonomije 'priznavajo', 90 odstotkov ne. Odločno nasprotujem gradnji v lastni režiji do velikosti objekta 250 m2. S tem se jemlje delo obrtnikom, ki plačujejo davke. Obrtništvo je pred katastrofo, če nekatere naše zahteve ne bodo v kratkem rešene. Težava obrtnikov na Ptujskem je tudi, da že pet evrov dolga lahko prinese blokado; tri četrtine Slovenije tega ne pozna. Upam, da bomo znali strniti vrste tako, kot to znajo upokojenci. Država bi tudi morala prenehati spodbujati samozaposlitev s 4500 evri, saj v obrt prihajajo po tej poti ljudje, ki v bistvu predstavljajo nelojalno konkurenco. Veliko bolje bi bilo, če bi s tem pomagali rednim obrtnikom prebroditi krizo.«
Milenka Petek, frizerka: »Siva ekonomija se v bistvu začne že v izobraževanju. Iz šol prihaja vsako leto več frizerjev, ki ne morejo najti zaposlitve, to se dogaja, ker je preveč vpisa. Ker ne dobijo zaposlitve, delajo na črno. Težko jih je odkriti, ker ne delajo doma, temveč hodijo k strankam na dom pod krinko obiska. Tega pa redni obrtniki ne moremo, to je po zakonu prepovedano, razen v izjemnih primerih, ko je nekdo tako bolan, da ne more sam priti v frizerski salon.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Boris Repič in Vladimir Janžekovič: »Aktivnosti za državljansko nepokorščino smo 25. januarja podprli tudi na seji upravnega odbora OOZ Ptuj.«
Od tod in tam
Ptuj • Na Muzejski sceni o arheoloških najdiščih
Foto: Črtomir Goznik
Za Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in ptujsko oziroma slovensko arheologijo je prvi del strokovne knjige pod naslovom Arheološka najdišča Ptuja (Rabelčja vas), ki so jo predstavili 27. januarja na Muzejski sceni, izjemnega pomena. Po dolgih letih je luč sveta zagledalo strokovno delo o arheoloških raziskavah na območju Rabelčje vasi, kije posvečeno spominu Bla-goja Jevremova, raziskovalcu Ptuja v letih 1974-1989. Pri nastajanju knjige so sile združile sodelavke treh ustanov, PM Ptuj-Ormož Marjana Tomanič Jevremov, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Maribor, Izpostava Ptuj Marija Lupšina Tušek ter Inštituta za arheologijo ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jana Horvat in Andreja Dolenc Vičič. Ta praksa bi po besedah direktorja PM Ptuj-Ormož Aleša Ariha morala veljati za vsa arheološka najdišča. Po Ormožu je to druga tovrstna publikacija, ptujski arheologi in njihovi zunanji sodela vci naj bi to prakso nadaljevali. V dom in ikanskem samostanu na Ptuju se nahaja več kot pol milijona kosov dragocenih arheoloških predmetov, od tega večina n i obdelana,
MG
Ptuj • S predstavitve knjige Larisa Gaiserja
Foto: Črtomir Goznik
Na odru Mestnega gledališča Ptuj je 21. januarja potekala zanimiva predstavitev knjige Geopolitika Larisa Gaiserja, doktorja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov, Ptujčana po rodu, ki se je na »ptujski oder« vrnil po 30 letih. Kot štiriletni otrok na njem ni želel nastopiti, ker mu niso dodelili vloge kralja. Tokratni nastop je več kot uspel, kar kaže lepa udeležba Ptujčanov, ki so se lahko v živo srečali s svojim rojakom, ki je pri šestih letih zapustil Slovenijo, v tujini študiral in preživel večji del svojega življenja. S svojim poznavanjem mednarodne politike ter domače politične scene jim je na preprosti način predstavil svetovno ter tudi domačo politično igro, kako se ta igra in kdo jo igra. Tudi knjigo je pisal tako, da jo lahko razumejo vsi.
MG
Ptuj • Najboljšo so lani skuhali talumovci
V članku pod naslovom Letos bodo pomagali družini iz Zgornjega Gruškovja, objavljenem v 7. številki Štajerskega tednika, smo pomotoma zapisali, da so udeleženci delovnega sestanka pred šesto tradicionalno Obarjado pokušali zmagovalno obaro 5. Obarjade, ki so jo skuhali lanski zmagovalci, ekipa Perutnine Ptuj. V resnici je »zmagovalno obaro« lani skuhala ekipa Taluma. Prizadeti ekipi se za neljubo napako opravičujemo z željo, da bo tudi letos njihova obara med najboljšimi.
MG
Ptuj • Tretja seja mestnega sveta
Za ptujski proračun krize ni
Ptujski mestni svetniki so se na prvi letošnji seji (to je tretji v novem mandatu) sestali 24. januarja, največ pa razpravljali o dopolnjenem proračunu za leto 2011. Podprli so ga z večino glasov: 22 svetnikov je glasovalo za proračun, štirje so se glasovanja vzdržali.
Potem ko so decembra lani o predlogu proračuna prvič razpravljali in se odločili za razpravo do konca leta 2011, na tokratni seji niso prisluhnili pobudi Vlada Čuša (Zeleni Ptuja), da bi proračunsko razpravo podaljšali do februarske seje in v tem času pridobili še nekatere odgovore na kapitalske projekte, ki jih načrtujejo v tem letu. Dopolnjeni proračun so svetniki podprli brez glasu proti, kljub temu da je po mnenju nekaterih preoptimistično zastavljen. Ptujski župan je dejal, da bi bil tudi sam vesel, če bi se odločili le za minima-listično varianto proračuna, ker bi to bilo tudi najlažje, ne bi bilo nobenega naprezanja, a potem tudi ne bi bilo pomembnih investicij oziroma bi si s tem sami zaprli pot do evropskega, državnega in tudi zasebnega denarja.
V dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2011 je predvidenih 50,4 milijona evrov skupnih prihodkov in 50,6 milijona evrov odhodkov; glede na predlog je višji za 15 odstotkov. V dopolnjeni predlog je bilo potrebno vnesti menjavo objektov in zemljišč s Perutnino Ptuj - na strani kapitalskih prihodkov je s tem nastala sprememba za 1,8 milijona evrov. Za 4,6 milijona evrov - za investicijo v vrtec Mačice in nekatere druge vzgojno-izobraževalne projekte - je višja postavka med transfernimi prihodki. Projekt za vrtec Mačice je z ministrstvom za šolstvo in šport že usklajen, razpis za izvajalca del naj bi bil objavljen v februarju, za kulturno dvorano v Rogoznici je projektna dokumentacija oddana,
sklepa ministrstva za kulturo pa še niso dobili.
V letošnjem letu bo potrebno dokončati prvo fazo projekta podtalnice. Za drugo fazo je projekt oddan, usklajevanja z ministrstvom za okolje in prostor potekajo že dobro leto in pol. Za nadgradnjo projekta Gajke pričakujejo razpis, projekt je bil dodan maja lani. Razpis pa pričakujejo tudi za Ptujsko jezero.
Za vlaganja v javno razsvetljavo in cestno infrastrukturo bo MO Ptuj poiskala koncesionarja. Prvi naj bi bil izbrana že do prve polovice marca, drugi do konca maja.
Samo v četrtni skupnosti Grajena bo potrebno urediti še 18 cestnih odsekov, urejati pa lahko začnejo le štiri, ker se pri vseh drugih zatika pri pridobivanju soglasij. Pri tem bo potrebno še veliko trdega dela, da bodo vsi načrtovani cestni projekti uresničeni, brez soglasij pa jih ne bo, opozarja ptujski župan Štefan Čelan.
Za EPK še dobrega pol milijona, za košarko letos nič
Z amandmaji so povečali postavko EPK 2012; v ta namen so s prerazporeditvijo z nekaterih drugih postavk zagotovili 647 tisoč evrov. Projekt dominikanskega samostana je večplasten; za ureditev kongresno-kulturne dvorane v njem pričakujejo sredstva iz dveh virov: iz kulturnega evra in od vladne službe za lokalno samoupravo. Iz kulturnega evra sta bila v teh dneh že pridobljena dva milijona evrov. Po optimistični varianti bi lahko za prvo fazo iz teh dveh virov pridobili 7,5 milijona evrov,
Lidija Majnik, prejemnica velike delovanja Knjižnice Ivana Potrča
Foto: Črtomir Goznik
oljenke za prispevek na področju kulture in pri urejanju pogojev
po projektu pa naj bi ureditev kongresno-kulturne dvorane stala 5,7 milijona evrov, za selitev arheologije iz dominikanskega samostana v prostore na Muzejski trg pa bi bilo potrebnih pol milijona evrov.
Za projekt Evropskega košarkarskega prvenstva oziroma za gradnjo športne dvorane v letošnjem proračunu še ni planiranih sredstev. Predvidena so v načrtu razvojnih programov za leti 2012 in 2013 v višini 2,5 oziroma 1,5 milijona evrov.
Najnovejši proračun MO Ptuj je ambiciozno naravnan, še vedno je v 40-odstot-kih namenjen investicijam, njegova realizacija pa bo po besedah ptujskega župana Štefana Čelana odvisna tudi od tega, koliko bodo uspešni na razpisih.
K proračunu za letos so
Ptuj • Vinske zgodbe
Vina iz sončne Istre
Druga januarska Primusova vinska zgodba je potekala pod naslovom Vina sončne Istre, predstavila pa so se vina iz kleti Vinakoper.
Pri njihovi predstavitvi je povezovalcu večera Janezu Vrečerju pomagala Mirjana Cukin, ki skrbi za promocijo koprskih vin. S harmoniko je prijetno vzdušje tega vinskega večera pomagal vzdrževati Edi Klasinc. Spoznavanje vin ob izbrani kulinariki je bila enkratna priložnost za primerjavo vin različnih letnikov in kakovostnih stopenj med seboj, da se vidi, kaj ena sorta ob znanju enologa in s sposobnostjo vinogradnika lahko ponudi, je
vinsko karto dodatno obrazložil Janez Vrečer. Vina Koper so na tržišču že
64 let, vsako leto napolnijo štiri milijone steklenic.
MG
Foto: Črtomir Goznik
mestni svetniki podali kar 134 predlogov in pobud. Iz razprave Branka Brumna (SLS) je bilo zaznati, da še vedno ni znano, kdo stoji za optimistično naravnanim proračunom - županova koalicija ali koalicijska pogodba. Mestni odbor SLS za dosego pospešenega razvoja MOP in realizacijo prednostnih projektov predlaga vzpostavitev razvojnega partnerstva.
Na dnevnem redu tretje seje mestnega sveta je bil tudi sklep o preoblikovanju družbe KKS, d. d., v družbo z omejeno odgovornostjo, a zaradi površno in nedosledno pripravljenega gradiva ni bil sprejet. Na napake je opozorila svetnica SDS Helena Neudauer, zato so razpravo podaljšali. Dejstvo je, tako so določile sodne instance, da iz naslova kabelskega sistema ne bo delnic; tudi tisti, ki so tožili in jim je bil delež priznan, jih ne bo dobili, četudi so v aktu o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo še vedno ohranili razpršeno lastništvo.
Velika oljenka Lidiji Majnik in zboru sv. Viktorina
Mestni svetniki so na prvi letošnji seji na predlog zaposlenih Knjižnice Ivana Potrča Ptuj sklenili, da se v letu 2011 velika oljenka podeli Lidiji Majnik za velik osebni prispevek na področju kulture in pri urejanju pogojev delovanja Knjižnice Ivana Potrča ter na predlog Društva izobražencev Viktorina Ptujskega Kulturnemu društvu Zbor sv. Viktorina za 40 let izjemnega zborovskega ustvarjanja na širšem ob-
močju Ptuja in zunaj njega. Podelili ju bodo na osrednji slovesnosti ob kulturnem prazniku v MO Ptuj.
Mestni svetniki so na januarski sejo potrdili tudi menjavo nepremičnin med MO Ptuj in Perutnino Ptuj za potrebe projekta EPK 2012 - Ptuj partner, s čimer so zagotovljeni pogoji za ureditev arheološke zbirke v nekdanji upravni stavbi Kmetijskega kombinata Ptuj. Vrednost nepremičnin, ki jih odstopa MO Ptuj, znaša 1.558.460 evrov. Gre za parcelo ob Potrčevi cesti na Ptuju, na kateri stojijo poslovni objekti, ki jih je od leta 1945 za izvajaje svoje dejavnosti uporabljala Perutnina Ptuj, in za parcele na Bregu ob Poti v toplice. V enakem znesku kot nepremičnine MO Ptuj so ocenjene tudi nepremičnine, ki jih ta prejme v zameno od Perutnine na Muzejskem trgu 2 in 2 a.
Med pobudami, vprašanji in predlogi 3. redne seje mestnega sveta velja omeniti pobudo svetniške skupine SDS, ki predlaga spremembo odloka o komunalnem prispevku MO Ptuj pri stanovanjskih stavbah ter industrijskih stavbah in skladiščih. Znižanje višine komunalnega prispevka za stanovanjske stavbe bi spodbudilo stanovanjsko gradnjo na območju MO Ptuj, znižanje komunalnega prispevka za industrijske stavbe in skladišča pa bi spodbudilo gradnjo proizvo-dno-industrijskih objektov na tem območju. Posledično bi to prineslo več prihodka za mestni proračun in več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Miro Vamberger, svetnik stranke Zares, je pre-
dlagal, da MO Ptuj pristopi k izdelavi strategije razvoja turizma na Ptuj, ki predstavlja po njihovi oceni pomembno razvojno in poslovno priložnost Ptuja. Predlagal je tudi, da naj MO Ptuj in občina Markovci spremenita odlok o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru tako, da bo športnim veslaškim čolnom in jadrnicam v plovni coni A dovoljena plovba brez omejitev oziroma celo leto.
Svetnik SDS Mirko Kekec je opozoril na slabo stanje vozišča na starem ptujskem mostu, ki naj bi bili ga že kmalu po odprtju Puhovega mostu sanirali, a se v več kot treh letih po njegovem odprtju delo še ni pričela. Govor je celo o tem, da uporabno dovoljenje za stari ptujski most ni veljavno. Kekec je pozval, naj se to nemudoma preveri.
Zeleni Ptuja pa ptujskemu županu in odborom mestnega sveta predlagajo, da čimprej pride do skupnega sestanka z Obrtno-podjetni-ško zbornico in Gospodarsko zbornico, da bi poiskali nove rešitve za spodbuditev gospodarskega razvoja v občini in s tem tudi za nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Podatki o nezaposlenih so alarmantni, prav tako tudi podatki o številu ljudi, ki prejemajo različne oblike socialne pomoči, ob tem pa zaposleni na tem območju v povprečju tudi veliko manj zaslužijo.
Mestni svetniki so na 3. seji, ki je bila 24. januarja, tudi soglašali s predlogi sklepov za 16. redno sejo skupščine Komunalnega podjetja Ptuj, ki bo 10. februarja. Na njej bodo razrešili tri člane nadzornega sveta in na njihovo mesto do konca mandata imenovali nove, ker so Stanislav Glažar, Štefan Če-lan in Alojz Kaučič skladno z zakonom o preprečevanju korupcije podali pisne izjave o odstopu. Kot predstavniki delničarjev jih bodo nadomestili Janko Širec, Marija Magdalenc in Darinka Ra-tajc. V zvezi s kandidati za nove člane nadzornega sveta Komunalnega podjetja Ptuj je nekatere svetnike zanimalo, kako je glede njihove nezdružljivosti z vidika zakona o preprečevanju korupcije. Gre za dva kandidata, ki sta zaposlena v eni ali drugi občinski upravi (ptujski in videmski), in za upokojenko, zato bo besedah ptujskega župana Štefana Čelana te kombinacije »niso nevarne«, ob tem pa je tudi napovedal reorganizacijo Komunalnega podjetja Ptuj v javno podjetje do konca letošnjega leta.
V okviru kadrovskih vprašanj so na januarski seji mestni svetniki sprejeli pozitivno mnenje h kandidatu za ravnatelja Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj Robertu Harbu.
MG
Lovrenc na Dravskem polju • Kidričani so prepričani, da so v suženjstvo zakleti
Proti gradnji centra nevarnih odpadkov, za izločitev iz občine
Nestrankarsko gibanje za Kidričevo je na posvetu v petek, 28. januarja, v gostišču Zupanič v Lovrencu na Dravskem polju sporočilo, da so odločno proti izgradnji mega centra nevarnih odpadkov v okviru kidričevskega Taluma, pojasnili pa so tudi, da si za izločitev dela območja iz občine Kidričevo prizadevajo z referendumom.
Foto: M. Ozmec
Posvet v Lovrencu so vodili predstavniki nestrankarskega gibanja: (z leve) Marjan Kočevar, Karmen Kašpert Kramberger, Branko Štrucl, Eva Klemenčič in Jumer Jumerovič.
Kot je pojasnil vodja nestrankarskega gibanja Branko Štrucl, so Lovrenc izbrali zaradi simbolike, saj tudi drugim občanom ni vseeno, kaj se zadnja leta dogaja na območju občine Kidričevo: »Občane bi radi opozorili, da bo v suženjstvo zakleto Kidričevo kmalu soočeno z izgradnjo mega centra za predelavo najnevarnejših odpadkov z obstoječe predelave 800 kg na dan na strah zbujajočih 60 ton na dan ter na odstranjevanje odpadkov po posebnih postopkih z neverjetno zmogljivostjo 284 ton na dan. Seznam nevarnih snovi vključuje prek 40 različnih skupin nevarnih odpadkov ter prek 50 težkih kovin in drugih kemikalij. Za predelavo teh odpadkov pa so v uporabi različni načini: destilacije, kemijske pretvorbe, tu naj bi šlo za predelavo najnevarnejših odpadkov in samo vprašanje časa je, kdaj bo lokalna mafija v Kidričevo pripeljala še radioaktivne odpadke.«
Ob tem je Štrucl ponudil primerjavo z do sedaj največjim centrom za predelavo nevarnih odpadkov Kemis v Vrhniki: »Podatke smo pridobili iz Gorenja, ki je l00-od-stotni lastnik, in sicer od Elizabete Biluš in Tine Kobal, vodje oddelka za okolje in komunalo občine Vrhnika. Tam center ni na vodovarstvenem območju, od prvih stanovanjskih objektov je oddaljen več kot kilometer, blizu je avtocesta, obvozna cesta gre mimo naselja in ne skozi naselje, v centru pa ni nobenih drugih onesnaževalcev okolja. Bodoči mega center nevarnih odpadkov v Talumu Kidričevo pa je znotraj vodovarstvenega območja; po eni strani na tem območju kmetom ne dovolijo njihovega kmetovanja, po drugi strani pa industrijsko cono, kjer bi stal ta projekt, s svojimi zakoni enostavno izvzamejo z vodovarstvenega območja, čeprav vsi vemo, da je to le na papirju, v resnici pa je podtalnica ogrožena. Tudi v svojem poročilu o vplivih na okolje govorijo, da so podzemne vode zelo slabe predvsem zaradi pesticidov, ter omenjajo, da obstoječi objekt ne ustreza več sedanjim in bodočim standardom na področju varovanja okolja.
Pri nas pa naj bi bil center nevarnih odpadkov od naselja oddaljen slabih 300 metrov. Trdijo, da prometne obremenitve ne bodo velike, le 30 kombiniranih in tovornih vo-
zil na dan, mi pa smo prepričani, da bo teh tovornjakov od 50 do 60 na dan. To pa bo z ostalimi tovornjaki, ki prihajajo v Kidričevo, skupaj prek 2000 tovornjakov na mesec. Ali se zavedate, kakšna onesnaženost bo samo zaradi smoga, tu pa je še železniški promet, ki se bo s tem centrom gotovo povečal.
Center v Kidričevem naj bi se razprostiral na 8.000 m2 in bo največji do sedaj, Kemis v Vrhniki pa se razprostira na 4000 m2. Zavajajoč je podatek, da naj bi center v Kidričevem predelal le 3000 ton nevarnih odpadkov letno, v Vrhniki pa jih predelajo 6500 ton letno. Kidričevo je že sedaj preobremenjeno z okoljem, saj v Ta-lumu že poteka proizvodnja anod, proizvodnja aluminija, tu je družba Silkem, ki proizvaja surovine za pralna sredstva, za kemično industrijo ter keramično in livarsko industrijo, poleg tega pa še asfaltna baza, kar je zadosten razlog, da rečemo odločno ne!«
Na vprašanje, zakaj so za sežigalnico odpadkov, glede centra predelave najnevarnejših odpadkov pa odločno ne, je Štrucl odgovoril: »Termična obdelava komunalnih odpadkov v sežigalnici predstavlja zaključno fazo obdelave odpadkov, ki so predhodno obdelani in pripravljeni na sežig, in kar je bistveno, tu ne bi šlo za sežig nevarnih odpadkov. V centru za predelavo najnevarnejših odpadkov pa gre za poseg v odpadke, ki sproščajo strupene snovi v stiku z vodo in zrakom, in odpadke, ki so nevarni zaradi izluževanja snovi z nevarnimi lastnostmi. Poseg bo povzročil občutno poslabšanje zraka, kvalitete tal, podzemnih voda, saj bi bil objekt zgrajen na vodovar-stvenem območju. Povzročil bo dodatno obremenitev s hrupom, vplival pa bo tudi na človekovo zdravje in človekovo nepremično premoženje, saj se bo vrednost nepremičnin drastično zmanjšala.«
Ker je v občini Kidričevo veliko gramoznih jam, ki so nastale zaradi izkopavanja gramoza, ljudje pa so vanje odvrgli različne odpadke, so v gibanju prepričani, da gre za vrsto mini ekoloških katastrof. O krivdi za to je Štrucl povedal:
»Prepričani smo, da delo vseh, ki so odgovorni za to področje, do sedaj ni bilo ustrezno. To so v svojih poročilih ugotavljale že tudi državne institucije, spomnimo
se samo dveh velikih požarov odpadnih gum v gramoznici v Lovrencu. Zato se sprašujemo, kako dolgo bo še trajala gospodarska strahovlada v našem kraju. Kidričevo z okolico je že od nekdaj sprejemnik odpadkov, plinov, dioksinov, drobnih prašnih delcev in težkih kovin. Ljudje ostajajo brez običajnih pravic do tega, da bi upravljali s svojim življenjem, z zdravjem, okolico, kajti morajo biti veseli novih poslov, ki jim jih priskrbijo ti turbo kapitalisti, ti lokalni tajkuni v navezi z državnimi arhitekti. 'Nekaj v svoj žep, nekaj pa v državno blagajno,' je njihov moto. In ti ljudje ne kažejo trohice ekološke zavesti, požvižgajo se na sokrajane, na naravovarstvene in zdravstvene analize, z gotovostjo pa lahko govorimo, da je zaradi vsega tega Kidričevo z okolico glede rakastih obolenj v samem vrhu Republike Slovenije. Naša usoda je v naših rokah, ne dovolimo, da zaradi njihovih lastnih interesov trpi naše življenje in bivanje, recimo odločno ne!«
Glede predloga omenjenega gibanja o izločitvi dela območja iz občine Kidričevo pa je Branko Štrucl poudaril, da je bilo Kidričevo z okolico zaradi tovarne dolga leta nosilec razvoja tega kraja in širše okolice, ter nadaljeval: »Zato tudi v bodočnosti želimo, da ostanemo njen del, kajti naselje Cirkovce vse do Pra-gerskega bolj gravitira na slo-venskobistriško regijo, mi pa na ptujsko. Vse od nastanka občine Kidričevo, to je od leta 1995, so spori med delavskim in kmečkim prebivalstvom, Eden ključnih povodov za to je bila že takoj na začetku izgradnja večnamenske dvorane v Cirkovcah. Pričakovali smo, da bodo krajani Cirkovc in njihovih zaselkov sami zahtevali izločitev svojega območja iz občine Kidričevo, saj je to bila njihova želja že od nekdaj, vendar Cirkovce s kmečkim lobijem o tem verjetno ne razmišljajo več, ker dobro vedo, da od občine Kidričevo dobijo veliko več, kot bi dobili od druge občine.«
Kot prepričljiv primer, ki je zastrašujoč in kaže na moč kmečkega lobija, je po besedah Branka Štrucla komasacija kmetijskih zemljišč:
»Samo zadnje leto je bilo v proračunu občine Kidričevo za komasacije namenjenih 510.000 evrov in to za odstranitev starih ter izvedbo novih cest, za obnovo obstoječih ter gramoziranje poljskih cest. Za socialno varnost so namenili le 280.800 evrov, za zdravstveno varstvo pa 46.000 evrov. Najbolj boleče pa je dejstvo, da so za aktivno politiko zaposlovanja namenili le 10.000 evrov. Poudarjamo, da ne gre za to, da sosed soseda ne more, ampak gre za korak, ki je potreben v dobro obeh skupnosti. Dejstva dokazujejo, da sodelovanje v skupni občini ne predstavlja demokratičnih možnosti za vse enako. Zato smo prepričani, da je razdružitev edini način za hitrejši razvoj obojih. Ne vidimo druge poti kot prijateljsko razdružitev, kajti enostavno nismo za skupaj. Počakali bomo na statistični urad, ki bo aprila izvedel popis prebivalstva; ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 nas je bilo od Kun-gote do Dragonje vasi 4874 prebivalcev. V noveli zakona o lokalni samoupravi, ki je bil sprejet lani, pa jasno govori, da morajo imeti vse novonastale občine vsaj 5000 prebivalcev. V nestrankarskem gibanju za Kidričevo verjamemo, da bomo to število presegli in nadaljevali svoje aktivnosti. To pa bo predhodni posvetovalni referendum, ki za občino ni zavezujoč, vprašanje na njem pa bo, ali ste za ali proti izlo-
čitvi dela območja iz občine Kidričevo. Spoštovali bomo vsakršen izid referenduma.«
Eden od udeležencev, Damijan Medved, je vprašal, zakaj za mnenje nihče ne vpraša krajanov Dragonje vasi in Mihovc, saj ti ne bodo za izločitev: »Naši ljudje zagotovo ne bodo za vaš predlog o izločitvi dela občine, ne vem, zakaj je to sploh potrebno, verjetno pa je tudi neizvedljivo. Rajši vsi skupaj apelirajmo na novega župana, naj deluje bolj povezujoče. Menda ima toliko pameti in se zaveda, da so volitve mimo, da je sedaj treba vse občane in tudi občinske svetnike povezati, da bomo vsi skupaj šli naprej in se borili za boljši jutri, za večji kos pogače. Ne vem, zakaj bi sploh sedaj v kriznih časih delovali razdiralno.«
Starejši Kidričan Jumer Jumerovič je ob tem dodal, da se upravičeno čutijo zapostavljene: »Poglejte, to se vleče že vsaj 15 ali 20 let. Odkar so v Kidričevem ukinili letno kopališče, ki je bilo daleč naokoli najlepše urejeno in čisto, vse nazaduje in propada. V stanovanjske bloke, ki so bili zgrajeni po drugi svetovni vojni, nihče nič ne vlaga, vsi propadajo, tudi prizadevanja za kakšen dom krajanov v Kidričevem so neuspešna, za nov zdravstveni dom si brez uspeha prizadevamo že več kot desetletje, mladi nimajo svojega prostora, zato se sestajajo po gostilnah. Skratka stanje v naselju je obupno in tako ne gre več naprej.«
Temu je pritrdil tudi Damjan Medved: »Kidričevo je prepuščeno propadanju, odkar je umrl nekdanji prvi direktor tovarne Franjo Grünfeld. On je sicer bil Žid, a je znal poskrbeti za tovarno in za vse ljudi v naselju in okolici. Kidričevo je cvetelo, bilo je lepo in urejeno naselje, in če bi komu morali postaviti spomenik, bi ga morali Grünfeldu, on si ga resnično zasluži. Najodgovornejši v občini Kidričevo pa so vse od ustanovitve samostojne občine na naselje skoraj čisto pozabili. Le dosedanji župan Jože Murko ga je spet pričel urejati, on je storil več, kot je bilo prej storjenega zadnjih 15 ali 20 let!«
Posvet je Branko Štrucl sklenil z javnim pozivom svetnikom in županu občine Kidričevo: »Zakon o lokalni samoupravi med nalogami občine v 21. členu določa, da občina 'skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja'. V okviru tega člena pozivamo svetnike in župana, da se v zvezi s centrom za predelavo nevarnih odpadkov v naši neposredni bližini izrečete, ali ste ZA delovanje obstoječega centra in tudi ZA njegovo širitev, ali boste ukrepali, da se to ne bo zgodilo in zahtevali odstranitev centra, ki že sedaj ne ustreza okoljevarstvenim standardom. Zahtevamo podrobno seznanitev vseh občanov o tem mega centru za predelavo nevarnih odpadkov!«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Damjan Medved: »Če kdo, potem si v Kidričevem zasluži spomenik Franjo Grünfeld, on je znal poskrbeti za to, da so dobro živeli tovarna, Kidričani in tudi okolica!«
Markovci • Dobrodošlica novemu svetniku
V proračunih za letošnje in prihodnje leto gre na tesno
Svetniki občine Markovci so sredi prejšnjega tedna s 13 točkami opravili v slabih treh urah, osrednji del razprave pa so namenili vsebini proračuna, v katerem načrtujejo letos 5,9 milijona prihodkov ter 8,9 milijona odhodkov; razliko treh milijonov evrov naj bi zapolnili s prihranki.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Zupan Milan Gabrovec zaželel dobrodošlico novemu članu občin- Milan Majer (desno) je opozoril, da je bilo gradivo za sejo zelo skega sveta Maksimilijanu Sakelšku (levo) ter mu izročil svetni- obsežno, saj je bilo treba pregledati in predelati okoli 500 strani,
ško značko in osebni računalnik.
kar je za neprofesionalne svetnike izjemno veliko.
V uvodnem delu 3. redne seje v sredo, 26. januarja, je župan Milan Gabrovec zaželel dobrodošlico novemu članu občinskega sveta Maksimilijanu Sakelšku in mu izročil svetniško značko ter osebni računalnik. Njegov svetniški mandat so po uradnem poročilu o izidu glasovanja na nadomestnih volitvah 9. januarja tudi uradno potrdili, v zvezi s tem pa so potrdili tudi sklepa o imenovanju delovnih teles občinskega sveta, v katerih so Maksimilijana Sakelška imenovali še v občinski odbor za gospodarske dejavnosti ter v odbor za okolje in prostor.
Večja pozornost pobudam in vprašanjem
Med pobudami in vprašanji svetnikov, ki so jih tokrat uvrstili že v uvodni del seje, je bilo največ govora o gradnji novega vrtca v Markovcih. Na vprašanje Franca Ferčiča, kje je predvidena gradnja in kako daleč je izdelava dokumentacije, je župan pojasnil, da so idejni projekti že zaključni fazi, nov vrtec pa naj bi zgradili ob osnovni šoli in večnamenski dvorani. Na dodatno vprašanje, ali je res, da občina načrtuje nakup svojega vozila za odvoz odpadkov, pa je župan pojasnil, da gre le za nesmiselno natolcevanja v medijih.
