Kranjsko -Katoliška
je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija # Ameriki
A-
—address
Glasilo K. S. K. Jadaota 6117 S(. dalr ^ CLEVELAND,
Telephone: HtnderioŽ^i
KT ,	.	if*
Največji slovenski teU<> nik v Združenih državah^%
ameriških
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America
GESLO K. 8. K. J. J*:
paM> lOTWOAI. CRGANf k^IU^
"Vse za vero, dom in narod!"
or TH« GRAND CABNIOLUN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Deeember l»h, 19» »t the Port 0«eo ol Ctereland. Ohio. Under the Aet of Aarast Mth, mi Aoeetto« for Mailln, *4 Special Sole e( P^Uce
for in Section 110S, Act of
Srd. 1917. Aothorised on May ZZd, 1911
Štev. 52 — No. 52
CLEVELAND, 0., 27. DECEMBRA (DECEMBER), 1932
LETO (VOLUME) XVIIL
Posluje že 38. leto
VESTI IZ OEVELANDA
Smrtna kosa. Po dolgi bolezni je umrl Louis Novak, star 47 let. Doma je bil iz Velikih Lipljen pri Turjaku, odkoder je prišel v Ameriko pred 23 leti. Tukaj zapušča soprogo, enega sina in tri pastorke ter enega brata, v starem kraju pa mater in dva brata. Pokojni je bil član društva Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ. in društva 126 SNPJ. — Umrla je v Euclidu, O., na porodu Mary Grame, rojena Nose, stara šele 22 let. Ranjka je bila rojena v Clevelandu. Tu zapušča soproga in dete, starše, tri brate, Joseph, Anton in Louis in eno sestro Rosie. Ranjka .je bila članica podružnice št. 14 Slov. ženske Zveze in društva žužem-l erk. — Nedavno je umrl Andrej Kremžar, in sicer po kratki bolezni pljučnici. Star je bil 58 let, stanujoč na 148i6 Hale Ave kjer lastuje družina dolgo vrsto let svoj dom. Ranjki Andrej je bil doma iz Preserja. Bil je sin znane Kremžarjeve družine, rokodelski kovač in je tudi ves čas svojega bivanja tukaj, 38 let opravljal težka kovaška dela New York Central tovarni. Tu zapušča soprogo Frančiško, hčer Frances Svetlin, in dva sina Andreja in Emila, v Denver ju pa sestro Mrs. Frank Smole. Naj v miru počivajo!
Odbor društva sv. Vida. Društvo sv. Vida št. 25 K. S. K. J. je izvolilo sledeče uradnike za leto 1933: predsedn-ik Anton Skulj, pedpreds. Jos. Grm, tajnik A. J. Fortuna, zapisnikar Frank Sodnikar Sr., blagajnik John Mele, vratar John Modic. Zastavonoša Frank Skul. Nadzorniki : Frank Vidmar Jr., Joseph Ogrin, John Pajk. Duhovni vodja Rev. B. J. Ponikvar. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. M. Oman, dr. L. Perme, dr A. Perko. Zastopniki skupnih društev fare sv. Vida: Fr. Bra-nisei j, Anton Strniša, Jos. Levstik, Anton Skul, A. J. Fortuna
Naši novi državljani. Pred nedavnim se je vršilo, na zvezni sodni j i v Clevelandu zaslišanje za podelitev ameriške državljan ske pravice, in za Božič je bilo sledečim našim ljudem podeljeno ameriško državljanstvo: Rudolf Pešel, John Novak, Rose česnik, Eleanor Dorčič, Matija Sešek, John Debel j ak, Jerry Lu-kanc, Nick Julija,- James Piž-moht, Jera Pižmoht, Peter Schneider, Terezija Gor j an c, Ana Stanonik, John Kern in Andrew Kraljič, skupaj 16 novih ameriških državljanov. To je bilo zadnje zaslišanje za ameriško državljanstvo v letu 1932, v katerih je naša elevelandska naselbina napredovala za 190 novih državljanov. Leta 1931 je postalo 256 naših rojakov ameriških državljanov, v letu 1930 pa 355, skupaj torej v treh letih 801. Vsem novim ameriškim državljanom iskrene čestitke! -o--
NAZNANILO
Umestno božično darilo
Mestna vlada v Newcomers-town ,Ohio, ki šteje 4,200 prebivalcev, je poslala pred letošnjim Božičem 900 odjemalcem vode v mestu pismo, v katerem pravi, da za zadnje tri mesece ne bo treba nič plačati za vodo. Vodovod je pod mestno upravo in je naredil dobiček tekom leta.
Iz urada tajnika Sruštva sv.
Jožefa at. 169, Cleveland, O.
Nujna prošnja
S tem prihajam pred članstvo našega društva s sledečo nujno prošnjo vsled izvanrednega slučaja, ki se mi je pripetil na sv večer, dne 24. decembra.
Ko sem se označeni večer okrog 9. ure vračal domov po dovršenem kolektanju v Slo venskem Domu na Holmes Ave. sta me na dvorrišču mojega doma napadla dva zakrinkana roparja s samokresi, ter mi od vzela mojo ročno torbico z na branim denarjem in tudi vse odvzete članske knjižice. Radi tega prosim vse dotične člane in članice, ki so plačali asesment oni večer, da se nemudoma zglasijo osebno na mojem domu, 829 E. 143d St., lahko tudi pismeno, ter mi o tem poročajo ; s tem mi bo delo olajšano, da bom zamogel narediti now članske knjižice.
Pri vsem tem se ni treba članstvu razburjati glede ukradene svote, kajti krita je z zavaro valnino.
Ponovno prosim torej one, katerih se to tiče, da se gotovo odzovejo kot gori omenjeno na ta način bo meni veliko olajšano pri mojem poslovanju.
Zaeno naznanjam, da sem te dni dobil telefon na svojem stanovanju. V nujnih društvenih zadevah me torej lahko pokličete po telefonu, MUlberrv 0769.
S sobratskim pozdravom, George Panchur, tajnik.
SKRIVNOSTEN UMOR
Žalostna vest
Mr. Anton Mostar, 6307 Bonna Ave., Cleveland, O., je dobil iz domovine vest, da mu je umrla mati Jera Mostar, v vasi Rašica pri Velikih Laščah. Dočakala je častitljivo starost 86 let, dobro poznana soproga rojaka Jakob Mo3tarja, poseset-nika in obrtnika z usnjem in večletnega župana občine Turjak. V domovini zapušča dva sina in tri hčere, v Ameriki pa dva sina, Antona v Clevelandu in Janeza v Chisholmu, Minn. Ko so pokopali ranjko gospo Mostar, so pa položili obenem na mrtvaški oder njenega zeta mlajše hčere, Franceta Pečnika iz vasi Podlog. Pečnik zapušča ženo in ose motrok, v starosti osem do 18 let.
-o-
Orjaški most v New Jersey Newark, N. J.—Pred nedavnim je bil izročen prometu most, ki veže Jersey City z Newarkom, ter je stal $18,000,-000. Po njem teče tri milje dolga cesta ter je most čisto svoje vrste, ki nima para na svetu. Most, ki mu pravijo tudi Superviaduct, se dviga preko dveh rek v višino 135 čev' ljev. Pod njim so deli treh mest, Newarka, Kearney-ja in Jersey City-ja. Z mosta pelje najbližja zveza v New York.
-o-
Sv. pispo za državne poslance Harrisburg, Pa.—Vsak novoizvoljeni poslanec državne legi-lature bo dobil prvi dan, ko pride k zasedanju, en iztis sv. pisma. _Sv. pismo je tiskano in vezano v lepi obliki in izdano po neki posebni družbi.
Dve milji iz mesta Lewisville Ohio, so 22. dec. našli ustrelje na v njiju avtomobilu Louis Hočevarja, starega 24 let, doma iz Lansinga, Belmont county, Ohio, Poleg njega je bilo mrtvo truplo 22 letne Miss Lillian Kuntz, iz Wheeling, West Virginia. Mia dega Hočevarja, ki je nečak Mr Anton Hočevarja, novo izvolje nega county komisarja Belmont okraja, so videli par ur predno do dobili njegovo mrtvo truplo ko je vozil skozi mesto Lewis ville. En strel je najbrž oba pogodil, kajti v naročju mrtvega mladega moža so dobili revolver, iz katerega je bil oddan le en strel, šerif Crawford, ki je pre-iskal zadevo, je izjavil, da mladi Hočevar nikakor ni mogel sam oddati strela, sodeč po rani. Oba trupla mladega para so dobili na prvem sedežu avtomobila, globoko sklonjena z glavo navzdol Lcuis Hočevar je bil bratranec pomožnega šerifa Ludvika Hoge, Slovenca, iz Bridgeport, Ohio Družina Hočevar je ena najbolj spoštovanih družin v Belmont county. Podrobnosti o tem umoru sledijo. . •
Krasno božičao vrema
V Qlevelandu, O., smo imeli za minule božične praznike ta ko krasno vreme, kakoršnega se v zgodovini tega mesta še ne pomni. Na predbožični dan popoldne je sicer malo deževalo, to pa ob najlepšem solnčnem sijaju, in je nam Božič pozdravljala krasna mavrica; zares nekaj izrednega v tem času. Na sveti dan je bilo v Clevelandu 65 stopinj gorkote; mnogo vernikov je šlo v cerkev ta dan brez običajne zimske suknje. Iz Toledo, O., se poroča, da se je šlo na božični dan popoldne več mladih ljudi kopat v Erie jezero.
-o--
Številne nesreče o Božiču
Glasom podatkov po Associated Press je bilo širom držav tekom minulih božičnih praznikov na razne načine ponesreče nih 166 oseb, in sicer: od vlaka ubitih pet, ustreljenih se dem, ponesrečenih v ognju dva, utonilo osem, ponesrečeni med avtomobilsko vožnjo 134, vsled drugih vzrokov ponesrečenih 10. K temu bi se moralo prišteti še 54 rudarjev, ki so našli smrt povodom velike razstrel-be v Mowequa premogovniku, v Ililinoisu.
Prebivalci Rusije
Po najnovejših statističnih podatkih šteje sovjetska Rusija 163 mliijonov prebivalcev. Šte-vilo rojstev je v Rusiji v stalnem dviganju. Leta 1897 je imela Rusija 106.4 milijonov prebivalcev, leta 1914 je bilo ž* 139.3, 14 let kasneje 150.4, a 1931 ža 160.4 milijonov, kar pomeni, da je prebivalstvo zadnjih 35 let narastlo za 50 odstotkov.
SLOVENEC - MESTNI SODNIK
ČE BO RES?
V več slovenskih naselbinah v Zedinjenih državah so naši ljudje, naši brati Slovenci na političnem polju dosegli lepe uspehe. Zlasti v državi Minnesoti, v ondotnih severnih mestih, kjer so številne slovenske naselbine, so Slovenci mestni zastopniki,da, celo župana so imeli v Ely, Minnesota, ki je bil Slovenec. V državi Wyoming je
Bronx predmestje v severo-iztočnem delu mesta New York je dobilo svoje ime po nekdanjem tamošnjem lastniku zemljišča Jonas Bronck-u, rodom iz Danske. Ime Efronck se je kasneje pretvorilo v Bronx.
FRANK J. LAUSCHE. ^
bil že pred 24. leti izvoljen Slo-yenec Mr. Koshir za državnega poslanca ponekod po Pennsylvaniji imajo naši ljudje te ali one javne urade, kot tudi v Mi-chiganu in sploh v državah, kjer se naši ljudje aktivno ude j stvu -jejo v političnem življenju. Demokratska stranka je dala ved no priliko našim mladim lju dem, da pridejo na površje, in ravno letos je bil izvoljen Mr Hochevar v visoki urad okrajnega komisarja v Belmont county, Ohio.
Da bi pa bil Slovenec imenovan v urad mestnega sodnika v milijonskem mestu kot je mesto Cleveland, to smo doživeli v torek, ko je governer države Ohio m en o val odličnega Slovenca, odvetnika ,Mr. Frank J. Lau-he za mestnega sodnika. In tako lepo prijetno je, ko se čita angleških časopisih, da je bil Mr. Frank J. Lausche postavljen sodnikom mesta Cleveland priznanje slovenskemu elementu, v priznanje našemu na rodu, ki se je držal v dobrih in slabih časih- demokratske stranke. Angleško časopisje posebno povdarja, da je slovenski element v Clevelandu tako močan, da se ga ni moglo prezreti, in izmed 34 kandidatov, Amerikan-cev, je governer moral imenovati Slovenca za častni urad sodnika v Clevelandu!
Sodnik Frank J. Lausche je sin pionirske slovenske družine v Clevelandu. Njegov prerano umrli oče Louis Lausche, je bil svoje dni poznan poleg nekaterih drugih slovenskih pionirjev kot vnet delavec na političnem polju. On je bil mnenja, da če naši ljudje ne bodo ameriški državljani, ne bodo nikdar ničesar dosegli, in to mnenje je zastopal v letih, ko ni bilo tu %tal-nih naseljencev, pred 30. leti in več.
Ni več ranjkega Louis Lau-(Dalje na 3. strani)
Ker se je začelo zadnja leta v Ameriki, oziroma v Združenih državah rabiti pri industriji ter v obče, razne nove moderne načine, je vodstvo, znane Columbia univerze v New Yorku že pred 10 leti izbralo večje število znanstvenikov, učenjakov in veščakov, da sedanji gospodarski položaj Amerike preiščejo. Ti možje so na podlagi svojih preiskav kar se tiče produkcije in distribucije ameriškega blaga dognali, da se bližamo povsem novi dobi, oziroma novemu načinu socialnega, političnega in ekonomskega življenja. Sedanji sistem bo kmalu doigral svojo vlogo. Omenjeni veščaki so pronašli, da je na današnjem ameriškem industrijskem polju vse preveč sile, mehanizma in strojev; baš to Je deloma tudi pripomoglo h gospodarski krizi ali splošni depresiji.
Sistem te preiskave ali način njih delovanja imenujejo ti učenjaki ter veščaki "tehnokra-cijo." O tehnokraciji so v res niči začeli zadnji čas pisati vsi vodilni ameriški listi.
Gori omenjeni učenjaki so prišli do sledečih svojih zaključkov: Da se reši sedanjo civilizacijo pred splošnim propadom ali poginom, je treba uvesti povsem novi socialni ali življenski sistem; ako se tega ne izpelje, bo depresija tekom treh let pospešila splošno svetovno katastrofo.
Zagovorniki tehnokracije pri tem nikakor ne priporočajo socializma ali. komunizma.
Socialni preobrat bo v bodoče zadal smrtni udarec sedanjemu kapitalizmu, ker mu po novem gospodarskem načinu ne bo do-našal več toliko dobička.
Sedanji način kupovanja blaga in distribucija istega, se bliža tudi svojemu koncu. Istega se bo določevalo po enotnem pravcu (jnergije in številu ur dela..
V	tej zadevi se bo sicer rabilo manjše število delavcev, toda ti bodo lahko producirali toliko blaga, da bo vedno zadostovalo v vseh ozirih za vse ameriško prebivalstvo, vseeno bodo pa lahko vsi delali, seveda manj kot sedaj, toda imeli bb do kaj koristi od svojega dela.
Tehnokrati so na podlagi svojih dosedanjih preiskovanj dognali in izračunali, da se bo v tej srečni novi dobi delalo samo po štiri ure na dan, samo štiri dni v tednu in samo deset mesecev v letu; nihče pa ne bo prisiljen začeti delati predno ne doseže 25. leta in tako bo lahko že vsak delavec stopil v pokoj s 45. letom.
V	resnici lepi in srečni časi se nam še obljubujejo; k vsaki izmed teh točk bi človek lahko postavil veliko vprašanje(?).
-o-
GLASOVANJE 0 PIVU VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Waahington, D. C. — Kongresna zbornica je dne 21. decembra odobrila Collierjevo predlogo glede uvedbe ter postavne prodaje 3.2% piva z 230 proti 165 glasovi. V slučaju da bo ta predloga v vseh inštancah odobrena, se bo tako pivo lahko prodajalo samo v onih državah, ki nimajo svoje posebne prohi-bicijske postave.
Z zopetno uvedbo industrije piva namerava vlada vsako leto pridobiti nekaj nad 200 milijonov dolarjev na davku, oziroma po $5 davka od enega sodčka, pivovarne bi morale pa poleg tega plačevati še $1,000 davka na leto. Regulacijo prodaje piva naj bi imela vsaka država v svoji oskrbi.
Dne 23. decembra je zvezni senat zavrgel z 48 glasovi proti 23 predlog, da se dovoli dobro pivo.
Voditelj demokratov v senatu, senator Robinson iz Arkan-sasa, je obljubil, da bo senat takoj po božiču ponovno glasoval glede pive in sicer o onem predlogu, ki je bil sprejet v poslanski zbornici. 11 republikancev in 12 demokratov je glasovalo za pivo, dočim je 21 demokratov in 27 republikancev glasovalo proti. Pričakuje se, da pri de do glasovanja prihodnji teden in da bo predlog za pivo skoro gotovo sprejet, toda ga bo predsednik Hoover vetiraL
Vsa družina zastrupljena
Newport, Ark., 26. decembra. —Ko je imela tu živeča družina Walter Ballew-a včeraj svoje božično kosilo, je mati, oziroma gospodinja prinesla na mizo tudi svoj posebno pripravljen božični "cake," katerega so vsi s slastjo použili. Kmalu zatem so pa umrli v groznih bolečinah, kajti "cake" je bil zastrupljen. Mrtvi so: oče, mati ter trije sinovi Bellewe družine v starosti od 15 do 23 let.
Velika razstrelba v rudniku
V Moweaqua, 111., zadružnim ali kooperativnem rudniku se je dne 24. decembra pripetila velika eksplozija plinov, baš ob *asu, ko so premogarji delali. Vsled te katastrofe je bilo ponesrečenih 42 premogarjev. Do 26. decembra so spravili na površje 27 trupel ponesrečencev, 15 se jih pa še pogreša.
Roosevelt se je zavaroval za $500,000 New York, N. Y.—Tu je bila podpisana zavarovalninska polica v svoti $500,000, ki se izplača v slučaju smrti novoizvoljenega predsednika. Toda dru žina po smrti Roosevelta ne bo dobila tega denarja, pač pa sa? natorij za pohabljene ljudi v Warm Springs, Georgia, kjer se bodo siromašni pohabljenci lah ko zastonj zdravili na%račun te police.
-o-
Ena konjska sila (H. P.), znači moč ali silo dviga teže 33,000 funtov za en centimeter visoko v eni minuti, ali 550 funtov en čevelj visoko v istem času.
-o-
En kubični čevelj antracita (trdega premoga) tehta okrog 53 funtov, ravno toliko mehkega premoga pa od 47 do 50 funtov.
V Washingtonu, D. C. je v raznih uradih, hotelih in restav-rantih več žensk zaposlenih kakor znaša skupno število vseh žensk v državi Nevada in Wyoming.
Novi grobovi. Umrl je Vladimir Pfeifer, kapitan fregate v pokoju. Pokojnik je bil znan v mornariških * krogih kot strokovnjak za mornarico. Bil je predsednik podružnic Udruže-rezervnih oficirjev in odbornik, odnosno član raznih kulturnih in nacijonalnih društev v Krškem. — Na Karlovški cesti 22
v	Ljubljani je umrla vdova Jera Kosec v visoki starosti 84 let. — V Rožni dolini je preminula Marija Horvatova, rojena Sicherlova. — V lepi starosti 70 let je umrla v Ljubljani Ivana Debeljakova, ki je že dalje bolehala. — V Zgornjem Kaš-lju je preminila Terezija Tomšič, rojena Dimnikova, v lepi starosti 82 let. — V Št. Vidu na Dolenjskem je umrla Marija Krašovčeva. — V Zalogu je po daljšem bolehanju umrla Her-mina Biščakova. — Na Reslje-
vi	ce3ti 22 v Ljubljani je umrl upokojeni brzojavni in telefonski mojster Ivan Havliček, star 75 let. Po rodu je bil Ceh, a je že pred 30 leti prišel iz Trsta v Ljubljano, kjer se je marljivo udejstvoval v narodnem življenju. — V Krškem je komaj 28 let star podlegel po daljšem bolehanju avtopodjetnik Ludovik Jesenšek. — V Črmošnjicah je umrl bivši župan in ugledni posestnik Matija Samida. — Pri Sv. Križu so pokopali Franca Rapuša, mestnega dohodninskega uslužbenca v pokoju. Dosegel je 75 let. — V Prevaljah je umrla v starosti 58 let Terezija Kastelčeva, mati ondotne učiteljice. — V Marenbergu je umrla Terezija Lukas, splošno znana hotelirka, ki je vodila dolga leta hotel Lukas. — Po dolgi bolezni, zadeta od kapi je preminula Kristina Preglav, gostilničarka v Marenbergu.
Graščak Anton Rudež umrl. Nedavno je v Ribnici na Dolenjskem umrl v starosti 62 let inženjer Anton Rudež, splošno znani graščak in veleposestnik. Inženjer Anton Rudež je potomec stare kraševske rodovine s tržaškega Krasa." Še med svetovno vojno so našli v ribniškem gradu zavetišče Rudeževi sorodniki, preprosti kmetje, begunci s Kobje glave. Prvi Rudež je prišel v Ribnico kot grajski oskrbnik pred 150 leti. Grad je bil tedaj posest grofov Kobencljev, katerih zadnja dva sta bila v diplomatski službi Avstrije. Ko pa je s Kranjsko vred prišla tudi Ribnica pod Napoleona, Kobenclji tega niso mogli preboleti in so za razmeroma nizko vsoto prepustili graščino svojemu oskrbniku. Tako se je kraševski Ru-dežev rod udomačil v Ribnici in je dosledno dajal s svojim umnim gospodarstvom dober zgled ribniškim kmetovalcem. Rude-ži so imeli mnogo smisla za narodno stvar; tako je že prvi, Anton Rudež, zbiral z Valentinom Vodnikom narodne pesmi po Ribniški dolini. Jožef Rudež je bil eden redkih, ki je dal že pred 100 leti klasičen opis gospodarstva ribniškega kmeta. Bil je tudi edini Slovenec, ki ga je gnala radovednost v Karlove Vari, da vidi iz oči v oči slavnega Nemca—Goetheja. Oče zdaj umrlega Antona Rudeža, (Dalje na 5. strani)
DMBTOA NAZNANILA
Druitvo sr. Petra in Pavk, M. 38» Kili« City.Kans.
Tem potom naznanjam, da je
imelo naie druitvo svojo glavno letno sejo dne 4. decembra, pri kateri je bil izvoljen novi odbor za bodoče leto, kakor sledi:
Stefanetz, društveni zdravnik.
Na tej seji je bilo sklenjeno, da naie druitvo priredi zabavno veselico dne 28. januarja. Ker ima pa ta večer druitvo sv. Ane svojo domačo zabavo in 10-letnico, zato smo našo prireditev prestavili za en teden poprej, namreč na 21. januarja, namesto 28. Sklenjeno je bilo, da mora vsak član plačati en ti-
Joseph Rus, pr«to«amk; An- M vstopnino u 25 centov, ton Stampfel Sr podpralsed- L „ ude|eij £ Mb,ve ^ ne.
n.k; Peter Majerle Jr tajnik, .Nadlllje je bik> 8kienje„o, da Joseph Šneler, »punikar; Pe- mora| vsak član jn članica ter Gergich Sr blagajnik; Leo ^j 10 ^ več M me-Martinčič Sr., Anton Martinčič, * a8esmento fa sicer to „ George Veselih, nadzorni.;i^^ in druge upravne Jakob Zupan, bolniški obiskova-1 gtrogke
lecTT ,	X1.	X1	K sklepu voščim in želim ve-
H koncu voscim vsem članom selo ^ srečno Novo ^ im
m clamcam K. S. K. Jednote, u	- ^^
veselo in srečno Novo leto. S sobratskim pozdravom, Peter Majerle Jr., tajnik.
Louis Veflcovrh.
Druitvo Marije Vnebovzete, št. 77, Forest City, Pa.
Druitvo »v. Trth Kralja or Rockdale, IB.
Vabilo na veselico
Cenjena nam druitva v Joli-etu in Rockdale 1 Dragi nam Slovenci in Hrvatje! Naznanjam vam, da bo naše druitvo priredilo veselico dne 7. januarja, 1938. Na tej veselici bo veliko zabave; torej vas vljudno v imenu odbora vabim ter prosim, da pridete vsi iz Jolieta in Rockdale in od drugih krajev. Osobito bo lepa prilika za plesaželjne, ker bo svirala fina
igri prizor za prizorom.
Zatorej iskrena hvala vsem igralcem, ker se so pridno udeleževali, da so res vsak svojo vlogo mojstrsko in brez napak izpeljali vsi brez izjeme.
Imena igralcev in igralk so: Mrs. Frances Smrdel, Mrs. Frances Lah, Miss Mayme Vi-dergar, Miss Jennie Lintol, Miss Frances Bertoncalj, Miss Frances Osbolt, Miss Julia Janko-vie, Miss Molly Vidergar.
Mr. Frank Smerdel, Mr. John Opeka, Mr. Frank Ujčič, . Mr.
godba; poleg tega bodo še dru- Joe Lah, Mr. Frank Poje, Mr. ge zabave. Vstopnina je PRO- Rudy Maček, Mr. Joe Ujčič, STA. Le pridite s svojimi pri- Mr. John Gainer, Mr. Joe Lek-jatelji, prijateljicami in znanci,'šan ml., Mr. Louis Trenta, Mr. da se bomo v veliki družbi ve- Stanley Štrukel, Mr. Anthony selo zabavali. Torej na veselo Gerbec.
svidenje na tej veselici dne 7.| Vsem tem igralcem izrekamo
v imenu društva naj prisrčne j šo zahvalo. Hvala Miss Annie Še-
januarja!
S sobratskim pozdravom, Joseph Jacksha, tajnik
Društvo sv. Alojzija, it. 42, Steeitun, Pa.	I
Naznanilo in preklic	Naznanjam članom našega
Cenjenemu članstvu na zna- čustva, ki so na potnih listih
nje, da naše društvo ne bo ime- «	** nls0 ^l!. m°"
lo glavne seje dne 29. decembra	vabllu teJ se ^eležih na-
kakor je bilo naznanjeno v Gla- ^	30 na lstl
silu z dne 6. decembra, ker je "voljeni sledeči uradniki za
za isti dan naša dvorana odda-1Prihodnje leto: na nekemu nemškemu klubu. Anton Bokal Sr., predsednik; Torej se bo vršila naša letna Louis Kotar, podpredsednik; ali glavna seja en dan kasneje, Mathias Kamin, prvi tajnik; to je dne 30. decembra, na pe- Frank Podržaj Jr., drugi taj-tek zvečer ob sedmih v društve- nik; Victor Lavriha, blagajnik; ni dvorani. Dolžnost vsakega Anton Zigon, John Svigel in člana je, da se udeleži te važne Frank Oven Jr., nadzorniki; seje. Na tej seji bodo tudi voli- Frank Majhen, maršal; Joseph tve za prihodnje leto; torej naj Končar, zastavonoša; poslanci vsak član glasuje za kogar mi- za Forest City: Mihael Haupt-sli, da bo dober delavec za na- man in John Okorn Jr.; za predek našega društva, in K. Vandling: Joseph Peterlin; za
Društvo sv. Ane, it. 105, New York, N. Y.
mrov in Miss Marie Skerl za lepe deklamacije; lepa hvala tudi ženam, ki so nam zapele lepe slovenske pesmi in Miss
Naše društvo je imelo svojo	Paulini Zeleznikar, ki je sprem-
redno sejo dne 11. decembra,	Uala petje na klavir ter je tudi
kjer se je vršila volitev nove-	»srnU* na klavir med odmori,
ga odbora s sledečim izidom:	Lepa hvala tudi naši sosestri
Bilo je določeno, če kateri član v prihodnjem letu nikakor ne bo mogel plačati asesmenta, naj pride na društveno sejo ter naj ondi članstvu pojasni svoj položaj in se bo skušalo založiti zanj iz društvene blagajne za tisti mesec.
Člani, ki poiiljajo asesment po pošti ,in če bi slučajno ne mogli poslati denarja pravočasno, pišite tajniku vedno pred sejo, ki se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, da mi bo mogoče vaše pismo prečitati na seji. Jaz sam od sebe ne smem zalagati iz društvene blagajne.
Naj pri tej priliki omenim, da se naša društvena blagajna nahaja na jako šibkem stališču, torej se ne smemo in ne moremo preveč nanjo zanašati. Skušalo se bo pomagati le takim članom, ki nikakor asesmenta ne bodo mogli plačati. Ravno tako tudi, kdor si želi posoditi od Jednote, kot je bilo že dvakrat poročano v Glasilu po bratu glavnem tajniku, da mora
smo zakladale lepo število naših članic, ko se je pa enkrat nabrala že večja svota dolga, je pa ta ali ona druitvo pustila, ker ni mogla plačati. Na ta način smo našo društveno blagajno izčrpale, da je že jako majhna; komaj bomo zamogle pokriti redne upravne stroške tekočega poslovnega leta. Od sedaj naprej se bo drugače postopalo s takimi. Bolje je imeti manjše število članic, pa da so iste dobre, kot pa celo vrsto slabih in brezbrižnih.
Drage mi sosestre! Prosim vas še enkrat, da plačajte svoj dolg društvu, če hočete še ostati članice.