Na vprašanje Konrada Janžekoviča, kako je z delovanjem in upravljanjem CERO Gajke, je župan pojasnil, da center prehaja v upravljanje Javnega podjetja Ptuj. Franca Rožanca je zanimalo, kdaj se bo pričela gradnja kanalizacije Bukovci- Formin in kako je z ločenim zbiranjem odpadkov, saj ostajajo v ekoloških otokih posode prazne, župan pa mu je pojasnil, da bodo kanalizacijo na tem odseku po vsej verjetnosti pričeli še v letošnjem letu, za ekološke otoke pa, da že iščejo dodatne lokacije.
Slavko Rožmarin je opozoril, da je v zimskem času potrebno poskrbeti za čiščenja pločnikov tudi tam, kjer se ne da plužiti in je treba sneg odvažati. Marko Lepoša je menil, da bi morali v pripravo načrtov za ureditev centra Markovcev vključiti tudi druge zainteresirane, saj gre za pomemben interes vseh,
Maksimilijan Sakelšek pa
je predlagal, da bi namesto ekoloških otokov, ki jih mnogi ne uporabljajo pravilno, raje k vsaki hiši namestili dve posodi za odpadke.
Na vprašanje Andrejke Mi-slovič, ali se bodo priključki za kanalizacijo gradili le do parcele ali do hiše, smo slišali odgovor, da se kanalizacijski vodi gradijo le do posamezne parcelne številke.
Igor Ambrož je opozoril, da na ekološke otoke v Zabov-cih vozijo odpadke tudi krajani iz sosednje Spuhlje, saj imajo tam samo enega, predlagal pa je tudi, da bi plastenke zbirali v posebnih prozornih vrečah kot v Pomurju.
Milana Majerja je zanimalo, kdaj bodo ustanovljene komisije za šport, zanimalo pa ga je tudi, kje so člani nadzornega odbora, ki so ga imenovali že pred mesecem dni, pa na seji ne vidi nobenega. Ivan Svržnjak pa je opozoril, da je ob načrtovanju gradnje vrtca potrebno posvetiti vso pozornost celostni podobi občinskega središča oziroma centra Markovcev.
Pri proračunih na tesno
Ko so se lotili predlogov vsebine občinskih proračunov za letošnje in prihodnje leto, je župan Milan Gabrovec pojasnil, da so pri pripravi upoštevali vse dosedanje pripombe in predloge, zato je šlo »bolj na tesno«, saj je razpoložljivega denarja vedno premalo. Sicer pa načrtujejo tako v letošnjem kot v prihodnjem letu okoli 5,9 milijonov evrov skupnih prihodkov, medtem ko naj bi na odhodkovni strani bilo letos okoli 8,9 milijona evrov, saj naj bi razliko treh milijonov evrov zapolnili s
prihranki, v letu 2012 pa naj bi bilo odhodkov spet le okoli za 5,9 milijona evrov.
V imenu svetniške skupine N.Si je župana pohvalil Franc Rožanc, saj je zatrdil, da je predlog proračuna resnično izdelal zelo skrbno, da so sredstva porazdeljena pravično, pa tudi vsi cilji so po njegovem zastavljeni zelo realno. Za gradnjo vrtca, ki pomeni osrednjo občinsko investicijo, so se odločili ravno v pravem času, saj so zaradi krize v gradbeništvu cene precej ugodne.
Milan Majer je priznal, da je bilo gradivo za to sejo zelo obsežno, a čeprav ga prejemajo v elektronski obliki, je bilo treba pregledati in predelati okoli 500 strani, kar je za neprofesionalne svetnike izjemno veliko. Sicer pa je tudi on ugotovil, da se je dejansko precej postavk v primerjavi z lanskimi zvišalo, le pri osnovni šoli Markovci so nekateri zneski nižji kot lani; menil je tudi, da bi področje financiranja civilne zaščite oziroma gasilstva bilo potrebno urediti bolj kompleksno, saj gre za varovanje premoženja občanov, poleg tega pa ga je zanimalo, zakaj občina načrtuje tudi okoli 150.000 evrov za sanacijo Lagune, saj je bilo obljubljeno, bodo sanacijo financirale občine, ki so onesnaženje povzročile.
Župan je pojasnil, da je bilo v zadnjih treh letih v šolo vloženih okoli 300.000 evrov in da je tudi letos predvideno toliko denarja, kot ga šoli pripada. Priznal je, da je za delovanje gasilske zveze predvideno nekaj manj sredstev kot lani, ob tem pa spomnil, da je sicer za investicije v gasilskih društvih letos predvidenih kar 200.000 evrov, zato očitki niso upravičeni. Da gasilci ne »jamrajo in ne vsiljujejo«,
ampak le zahtevajo to, kar je občina dolžna zagotoviti po zakonu, je župana spomnil Marjan Meglič, medtem ko je Ivana Svržnjaka zanimalo predvsem, kdaj in kako se bo nadaljevala komasacija zemljišč, saj lahko pričakujejo še kakšno nepredvideno nevšečnost, predlagal pa je tudi, da bi za lažje delovanja posameznih vaških odborov predvidene zneske podvojili.
Ob županovi ugotovitvi, da je vsebina občinskih proračunov za letošnje in prihodnje leto usklajena in dorečena, so svetniki oba predloga dokumentov soglasno potrdili ter ju dali v tritedensko javno razpravo.
Iščejo predsednike vaških odborov
Po zagotovilu, da gre le za minimalne vsebin popravke, so soglasno potrdili tudi predlog sprememb odloka o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov. Ob tem smo slišali, da imajo v nekaterih vaseh težave z izvolitvami vodstev vaških odborov. Pa ne zaradi strankarskih prerekanj, kdo bo to funkcijo opravljal, ampak zato, ker se predsedniške funkcije mnogi zaradi velike odgovornosti otepajo.
Brez težav so potrdili tudi predlog pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa, ki je po besedah Franca Rožanca nastajal že v prejšnjem mandatu in je popolnoma usklajen. Soglašali so tudi s predlogom pravilnika, po katerem bodo vsem novorojenčkom v občini namesto dosedanjih 200 namenili 250 evrov enkratnega finančnega prispevka. Po zagotovilu, da gre le za spremembe, ki jih dovoljuje zakonodaja, so potrdili tudi merila za določitev višine
nadomestila članom volilnih organov.
Po krajši razpravi so potrdili tudi novelacijo za projekt rekonstrukcije javne poti Bukovci-Novi Jork. Kot je pojasnil vodja investicij in režijskega obrata Branko Zorko, je obstoječa cesta, gre za dolžino okoli 1,2 km, že precej dotrajana in nekoliko preozka, zato jo bodo ob modernizaciji razširili s sedanjih treh na pet
metrov. Pri tem je izvzet povezovalni most, ki zahteva poseben projekt, sicer pa se bodo s tem projektom prijavili na razpis za pridobitev sredstev za financiranje občin. Potrdili so tudi idejni projekt za rekonstrukcijo dotrajane lokalne ceste Novi Jork-farme Sobetinci v skupni dolžini 2,1 km. Sočasno z rekonstrukcijo cestišča načrtujejo izgradnjo kolesarske poti in javne razsvetljave.
Ob tem je Ivan Svržnjak opozoril, da se že nekaj časa govori, da se ob bioplinarni v Sobetincih gradi nov velik bazen, kar naj bi po mnenju nekaterih občanov pomenilo povečanje zmogljivosti bio-plinarne, zato je vprašal, ali so na občini s tem seznanjeni, pa tudi, ali omenjena gradnja sodi v okvir izdanih dovoljenj. Župan je zatrdil, da so na občini z vsem na tekočem, saj vedo, da gre za gradnjo predvidenega fermentatorja, ter da mu je lastnik bioplinarne zagotovil, da gre za proizvodnja v okviru izdanega dovoljenja, torej za 1,5 MW električne energije.
Ob ugotovitvi, da občina Markovci že več let deluje v Skupnosti slovenskih občin, a o tem še ni bil sprejet ustrezen sklep, so ga na pobudo župana tokrat uradno sprejeli, preden pa so se razšli, je župan svetnike seznanil, da bodo v dogovoru z vodstvom podjetja Vitiva konec februarja organizirali vodeni ogled tega uspešnega obrata, da bi se tako lahko sami prepričali, da vonj po rožmarinu ne pomeni za okolje nobene nevarnosti.
M. Ozmec
Od tod in tam
Podlehnik • Slovesno na antonovo
Foto: ZG
V nedeljo, 16. januarja, je bila na podružnici Device Marije Vnebovzete v Podlehniku župnijska slovesnost ob godu sv. Antona puščavnika. V ljudskem izročilu je sv. Anton kot čudodelnik zaslovel že v času življenja, še bolj pa po smrti. V njegovo čast so se ustanavljala različna dobrodelna društva, ki so skrbela za reveže. Tem družbam so ljudje dajali različne darove, med drugim prašiče. Ljudje, ki so darove zbirali, so hodili okoli z zvoncem in palico v obliki črke T. Sv. Anton je zato največkrat upodobljen s prašičem, zvoncem in palico. Je zavetnik živinorejcev, pastirjev, mesarjev in številnih drugih poklicev, zato se mu kmečki človek priporoči za zdravje živine.
Žegnanjska slovesnost je bila pri pozni maši. Ob tej slovesnosti se ohranja stara in lepa navada, da se na ta dan darujejo suhomesni izdelki, predvsem klobase, saj je sv. Anton zaščitnik živali in mesarjev. Cerkev so za to slovesnost očistili in okrasili Feguševi. Prav tako jo še krasijo prelepe jaslice. Po maši so se farani zbrali pred cerkvijo, kjer so vse navzoče pogostili Satlerjevi, saj je Zvonko obhajal godovni dan. Premrle roke so si ogreli ob kuhanem vinu in čaju ter se okrepčali ob domačem prigrizku, zaigrali pa so jim ljudski godci TD Podlehnik Haloški veseljaki. Takšne slovesnosti kljub hladnemu vremenu poskrbijo za druženje, ohranjanje starih običajev in poglabljanje vere.
Zdenka Golub
Ormož • Minister Židan s predstavniki vinarjev
Vinarji iščejo skupno pot v Evropo
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je v četrtek zvečer v kleti P&F Jeruzalem Ormož skupaj s sodelavci sestal s predstavniki slovenskih vinarjev, ki so jih zastopali predstavniki Vinske družbe Slovenije, Združenja družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije, Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije ter šest večjih vinskih kleti.
Minister je v uvodu povedal, da verjame, da Slovenija lahko prodre na tuje trge s svojim kakovostnim vinom. Ob tem je zagotovil, da bo kot pristojni minister pazil, da se sredstva, namenjena temu področju, ne bodo zmanjševala. Zbrane je obenem tudi opozoril, da ne smejo računati samo na državo in njeno podporo, temveč morajo za svoj obstoj in napredek tudi sami vložiti veliko truda in prevzeti odgovornost za poslovne odločitve. Glavna tema pogovora, ki je potekal za skrbno zaprtimi vrati, je bila skupna promocija in nastop slovenskih vinarjev na tujih trgih. Dogovorili so se, da bodo vinarji oblikovali enoten predlog ciljnih trgov in dogodkov, ključnih za promocijo vina.
Vsi so se strinjali, da Slovenija kot vinorodna dežela še vedno ni dovolj razpoznavna, kar pa bi se s skupno promocijo gotovo spremenilo. Minister Židan je zato prisotne vinarje pozval, da oblikujejo pobude, kateri so njihovi ciljni trgi, kjer jih bo država
v njihovih prizadevanjih tudi podprla. Vinarji morajo do polovice letošnjega leta ministrstvu sporočiti ciljne trge, na katerih se bo v naslednjih letih s pomočjo ministrstva izvajala promocija slovenskih vin. Minister je namreč mnenja, da morajo biti vinarji ambiciozni, in če sedaj izvažajo okrog 6 milijonov litrov vina, naj bi izvoz v prihodnjih letih povečali na 20 do 30 milijona litrov vina: „To pa ni več ad hoc akcija, te trge je treba graditi dolgoročno. To je pomembno tudi za to, da bo pridelava lahko poštena do slovenskega kmeta. To pomeni, da mora dobiti grozdje plačano pravočasno in po ceni, ki jo slovenske, ne preveč idealne razmere omogočajo. Zato mi je všeč, da smo se zbrali prav v tej kleti, kjer so poravnali stare dolgove do pridelovalcev in krepko zvišali povprečne odkupne cene. Upam, da jim bodo sledile tudi druge kleti."
Minister Židan je vinarjem obljubil, da bo ministrstvo zagotovilo dolgoročno pod-
Foto: Viki Ivanuša
Minister Zidan si je v družbi lastnika družbe P&F Wineries Vladimirja Puklavca ogledal novo polnilno linijo.
poro za tri ključne specializirane vinarske sejme (Verona, London, Düsseldorf), na katerih bodo slovenski vinarji nastopili z enotno podobo na
skupnem prostoru. Pri tem pa je zahteva ministrstva, da bodo vina nastopala ne toliko v okviru kleti ali regije, iz katere prihajajo, ampak kot
slovenska vina. Prav tako so se dogovorili, da bodo vinarji do konca marca ministrstvu posredovali predloge za spremembo tiste zakonodaje, ki
po njihovem mnenju predstavlja oviro pri razvoju vinarstva in uspešni prodaji slovenskih vin.
Minister je prisotnim vinarjem tudi zagotovil, da bo ministrstvo v okviru svojih pristojnosti poskusilo zmanjšati sivi trg z vinom. Rezultati vinarske inšpekcije bodo vinarjem predstavljeni v roku pol leta. Pričakujejo, da bo dokončno prišlo do dolgo pričakovane uskladitve vinskega registra s količinami vina, ki se pridelajo pri nas. Dogovorili so se tudi, da si bodo vinarji zagotovili enoten razpoznavni znak, pod katerim se bodo predstavljali na sejmih, ki bodo v prihodnjih mesecih.
Pred srečanjem z vinarji si je minister Židan v družbi Vladimirja Puklavca in vodstva kleti ogledal najsodobnejšo polnilno linijo v Evropi, v katero je družba P&F Jeruzalem Ormož, tudi s pomočjo sofinanciranja EU in Slovenije, v lanskem letu investirala kar 3,7 milijona evrov.
Viki Ivanuša
Podravje • Preveč gnojil škodi pridelkom
Zakaj na vrtu nič več ne uspeva?
Nemalo kmetovalcev, še bolj pa vrtičkarjev in zelenjadarjev se sprašuje, zakaj jim pridelek ne uspeva tako, kot bi moral, čeprav so zemljo dobro pognojili in založili z ostalimi hranili. Ivan Brodnjak s ptujske svetovalne službe odgovarja, da je razlog za vse slabši pridelek praviloma preveč založena zemlja.
„V naši službi naredimo letno okoli 3000 analiz tal. Analiza je zelo pomembna, saj nam pokaže vsebnost posameznih elementov v zemlji, vendar pa je poleg vsebnosti enako pomembno tudi razmerje med posameznimi hranili. Šele oba podatka skupaj lahko dajeta pravo podlago, kako ravnati z zemljo, da bo dajala čim boljši pridelek. Reklo, da čim več dodajaš zemlji, tem boljši bo pridelek, je hudo napačno! Zlasti vrtičkarji in zelenjadarji radi preveč gnojijo, potem se pa sprašujejo, kaj je narobe, ker je pridelek slab ali ga sploh ni več."
Zaradi hude, drastične pre-zasičenosti, zlasti z gnojili, lahko postane zemlja sčasoma popolnoma nerodovitna! Kulture, kot pojasnjuje Bro-dnjak, potrebujejo ustrezne količine dušika, kalija, fosforja, žvepla, magnezija, pa tudi bora, mangana, cinka, kobalta itd. Analiza je potrebna, da se ugotovi, katerega hranila je v zemlji preveč ali ga pa manjka. Nič ne pomaga, če je v zemlji dovolj ali preveč kalija, če
manjka, recimo, fosfor. „Seve-da v takšnih primerih pridelek ne bo takšen, kot ga bomo pričakovali. Zato imamo pri analizah tal več vrst založeno-sti od A do E; A pomeni slabo založenost tal s hranili, E pa je prekomerna, ekstremna založenost. Najboljša je C-ka-tegorija, ki pomeni primerno založenost z vsemi potrebnimi hranili in to je najbolj zaželen rezultat oz. cilj analize tal. Pri fosforju to pomeni 16 do 14 miligramov na sto gramov zemlje in pri kaliju 20 do 30 mg na 100 gramov zemlje. V primeru rezultata nad 40 gre že za ekstremno založenost. In kaj se dogaja pri preveliki količini npr. fosforja? To pomeni blokado drugih elementov, magnezija, mangana, bora in ti elementi rastlini niso dostopni, tudi če jih je v tleh dovolj. Zato jih moramo dodati foliarno."
Brodnjak ugotavlja, da se v četrtini primerov opravljenih analiz tal kažejo presežki posameznih hranil oz. elementov: „Ti presežki so bistveno večja težava, kot če je primanjkljaj. Slednjega namreč
odpravimo z dodajanjem določenega hranila, presežka pa iz zemlje ne moremo odvzeti! Najpogostejši primeri večjih prezaloženosti tal so, kot že rečeno, na vrtovih, pa tudi v sadovnjakih in vinogradih. Na njivah so presežki hranil manj ekstremni, večinoma pa jih je najti na tistih njivah, ki jih obdelujejo imetniki piščančjih farm. Prekoračitve vsebnosti določenih elementov v tleh se rešujejo postopno, kar lahko traja tudi do deset let. Tisti kmetje, ki so v integrirani predelavi, pa imajo vidne prekoračitve, pet let ne smejo uporabljati nobenega mineralnega gnojila, tudi organska niso priporočljiva ali pa zelo malo. Torej, gnojenju se je treba povsem odpovedati in zemlji dodajati le ostala potrebna hranila, da se razmerje sčasoma izenači."
Nevarnosti: preveč gnojenja, pepela in komposta
Vrtičkarji in zelenjadarji, ki se pritožujejo nad tem, da je pridelek vse slabši ali ga celo
skorajda ni več, po besedah Brodnjaka največkrat delajo napake prav v tem, da zemljo pregnojijo: „Ko ugotovimo vrednost fosforja in kalija, ki v vzorcu zemlje presega vse normalne meje, ni več pomoči, zemljo v vrtu je treba dobesedno zamenjati! Vrtičkarji se sicer dostikrat čudijo, kako je to možno, češ da nikoli sploh niso uporabljali mineralnih gnojil. To sploh ni nujno, zemljo se velikokrat preveč
založi z navadnim gnojem, s komposti in s pepelom iz centralnih peči, kar je še posebej aktualno v zimskem času, ko pepel iz peči redno raztresajo po vrtu! Ta pepel praviloma vsebuje ogromno fosforja, ki blokira druge elemente in potem se zgodi nerodovitnost vrta! Če prekoračitev ni prehuda, je možno rastline reševati s foliarnim gnojenjem (preko listov, op. a.) s tistim elementom, ki manjka. Sicer
Ce je zemlja preveč založena s hranili, bodo pridelki prav tako slabši, kot če ji hranil manjka.
pa, kot rečeno, je treba zemljo enostavno zamenjati z boljšo. Tudi razmišljanje, da so naravna gnojila rešitev za večjo kvaliteto zemlje, je hudo napačno, saj tudi z gnojem lahko zemljo dobesedno zamorimo. Dejstvo je, da kvaliteto in rodovitnost zemlje uničujemo s prekomernim gnojenjem, pa je pri tem vseeno, ali z mineralnimi ali organskimi gnojili!"
Ob povedanem Ivan Brodnjak kmete opozarja še na pravilno dognojevanje z dušikom: „Dušik je v tleh v treh oblikah; v nitratni, nitritni in amoniačni. Nitratna oblika, npr. Kan, v tleh ni obstojna, se izpere z dežjem. Dušik v nitratni obliki pa je tudi nevaren, zato opozarjam na postopno gnojenje oz. dognojevanje rastlin; nepravilno in neumno je dajanje vsega dušika ob setvi, takrat ga je celo bolje dati čim manj, več pa kasneje, ob rasti. Če damo dosti dušika ob setvi, se ob večjem deževju v celoti izpere, zasejana kultura nima od njega nič, za kmeta je to potem le nepotreben strošek, saj je potrebno ponovno dodajanje dušika ali pa ga rastlina nima, ko bi ga najbolj potrebovala. Zato je nujno postopno dognojevanje. Praviloma pri žitih dognojujemo dvakrat, enkrat v fazi dveh ko-lenc in enkrat v fazi tik pred klasenjem, s čimer bistveno povečamo pridelek, debelino zrnja in kvaliteto pridelka."
SM
Foto: SM
Gospodarstvo po svetu
Foto: Fullcomment. nationalpost.com
Bližnji in daljni vzhod • Tunizijska revolucija se širi
Nemiri v skoraj vseh arabskih državah
Val protestov v Tuniziji, ki so 14. januarja odnesli dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Ben Alija, je vplival tudi na druge arabske države, od Egipta do Jemna. Kratek pregled januarskega dogajanja po državah arabskega sveta pred današnjimi protesti, povzeto po francoski tiskovni agenciji AFP in nemškem Frankfurter Allgemeine Zeitung:
TUNIZIJA: Sredi decembra se je v kraju Sidi Bouzdi protestno zažgal 26-letnik in sprožil niz dogodkov, ki so se doslej razširili praktično po vsem arabskem svetu. Trajalo je tri tedne, da so protesti dosegli prestolnico Tunis in že po petih dneh, 14. januarja, je predsednik Ben Ali po 23 letih vodenja Tunizije pobegnil iz države. Tudi zato, ker mu je vojska odrekla poslušnost, ko je ukazal krvavo zatrtje protestov. A demonstracije v državi se nadaljujejo, ker so v novi vladi ostali tudi predstavniki starega režima.
EGIPT: 25. januarja so se začeli protesti brez primere proti režimu predsednika Hosnija Mubaraka, ki je na oblasti od leta 1981. Pred protesti se je nekaj ljudi zažgalo. V demonstracijah, ki so se začele v torek, je po uradnih podatkih doslej umrlo sedem ljudi, od tega pet protestnikov in dva policista, več deset jih je bilo ranjenih, aretirali pa so najmanj 1000 ljudi. Čeprav so oblasti proteste prepovedale, ne kaže, da se bodo v kratkem končali.
ALŽIRIJA: Petdnevni protesti zaradi visokih cen hrane, ki so se zvišale kar za 20 odstotkov, so v začetku januarja zahtevali pet smrtnih žrtev in več kot 800 ranjenih. Vlada je odredila znižanje cen osnovnih živil in uvedla subvencije za moko, mleko in elektriko. 22. januarja je policija razgnala prodemokratične protestnike; ranjenih je bilo 20 ljudi. Od 14. januarja sta se v Alžiriji zažgali dve osebi, poročali so pa tudi o sedmih poskusih samosežiga.
JEMEN: Jemenska policija je 18. januarja razgnala več sto protestnikov, ki so na univerzi v prestolnici Sana vzklikali protuni-zijska gesla. Na četrtkovih protestih, kjer so zahtevali odstop dolgoletnega predsednika Alija Abudalaha Saleha, se je zbralo več tisoč ljudi. Saleh je na oblasti od leta 1978, vseskozi pa se sooča z zahtevami opozicije, upornikov, pa tudi Al Kaide, naj odstopi. Po ocenah opazovalcev je njegov režim zdaj zaradi velikega nezadovoljstva med mladimi in brezposelnimi resno ogrožen.
JORDANIJA: Več tisoč ljudi se je 14. januarja zbralo na ulicah jordanske prestolnice Aman in drugih mest in protestiralo proti visokim cenam, brezposelnosti in revščini ter zahtevalo odstop vlade. 16. januarja se je na protestu pred jordanskim parlamentom zbralo več kot 4000 protestnikov in pod geslom »kruha in svobode« protestiralo proti vladni gospodarski politiki. Protesti so se nato nadaljevali tudi naslednji konec tedna. Vendarle ocene v Jordaniji glede stanja človekovih pravic niso tako slabe kot v drugih arabskih državah.
SUDAN: 25-letni Sudanec, ki se je zažgal v predmestju sudan-ske prestolnice Kartum, je umrl v sredo. Gospodarsko in politično nezadovoljstvo na severu Sudana je v zadnjih tednih povzročilo več sporadičnih protestov, predvsem med mladimi. Predsednik Omar al Bašir naj sicer ne bi bil neposredno ogrožen, vendar pa ima po dogodkih v Tuniziji vse razloge za zaskrbljenost, saj bi ga v primeru podobne revolucije v Sudanu čakala le celica zapora Mednarodnega kazenskega sodišča.
OMAN: Okoli 20 Omancev se je 17. januarja zbralo na protestih proti visokim cenam in korupciji. To je bil eden od redkih protestov v tej monarhiji sultana Kabusa Ibn Saida, ki državi vlada od leta 1970. Oman sicer velja za socialno dobro razvito državo, vendar pa je avtarkičen in politično še vedno precej avtokratski. Stranke in sindikati so prepovedani, je pa sultan leta 2004 vzpostavil voljeni »posvetovalni svet«.
MAROKO: Tudi v Maroku je ob začetku revolucije v Tuniziji prišlo do nekaj protestnih samosežigov, sicer pa je v državi, ki jo vodi kralj Mohamed VI., relativno mirno. Le v Zahodni Sahari, ki je pod zasedbo Maroka, je konec decembra 2010 prišlo do krvavih protestov. V državi sicer podobno kot v drugod v regiji vlada visoka brezposelnost, predvsem med mladimi, korupcija je kronična, svoboda pa odvisna od muhavosti oblasti. Zato ni izključeno, da bi do ponovitve tunizijske jasminove revolucije lahko prišlo tudi v tej državi.
MAVRETANIJA: 17. januarja se je zaradi nezadovoljstvo nad političnimi razmerami v državi in jeze nad vlado zažgal 43-letni Mavretanec, ki je pet dni kasneje umrl. (sta)
Madrid • Dogovor o novi pokojninski reformi
Tudi Špancem se obeta upokojitev pri 67 letih
Španska vlada, sindikati in delodajalci naj bi dosegli »načelen« dogovor o pokoj-
medtem ko je zveza sindikatov CCOO to zanikala, potrdila pa, da pogovori potekajo. Kot sicer piše dpa, bi lahko dogovor podpisali 2. februarja.
Ena najspomejših točk naj bi bila, koliko let bodo morali delavci plačevati v pokojninsko blagajno, da se bodo lahko pri 65 letih predčasno upokojili in jim bo pripadla polna pokojnina. Po navedbah ministrstva za delo naj bi se sindikati in delodajalci dogovorili, da bo ta doba znašala 38 let in pol.
Vlada španskega premiera Jo-seja Luisa Rodrigueza Zapatera je pospešila pogajanja o pokojninski reformi, da bi se izognila enostranski uveljavitvi reforme. V severnih španskih regijah Katalonija, Galicija, Navara in Ba-skija medtem potekajo splošne stavne in protesti proti reformi, ki pa po navedbah dpa niso uspeli pritegniti večjih množic.
Brez reforme bi stroški za pokojnine do leta 2050 narasli na okoli 15 odstotkov španskega BDP, še poroča dpa in dodaja, da je reformo Španiji, ki se spopada z 9,3-odstotnim proračunskim primanjkljajem, predlagal Mednarodni denarni sklad (IMF). (sta)
Sydney • Po vodni katastrofi
Avstralcem se po poplavah obeta nov davek
Foto: abc.net.au
ninski reformi, ki naj bi pomagala povrniti zaupanje v špansko gospodarstvo in javne finance. Do starostne upokojitve naj bi bili Španci po novem upravičeni pri 67 letih in ne 65 kot doslej, pogoj za polno pokojnino pa bo tudi 37 let plačevanja v pokojninsko blagajno.
Da je bil dosežen »načelni dogovor«, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes sporočila španska vlada,
Avstralske oblasti so razkrile nov »poplavni« davek, ki bo udaril predvsem tiste z višjimi zaslužki. Obnova po uničujoči povodnji na vzhodu Avstralije bo sicer po besedah premierke Julie Gillard stala 5,6 milijard avstralskih dolarjev, rast BDP pa se bo v proračunskem letu 2010-2011 na ta račun zmanjšala za 0,5 odstotne točke.
Rekordne poplave, najhujše v zadnjih 100 letih, ki so ta mesec ohromile rudarstvo in kmetovanje v avstralski zvezni državi Queensland, »se utegnejo izkazati za najdražjo naravno katastrofo, ki jo je naš narod kadar koli doživel«. Rudniki bodo posledice čutili še mesece, kmete pa čaka kar nekaj težavnih »sezon«, je danes povedala Gillardova.
Premierka je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP tudi navedla prve uradne ocene vlade o gospodarskih posledicah poplav: okoli 0,5 odstotne točke nižja gospodarska rast v finančnem letu 2010-2011 ter neposreden strošek za državni proračun v višini 5,6 milijarde avstralskih dolarjev (dobre štiri milijarde evrov) za obnovo poplavljenih območij.
Gillardova je sicer posvarila, da gre za zgodnje ocene in da utegnejo številke še narasti, ter napovedala vrsto novih varčevalnih ukrepov pa tudi nov davek.
Gre za enkraten davek, ki bo po denarnicah udaril vse, ki zaslužijo več kot 50.000 avstralskih dolarjev letno. Tisti, ki zaslužijo več kot 50.000 dolar-
jev, bodo morali za novi davek odšteti 0,5 odstotka svojega zaslužka, tisti, ki zaslužijo več kot 100.000 avstralskih dolarjev, pa en odstotek.
Na ta način naj bi se v državno blagajno v finančnem letu 2011-2012 steklo okoli 1,8 milijarde avstralskih dolarjev. A novi davek mora odobriti še parlament in ker mu opozicija nasprotuje, njegova potrditev ni gotova.
Poplave se medtem še vedno nadaljujejo, saj so po Queen-slandu prizadele zvezno državo Victoria na jugovzhodu Avstralije, kjer številnim krajem grozi predvsem največja avstralska reka Murray. (sta)
Davos • Sarkozy napoveduje:
Z Merklovo ne bova dopustila zloma evra
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v okviru srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v monde-nem švicarskem zimsko-športnem središču Davos dejal, da skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel ne bosta nikoli dopustila zloma evra.
»Ne kanclerka Merklova ne jaz ne bova nikoli, nikoli obrnila hrbta evru. Nikoli ne bova zapustila evra,« je dejal Sarkozy in dodal, da evro ni le ekonomsko vprašanje, ampak zadeva identiteto Evropejcev. Zato ne bodo dopustili zloma enotne evropske valute, temveč so odločeni zagotoviti krepak evro.
»Evro je takšnega pomena, da bomo za njim stali vedno, ko ga bo potrebno braniti. Posledice njegovega padca bi bile namreč tako katastrofalne, da se s takšno mislijo ne bi mogli nikoli ukvarjati,« je povedal Sarkozy.
S tem je odbil številna ugibanja, ali je enotna evropska valuta v luči dolžniških težav več članic območja evra zmožna obstati.
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je ločeno prav tako v Davosu znova poudaril, da enotna evropska valuta ni v krizi, četudi je res, da imajo nekatere države članice dolžniške težave. Hkrati pa je opozoril, da sta za zdravje območja evra ključnega pomena »dobro individualno obnašanje« in nadzor, ki ga »je treba izboljšati«.