Srečno Novo leto želim vsem članicam našega društva ter vsemu članstvu naše Jednote. S sosestrskim pozdravom, Mary Perme, tajnica.
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O.
. Dne 14. decembra se je vrši-Dr. Elias in Dr. Ryan, duhovni \a ietna seja našega društva ob biti vsaka prošnja predložena vodja Rev. Francis Schweiger. jako povoljni udeležbi članstva društveni seji in od članstva Seje se vršijo tretjo nedeljo v ter na zelo lep način. V odbor odobrena. Torej apeliram na mesecu v dvorani župnije sv. za bodoče leto so bili izvoljeni Veronika Ruppe, predsedni- Jennie Ozbolt, režiserki igre, vas, da se udeležujete društve- Elizabete. V poletnih mesecih sledeči: ca; Pavlina Vesel, podpredsed- kakor tudi vsem onim, ki so na nih sej in sicer v tako lepem se mogoče premeni čas sej.	Teddy Rossman, predsednik;
nica; Jennie Toncich, tajnica; ta ali oni na£in pomagali do številu, kakor ste se glavne se-1 Ob koncu voščimo celokupne- j0hn Štefančič, podpredsednik;
bili na seji in so nas izvolili. Zagotavljamo vas, da bomo storili vse, kar bo v naii moči za prospeh in procvit društva in Jednote. Da pa nam bo mogoče uspešno delovati, potrebujemo kooperacije od strani članstva. Zato delujmo skupno, roka v roki in uspeh nam je zagotovljen. Posebno vas vabimo, da se udeležujete mesečnih sej redno, da ne bomo mi uradniki sami na seji, kajti sami ne moremo nič ukrepati, ker mogoče vam ne bi ustregli. Torej vsi na plan vsaki mesec! Izvoljeni so sledeči: Jakob Brula, 301— 99th Ave., W., predsednik; Tomaž Sugic, podpredsednik; Frank Vesel, 219—101st Ave. W., tajnik; Mary Špehar,'403 —97th Ave. W., blagajničarka; Mary Janchar, zapisnikarica; Anna Mra£, Mary Rot in Mary Hennes, nadzorne odb6rnice; bolniške obiskovalce imenuje tajnik, vratarja pa predsednik. Zdravniki so: Dr. A. Bianco,
Frank Vesel, tajnik.
Zupan, Anton Skufca, nadzornika; Anton Golich, zastavono-
Browndale John Okoren;; Dr. S. R. Knapp, Dr. G. T. Mc-Guire in Dr. B. E. Costello, zdravniki.
Društvene seje se vršijo še v bodoče vsako drugo nedeljo v mesecu po prvi sv. maši v dvo-
S. K. Jednote.
S sobratskim pozdravom, Marko Kofalt, tajnik.
Društvo Marije Device, St. 50. Pittsburgh, Pa.
Novoletna poslanica
Ker se nekaj članstva naše- rani pevskega društva Naprej, ga društva nahaja širom Zdru- Kakor sem že zadnjič prosil, ženih držav, nekateri so pa na danes zopet ponavljam, da pla-obisku v stari domovini, mi je čate svoje zaostale asesmente vsled tega nemogoče izraziti zdaj, ko se bliža mesec h kon-ustmeno moja novoletna vošči- cu. Kdor ne bo imel plačano, la. Zaradi tega se poslužujem bo enostavno suspendiran. Naj našega službenega ali uradnega še enkrat omenim, da denarja lista Glasila, in jim te mpotom ni, ne tu ne tam; in že star prinašam na njih dom moje pregovor nam pravi, kjer nič najiskrenejše novoletne čestit- ni, tudi vojska ne vzame. Zato ke v imenu vsega članstva na- tudi jaz ne morem drugače šega društva. Dal Bog, da bi ravnati kakor zgoraj omenjeno, bilo leto 1933 za vsakega zdra- Dalje sporočam onim, ki so vo, srečno in zadovoljno, in da vprašali Jednoto za posojilo, da bi nam prineslo boljše čase. sem i8to prejel, ampak samo Želim vsem skupaj, da bi leto za posmrtnino, kakor ste že sa-1933 brezposelnost za vedno po- mi čitaii tozadevno naznanilo kopalo, tako tudi vse suhaške glavnega tajnika v našem Gla-postave in da bi nam bodoče le- siiu. Zato vas prosim, da to to rodilo ter doprineslo vse naj- uvažujete in doplačate ases-boljše, kar si želimo.	ment za bolniško podporo; ako
Geo. Starešinich, predsednik, tega ne storite, ne boste zavarovani za bolniško podporo, ta-NAZNANILO	ko iste tudi v slučaju bolezni
članom druitva sv. Jožefa, št. ne boste deležni.
53, Waukegan, 111. j želim ceiokupnemu čianstvu
Naša društvena seja za me- srečno in uspešno Novo leto in sec januar, 1933 se vrši v ne- vas sobratsko pozdravljam, deljo, 8. januarja ob dveh po- vdani vam,
watch, Mary Wilier, nadzorni-	nam pripravili vse orodje, ki presijo, zaradi katere smo vsi
ce '	smo ga rabile v igri, kakor prizadeti.
Seja se vrši vsako drugo ne-	handžarje, sablje, nože in kolo- Želim srečno, uspešno in Društvo Dobri Pastir, št. 183, ša; Mrs. Dergane, Mrs. Serpan,
deljo v mesecu ob 3. uri popol-	vrat, to so napravili Mr. Anton zdravo Novo leto 1933 vsemu
dne. Želim vsem članicam na-	Ozbolt, Mr. Frank Smrdel in članstvu naše Jednote.
šega društva, ravno tako tudi	Mr. John Rupert. S sobratskim pozdravom,
vsemu Jednotinemu članstvu	Najlepša hvala cenjenemu Anton Ceglar, tajnik.
veselo Novo leto!	občinstvu iz Barbertona in oko-	-
S sosestrskim pozdravom,
Jennie Toncich, tajnica.	Clevelandčanom, ki so nas lene, št. 162, Cleveland, O. Karol Grozdeck, tajnik; Peter ko tudi datum rednih mesečnih
_ '	vkljub slabemu vremenu poseti- Vsem članicam našega dru- Švigel, blagajnik; Louis Košele, Sej in zborovalna dvorana.
Iz urada društva sv. Srca Mari-	U u vfčer- *tva 86 tem P°tom naznanja, da Mrs. John Keržan in Frank Ro- Da si zopet nekoliko opomo-
ie št 111. Barberton, O.	Cenjenemu občinstvu naj bo se prihodnja mesečna seja NE senberger, nadzorni odbor; vra- remo našo društveno blagajno,
Naia * la li 1 tna seja	na znan-j€' da 1)01110 važo naklo- BO VRŠILA prvi pondeljek ali tar John Biček; Dr. Bonzo, dru- je bilo na tej seji soglasno odo-
, af? ? 1!T vrti I«	n-»enost znale ceniti- 2- Januarja* vršila se pa bo štveni zdravnik. breno po naši seji v februarju
v najlepšem red^T in sl^i Na	Za društv° 3V- Srca Marije, DRUGI ČETRTEK v mesecu. Zdaj pa pride, ena najbolj (g. februarja), zopet prirediti
Ambridge, Pa.	Mrs. Cena, Mrs. Govže, Mrs.
S tem naznanjam, da je bil	Korošec in Mrs. Rupert, vese-
na zadnji seji izvoljen ves stari	lični odbor; Dr. A. Škur, dru-odbor tudi za bodoče leto in štveni zdravnik,
sicer: John Kržan, predsednik;	Glavne točke društvenih pra-lice, kakor tudi našim vrlim Iz urada društva Marije Magda- Louis Vrček, podpredsednik; vil so ostale vse po starem, ta-
. . ... » * Št. 111 KSKJ: dnevnem redu je bilo več važ- Am ^ predaednica;
nih točk, ki so bile vse rešene ^^
vsem v zadovoljstvo.
Ko je prišlo do volitev odbo-
bora za leto 1933, so pa članice
soglasno izvolile zopet skoro
ves stari odbor.
Odbor za bodoče leto je ka-
Marv Šem rov, blagajničarka.
Društvo sv. Roka, št. 113, Denver, Colo.
to je na 12. januarja v stari važna stvar, da zapodimo staro	"Card party." Vstopnina bo 25
šolski dvorani sv.. Vida. to pa leto 1932 rafeom žvižgat za vse-	centov. Več o tem se bo še v
zato. ker je 2. januarja še malo lej; naj odkrevsa v pozablji-	Glasilu poročalo,
praznika, obenem je pa takoj v [vast. Mislim, da ne bo nobene-	Dragi mi bratje in sestre!
začetku meseca, in mi skoro ni mu žal za njim. Torej članstvo	Ker sem vsled vaše želje in
mogoče zaključiti računov, ker našega društva posluh in po-	prošnje zopet prevzela tajni-
ime je že več članic prosilo, da ZOr! Na zadnji seji smo bili	§tvo tudi za bodoče leto, in ker
Naše društvo je imelo svojo počakam za asesmente do kon- povabljeni, da se udeležimo ple- je ta posel v sedanjih resnih
poldne. Vse druge seje, izvzem-ši glavne letne seje se vršijo ob pol desetih zjutraj in sicer vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani šole Matere Božje.
Po seji dne 8. januarja bo za
Mat Kamin, tajnik.
A R kri	redno in zaeno glavno sejo dne ca decembra ali do prvega ted- sne veselice društva št. 33 in časih za tajnike zelo težaven,
Ikor sledi: Anna Brunski, pred-	J2 decembra> na kateri se je na v januarju. Vprašala sem št. 699 SNPJ. Zadnje je mla- zato vas prosim, da mi greste sednica; Mary ihe cic j vršila tudi volitev odbora aa več naših članic za svet in pri- dinsko društvo (angleško), kolikor mogoče radi na roke;
predsednica; Gertrude Kupert,	bodoče ,etQ in sicer z slededim §ie smo do zaključka, da bo Skupna veselica se vrši na sta- prvič s tem, da se udeležujete
izidom:	najbolje, ako se za mesec janu- rega leta večer v Hrvatski dvo- sej, drugič pa, da redno plaču-
pisniKarica, Mary snemrov,	QeQ Pavlakovich 4459 Pear, ar seja prestavi ter se tako da rani na Merchant St. Ker jejjete asesmente.
blagajničarka; Mary Znidarsic,	^ predsednik; Leo Korsich, vsaki prilika, da lahko poravna tudi mnogo nas pri teh društ- Voščim vsem skupaj, da bi
j Jennie Usnik in Jennie Zgainer,	gr podpredsednik; Sebastian svoje asesmente. predno se ra- vih, upam, da bo naša udeležba bilo leto 1933 bolj srkno in
nadzornice; trances Bertoncelj,	Znidarsich 5J43 clarkson st., čuni za leto zaključijo. 100 procentna. Izkažimo dru- uspešno kot je bilo letošnje.
Frances Ozbolt, Christine Lu-	tajnik; John Arko gr^ zapjsnj_ Društvene doneske bom pa štvu Reveliers našo naklonje- Bodimo vztrajni, saj te neljube
ikežič, zastavonosilke; J-rances	kar; Joe Tež&k gn £ 4?th pobirala 2. januarja od 6. do 8. nost in potiuslugo, ki je nas depresije bo menda že kmalu
Ujcic, vratarica. ^	Ave., blagajnik; Joe Erjavec, ure zvečer v stari šolski dvora- dne 3. septembra tako dobro na konec? _ S pozdravom.
Hvala vam, drage sestre, zajIgnac Vesel in Louis Koprivec, ni sv. Vida, tako da ako ima svoji prireditvi brezplačno po-	Marv Vidmar tajnica
izrečeno priznanje do odbora m	nadzorniki katera t i sti k rat pripravljen (streglo.	* 18706 Kildeer Ave.
za prijazno sodelovanje; želim	Redne društvene seje se bodo asesment, ga lahko prinese, če- Vsemu Članstvu želim vese-	_
j le, da bi tudi v bodočem letu	vršiJe ygak drugi pondeljek v ravno ne bo seje. lej in bolj srečno Novo leto. Društvo sv. Družine, št. 207,
clanice tako lepo v slogi sodelo-	megecu ofa 7 .3() zyečer y Domu, lJpain in žeUm pa da bo na s pozdravom,
vale z odborom se za večje in	glovengkih dru§tev na 4464 seji 12. januarja ravno tako Louis Vrček, podpredsednik
močnejše društvo m Jednoto.	Washington St. Torej prosim številna navzočnost članic ka- -
Leto 1932 gre proti koncu v	člangtvo> da gre gori omenjene-Ikor je bilo na zadnji seji.
tem letu je nase društvo delilo	mu odboru na roko y V8eh Qzi. 2ele* vam vsem sre*no, zdra-
poleg podpore bolnim, tudi vsa-	dh> posebno pa ge tajniku. vo in uspešno Novo leto, osta-
kovrstne podpore svojim, vsled	Qb enem ge } zahvalim jam s sosestrskim pozdravom, društva se je vršila dne 20. de- Louis Kastelic nred^nik •
depresije prizadetim clamcam.	kot dosedanji tajnik vsem ti_ --------. .. , . L™« Kastelic, predsednik,
Maple Heights, O.
Glavna letna seja našega društva se je vršila dne 12. decembra, na kateri so bili izvoljeni
,	sledeči uradniki za prihodnje
Glavna letna seja našega jet0.
Društvo Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo.
Društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111.
Dal Bog, da bi v letu 1933 tega stim> kateri. SO mi dali na zad-ne bilo treba, da bi nastopili nj. geji priznanje za moje delo
člane pripravljenega nekaj iz- , ,Kak(!r ysako ,eto' tako tudi vestnega okrepčila, za jesti in ^ ^ljudno P™811* članice na" piti. Vsi člani so vljudno vab- .tl^J* kTU leta ljeni na označeno sejo in da po seji počakajo, oziroma se nam pridružijo^ pri družabnem sestanku za kratek čas.
S sobratskim pozdravom, Joseph Zore Jr„ tajnik.
tako zaželjeni boljši časi ter da bi vsak imel dela dovolj in za-
s tem, da bi bil lahko še za naprej kot tajnik soglasno izvo-
poravnate dolg pri društvu vse, ki ste zaostale. Posebno letos bi bilo zelo lepo, da bi novi odbor prevzel knjige brez dolga. Torej lepo prosim, da storite to takoj vse, katerim je to mo-__goče, da ne pridete v morebitne
Druitvo sv. Janeza Evangelista, <nepri
št. 65, Milwaukee, Wis. Ponovno prosim vse, ki ste Naše društvo je imelo svojo dobile posojilo od Jednote, da glavno letno sejo dne 11. de- pridete s knjižico k meni (ako cembra, ki je bila prav dobro niste to že storila), da se uknji-obiskana.	ži. Ravno tako prosim vse, ki
Na označeni seji je bil izvo-] imate pri meni certifikate ali Ijen odbor za leto 1933, kakor knjižice, da pridete in vzamete sledi: John Augustine, pred- domov.
sednik; John Oblak, podpred- Srečno in zadovoljno Novo sednik; Ludvik Urankar, taj- leto vsem glavnim uradnikom nik; Frank First, zapisnikar; in uradnicam, kakor tudi vsem Pavel Majerle, blagajnik; Ja- starim in novim odbornikom in kob Stariha, John Ziherle, Mike odbornicam krajevnih društev Ruppe, nadzorniki; Rev. Luka,in vsemu članstvu K. S. K. Jed-Gladek, duhovni vodja; John note želi	Julia Gottlieb,
Mojstrovich, zastavonoša; Dr.' tajnica društva št. 78 KSKJ.
Marv Hochevar, tajnica. cembra namesto 11. decembra. Charles Hochevar, podpredsed-t,	~ . . . . IzvolJene so *>«e sledeče urad- ik; Fred Fili 5073 Green.
I V y i""? ^ P"*0^ leto:	hurst Rd., tajnik; Anthony
163, Pittsburgh, Pa. I Anna Virant predsednica; steržaj, blagajnik; Anthony
....	, . , . i—^ -...... -o-......... Imena odbornikov naseg dru- Kristina Šiskar, podpredsedm- Sterzai zanisnikar- Fr«nk T>J
^ilCemusemse temuodpo-št??letiT80ka,°a]fčl:ca: MrPerme'tajnica: Ag-
^	i. _ vedal, ste slišali na zadnji seji. j John Reljac, predsjednik; Ines Krašovec, blagajničarka; lips> nadzorniki- Louis Lipnos
. k	.	....................—-------- Pugar, potpredsjedni- Mary Zemljak, zapisnikarica; zastavonoša- zastopnika za S
a o mnogim s ceiokupnemu članstvu našega ca; Thomas Belanich,427 Stan- Anna Domitrovich, Katarina N Dom prank Perko in Johii odoCnost. ^MlJ5ft7Q „„„ o«« «« f««	Millvale, Pa., tajnik; Epek, Frances Jeršin, nadzorni- Lipnos; Dr Anthonv J Perko
uric, blagajnik; Nick ce; Mary Perme, bolniška nad- društveni »Hr^nflr
dete. naj bi ne bilo treba v tem AT ' —»	----- - «--- -- -----» -- — — ' lips, nadzorniki; Louis Lipnos,
novem letu tako mnLL^^^_*ahvalMein	zapisnikarica;|zastavonoša; zastopnika za S.
strahom gledati .	društva za vso izkazano mi najton Ave
bol 1 se cssg nam dodali in Z6m* • •	.,
... , . . , , , klonjenost za časa mojega ura-	John Buric, ma^ajm«., i-nicr ce; mury rerme, ooimsKa naa- ^rn5fxr«ni
I11 daj svoj blagoslov. , . J	in u ju 1 u i- t^ t ^ • • društveni zdravnik. Seja se vr-
\r 1 XT 14. -1 • dovanja.	Fabac, odbornik boljesti za cla- zornica; Dr. Joseph Prinzmg, v hnri^ vaui,ft „ j
Veselo Novo leto vsem clam- o u A 1 • j	ti u t • • 1 j ^ • j « • si v oodoce vsako tretjo nede-
" t wmiu g sobratskim pozdravom,	ne; Barbara Lisjak, za clanice; društveni zdravnik. Seje se bo- un v mp<S(v,n ant ^ ,
Gertrude Rupert, tajnica. Drušlvo Ma ~ sy. ^	l^v^h dJu™ V ^ ^ ^ ^ ^ _
_ j . »1 c Venca, št. 131, Aurora, Minn.	Thomas Belanich, tajnik. Zdaj pa naznanjam vsem ^ -^j- ° U V8 e
Iz urada druitva sv. Srca Ma- MdSo „, , .	, . , njeno, da priredimo veselico v
•• v.	D„ . „ .__Nasa glavna letna seja se je	--onim našim clamcam sklep zad- vnri'ai	ui
rije, št. 111, Barberton, O. ' S{,„ , ,	* j j m- u 4 1 * j 1 * , . Korist društvene blagajne, in
vršila dne 18. decembra. Na	Iz urada društva sv. Elizabete, nje seje, katera dolguje več kot sicer dne 25 f b ■ •
Zahvala isti ie*bil izvolien slerie^i nrihnr	št. 171. New Duiiith. Minn. za en mesec in če ne nlnr^u nra. v __ , ,"., ^ Pri Iia"
sem predsedniku Louis Kasteli-
Igra "Turški križ" je nadvse za prihodnje leto:
pričakovanje dobro izpadla, Matt Kastelic, predsednik; glavno letno zborovanje dne 18. videla sem, da je dosti takih
Naše društvo je imelo svoje vočasno, bo suspendirana. Pre-
Matt j decembra, na katerem se je iz-! volil odbor za prihodnje leto.
cu, 5087 Stanley Ave. Nadalje j je bilo sklenjeno, da dobi za to
flanic dolžnih ki bi lahko pla- ve3elic0 vsak {lan jn £Un|ca za cevale svoj redni asesment, to-'
Člani so se udeležili seje v Izvoljeni so bili skoraj vsi stari da so preveč brezbrižne. Zato- privrelo-^če^sta ^ pa Pv^°kot
kajti kakor je bila vstopnina Anton Ceglar, tajnik; ;mala, pa je prišlo samo za Turk, blagajnik, vstopnino nad $100. Dasiravno
I je bilo vreme precej slabo, pa velikem številu, kar je vse hva- uradniki, razen enega, katerega rej naj od sedaj naprej nobenai dv^ član'' od S,La . pa K se je občinstvo odzvalo v tako le vredno. Ker so pa nekateri pa ni bilo na seji, da bi bil tudi ne toži nobenemu, če bo čitala eni družim d^ij^za ^lt^
tov.
na najprisrčnejša zahvala za da, ampak njena lastna. Bolj Nadalje Pr°Sim VSC tiste ČIa" izkazano nam čast in zaupanje	—
velikem številu, da je bila v-člani oddaljeni in se niso mogli on ponovno izvoljen.	svoje ime med onimi, ki so su-
resnici dvorana društva Domo- ud&ežiti te seje, zaradi tega • Naj bo na tem mestu izreče- spendirani; to ne bo moja kriv-vina napolnjena do zadnjega naznanjam V G 1 a s i 1 u nekaj
kotička. Občinstvo je bilo mir no in je z vso vnemo sledilo
točk, ki so bile . sprejete na glavni seji.
lahko se plačuje vsak" mesec onim članom in članicam, ki so sproti kot pa več skupaj. Tako
ne, kateri mi dolgujejo na ases-mentu, da dolg poravnajo. Ka-(Dall« o« 3. strani).
kor sedaj razvidimo, imamo za bodoče novega tajnika. Zatorej vas ponovno prosim, kateri mi dolgujejo, da stvar kmalu uredite, da mi bo mogoče zaključiti letni račun in oddati čiste knjige prihodnjemu tajniku.
Želim vsem članom in Članicam našega društva, kakor tudi vsemu Jednotinemu članstvu srečno in zdravo Novo leto.
S sobratskim pozdravom, Frank Perke, tajnik.
Društvo sv. Štefana, št. 224, Cleveland, O.
Tem potom naznanjam vsem članom in članicam našega društva, da se bo prihodnja seja vršila dne 1. januarja, to bo na Novo leto, točno ob 2. uri ,po-poldne v navadnem prostoru. Zato ste vljudno vabljeni, da se te seje udeležite v polnem številu, kajti imamo še par važnih točk, ki morajo biti v red spravljene, da ne bo nobenega izgovora potem.
Da bo imenik odbornikov našega društva popolen, navajam tukaj še one, ki so bili zadnjič izpuščeni: Štefan Ftičar, podpredsednik; John Hodnik, August Pintarič, Frank Zadravec, nadzorni odbor; Štefan Ker-man, vratar.
Nadalje prosim one člane, ki dolgujejo na asesmentu, da pridejo na prihodnjo sejo 1. januarja ter poravnajo dolg, da ne bomo imeli toliko sitnosti. Vsak dobro zna, da nam slabo ide; jaz pa moram poslati vsak mesec asesment Jednoti. Ce bo kateri suspendan in med tem časom zboli, naj se nikar ne hu-duje name, ako ne bo prejel bolniške podpore. Jednotina pravila jasno določajo, kdor ne plača asesmenta do 25. v mesecu, se s tem sam suspenda.
Še nekaj dni, pa bo naše društvo priredilo plesno veseli-• co, in sicer dne 7. januarja v Knausovi dvorani; začetek ob 7. uri zvečer. Odbor želi, da pridete vsi člani na to prireditev in pripeljete seboj še svoje znance ter prijatelje. Vse bomo v lepem redu pripravili in naredili. Muzikanti so nam tudi povedali, da naj si vsak dobro nabrusi pete, kajti godba bo vse razveselila. Torej na veselo svidenje!
S pozdravom do vseh članov in članic našega društva, želeč vsem skupaj srečno Novo leto!
Ludwig Cernela, tajnik,
1726 Hamilton Ave.
pa to veliko vladno poslopje (pošta) prazno, ker zgradili so novo, milijon vredno stavbo. Kot čistin v lokalnih listih, tx> stara pošta sluiila za dom brezposelnih, katerih se tukaj tudi ne manjka.
Duluth je gotovo skoro vsakemu minneso^skemu Slovencu znano mesto, ker je glavno mesto St. Louis okraja, kjer živi nad 30,000 našega naroda, večinoma rudarjev; vsakdo je moral potovati skozi Duluth v železno okrožje.
V	Minnesoti (Tower) je bila zibelka prvega slovenskega li sta "Amerikanski Slovenec/ katerega je lastoval in izdajal pokojni Msgr. Buh. V Minnesoti so bila prva slovenska podporna društvi ustanovljena, in za časa ustanovitve KSKJ je bilo polovico njenega članstva baš .tukaj v Minnesoti s soustanoviteljem Msgr. Buhim, ki je kot urednik "Amerikanskega Slovenca" bodril Slovence za ustanovitev Slovenske Jednote (KSKJ) s pomočjo nepozabnega tudi že pokojnega Father Šušteršiča.
V	Duluthu sva z Msgr. Bu-hom leta 1921 spravila mnogo spominskih predmetov naših prvih misijonarjev; bilo je arhiva za več zabojev; vse to sva uredila in spravila. In ko sem to zbiral skupaj sedaj za 100-letnico Buhovega rojstva, spre-vidim, kaj vse je ta blagi mož ohranil. Le žal, da vsled moje zopetne bolezni sem moral prekiniti s preiskovanjem svoje spominske zbirke. Toda v mesecu marcu leta 1933, ko bomo obhajali 100-letnico rojstva tega nepozabnega veljaka, se bom pa zopet oglasiL Do takrat pa srečno, zadovoljno in zdravo Novo leto!
Matija Pogorele.
S pota.—V kraju tolikih spominov pišem, tukaj v Duluthu, Minn., in to tik pred začetkom « leta 1933, ki je združeno s temi spomini, ker leta 1933 bo 100-letnica rojstva blagopokoj-nega Msgr. Joseph F. Buha.
Duluth je bil pred 100 leti mala indijanska naselbina; to je bilo ob prihodu misijonarja Baraga in kasneje Čebula, Pir-ca, ter potem zadnjega, Buha, ki je deloval z Baragom. Tedanji Indijanci so stanovali v bornih kočah, pokritih z lubjem in kožami divjih živali. Tu sO se radi ustavljali razni meše-tarji iz drugih krajev, ki so kupovali od Indijancev kožuho-. ^vino, toda ne za denar, ampak za raznovrstno drugo blago.
Slovenski misijonar Čebul j je čez nekaj let zatem (okrog 1870) postavil prvo katoliško cerkvico v Duluthu in to na prostoru, kjer se nahaja danes škofijska katedrala. Ta cerkvica je bila lepo belo zunaj pobarvana, da so jo prihajajoče ladje po Superior jezeru že od daleč lahko videle, ker stoji sredi duluthskega hribčka; služila jim je kakor nekaka voditeljica, da so lahko prihajale v duluthsko pristanišče.
Danes živi v Duluthu nad 1 100,000 prebivalcev in je posta-<J lo že povsem moderno mesto. r Večkrat mi je pokojni Msgr. Buh omenjal, ko sem prihajal k njemu na obisk, da tedaj, ko je prišel on prvič v Duluth, so na prostoru, kjer stoji danes glavna pošta, ljudje z javorje-vih dreves nabirali sok za sirup (maple syrup). Danes je
slov z Zahvalno pesmijo, potem pa v cerkveni dvorani zabava z lepim programom. Vstopnina prostovoljna.
Joe Škrabe,
preds. društva Presv. Imena.
VABILO NA LETNO SEJO
Pittsburgh, Pa.—Vsem dru štvenim članom, kakor tudi čla nom Slovenskega Doma s tem uradno naznanjam, da bo glavna letna seja Slovenskega Doma v nedeljo, dne 1. januarja, ali na Novega leta dan točno ob dveh popoldne v naši plesni dvorani.
Na to glavno sejo imajo vstop vsi člani onih društev, katera imajo posojen denar v Slovenskem Domu. Člani drugih društev, katera nimajo posojenega denarja v Slovenskem Domu se morajo izkazati s člansko karto, če hočejo biti navzoči na tej seji.
Na tej seji se bo razmotriva-lo in sklepalo o več nujnih točkah v korist Slovenskega Doma in vseh društev, katera zborujejo v Slovenskem Domu.
Torej je cenjeno članstvo vljudno vabljeno, da se udeleži glavne letne seje dne 1. januarja.
Z rodoljubnim pozdravom, za odbor Slovenskega Doma: Joseph L. Bahorich, tajnik.
VABILO Lorain, O. — Pevsko društvo Naš Dom priredi velik koncert v nedeljo, 1. januarja, ob 7 uri zvečer v Slovenskem Narodnem Domu, Lorain, O. Sodelovala bosta pevska zbora "Ilirija" iz Collinwooda in "Z a r j a" iz Clevelanda.
Prvi del programa obsega sledeče točke: "Glej zvezdice," božična (G. Rihar); "Na polnoči," božična (G. Rihar); "Le spi," božična (S. Premrl); "Prišla je noč," božična; "Sveta noč," božična, (S. Premrl), vse pesmi poje mešani zbor Naš Dom. Moški zbor zbora Naš Dom bo zapel: "Sem se oženu," narodna, harmoniral M. Bajuk; "Smrečica," in ljubca, kod si hodila," narodne, harmoniral M. Bajuk. "Moje jutro," (J. Flaišman), sopran solo; "I Hear You Calling Me," (H. Harford), ^poje Miss Mapr E. Polutnik, na piano spremlja Mr. Louis Seme.