Član izvršnega odbora ECB Lorenzo Bini Smaghi pa je medtem v Bologni v Italiji dejal, da ECB pozorno spremlja inflacijo in bo kljub dolžniški krizi zvišala obrestne mere, če bo to potrebno.
Če se na koncu gospodarske krize, ki je zmanjšala potencialno rast, monetarna politika pravočasno ne prilagodi, tvega, da se z inflacijskimi pritiski ne sooči pravočasno, je pojasnil Bini Smaghi. »Če se ta zamuda uresniči, mora centralna banka potem močneje zvišati obrestne mere, s potencialnimi re-cesijskimi učinki,« je dejal.
Trichet je že pred časom dejal, da v ECB pozorno spremljajo inflacijo, ki se je decembra povzpela na 2,2 odstotka in s tem presegla ciljno vrednost ECB, ki je blizu, a pod dvema odstotkoma.
ECB sicer ključne obrestne mere za območje evra, ki je na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka, ni spremenil že od maja lani. (sta)
Madrid • V Španiji se je stopnja brezposelnosti v zadnjem lanskem četrtletju povečala na 20,33 odstotka, kar je najvišja raven v zadnjih 13 letih in nasploh najvišja raven med industrijskimi državami, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočil španski statistični urad INE. V zadnjem lanskem četrtletju je brez dela ostalo 121.900 Špancev, število brezposelnih pa se je tako povzpelo na 4,697 milijona. Stopnja brezposelnosti je ob koncu lanskega leta tako dosegla 20,33 odstotka, kar pomeni, da vlada španskega premiera Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera ni dosegla zastavljenega cilja, to je 19,4-odstotne brezposelnosti. Leta 2009 je stopnja brezposelnosti v Španiji dosegla 18,83 odstotka, medtem ko španska vlada za letošnje leto napoveduje 19,3-odstotno brezposelnost, za leto 2012 pa 17,5-odstotno. Podatki tako kažejo, da se bo Španija še nekaj časa spopadala z velikim številom brezposelnih. Tokio • Japonska se še vedno ni izvila iz primeža deflacije. Cene življenjskih potrebščin so se decembra znova znižale, vendar je bil njihov padec v primerjavi s prejšnjimi meseci nekoliko nižji. Razveseljujoči podatki medtem prihajajo s trga dela, saj je stopnja brezposelnosti decembra prvič v zadnjih desetih mesecih zdrsnila pod pet odstotkov. Cene življenjskih potrebščin na Japonskem so se decembra znižale za 0,4 odstotka, kar je že 22. zaporedni padec cen na mesečni ravni. Padec cen se je sicer nekoliko upočasnil, japonska centralna banka pa celo napoveduje, da se bodo cene v prihodnjem proračunskem letu zvišale, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Padec cen je bil nekoliko nižji od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali 0,5-odstotno znižanje. Za 0,5 odstotka so se cene znižale tudi novembra. Analitiki kljub temu ostajajo previdni. »Prezgodaj je, da bi lahko napovedali, kdaj bo Japonska zaustavila deflacijo,« je ocenil ekonomist pri Japonskem raziskovalnem inštitutu Hideki Mat-sumura.
Seul • Južnokorejski proizvajalec mobilnih telefonov, ploskih televizorjev in pomnilniških čipov Samsung Electronics je v zadnjem lanskem četrtletju ustvaril 3420 milijard vonov (2,2 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 13 odstotkov več kot v enakem obdobju predlani. V celotnem 2010 je bil dobiček za 65 odstotkov višji kot v 2009. Čisti dobiček Samsunga je tako v letu 2010 znašal rekordnih 16.150 milijard vonov (10,6 milijarde evrov), so danes sporočili iz družbe. Dobiček iz poslovanja pa je bil lani s 17.300 milijardami vonov (11,3 milijarde evrov) za 58 odstotkov višji kot v letu 2009 in je prav tako dosegel rekordno raven. Prihodki od prodaje so bili v zadnjem lanskem trimesečju z 41.900 milijardami vonov (27,5 milijarde evrov) za 6,7 odstotka višji kot v enakem obdobju predlani, v celotnem lanskem letu pa so s 154.600 milijardami vonov (101,4 milijarde evrov) dosegli novo rekordno raven in bili za 13 odstotkov višji kot v letu 2009. Je bil pa dobiček iz poslovanja v zadnjem lanskem četrtletju s 3010 milijardami vonov za 12 odstotkov nižji kot v enakem obdobju predlani, v četrtletni primerjavi pa se je znižal za 38 odstotkov. Tudi že omenjeni čisti dobiček v zadnjem trimesečju 2010 je bil za 23 odstotkov nižji kot v tretjem trimesečju in je bil najnižji četrtletni dobiček lani.
Mew York • Razvajeni borzni vlagatelji so v četrtek pocenili delnice podjetij Microsoft in Amazon.com, čeprav sta v zadnjem lanskem četrtletju obe poslovali z dobičkom in prihodki, ki so večinoma presegli pričakovanja analitikov. Največja spletna prodajalna na svetu Amazon.com je v zadnjem četrtletju lani zaslužila 416 milijonov dolarjev oz. 91 centov na delnico, kar je dobrih osem odstotkov več kot v enakem obdobju predlani. Analitiki so pričakovali dobiček v višini 88 centov na delnico. Prihodki so porasli za 36 odstotkov na 12,95 milijarde dolarjev, kar je nekaj manj od pričakovanj analitikov. Uspešno četrtletje so borzni vlagatelji nagradili s krepko pocenitvijo delnic. Po zaprtju borz in objavi rezultatov so se delnice Amazon.com pocenile za 15,80 dolarja na 168,65 dolarja. Glavni izvršni direktor Jeff Bezos je poudarjal pozitivno plat poslovanja, predvsem dejstvo, da so četrtletni prihodki Amazon.com prvič doslej presegli deset milijard dolarjev, in večjo prodajo naprav za prebiranje elektronskih knjig kindle kot pa papirnatih knjig. Bezos sicer ni povedal, koliko teh čitalcev kindle so prodali. (sta)
Frankfurt • Iz
raziskave Evropske centralne banke:
Podjetja v območju evra konec 2010 zaprosila za več kreditov
Foto:eurofm.org
Podjetja v območju evra so pri bankah konec lanskega leta zaprosila za več kreditov, kar kaže, da se podjetja zaradi dobrih obetov gospodarske rasti odločajo za sveže investicije, je pokazala
objavljena raziskava Evropske centralne banke (ECB), ki jo je povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Povpraševanje po kreditih se je povečalo tako pri malih in srednje velikih podjetjih kot tudi pri velikih, je pokazala raziskava, ki jo ECB vsako četrtletje izvede med 120 institucijami v območju evra, ki posojajo denar.
Banke v zadnjem lanskem četrtletju niso spreminjale standardov kreditiranja, vendar pričakujejo, da jih bodo v začetku letošnjega leta nekoliko zaostrila, je pokazala raziskava.
Podjetja so v času svetovne gospodarske krize, med letoma 2008 in 2009, močno zmanjšala izposojo denarja, v drugi polovici lanskega leta pa se je začel preobrat.
ECB je decembra napovedala, da bo gospodarska rast v območju evra v lanskem letu dosegla 1,6 odstotka, letos pa naj bi bila 1,4-odstotna. Območju skupne evropske valute se je 1. januarja letos pridružila tudi Estonija. (sta)
Ptuj • Ortopedija pred novimi izzivi
Slavje ob 500. operaciji
V ptujski bolnišnici uspešno sledijo svoji viziji, da postanejo vzorčni center za protetiko kolkov in kolen. Potem ko so septembra leta 2008 vsadili prvo kolčno endoprotezo, so 2. julija lani prvič vstavili kolensko protezo. V soboto, 29. januarja, pa se je ekipa za trenutek ustavila ob 500. ortopedski operaciji.
Pri operacijah kolkov uporabljajo v ptujski bolnišnici več različnih vrst protez; nazadnje so pričeli vstavljati francoske večdelne proteze, ki jih je mogoče prilagoditi vsakemu posamezniku posebej. Specialist za njeno vstavljanje je tudi francoski zdravnik dr. Bruno Delan-noy, ki ima v Caenu svojo zasebno kliniko in ima s temi protezami že dolgoletne izkušnje. V soboto je v ptujski bolnišnici opravil tri operacije ob asistenci ortopedov Slavka Krambergerja in Tomaža Tomažiča ter kirurga Darka Jazbeca, anestezistov, ki jih je vodila Verdi Kerimo-vič, ter drugih zdravstvenih delavcev, ki sestavljajo stalno ekipo in sodelujejo pri ortopedskih operacijah.
Ortopedskih operacij v ptujski bolnišnici ne bi mogli začeti, če že prej ne bi obstajal močan kirurški oddelek z odlično ekipo operativnih sester, če ne bi bilo kvalitetne nege, fizioterapije, RTG-oddelka in nenazadnje resnično kvalitetne ekipe oddelka za intenzivno terapijo, je ob začetku nove dejavnosti v ptujski bolnišnici leta 2008 povedal predstojnik kirurškega oddelka asis. Teodor Pevec. Bodočnost ortopedskega oddelka oziroma centra na Ptuju je v veliki meri odvisna od močne, kvalitetne splošne regijske bolnišnice, tega se je potrebno še kako zavedati. Dejavnost, ki se je na Ptuj dobro prijela, bi lahko kaj hitro ogrozila kakšna nespametna poteza zdravstvene politike in tudi splošne politike, ki se rada gre potez na pamet in čez
noč.
Ptuj je izjemen po izbiri protez
Ker so tudi v ptujski bolnišnici pričeli vgrajevati francoske proteze (vgrajevati so jih pričeli pred enim letom), se je proizvajalec odločil, da francoskega zdravnika v sodelovanju z ortopedom Slavkom Krambergerjem pripelje tudi na Ptuj. Dr. Delannoy je med obiskom na Ptuju operiral tri paciente, na predavanju pa je predstavil svoje izkušnje pri uporabi teh protez; vgrajuje jih namreč že petnajst let. Kot je povedal kirurg Darko Jazbec, ga je bilo zanimivo opazovati med delom, ker uporablja drugačen operativni pristop, ki sicer ni neznan, a se ga v Sloveniji manj uporablja.
Razvoj protetike poteka z novimi materiali in z novo
filozofijo, na kakšen način se najbolje sprime s kostjo, da bo čim kasneje prišlo do razmajanja proteze. „Francoska" proteza je širša na začetnem delu, ima večjo površino za oprijem kosti v začetnem delu stegnenice, zato je ta proteza leva in desna, posebej oblikovana za levi in posebej za desni kolk. To je tudi edina proteza, ki se loči na levo in desno, pri vseh ostalih tega ločevanja ni. V kirurgiji je vedno tako, da je najboljši rezultat vedno takrat, ko izbereš pravo metodo za pravega pacienta. Pri tej protezi je pomembna starost: od tega je namreč odvisna struktura kosti, ki je zelo pomembna, da se proteza lahko dobro usidra. V pozni starosti oziroma pri slabih kosteh ta proteza ne pride v poštev, v teh primerih je bolje uporabiti način učvrstitve s kostnim cementom. »Redko kje ima-
jo možnost, kakršno imamo v ptujski bolnišnici, da lahko izbiramo med francoskimi, švicarskimi in ameriškimi protezami. Uporabljamo najboljše proteze, najboljše možne sklope, ki jih je mogoče dobiti na trgu,« je zadovoljen Darko Jazbec.
„Na začetku je bilo polno vprašanj in dilem, kako bo to šlo, ali je to tehnično mogoče, ali imamo dovolj velike in strokovne ekipe. Sedaj, po 500. ortopedski operaciji, je že mogoče reči, da smo projekt ortopedije kar dobro razvili, da so rezultati dobri. Kaj bo glede ortopedije na Ptuju prinesla prihodnost, pa je odvisno od zdravstvene politike. Rezultati, ki jih dosegamo, so popolnoma primerljivi s svetovno statistiko, pa tudi z drugimi ortopedskimi specializirani bolnišnicami, zato obstajajo vsi pogoji, da bi se ortopedske operacije v ptujski bolnišnici lahko nadaljevale, vključno z ureditvijo ortopedskega centra. Med 500 dosedanjimi operacijami nismo imeli nobene večje kirurške komplikacije, ni bilo infek-tov proteze. Rezultati so tako dobri verjetno zato, ker smo vsi dali od sebe vse, kar smo lahko, samo da se ne bi kaj zapletlo. Vsi člani ekipe smo pred vsako operacijo za vsakega pacienta vedeli vse izvide na pamet, pristopili smo zelo individualno, brez rutine in skrajno pozorno," je v soboto po jubilejni operaciji povedal Darko Jazbec. Zelo malo stvari je v Sloveniji tako blizu svetovnega vrha, kot je ravno protetika.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kirurg Darko Jazbec
Pa brez zamere
Simboli stanja
Pomembnost zmožnosti in pripravljenosti zaznave - 2. del
V prejšnjem zapisu sem govoril o tem, kako je dandanes pomembno, da se ljudje zavedamo tega, kar se okoli nas dogaja, celotne situacije in stanja stvari, da bi znali pravilno in relativno neodvisno od tistih, ki nam prodajajo laži in nas zavajajo, oceniti situacijo ter nasploh prepoznati realen položaj - to, za kar v našem sedanjem gospodarsko-politič-nem stanju sveta (in države) pravzaprav gre, in kako stvari stojijo. To je izredno pomembno, saj gre za našo prihodnost. A kot smo rekli, je to zaradi poplave (dez) informacij, dogodkov in dostikrat tudi zavajanj/laži mogočnikov zelo težko. Pa še časa je zmeraj manj. Vendar smo tudi postavili, da kljub temu obstajajo določeni pokazatelji, ki nam ob pazljivem očesu in naostreni misli pokažejo resničen ustroj naše družbeno-politične realnosti; ki osvetlijo razmerja moči in njihov usoden preplet v današnjem svetu. Pa poglejmo primer.
Država Avstrija je naša severna soseda (to je sicer na videz trivialen podatek, a če pomislimo, da veliko dunajskih srednješolcev v raziskavi, opravljeni pred kakima dvema letoma, ni vedelo, kaj in kje je Slovenija, potem se morda lahko zgodi, da tudi tukaj obstaja kdo, ki mu ni povsem jasno, kdo ali kaj Avstrija pravzaprav je). Po ustavni ureditvi je Avstrija republika; glede tega ima torej enako ureditev kot Slovenija, ki je prav tako republika. Ima tudi zelo podobno ustavno ureditev, saj so v njeni ustavi zabeležena poglavitna določila/načela temeljnega državnega reda, kot so: načelo demokracije, načelo delitve oblasti, načelo pravne države, načelo republike, načelo zvezne države in načelo liberalne države. Na splošno bi torej lahko rekli, da je ustavna ureditev Avstrije vsaj v najbolj ključnih elementih, ki določajo razmerje moči in stanje v državi, zelo podobna ustavni ureditvi naše države, Republike Slovenije. Seveda ima Avstrija glede na Slovenijo bolj dolgo zgodovino izkušenj s tako ali drugačno obliko državnosti, pa tudi na drugih področjih kotira višje od svoje južne sosede. Tudi kar se tiče gospodarstva.
Pivovarna Gosser je ena največjih avstrijskih pivovarn in ena izmed najpomembnejših avstrijskih korpo-racij nasploh. Gre za resen in velik biznis, kar pomeni, da pivovarna pravzaprav ni več to - pivovarna -, ampak tovarna, korporacija piva, ki se glede uveljavljanja svojega vpliva in tržnih prijemov ne razlikuje kaj dosti od drugih korporacij aktivnih v branžah (kapitalističnega) gospodarstva. Seveda pivovarna, kar se tiče promocijskih akcij, igra na karto naravnosti, tradicionalne privrženosti pivcev eni znamki in tako dalje, a v končni fazi gre tukaj za veliko in dobro organizirano podjetje, ki deluje po načelih tržnega gospodarstva.
Kitzbuhel je majhno srednjeveško mestece na avstrijskem Tirolskem. Po svetuje najbolj poznano kot monde-no smučarsko središče, ki enkrat na leto gosti tudi tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju na sloviti in najbolj nevarni (in legendarni) progi Streif. Takrat se tja zgrne množica obiskovalcev in navijačev, da bi si ogledala te legendarne tekme. Letos smo bile te tekme na sporedu prejšnji vikend. Po televiziji smo torej prejšnji vikend tisti, ki si iz tega ali onega razloga pač ne moremo privoščiti ogled tekem v živo, tudi tokrat lahko spremljali dih jemajoče predstave, vrtoglave hitrosti in žal tudi hude padce tekmovalcev.
A bolj temeljitemu opazovalcu seje nudila še neka slika, ki ni toliko povezana s samim smučarskim športom - navijači avstrijskih smučarjev so bili namreč tudi tokrat opremljeni z ogromno avstrijskimi zastavami. A to niso bile navadne»uradne« zastave Republike Avstrije; bile so simbol trenutne situacije, gospodarsko-politične-ga stanja modernega kapitalističnega sveta. Zastave so namreč na eni strani imele avstrijsko državno zastavo, kot jo opredeljuje ustava Republike Avstrije, in ki torej predstavlja državnost in državo Avstrijo, na drugi strani pa so imele logotip gospodarske korporacije, pivovarne Gosser. Tako so te zastave nudile najbolj zgovorno sliko tega, kar se dogaja okoli nas: govoriti o ločenosti in neodvisnosti politike od korporacij je zgolj še mit. Dandanes ne moremo govoriti, da nam, kar se oblasti tiče, vladajo politiki, kar se pa trga tiče, pa korporacije. Priča smo namreč zlitju teh dveh območij v eno samo, v politično-korporacijskega Leviatana, kjer korporacijsko postaja politično in politično korporacijsko.
Seveda o tem nadvse zaskrbljujočem dejstvu ne govorijo zgolj zastave v Kitzbuhelu, ampak tudi vsakdanje dogajanje po svetu in seveda tudi v naši državi. To je dejstvo, pred katerim si ne gre zatiskati oči in ki ga je treba zmeraj imeti v glavi. Drugače bo še bolj bolelo.
Gregor Alič
Ptuj • Glasbena šola Karola Pahorja
Tekmovalci se predstavljajo
V preteklih dneh so se učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj predstavili na dveh javnih nastopih: v petek v hotelu Mitra in v soboto v hotelu Primus na Ptuju.
Moči so združili izjemno aktivni mentorji Boštjan Vavh (tolkala), Lija Frajnko-vič, Eva Purkeljc (flavta) in Marjan Pači (klavir), ki svoje učence pripravljajo za nastope na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Za klavirsko spremljajo sta poskrbela Marjan Pači in Tom Hajšek. Takšni nastopi pred občinstvom (le-tega večinoma sestavljajo sorodniki in prijatelji nastopajočih) so odlična priprava za tekmovanja, saj mladi glasbeniki z njimi nabirajo »kilometrino« in izgubljajo tremo pred javnim nastopanjem.
Omenjeni učitelji že po tradiciji zadnjih let prijavljajo največ učencev na razna tekmovanja po Sloveniji in tujini, kar za njih pomeni veliko število ur dodatnega dela in posebnega angažiranja. Na drugi strani tehtnice je zadovoljstvo ob napredku mladih nadebudnežev, ki s tem še hitreje poglabljajo trdne temelje za glasbeno ustvarjanje in delovne navade.
Del skupine, ki je v petek in soboto nastopila v hotelih Mitra in Primus
Na petkovem in sobotnem nastopu so se predstavili: Manca Gavez, Meta Hunjet, Jakob Štru-cl, Staš Planinšek, Urban Peklar (vsi tolkala), Anamarija Lajh,
Vita Volgemut, Dora Vidovič, Nika Levanič, Lana Mohorič (vse flavta), Matija Žitnik, Anej Podgorelec, Tamara Korpar in Anže Vedlin (vsi klavir).
Naslednji nastop bo omenjena skupina imela v sredo ob 18. uri na ptujskem gradu. Vstop je prost.
JM
Foto: J M
Ptuj • Dijaki Elektro in računalniške šole darovali kri
Dijaki - krvodajalci
V Enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj UKC Maribor - Centra za transfuzijsko medicino, ki ima sedež v ptujski bolnišnici, je 27. januarja pokalo od mladosti.
Foto: Črtomir Goznik
Klicu humanosti so se odzvali dijaki zaključnih letnikov vseh programov Elektro in računalniške šole Ptuj, ki so jih pred tem seznanili s pomenom in potekom krvodajalskih akcij oziroma nasploh o pomenu darovanja krvi za reševanje življenj. Prijavilo se je več kot 67 dijakov oziroma več kot polovica tistih, ki zaključujejo šolanje, nekateri pa so se jim potem pridružili še brez predhodne prijave. Odziv je presenetil tudi ravnatelja Elektro in računalniške šole Ptuj Rajta Fajta, ki je tudi sam krvodajalec; četrtkov odvzem je bil njegov 26 po vrsti. Lani se je v podobni akciji odzvala polovica manj dijakov.
Pred zaključkom šolskega leta oziroma šolanja bodo na tej ptujski šoli organizirali še eno krvodajalsko akcijo, povabili pa bodo tudi vse tiste, ki obiskujejo tretje letnike in so že dopolnili 18 let.
MG
Velenje • Sredstva za potrebe EPK še pričakujejo
M. Sobota ni dobila nič
Župan Murske Sobote Anton Štihec je v petek opozoril na neenako razdeljevanje sredstev partnerskim mestom v okviru projekta Evropska prestolnica kulture.
Poleg Murske Sobote naj ne bi sredstev za potrebe EPK prejelo tudi Velenje. Velenjski župan Bojan Kontič pravi, da je mesto dobilo nekaj sredstev, ki pa »niso izstopajoča«.
»Velenje je za EPK dobilo nekaj sredstev, o višini v tem trenutku težko govorim, so pa bila nizka v primerjavi s sredstvi, ki so jih prejele ostale občine,« je za STA pojasnil Kontič. V Velenju so za namene EPK prijavili projekt izgradnje prireditvenega prostora
ob jezeru in pričakujejo, da bodo zanj finančna sredstva še prejeli. »Kolikor vem, naj bi bilo to dogovorjeno, če bodo kakšna odstopanja, pa v tem trenutku ne znam povedati,« je dejal Kontič.
Po besedah velenjskega župana so v občini največ težav imeli v razgovorih glede programskih sredstev. Ta so vprašljiva, ker je bil, tako Kontič, predlagan sistem, po katerem naj bi mestne občine iz svojega proračuna na račun zavoda nakazale določeno višino sred-
stev in potem z dodatkom polovice teh sredstev - po formuli krat 1,5 - ta sredstva za programe tudi črpala. Se pravi, da bi se ta sredstva oplemenitila na računu EPK s tem, da bi svoje dodala država.
»Nad to rešitvijo nismo ravno navdušeni, ker mislimo, da bi bilo dovolj, če bi sredstva transparen-tno prikazovali znotraj občinskih proračunov za potrebe EPK in glede na to, koliko bi mi predlagali v občinskih proračunih, bi bili dodatno financirani še s strani
EPK oziroma države,« je povedal velenjski župan.
Zaenkrat v Velenju za potrebe EPK niso vložili še nobenih sredstev. Velenje bo v okviru EPK pokrivalo področje mladinske kulture, osrednj a prireditev bo Pikin festival, za katerega tudi potrebujejo nov prireditveni prostor. Kontič je dejal, da od EPK v Velenju pričakujejo »neko dodano vrednost na področju kulture«.
Pikin festival, ki je tudi velenjski paradni konj v kontekstu EPK, do sedaj na nobenem razpisu ministrstva za šolstvo ali ministrstva za kulturo ni bil uspešen pri pridobivanju sredstev. Festival so v Velenju organizirali z denarjem iz občinske blagajne in ob podpori sponzorjev. Kontič je sklenil: »Če je Pikin festival največji otroški festival v Sloveniji, pričakujemo, da bo tudi država dala kaj zraven.«
STA
Na knjižni polici
Zdenko Kodrič Agent iz Žužemberka
Novo mesto. GOGA, 2010 (Literarna zbirka GOGA)
Zdenko Kodrič, novinar in pisatelj, rojen na Ptuju 3. junija 1949, živi na ravnini Dravskega polja, v Cir-kovcah. Svoj ustvarjalni opus je pričel s pesniško zbirko Biti oven v hudih časih (1986), nadaljeval pa z radijskimi in gledališkimi igrami in romani. Za dramo Vlak čez jezero je prejel leta 2000 Grumovo nagrado, istega leta pa je bil roman Barva dežja nominiran za kresnika. Pri Kodriče-vem romanopisju je opazno, da je grajeno na dramskih prizorih, scenografiji, dialogih, kar doda romanu dodatno razgibanost, ki je vsebinsko nadgrajena z ironijo, cinizmom, groteskno sprevrženostjo. Še posebej se po tem odlikuje Agent iz Žužemberka. Osebe v romanu so med seboj ujete, prepletene in usodno vplivajo druga na drugo. Tudi Agent iz Žužemberka bi se lahko pojavil v ožjem izboru za kresnika.
Najprej je mislil samo nase, Igor Polanski, na svoj izgled, na strogo nadzorovano osebnost. V petindvajsetih letih je zbral precejšen zbir svojih izdaj in prevar. Izdajati je začel v gimnaziji, izdal je celo svojo mamo, da so jo vrgli iz službe. Sošolca Pleška so zaradi njegove prevare izključili iz gimnazije. Na praksi v elektrolizi je povzročil, da je izginil mlekarski, pomožni delavec, ki je prinašal mleko. Odraščal je trideset let in želel postati neke vrste alkimist. Zakon z Marto je obstajal samo enajst mesecev, toliko da mu je tipkala in uredila diplomsko nalogo. Janja ga osvaja, on se prepusti njenem dvorjenju, oboževanju. Polanski ne more brez drobnih laži, sprenevedanj, namigovanj, cinične živahnosti in lahkomiselnosti. Kot otrok je moral poslušati očetove pridige, za vsako nagrado trdo delati, poletne mesece v fabrikah. To naj bi bilo opravičilo za njegovo izdajalsko in prevarantsko početje. Pleško in Marta, njegova prva žena, skleneta, da se mu bosta maščevala. Pleško gradi svojo firmo na SMS-ih. Igor pa se odloči, da ne bo poslušen državni uradnik, temveč strog opazovalec, nadzornik, »observer« volitev v Novem mestu. Zanimajo ga volitve, ne politika. Ugotavlja, da se politične stranke med seboj sploh ne razlikujejo, ni levih in ne desnih. Zdaj ima končno priložnost, da pogleda v sezname in dokumente v mestu svojih prvih poljubov, zaroke. Zaradi poplav ne more v Novo mesto, zato gre v Straško mesto, kjer nastopa na volitvah njegov oče Martin Po-lanski. Evropa je zadušljiva zaradi grabežljivosti po tuji zemlji, parcelah, pravi nočni sopotnik logar na poti v Straško mesto. Straško mesto je mesto Igorjevega otroštva, Novo mesto, mesto prve ljubezni. Oče in mama sta bila učitelja, ločila sta se v Novem mestu. Z mamo sta šla v prestolnico, on študirat komunikologijo, ona umret v onkološkega. Odvetnica Romihova predlaga, da lahko spi pri Polanskem, če je morda observer. »Ne,« pravi Polanski, on je agent iz Žužemberka. Igra dvojno vlogo, podobo izgubljenega sina prižene do absurda. Oče in odvetnica Romihova odločita, da bo njihov volilni agent. Srečata se tudi Marta in Janja. Marta dvomi, da bi bila Janja noseča, saj sta bila oba z Igorjem neplodna. Goljufajo s škatlami na štrikih, ki jih vlačijo gor in dol. Kulibergova bo namestila svojo skrinjo in za pomagača bo agent. Franjo Kuliberg je zamenjal ravnateljevanje za izdelovanje strašil v garaži. To niso navadna strašila, to so strašila, na katerih vise plakati političnega kandidata Martina Polanskega. Izkaže se, da je Marta Kulibergova hči. Groteskni prizori se stopnjuje, v garažo vstopajo osebe skozi okno, ker so vrata nabita z negativno energijo. Tihotapijo se, spletkarji, politični skrivači z nemirno vestjo. Strašila bodo vabila ljudi na volitve. Volilne glasovnice tehtajo. Na vrhu se začne strma pot navzdol, vsa strašila so na položajih. Kaj se dogaja znotraj? Pro-tikandidatka se bo pojavila na plakatih in glasovnicah šele na volilni dan. Vse bo kamuflaža. Marta in Pleško sta nastavila elektronsko past. Vsi goljufajo in svet hoče biti ogoljufan.
Pojavi se, presenetljivo, tretji kandidat in on je zmagovalec volitev v Straškem mestu. Logar sporoči agentu: ...»politika je špas, ne napor, politika je kislo mleko, politika je užitek, to si zapomni!« Tragedija zmešnjav vodi do neizogibne katastrofe, do trka v polpriklopnik.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
V Piranu dramatična končnica Ptujčankam Stran 12
Rokomet
Z Brežicami in Pomurjem brez težav Strani 12
Tenis
Nina v Franciji med 16 najboljših
Strani 13 Namizni tenis
Fantom zmanjkala točka, dekleta že druga Stran 13
Mali nogomet
Tudi trinajstica srečna za Poetovio
Stran 14
Boks
BK Ring še povečal prednost pred tekmeci Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Na Ptuju tudi Jani Šturm in Antonijo Pranjič
Foto: Črtomir Goznik
Jani Sturm (rumeni dres) je iz Domžal prestopil na Ptuj.
Pričakovan poraz z Mariborom Maribor - Labod Drava 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Mezga 15., 2:0 Be-rič 39., 3:0 Velikonja 46., 4:0 Milec 87.
LABOD DRAVA: Vrečko, Marlon, Toplak, Perger, Perkovič, Spahič, Čeh, Dugolin, Bakovic, Kulčar, Kurež. Igrali so še: Bučar, Ljubec, Kajtazi, Zagoršek, Roškar, Zilic, Rakovec. Trener: Bojan Špehonja
Nogometaši Drave so odigrali naslednjo v nizu prijateljskih tekem. Tokratni tekmec je bil najeminentnejši v teh pripravah, saj so Ptujčani gostovali v Mariboru, pri ekipi, ki je praktično edini kandidat za naslov prvaka v 1. ligi. Srečanje je potekalo na igrišču z umetno travo. Za »dravaše« sta nastopili tudi zadnji okrepitvi, Čeh in Perkovič, kar bo dalo igri modrih predvsem na sredini igrišča novo dimenzijo. Tudi srečanje s favoriziranim Mariborom so Ptujčani odigrali pogumno, toda vijoličasti so pač v tem trenutku boljša ekipa, bolje pripravljena, kar so dokazali tudi na igrišču. Dva od štirih doseženih zadetkov sta padla iz prostih strelov, eden prav ob koncu srečanja, ko je za 4:0 zadel Martin Milec, ki je še nedavno tega nosili dres Aluminija iz Kidričevega. Nekaj lepih akcij so na tej tekmi prikazali tudi gostje, za njih je ime v prvem polčasu najlepšo priložnost Kurež. V drugem so
gostje poskušali predvsem s streli od daleč, pri tem je pred-njačil predvsem Dakovic.
Sicer pa je novinec v ptujski vrsti tudi napadalec Miha Ko-kol, ki je nazadnje igral za lendavsko Nafto. Poleg tega sta za Labod Dravo, če le v zadnjem trenutku ni prišlo do nepričakovanih zapletov, podpisala tudi izkušena Jani Šturm in Antonijo Pranjič. Prvi je v zadnjem obdobju nastopal za Domžale, ljubitelji nogometa pa ga najbolj pomnijo kot odličnega »golgeterja« Gorice. Pranjič je nazadnje igral za Aluminij iz Kidričevega, s katerimi se je sporazumno razšel, še prej pa je med drugim nosil dres CM Celja in Zagorja. V dresu ptujskih nogometašev trenira tudi Sead
Zilic, čigar status pa v tem trenutku še ni povsem jasen. Vratar Samo Simonič odhaja v Stojnce na dvojno registracijo, medtem ko je klub zapustil še en vratar, Franc Vodušek. Podobno pot sta ubrala tudi Anej Wagner in Leon Ku-kec. V spomladanskem delu pa na Ptuju ne bomo mogli spremljati Gorazda Gorin-ška, ki bo nogometno kariero nadaljeval na Cipru (nastopal bo v 2. ligi).
V tem tednu bodo ptujski nogometaši nadaljevali z intenzivnimi treningi, v soboto pa jih ob 15. uri čaka naslednje prijateljsko srečanje, ko se bodo na Ptuju, na igrišču z umetno travo, pomerili s tretje-ligašem Veržejem.
tp
Nogomet • NK Aluminij
Sambolec da, Jovanovič ne
Foto: Črtomir Goznik
Denis Topolovec (rdeči dres) za člansko moštvo Aluminija nastopa od leta 2002.
Aluminij - Odranci 3:0 (2:0)
STRELCI ZA ALUMINIJ: Purišič, Lugonjič in Pučko
ALUMINIJ: Murko, Rešek, Bajlec, Romih, Topolovec, Bingo, Režonja, Majer, Purišič, Kmetec, Lugonjič. Igrali so še: Zajc, Sambolec, Draškovič, Pučko, Krajnc. Trener: Bojan Flis.
Ob sobotah in sredah nogometaši Aluminija igrajo pripravljalne tekme; v soboto so gostili Odrance, sicer vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici 3. SNL - vzhod. Igrali so dobro in brez večjih težav ugnali goste iz Prekmurja. Njihova zmaga bi lahko bila še višja, če ne bi dvakrat zadeli okvirja vrat (prečnika) ter zgrešili številnih priložnosti. Tokrat je za Aluminij zaigral tudi Boris Sambolec, ki se je po dolgih letih vrnil v svoj matični klub in bo seveda velika okrepitev za klub iz Kidričevega. S predstavo svojih varovancev je bil zadovoljen tudi trener Bojan Flis.
Žal pa za Aluminij ne bo igral Rade Jovano-vič, s katerim so se dogovarjali, vendar se je ta igralec minuli ponedeljek dokončno odločil za prestop v Nafto iz Lendave. Očitno je v tem primeru prevladal vonj' prvoligaške scene, kamor Nafta še vedno spada ...
Atletika • Svetovno prvenstvo športnikov invalidov
Se srebro za Majcen Ljubičevo
Po bronu v metu diska si je paraolimpijka Tatjana Majcen Ljubič na svetovnem prvenstvu v atletiki za športnike invalide v Chris Chur-chu v Novi Zelandiji »primetala« še srebro v suvanju krogle. Članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je kroglo najdlje sunila 664 centimetrov, kar je za osem centimetrov dalje, kot je bil njen prejšnji osebni rekord. Tako je na svetovnem prvenstvu Majcen Ljubičeva dokazala, da je pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja v zadnjem obdobju odlično delala, saj je v vseh treh disciplinah izboljšala svoje osebne rekorde. Dve medalji bosta prav gotovo dobra vzpodbuda za našo atletinjo, ki ima v prihodnosti še bolj smele športne načrte in si za uspehe v Novi Zelandiji zasluži iskrene čestitke.
David Breznik
Denis Topolovec: »Dobili smo kvalitetne okrepitve«
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so po prvem delu prvenstva (odigranih 15 krogov) v 2. slovenski nogometni ligi na 4. mestu na prvenstveni razpredelnici s samo tremi točkami zaostanka za vodečim Interblockom iz Ljubljane. Slednji že v prvem krogu v spomladanskem delu prvenstva prihaja v Kidričevo. Eden izmed najstabilnejših in nepogrešljivih nogometašev Aluminija je kapetan Denis Topolovec, ki je nastopil na vseh petnajstih tekmah ter dosegel tri zadetke. O prvem delu prvenstva nam je dejal: »Uvrstitev je primerna našim igram, ki so nekoliko preveč nihale. Najpomembneje v tem trenutku je, da nimamo velikega zaostanka za vodečim moštvom. To obenem pomeni, da smo vendarle igrali dobro, saj je liga precej izenačena.«
V	začetku januarja so nogometaši Aluminija pričeli priprave na drugi del prvenstva. Slednje pa bodo letos zelo dolge, saj bodo drugoligaši nadaljevali prvenstvo 13. marca. »Vsi vemo, kaj pomenijo dobre priprave. Čeprav pri športnikih ponavadi niso najbolj priljubljene, so pomemben sestavni del športa in kot takšne jih je pač treba vzeti,« je nadaljeval kapetan Aluminija.
V	odmoru med jesenskim in spomladanskim delom je nekaj igralcev odšlo, na drugi strani jih je precej tudi prišlo. »Dobili smo kvalitetne zamenjave, kar je garancija za naše dobre igre v spomladanskem delu. Pomembna bo vsaka točka, pri tem pa bodo morali svojo vlogo odigrati tudi tisti, ki so se nam pridružili v zimskem prestopnem roku. Prav zaradi tega je pomembno, da se na prijateljskih tekmah dobro uigramo,« je o tem dejal Denis Topolovec, ki je pri Aluminiju doslej naredil celotno športno pot. O tem in kateri je bil za njega najlepši nogometni dan, je povedal: »Pri Aluminiju sem res že dolgo časa; prišel sem leta 1992 in šel skozi vse selekcije, za člansko moštvo pa sem prvič zaigral leta 2002. Najbolj mi je ostala v spominu tekma med Aluminijem in slovensko reprezentanco pred polnimi tribunami. Takrat so za reprezentanco igrali še Zahovič, Pavlin, Karič, Čeh . Nepozabno.«
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Dramatična končnica Ptujčankam
Piran - Mercator Tenzor Ptuj 27:28 (15:13)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Neubauer, Mateša 5, Močnik, Ciora 4, Sivka 5, Korotaj 2, Strmšek 8, Bolcar 4, Kovačič, Majcen, Žunec, Žiher. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujčanke, ki so srečanje s Pi-rančankami odigrale brez Pra-potnikove, a s povratnico Strm-škovo, so pričele silovito in po-vedle z 1:4. Odlično so v uvodu igrale predvsem v obrambi (32-1), svoje pa je v vratih dodala še mlada Maruša Križanec, ki je do 20. minute zbrala kar osem obramb. Igralke iz Obale so nato poskusile s tesnim pokrivanjem Mateševe, kar se jim je obrestovalo. Domačinke so se jim rezultatsko približale, kmalu povedle in prednost zadržale do konca prvega polčasa. Pri domačinkah je že v 22. minuti
zaradi treh izključitev pordeče-la odlična Čajkova, kar je dajalo gostjam večje možnosti.
Tudi v drugi polčas so domačinke krenile odlično, ves čas vodile za 3 ali 4 zadetke, bilo
1. A SRL (ž)
REZULTATI 15. KROGA: Piran -Mercator Tenzor Ptuj 27:28 (15:13), Zagorje GEN I - Casino Izola 33:24 (17:10), Krka - Žalec 32:25 (16:10), Mlinotest Ajdovščina - Celje Celjske mesnine 20:29 (9:16). Srečanje Krim Mercator - Olimpija je bilo sinoči (ponedeljek).
1.	KRIM MERCATOR 15 15 0 0 30
2.	ZAGORJE GEN - I 14 11 2 1 24
3.	MER. TENZOR PTUJ 15 8 0 7 16
4.	KRKA	12 7 1 4 15
5.	OLIMPIJA 13 7 1 5 15
6.	CELJE C. MESNINE 13 7 0 6 14
7.	VEPLAS VELENJE 13 5 0 8 10
8.	CASINO IZOLA 15 5 0 10 10
9.	PIRAN	14 4 0 10 8
10.	M. AJDOVŠČINA 13 3 0 10 6
11.	ŽALEC	13 1 0 1 2
pa je tudi že +5 (21:16). Ptujčanke so nato veliko energije vložile v lovljenje rezultata, kar pa se jim je na koncu bogato obrestovalo. Še štiri minute pred koncem je na semaforju pisalo 26:22 za Piran in tekma se je zdela odločena. Nato so na sceno pri ekipi Mercatorja Tenzorja stopile najprej Neu-bauerjeva, ki je ubranila nekaj nevarnih poskusov Pirana, nato pa predvsem Strmškova, ki je po prestani kazni pokazala vrhunsko predstavo, ki je gostjam prinesla dve točki ter tudi Sivka. Rezultat je bil v sami končnici tekme porav-
nan, nato pa so 40 sekund pred koncem Ptujčanke iz sedem-metrovke povedle in vodstva, kljub poskusom domačink (tudi odlične vratarke Zecove z metom preko celega igrišča) niso več spustile iz rok. Tako so osvojile dve zlata vredni točki, s katerima še vedno ostajajo v igri za uvrstitev med najboljše štiri.
Rokometašice iz Ptuja sedaj čaka prost vikend, saj so tekmo s Krimom odigrale že vnaprej, nato pa se bodo drugi vikend v februarju pomerile z ekipo Krke v gosteh.
tp
Bolcarjeva v mladinski reprezentanci
Iz tabora Mercatorja Tenzorja prihaja še ena razveseljiva novica, v ponedeljek se je namreč mladinski reprezentanci Slovenije priključila njihova članica, odlična Katja Bolcar. Le-ta je tako po kadetski dobila vpoklic tudi v mladinsko izbrano vrsto. Slovenski ženski rokometni podmladek namreč čakajo kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu.
Rokomet • 2. SRL - vzhod (m)
Z Brežicami in Pomurjem brez težav
Drava Ptuj - Brežice 36:27 (20:10)
DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 2, Horvat 2, Verdenik 2, Bračič 3, Bez-jak 4, Požar 2, Fridrih 9, Sabo 1, Pukšič 5, Šamperl 2, Dogša, Zolar
1,	Ferk 1, Benčič 2, Bedenik. Trener: Ladislav Sabo
Ptujčani so srečanje s Po-savci pričeli odlično in že v 4. minuti povedli s 5:1, kar je bil alarm za gostujočo klop, ki je zahtevala minuto odmora. Kljub temu so mladi ptujski rokometaši še naprej blesteli, z domiselnimi akcijami v napadu in granitno obrambo so v 11. minuti povedli z visokih 11:3. Gostje so bili v teh trenutkih povsem nebogljeni, s tribun ptujske športne dvorane Ljudski vrt pa se je v teh trenutkih razlegal glasen aplavz kakih 150 gledalcev. Tudi v nadaljevanju prvega polčasu mladi dravaši niso popuščali, in to kljub temu da je novi strateg Ladislav Sabo veliko rotiral in da so že sredi prvega dela igre na klop odšli najizkuše-nejši: Dogša, Bezjak in Bračič (slednji zaradi dveh hitrih izključitev). Domačini so si v 27. minuti priigrali najvišjo prednost na tekmi, 19:8.
Tudi drugi del igre je pri Ptujčanih začela mlada zasedba, ki je držala visoko prednost. Domači strateg je še naprej pogosto menjaval igralce in s tem obdržal visok ritem, ki mu Brežičani niso mogli slediti. Gostje so z nekaj lahkimi zadetki, predvsem Tomšeta (skupaj 13 zadetkov), nekoliko znižali izid, ki je v 39. minuti
2.	SRL (m) - vzhod
REZULTATI 12. KROGA: Drava Ptuj - Brežice 36:27, Pomurje - Mo-škanjci Gorišnica 17:26, Dobova -Dol TKI Hrastnik 29:29, Radeče MIK Celje - Arcont Radgona 30:30.
1.	DOL TKI HRASTNIK 12	10	1 1	21
2.	DOBOVA 12	10	1 1	21
3.	MOŠKANJCI-GOR. 12	7	2	3	16
4.	ARCONT RADGONA 12	4	4	4	12
5.	RADEČE MIK CELJE 12	4	2	6	10
6.	DRAVA PTUJ 12	4	1 7	9
7.	BREŽICE 12	2	0 10	4
8.	POMURJE 12	1	1 10	3
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so še drugič v sezoni ugnali Brežičane.
Miha Sabo, igralec Drave:
»Sicer smo v zadnjem obdobju vadili predvsem igro v obrambi, toda tokrat je slavil predvsem napad. Mislili smo sicer, da bo šlo lažje, Brežice so nas nekoliko presenetile, toda na koncu smo zasluženo slavili. V ekipi se vsekakor čuti nek nov veter, čeprav bistvenih sprememb glede na prej ni. Sedaj nas čaka Radgona, s katero se dobro poznamo. Zadnje tekme z njimi so bile izenačene, vsekakor pa bomo tudi v Radgoni igrali na dve točki.«
znašal +7. Na parket sta se pri domačih vrnila Bezjak in Bra-čič in kmalu je ponovno stekla igra v napadu, obramba je postala neprebojna in malo pred koncem srečanja je razlika ponovno znašala +11 za Dravo. Zbranost domačinov je v sami končnici nekoliko popustila, saj je bila tekma odločena že veliko pred koncem, zato domačini prav ob koncu niso več igrali na vso moč. Zmaga s 36:27 je lepa spodbuda za naprej, v zadnjih dveh krogih pa Dravo čakata ekipi Radgone v gosteh in Radeč na domačem parketu.
Tadej Podvršek
Pomurje - Moškanjci-Gorišnica 17:26 (9:12)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratu-ša, Petek 7, Zorli, Ivanuša, Valenko 4, Arnuš 6, Bala, Lozinšek 1, Golob 2, Cvetko, Lukaček, Dimec 3, Kora-žija 1, Prejac 1, Firbas 1. Trener: Se-bastjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so v petek po pričakovanjih slavili na gostovanju pri zadnjeu-vrščeni ekipi v 2. SRL - vzhod. Toda pričeli niso v želenem slogu, saj so domačini povedli 4:0 in nakazali, da se bodo borili do konca. Po tem mrku, ko jih
praktično ni bilo na igrišču, so le uvideli, da morajo prestaviti v višjo prestavo. Najprej so izenačili na 5:5, ob koncu prvega in na začetku drugega polčasa pa so domačine dokončno premagali z delnim izidom 1:11, s katerim so prišli do trdnega vodstva. Rokometaši Pomurja niso mogli spremljati dobre in učinkovite igre gostov, ki so povsem zasluženo osvojili novi par točk. V naslednjem krogu bodo rokometaši Moškanjcev-Gorišnice gostovali pri vodeči ekipi Dol TKI Hrastnik.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Oblak, trener Moškanjcev-Gorišnice
Rokomet
Neuspešna generalka Jeruzalema proti Čakovcu
V	Čakovcu so rokometaši Jeruzalema odigrali tekmo proti hrvaškemu 1. A-ligašu Medži-murju, ki je služila kot generalka pred nadaljevanjem sezone. Žal generala ni bila uspešna, saj so Ormožani odigrali tekmo pod svojim nivojem in doživeli poraz z 28:26 (14:13) za Medži-murje. Za Jeruzalem so zadeli: Sok 5, R. Žuran 4, B. Čudič 4, Korpar 3, Krabonja 3, Šišmano-vič 3, Bogadi 2, Kljajic 2. Oba poraza v pripravljalnem delu je Ormožanom zadala prav četrtouvrščena ekipa hrvaške Premier lige. V soboto je zaradi težav z elektriko odpadla dogovorjena tekma v Celju. Generalko pred nadaljevanjem so izgubili tudi naslednji tekmeci Ormožanov, rokometaši Gorenja, ki so izgubili v Trebnjem s kar 36:29 (18:16). To je bil edini poraz Velenjčanov v pripravljalnem delu, ki dokazuje, da tudi Gorenje ni nepremagljivo. Je pa res, da so Velenjčani nastopili v okrnjeni zasedbi.
V	sredo, 2. 2., ob 19. uri bodo
Kegljanje
na svoj račun prišli ljubitelji rokometa na Ormoškem, saj bodo v nadaljevanju sezone prvi gosti Jeruzalema rokome-taši Gorenja. Ti so suvereno na vrhu razpredelnice s popolnim izkupičkom točk. 15 zaporednih zmag za 30 točk in lepo prednost 5 točk pred drugou-vrščenim koprskim Cimosom. Gre pa za zaostalo tekmo 10. kroga. Pričakovanja v taboru Jeruzalema: »Z borbeno igro in všečno predstavo želimo zadovoljiti našo publiko. Gorenje je favorit, a tudi mi imamo svojo računico in se nimamo namena predati,« je pred gostovanjem vodilnega moštva lige povedal kapetan in vratar Gregor Čudič. Poseben magnet za ormoško publiko bo tudi nastop Marka Bezjaka, žal v dresu Gorenja. Glede na predstave Bez-jaka in ponudbe iz tujine bi to lahko bil njegov zadnji nastop v dresu Gorenja na Hardeku. Razen če se Ormožanom uspe prebiti v Ligo za prvaka.
UK
Dekleta izenačena na vrhu
Sobotni, sicer dvanajsti krog, je bil za ptujske kegljavke in kegljače polovično uspešen. Do pomembne zmage so prišla dekleta, ki so slavila na gostovanju pri Komcelu. Novi dve točki pa sta pomenila ob porazu Ceršaka skok na drugo mesto, z enakim številom točk kot vodeča ekipa Rudarja.
Neuspešni na gostovanju pa so bili ptujski kegljači, ki so bili po posamičnih igrah izenačeni s svojimi gostitelji, ki pa so bili boljši v skupnem seštevku podrtih kegljev. Janez Podgoršek, Boris Premzl in Dani Kozoderc so bili tisti, ki so osvojili točke za goste. Delno tolažbo lahko Ptujčani najdejo v dejstvu, da so dosegli drugi rezultat tega kroga. A točk vendarle ni ...
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 1. KROGA: Komcel -Drava 2:6, Ceršak - Gašper Korotan
2:6, Rudar - Nafta 7:1,	Litija -Šoštanj II. 8:0.
1.	RUDAR 11 8	0 3 16
2.	DRAVA DETA CENTER11 8	0 3 16
3.	CERŠAK 11 7	0 4 14
4.	LITIJA 10 6	1 3 12
5.	GAŠPER KOTOTAN 10 6	0 5 12
6.	LANTEKS III 10 5	1 4 10
7.	NAFTA 11	4	1 6 9
8.	KOMCEL 11 2	1 8 5
9.	ŠOŠTANJ II 10 0	0 10 0
KOMCEL - DRAVA DETA CENTER 2:6 (2837 - 2981)
DRAVA DETA CENTER: Fridl 518, Krušič 532, Plajnšek 481, Planinc 487, Bombek 482, Kolar 481.
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 12. KROGA: Litija
-	Drava Deta Center 5:3, Prepolje
-	Gašper Korotan 5,5:2,5, Žalec Petrol - Nafta 4:4, Rile servis - Lokomotiva- 5:3, Piramida - Radenska 4:4.
1.	NAFTA	12 7 2 3 16
2.	PREPOLJE 12 8 0 4 16
3.	LITIJA	12 7 1 4 15
4.	GAŠPER KOROTAN 12 7 0 5 14
5.	LOKOMOTIVA 12 6 0 6 12
6.	ŽALEC PETROL 12 5 1 6 11
7.	RADENSKA 12 5 1 6 11
8.	DRAVA DETA CENTER12 5 0 7 10
9.	RILE SERVIS 12 4 0 8 8
10.	PIRAMIDA 12 3 1 8 7
LITIJA - DRAVA DETA CENTER 5:3 (3352 - 3276)
DRAVA DETA CENTER: Podgoršek 579, Sušanj-Arnuš 520, Premzl 560, Čuš-Žnidarič 504, Kozoderc 568, Čeh 545.
Danilo Klajnšek
Tenis • 2. Zimska liga
Rezultati 6. kroga: PSS Ptuj - TK Skorba 3:0 (Vamberger - Zebec 9:6, Čeh - Hazimali 9:7, Čeh/Vamberger - Hazimali/Zebec 9:8); TK Štraf - TK Skorba Gad 2:1 (Korošec - Šuntner 9:8, Cajnkar - Šlam-berger 9:6, Cajnkar/Fras - Ogrinc/Drobnič 7:8); Civis Ptuj - Veterani 0:3 (Kiseljak - Šebela 1:9, Lebar - Pušnik 1:9, Kiseljak/Lebar - Pu-šnik/Tumpej 0:9).
Veterani so visoko premagali ekipo Civis in obdržali vodstvo na lestvici. Ekipa PSS je visoko ugnala TK Skorba, vendar so bile posamezne igre izjemno razburljive in dobljene z majhno razliko, kar daje prvenstvu poseben čar negotovosti. TK Štraf je še enkrat premagal TK Skorba gad, tudi ta dvoboj pa so zaznamovale izenačene igre.
1.	VETERANI
2.	PSS PTUJ
3.	TK ŠTRAF
4.	TK SKORBA
5.	TK SKORBA GAD
6.	CIVIS PTUJ
igre 14 13 11 8 8 0
gemi 144 141 131 123 123 25
1. liga: pari 7. kroga: 5. 2., ob 8.30: Hiša Kager - TK Sumari, Horti-kultura - TC Goja; ob 11.45: Trgovine Jager - TK Gorišnica.
JM
Košarka m 3. SKL vzhod (m)
Ob polčasu 37 točk razlike
Koroška - Terme Ptuj 70:96
13:25, 13:38, 21:14, 23:19
Ptujski košarkarji so v soboto gostovali na Prevaljah, kjer so se merili z domačo ekipo Koroške. Le-to so Ptujčani ugnali že v prvi tekmi na Ptuju, dosežek pa so ponovili tudi tokrat. Oslabljeni gostje (precej košarkarjev je poškodovanih -Holc, Pleskonjič, Dobrin ...) so si odločilno prednost priigrali v 1. polčasu, ki so ga dobili z neverjetno razliko 37 točk! Po besedah trenerja Radovica so prav vsi igralci dosledno izpolnjevali naloge, kar je privedlo do visoke razlike. V napadu so bili strelsko uspešni prav vsi igralci, ki so stopili na parket. V drugem polčasu so dobili pri-
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 12. KROGA: Koroška - Terme Ptuj 70:96 (13:25, 13:38, 21:14, 23:19), Ruše - Ivančna Gorica 7078 (13:21, 27:19, 15:11, 15:27), Primafoto SG - NONA Lenart 67:68 (14:17, 15:16, 17:17, 21:18). Srečanje Komenda Hram Gorjan - ŠRK Koši bo odigrano 13. 2., prosta je bila ekipa Posavje Podbočje.
1.	NONA LENART	10 10	0	20
2.	IVANČNA GORICA	11 8	3	19
3.	ŠRK KOŠI	10 9	1	19
4.	KOMENDA HRAM GORJAN 9	7	2	16
5.	TERME PTUJ	11 5	6	16
6.	PRIMAFOTO SG	11 4	7	15
7.	RUŠE	11 2	9	13
8.	POSAVJE PODBOČJE	10 2	8	12
9.	KOROŠKA	11 0	11	11
ložnost za igro nekateri mlajši, razlika pa je kljub vsemu ostala višja od 25 točk.
JM
Odbojka m 3. DOL (ž)
»Padla« vodilna ekipa
ŽOK AC Prstec Ptuj - Nova KBM Branik Maribor 2 3:1
-16, 19, 23, 17
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Vidovič, Kramberger, Kokol, Intihar, Vindiš, Kosi, Andjelkovič, Krajnc, Mahorič, Horvat, Leskovar. Trenerka: Jasna Zajšek.
Z najboljšo predstavo v tekmovalni sezoni 2010/2011 je Ženski odbojkarski klub AC Prstec Ptuj s 3:1 v nizih premagal vodilno ekipo lige - Novo KBM Branik 2 iz Maribora. Na prvi tekmi omenjenih tekmic so Mariborčanke doma z lahkoto zmagale z najvišjim možnim rezultatom 3:0, na Ptuju pa so osvojile le začetni niz. V tem so domačinke nekoliko neodločno začele in so zelo nihale v svoji igri, tako da so gostje v serijah na prelahek način osvajale točke. Drugi del igre je bil izenačen do rezultata 10:10, ko so gostje osvojile kar pet zaporednih točk. Takrat se je zdelo, da se bo tekma že uvodoma prevesila v njihovo stran. A Ptujčanke so se zbrale in s fanatično borbenostjo v polju, dobrimi zaključki in bloki izenačile na 16 točki. Ob zaključku drugega niza so domačinke pokazale zares odlično igro in z vztrajnostjo dobile ta del 25:19. Za preobrat so s svojo nepopu-stljivostjo poskrbele vse igralke, ki so tudi dobro servirale, medtem ko sta odgovornost v zaključku prevzeli izkušeni
3. DOL VZHOD (ž)				
REZULTATI 12. KROGA: AC Prstec				
Ptuj - Nova KBM Branik		II.	3:1,	ZM
Ljutomer - Formis	I. 1:3	Turbina -		
Galeja 1:3.				
1. NOVA KBM BRANIK II	1G	9	1	27
2. AC PRSTEC PTUJ	1G	9	1	27
3. GALEJA	1G	7	3	2G
4. TURBINA	11	e	5	1e
5. FORMIS II	11	3	8	9
6. ZM LJUTOMER	1G	1	9	e
7. MARIBOR	1G	1	9	3
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke so v petek ugnale vodilno ekipo Nova KBM Branik 2.
Vidovičeva in Horvatova, ki sta dosegli tudi zadnjih nekaj točk. Tretji set je bil najbolj izenačen in napet, v športu pa poleg znanja pomemben element pomeni tudi sreča. Potem ko sta obe ekipi v serijah dobivali po nekaj točk, so se Mariborčanke na koncu odlepile na 23:20. Nekaj dobrih servisov oziroma slabih sprejemov gostij je set obrnilo na ptujsko stran, ki so s petimi zaporednimi točkami prišle z delčkom sreče do vodstva 2:1. To jim je dalo dodatno energijo in v tem naletu so odčitale lekcijo mladim gostjam ter takoj visoko povedle 9:2. Prednost so ves čas niza nadzorovale, v srednjem delu je bila s svojimi učinkovitimi zaključki neustavljiva predvsem Simona Krajnc. Niz se je končal z rezultatom 25:17. Po dobri uri in pol igre so se domačinke zasluženo veselile težko priigrane zmage.
V klubu so bili z zmago zelo zadovoljni, saj je ekipa igrala zelo lepo, zavzeto in borbeno ter je na najtežji tekmi pokazala svoj pravi karakter. Oceno tekme je podala tudi trenerka Jasna Zajšek: »Videli smo zares odlično tekmo, v kateri so moje igralke na igrišču pokazale, da znajo igrati dobro odbojko. Sicer pa je tekma imela kar nekaj nihanj, saj je moja ekipa igrala 'v valovih'. Po prvem nizu, ki smo ga izgubile, so moje igralke pokazale najboljšo igro, odkar opravljam vlogo trenerke.«
Ptujčanke so se sedaj na prvenstveni lestvici točkovno izenačile z drugo ekipo Nove KBM Branik, v rednem delu prvenstva pa jih čakata še dve tekmi (proti Galeji in Turbini), temu pa sledi končnica tekmovanja za napredovanje v višjo ligo.
David Breznik
Tenis • Nina Potočnik, TK Terme Ptuj
Nina v Franciji med 16 najboljših
Mlada ptujska teniška igralka Nina Potočnik se je skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem pretekli teden v Franciji udeležila največjega evropskega turnirja za igralke do 14. leta starosti - Les Petits as. Turnir v Tar-besu na jugu Francije v bližini Toulousa vsako leto privabi vse najboljše, kar premore Evropa (organizatorji povabijo tudi nekaj najboljših igralk iz ZDA in Kanade) v tej starostni kategoriji, zato je to obenem zbirališče menedžerjev in različnih zastopnikov. Turnir se igra v treh dvoranah, v vsaki pa so tri igrišča. 180 prostovoljcev, ki pomaga organizatorjem, pa poskrbi za vsako najmanjšo podrobnost. Med drugim vsak dvoboj snemajo s tremi kamerami, kar je lahko izjemen pripomoček pri analizah.
Odlično so zasedene že kvalifikacije, v katerih se meri 64 igralk, le osem najboljših
Les Petits AS, rezultati, posameznice:
1.	krog: Nina Potočnik -Darta-Elizabete Emulina (Latvi-ja) 6:4, 6:2;
2.	krog: Potočnik - Helen Ploskina (Ukrajina, 4) 6:3, 6:1;
3.	krog: Potočnik - Vendu-la Zovincova (Češka, 13) 4:6, 3:6.
Zmagovalka turnirja je postala 3. nosilka, Latvijka Jelena Ostapenko.
Dvojice:
1. krog: Potočnik/Pislak -Bezmenova/Gerlach (Nemčija) 6:0, 0:6, 5:10.
pred skoraj 1500 gledalci. Nina je bila do rezultata 4:4 v 1. nizu povsem enakovredna tekmici, nato pa so sledile krizne minute, v katerih si je Čehinja priigrala neulovljivo prednost: 4:6, 0:4. Nina je nato do konca srečanja lovila to prednost, a ji je za popoln priključek zmanjkalo nekaj sreče. Kljub temu so jo izjemno objektivni gledalci iz centralnega igrišča pospremili z glasnim aplavzom.
Jože Mohorič
Nina Potočnik je v Franciji s svojo igro požela številne simpatije občinstva.
pa se prebije na glavni turnir. Na tem prav tako nastopa 64 igralk, Nini pa je le nekaj mest na evropski lestvici zmanjkalo, da bi bila med nosilkami (trenutno zaseda 18. mesto). Zaradi tega je bila v veliki nevarnosti, da se že v začetnem delu turnirja pomeri s kakšno izmed najvišje rangiranih tekmic. V 1. krogu se je merila z Latvijko Darto Elizabeto Emuli-no in jo z dobro igro ugnala z
rezultatom 6:4, 6:2. Že v 2. krogu pa je naletela na izjemno visoko oviro: 4. nosilko, Ukrajin-ko Heleno Ploskino. A talentirane Ptujčanke to ni zmedlo in je prikazala eno najboljših iger, odkar nastopa v tej konkurenci. Rezultat ni izostal, zmagala je z rezultatom 6:3, 6:1! V 3. krogu je bila njena tekmica 13. nosilka, Čehinja Zovincova, s katero sta se v dvoboju dneva merili na osrednjem igrišču,
Zoran Krajnc: »Ze na samem uvodu je Nino čakala težka tekmica, Emulina namreč prihaja iz športne družine, je hči predsednika latvijske teniške zveze. Je izredno gibljiva, prava športnica, a je bila Nina dovolj natančna, da jo je ustavila. V 2. krogu je Nina pokazala to, kar si želim od nje: s pravim pristopom in dovolj agresivno igro je povsem razorožila tekmico, ki se ji ni mogla resneje upirati. V 3. krogu je igrala s Čehinjo Zovincovo, ki je skoraj 180 cm visoka igralka, z najmočnejšim servisom na turnirju. Nina je prvič igrala v centralni dvorani, v kateri vsako leto menjajo podlago (!), zato imajo žogice nekoliko nižji in hitrejši odboj kot v ostalih dveh. Zaradi tega Nina nikakor ni ujela pravega ritma, čeprav se je trudila po najboljših močeh.