V drugem delu nastopi društvo "Ilirija," pod vodstvom Mr. Martin Rakar. "Sirota," (A. Hajdrih), poje moški zbor; "Svarjenje," (V. Vodopivec), poje ženski zbor; "Slovan na dan," (H.* Volarič, poje mešani zbor. "Good Night," (J. A. Parks) in "Pri siroti," poje Miss J. Post.
Tretji del obsega nastop samostojne "Zarje," pod vodstvom Mr. J.- Ivanusch. "Po-nočni pozdrav," (L. Bajde), tenor solo, poje Mr. L. Belle. "Kje prijazne ste višave,". poje Mr. Frank Plut. "Gorjanska," narodna, duet; pojeta Mr. Belle in Mr. Plut. Opera "Marta, iz tretjega dejanja, poje mešan zbor. Po koncertu bo prosta zabava in ples.
Vstopnina za odrasle 40 centov. Za otroke 10 centov. Na obilen poset vlujdno vabi,
Odbor.
New York, N. Y.—Vabimo vse Slovence v naselbini k obil ni udeležbi na Silvestrov večer 31. decembra, ki ga priredi društvo Presvetega Imena s pri jaznim sodelovanjem Prosvet nega društva Bled. Ob 8. uri zvečer bo v cerkvi (na 62 St. Mark's Place) slovesen blago-
VABILO NA FARNO PRIREDITEV
Barberton, O.—Naša fara sv. Srca Jezusovega priredi dne 31. decembra ali na Silvestrov večer ob 7. uri zanimivo prireditev, in sicer v dvorani samostojnega društva "Domovina." Vstopnina bo tolika, da bo isto ahko vsak zmogel. Obeta i3se prijazna, prosta zabava in ples; seveda, godba bo tudi isborna, da bodo imeli stari in mladi priliko se po lastni želji zavrteti. Poieg tega bo tudi šaljiva pošta; o polnoči bo pa živa 3lika, slovo starega in nastop novega leta. Kar se tiče kuhinje, bo vse prvovrstno preskrb-jeno; za delikateso bodo gostom na razpolago slavne tržaške "tripe" (vampi), ki so se zadnji čas tukaj zelo priljubile.
Cenjeni farani in faranke, kako tudi vsi pijatelji naše fare iz Barbertona in okolice ste najvljudneje vabljeni, da se v polnem številu udeležite te naše farne prireditve. Odbor vam že danes jamči, da vam ne bo žal, če pridete. Torej na veselo svidenje! •
Cerkveni odbor.
je z odliko prestal odvetniško skušnjo in začel takoj praktici-rati med našim narodom. Mahoma si je pridobil nenavadno veliko število klientov, katere je vsak čas z največjim uspehom zagovarjal, tako da so njegovi govori na sodniji vzbudili splošno pozornost med ameriškim narodom. Ako je kdo imel pošten slučaj na sodniji, in je hotel imeti uspeh, se je obrnil na Frank Lauscheta, in gotovo je tožbo dobil.
Njegova odvetniška zmožnost je dobila tak sloves, da ga je predsednik odvetniške univerze poklical za profesorja na univerzi, in dolgo vrsto let je mladi odvetnik Lausche učil študente na John Marshall School of Law s takim uspehom, da je vzgojil celo vrsto mladih odvetnikov, ki so poznani danes po širnem Clevelandu. Njegove profesorske zmožnosti v postavi so znane daleč naokoli.
Pri vsem tem pa Mr. Lausche ni pozabil svojega slovenskega jrodu. Je član mnogih slovenskih društev, predsednik edine slovenske livarne v Ameriki, The Euclid Foundry Co., delničar Slovenskega Narodnega Doma, direktor in pravni svetovalec prve slovenske banke v Ameriki, The North American Trust Co., in prav iz svojih mladinskih let se je ob vsakem času živahno zanimal za napredek in obstoj slovenskega dnevnika Ameriška Domovina."
Mr. Frank J. Lausche, naš sodnik, je star 37 let, rojen v
ki je tudi odvetnik in brata Ha-rolda. Njegova prijazna sestrica Josephine Lausche - Wolf je znana najširšemu občinstvu po Ameriki in v domovini, po svojih pesmicah in mlajša sestra Frances je pa soproga slovenskega zobozdravnika dr. Urankarja.
Skozi vihar politike je šel Mr. Lausche letos, ko je bil izvoljen županom demokrat Ray T. Miller. Mesece in mesece je oble-govalo njegovo stanovanje tisoče naših ljudi, ki so iskali pri njeni nasveta in dela in zaslužka v teh kritičnih časih. Mi vemo, da je Frank za naš narod naredil, kar se je dalo narediti, in če bi bilo po njegovem, bi delal sleherni Slovenec, žal, da ni mogoče vsem ustreči, toda Frank je s svojo mehko besedo marsikoga potolažil, pa tudi dejansko podprl one, ki 'so v bedi in pomanjkanju. To vedo oni, ki so bili pri Franku.
Danes je Mr. Frank J. Lausche sodnik mesta Clevelanda, naš fant, zaveden Slovenec, ki bo tekom prihodnjih let sodil tisočim in tisočim v milijonskem mestu Clevelandu. Skoro čutimo, kot da bi ga zgubili iz naših vrst, toda njegov slovenski značaj, njegova iskrenost in popularnost med narodom, vse to ga bo še vedno pripeljalo v slovenske kroge, v katerih se počuti tako domačega. Mlademu, energičnemu, talentiranemu Slovencu — sodniku Frank J. Lausche-tu je odprta še sijajna pot v bodočnosti. Sodnik Lausche, sprejmi čestitke od svojega naroda,
Clevelandu. Je najstarejši žive- katerega si vedno ljubil, ki te je či sin Lauschetove družine. Nje- j dvignil na tako odlično mesto, gov mlajši brat, dr. William J.'Mi vemo, da boš delal čast na-Lausche, je poznan odličen slo- j rodu, ki te je dvignil na tako od-venski zobozdravnik v Cleve- lično mesto. Mi vemo, da boš
landu in po širni Ameriki znan glasbenik. Poleg tega ima sodnik Lausche še brata Charles-a,
delal čast narodu, iz katerega si se povzpel. Sodnik Lausche: Bog te živi!	A. D.
DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI SLOVENCI
Piie J. J. Oman
(Nadaljevanje ■ prve strani)
scheta med nami, ostala je pa mamica Lauschetova, Mrs Frances Lausche, poznana zlasti v društvenih krogih kot dol-goletna predsednica ali uradnica skoro večine slovenskih ženskih društev v Clevelandu. Kljub visokim letom pa se še vedno aktivno udeležuje v društvenem in družabnem življenju, prijazna, gostoljubna, iskrena in zavedna Slovenka, doma tam iz Velikih Lašč, odkoder so prihajali vedno naši dobri ljudje. Kar imamo slovenskih narodnih, družabnih, verskih in drugih ustanov, se je družina Lauschetova vedno odzivala ob vsakem času in po svoji moči doprinaša-la k napredku našega naroda v Clevelandu.
O sodniku Franku Lauschetu smo hoteli pisati. Naj navedemo nekaj črtic iz njegovega življenja. že kot mlad fantiček je bil izredno nadarjen. Pohajal je v šolo sv. Vida, kjer so se otroci vedno radi zbirali okoli njega. Učil se je rad in pri tem je bil tudi vedno vnet za dober sport. Pozneje je pohajal v Central Institute, in ko je tu z odliko izvršil šolo, se je podal na John Marshall Law School, kjer je graduiral izmed 160 študentov drugi po odliki in znanosti. Medtem ga je zalotila tudi vojna, in podal se je v vojaško taborišče, kjer je v kratkem nar predoval za poročnika, in je še danes rezervni poročnik v ameriški armadi.
i Decembra meseca, leta 1920,
"Ti, ta stara! Kjč pa je tista štihšafla k'je stala na porč pred hauzam?" Je prašal neki "zavedni" Slovenec svojo ženo.
žena: "Ne vem. Kaj jo nisi as vik v šapo vzev? Si rekel, da jo boš pofiksov, saj veš, je imela hendel zbrokan."
"Seveda vem. Pa sem jo potem že nucov, ko sem d rt vozu iz dumpa." žena: "Počmu ti pa bo danes?" "še mau grebla bi napelov na jart za hauzom, da bom laže iz garaže bajkov. Zadnič nisem dobro vačov in sem majhen en trn dau štiringvilu pa mi je ta sama-vagan ušu na stran, da sem pri porču v štepse zadu in jih vse zbrokov."
žena: "Tok ti si jih zbrokov! Sem mislila, da jih žani zadnič, ko se je z velbarjam igrav okrog hauza. Ali se kari kaj pozna?"
Z. S.: "Kara ni bila niti skre-čana. Tajer na frontu je bostov, ko je mašino vrglo v stran in sem v kornar zadu znjim. Je bi v
žena: "čmu pa ne vačaš. Ti nam boš še haus podrv. če nimaš šafle, pa metla vzem in pred hauzom štrit mau poklinej pa tamle za jardom tisti trik mau lepše spajlej."
Tukaj imate "sample" čudne brozge, ki se danes splošno rabi med nami. Vidi se, kakor bi bila naša uboga slovenščina iz up-štesnega bedruma padla po štep-sih na front porč in se od tam zvalila na štrit, kjer so jo kare popolnoma zbostale. In ko so nekateri videli to, so začeli nam očitati, da "slovenski jezik zanemarjamo," da hočemo vse po-amerikaniti, da ne storimo ničesar za narod.
Angelska potrpežljivost ne zadostuje, da bi človeka obdržala pri ravnotežju in mirnega duha napram človeku, ki vse križem zabavlja čez naše šole, čez šolsko vodstvo in učiteljice, potem pa gre domov in rabi mesto slovenskega jezika to čudno godlo in mre vari dva jezika naenkrat, kakor mlado kuže cunjasto punco. Ravno zadnje čase so se pojavili zopet nekateri kritiki, kateri toliko vedo o naših šolah in težkem
predpisanem programu, katerega morajo vsako leto dovršiti, kakor žaba o opernem petju. Naša prva skrb mora biti, da slovenski otroci obvladajo angleščino, če ne mojstersko, pa vsaj toliko, kolikor je potreba, da ne bedo zaničevani kot "Hunkies." To zahteva naš ponos, kulturni narod smo. Sili pa nas k temu tudi misel na bodočnost. Do nedavnih časov smo bili Slovenci, v starem kraju, kakor tukaj, pri-pro3ti delavci, vedno pod nadzorstvom in vodstvom tajerodca, tlačani smo bili. Zdi se mi, da preradi prepustimo vodstvo drugim še danes. Do predkratkim je bil vzrok za to v Ameriki, ker naši očetje niso bili zmožni angleščine. Zadovoljni so bili, da so dobili kruh, četudi ga je bilo treba izkopati izpod tujčeve pete.
Danes pa prihaja naša mladina na dan in začenja zavzemati mesta boriteljev za kruh. Naša dolžnost je, da jo pripravimo za vse vrste, tudi za najspredno. Tudi med voditelji moramo biti zastopani. Da bo pa to mogoče, mora biti naša mladina vešča angleščine in sicer kot jo rabijo izobraženi ljudje in ne kako brozgo, kot je rabijo cestni vitezi.
Nikakor pa s tem ne mislim trditi, da morajo naši mladi za-metavati svoj materin jezik. Oboje je potrebno, a če mora šola posvetiti večino časa angleščini, je prav tako dolžnost, da se doma rabi slovenščina, pristna slovenščina, ne pa kaka me-•sanca, katere se otroci sramujejo in je prav, da se je sramujejo, ker to ni več materin jezik, kot ga je. prinesla mati z domovine. Sraka podtaknjena s pavo-vem perjem je to in zgleda kot strašilo.
Napram teškemu programu pa je šola sv. Lovrenca še vsako leto, razun enega, imela tudi pouk v slovenskem, če ni bilo drugače mogoče, učili smo slovensko v počitnicah. Toda prav tisti, kateri nam danes predbacivajo, da zametujemo materin jezik, svojih otrok niso pošiljali v našo šolo, niti k slovenskemu pouku ne.
Poleg slovenske šole ZLASTI
PA SLOVENSKEGA DOMA, je potrebno tudi, da imajo otroci doma slovensko čtivo, primerne povestice, zgodbe in drugo. Nespametno je pričakovati, da se bodo otroci pred 20 letom zani^-mali za politična, socialna in druga taka vprašanja, in brali liste, ki o tem razpravljajo, čtivo mora biti tako, da bo otroka vleklo in vabilo že samo, da ga vzame in bere. V šoli slovensko učiti, doma pa biti brez vsakega primernega slovenskega čtiva za otroke, je tisto, kakor koso brusiti v saharski peščeni puščavi. Toda dosti o tem. Povrnimo se nazaj.
Stara cerkev sv. Lovrenca je bila skromna, imela je komaj za tristo ljudi sedežev. Takoj prvo nedeljo sem spoznal da je res, kar mi je že dolgo poprej povedal neki gospod. Rekel je: "Slovenci v cerkvi najraji stojijo; ne vem zakaj." Sprednji stoli so imeli še tu in tam prazen sedež, zadnji pa so bili natlačeni, še bolj je bil nabit ves stoječi prostor med vrati in stali so skozi vrata ven in po stopnicah. Vendar pa pri vsem tem ni bilo preveč nerodnosti med mojimi stoječimi poslušalci in to je bilo dobro znamenje.
Seveda se vsega ne spominjam več tako natančno, da bi mogel
popisati podrobno. Tisto vem, da je Ivan Zorman vodil kor, da so Anton Globokar, Math Sirk, Anton Gliha in Joseph Lekan bili na cerkvenem odboru. Dali so mi nekaj praktičnih navodil, za kar sem jim hvaležen.
JUGOSLAVIJI
Pozdravljam domovina te, prav do Triglava sten; v krasoti vsa obdarjena, vsakdanji nočni sen.
Uzrla mnogo sem poljan življenja srečnih dni, največ pa jih užila sem pod lipo sred vasi.
Na zemlji mnoga lepa še razširja se lastnost, nadvse pa tvojih se slavi žena in mož čednost.
Pozdravljam domovina te, kjer narod je srčan, spqminjaj svojih se otrok Čez morja širno plan.
V svobodi sortca se žariš in upov polna, nad; ohrani narod troimen zedinjen in brez jad.
Marjanca Kuharjeva.
Cleveland, Ohio.