S prikazanim na celotnem turnirju sem zelo zadovoljen, saj je bil znova viden napredek v Ninini igri. Brez težav parira vsem najboljšim igralkam sveta, kar je dobra osnova za to, da njen nadaljnji razvoj gradimo korak za korakom.«
Namizni tenis m 1. SNTL (m, ž)
Fantom zmanjkala točka, dekleta že druga
Dvanajsti krog v obeh prvih ligah, kjer nastopajo fantje in dekleta NTK Ptuj, je bil kar precej razburljiv in zanimiv. Ptujčani so doma gostili ekipo Sobote ter iskali svoje priložnosti za prvo zmago v nadaljevanju državnega prvenstva. Gostje so povedli po zmagi Kocuvana nad Urbanom Ovčarjem. Izkušeni Bojan Pavič je z gladko zmago nad Horvatom rezultat v dvoboju izenačil. Sledila je prava drama v tretjem paru, kjer je Danilo Piljak tesno izgubil proti Roudiju (2:3), Bo-
Pro tour: Gregor obtičal v kvalifikacijah
V angleškem Sheffildu je potekal letošnji drugi Pro tour turnir v namiznem tenisu. Na njem je nastopil Gregor Zafo-štnik, ki pa se mu ni uspelo prebiti skozi kvalifikacije. Najprej je izgubil 1:4 proti domačinu Cristopherju Doranu, nato pa je bil od njega boljši še Taj-vanec Seo Hyun Dek (0:4).
Ptujčan v dresu Finee Maribor bo v torek, 1. februarja, branil barve slovenske reprezentance v evropski ligi; naši reprezentanti bodo nastopili v Švici. Ob Gregorju je selektor slovenske moške reprezentance Bojan Rak vpoklical še Jana Zibrata in Matica Slodeja.
jan Pavič pa ponovno izenačil skupni rezultat na 2:2. Po porazu Urbana Ovčarja sta zmagala Bojan Pavič in Danilo Piljak, kar je v skupnem rezultatu pomenilo vodstvo NTK Ptuj 4:3 - do zmage jih je ločila samo ena zmaga. Najprej so Soboča-ni izenačili rezultat na 4:4 in o končnem zmagovalcu je odločala deveta partija tega dvoboja med Urbanom Ovčarjem in Horvatom. Slednji je zmagal in točk so se veselili gostje iz Murske Sobote.
Vzdušje pri dekletih pa je bilo po tekmi v Ljubljani prav nasprotno, saj so Ptujčanke z dvema novima točkama sedaj na drugem mestu prvenstvene razpredelnice. Pred dvobojem ravno ni šlo po željah
gostij: reprezentantka Vesna Rojko ni mogla nastopiti, saj je bila poškodba desnega zapestja preveč boleča. Vesna to poškodbo »vleče« že dalj časa, sedaj pa tako enostavno ni šlo več naprej. Ni pa nesreča »udarila« samo Ptujčank, saj je v ekipi Ljubljane zbolela re-prezentantka Natalija Lužar. Namesto Vesne je nastopila mlada kadetinja Anja Bezjak, ki se je trudila po svojih močeh; proti izkušeni Malokujevi je celo osvojila niz. Sta pa zato izjemno uspešno točke osvajali Ivana Zera in Vesna Terbuc. Prva je premagala vse tri tekmice, druga je slavila dvakrat. Tako so igralke NTK Ptuj ob porazu Arrigonija iz Izole proti vodečemu Fužinarju Interdis-
kontu sedaj na drugem mestu prvenstvene razpredelnice.
1. SNTL (m)
REZULTATI 12. KROGA: Ptuj - Sobota 4:5, Finea Maribor - Tempo Velenje 5:2, Kema Puconci - Krka 5:1.
1.	FINEA MARIBOR 12 12 0 24
2.	KEMA PUCONCI 12 11 1 22
3.	KRKA	12 9 3 18
4.	TEMPO VELENJE 12 6 6 12
5.	SOBOTA	12 6 6 12
6.	PTUJ	12 4 8 8
PTUJ - SOBOTA 4:5
Ovčar - Kocuvan 1:3, Pavič -Horvat 3:0, Piljak - Roudi 2:3, Pavič - Kocuvan 3:2, Ovčar - Roudi 1:3, Piljak - Horvat 3:2, Pavič - Roudi 3:0, Piljak - Kocuvan 0:3, Ovčar -Horvat 0:3.
1. SNTL (ž)
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj)
REZULTATI 12. KROGA: Ljubljana
-	Ptuj 2:5, Fužinar Interdiskont - Arri-goni Izola 5:1, Muta - Logatec 3:5.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT 12	12	0	24
2.	PTUJ 12	8	4	16
3.	ARRIGONI IZOLA 12	8	4	16
4.	LOGATEC 12	7	5	14
5.	LJUBLJANA 12	7	5	14
6.	MUTA 12	4	8	8
LJUBLJANA - PTUJ 2:5
Štularevič - Terbuc 0:3, Založnik
-	Bezjak 3:0, Maloku - Zera 0:3, Založnik - Terbuc 0:3, Štularevič -Zera 0:3, Maloku - Bezjak 3:1, Založnik - Zera 1:3.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • Lige MNZ Ptuj
Tudi trinajstica srečna za Poetovio
V soboto se je igranjem končnice najboljših zaključila že 13. sezona Zimske lige malega nogometa, ki jo vsako leto organizira MNZ Ptuj. V 1. razredu je ponovno slavila ekipa »večnih zmagovalcev« Poetovia Linde plina (le-ta letos slavi 25-letnico delovanja), čeprav so iz rednega dela lige s seboj v končnico prinesli le točko. Sicer pa so lahko številni ljubitelji malega nogometa, na zadnjem srečanju med Poe-toviem in Sašem se jih je zbralo krepko čez 200, videli pet obračunov; v 1. razredu tekmovanja so se med seboj pomerile najboljše tri ekipe iz rednega dela tekmovanja, medtem ko sta bili odigrani še tekmi v 2. razredu za končno 3. mesto in naslov prvaka.
Rezultati:
končnica tekmovanja 2. razred, tekma za 3. mesto: ŠD AS Evroavto -ŠD Draženci 5:2 (1:2)
Draženci so na tem srečanju hitro povedli z 0:2, toda ekipa ŠD AS Evroavta je bila vso tekmo boljši tekmec in je zasluženo slavila.
Končnica tekmovanja 2. razred za 1. mesto: KPŠ - Apolon II 1:2 (1:1)
Srečanje je bilo napeto in tudi živčno, moštvo Apolona II pa je bilo na koncu boljše ravno toliko, kot kaže končni rezultat. Obe ekipi bosta prihodnje leto nastopili v 1. razredu.
Končnica tekmovanja 1. razred:
Bar Saš - Mogg 3:1 (1:0)
Prvi polčas je minimalno pripadel ekipi Bara Saš. Ekipa Mogga je že od začetku drugega polčasa poskusila z igral-
IfliSi lift
l'g 'b''.S^g^'- H.SsSSS,
psi
ÎÊ^SzÊMW^Ml
B iflHi
p il i
iibU
SKfl.JI I fi>¡¡
Ü1
tyipifi
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Poetovio Linde plin je v 13. sezoni prav tolikokrat slavila ...
cem več (brez vratarja), kar so igralci Saša izkoristili za zmago s 3:1.
Mogg - Poetovio Linde plin 2:3 (1:2)
V	izenačeni tekmi so bili igralci Poetovia srečnejši in spretnejši ter s tesno zmago ekipo Mogga potisnili na končno tretje mesto.
Bar Saš - Poetovio Linde plin 0:4 (0:2)
Strelci: Kurež dvakrat, Perko-vič, M. Emeršič
V	vrhuncu dneva in lige nasploh so številni ljubitelji nogometa lahko uživali. Tempo igre je bil na takšni ravni, kot se za najboljši ekipi lige spodobi, na koncu pa so povsem zasluženo slavili igralci Poeto-via Linde plina. Le-ti so hitro povedli z 0:2, v nadaljevanju pa so z lahkoto branili prednost. V drugem polčasu so nogometaši Bara Saš poskušali tudi z igro brez vratarja, kar so izkušeni
Milan Emeršič, član Poetovia Linde plina: »Malo nas sicer že dajejo leta, ampak se še naprej trudimo, da bi ostali na vrhu. Če se malo pošalim; verjetno se še ne bomo odločili za veteransko ligo, ampak bomo nadaljevali kar tukaj. Zaradi naših let tečemo sicer manj kot včasih, toda taktično se očitno še znamo postaviti in ravno v tem mislim, da je bil ključ do našega uspeha.«
Jure Arsič, igralec Bara Saš: »Vsekakor smo pričakovali končno zmago, saj smo bili vodilna ekipa po rednem delu. V tekmi s Poetoviem se nam ni izšlo po načrtih, hitro smo prejeli dva zadetka in nismo se uspeli več vrniti. Sicer pa je bila samo finalna tekma na zavidljivi ravni, sam pa si želim čim več takih tekem. Resnično si želim, da bi se nam v tej konkurenci priključil še kdo, saj je to pomembno za samo kvaliteto lige, za katero menim, da je ena izmed najmočnejših tovrstnih v Sloveniji.«
»večni zmagovalci« Zimske lige izkoristili in iz protinapadov preko Kureža še dvakrat zadeli v tem kvalitetnem, dinamičnem in - razumljivo - tudi nekoliko emocionalnem obračunu (igralci obeh ekip se med seboj odlično poznajo).
Končne lestvice: 1. razred
1.	Poetovio Linde plin
2.	Bar Saš
3.	Mogg
Naj strelec 1. razreda: Jan Ši-
menko (Mogg ) - 14 zadetkov
2. razred
1.	Apolon II
2.	KPŠ
3.	ŠD AS Evroavto
4.	ŠD Draženci
Naj strelec 2. razreda A: Joži Emeršič (KMN Draženci) - 8 zadetkov
Naj strelec 2. razreda B: Rok Mu-
lej (KPŠ) - 8 zadetkov
tp
Foto: Črtomir Goznik
Apolon II - zmagovalci 2. lige MNZ Ptuj
Sekretar MNZ Ptuj Janko Turk je Janu šimenku za najboljšega strelca 1. lige MNZ Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
predal priznanje
Šolski šport • Karate
V soboto, 22. januarja, je Karate zveza Maribor v Selnici ob Dravi organizirala 2. krog osnovnošolske karate lige. 150 tekmovalcev iz 41 slovenskih šol je tekmovalo v katah in borbah. Iz Karate-do kluba Ptuj se je tekme udeležilo kar 26 tekmovalcev, z odličnimi uvrstitvami pa so dosegli veliko točk za OŠ, ki jih obiskujejo.
Za OŠ Grajena so največ točk zbrale Špela Pernek z zmago v borbah, Ela Valenko z drugim mestom v katah in Tinka Va-lenko, ki je bila tretja v katah in druga v borbah. Za OŠ Trnovska vas sta točke dosegla
Aljoša Repinc s tretjim mestom v borbah in drugim mestom v katah ter Sara Repinc, ki je bila tretja v katah. Na tretjo stopničko v borbah sta stopila še Krištof Križanec, OŠ Mladika, in Nina Strelec, OŠ Markovci. V močni konkurenci so se dobro odrezali tudi mladi tekmovalci, ki so prvič stopili na borišče in se z vrstniki pomerili v katah. Od teh sta bili najuspešnejši Damiana Pajniker in Larisa Pihler, ki sta se borili celo za stopničke, vendar jima je na koncu zmanjkalo malo športne sreče.
jk
Športni napovednik
Rokomet
1. SRL (m)
Zaostala tekma 10. kroga: Jeruzalem - Gorenje, v sredo, 2. 19. uri v Športni dvorani na Hardeku.
2., ob
Mlajše selekcije RK Jeruzalem Ormož
Starejši dečki A, polfinale 3. krog: Gorlšnlca Jeruzalem - Sevnica, v torek, 1. 2., ob 18. url v Športni dvorani v Gorišnici.
Starejši dečki B, polfinale 3. krog: Jeruzalem Gorišnica - Krško, v četrtek, 3. 2., ob 18. uri v Športni dvorani v Gorišnici.
Futsal
Na Ptuju Slovenija - Češka
Slovenska malonogometna reprezentanca bo naslednji ponedeljek, 7. februarja, v dvorani Ljudski vrt na Ptuju ob 19. uri igrala prijateljsko srečanje s selekcijo Češke. Ob 16. uri bosta igrali mladinski ekipi, za njimi pa se bodo v eksibicijskem srečanju merili dospodar-stveniki, novinarji in športni delavci.
UK, JM
Mali nogomet • ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 9. KROGA: NK Tržec Bar Osmica - ŠD Zg. Pristava 4:3, ŠD Selan Krovstvo Petrovič - ŠD Po-brežje 4:0, Joe Fernandes - ŠD Lan-cova vas 3:6, Bar Leska - Strmec 2:5, ŠD AS Evroavto - KMN Majolka 6:3, ŠD Majski Vrh - NK Videm 3:5.
31:3B 1S:
7
:4S 1 10:4S 0 (-1)
1. AS EVROAVTO	9	S	0	1	B1:24	24
2. ŠD SELAN	9	B	2	1	33:1S	20
3. ŠD POBREŽJE	9	B	0	3	3S:32	1S
4. STRMEC	9	B	0	3	3S:3B	1S
5. LANCOVA VAS	9	5	1	3	35:25	1B
6. MAJSKI VRH	9	5	1	3	35:27	1B
7. NK TRŽEC	9	4	1	4	32:30	13
S. ZG. PRISTAVA (-1)9		4	0	5	24:2B	11
9. NK VIDEM (-1)	9	4	0	5	23:2S	11
10.	MAJOLKA 9 2 16
11.	J. FERNANDES 9 0 1 8
12.	BAR LESKA 9 0 18
VETERANI
REZULTATI 7. KROGA: KMN Ma-
jolka - NK Leskovec 9:4, ŠD Lanco-va vas - NK Tržec 6:0, ŠD Zg. Pristava - ŠD Pobrežje 9:3. Prosta je bila ekipa NK Videm.
1.	LANCOVA VAS B
2.	KMN MAJOLKA B
3.	NK VIDEM
4.	ŠD POBREŽJE
5.	ZG. PRISTAVA
6.	NK TRŽEC
7.	NK LESKOVEC
33:11 42:22 29:22 2S:33 25:34 11:2S 1S:3B
Darko Lah
Šolski šport • Nogomet
Dornava slavila pred Vidmom
V sredo, 19. januarja, je v športni dvorani Ljudski vrt na Ptuju potekalo področno tekmovanje v nogometu za učence letnika 1996 in mlajše. Organizator turnirja je bil Zavod za šport Ptuj, tekmovanje pa je izpeljala OŠ Breg pod vodstvom športnega pedagoga Braneta Komela.
Na tej stopnji tekmovanja se je na Ptuju pomerilo 6 ekip, ki so bile razdeljene v 2 skupini. Osnovnošolske ekipe so se med seboj najprej pomerile v vsaki skupini, nato pa sta se za naslov najboljšega merili obe prvouvrščeni ekipi ter za 3. mesto še drugouvrščeni ekipi iz obeh skupin.
Igralo se je 2 krat 10 minut, skupno pa so največ pokazali učenci OŠ Dornava, ki so v velikem finalu premagali OŠ Videm z 2:1. Obe ekipi sta se uvrstili v četrtfinale državnega tekmovanja.
Rezultati: skupina A: Breg - Pohorskega bataljona Oplotnica 1:0, Pohorskega bataljona Oplotnica
-	Dornava 0:4, Breg - Dornava 0:2; skupina B: 2. OŠ Slovenska Bistrica
-	Videm 0:1, Videm - Velika Nedelja 4:1, 2. OŠ Slovenska Bistrica - Velika Nedelja 2:3.
Tekma za 3. mesto: Breg - Velika Nedelja 1:2 (1:1).
Tekma za 1. mesto: Dornava - Videm 2:1 (1:1).
tp
Ekipi OS Dornava (zgoraj) in OS Videm (spodaj)
Atletika • AK CP Ptuj
Bedračeva zmaguje tudi pozimi
Z državnim prvenstvom za najmlajši starostni kategoriji U12 in U14 minuli konec tedna se je za Atletski klub Cestno podjetje Ptuj začela dvoranska sezona, ki naj bi po pričakovanjih vrhunec dosegla v začetku marca, ko naj bi na evropskem prvenstvu v Parizu nastopila Nina Kolarič. V Ljubljani na državnem prvenstvu za kategorijo do 14 let je bila med Ptujčani znova v ospredju Maja Be-drač, ki si je priborila dve kolajni. Kljub velikim težavam z zaletom, kakor nam je povedal njen trener Aleš Bezjak, je s skokom 484 centimetrov zmagala v skoku v daljino. Le s šest centimetrom krajšim skokom se je na drugo mesto uvrstila Tina Turk, ki ji je na tekmovanju uspelo pokazati napredek, ki ga je trener Bezjak opazil že na zimskih treningih. Obe mladi atletinji sta odlično nastopili tudi
v teku na 60 metrov, Bedra-čeva pa si je pritekla tretje mesto s časom 8,34 sekunde in krepko izboljšala svoj osebni rekord. Turkova je v močni konkurenci, kjer je nastopilo petdeset tekmovalk, zmagala v B-finalu s časom 8,50 sekunde. Čast fantov je ubranil Boštjan Nahberger z drugim mestom v skoku v višino (145 centimetrov).
Na podlagi rezultatov je razvidno, kako pogoji treninga v dvorani pod Mestnim stadionom vplivajo na rezultate. Ti so dobri v daljinskih skokih in sprintih ter nekoliko slabši v ostalih disciplinah, za katere na Ptuju ni ustreznih pogojev, pravi Bezjak. Nekoliko manj uspešno, kar se tiče uvrstitev na najvišja mesta, so v nedeljo v Slovenski Bistrici tekmovali najmlajši ptujski atleti (U12), so pa dosegli veliko osebnih rekordov.
Uroš Esih
Ponesrečen prvi nastop in zmaga v Ljubljani
Prvič v letošnji sezoni je v soboto v Zagrebu na zaletišče skoka v daljino stopila slovenska rekorderka Nina Kolarič. Tokrat se ji nastop ni posrečil, saj je zabeležila kar pet prestopov in en ponesrečen poskus, v katerem je krepko zaostala za šestmetrsko oznako (560 centimetrov), tekmovanje pa je končala na šestem mestu.
»Ta nastop me ne skrbi. Imela sem pet minimalnih prestopov in tretji skok, pri katerem sem se odrinila slab meter pred desko. Poznalo se je, da je bila to moja prva prava tekma v sezoni in bo treba naravnati zalet. Skoki pa sicer niso bili slabi, a bom morala počakati na naslednjo tekmo, da bom bolj jasno videla, kje sem,« je povedala Kolaričeva.
Nina je na svojem drugem letošnjem mitingu v dvorani v Ljubljani zmagala. Njej najdaljši skok je meril 626 centimetrov. S tem skokom se je zelo približala tudi normi za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu v atletiki, ki znaša 630 centimetrov.
Nina je še na začetku letošnje tekmovalne sezone v dvorani, nastopi ji služiljo v prvi vrsti kot trening-tekmovanje, saj na začetku sezone potrebuje nekaj tekem, da ujame pravi ritem.
Šolski šport • Rokomet
Gimnazijci na Madžarskem
Ptujski gimnazijci so se na povabilo gimnazije Gaborja Denesa iz Szegeda na Madžarskem udeležili rokometnega turnirja. Na turnirju so ob Gimnaziji Ptuj nastopili še vrstniki iz Slovaške, Romunije in tri madžarska moštva (gimnazija Gyonk, gimnazija Szeged in kadeti Pick Szegeda).
Ptujčani so s štirimi zmagami in enim porazom zasedli drugo mesto. Pohvaliti velja vse igralce ptujske gimnazije za izredno borbenost in dobre predstave, še posebej pa Mate-
ja Bedrača, ki je postal najboljši igralec turnirja. Tako je Szeged postalo še drugo madžarsko mesto, kjer so ptujski gimnazijci pustili dober vtis, tako na rokometnem igrišču kot ob njem.
Za Gimnazijo Ptuj so nastopili: M. Bedrač, J. Zolar, D. Ver-denik, J. Koštomaj, A. Toš, Ž. Pukšič, R. Fridrih, N. Janžeko-
vič, N. Benčič, T. Cvetko, T. Be-drač, T. Bezjak, M.Leben. Vodja moštva: T. Zemljič.
UR
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanka Majda Raušl je v Munchnu znova potrdila dobro formo v letošnji sezoni in se še četrtič zapored kvalificirala na EP z zračnim orožjem
Strelstvo • Mednarodni turnir München 2011
Raušlova, Venta, Šumak in Mohorko nastopili v zibelki streljanja
Od srede do sobote je v bavarski prestolnici, v največjem strelskem centru na svetu, potekal najodmevnejši mednarodni turnir v streljanju z zračnim orožjem. Na njem je zelo uspešno nastopala tudi 25-članska slovenska reprezentanca, ki se v domovino vrača z dvema uvrstitvama v finale najboljše osmerice in eno osvojeno medaljo.
Srebrno medaljo si je v svojem drugem nastopu med mladinkami s puško priborila Živa Dvoršak, ki se je s četrtim rezultatom kvalifikacij s 397 krogi prebila v popoldanski finale, kjer je s 102,9 kroga dosegla najboljši rezultat finala, napredovala s četrtega na drugo mesto ter s 499,9 kroga še drugič zapored (po Rušah) izboljšala lastni državni rekord mladink s puško. Zmago je slavila vara-ždinska strelka Tanja Perec s 399 krogi in finalom 102,8 kroga. Izjemno vzpodbudna novička pa je zelo pozitivno vplivala tudi na nastop Brežiča-na Srečka Vidmarja, ki se je med člani s pištolo s 583 krogi (po serijah 99, 96, 98, 97, 99 in 94 krogov) s petim rezultatom iz kvalifikacij uvrstil v večerni finale, tam pa je dosegel 95,6 kroga in osvojil končno 8. mesto. Prepričljivo zmago je slavil Srb Andrija Zlatic pred Ukrajincem Omelčukom in Slovakom Tužinskim, aktualni svetovni prvak iz Munchna 2010 Japonec Matsuda Tomo-yuki pa je s 577 krogi osvojil 24. mesto.
Na turnirju v Munchnu so nastopali tudi štirje strelci iz Spodnjega Podravja, dva s puško in dva s pištolo. Med strelkami s pištolo je Ptujčanka Majda Raušl bolje nastopila v svojem prvem nastopu, ko je s
378 krogi osvojila 35. mesto in za en krog oziroma dve mesti prehitela tudi svetovno strelko leta 2010 Kiro Klimovo iz Rusije. Raušlovi je drugi dan spodletel zaključek streljanja, saj je s 93 in 91 krogi pokvarila dober začetek, obakrat s 96 krogi, na koncu pa je s 376 krogi osvojila 46. mesto. In še primerjava s Klimovo, ta je bila v svojem drugem nastopu s 379 krogi 28. Med mladinci s pištolo je na prvem velikem tekmovanju, po nastopu na MT Ruše, nastopal veliki talent ormoškega Kovinarja Kevin Venta, ki je prvi dan tekmovanja dosegel 556 krogov in osvojil 40. mesto. Še bolje je Ventu streljanje uspevalo v drugem dnevu, ko je s 560 krogi osvojil 31. mesto. Med slovenskimi mladinci je prvi dan svoj nastop najbolje opravil mladi Kamničan Rožle Repič, ki je s 565 krogi osvojil 18. mesto, drugi dan pa je to uspelo Klemnu Juvanu, ki je s 562 krogi osvojil 28. mesto.
Med strelci s puško pa smo z zanimanjem spremljali tudi odločitve med mladinci, kjer
sta nastopila Ormožan Jan Šumak in kidričevski strelec Uroš Mohorko. Slednji je boljše streljanje pokazal v drugem dnevu, ko je s 582 krogi dosegel 35. rezultat in s tem dosežkom postavil najboljši rezultat slovenskih mladincev drugega dne, Mitja Černi in Jan Šumak pa sta s 581 in 571 krogi osvojila 37. in 56. mesto. V veliko boljšem spominu pa bo svoj premier-ni nastop v Munchnu ohranil ormoški strelec Kovinarja, ko je prvi dan tekmovanja s 582 krogi dosegel 45. rezultat dneva, takrat pa sta preostala dva naša Mitja Černi in Uroš Mohorko s 585 in 578 krogi postavila 26. oziroma 52. rezultat dneva.
S končanimi nastopi v Munchnu so tako že znani prvi slovenski udeleženci EP z zračnim orožjem v Brescii, čez kvalifikacijsko sito se je uspešno prebilo osem slovenskih strelcev in med njimi še četrtič zapored tudi Ptujčan-ka Majda Raušl, zraven Srečka Vidmarja edina slovenska
Rezultatski pregled: 1. dan		
Članice, pištola:		
1. Olena Kostevych,	UKR	391
8. Claudia Verdicchio,	NEM	384
9. Zorana Arunovic,	SRB	383
33. Jasna Šekaric,	SRB	379
35. Majda Raušl,	SLO	378
37. Kira Klimova,	RUS	377
Mladinci puška		
1. Alexander Bederke,	NEM	595
8. Lars Walker,	NEM	591
26. Mitja Černi,	SLO	585
45. Jan Šumak,	SLO	582
52. Uroš Mohorko,	SLO	578
Mladinci pištola		
1. Nkolaj Kilin,	RUS	574
8. Jindrich Dubovy,	ČEŠ	571
18. Rožle Repič,	SLO	565
32. Klemen Juvan,	SLO	560
40. Kevin Venta,	SLO	556
Rezultatski pregled: 2. nast	op	
Članice pištola		
1. Olena Kostevych,	UKR	391
3. Jasna Šekaric,	SRB	388
4. Zorana Arunovic,	SRB	386
8. Beata Bartkov,	POL	385
28. Kira Klimova,	RUS	379
46. Majda Raušl,	SLO	376
Mladinci puška		
1 Serhiy Kulish,	UKR	595
8. Jauhen Konzun,	BLR	593
35. Uroš Mohorko,	SLO	582
37. Mitja Černi,	SLO	581
56. Jan Šumak,	SLO	571
Mladinci pištola		
1 Yindrich Dubovy,	CZE	575
8. Patrick Grub,	NEM	573
28. Klemen Juvan,	SLO	562
31 Kevin Venta,	SLO	560
37. Rožle Repič,	SLO	558
predstavnica na	pištoli. Ker	
pa je do začetka prvenstva v		
Italiji še mesec dni časa, bodo		
svojo zadnjo priložnost		na
dvoboju Slovenije in Hrvaške, v Zagrebu 19. 2., poskušali unovčiti še preostali slovenski strelci, ki so tokrat po prvem izboru kljub dobrim nastopom ostali za las prekratki.
Simeon Gonc
Boks • 1. SBL, 4. krog
Ring še povečal prednost pred tekmeci
Boksarska zveza Slovenije in Klub borilnih veščin Ljubljana sta v soboto pripravila 4. krog 1. slovenske boksarske lige. Da gre pri organizaciji lige za pravo potezo boksarske zveze, kaže podatek, da se lige iz kroga v krog udeležuje večje število boksarjev in klubov. Tokrat je bilo skupno prijavljenih 36 boksarjev in 14 klubov.
V sedemnajstih dvobojih je v ring vstopilo 7 predstavnikov BK Ring iz Ptuja in en predstavnik BK Legionar iz Ptuja. Rin-govci so zabeležili tri zmage in s tem še povečali prednost v skupnem seštevku, saj so skupno do sedaj zbrali 52 točk, kar je kar 31 točk več, kot jih imata trenutno drugouvrščena KBV Ljubljana in BK Ljubljana. Med mladinci sta zmagala dva Ptujčana: Marcel Gojkošek je slavil po predčasni prekinitvi dvoboja po tehničnem knock-outu proti Željku Jefteniču, Nino Milošič pa ni imel težjega dela proti nedoraslemu tekmecu Mateju Mayru. Pri članih je Blaž Škrjanec v zadnjem mesecu vidno dvignil svojo stopnjo fizične pripravljenosti in je premagal sedaj že njegovega standardnega tekmeca Denisa
Zvera. Prvič je v polvelterski kategoriji do 64 kilogramov tekmoval David Maroh, ki je boksal s še enim Ptujčanom, predstavnikom ptujskega boksarskega kluba Legionar (gre za klub Dejana Zavca, op. p.) Damirjem Lenartom, ki je v izenačenem dvoboju zmagal za eno točko. Poslastica kroga je bil še en spopad v polvelterski kategoriji med Alešem Kujav-cem in Gregorjem Debelja-kom (BK Ljubljana). Slednji je
1. SBL, rezultati 4. kroga:
-	Marcel Gojkošek (BK Ring Ptuj) - Željko Jeftenič (BK Kranj) 2:0
-	Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Matej Mayr 2:0
-	Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Denis Zver (Golden Gloves LJ) 20:13
-	Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Gregor Debeljak (BK ljubljana) 23:23 *(zmagal Debeljak)
-	David Maroh (BK Ring Ptuj) - Damir Lenart (BK Legionar Ptuj) 7:8
-	Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Aleš Šurbek (BK Celje) 13:25
-	Rok Dolenc (BK Ring Ptuj) - Bojan Sofrič (BK Ljubljana) 0:2
v zelo napetem dvoboju sicer dvakrat pristal na tleh, vendar je bil ne glede na izenačenost po točkah (23:23) za malo
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Pučko (levo) pozorno spremlja nastope svojih varovancev.
boljši od Kujavca, ki se je kljub porazu zelo izkazal. Z najbolj izkušenim boksarjem lige Alešem Šurbkom je izgubil Nejc Nedeljko, medtem ko je bil zaradi nekaj umazanih udarcev Bojana Sofriča predčasno prekinjen dvoboj težke kategorije proti Ptujčanu Roku Dolencu.
BK Ring iz Ptuja je bil v Ljubljani s tremi zmagami in štirimi porazi kar uspešen, enako pa velja tudi za BK Legionar iz Ptuja, ki je zabeležil prvo li-gaško zmago. Peti krog bo na sporedu 26. februarja v Mariboru v športni dvorani Tabor, že prej, 18. februarja, pa čaka Boks klub Ring gostovanje v Celovcu, kjer se bodo v prijateljski tekmi pomerili z Boksarskim klubom Celovec.
David Breznik
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (11. del)
S prijatelji v termalnem parku
Prva polovica šolskega leta je naokrog - šolske počitnice med polletjema so tu. Pri nas v Ameriki smo tako kot v Sloveniji zaključili prvi semester šole. Staršem, razredničarki, ravnateljici in vsem profesorjem Gimnazije Ptuj sporočam, da sem prvi semester šole zelo uspešno zaključil.
Kljub temu da tukaj opravljam vse predmete v tujem jeziku, sem dosegel odličen uspeh. S sošolci, profesorji in drugim osebjem na šoli se odlično razumem. Naš odnos je pristen. Nisem bil deležen posebnih bonitet, ker sem »tujec«.
Pred koncem polletja šole sta me prijateljeva družina in moj prijatelj Chad, s katerim igram v bendu, povabila na počitniški vikend v termalni park Wilderness Resort v kraju Wisconsin Dells na zaslužen podaljšan vikend. Tudi ameriška starša sta se strinjala, da s prijateljem Chadom, njegovim bratom Collinom ter še dvema prijateljema, Clayttonom in Ja-cobom, preživim vikend v zabaviščnem vodnem parku.
Okoli poldneva so prišli po mene na dom. Nato smo se vozili približno dve uri ter prispeli v kraj Wisconsin Dells. Ta je daleč naokrog znan po termalnih parkih. Res je, v turističnem kompleksu je več termalnih parkov. Pot je bila prijetna. Ob prihodu smo se nastanili v dva apartmaja. Mladi smo bili v večjem, prijateljeva starša pa v manjšem apartmaju.
V termalnem kompleksu smo v notranjih bazenih doživljali pravo radost vode in vodnih športov. V petih notranjih termalnih parkih je ogromno različnih toboganov, tako da smo se lahko resnično razži-veli. Voda je zelo topla in čista. Tudi vse ostalo je čisto in lepo urejeno. Ne manjka masažnih salonov, različnih savn in dru-
gih pripadajočih dejavnosti. Cena vstopnice celodnevnega kopanja z uporabo fitnesa, savn in masaže je že bila všteta v naše bivanje v hotelu. Cena za to, kar nudijo, ni velika. Verjetno je to razlog, da so terme tako dobro obiskane. Gosti prihajajo od vsepovsod - iz sosednjih zveznih držav ter od drugod po svetu. Tam sem srečal skupino Rusov, ki so dopu-stovali tam, ter z njimi spregovoril o dopustovanju v ZDA. V sklopu term imajo tudi igrišča, golf, ki pa se sedaj v zimskem času ne uporabljajo. Odprtih zunanjih termalnih parkov ponujajo kar pet. Veliko je dreves, ki nudijo v poletnem času prijetno senco. Poti med bazeni so lepo urejene. V poletni sezoni je tukaj pravi raj.
Po končani igri Laser tag
Foto: Aljaž Jelen
Foto: Aljaž Jelen
Del ogromnega hotelskega kompleksa s termalnimi parki
Prvi dan smo preživeli večji del dneva v vodi. Naša razposajenost nas je vedno znova vodila v vodo ter na številne atraktivne tobogane. Rajanju v vodi ni bilo konca. Že nekoliko utrujeni smo se odpravili na večerjo. Po večerji smo igrali razne družabne igre ter se zabavali pozno v noč.
Naslednji dan smo bili mladi bolj za sebe. Zraven kopanja dopoldan smo si popoldan privoščili tudi ogled 3D-filma v kinu. Za večerjo smo se odpravili v lokalno picerijo. Po večerji smo v pogovoru obdelali, kako smo preživeli dan. Zvečer smo se vrnili v hotel. Spet smo igrali razne družabne igre, kar je popestrilo naš oddih.
V nedeljo po zajtrku smo pospravili svoje stvari ter izpraznili sobo. Nato smo ponovno odšli v termalni park ter večji del dneva preživeli v vodi. Med plavanjem v bazenu smo si privoščili še druge zabavne igre, tako da nam ni bil dolgčas. Vragolij, ki smo jih počeli, ni nikoli zmanjkalo.
Tik pred odhodom pa smo si privoščili igro "Laser tag" - streljanje z laserskimi pištolami. Tam te opremijo s posebnim jopičem s senzorji, ki zaznajo "strel", ko nameriš v tarčo na jopiču. Igra se odvija v temnem prostoru z mnogimi skrivališči, kjer lahko počakaš nasprotnika in ga "ustreliš". Igrajo jo tako otroci kot tudi odrasli, saj je povsem varna in
Notranjost enega izmed termalnih parkov
Foto: Aljaž Jelen
zabavna.
V sproščenem vzdušju hitro najdeš prijatelje. Tudi tukaj sem spoznal nekaj novih vrstnikov in novih ljudi. Po seznanitvi z njimi sem jim zaupal, od kod prihajam in kako sem se znašel v Ameriki. Vsi so bili zelo presenečeni in veseli zame, da se imam odlično v ZDA.
Med potjo domov smo ves čas poslušali prenos košarkarske tekme med Packersi (ekipo ameriškega nogometa iz Wisconsina, ki igra v ligi NFL) ter rivalsko ekipo Bears iz Chicaga. Navdušeno smo navijali. Tekmo so po naših pričakovanjih zmagali Packersi, ki sedaj napredujejo v finale (Super Bowl XLV). Ta se bo odvijal čez dober teden v Dallasu.
Vsepovsod smo bili lepo sprejeti, kot pravi turisti. Za nas so si gostitelji resnično vzeli čas in ustregli našim željam. V tem času je bilo na oddihu ogromno družin. Hotel je bil popolnoma zasedeno. Bile so družine z malimi otroki kot tudi družine z večjimi otroki. Tukaj vsak član družine ali posameznik najde nekaj zase.
A kaj, ko vse lepo hitro mine. Tudi meni je ta vikend s prijatelji v termah hitro minil. Zelo sem zadovoljen, da sem bil deležen pozornosti prijateljev, ki so me povabili na preživljanje prostega vikenda v čudovitem termalnem parku, ki sem ga v celoti spoznal.
Nadaljevanje prihodnjič
Svoj prvi da sta pred matičarjem in župnikom v Gorišni-ci rekla konec januarja davnega leta 1951 in odločitev je bila res doživljenjska. Kot mlad par sta se odločila postaviti svojo hišo v Gajevcih, kjer živita še danes, domače ognjišče pa so kmalu zapolnile še tri hčere: Slavica, Majda in Milica. Danes jima družbo dela sedem vnukov in enajst pravnukov.
Življenje zakoncev Vaupotič je bilo takšno kot na tisoče drugih; Stanislav se je zaposlil v podjetju Gradis do upokojitve, žena Frančiška pa je skrbela za otroke in štirihektarsko kmetijo, kjer dela na poljih in v hlevih nikoli ni zmanjkalo. Prav trdo delo, veliko odrekanja, predvsem pa močna volja in optimizem, kar je združevalo oba Vaupotičeva skozi šest de-
setletij skupne življenjske poti, se jima je obrestovalo tudi na jesen življenja. Še vedno sta namreč odličnega zdravja in postorita marsikaj v hiši in okoli nje, ob tem sta oba aktivna člana društva upokojencev, Stanislav pa tudi član prostovoljnega gasilskega društva ter vojni veteran. In čeprav je to kar težko verjeti, oba še vedno zelo rada kolesarita, kar so po-
trdili njuni najbližji.
Obred civilne poroke, v okviru katerega sta si jubilanta izmenjala nove prstane in se poljubila, je seveda opravil
župan Jože Kokot, ki je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da je takšnih parov zelo malo, zato so nanju v občini zelo ponosni: „Redki so
srečneži, ki doživijo 60-letni-co skupne prehojene življenjske poti, saj marsikdaj poseže vmes smrt enega izmed zakoncev ali pa drugi razlogi, ki ju pripeljejo do razhoda. Iskrene čestitke ob vajini biserni poroki in želim vama še veliko sreče in mirnih let ter prijetno praznovanje v krogu svojih najdražjih." Bisernima zakoncem Vaupotič je ob tej priliki izročil še posebno plaketo občine ter simbolično darilo.
Slavje svatov pa se je po opravljenem civilnem in nato še cerkvenem obredu nadaljevalo pozno v sobotni večer in, kot so še vedeli povedati najbližji sorodniki Vaupotičevih, so v ožjem sorodstvu doslej praznovali že pet zlatih porok, tako da je pri njih vedno veselo.
SM
Gorišnica • Biserna poroka zakoncev Vaupotič
Takih parov je malo
V kulturni dvorani gorišniške občinske stavbe se je v soboto opoldne zgodil prav poseben dogodek, ki postaja vedno večja redkost: 60 let skupnega življenja sta namreč s ponovno zaobljubo v civilnem obredu praznovala Stanislav in Frančiška Vaupotič.
Biserna zakonca Frančiška in Stanislav sta si v soboto opoldne v znak ponovne zaobljube izmenjala prstana in se tudi poljubila tako kot pred 60 leti, le da tokrat z gromovitim aplavzom svojih najožjih sorodnikov.
Foto: SM
Okoli sveta - Iran (65) • Piše: Filip Kovačič
Sprehod po Teheranu
Severni del Teherana je popolnoma drugačno mesto. Nikjer ni prometnega kaosa. Zrak je veliko bolj čist, okolje je prijaznejše in bolj zeleno. V tem malce višjem predelu živijo bogati Iranci, tukaj so predstavništva velikih podjetij in tuje ambasade.
Avto smo parkirali ob drevoredu in se peš odpravili po širokih ulicah. V daljavi so se videle gore in nekje blizu teh zasneženih pobočij je moralo biti "naše" bodoče smučišče.
Ko smo počasi stopali po tem nenavadno tihem delu mesta, se je v nas začela oglašati žeja. Prav pred nami se je prikazala pisana stavba živih barv. Nekako nas je spominjala na nam poznane ameriške fastfood restavracije, le da so bile črke precej drugačne. Vstopili smo in se posedli na železne klopi. Nasmejan natakar je takoj prihitel k mizi in nas prijazno povprašal, od kod smo. Med našim pojasnjevanjem, kam spada Slovenija, sta skozi vrata vstopili dve simpatični dekleti in takoj za njima še starejši par. Očitno so bili družina, ki so si privoščili nedeljski poobedek. Še vedno so nam po glavi rojili opozorilni toni holandskega letališkega delavca. Jedli smo, se med seboj pogovarjali ter niti za trenutek pogledali v smer, kjer sta sedeli dekleti.
Nenadoma sem začutil trepljanje po rami. Nisem se bil pripravljen ozreti. Trepljanje se je še kar nadaljevalo, zraven sem slišal še ženski glas, ki je v angleščini nekaj spraševal. Nizozemec ni in ni hotel iz moje glave, njegova opozorila o strogosti islamske policije so me preganjala. Naj prekinem mučno dogajanje, sem se vprašal in nenadoma vstal ter krenil proti stranišču. Ustavil sem se
Foto: Filip Kovačič
Skoraj na vseh stolpnicah so ogromni panoji/plakati z religiozno vsebino in njihovimi junaki.
««■■■■■■■»■■■■■■■»■■■■■v;
■ ■■HHHHRlHBnn""'!!! ...................i,..*.*" _
n.Timmll«"""".' !■■■ ■ ■ ■ ■ J_
Foto: Filip Kovačič
Teheranska policija s takrat najnovejšim mercedesom
pri šanku, saj sem želel natakarja vprašati o stvareh, ki mi niso dale miru.
„Ali se lahko kot tujec pogovarjam z Iranko? Ali je res tako strogo za ženske, kot nam je to omenjal Nizozemec?" Natakar se je začel glasno smejati, in v krohotu komaj izdavil; Ja, kdo pa vam je kaj takega natvezel?"
Povedal sem mu celotno zgodbo, tudi o tem, da smo že v Iran vstopili z močnimi predsodki o perzijskem načinu življenja. Zgodba letališkega delavca je vse to le še okrepila in nam nagnala strah v kosti. Začel me je prepričevati, da
je vse prav nasprotno in da se nimamo česa bati ter da smo iranskim ženskam še posebej zanimivi, ker lahko vidijo le malo tujcev. Da ni prav nobenih težav, če se pogovarjamo z njimi. Nihče nas ne bo za to kaznoval. Počasi me je le prepričal ...
Yalda, kot je bilo ime starejši sestri, se je želela pogovarjati v angleščini, saj kot je dejala, ima tako malo priložnosti srečati nekoga iz tuje dežele. Kmalu se ji je pridružila še sestra, pa tudi njuna starša sta prisedla.
Ko smo se poslavljali, me je vprašala za telefonsko številko
in e-mail naslov. Nasmejal sem se in ji rekel, da je moj mobitel v Iranu popolnoma neuporaben, saj slovenski operater nima podpisane pogodbe. „Do-bro, potem pa preverjaj svojo e-pošto in mi občasno s kakšnega iranskega telefona pošlji sms na mojo mobilno številko," mi je zabičala Yalda. Očitno se je na vsak način želela, ko se čez dobra dva tedna vrnemo v Teheran, ponovno srečati. Ali se sploh lahko v skoraj 10-mili-jonskem mestu, ki ga sploh ne poznamo, ponovno srečamo čez 14 dni? Meni se je to zdela znanstvena fantastika ... Z mislimi pa sem itak že bil na letalu Iran Air, ki nas je zvečer prepeljalo na jug Irana.
Na brzino smo se poslovili in se odpravili vsak svojo pot. Prepričan sem bil, da jo ne bom več nikoli videl, ampak sem se zmotil ...
Ponovno smo bili na letališču. Bel boeing družbe Iran Air nas je že čakal. Lagal bi, če bi rekel, da nisem imel tesnobnega občutka, ko sem se vkrcal na letalo. Kako le vzdržujejo ameriška letala, če nimajo nobenih kontaktov z Ameriko ter so vrsto let pod embargom? Z očmi sem švigal po notranjosti trupa in iskal - karkoli ... Pogled se mi je ustavil na napisu, ki ni bil v farsiju (perzijščini). Zdelo se mi je podobno turškemu jeziku. Ko sem si od blizu kasneje malce bolje ogledal in se o tem pogovarjal s stjuvardom, sem uvidel, da so bila letala najeta iz Turčije. Kar je pomenilo, da če so lastniki Turki, le niso tako slabo vzdrževana, kot sem mislil. Potem imajo tudi dostop do nadomestnih delov. Vse to sem si v mislih prigovarjal.
Malce me je to pomirilo, da sem odgnal črne misli o veliki pogostnosti letalskih nesreč v Iranu, ki so v veliki meri posledica malomarnega vzdrževanja in pomanjkanja rezervnih delov. Medtem pa smo že vzleteli. Skoraj neslišno ...
Nadaljevanje prihodnjič
Poslovno svetovanje • Kako bogati ste ...
Večno vprašanje
Kako bogat sem?
Vzemimo si na znanje, da smo lahko bogati na več nivojih.
Tokrat pa si zamislimo, da se vprašanje nanaša zgolj na finančno stanje posameznika. To vprašanje je res precej zapleteno, predvsem če zadevo pogledamo širše; resnično bogastvo vsaki osebi lahko pomeni povsem nekaj drugega. Kadar reče nekdo, da je bogat, je to povsem abstraktno in neprimerljivo.
V knjigi Bogati očka, revni očka avtor Robert Kiyosaki pokaže idealno rešitev, na kakšen način meriti, da bi lahko ugotovili, kako bogat je nekdo.
Vprašanje je:
Koliko dni bi lahko preživeli z vsemi vašimi obveznostmi (bencin, najemnina, hrana itn.), če danes prenehate delati in se ustavijo vsi vaši dohodki,
ki so odvisni od vašega aktivnega dela (sem ne sodijo pasivni prihodki, če jih morda imate -npr. najemnina, ki jo pobirate, dobički, dividende itd.)?
Prav gotovo je res, da bi najbogatejši lahko popolnoma brez dela z enakim standardom živeli do konca svojih dni (to je znak popolne svobode), malo manj bogatejši bi brezskrbno lahko živeli nekaj let, povprečen človek bi preživel verjetno nekaj mesecev in dokaj velik del ljudi le nekaj dni. Tisti, ki živijo na kredite, pa recimo »minus« pet dni. To je realni pokazatelj, koliko ste dejansko bogati.
Večina ljudi bi verjetno menila, da je najbolje in najbolj smiselno meriti finančno bogastvo posameznika glede na to, koliko denarja zasluži in koliko ima osebnega premo-
ženja.
Takšen način merjenja in ugotavljanja bogastva posameznika pa nam lahko daje zamegljeno sliko, saj te informacije ne pokažejo dejansko, kako bogat je posameznik v resnici. Poleg vseh sredstev (stvari, ki prinašajo denar v denarnico), namreč obstajajo tudi številne obveznosti (stvari, ki odnašajo denar iz denarnice), ki jih ima vsak posameznik.
Še nekaj: nekdo, ki ima veliko hišo z bazenom, dobre avtomobile, jadrnico itn., se verjetno zdi zelo bogat na prvi pogled. Vendar so to vse tudi obveznosti, ki te lahko finančno zlomijo, če nimaš dovolj sredstev, da vse to financiraš, če popolnoma prenehaš delati.
Gre za to, da začnemo čimprej razmišljati dolgoročno.
Razumeti moramo, da je za vsako obveznost smiselno imeti sredstvo, s katerim bomo financirali to obveznost. Tako zmanjšamo možnost, da bi zapadli v finančno krizo, če nenadoma ostanemo brez službe oziroma če nenadoma pride do izgube rednega dohodka itd.
Leta nam prinašajo svoje; s staranjem dejansko vse te naše obveznosti - hiše, avtomobili, jadrnice, počitnice itn. - postajajo dražje in dražje, ne zavedamo pa se, da nam te obveznosti počasi, a vztrajno in v vedno večjih zneskih pomagajo prazniti denarnico. Na drugi strani pa nas sredstva delajo vedno bolj in bolj bogate.
Avtor Robert Kiyosaki pravi, če nehamo delati, nas sredstva hranijo (asset feeds you), obveznosti pa nas pojedo (liability eats you).
V tem se skriva najbolj enostavna formula, kako lahko postane posameznik bogat in finančno svoboden.
Maria Cvrtila, mag.
posl. in ekon. ved GSM: 031 708 026
Na valovih časa
Torek, 1. februar
Danes goduje Ignac.
1874 se je rodil avstrijski lirik, dramatik in pripovednik Hugo von Hofmannstahl. Pisal je tudi librete za opere Richarda Straussa.
1895	se je rodil John Ford, najbolj znani režiser ameriških vester-nov.
1896	so v Torinu prvič izvedli Puccinijevo opero La Boheme.
1901	se je rodil ameriški filmski igralec Clark Gable. Zaslovel je v filmu V vrtincu. Dolgo je veljal za »kralja Hollywooda«. Umrl je leta 1960.
1902	so na Kitajskem ukinili povezovanje ženskih nog.
1931 se je rodil v Sverdlovsku prvi demokratično izvoljeni predsednik Ruske federacije Boris Jelcin.
1953je morje na Nizozemskem predrlo na stotine jezov, poplavilo okoli 2.000 kvadratnih kilometrov in zahtevalo 1.835 življenj. Sreda, 2. februar
Danes goduje Marija - danes praznujemo svečnico. Danes je svetovni dan mokrišč.
962 je bil Oton I. v Rimu okronan za prvega nemškega cesarja. 1711 se je rodil avstrijski državnik Wenzel Anton Kaunitz, ki je skoraj štiri desetletja vodil zunanjo politiko cesarice Marije Terezije in njenih naslednikov.
1732je pruski kralj Friderik Viljem I. v Prusijo sprejel okrog 14.000
salzburških protestantov, ki v domovini niso mogli ostati, ker jim je
salzburški nadškof hotel vsiliti katoliško vero.
1804 se je začel prvi srbski upor proti Turkom, ki je pripeljal do
priznanja notranje avtonomije Srbije znotraj beograjskega paša-
luka.
1808 je Napoleon I. zasedel Vatikan. Do tega je prišlo, ker se je papež Pij VII. upiral podpreti Napoleonovo celinsko zaporo proti Veliki Britaniji.
1829	se je rodil nemški zoolog Alfred Brehm. Napisal je več knjig o življenju živali in bil ustanovitelj akvarija v Berlinu.
1852 so na londonski ulici Fleet odprli prvo javno stranišče na svetu.
Četrtek, 3. februar Danes goduje Blaž.
1116 je umrl madžarski kralj Koloman, ki je za časa svoje vladavine močno povečal svojo državo in jo notranje uredil in stabiliziral. 1601 je Avstrija na zahtevo Benetk usmrtila dva uskoška poveljnika ter nato nadaljevala obračunavanje z uskoki in njim privrženimi občani Senja.
1830	so podpisali Londonske protokole, s katerimi so priznali neodvisnost Grčije.
1859 se je rodil nemški letalski konstruktor, oče štuke, Hugo Junkers.
1872 se je rodil makedonski revolucionar Goce Delčev. Bil je ideolog in organizator makedonskega revolucionarnega gibanja na koncu 19. stoletja. Petek, 4. februar Danes goduje Andrej.
1194 so angleškega kralja Richarda Levjesrčnega v zameno za plačilo 150.000 takratnih mark izpustili iz ujetništva v trdnjavi Tribur.
1815 se je rodil Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetlitelj in mecen.
1849 se je rodil francoski pesnik in pisatelj Jean Richepin.
1897	se je rodil nemški politik, kancler in gospodarstvenik Ludwig Erhard, oče nemškega gospodarskega čudeža.
1902 se je rodil ameriški pilot Charles Lindbergh, ki je prvi preletel Atlantik brez vmesnega postanka. 1917 je nemška vlada uradno razglasila podmorniško blokado Britanije.
Sobota, 5. februar Danes goduje Agata.
Na nemškem jezikovnem območju na god sv. Agate blagoslavljajo kruh. Sv. Agata velja med drugim tudi za zavetnico rudarjev. 1788 se je rodil britanski politik Robert Peel. Ker je Bobby okrajšava za Robert, so po njem dobili ime angleški policaji - bobiji. 1840 se je rodil ameriško-angleški izumitelj Stevens Maksim. Njegov najpomembnejši izum je Maximova strojnica, prva popolnoma avtomatska strojnica, ki so jo naredili. 1840 se je rodil irski živinozdravnik in izumitelj John Boyd Dunlop, ki je 31. oktobra 1888 patentiral prvo pnevmatsko zračnico. 1878 se je rodil francoski inženir in industrialec Andre-Gustave Citroën, ki je Fordovo metodo množične proizvodnje prenesel v evropsko avtomobilsko industrijo. 1887 je bila v Milanu premiera Verdijeve opere Otello. Sobota, 6. februar Danes goduje Dora.
1874 so v Nemčiji sprejeli zakon, po katerem je postala civilna poroka obvezna. Zakon je predvidel tudi ločitev.
1911	se je rodil ameriški filmski igralec in štirideseti predsednik ZDA Ronald Regan.
1912	se je rodila Eva Braun, Hitlerjeva življenjska družica. 1919 se je začelo v Weimarju zasedanje nemškega ustavodajnega parlamenta. Oblikovali so tako imenovano Weimarsko republiko, novo nemško demokracijo, ki je obstala do leta 1933, ko je prevzel oblast Hitler.
1964 sta Francija in Velika Britanija sklenili sporazum o gradnji predora pod Rokavskim prelivom. Ponedeljek, 7. februar Danes goduje Egidij.
1613 je ruska skupščina izvolila za carja 16-letnega bojarja Mihaela Romanova, ustanovitelja dinastije Romanovih, ki so vladali Rudiji do revolucije.
1812 se je rodil angleški pripovednik Charles Dickens. 1971 so dobile ženske v Švici volilno pravico. 1992 so zunanji in finančni ministri dvanajstih evropskih držav podpisali v Maastrichtu pogodbo, s katero so utemeljili politično, gospodarsko in monetarno unijo.
1800 se je rodil v Idriji slovenski založnik in tiskar Jožef Blaznik.
AvtoD£OM
Tudi ix20 bolj evropski kot korejski
Hyundai je med evropsko naravnane majhne enoprostorce vstopil z ix20, kot „sestrskim" modelom kie venge, ki se pri nas prodaja že nekaj mesecev. Korejci so mu ob bolj všečni zunanjosti namenili še nove tehnologije, priročne dodatke, okolju prijazne motorje in dovolj visoko raven varnosti.
Razred manjših enoprostorcev je dobil novega člana, ki ni kaj dosti korejski, saj prihaja iz češke tovarne, medtem ko je razvoj potekal v nemškem Russelsheimu. Ne gre za naslednika matrixa, a zapolnjuje vrzel, ki jo je ta pustil, predvsem pa s svojo oznako x pušča dvome o razredni pripadnosti, saj je ta črka doslej pomenila terenskost in štirikolesni pogon, a zdaj ni več tako.
Pri novem modelu so v ospredju prilagodljivost, prostornost in tako imenovani fluidni dizajn oziroma gibljivo oblikovanje, zato bo všeč predvsem tistim, ki hočejo sedeti višje in imeti boljši pregled nad dogajanjem v prometu. Motorna maska je celo šesterokotna, močno navzgor zavihana žarometa pa sta sodobne oblike in v sebi skrivata plastiko, ki spominja na pas LED-diod, a jih ta avto žal ne premore. Bok vozila je povsem enak Kiinemu modelu, zato pa je bolj izviren zadek, ki deluje dinamično in ne izdaja, da gre za enoprostorneža.
Pred voznikom so združene vse tiste stvari, ki jih s svojim pogledom mora preveriti, v sredini armaturne plošče je lahko tudi barvni zaslon, na katerem se med drugim prikazujejo podatki navigacije, slika kamere za pomoč pri vzvratni vožnji in radijskega sprejemnika.
Zadnjo klop lahko vzdolžno premikamo in tako ustvarjamo več prostora za potnike zadaj ali za njihovo prtljago, pri čemer lahko klop delimo v
razmerju 60 : 40 ali jo popolnoma prevrnemo in tako ustvarimo ravno dno povečanega prtljažnika. ix20 v osnovi tako ponuja 440 litrov prtljažnega prostora, ki ga lahko povečamo do 1486 litrov.
Dobrodošel, a doplačljiv dodatek je velika steklena panoramska streha, lahko naročite usnjeno oblazinjenje, luči za osvetljevanje ovinkov, pametni ključ ali recimo kamero za vzvratno vožnjo,
sicer pa je na voljo pet paketov opreme. Naj omenim, da osnovni paket vsebuje višinsko nastavljiv voznikov sedež in aktivna vzglavnika, ki preprečita hujše poškodbe ob trku drugega avtomobila v zadek, v opremi comfort sta tudi ključ za vstop brez odklepanja in gumb za zagon motorja.
Pri ix20 je moč izbirati med štirimi pogonskimi variantami. Bencinska motorja sta dva: 1,4-litrski in 1,6-litrski, poznamo pa ju iz drugih hišnih modelov. Podobno velja za 1,4-litrski turbodizelski stroj, ki je na voljo v dveh različicah z oznako low power oziroma high power. Nobena izmed omenjenih variant (77 in 90 KM) ne ponuja nekih voznih užitkov, ker gre za motor, s katerim se je moč varčno voziti, za kaj več pa zmanjka sape, zato bo Hyundai moral dinamičnim voznikom ponudit še kakšno zmogljivejšo motorno različico.
Vozniki, ki jim je mar za naše ozračje, so dobili možnost naročiti izvedbo blue drive, s katero so Korejci znižali povprečno porabo in, še pomembneje, izpuste ogljikovega dioksida v ozračje. Res, da je prihranek odvisen od vgrajenega motorja, a številke govorijo zase. Znižanje povprečja porabe pri obeh turbodizlih znaša 0,2 litra na sto kilometrov vožnje, pri bencinskih različicah 1,4-litrski motor porabi za 0,4 litra goriva manj, 1,6-litrski pa celo pol litra manj. K tem prihrankom so svoje prispevali sistem stop/start, ki mu pri Hyundaiu pravijo ISG, dodatni menedžment alternatorja in pnevmatike z nižjim kotalnim uporom.
Hyundai je, tako kot „sestrska" Kia, v zadnji letih konkretno raztegnil garancijske pogoje in svojemu novemu modelu namenil trojno petletno jamstvo, ki zajema petletno splošno jamstvo, pet let asistence na cesti in pet let brezplačnih preventivnih pregledov, s čimer se evropski proizvajalci žal ne morejo pohvaliti.
Domačemu uvozniku ix20 pomeni veliko oziroma predstavlja nezanemarljiv del prodajne ponudbe, saj njihove prodajne napovedi niso skromne. Letos naj bi na slovenske ceste zapeljalo do 500 različno založenih enoprostorsko naravnanih hyundaiev, s čimer bi v svojem razredu dosegli petodstotni tržni delež. Saj veste, kako pravijo: če je cena prava, tudi kupcev ne manjka.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Gripa
V Sloveniji se je znova pojavila gripa in bolezen je v rahlem porastu. Zato ne bo odveč nekaj osnovnih informacij o bolezni in nasvetov, kako ravnati, da bolezen preprečimo, oziroma kako si pomagati, če smo zboleli.
Gripa ali influenca je bolezen, ki jo povzročijo virusi gripe tipa A, B in C in se kaže z naslednjimi, dokaj značilnimi, bolezenskimi znaki: močno povišana telesna temperatura (nad 39 °C), močan glavobol, mrzlica, izrazito slabo počutje, bolečine v mišicah, boleče grlo, suh dražeč kašelj, lahko se pojavi tudi izcedek iz nosu. Pri zelo oslabelih osebah se lahko razvijejo zapleti, zlasti pljučnica. Znaki gripe se torej precej razlikujejo od znakov prehlada. Predvsem nas bo gripa zagotovo za nekaj dni položila v posteljo.
Učinkovita zaščita pred gripo je cepljenje. Na Inštitutu za varovanje zdravja poudarjajo, da je cepljenje še vedno smiselno, zlasti za bolnike s kroničnimi boleznimi, nosečnice v drugem in tretjem trimesečju in za starejše.
Tako pred gripo in prehladom kot tudi pred drugimi nalezljivimi boleznimi, ki se prenašajo kapljično ali z dotikom, se zaščitimo z ustrezno
higieno (umivanje rok, uporaba papirnatih robčkov) in z zdravim načinom življenja, ki vključuje zdravo prehrano in gibanje. Osebam, ki so iz različnih vzrokov manj odporne, svetujemo zanje ustrezne pripravke za dvig odpornosti. Enako kot velja za zdravila, velja tudi za pre-hranska dopolnila - upora-bljajmo samo tisto, kar nam bo koristilo.
Uporaba protivirusnih zdravil za zdravljenje in preprečevanje gripe mora slediti strogim strokovnim priporočilom. Ta zdravila se uporabljajo pod nadzorom zdravnika in se predpisujejo na recept. Nenadzorovana uporaba prinese več tveganja kot koristi.