»imimK^^
MISIJONSKI SKOF
IRENEJ FRIDERIK BARAGA
Spisal DR. FRANC JAKLIČ
Milili^
Razen ljubezni do evharistič-nega Jezusa mu je sv. Klement Dvorak vcepil v dušo tudi trdno in brezpogojno zaupanje v božjo previdnost. Baraga se ji je vseskozi vse življenje slepo prepuščal, potem pa ostal miren tudi sredi največjih stisk. Svetniške besede je že kot akademik, ko je hrepenel po višjih ciljih, a je bilo še vse temno pred njim, zapisal 8. oktobra,, 1820 v dnevnik: "Danes sem slišal zelo poučno pridigo o zaupanju na Boga. To zaupanje ne sme biti čutno, to se pravi, na Boga ne smemo samo takrat zaupati, če že vidimo pota in sredstva, s katerimi nam hoče in more Bog pomagati, ali če so nam znani primeri, kako je že tisočerim pomagal iz enakih zadreg ter bo torej tudi nam pomagal. No, tudi tedaj moramo neomahljivo vanj zaupati, ko ne vidimo nobene možnosti več, kako bi se nam dalo še od-pomoči; zaupati moramo, da bo tudi v takih prilikah ukrenil z nami tisto, kar je za nas najboljše. Saj je vsemogočen, neskončno dober in moder. More nam pomagati, hoče nam pomagati. On zna najbolj porabiti sredstva v našo pomoč. Ce se le trdno nanj zanesemo, ne bo nikoli osramotil našega zaupanja. In če bi se ne ozrl na naše zaupanje in bi nas vse življenje pustil v največji bedi, moramo biti u ver j eni, da nam je za bodoče življenje pripravil še tem krasne j še plačilo, čim trdnejše je vzlic vsem pre-skušnjam ostalo naše zaupanje."
Iz ljubezni do Boga se je Baraga odpovedal risanju, svojemu najljubšemu razvedrilu.
Da bi se pa v izbiri poklica ne prenagnil, se je najbrž po Dvorakovem navodilu še naprej učil pravnih ved ter jih je poleti 1821 dokončal. Kako prav so mu pozneje hodile! Dne 21. avgusta, 1821 mu je bilo izdano spričevalo o zadnjih treh letih. Za leto 1818 je dobil: iz naravnega prava, iz splošnega državnega, mednarodnega in kazenskega prava kakor tudi iz državnoznanstva V obeh polletjih same prve rede z odliko. V letu 1819: iz rimskega prava v prvem polletju in iz cerkvenega prava v drugem polletju prvi red iz odliko. Za leto 1820: iz avstrijskega zasebnega prava v
prvem polletju prvi red z odliko, v drugem polletju prvi red: iz nadarbinskega prava v prvem polletju prvi red z odliko, iz trgovskega in meničnega prava v drugem polletju prvi red. Za leto 1821: iz političnih ved v obeh polletjih prvi red, iz sodnega poslovanja in uradniškega stila v prvem polletju prvi red z odliko, v drugem polletju pni red.
Od januarja pa do srede maja, 1821 se je v Ljubljani vršil kongres evropskih vladarjev. Nad tisoč najvišjih uradnikov in plemenitašev iz vseh zveznih držav se je sešlo. Baragovi sestri sta doživljali tiste dogodke od blizu, on sam je pa bil še vedno na Dunaju.
Sv. Klement Dvorak je 15. marca, 1820 umrl. Pred smrtjo je izposloval svojim sobra-tom-redemptoristom še dovoljenje, da so se smeli naseliti v Avstriji, dočim je prepoved naseljevanja za jezuite veljala do leta 1829. Baraga se je skraja hotel pridružiti Dvorakovi duhovni družini; skrb za mlajšo sestro Antonijo ga je pa preusmerila, da je zaprosil za sprejem v dunajsko nadškofijo in v dunajsko bogoslovje.
Konec avgusta, 1821 je prišel domov, uredit svoje zadeve. Gotovo je bila težka njegova pot proti Dolinarjevi hiši nasproti rotovža, sedanji Kriper-jevi hiši na vogalu Mestnega trga in Stritarjeve ulice, v kateri je užil toliko dobrote in očetovske ljubezni, zdaj je pa moral sporočiti profesorju in njegovi hčerki svojo premem-bo. Dolinar je bil globoko veren, pobožen in pameten mož in Baragi ni bilo težko pred njim; Anica je pa ob odpovedi gotovo trpela, ko se ji je zrušilo lepo upanje. Miren in brez vsake razdvojenosti je Baraga zapustil njih hišo.
Dr. Dolinar je bil pozneje njegov profesor v bogoslovju, pa tudi sicer je polagoma Baraga ostal v ožjih stikih z njim. Tudi Anica se je polagoma vdala v svojo usodo, zlasti ker je začela bolehati; po petih letih, 27. julija, 1826, je v svojem 26. letu umrla za sušico.
(Dalje prihodnjič.)
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
«UV WL
■saj-

OPPIC1: CUV
atMVMUMD. OSO
Por Iftntai T« Por NoDnumbcra.
-SL80
OB ZATONU STAREGA LETA,
Čez štiri dni bodo kroniki svetovne zgodovine zopet naredili malo črtico v svojih knjigah. Ta dan bomo tudi z naših sten odstranili vse stare koledarje in pratike, kajti staro leto bo zatonilo v večnost in nastopilo bo novo leto, pisano po rojstvu Gospodovem 1933.
V	večnosti in v svetovni zgodovini igra eno leto le majhno vlogo. Ce preračunamo 365 dni na ure, dobimo 8,760 ur, ki tvorijo enoletno delo, v enem letu poteče 515,600 minut ali 30,916,-000 sekund. Vendar se lahko v vsaki teh sekund, minut in ur pripeti za tebe ali mene kak izvanreden dogodek, katerega sploh nisi pričakoval in ki zna biti za tebe usodepolen. Vse važne stvari ter dogodke iz našega vsakdanjega življenja je zelo težko zaporedno navajati ali omenjati, ker jih je preveč. Seveda najbolj žalostni so oni, ki nam donašajo bolezen ali smrt; z veselimi dogodki in slučaji se v obče ne moremo preveč ponašati, ker nam je usoda določila bolj pičlo število.
Lahko bi rekli, da je bilo leto 1932 skoro za vsakega izmed nas hudo in bridko. Prestali smo že mnogo hudih dob, toda tako žalostnih dni, tako otožnih in tako slabih še nikdar ne pomnimo. Kolftco neprilik, sitnosti, žalosti nam ta nesrečna depresija do-naša, o tem lahko vsak sam sodi. Opisovati vse te slabe stvari, ki so v zvezi z gospodarsko krizo, nima pomena; saj je o istih vsak dobro prepričan.
Menda lahko s povsem mirnim srcem baš to leto zaključujemo v tako slabem razpoloženju, ker se nam obetajo boljši časi. Ko nastopi nova vlada pihodnjo pomlad, bo novi kongres marsikaj ukrenil za izboljšanje splošnih gospodarskih razmer.
V	tem letu hudih preskušenj so imele zopet mnogo skrbi ter težav naše dobre matere, ki so skušale po svoji najboljši moči skrbeti za svoje drage družinske člane; seveda so skrbi trle tudi pridne očete, katerim je oskrbovanje družin poverjeno, da služijo zanje vsakdanji kruh; toda žal, da tega niso mogli v polni ter zaželjeni meri vršiti vsled brezdelja.
Cez mero skrbi in dela so imeli v tem letu tudi uradniki krajevnih društev, osobito tajniki in tajnice. Njih napornega duševnega dela ter skrbi za dobrobit društva in članstva, jim ne more nihče plačati niti z denarjem, niti z zadostno ustmeno zahvalo; vse to dobro delo za svojega bližnjega jim bo gotovo povrnil in plačal Bog v nebesih.
Gotovo je tudi dejstvo, da imajo v dobi depresije čez glavo dela in skrbi tudi glavni uradniki kake podporne organizacije, osobito glavni tajnik. Prepričani smo, da tudi naš sobrat glavni tajnik, ki bo prihodnji mesec nastopil že 25. leto svojega ura-dovanja, ni bil še nikdar tako zaposlen kot baš zadnje mesece, in to največ vsled prošenj članov za Jednotino posojilo. K sreči se je na ta način ohranilo na tisoče in tisoče članstva pri Jednoti, drugače bi bili pa morda suspendirani.
Leta 1932 smo v 11 mesecih vsled smrti izgubili 193 aktivnih članov in članic; med temi so bili tudi tudi trije gospodje duhovniki: Rev. Ažbe, Rev. Leskovic in Rev. Klopčič. Spominjaj-mo se vseh teh blagopokojnikov v gorečih molitvah in jim želimo večni počitek v Gospodu.
Ko nastopi novo leto, naredimo trdno zaobljubo, da ostanemo še v bodoče skrbni, vestni in marljivi Jednotarji. Prosimo Boga, da bi s svojo mogočno roko blagoslovili ves svet, tako tudi našo novo domovino, da se že kmalu povrnejo tako težko zaželjeni boljši časi.
-o
Vračanje vojnih dolgov
Kakor smo omenili v nekem članku, je vlada Združenih držav posodila raznim evropskim državam skupaj $10,338,000,-000. Dolžne države so se zavezale povrniti dolžno glavnico z obrestmi vred tekom 62 let, tako da bi vsa plačila znašala $22,188,000,000. Dejanski so dosedaj povrnile $2,628,000,000. Ta plačila so zavezniške države napravile večinoma iz nemških reparacij, ki jih Nemčija mora njim plačevati v ime vojne odškodnine. Nemčija* na drugi strani, je plačevala te re* paracije s tem, da si je preskrbela privatna posojila v Združenih državah. Nemčija je sedaj prenehala plačevati reparacije in Angleška, Francija fn Italija, glavne dolžnice Združenih držav, so brez glavnega vira, iz katerega so črpale sredstva za plačevanje dolgov Ameriki. Nemčija ne dobiva več posojil iz Amerike, in tako je*
izbris teh vojnih dolgov, in od strani onih, ki so proti temu.
Evropske države, ki zagovarjajo radikalno znižanje dolgov ali celo popolni izbris, obrazlo-žujejo svoje stališče skratka tako-le:
Ameriška posojila zavezniškim vladam so dejanski bila ameriški prispevek vojnim stroškom. Legalno to so sicer bila posojila, ali tirjanje Amerike ni zato povsem opravičeno. Nadalje, dolgovi niso nastali vsled prenosa dolarjev v Evropo. Ves denar je bil potrošen tukaj v Ameriki—za vojne mu-niči je, bombaž, žito in druge potrebščine. Ameriški kapitalisti so zaslužili iz teh posojil in delavci so dobili mezde, vlada Združenih držav pa dobila davke iz teh zaslužkov. Denar, ki so ga Združene države posodile Evropi kot nadomestilo za aktivno vojskovanje tekom prvih 15 mesecev po napovedi vojne, je bil zaslužen iz vojne same.
Nezmožnost plačevanja je
ves sistem teh mednarodnih drug važni argument. V tem
plačil prišel v zagato.
To so glavna dejstva v tem vprašanju vojnih dolgov. Sedaj oglejmo si glavne argumente, ki se navajajo od strani onih, ki zagovarjajo revizijo ali
pogledu dolžniki navajajo, da že samo radi pada cen blaga je resnični dolg postal danes mnogo bolj obremenjajoč. Združene države niso posodile zlata— dejanski zlata zaloga Združenih
držav se je tedaj povečala. Kar so posodile, je bila municija, bombe, žito, moka, občila itd. Cena teh potrebščin pa je bila ravno na višini od lete 1917 do 1920, dočim je od tedaj padla povprečno sa 40%, in za to je dolg dejanski toliko večji. Drugi faktor je manjša vrednost evropskih valut. Da je cena angleškega funte normalna, bi Angleška morala plačati 15. decembra obrok v vrednosti 20 milijonov angleških funtov. Ali ker angleški funt stoji mnogo nižji, bi Angleška morala plačati 29 milijonov funtov, da poravna plačilo, ki je v dolarjih. Istočasno je mednarodna trgovina dolžnih držav padla nizko, deloma vsled visokih tarif. Lete 1923 so angleška plačila bila enaka vrednosti šestih mesecev eksporta iz Angleške. Letos bi plačila znašala toliko, kot štiri leta eksporta. Dočim si je Angleška izposodila iz Amerike nekaj čez 4,000 milijonov dolarjev, je ona svojim zaveznikom posodila nič manj kot 8,000 milijonov, in ne more sedaj dobiti nič od njih. Tudi Francija je država, ki dolguje in ki ima dobiti. Ti mednarodni dolgovi, dasi legalno opravičeni, so postali gospodarski nesmisel in njihova odprava bi odstranila eno izmed največjih ovir za zboljšanje svetovnega položaja.
Ti so v glavnem argumentu Evrope. Naziranje v Ameriki pa ranžirajo od popolnega izbrisa do zahtevka popolnega plačila, naj to tudi dovede lažne države v bankrot.
V kongresu, kjer—kakor se zdi—prevladuje opozicija proti izbrisu, ne samo, ampak tudi proti vsakemu znižanju dolgov, se sliši večkrat naziranje, da evropski državniki hočejo krat-komalo naložiti breme vojne na rame ameriških davkoplačevalcev. Vojna posojila so se dobila potem prodaje Liberty bondov, ki so sedaj v rokah milijonov ameriških prebivalcev in ki se izbrisati ne dajo. Za posojila so bila storjena v dobri veri pod izrecnim pogojem, da bodo popolnoma plačana—brez glede na to, da-li dolžniki dobijo kaj od Nemčije ali ne. Vendarle so bili dani dolžnikom jako generozni pogoji, ko se je dolg fundiral. Ako se pomisli, da je bila obrestna mera tako znižana, so bili dolgovi dejansko izbrisani za več kot polovico. Kar se tiče Francije je bil dolg znižan na znesek, ki ji je bil posojen po svršetku vojne. Italijanski dolg je bil vsled nezaslišanih obresti reduciran za 25 odstotkov.
Kar se tiče dozdevne nezmožnosti plačevanja, poudarja se, da dolžna plačila evropskih držav znašajo le pet odstotkov njihovih skupnih vladnih stroškov. Leta 1931 je petorica glavnih dolžnikov morala plačati Združenim državam 228 milijonov dolarjev. VN istem letu so te države potrošile 1,536 milijonov za oboroževanje. Naj malo znižajo te stroške, pa bi lahko plačevale Združenim državam.
Imamo seveda tudi mnogo vodilnih krogov, ki ragovarja-jo bolj konciliantno stališče napram evropskim dolžnikom. Predsednik Hoover je v nedavnem proglasu omenil, da bi bilo umestno zopet otvoriti pogajanja z dolžniki, ta pogajanja naj se nanašajo tudi na vprašanja gospodarskega, zboljšanja svetovnega položaja in razorože-nja. Z ozirom na nižje cene valute je Hoover sugestiral načine plačevanja, ki ne bi bila toliko v škodo plačilcem. Izvoljeni predsednik Roosevelt se je načelno izjavil, da soglaša s Hooverjem v tem pogledu. Izjavil je izrecno, da dolg napram Ameriki nima nikake zveze z reparacijami, ki so dolžni ameriškim dolžnikom, ali naglasil je, da moramo biti vedno pripravljeni imeti ozir napram dolžnikom.