Zdravljenje gripe pomeni lajšanje izraženih znakov bolezni. Povišano temperaturo, bolečine v mišicah in glavobol lajšamo z zdravili, ki jih imenujemo analgetiki. Med zdravili, ki so na voljo brez recepta, sta v ospredju ace-tilsalicilna kislina in paracetamol. Vsaka učinkovina ima svoje prednosti in slabosti. Zato se o izbiri posvetujte s svojim farmacevtom. Obe učinkovini sta na voljo v kombinaciji z vitaminom C, ki pri premagovanju bolezni zelo koristi. Sami moramo oceniti, ali potrebujemo antitusik - zdravilo, ki blaži
farm., spec.
suh, dražeč kašelj, ali morda ekspektorans - zdravilo, ki olajša izkašljevanje. Pomoč pri bolečem grlu so pastile ali pršila, ki vsebujejo anti-septike (uničijo mikroorganizme) in anestetike (blažijo bolečino). Izcedek iz nosu bomo zmanjšali s t. i. dekon-gestivi. Ti so lahko kot kapljice ali pršila za nos, obstajajo pa tudi v obliki tablet. Previdni pri uporabi teh zdravil morajo biti bolniki s povišanim krvnim tlakom, boleznimi ščitnice, sladkorni bolniki in številni drugi.
V lekarnah so na voljo različna zdravila, ki vsebujejo več zdravilnih učinkovin. Na škatlicah piše in v reklami nam povedo, da se uporabljajo »pri gripi in prehladu«. Res je njihova uporaba enostavna in praktična, saj je v eni tabletki več zdravilnih učinkovin (analgetik, antitusik ali ekspektorans, dekongestiv, vitamin C). Vendar se o tveganju in ne-
želenih učinkih zares posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom, saj večje število zdravilnih učinkovin nosi s seboj tudi večje tveganje. Ta zdravila niso primerna za nekatere kronične bolnike, za otroke, nosečnice in v kombinaciji z nekaterimi zdravili. Odsvetujemo jih tudi, če niso prisotni vsi znaki gripe in prehlada.
Pri zdravljenju gripe ne bo dovolj samo uporaba zdravil. Nujno potrebna sta počitek in pitje zadostnih količin tekočine. Pri tej bolezni nam bodo pomagali topli napitki zdravilnih čajev, limonada, napitek s C-vitaminom. Tako čaji kot C-vitamin se morajo uporabljati v okviru dnevnih priporočenih količin!
Prehlad in gripo praviloma lahko zdravimo sami. Starejše, nosečnice in majhne otroke bomo napotili k zdravniku. Posvet z zdravnikom je nujen, kadar gre za več dni trajajočo visoko temperaturo, oteženo dihanje, hude bolečine v žrelu, dolgotrajen hud kašelj, močan glavobol in bolečine v ušesih.
Ne samo zaradi sebe, tudi zaradi drugih (sodelavci, sošolci, prijatelji ...) je nujno, da s počitkom v postelji, uživanjem dovolj tekočine in primerno prehrano pomagamo lastnemu imunskemu sistemu v boju proti virusom gripe.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Februar se pričenja z mrazom
2. februar ali svečnica je že od nekdaj napovedal tudi vreme za naprej. Ker se ukvarjamo z rastlinami, nam je vreme vedno pomembno. Naši predniki pa so se z njim seveda še bolj ukvarjal, saj so bili še bolj odvisno od njega. Če je vremenska napoved kolikor toliko točna, nam letošnje mrzlo vreme ob svečnici obeta lepo leto.
Dan se je sicer že opazno podaljšal, pa tudi nizke nočne temperature še ne povzročajo prebujanja rastlin. Kljub temu pa so sončni dnevi in mrzle noči, zaradi katerih ostaja zemlja še vsaj teden dni zamrznjena, zelo nevarni. Zdaj je najbolj občutljiv čas, da zimzelene rastline dobijo poškodbe zaradi fiziološke suše. Na to sicer že nekaj časa opozarjam, vendar se je zdaj dan že podaljšal in se nevarnost povečuje. Posebej občutljivi so rododendroni, pa tudi lovorikovci so v nevarnosti. Enkrat na teden jih je priporočljivo zaliti z mlačno vodo. Na en grm porabimo približno 10 litrov vode. Ko opazimo vegetacijo, pa tej vodi dodamo tudi pripravke na osnovi alg, da si bodo rastline čim prej opomogle. Še vedno svetujem, da ostanejo škarje na policah, le nabrusiti in namazati jih je treba, da bodo dobro in hitro delovale takrat, ko jih bomo potrebovali. Ne mudi se z rezjo, na srečo vas tudi mrzli dnevi ne vabijo na prosto. Red je, da v večjih sadovnjakih in morda tudi vinogradnih že vidite pridne rezače, a vedeti morate, da imajo oni kar veliko dela, ki je zamudno. Na naših vrtovih pa nimamo toliko rezi potrebnih rastlin, da bi se vam mudilo. Zato naj se vaša ustvarjalna dela v naravi potrebna delovna vnema obrne raje v pridelovanje kalčkov, zdaj so naša telesa svežih vitaminov in mineralov še bolj potrebna. Pa tudi kar nekaj dela je v prezimovališčih naših rastlin, posejemo pa tudi lahko že kar nekaj zelenjadnic, zelišč in cvetlic.
Sobne rastline
Vedno bolj se bodo poznale posledice suhega zraka v stanovanjih. Zato moramo še bolj pogosto rositi po listih. Žal pa zaradi naše »trde« vodovodne vode tako rosenje povzroča grde lise na listih rastlin. Zato je bolje, da zračno vlago okli rastlin ustvarimo tako, da v okrasne lončke, ki ne prepuščajo vode, postavimo narobe obrnjen podstavek za lončke in rastlino postavimo nanj. Tako je lahko dno okrasne posode vedno prekrito z vodo, ki ne sme segati do vrha narobe obrnjenega podstavka. Ta voda bo vsaj manjšim rastlinam zagotovila več zračne vlage. Če nimamo neprepustnih okrasnih lončkov, potem izberemo večji podstavek in vanj po istem postopku obrnemo manjšega. V globljih okrasnih posodah lahko uporabimo tudi vedno vlažen pesek.
Foto: Miša Pušenjak
Balkonsko cvetje
V	trgovinah se že pojavljajo siljene čebulnice, tulipani, hiacinte in drugo. Za tiste, ki si želite pomlad v stanovanju nekoliko prej, naj povem, da si lahko take lončke omislijo tudi sami. Ko se bo zamrznjena zemlja odtalila, poiščemo že nagnane šope čebulnic, narcis, krokusov, posamezne hiacin-te in drugo. Presadimo jih v lončke, ki so le malo večji od šopa čebulic. Lepši bodo, če bomo posajene lončke prekrili z mahom. Posajene lončke postavimo najprej v hladnejše prostore s temperaturo okoli 10-15 oC. Šele ko opazimo barvo cvetov, presajene čebulice postavimo v ogrevane prostore, kjer nam bodo polepšale pomlad. Takoj, ko bodo odcvetele, jih spet presadimo na prosto, da se bo čebulica spet okrepila in si nabrala dovolj hranil za naslednje leto. Tudi kupljene lepotice, če še ne cvetijo in se barva cvetov še ne vidi dovolj, take je najbolje kupiti, postaviti raje v čim hladnejši prostor na začetku, le tako bo njihovo cvetenje bolj barvito, cvetele pa bodo vsaj nekoliko dalj časa. Zalivanje obojih naj bo zelo skromno, gnojenje nikakor ni potrebno, saj zdaj rastline hranil iz zemlje ne uporabljajo, ker nimajo listov. Cvetovi dobijo vsa potrebna hranila iz čebulic.
V	prezimovališčih pa sproti odstranjujte vse suhe liste, da ne bodo vir bolezni za zdrave rastline. Toplejši del dneva izkoristite za zračenje prostorov. Daljši dan je namreč že prebudil rastline, te dihajo močneje, s tem pa tudi izločajo več vlage. Tisti, ki jih imate na toplem, jih redno krajšajte, vse predolge poganjke porežite, da se bodo razvile v krepke in goste grmičke do pomladi.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Člani ameriške skupine Aerosmith so se pred dnevi znašli pred nenavadno težavo, saj pred snemanjem novega albuma niso vedeli, kje je kitarist Joe Perry. Dodatne težave je povzročil tudi anga-žma vodje zasedbe 62-letnega Stevena Tylera za sodnika v letošnjem izboru ameriških glasbenih talentov (American Idol). Navkljub vsem težavam pa so se člani zasedbe že zaprli v studio v Los Angelesu, kjer pripravljajo material za novi album, ki bo nasledil nji-
hov zadnji album Honkin' On
Bobo iz leta 2004.
®@®
Ameriška pop zvezdnica Britney Spears je prejšnji teden predstavila svoj novi sin-gel z naslovom Hold It Against Me. Skladba že ruši rekorde, saj je že v prvem tedn u zabeležila največjo število predvajanj v zadnjih 18 letih. V samo nekaj dneh so jo v ZDA zavrteli več kot 4000-krat in se je neposredno uvrstila na 16. mesto ameriške lestvice Pop Songs Airplay. Podoben
Eric Clapton
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Foto: wordpress.com
Aerosmith
Foto: wordpress.com
podvig je uspel kraljici pop glasbe Madonni leta 1998 s hit singlom Frozen, še boljša pa je bila leta 1993 Mariah Carey s skladbo Dreamlover (1993), ki se je že v prvem tednu prebila na 12. mesto. Singe Hold It Against Me je prav tako na dobri poti, da osvoji tudi prvo mesto na lestvici Billboard Hot 100.
Legendarni angleški glasbenik. Eric Clapton je v namene dobrodelne avkcije podaril kar 70 svojih inštrumentov in glasbenih pripomočkov. Med najbolj iskanimi bo vsekakor tudi črna kitara Fender Stra-tocaster, s katero je nastopil na zgodovinski priložnostni združitvi zasedbe Cream v New Yorku in Londonu. Visoko ceno pa naj bi dosegla tudi sinje modra Stratocaster Daphne Blue, s katero je nastopil na nedavni koncertni turneji. Izkupiček avkcije bo namenjen kliniki Crossroads na otoku Antiqua, v kateri zdravijo odvisnost od alkohola in drugih drog.
Problematična britanska pevka Amy Winehouse naj
bi, po poročanju britanskih medijev, v preteklih dneh posnela duet s Cee-Lo Gree-nom. Cee-Lo Green je pevec znane zasedbe Gnarls Barkley, ki je zelo uspešen tudi na solo poti, kjer je prav tako že izdal nekaj solo albumov in uspešnic. Njun skupni duet bo pristal na njenem novem albumu, ki naj bi bil že skorajda zaključen. Pred dnevi pa je v javnost pricurjala tudi
novica, da bo Amy Winehouse julija letos nastopila v Beogradu.
®@®
Nekdanji ruski voditelj Mi-hail Gorbačov bo 2. marca praznoval 80. rojstni dan. Slab mesec kasneje, 30. marca, pa njegovi dve vnukinji prirejata pompozno zabavo, ki se bo dogajala v znameniti londonski dvorani Royal Albert Hall. Na dogodku, ki bo odprt za javnost, bo poleg številnih eminentnih gostov iz sveta filma: Kevin Spacey, Sharon Stone, Hugh Grant, Angela Merkel in Arnold Schwarzenegger tudi nekaj izbranih glasbenih gostov: Mel C, Scorpions in Bryan Ferry.
®®®
Kot vse kaže, bomo priča še enemu zanimivemu zvezdniškemu sodelovanju, saj nameravata legendarni filmski igralec Clint Eastwood in pevka Beyonce združiti svoje moči in posneti muzikal Zvezda je rojena. Družba Warner Bros je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP potrdila, da se pogajata za ponovno obuditev omenjene filmske klasike iz leta 1937. Eastwood se dogovarja za režijo, medtem ko naj bi Be-yonce odigrala glavno žensko vlogo. Producenti naj bi bili Billy Gerber, Basil Iwanyk in Jon Peters, ki je sodeloval že pri različici filma iz leta 1976 z Barbro Streisand in Krisom
Kristoffersonom.
®®®
Kot vse kaže, se na glasbeno
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	GRENADE - BRUNO MARS
2.	FIREWORK - KATY PERRY
3.	BLACK AND YELLOW - WIZ KHALIFA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GRENADE - BRUNO MARS
2.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
3.	DO IT LIKE A DUDE - JESSIE J
NEMČIJA
1.	THE TIME (DIRTY BIT) - BLACK EYED PEAS
2.	OVER THE RAINBOW - ISRAEL KAMAKAWIWO'OLE
3.	WE ARE THE PEOPLE - EMPIRE OF THE SUN
Trgovina
Imamo kmetijske površine, svoje gospodarstvo in gremo se nekakšnega svojega trga in trgovine. Edino nekje vmes v administraciji in birokraciji se zatakne. Paragrafi se kot ponavadi nekako ne ujemajo najbolje s prakso. Zdi se mi namreč, kakor da je naše gospodarstvo ena sama zabava, kmetijstvo pa nam tako ali tako služi samo kot kmečki turizem.
Saj ne, da je s tem kaj narobe, vendar primarni cilj kmetovanja je oskrba s hrano. Pa koga bi to brigalo. Glavno je, da imamo s čim zabavati turiste. Kajti mnogo bolj modro je državni denar namenjati v pretvorbo kmetij in vseh prostranih površin z njimi vred v prenočišča in parke, po katerih se turisti lahko sprehajajo med zlatim žitom in šumečo ajdo, kakor da bi jih pomagali vzdrževati. Prav neumno je tudi pomisliti, da bi bila dobrodošla kakršnakoli pomoč, spravljati slovenske proizvode na police trgovin, in to po dostopnih cenah. Zakaj tudi bi, ko pa je vso plastično kitajsko sranje mnogo okusnejše, pa tudi veliko cenejše. Kaj pa si mislijo ti naši kmetje, da bodo prodajali neke dokaj naravne in iz lastne grude izrasle proizvode, ko pa jabolka niso nič večja od pesti, paradižniki pa so vse preveč nagniti. Te naj raje prodajajo v sosednjo Avstrijo, sicer pa naj naredijo kak dober kompost.
Kmetovanje je pri nas seveda lastna zabava kmetov, ne pa skrb kogarkoli drugega, še najmanj države. Bo že velika, dobra mati Evropa poskrbela za nas. Kajti kako se že reče prehranski zadostnosti? V mislih mi odzvanja nekaj tako čudnega ... Sliši se podobno kot osnova preživetja. A to nas ne zanima? Če smo bili sužnji že toliko nacijam, bomo pa verjetno brez problema tudi globalnemu gospodarstvu, mar ne? Samozadostnost ni slovenski interes. Veliko pomembnejši je na primer NATO, pa Afganistan in ostale neumnosti. To, ali smo sami sploh sposobni preživeti, je obrobna zadeva.
Modre glave že vedo, zakaj je temu tako. Morda vedo tudi, zakaj je naše mleko cenejše v sosednjih državah kot pri nas in zakaj, recimo, solato in krompir uvažamo, medtem ko nam naš gnije, ker preprosto ni enake velikosti in barve, poleg tega pa ima tu in tam še kakšne sumljive packe. Verjetno od zemlje, kajti zarukani Slovenci, ki so tisoč let za opicami, vse povrtnine tiščijo v zemljo, medtem ko ves napredni svet svojo zelenjavo goji kar v bazenih. Saj veste - da solata slučajno ne bi bila kaj blatna ...
Kakorkoli že, edino kar je na hrani v trgovini slovenskega, so davki. O teh pa kdaj drugič ...
Matic Hriberšek
sceno vrača tudi legendarni britanski pevec George Michael. Po podatkih, ki krožijo na internetu, namerava pevec 5. aprila na trgovske police poslati novi studijski izdelek, ki bo nosil ime Low-down. Po prvotnih napovedih naj bi nova izdaja zajemala dve zgoščenki in njegovo biografijo. George Michael je eden izmed najbolj talentiranih britanskih pop glasbenikov, ki že 25 let uspešno hodi po svoji samostojni glasbeni poti. Svojo uspešno glasbeno kariero pa je pričel leta 1981 v znanem duetu Wham.
Popularni ameriški R&B
glasbenik Bruno Mars je prejšnji teden kraljeval kar na dveh uradnih britanskih glasbenih lestvicah. Njegov debitantski album Doo-Wops & Hooligans se je zavihtel na prvo mesto lestvice najbolje prodajanih albumov, medtem pa je njegov singel Grenade še naprej najbolje prodajani sin-gel na otoku. Na drugem mestu lestvice najbolje prodajanih singlov se je uvrstila Adele s singlom Rolling In The Deep. Marsov album Doo-Wops & Hooligans, na katerem se nahaja tudi super uspešnica Just The Way You Are, je s prvega mesta spodrinil album Loud pevke Rihanne.
Janko Bezjak
l_e s t v i
NAJ
1.	HOLD MY HAND - MICHAEL JAC
2.	YOUR SONG - ELLIE GOULDING
3.	GRENADE - BRUNO MARS
4.	FIREWORK - KATY PERRY
5.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
6.	WHEN WE COLIDE - MATT CARDLE
7.	WHAT'S MY NAME? - RIHANNA FT. DRAKE
8.	THE BEST THING ABOUT ME - R. MARTIN & J. STONE
9.	PYRO - KINGS OF LEON
10.	BORN FREE - KID ROCK
11.	THE FLOOD - TAKE THAT
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 1. februarja 2011
Kaj bomo danes jedli
pokusili, niste veliko
TOREK
slivovi cmoki, kompot SREDA
kislo zelje s piščancem*, krompirjevi ocvrtki ČETRTEK
ričet s prekajenim mesom PETEK
lignji s krompirjem**, solata SOBOTA
telečja obara z ajdovimi žganci NEDELJA
goveja juha, zrezki v naravni omaki, kamut z zelenjavo PONEDELJEK
dušena kisla repa, krompir v kosih, zabeljen z ocvirki
*Kislo zelje s piščancem
Sestavine: 500 g kislega zelja, 50 g pečene slanine, 1 čebula, 4 piščančja bedra, sol, poper, 1 strok česna, 1 lovorjev list, olje.
Čebulo sesekljamo, slanino zrežemo na kockice, zelje na hitro splaknemo s hladno vodo. Na malo olja na hitro popečemo piščančja bedra, ki smo jih prej osolili. Nato vzamemo meso iz ponve in ga damo na toplo. Na olju
popražimo čebulo, da postekleni, dodamo slanino, še malo popražimo, nato dodamo še kislo zelje, lovor, česen ter sol in poper. Vse skupaj prepražimo in zalijemo z vodo. Zelje pol ure počasi dušimo, po potrebi dodajamo vodo. Ko se zmehča, na njega naložimo pope-čena bedra. Vse skupaj položimo v ogreto pečico na 200 stopinj in pečemo eno uro.
**Lignji s krompirjem
Sestavine: 1 kg očiščenih lignjev, 7 krompirjev, 2 paradižnika, 2 stroka česna (narezanega ali nasekljanega), 1,5 dl belega vina, vejica svežega peteršilja (nasekljana), rožmarin, majaron, sol, poper, olivno olje.
Posoda, v kateri bomo pekli, naj ima pokrov (ali pa si pomagamo z alu folijo). V segreto posodo z vročim oljem damo vse sestavine naenkrat, razen soli, pokrijemo in damo v pečico, segreto na 250 stopinj. Pustimo pol ure, zmanjšamo stopinje na 200, nato odlijemo tekočino, tako da ostane še 1 dl, dolijemo še največ pol dl vina, solimo in odkrito popečemo, dokler večina tekočine ne izpari (približno 15 minut), lahko pa tudi pustimo malo omakice, kakor nam je ljubše. Zadnjih 15 minut dvakrat premešamo, da se lignji ne strdijo, ampak ostanejo vlažni. Zraven lahko postrežemo solato, in ko imamo jed že na krožniku, jo poka-pljamo z nekaj kapljicami olivnega olja.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•k-k-k
So ljudje, ki lažejo kratko malo zato, da lažejo. •k-k-k
Tistemu, ki vam prevzame ženo, se boste najbolje maščevali, če mu jo prepustite.
•k-k-k
Odklanjati pohvale pomeni, da si jih želimo še več.
-k-k-k
Ženske so zares nedostopne samo tedaj, kadar jim je kdo zoprn. -k-k-k
Če nekomu poveste, da mu zapuščate vse svoje premoženje, je dostojno, da čimprej umrete. -k-k-k
Rad bi živel kot revež, ki ima veliko denarja. -k-k-k
Kdor ničesar ne ve, mora vse verjeti. -k-k-k
Lahko srečaš skopuha, ki je postal zapravljivec, ne pa zapravljivca, ki je postal skopuh.
-k-k-k
Šele ko so prišli na konja, se je pokazalo, da ne znajo jahati.
-k-k-k
Če govorite naravnost, se ne čudite, ker bodo okoli vas delali ovinke.
Smeh ni greh
Zena pogosto gnjavi moža, češ da mu nič ne uspe v življenju. Nekega dne po obilnem kosilu pa se mož, ko čuti, da je žena dobre volje, ojunači in reče: »Zena, dve stvari pa sta mi v življenju zelo dobro izpadli!«
»Kaj le?« vpraša žena.
Mož odgovori: »Zobje in lasje!«
Tašča čepi pred greznico in po-maka vanjo grablje. Mimo pride zet in vpraša: »Kaj pa iščete?«
»Eh, nič, proteza mi je padla v greznico,« odvrne ženska.
»Pa saj imate ob desni nogi štiri proteze,« pravi zet.
»Vem,« reče ženska in naprej meša po greznici. »Ampak nobena mi ni prav!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
POPOLN NEUSPEH, DEBAKL
TROPSKA RASTLINA, MANILSKA KONOPLJA
RISAR ZEMLJEVIDOV
ESKIMSKI ČOLN
AMERIŠKI FOTOTEHNIK (GEORGE)
KORALNO OTOČJE PRED FLORIDO
ŠVEDSKI SMUČARSKI TEKAČ MORGEN
VRBA IVA
(LJUDSKO)
MILENA IVANUŠA
UPOSTEVA-NJE, OBZIR
ČLENASTI VLEČNI ELEMENT
FRANCOSKI DRAMATIK (DENYS)
HRVAŠKI PETROL
GLOBOK TOLMUN
ŠPANSKI KARATEIST
FR. KRAVJI SIR
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
IT. SLIKAR (DOMENICO)
GRETA LOZAR
IZ BESEDE IMELA
TURŠKI PISATELJ (ORHAN)
LATVIJSKI ŠAHIST (MARIS)
SP. NOGOMETNI KLUB
AVSTRIJSKI SMUČAR
PREJA IZ VOLNENIH ODPADKOV
AMERIŠKI PREDSEDNIK (BARACK)
ERIKA ELENIAK
MUSLIMANSKI BOG
KOŠČEK STRDELE LAVE
OTOK V KAROLINIH
PREBIVALEC GRENADE
VELIKANOVIC
GRŠKI REČNI BOG
STIL, DRZA
TANJA DAJČMAN
FRANCOSKI PLEMIŠKI NASLOV
ITALIJANSKI NAZIV ZA TRST
PEVEC MONTAND
GALSKI DUHOVNIK
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
DROBTINA (NAR.)
OSAMLJEN LAS
INDIGO (ZASTAR.)
NEMŠKO MESTO PRI DRESDNU
KITAJSKO SADJE
LITIJ
DEL ROKE
OLGA HAVLOVA
RASTLINA JETIČNIK
STOTAK (MANJŠ.)
»Gospod doktor,« je rekel moški, ko je vstopil v psihiatrično ordinacijo, »moje dekle si zamišlja, da je Marilyn Monroe, jaz pa Frank Sinatra!«
»No, to vama pa lahko popestri spolno življenje!« ugotovi psihiater.
»Žal ne! Od mene zahteva, naj ji predstavim predsednika Kenne-dyja!«
Gostilničar je začel variti lastno pivo. Ker si gostje niso bili enotni o njegovi kakovosti, ga je poslal v analizo. Po štirinajstih dneh je dobil odgovor: »Gospod, Vaš konj ima sladkorno.«
Pred jezerom, ki je čudežno oz-dravljalo, stojijo trije ljudje. Prvi, ki je imel hromo roko, se gre kopat. Ko pride iz jezera, ima roko popolnoma zdravo. Nato se gre kopat drugi, ki je gluh, in prav tako ozdravi. V jezero gre še tretji, invalid, in to kar z vozičkom. Ko pride ven, ima lita platišča.
"Kako pa kaj preživljaš dopust?"
"Ja, lansko leto nisem bil na Azurni obali, letos pa ne v Grčiji."
Starejši moški gre na službeno potovanje v ZDA. Ostane mu nekaj denarja od dnevnic in se odloči, da bo pogledal, kako je v javni hiši v večjih mestih. Pride v javno hišo in vpraša, koliko stane.
»Na postelji 100 dolarjev, na preprogi pa 25.«
»Izvolite 100 dolarjev.«
»No, dedek, saj zate je pa res bolje na postelji.«
»Kaj na postelji! Štirikrat na preprogi.«
Ko so bili vsi na tem našem dragem planetu mrtvi in so čakali za vstop v nebesa, se je pojavil Bog in rekel: »Hočem, da se moški postavite v dve vrsti. Ena bo za tiste, ki so glava družine, druga vrsta pa za moške, ki so podrejeni ženam. Zenske pa naj se vse zglasijo pri sv. Petru.«
Kmalu žensk ni bilo več in nastali sta dve vrsti. Vrsta podrejenih moških je bila kilometre dolga, v vrsti glav družine pa je stal samo eden. Bog je rekel: »Podrejene bi vas moralo biti sram. Ustvaril sem vas za glavo družine. Razočarali ste me. Od vseh vas je samo eden izpolnil moja pričakovanja. Učite se od njega. Povej jim, sin moj, kako ti je uspelo, da si edini v tej vrsti?«
Moški odgovori: »Ne vem, žena mi je rekla, naj stojim tukaj.«
V trgovini s televizorji:
»Ali imate barvne televizorje?«
»Seveda!«
»Pa mi dajte enega rumenega!«
Ugankarski slovarček: ABAKA = tropska rastlina, manilska konoplja, EGEA = španski karateist (Jose Manuel, 1964-), FLORIDA KEYS = koralno otočje pred Florido, GNOLI = italijanski slikar (Domenico, 1933-1970), IRI = globok tolmun, KRAKOPS = latvijski šahovski velemojster (Mras, 1978-),
■e^juj 'Appoijs
'|9!WV '39SBI 'JIJSBd 'B§U9A '¡Ojl 'BJn
'!|OU9 'Jjzo 'UB0PBU9J9 'B^UBjg 'IIAI 'no 'Sldpod 'B9§3 'B§! 'HO 'S9AA '|B9y 'Aufjoi '9JS9U1 'sAe» Bpuou '}SO|JUIBZ 'UBOIJSB3 'H!U|B^
-¡I '^Bjiun 'jedem 'B^Bqs 'uio|od :ONAVaOQOA '3>1UBZ!J)i aj Aajisay
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjitztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
60
Govori se ...
.. da je vlada s svojim obiskom vesoljnega Podravja in s sklepno tiskovno konferenco v Mariboru vrlim Poetovi-oncem najbrž želela po svoje povedati kako vidi bodočo pokrajino ob Dravi in kje njeno bodoče središče.
.. da se Pahor med svojim obiskom v Podravju ni utegnil ustavil v Holermusu samo zato ker je njegov predhodnik prav ob obisku v tem mestu objavil odstop vlade. Janša se sicer svoje napovedi ni držal, morda pa je postalo Pahorja strah, da bi se Holer-možani spomnili obljube in bi odstop zahtevali od njega, ... da bodo nekatere porodnišnice po Sloveniji počasi zaprli, ker je pač premalo rojstev. Istočasno pa v Holermusu širijo psihiatrijo, saj je menda treba prisluhniti potrebam. ... da v zelo bogati občini
niže Marka vse bolj dokazujejo, kako nestrankarska je gasilska organizacija. V občinskem svetu baje sedijo vsaj štirje svetniki, ki so na vodilnih gasilskih položajih, kot predstavniki svojih političnih strank.
... da je večni zmagovalki lige v malem nogometu - ekipi Poetovije - tokrat uspelo
slaviti celo brez prvega moža - Fredija, kije nogomet začasno zamenjal za ples.
Vidi se ...
. da v nezadovoljni in razdvojeni šterntalski občini mnogi čisto zares plešejo tako, kot igra njihovprvi mož. Kako on igra in kako oni plešejo, pa je zgodba zase.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 07. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrado prejme: Urška Fakin, Spodnja Sveča 14, 2322 MAJŠPERK.
Foto: Alenka Petrovič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Alenka Petrovič, na njej pa sta njen sin Jaka, ki pomaga sosedu Stanku iz snega.
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
						7		
7			3	1			2	
4						6		5
		8	4					6
1	9			5			3	
		2				4		1
				7				2
9	5		2					
			9	8				
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€	OO
Bit	vvv	©©	€	OOO
Dvojčka	v	©	€€€	OO
Rak.	vv	©©	€	OOO
Lev	vvv	©©©	€€	O
Devica	v	©©	€€€	OOO
Tehtnica	vvv	©	€€	O
Škorpijon	vv	©©©	€	OO
Strelec	vvv	©©	€	OO
Kozorog	vv	©	€€€	OOO
Vodnar	v	©©	€€€	O
Ribi	vvv	©©	€	OO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 1. februarja do 7. februarja 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
***
Napoleonov maršal Jean-Baptiste Bernadotte, ki je postal kasneje švedski kralj Karel XIV., utemeljitelj dinastije, kije še vedno na prestolu, je med vladanjem na Švedskem hudo zbolel, tako da je bila potrebna hitra operacija. Pred operacijo je kralj zahteval od zdravnika, da bo molčal o vsem, kar bo videl na njegovem telesu. Ko je zdravnik po opravljeni zaobljubi pred začetkom operacije dvignil kraljevo roko, je opazil na nadlakti rdečo tetovirano frizijsko
čepico in pod njo napis: "Smrt kraljem!"
***
Cesarje vzel Mozarta v službo kot komornega skladatelja, mu določil 800 goldinarjev na leto, vendar Mozart ni dobil nikoli kakšne konkretne naloge. Ko ga je dvorna pisarna nekoč prosila, naj pošlje poročilo o svojih dohodkih, jim je odpisal: »To, kar prejemam, je preveč za tisto, kar
delam, toda premalo za tisto, kar bi lahko naredil.« ***
Neka samostanska bratovščina je prosila pruskega kralja Friderika II. Velikega za prispevek za obnovo cerkve. V prošnji so zapisali, da je cerkev tako temna, da se v njej ne vidi prst pred nosom. Kralj, kije bil znan kot velik skopuh, jim je odgovoril: "Blagor onim, ki ne vidijo, pa vendar verujejo."
***
Angleški pisatelj Laurence Sterne je bil pogosto brez beliča in je tudi umrl v revščini. Ko se je moral nekoč odpeljati v oddaljeno predmestje Londona, ni pa imel s čim plačati vožnje, je stopil k kočiji bogatega trgovca, ki se je tja odpravljal, in vprašal: »Ali bi bili tako dobri in odstopili malo prostora mojemu plašču?«
»Seveda. Komu pa ga naj tam izročim?« je odgovoril trgovec.
»S tem ne boste imeli sitnosti, ker bom v plašču jaz,« je pojasnil Sterne.