Glavni argument onih, ki Hočejo revizijo dolgov, je ta, da znižanje dolgov na to, kar ev ropske države morejo plačati,
utegne odpraviti glavno oviro za oživljen je mednarodne trgovine. Ako Evropa ne rabi denar, ki bi si ga prištedila vsled znižanja dolgov, za nadaljno oborožanje, bi revizija dolgov pomenjala začetek gospodarske ozdravitve. Ameriški eksport bi rasel in to bi več kot od-vagalo zgubo vsled znižanja dolgov.
Rev. Hugo Bren, O.,F. M.:
Kaj je • preureditvijo pa-peskih volitev
Zadnje Čase se čujejo glasovi, da namerava sv. oče temeljito preuredili papeški volivni red. •Prvič se je pojavila ta vest po letošnjem velehradskem kongresu. Na Velehradu, slovanskem Rimu, kjer je dozdevno pokopan slovanski apostol sv. Metod, se že dokaj let sem od časa do časa shajajo bogoslovni učenjaki zapada in vzhoda, da v bratski slogi ravnajo pot, na kateri naj bi se obe že toliko stoletij ločeni cerkvi podaji roki v spravo. Sedanji sv. oče, ki to spravo tako srčno želi in se toliko trudi zanjo, je tem velehradskim kongresom posebno naklonjen in blagoslovlja njih plemenito prizadevanje. Na vsakim so zastopani tudi rimski v e š č a k i jr vzhodnem vprašanju, ki ga obveščajo o njegovih razpravah ter' obojestranskih željah in težnjah.
Menda ni samo slučaj, da se ♦je prav po letošnjem velehradskem kongresu pojavila zgoraj-šnja vest, da sv. oče pripravlja preureditev dosedanjega papeš-kega volivnega reda. Kakorkoli že, se je morala ta misel tam sprožiti/ ali ravno na tem, ali pa že na katerem prejšnjih ve-lehradskih kongresov. Nedvomno so zastopniki vzhodne cerkve že prej kedaj izrazili misel, da jih obstoječi papeški volivni red, po katerem škofje nimajo aktivne volivne pravice, kot jc imajo pri vzhodni cerkvi pri volitvi svojega patriarha, ni simpatičen. Iz tega so zastopniki zapadne cerkve spoznali, da ko bi se omenjeni volivni red v tem smislu preuredil, da bi tudi škofje imeli volivno pravico, bi bil en pomislek in predsodek sprave odstranjen.
A k temu zastopnikom vzhodne cerkve niso mogli drugače odgovoriti kot to, da je taka , preureditev možna, ker spada v j okvir cerkvenega, ne božjega i prava. Kakega zagotovila, da se bo običajni volivni red v tem smislu tudi res spremenil, jim kajpada niso mogli dati. Kajti to je zadeva vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve. K večjem so jifn lahko obljubili, da bodo njih željo po taki pre-reditvi sporočili na najvišje kompetentno mesto. In to so po svojih rimskih zastopnikih gotovo tudi storili. Zdi se nič gotovega ne vemo, da je ta želja pri sv. očetu našla načelno ugoden odmev in je začel misliti, kako bi se dala izvesti.
Na letošnjem velehradskem kongresu so morda rimski zastopniki že vedeli povedati, da se že bavi z njeno udejstvitvijo.
Tako si po mojem mnenju najlažje razlagamo, zakaj se je ravno po tem kongresu pojavila vest o nameravani preureditvi papeškega volivnega reda. Objavilo jo je več cerkvenih glasil, iz katerih so jo povzeli tudi politični listi. V daljšem članku je razpravljala o njej nemška "Prager Presse." Ker ti javni glasniki niso vedeli poročati samo o dejstvu, ampak tudi o njegovih podrobnostih in nagibih, so njih poročila v javnosti napravila vtis, da vest ni samo kaka pobožna želja, ampak ima stvarno podla-go in verodostojen izvor. Zlasti še radi tega, ker je vatikanski krogi, dasi se je hitro razširila, niso dementirali.
Ko so se poročevalci začeli na to opirati, češ, mora biti nekaj na tem, sicer bi se Rim oglasil, da na kaj takega ne misli, je "Osservatore Romano" Vatikanu najbližji list, pač de-
dementiral to vest. A njegovi dementi so večkrat zgolj diplp-matičnega značaja. Vatikan sam je že ponovno izjavil, da imenovani list ni njegovo uradno glasilo. Kljub temu pa, da njegove izjave niso istovetne z izjavami Vatikana, bi bila ta vest morda zamrla, ko bi rimski dopisnik flamskega "Standarda" ne potrdil, da sv.. oče res misli na preuredbo papeškega volivnega reda. Vedel je celo povedati nekaj njegovih pre^ liminarnih podrobnosti. R&di tega se vest dalje vzdržuje in širi.
Jaz ne pravim, da je kaj na tem, pa tudi nočem reči, da ni. Le načelno vprašanje nekoliko pojasniti, se mi zdi umestno. To pa radi tega, ker zlasti uredniki in dopisniki političnih listov to vest na različne načine komentirajo in delajo sklepe, katerim se takoj vidi, da so delo lajikov v tem vprašanju. Ker se javnost za to vprašanje zanima in se bo v doglednem času morda še bolj, je jasnost vsekako na mestu.
Da obstoječi papežki volivni red ni božjega izvora in je tedaj njegova preureditev možna, o tem ni nikakega dvoma. Cerkev samo tistega ne more spremeniti, kar je njen ustanovitelj določil. To mora samo čuvati kot nedotakljiv kapital. Glede prvenstva v svoji Cerkvi na zemlji Kristus ni nič drugega določil, kot da je Cerkev svojevrstna monarhija in mora taka ostati do konca dni. Vladati jo mora Petrova dinastija, katere sedež' je Rim, kjer je njen prvi monarh, sv. P^ter, kot tamkajšnji škof, zaključil svoje zemske dni. In še to slednje je treba prav umeti. Ni treba, da bi Petrovi nasledniki kot riitfski škofje in prvaki vesoljne cerkve v Rimu rezidirali. Zadosti je, da so rimski škofje, Če ne rezidencijalni, pa vsaj naslovni. Italijanski Rim je danes ali jutri lahko razvalina in z njim Vatikan in Lateran. Papeževe ovčice, v kolikor je on rimski škof, lahko padejo v razkol ali krivo vero. V tem slučaju za papeža kot rimskega škofa ondi ne bi bilo več mesta. Kdo ve, kje bi moral rezidirati. A kot naslovni rimski škof bi bil obenem prvak vesoljne cerkve. Le v tem smislu je papežki Rim večen. Ce še dostavim, da so ženske po božjem pravu izključene od zasedbe Petrovega stola, sem približno vse povedal, kar je glede tega Kristus določil.
Jasno je iz tega, da republika Cerkev ne mora nikoli postati, ko bi tudi vsi njeni otroci soglasno sklenili. Istotako je danes splošno prepričanje, da papež prvenstva nad vesoljno Cerkvijo ne more ločiti od rimskega škofijskega sedeža in ga združiti s kakim drugim škofijskim sedežem. In končno, da krmila Petrove ladje ne more izročiti ali pustiti izročiti kaki ženski. Ko bi tisti, ki so zunaj Cerkve: pagani, krivoverci, raz-kolniki bili za to ceno pripravljeni priti v njeno naročje, bi jim moral papež reči: Ostanite kar ste in kjer ste, ker tega ne moremo, ko bi hoteli! Ali bi jim pa odgovorili, kar je papež Klement VII. odgovoril angleškemu kralju Henriku VIII., ki je po svojih odposlancih silil vanj, naj proglasi njegov zakon s Katarino Aragonsko za neveljaven. Ker je bil prepričan, da je veljaven, je dejal posre-dovavcem: "Povejte vašemu kralju, da je zanj mesto v papeževem Očenašu, ne pa v njegovi veri!"
Vse drugo, kar zadeva papeževo prvenstvo, spada v okvir cerkvenega prava, v katerem se Cerkev svobodno giblje. In zgodovina papeštva priča, da se je tudi. Tako aktivna, kot pasivna volivna pravica glede Petrovega nasledstva, ima za seboj pisano razvojno zgodovino. Danes ima kardinalski zbor izključno pravico voliti papeža. • In dejansko ga že dolga stoletja sem voli izmed sebe. Nek-
"Saj sem ti vendar obljubil, da ne bom! Le poglej me, ali tako hudo gledam?"
"No, torej—ali dovoliš, da bomo v naši družini vstoličili presveto Srce Jezusovo?"
"Ce ni drugače nego to! . . • Seveda, v tem slučaju nam je treba lepega kipa.. Tu imaš 80 piastrov, pojdi ga kupit, jaz bom pa skrbel za cvetice. Saj je treba cvetice, kaj ne? . . . Mamica bo pa skrbela, da povabi goste." In poskrbel je za vse. Ali ni bil to že uspeh milosti? In sam od sebe je pristavil: "Treba je tudi duhovnika, ki bo vodil posvetitev družine."
"Poznam ga," odvrne hči, "to je častiti oče Mateo."
"Prav, naj le pride!"
Dan vstoličenja se približa. Razdelili so knjižice, a niso se upali, da bi jo ponudili tudi njemu. Sam je prosil zanjo:
"Ali mislite, da ne znam čitati? Tudi jaz bom storil to, kar je treba storiti poglavarju družine . . ."
Začel je z močnim glasom. Vse je šlo dobro, dokler ni prišel do mesta: "Jezus, ti si bil z nami v dneh skrbi in žalosti, ti boš z nami tudi v dneh veselja . . ."
Glas se mu začne tresti, komaj konča molitev. Ko vstanejo, se mi gospod približa:
"Častiti oče, ali bi mogel čez uro z vami govoriti?"
"Gotovo," mu hitro odvrnem. Zvečer je klečal ob mojih nogah poln srčnega kesanja in najboljših sklepov. Cez mesec dni so odpotovali v Švico.
Nekaj važnega, najpotrebnejšega pri našem apostolskem delu je tole: treba je duš, ki se žrtvujejo za Jezusa kakor Mala sv. Terezija, ki ga ljubijo, ki molijo in trpe, da bi se širilo kraljestvo Srca Jezusovega kar najhitreje.
V Lyonu sem veliko pridigal tekom šestih dni v mnogih cerkvah, pa med množico nisem mogel izslediti nobenih takih duš. Ko sem se v zakristiji v molitvi zahvaljeval, sem rekel Gospodu: "Moj Jezus, prosim te, pošlji mi skrito, ponižno dušo, ki bi zate delala in se žrtvovala kakor Mala sv. Terezija; ki bo ljubila, molila in trpela, da boš kraljeval v dušah posvečenih družin. Daj mi še danes to dušo, precej v znamenje, da si zadovoljen s to križarsko vojno ljubezni . . . Jezus, priti mora takoj."
Redovnica-zakristanka potrka: "Na hodniku čaka neka oseba, ki hoče na vsak način z vami govoriti."
daj ni bilo tako in ni treba, da bi bilo vedno tako.
Kar se tiče aktivne volivne pravice, ki je bila vedno običajni način dati Petru naslednika, je bila povprečno skozi Drvo tisočletje nekam bolj demokratična. Novega papeža je volila rimska duhovščina, za katere višjega pastirja je v prvi vrsti šlo, okoliški škofje in rimsko ljudstvo. A ljudstvo le kot masa, ki je po rečenici: "Ljudski glas, božji glas," vplivalo na prave vqjivce duhovnike. Ta demokratični in navidezno simpatični volivni red se je pa splošno slabo obnesel. Pred vsem ljudski glas ni bil vedno božji glas, ampak često hudičev, kot pred Pilatovim dvorom. Niso gtJyorila verna, božjega duha i MrežetaNsrca, ampak strast, navadno šd po kaki vnanji agitaciji podkurjena. Volitve so bile večkrtat krvave. In ko so bile končan^kajkrati mnogi niso vedeli, kdo je pavi, pravilno izvoljen Petrov naslednik.
(Konec prihodnjič)
"Naj pride!"
"Toda častiti oče . . ."
"Naj vstopi!" Bila je preprosta delavka 20 let.
"Cestiti oče," je rekla, "slišala sem vas pridigati o vstoli-čenju in razumem, da je to delo božje. Vem tudi, da vam je treba duše, majhne, kakršna je bila Mala sv. Terezija, ki je molila, ljubila in trpela. . . Prišla sem se vam ponuditi, če me sprejmete, da me posvttite delu za širjenje kraljestva presvetega Srca Jezusovega."
Ginjen sem bil in molčal, ker sem čul ponavljati besede lastne molitve. Ona pa je prošnjo ponovila:
"Častiti oče, ali me sprejmete?"
"Seveda, draga moja!"
"Ce vam je prav," je dostavila, "bom šla k obhajilni mizi, vi pa boste šli pred altar ter me boste posvetili Srcu Jezusovemu."
Storil sem, kakor je hotela, ne da bi jo bil bliže poznal. Ali ni bil tudi tukaj prst božji?
In zdaj se obračam do vaših duš. Bodite velikodušne, bodite apostoli, imejte vero . . . Vera prestavlja gore, vera v ljubezen, ki vam sledi, ki se ponižuje do vas. In da se boste Jezusu zahvalile za prejeto luč, skušajte priobčiti tudi drugim to, kar ste se naučile, širite luč okrog sebe!
Da se boste-Jezusu zahvalile |za njegovo ljubezen, širite ljubezen! Povedal vam bom o neki gospe, soprogi visokega uradnika, a velikega sovražnika našega Zveličarja Jezusa Kristusa. Prišla je in mi rekla:
"Častiti oče, rada postanem načelnica dela za širjenje vstoličenja, pa s temle pogojema da se moj mož spreobrne; ali mi morete to obljubiti?"
"Gospa, obljubim vam v imenu presvetega Srca—pa tudi s temle pogojem: zberite več gorečih oseb, ki se bodo zavezale, da opravijo devetdnevne duhovne vaje, vi sami pa prejmite vsak dan sveto obhajilo. V plačilo vaši požrtvovalnosti, s katero boste skušali Jezusu postaviti v družinah prestol ljubezni, ga bo on sam postavil v vaši in še posebej v duši vašega moža!"
Gospa je zbrala 80 do 85 odličnih gospa, izmed katerih so nekatere prišle bolj zaradi olike, druge radi posvetnih namenov, ena izmed njih še celo ni bila krščena, skoraj vse—prave poganke. Kaj storiti? Duhovne vaje so se začele; govoril sem jim o ljubezni Srca Jezusovega ... nič drugega kot o njegovi ljubezni. Gospa je prišla večkrat k meni. Zadnji večer pred sklepom vaj me je vprašala:
"Častiti oče, kaj mislite, ali se bo le ena sama spreobrnila?"