Ptuj • Tomaž Franjkovič in Andrej Slana ter ulično slikarstvo
Ulica kot platno za ustvarjanje tridimenzionalnih iluzij
V zadnjem času je marsikatera slovenska ulica doživela barvno preobrazbo, saj so jo polepšali ulični slikarji, ki se ukvarjajo s povsem novo tehniko poslikav, imenovano amorfna 3D-poslikava. V preteklosti je poslikava mestnih zidov, pločnikov in fasad veljala za oskrunitev in tako se je uličnih slikarij neznanih umetnikov oprijel negativen prizvok. Slikarji, kot so Edgar Müller, Kurt Wenner, Julian Beever ..., pa so odkrili nove razsežnosti uličnega slikarstva in z njim navdušili množice.
Foto: zasebni arhiv
Umetniki na svoji stvaritvi v Moskvi
Ulična umetnost ima svojo sporočilnost. Ljudem pričara barve in upanje, saj sivi pločniki in temačne ulice pod slikarjevi-mi spretnimi rokami oživijo v novih podobah. O ulični umetnosti smo se pogovarjali z Andrejem Slano in Tomažem Frajnkovičem, ki sta po zanimivem spletu okoliščin čez noč postala tesna sodelavca Edgarja Mullerja in se z njim vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov.
Razlike med klasično in ulično slikarsko umetnostjo
T. Franjkovič: Razlika je v tehniki poslikave, v barvah, v podlagi in v velikosti poslikave. Največja slikarija, ki smo jo naredili, je merila 330 m2 in je bila naslikana v 3D-tehniki. Takšne poslikave popolnoma spremenijo zakonitosti slikanja, ki se jih umetnik mora držati, saj nimaš pregleda nad sliko, navaditi pa se moraš tudi na 3D-tehniko, kjer nič ni tako, kot je sprva videti. Pomembno je, da imaš odlično prostorsko predstavo, vse ostalo pride z izkušnjami. 3D-slikarije so iluzija.
A. Slana: ustvarjanje slikarije spremljamo prek posebne leče, ki nam daje celovito podobo in pričara 3D-efekt. To nam omogoča popravke med slikanjem. Ed-
gar Müiler nam pripravi digitalni koncept slike, o kateri potem razpravljamo, dokler ne dobimo optimalne podobe. Nato se nariše skelet slike, ki jo obarvamo. Edgar Müller nama vedno dopušča izražanje lastne kreativnosti, saj navsezadnje gre za umetnost in ne samo za barvanje.
Kdo je Edgar Müller?
T. Franjkovič: Edgar Müller je nemški umetnik, ki si je izbral zelo nenavaden poklic. Ob prvem stiku ga ne oceniš kot slikarja in tudi sam se nima za umetnika. Presenetila me je njegova izjemna razgledanost in odprtost do ljudi in sveta.
A. Slana: Edgar Müller ni akademski umetnik. Doštudiral je marketing. Do tega zanimivega poklica je prišel čisto slučajno, ko je bil v njegovem mestu poulični festival. Prijavil se je na tekmovanje uličnega risanja in zmagal. Tako se je pričela njegova ustvarjalna pot.
Zanimiva slovensko-nemška ustvarjalna naveza
A. Slana: Edgarja sem pred nekaj leti srečal v Kolnu. Spregovorila sva nekaj vljudnostnih besed. Lani pa je na Ptuju potekal festival Ptuj odprto mesto, ki
je gostil tudi Edgarja. Tako sva se ponovno srečala. Imel je težave s sporazumevanjem, in ker dobro obvladam nemški jezik, sem mu pomagal kot prevajalec. Edgar je imel prakso, da je v mestu gostitelja vedno najel nekaj umetnikov, študentov, ki so mu pomagali pri ustvarjanju. Beseda je dala besedo in predlagal mi je, naj zaviham rokave in mu pomagam pri slikanju. Potrebovala sva še dodatno pomoč in spomnil sem se na prijatelja Frenka. Edgar je bil nad nama tako navdušen, da smo se ob koncu festivala dogovorili za nadaljnje sodelovanje.
T. Franjkovič: Med nami se je spletla posebna vez in delujemo kot majhna umetniška družina. Med nami ni klasičnega odnosa vajenec-učitelj, saj Edgar vedno upošteva tudi najino mnenje. Edgar naju je naučil, da ulično slikarstvo od slikarja zahteva fleksibilnost, improvizacijo, prilagodljivost, da je nemogoče lahko mogoče in da je vse odvisno od zornega kota, iz katerega pogledaš na slikarijo. Če je slikarija prispodoba za življenje, potem je to dobra popotnica za prihodnost. Oba z Andrejem sva študenta prava. Potovanja nama jemljejo kar precej časa, zato je težko uskladiti študij in delo.
Zakonski predpisi, ki urejajo ulično slikarstvo
T. Franjkovič: Ljudje si predstavljajo, da umetnik pride na ulico in prične ustvarjati svojo slikarijo. Pa v praksi ni tako. Po navadi rišemo na zakupljenih prostorih in se s tem izognemo uličnim predpisom, saj so ti prostori v zasebni lasti. Za slikarsko mojstrovino tako stojijo sponzorji, po-
godbe in kup dogovorov. Vse to ureja Edgar Müller. Midva z Andrejem sva samo njegova asistenta, ki mu pomagava pri slikarijah. Kljub zakupljenemu pločniku pa se vse skupaj še vedno dogaja na ulici, tako da lahko mimoidoči opazujejo naše ustvarjanje.
A. Slana: Vse te poslikave so narejene z akrilnimi barvami, ki se sperejo s površin. Če želiš ustvariti trajno poslikavo, ti jo morajo dovoliti.
Ledena doba na ulicah Londona in Guinnessova knjiga rekordov
T. Franjkovič: Filmska hiša Century Fox je lansko leto v novembru predstavljala premiero tretjega dela filma Ice Age ali Ledena doba in povabili so nas k sodelovanju. Želeli so, da narišemo največjo 3D ulično slikarijo, ki je bila kdajkoli ustvarjena. To je bila res nepozabna izkušnja in velik izziv, saj smo se s tem projektom vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov.
A. Slana: Barve in motiv so bili vnaprej določeni, zato nismo smeli odstopati od načrtovanega. Risali smo v zaprtem šotoru, tako da ljudje niso mogli spremljati našega ustvarjanja. Sliko so videli šele na premieri filma.
Vesolje Coca Cole na Japonskem
T. Franjkovič: V januarju smo ustvarjali v Tokiu. To mesto nas je popolnoma šokiralo, saj je tako, kot bi zmešal Pariz, New York in Mars. Življenje v Tokiu je stresno in utripa v norem tempu. Slikali smo deset ur na dan, pa se je tamkajšnjim organizatorjem zdelo
nenavadno, da tako hitro zaključujemo delo. Na Japonskem je ritem dela neusmiljen in zazdi se ti, da se njihov delovnik nikdar ne konča.
A. Slana: V Tokiu se meša toliko različnih slogov, da na koncu dobiš čudno mešanico, ki ti vzbudi nenavadne občutke. Na eni strani srečaš močno japonsko tradicijo, na drugi stran imaš črnske nočne klube, modne četrti New Yorka, umetnost Pariza in nenavadno mešanico ekstra-vagantnosti, ki še najbolj paše na Mars. Ko smo odhajali v Tokio, so nas opozorili, naj s seboj vzamemo vizitke. Zdelo se nam je smešno, a na koncu smo ugotovili, da so Japonci obsedeni z vizitkami, ker izražajo njihov statusni simbol po načelu: »Več vizitk imaš, več veljaš.«
T. Franjkovič: V Tokiu je bila naš sponzor firma Coca-Cola. Predstavljali so čisto novo plastenko Coca-Cole Zero. Ta plastenka je bila ustvarjena za azijski trg in je v Evropi ni na prodajnih policah. Je zelo futuristična, zato je bil motiv našega ustvarjanja vesolje. Zero je bila torej prispodoba za Zero gravity. Po drugi strani pa je Tokio tako futuristično in sodobno mesto, da mu vesoljska podoba še najbolj pristoji.
A. Slana: Naše ustvarjanje je bilo medijsko zelo dobro podprto in na koncu so na prizorišče povabili njihovo nogometno ekipo kot nekakšen statusni simbol. Ti nogometaši so nato nabijali žogo prek naše slikarije in mi smo se držali za glavo, saj smo gledali, kako uničujejo naš trud.
Cvet za švedsko princeso Viktorijo
T. Franjkovič: Ustvarjali smo
tudi za švedsko princeso Viktorijo. Naš sponzor je bilo podjetje Samsung, ki ji je našo slikarijo podarila kot darilo ob njeni poroki, letos junija.
A. Slana: Slikarijo smo ustvarili v parku v Stockholmu, v okviru Stockholmskega festivala.
Ulično slikarstvo kot sinonim za brezpogojno ljubezen
A. Slana: Edgar Müller se drži pravila, da njegove slike nikoli niso provokacija, temveč samo neko sporočilo za boljši jutri. Ljudem dajemo upanje in jim polepšamo bivanje. Dober je občutek, da si del nečesa tako velikega.
T. Franjkovič: slikarije, ki jih ustvarjamo, so prispodoba za Edgarjev notranji svet, za njegovo doživljanje, ki ga prelije v umetnost kot ekspresijo občutij. Vsak projekt slikarij ima svojo osebno noto ali rdečo nit. Rdeča nit projekta, ki se je pričel letos v Moskvi, je »Unconditional love« ali v prevodu »Brezpogojna ljubezen«. Kaj bodo motivi naslednjih slikarij v sklopu brezpogojne ljubezni, naj ostane skrivnost.
Osvežujoči slap skozi zadi-mljeno zaveso Moskve
T. Franjkovič: V Moskvi je nastala prva slikarija iz sklopa projekta »Unconditional love«. Naslov slike je bil Duality, ali v prevodu Dvojnost. Sredi Moskve smo tako ustvarili podobo slapa, ki pada s pečine v tolmun.
A. Slana: Ta podoba izraža dvojnost ali kontrast med mestom in naravo, svežino in smradom mestnih ulic. Pogoji za delo so bili v Moskvi prav grozljivi, saj so prav v tistem času izbruhnili požari in mesto se je dušilo v dimu in smradu. Ves čas ustvarjanja smo bili primorani nositi plinske maske. Ko sva se vrnila v Slovenijo, sva imela zaradi dima zdravstvene težave in zdravniki so se zgrozili nad stanjem pljuč. Bila so takšna kot pri kadilcih in tudi obleka je po pranju še vedno smrdela po dimu.
T. Franjkovič: Moskva je dežela kontrastov. Na eni strani blišč, na drugi beda. Mesto je bilo zaradi dima še bolj temačno in neprijazno. Imel sem občutek, da bo naš slap očistil in izpral umazanijo. Takrat smo vsi vedeli, da so naše slikarije resnično brezpogojna ljubezen, saj smo ljudem sredi ulice pričarali nasmeh in upanje. To je naša interpretacija. Čar slikarij pa je v tem, da vsak najde svojo interpretacijo naše umetnosti.
Aleksandra Jelušič
Prireditvenik
Torek, 1. februar
9.00 Ptuj, dvorana kmetijskega zavoda, štiriurno predavanje o novostih v integrirani pridelavi grozdja Andreja Reberniška, za vinogradnike iz Slovenskih Goric
9.30 in 11.00 Mestno gledališče Ptuj, predstava za otroke »Oj, čudežni zaboj« za šole in izven
Sreda, 2. februarja
9.00
Ptuj, dvorana kmetijskega zavoda, štiriurno predavanje o novostih v integrirani pridelavi grozdja Andreja Reberniška, za vinogradnike iz Slovenskih Goric
Ptuj, dvorana kmetijskega zavoda, predavanje na temo: gnojilni načrt v poljedelskem kolobarju, negativni vplivi prekomerne uporabe mineralnih gnojil, primeri kolobarjenja na usmeritve kmetij in ukrepi na strnišču.
9.30 in 11.00 Mestno gledališče Ptuj, predstava za otroke Oj, čudežni zaboj, za šole in izven
Ptuj, slavnostna dvorna na gradu, Nastop učenk in učencev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, udeležencev tekmovanja z oddelka za tolkala, flavto in klavir
Ptuj, DomKulture Muzikafe, odprtje razstave akademskega slikarja Tomaža Plavca - Kurant in dve sliki
9.00
16.30
19.00
Četrtek, 3. februar
10.00 in 11.30 SNG Maribor - Mali oder, predstava za otroke, starejše od pet let Andreja Rozmana Roze Janko in Metka v koprodukciji z Mini teatrom Ljubljana, režiser Robert Waltl 11.00 SNG Maribor Opera Balet, velika dvorana, romantični balet - Adolphe
Adam Giselle, koreografa Rafaela Avnikjana, po različici Mariusa Petipaja, dirigentka Alice Farnham 12.00 Poljčane, sejna soba občine, predstavitev prireditev pustno koledniške
skupine Košuta FD Košuta ob 20-letnici delovanja in koledovanja 20.00 SNG Maribor - Stara dvorana, romantična ljubezenska komedija Williama Shakespeara Kar hočete, režiserja Janusza Kica, za abonma DIJAŠKI 23 in izven
-	Grad Slovenska Bistrica, predavanje Vilija Podgorška o vesoljskem centru
Nasa in obisku Teksasa
Petek, 4. februar
.00
Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, predstava Jeffreya Hatcherja -Picasso - za elektro in računalniško šolo Ptuj
Mestno gledališče Ptuj, tradicionalno tekmovanje v risanju karikatur dijakov Elektro in računalniške šole Ptuj
Ivanjkovci, dvorana krajevne skupnosti, prireditev ob kulturnem prazniku Dom kulture Ljutomer, proslava ob občinskem prazniku 10.00 in 11.30 SNG Maribor - Mali oder, predstava za otroke, starejše od petih let Andreja Rozmana Roze Janko in Metka v koprodukciji z Mini teatrom Ljubljana, režiser Robert Waltl
SNG Maribor - Stara dvorana, romantična ljubezenska komedija Williama Shakespeara Kar hočete, režiserja Janusza Kica, za izven Ptuj, Center interesnih dejavnosti, potopisno predavanje o Zanzibarju -otoku začim Ivanke Pajenk
.00
18.00 19.00
20.00
19.00
Kino Ptuj
petek, 4. februar:18.30 romantična komedija Lahka punca; 20.15 romantični triler Turist
avto® SEJEM
PRH P? d.o.o.	^^^ ^^^ ^^ ^^^
RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, TRAKTORJEV IN OSEBNIH VOZIL V NEDELJO, G. 2. 2011 OD 9.00 DO 13.00 URE
VABLJENI VSI, KI ŽELITE PRODATI KMETIJSKO MEHANIZACIJO, TRAKTOR, OSEBNO VOZILO ...
...IN VSI KI BI TO ŽELELI KUPITI INFORMACIJE NA TEL: 02 7416 411, Avtocenter Ormož d.o.o., Hardek 44c, 2270 Ormož PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPELJI
Mali oglasi
STORITVE
REGISTRIRANO VARSTVO otrok JEŽKI vas obvešča, da sprejema v varstvo otroke, stare od enega do pet let. Smiljana Čeh - Kokot, Kettejeva ul. 2, Ptuj, telefon 040 802 038.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva, možnost razreza na 25 ali 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
KUPIM traktor Zetor 25 11, lahko v okvari, in pajka na dve vreteni. Tel. 041 261 676.
VSAK ČETRTEK OS 20.00 URI
PREDLOGI ZA FEBRUAR
Ji t
ODKUPUJEMO različne sortimenle hlodovine:
rdeči bor, zeleni bor, smreka ter ostale vrste hlodovine. Odkupujemo tudi celulozni les, tehnični les, drva, goli. Kontakt: 041 751 208 in 041 665 373, C4.ES, d. o. o., Cesta v Železnike 8, Loče.
POSKOČNIH
1.	DOMEN KUMER in SPELA GROŠELJ - Cez leto ali dve
2.	Ans. VIŽARJI - Stari vižar
3.	Ans. ŠARMERJI - Le pesem ti poklanjam
4.	Ans. LUBA UŽMAHA - Glasba moj zaklad
5.	Ans AKORDI - Hočeš nočeš
6.	Ans. ŠESTICA- Med iskrenimi ljudmi
7.	Ans. ZD0MARJI - Na okence ti trkam
POP 7 TOP
1.	BOŠTJAN K0NECNIK in NAVIHANKE - Obljubi mi
2.	NATAŠA MADJAR - Angel moj
3.	NOVA LEGIJA-Dotik srca
4.	BRIGiTA ŠULER - Žigolo
5.	BORIS KOPrTAR ■ Ko sva se spoznala
6.	MARJAN ZG0NC in TOMAŽ VRH0VNIK - Bila si kot cvetje spomladi
7.	MAJDA PETAN in MARJAN PETAN - Ko bova midva le spomin
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime In priimek: Tel. Številka:
Glasovnice poSljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za veCje objave predhodno pokličite.
www.tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
KUPIM brejo telico simentalko do sedem mesecev, pregledano, po možnosti A-kontrole, v račun dam 200-kg teličko ali plačilo. Tel. 031 840 282.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
BELA TEHNIKA
PRODAM hladilnik, zamrzovalnik, pralni stroj in sušilnik. Tel. 031 575 627.
RAZNO
OSAMLJEN MOŠKI, zaposlen, išče prijateljico srednjih let za resno zvezo. Tel 051 736 689.
PRODAM kurentijo za otroka, starega od 5 do 8 let. Tel. 041 751 184.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje mame
Ljudmile Majcen Tovornik
Z NOVE CESTE 10, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo gospe Liziki Petrovič, osebju Internega in negovalnega oddelka Splošne bolnice Ptuj za oskrbo, gospodu župniku Mirku Pihlerju za opravljen obred ter sosedom in vsem ostalim za izrečena sožalja
Sin z družino
Čeprav v grobu tiho spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage hčerke, sestre in tete
Marjetke Turk
IZ LANCOVE VASI 81
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebna zahvala Društvu upokojencev Sela, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni najdražji
RADIOPTUJ
fta ¿filetee
www.radio-ptuj.si
FILMSKA TELEVIZIJA
peao
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 1.2. 10:15 Hrana in vino
10:40 To bo moj poklic- Zdravstveni tehnik pon.
11:30 Modro -pon.
12:00 Ptujska kronika
14:00 Ptujska kronika -pon.
10:00 Ptujska kronika- pon.
16:35 Polka in majolka
17:35 Hrana in vino- pon.
18:00 Ptujska kronika -pun.
18:15 Povabilu na kavo -pon.
20:00 Ptujska kronika—pon.
20:15 Zgodbe Balkana
21:30 Modro
22:00 Ptujska kronika-pon. 22:15 Videostrani
Sreda 2.2.
00:30 Kubajmo skupaj 10:05 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika- pun. 11:30 Modro -pon. 16:35 Polka in majolka 17:35 Hnna in vino-pon. 18:00 Povabilo na kavo 20:00 Regi TV
21:40 To bu moj pnklic- Instalater strojnih instalacij 22:30 Povabilo na kavo- pon. 23:00 Videostrani
Četrtek 3.2. 10:15 Hrana in vino
10:40 To ho moj poklic- Instalater strojnih instalacij pon.
11:30 Modro-pun.
12:00 Ptujska kronika
13:00 Rep IV-pun.
14:40 Ptujska kronika- pon.
14:55 Povabilo na kavo- pon.
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:35 Polka in majolka
17:35 Hrana in vino- pun.
18:00 Ptujska kronika
18:15 Povabilo na kavo- pon.
19:20 Poljudnoznanstvena oddaja
21:30 Modra
22:00 Ptujska kronika-pon. 22:15 Videostrani
Potek 4.2.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika- pon.
11:30 Modra- pon.
16:30 Polka in majolka
17:30 Hrana in vino-pon.
19:20 Poljudno-znanstvana oddaja
20:00 Ptujska kronika-jion.
21:30 Tu bo moj poklic- Čistilec objektov
22:20 Videostrani
pean
Ptujiha televizija PelU, Slnenititail, Teh 05 90IID 28
www.petv.tv
Odslaj nas lahko spnmljats Mi na 12
SiP-
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Mestni Vrh • Prostovoljci začeli delovno akcijo
Vinogradniki in sadjarji obnavljali Švabov štok
Ducat prostovoljcev iz vrst Društva vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice je na sobotno jutro kljub mrazu, ki se je zajedal globoko pod nohte, pošteno pljunilo v roke in se lotilo sanacije hudo načetega objekta na Mestnem Vrhu, vsesplošno znanega kot Švabov štok.
Objekt, ki je že nekaj časa sameval in počasi razpadal, je bil nekoč ena osrednjih družabnih in vinogradniških točk v Slovenskih goricah; v njem je delovala velikanska preša, ki je do danes zob časa na srečo še ni pošteno najedel in ki s ponosom nosi vžgano letnico 1912, kar pomeni, da je stara točno 99 let. Ob tem je bil v Švabovem štoku, sredi morja obdelanih goric, do koder je seglo oko, tudi vinotoč, domačini pa se spomnijo tudi nadvse veselih vaških plesov, ki so bili nekoč na tej lokaciji odlično obiskani.
Kot rečeno, je objekt že nekaj časa sameval brez vsake funkcije, kot malo strašljiv opomin in spomin na nekdanjo vinogradniško življenje, ki je kljub trdemu delu prinašalo veliko veselih trenutkov. Že leta 2006 se je med
člani Društva vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice porodila ideja, da bi stavbo z dragoceno prešo obnovili in spremenili v muzej. Najprej
Čiščenja hudo propadlega objekta, splošno znanega kot Svabov štok, v katerem naj bi že do konca leta uredili vinogradniški muzej, se je lotilo ducat prostovoljcev iz vrst Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, ki so se takole postavili pred 99-letno prešo velikanko. Na posnetku so: Andrej Reberni-šek, Andrej ^Polanec, Franc Paternost, Franc Lovrenčič, Milan Breg, Zoran Suligoj, Anton Potrč, Anica Globoščan, Stanislav Plut, Robert Grabar, Vinko Bombek, Tomaž Rebernišek, Maks Gajšek in Tadej Sneberger.
Dela je bilo za eno soboto preveč, zato bodo prostovoljno čistilno akcijo nadaljevali eno od prihodnjih sobot.
so se tako lotili raziskave, kdo je sploh lastnik objekta, in ugotovili, da je v solastništvu ptujske mestne občine ter Perutnine Ptuj kot pravnega naslednika imetja nekdanjega Kmetijskega kombinata.
„Po hudi toči leta 2008 je bila streha štoka povsem uničena; grozila je, da se bo sesedla, objekt pa je začel vidno hitro propadati, saj ni
Zanimivosti • Prihaja kitajsko leto zajca
Ne čaka nas nič dobrega
Vedeževalci napovedujejo, da prihajajoče kitajsko leto zajca, ki se bo začelo 3. februarja, ne bo rožnato in mirno, na kar ljudje običajno pomislijo ob letu zajca. Nasprotno: teroristične grožnje, naraščajoče napetosti med Kitajsko in ZDA, naravne katastrofe in nestabilen svetovni trg so le nekatere od nesreč, ki naj bi nas doletele.
»To leto bo Zahod trpel zaradi negativne energije in bo bolj na udaru različnih terorističnih napadov,« je po navedbah ameriške tiskovne agencije AP napovedal tajski vedeževalec Cai Šang Či. Kot dodaja, bo tudi na svetovni Vzhod vplivala negativna energija, ki se bo odražala v naraščanju napetosti na Korejskem polotoku.
Malezijski vedeževalec Rev Jong medtem napoveduje vrsto naravnih katastrof, kot so hude poplave povsod po svetu, močan potres na Japonskem in izbruh novih bolezni.
Celo hollywoodski par Brad
Pitt in Angelina Jolie nista imuna pred temačno prihodnostjo, ki jo napovedujejo ve-deževalci. Oba sta bila rojena
Foto: http://rlv.zcache.com/
Kitajska pismenka za besedo "zajec"
v letu zajca in jasnovidci predvidevajo, da bo tudi njuno dolgoletno razmerje v prihajajočem letu na preizkušnji.
Vedeževalci pa ponujajo tudi nekaj nasvetov, kako se čim bolj zavarovati pred neprijetnimi dogodki, ki nas čakajo. »Oblecite se v rumeno in jejte hrano v tej barvi: buče, pomaranče, belo redkev in jabolka,« je poudaril Cai. Jasnovidec Raymond Lo iz Hong Konga pa ljudem svetuje, naj nosijo okoli vratu obesek v obliki psa, saj gredo psi in zajci v astrologiji dobro skupaj.
STA
bil zaščiten pred dežjem in snegom. Društvu je ob podpori Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj in Mestne občine Ptuj uspelo pripraviti projekt temeljite sanacije in obnove poslopja s ciljem, da ga uredijo v muzej na prostem.
Projektantska ocena celovite obnove znaša približno 110.000 evrov, občina Ptuj pa se bo s tem projektom prijavila na razpis kmetijskega ministrstva za razvoj podeželja, ki bo predvidoma marca. V okviru obnove bo narejeno novo ostrešje, sanirani bodo stabilni zidovi, treba bo vgraditi okna in vrata ter urediti notranji prostor, kjer bo osrednje mesto zavzemala stara velika preša, ob njej pa bo stalna razstava vinogradniških eksponatov; gre predvsem za pripomočke in orodje ter opremo, ki so jo nekoč
v davnih časih uporabljali vinogradniki pri vseh svojih opravilih. V sklop te stalne razstave bo umeščen tudi zapis o pomenu in namenu teh za Slovenske gorice značilnih objektov, tako imenovanih štokov, kdo so bili lastniki in kdaj so bili zgrajeni, ki jo pripravljajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož," je povedal predsednik Društva vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice Andrej Rebernišek, ki je skupaj z ostalimi entuzi-asti krepko zagrabil za delo. Po njegovih besedah, če bo šlo na razpisu vse po sreči, bi lahko bil muzej dokončan že do konca letošnjega leta.
Da pa bi stroške obnove čim bolj zmanjšali in ne zgolj čakali na rezultate razpisa, so se najbolj zagnani člani društva že lotili čiščenja in odvoza odpadnega materiala, ki ga je bilo videti ogromno: „Seveda je dela veliko; odstraniti je treba vse uničene dele zidov, ostrešje, kolikor ga je še bilo, očistiti notranjost in zunanjost objekta, pa staro prešo in tako dalje. Ena delovna sobota bo gotovo premalo, organizirali bomo še kakšni dve, potem pa bi objekt moral biti pripravljen na začetek sanacijskih gradbenih del," so povedali vsi sodelujoči in še dodali, da so se dela lotili z veseljem in da ga bodo brez dvoma tudi uspešno pripeljali do konca, za kar jim gotovo gredo vse čestitke in pohvala.
Med prostovoljci, ki so zagrabili za lopate, samokolni-ce, krampe in s seboj pripeljali tudi mini bager ter dva traktorja s prikolicama za odvoz odpadnega materiala, pa so bili: Tadej Šneberger, Andrej Polanec, Franc Paternost, Franc Lovrenčič, Milan Breg, Zoran Šuligoj, Anton Potrč, Anica Globoščan, Stanislav Plut, Robert Grabar, Vinko Bombek, Tomaž Re-bernišek, Andrej Rebernišek in Maks Gajšek.
SM
Osebna kronika
Rojstva: Angela Kos, Žetale 30 - deklica Valentina; Karmen Krabonja, Sodinci 28, Velika Nedelja - deček Gašper; Mojca Trafela, Ulica Borisa Kraigherja 10, Kidričevo - deklica Lina; Betina Rižnar, Strmec pri Polenšaku 7 a, Gorišnica - deklica Mia; Petra Žunko, Veljka Vlahovica 51, Maribor - deček Nik; Sabina Kozel, Belavšek 31, Zgornji Leskovec - deklica Maša; Ali Havva, Kvedrova ul. 4, Ptuj - deček Kaan; Mateja Ne-deljko, Radenski Vrh 3, Radenci
-	deklica Mia; Branka Sagadin Dobnik, Starše 16 - deček David; Saša Podhraški, Žibernik 13, Rogaška Slatina - deklica Lina; Katarina Vukovič, Marjeta na Dravskem polju 70 - deček Domen; Zdenka Zebec, Turški Vrh 50 a, Zavrč - deklica Lana. Umrli so: Rajmund Bogme, Majšperk 51, rojen 1946 - umrl
21.	januarja 2011; Gabriela Zver, rojena Jeza, Slape 10, rojena 1923 - umrla 21. januarja 2011; Marjetka Turk, Lancova vas 81, rojena 1971 - umrla
22.	januarja 2011; Ljubica To-lic, Medribnik 3, rojena 1921
-	umrla 21. januarja 2011; Konrad Bezjak, Stojnci 45, rojen 1934 - umrl 22. januarja 2011; Ljudmila Majcen Tovornik, rojena Tovornik, Nova cesta 10, Ptuj, rojena 1917 - umrla 20. januarja 2011; Julij Borko, Ču-farjeva ul. 10, Ptuj, rojen 1934
-	umrl 15. januarja 2011; Antonija Rojko, rojena Repič, Spodnji Velovlek 6, rojena 1922 -umrla 17. januarja 2011; Drago Vogrinec, Švajgerjeva ul. 4, Ptuj, rojen 1938 - umrla 20. januarja 2011; Željko Majcenovic, Ulica heroja Lacka 4, Ptuj, rojen 1960 - umrl 21. januarja 2011; Marija Perko, Mestni Vrh 104, Ptuj, rojena 1921 - umrla 22. januarja 2011; Franc Vreže, Na jasi 21, Ptuj, rojen 1924 - umrl
23.	januarja 2011; Elizabeta Zajšek, rojena Kodrič, Hajdoše 34, rojena 1922 - umrla 22. januarja 2011; Jože Repec, Cesta v Njiverce 13, Njiverce, rojen 1966 - umrl 22. januarja 2011; Anton Vindiš, Trnovec 7, rojen 1930 - umrl 24. januarja 2011; Justina Svenšek, rojena Pulko, Rodni Vrh 3, rojena 1928 - umrla 25. januarja 2011; Marija Kostanjevec, rojena Štumberger, Turški Vrh 8 a, rojena 1933 - umrla 25. januarja 2011; Alojz Janžekovič, Po-lenci 4, rojen 1945 - umrl 26. januarja 2011.
KLEPARSTVO, KROVSTVO, TESARSTVO IN
GRADBENI SERVIS
Jože Toplak s.p. 2234 Benedikt Kocbekova pot 2 in Besto d.o.o., 1000 Ljubljana tel: 02 703 6000	c. Dolomitskega odreda 10
gsm: 041 633 053	e-mail: besto@siol.net
Za naročila v februarju dajemo 10 % popust na krovska in kleparska dela!
Napoved vremena za Slovenijo
Kadar je svečnica (2.) oblačna, 1/-5
, . J T » V	'
kmetica ne bo lačna.
VE
Danes bo na Primorskem in v višjih legah pretežno jasno, na Primorskem bo pihala šibka burja. Drugod se bo zadrževala nizka oblačnost, ki danes sega do nadmorske višine okoli 1300 m in bo ponekod postopno tudi nekoliko manj strnjena. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -6, v alpskih dolinah do -10, najvišje dnevne od -2 do 2, na Primorskem okoli 9 stopinj C.
V sredo in četrtek bo pretežno jasno, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja.
Foto: SM
Foto: SM