"Počakajte, boste videli, kaj premore Srce Jezusovo!"
Ob sklepu duhovnih vaj jih je klečalo 80 pred Jezusom— spreobrnjenih. Gospa je prišla:
"Častiti oče, kaj pa zdaj?"
"Zdaj, gospa, je treba, da vstoličimo Srce Jezusovo v vaši družini, in nato . . . vam bom odkril skrivnost" Ni bilo lahko. To pa je izprosila od moža, da je vstoličenje dovolil in celo obljubil, da bo navzoč, da bo stal samo ob strani mrzel, brezbrižen. Sprejemna soba je bila želo velika, saj so jo uporabljale štiri omožene hčere, ki so stanovale v isti hiši.
(Dalje prihodnjič.)
Sedaj živi v Ameriki na farmah okrog 32,000,000 ljudi; v dveh letih je to število narastlo za poldrugi milijon in siccr vsled tega, ker se ljudstvo iz mcit seli na farme.
Od ustanovitve do 30. novj, 1M2 mu, outmo taglteu* podpora HJBIMt
1 » o »* i*i7
^žFaSffvtr?,.* m
Dob<mil ™dja: REVJOmiVSviSi. WNObk!«, 8t!^a5t m Vrhovni adravnlk: DR RFWiAN, MU St ^iCc^d. a
__ NADZORNIODBOB*
MARTIN SHUKLS, 811 At* A. Svelei, Mlnn. J^f^OUM	9627 Swing A?e^ Sooth Chicago, DL
FRANK LOKAH. 8617 Coleridge m FUt^ilTTa? ^^ FRANK FRANCICH. 8911	A^MnWauk*
OSOROS BRINGS, 718 Jones 8t" StetoS^M^^
_ finančni odbob?
FRANK GOSPODARICH. 818 Scott 88, Me n *
JOHN SUUOH. 18115 Neff Rd.. defend. O
RUDOLPH O. RUDMAN, 400 BurUngton Rd., WUUnsbtirg, Pa.
.	porotni ODBOB:
john DBČMAN„ bok 888. Forest oitjpa. MRa agnes GORIžek, 5338 Butler St. Pittsburgh. Pa. joseph RUBS. 1101 S. 8th St. PuebkT^akT^
USSftf1 J^SiS^!' 9306 Commercial At«. Sooth Chkago. HL JOHN R 8TERBENZ, 174 Woodland lea. Laurium. MMi
SJillPJiJS UPRAVNIK GLASILA:
IVAN ZUPAN, 8117 8t Clair Ave. Cleveland, a
V« pisma In denarne sadeve, tikajoče se Jednote, naj ae pokiljajo na gkrnega tajnika JOSIP ZALAR 1004 N. Chicago St, JoUet m.; dopise.
rm*na na*nanila- oglase In naročnino pa na OLASXLO k S K. JEDNOTE, 6117 8t Clair Ave., Cleveland. O.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
STENSKI KOLEDARJI
Od raznih strani se povprašuje, če bo Jednota izdala stenske koledarje za leto 1933.
Na vsa vprašanja, ki smo jih do sedaj prejeli in da ne bo v bodoče v tem pogledu treba na posamezna pisma odgovarjati, naj služi v pojasnilo naslednje:
Koledarji bi stali s poštnino vred nad $1,500. Ker pa vsled slabih delavskih razmer članstvo s težavo plačuje asesmente, zato je glavni odbor določil, da se za prihodnje leto (193.1) stenskih koledarjev ne bo izdalo.
Članstvo se prosi, da to pojasnilo blagovoli vpoštevati.
Z bratskim pozdravom,
Josip Zalar, glavni tajnik.
FINANČNO POROČILO K. S. K. JEDNOTE
FINANCIAL REPORT OF K. S. K. J.
November, 1932
Dohodki — Income
Izplačila — Disbursements
C
c —! 5»
Q —J
&
3 a
55
« « h
a u O M
ca
09
«	c
e	<o
C	M
!/)	U
S .2	S
os </)	c$
7	....
8	.... 10 .... U .... 12 ....
13	....
14	...
15	...
16	... 17 ... 20 ... 21 ...
23	...
24	...
25	...
29	...
30	... 32 ...
38	...
39	...
40	...
41	...
42	...
43	...
44	...
45	..,
46	..
47	...
50	..
51	..
52	..
53	..
55	..
56	..
• 57
58	..
59	..
60	m
61	.. 62	..
63	.
64	.
65
69	.
70	.
72
73	.
74	.
75	.
77	.
78	.
79	.
80	, 81 .
83
84
85
86
87
88
90
91
92
93
94
95
97
98 101
103
104
105 108
106
596.58 690.71
303.09	$
327.59 311.56
1,024.07
179.33 29.10
188.78
394.93
101.94 302.35
309.10 129.74
19.49 234.22
171.48 222.01
7.79 1,216.38" 914.70j
541.45 142.581. 212.301
20.75
201.34 353.01 334.76 170.091
414.35 103.26, 103.81 146.17! 702.16
96.00 477.34 450.731
271.46
481.49 250.00 121.28
• 123.32 222.29
31.28 574.74 290.59 483.29
77.29 161.75' 377.15
25.63 162.54 66.92 388.92
444.03
203.83 369.40 314.49 100.79
9.66
155.04
165.00 105.37 69.98
198.84 164.52 525.58
74.41 151.09 81.64. 170.97 320.26 422.24 267.23 114.50; 475.62 115.931
76.05 117.55 86.40
65.55
83.00 60.75 32.30 12.25 71.601 48.45 86.95 2.25 | 391.20
131.15 37.50
47.25 88.75!
37.05M 30.2011
170.90
I!
100.85 147.301 82.55 28.55
28.50
157.05 24.25
146.45
40.50 17.25 165.20;
21.00 3.00 57.35
64.50 35.00
46.30
161.25 23.50 37.60 24.00 45.75] 106.45 134.45j
37.25' 120.10 46.151
Posmrtnina Death benefit	Poškodnina Disability benefit	Centralna bol. 'podpora Central sick benefit	As. 70 1. st. čl. Assess. 70 yr, old members
	! $ 300.00		
$ 2,950.00	I 100.00		
		$ 17.50	
1,000.1 2,000.1
100.00
100.00'; 100.00:
1,000.00
100.00;
100.00,
129.00 48.50
47.00 56.33
70.00, 65.00 98.00
389.00
I
194.821
96.001 223.83
70.00
21 22
23
24 M
127 28
30
31
32
33
34
35
36
39	.
43	.
44	.
45	.
46	.
47	.
48	.
50	.
52	.
53	.
54	.
56	.
57	.
58	. 60	. 61	. 62	.
63	.
64	.
65	.
66	.
67	.
68	.
69	.
70	.
71	.
72	.
73	.
74	.
75	.
76	.
78	.
79	.
80	. 81	. 82	.
83	.
84	.
85	.
86	.
87	.
88	.
89	.
90	.
91	.
93	.
94	.
95	.
96	.
97	.
98	. 202	.
203	.
204	. 206	.
207	.
208	. 210	. 211	. 212	. 213..
214	.
215	.
216	.
217	.
218	.
219	.
220	. 221	. 222	.
223	.
224	.
225	.
226	.
227	.
228	. 230
232
233	,
234
235
236
237
238
239
240
241
242
243
244
246
247
.........-i..*«*
615.23
£3
210.42 34.o6 14.97 371.61 107.56
12.89
243.08 151.00
50.80
119.02 224.51
184.89
86.40
150.33 326.20 175.53 449.96 148.64
362.34
600.00 373.22
34.16 461.70 249.44
*	32.43 141.12
97.84 1,447.25
565.30 240.00
328.35 81.88 41.66
236.33 1,543.88
75.72
175.39 222.52!
271.09 78.39 67 .jO!
252.04 74.21! 24.411
*	124.99 150.00!
19.85 79.99 75.46 58.23 12.82
57.45
90.78
43.79 163.02 261.. 09 291.06
70.17 41.15
131.69
64.21 86.50
50.46
148.90 19.11
80.23
280.05 40.76 60.33 40.27
79.73 k H 66.90
68.79 89.50 48.84 155.55 262.84 15.57 37.73 41.70 145.00 179.84
203.11 41.33, 20.48 71.991 51.19
119.40 105.75|
92.111 141.41!
21.22
55.17 18.84 31.22
16.90 87.38
12.18 ' 37.84
18.03!
21.75 30.25
3825
141.05 154.40 9.10 149.35
9.90 48.75 32.55 414.70
75.85 119.95
23.95 17.40 77.55 560.3011 14.50!
49.50
72.051 85.60!
I
16.50 i 71.45 24.10 9.75 45.95 I
9.15 i 47.45, 27.00 22.101
17.50 47.05 10.60 58.50 90.90 102.35 27.35 12.10 45.60 29.50 29.45 18.20 63.50
30.30 63.85 12.80 23.35 15.00 25.55 26.55, 23.00 31.80 9.75 14.20 122.20 9.20 9.00 15.25, 45.75 56.25
78.50 10.50 8.35, 27.00 18.75
50.25 33.75 34.05 1 71.35. 6.15 21.90 7.50, 12.90
!!
32.301 5.251
I
6.00,
333.32
1,500.00
100.00 1,000.00
800.00 600.00
100.00
33.55
31.00
298.50 24.00 18.00 140.50
250.00	365.55
100.00	
	36.00
200.00	165.00
100.00	176.00
	46.00
100.00	500.66 ■
	65.00
100.00	150.83
100.00
100.00
100.00
100.00
142.50
27.00
45.00 15.00 70.00
178.50
46.00 129.00 79.66 28.00 20.00 10.00 58.50
80.00
100.00
19.00;
68.04
28.00' 37.00
9.00 71.39
117.49
33.00
142.50 28.00 145.00 130.00
13.33 31.00 24.00
18.00 34.34,
101
103
103
104 108
109
110 111 112
113
114
115 118
119
120 122 122
123
124
127
128
130
131	,
132
132	.
133
134	.
135
136 139 .
143	.
144	.
145	.
146	.
147	.
148	. 150 . 150 . 152 .
152	.
153	.
153	.
154	.
156	.
157	. , 158 .
160 . 161 . 162 1 163 . j 163 .
164	.
165	.
166	.
167	.
168 I 169
170 ; 171 . 1 172 ! 173 ,174 , j 175 176 1178 180 181 181 182
183
184
185 ! 187 . 188
189
190 190
i 191 ;i93 ; 194 1 195 j 196 1197 198 202
203
204 1206 206
207
208 j 210 211
213
214
215 ,216
217
218 219 221 222

1,000.00
1,000.00
150.00!
ioo.oo1
$14.34
50.00
i
100.00,
284.00
122.00! 114.33
58.16 93.00 10.00
177.83
98.33
71.50 5.00 19.66
SKUPAJ .......'$56,876.67! $8,368.7ol £ 16,$83.321 S3,150.00! S7,682.96, $14.34 ^	4
........$2,863,431.32 gj ..................
Preostanek 1. novembra 1932.......................................................
Prejemki tekom meseca novembra 1932
Prejeli od društev................................................................$39,870.07
Obresti ....................................................................................................................................................................uviv!
Dobiček pri posojilu........................................................................................................................«0.00
Vrnjeni asesment za 70 let starega člana..........-............................20.00
Dobiček pri nakupu obveznic........................................................................................!57.3t)
Najemnina ....................................................................-............20.00
45,415.69
$2,908,847.01
f	Izplačali
Posmrtnine ...........................................................................$16,883.32
Poškodnine ............................................V............................... 3,150.00
Centralne bolniške podpore................................................ 7,682.9b
Asesment za 70 let stare člane (ice).................................. 14-34
Upravni stroški .................................................................... 6,071.26—
225
226 228
235
236
237
239
240
241
242
243 246
	45
	.45
1	.30
45	120
62	
75	
7	1.20
40	120
26	• 4.Q6
23	3.60
145	21.90
9	1.35
28	4.20
28	4.20
48	8.40
	9.30
61	
112	18.00
116	17.85
46	7.80
118	17.70
66	14.85
35	'5.55
100	16.50
6	1.35
36	5.40
17	2.55
43	9.90
183	28.05
	1.05
7	
88	13.50
5	.75
112	17.55
31	4.80!
5	.75
59	8.85
	1.95
13	
2	.30
37	5.55
38	5.70
66	9.60
17	2.40
16	2.70
81	12.15
76	12.15
217	33.00
64	8.55
139	22.50
123	
111	!
	14.25!
95	14.25
14	2.10,
64	10.65
128	19.35
24	3.60
45	6.90
40	6.00
196	30.30
233	35.15
38	5.85
129	20.25
31	4.80
6	.90
38	5.85
479	75.45
47	7.05
68	12.30
70	10.50
27	2.15
41	• 6.15
35	5.25
25	4.05
17	2.55
28	4.50
	7.65
47	
13	1.95
35	5.55 i
5	.75'
24	3.60
15	2.10
21	3.15!
12	1.80
	8.55
56	
67	10.05
79	15.30
23	3.90
13	1.95
40	7.05
36	7.35
25	3.75
3	.60
10	1.95
10	1.80
93	15.00
52	10.05
21	3.75
20	3.60
23	3.45
15	2.25
18	2.70
10	1.50
38	5.85
6	1.20
20	3.15
89	27.90
9	1.65
18	2.70
4	2.00
	3.60
24	3.60
44	
39	6.00
15	2.25
10	1.50
16	3.90
4	1.05
9	1.35
5	.75
9	1.35
17	2.70
33	4.95
10	1.50
Ijenci najprej, in manjše za tu-jerodce iz delal poznejšega priseljevanja.
Najvišjo proporcijo imajo tu-jerodci iz .Danske, namreč 74.0% naturaliziranih, najmanjšo pa portugalski priseljenci, 18.7%. Za Dansko imajo najvišjo
flo so ga prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so se zdravniki zelo trudili zanj, a je bila vsaka pomoč zaman in je Koz-jek strašnim poškodbam podlegel.
POPRAVEK
V zadnji številki priobčenem p^rc7o™.tole "^andi^vlke | naznanilu društva sv. Antona
države, Nemčija, Irska, Švica, Angleška, Nizozemska. Potem
Padovanskega, št. 87, Joliet, 111., je brat tajnik pomotoma iz-
prihajajo Belgija, Francija, Av- Pus l1	'
strija, Rusija, Cehoslovakija brat? Matfh Go<*"ha. Naj to-(61.3%), Rumunija, Madjarska * vrst>ce »lužijo v tozadev-Kanada, Finska, Poljska, ,Itali- ni popravek. ^ Uredništvo, ja (50%), Litvanija in Jugosla-	p^g*.
vija.	PESEM IZSELJENCA
Ljudsko štetje je naštelo Tujina . . . Trpljenje, da ti 211,416 tujerodcev, rojenih v hudo je do mozga. današnji Jugoslaviji. Od teh je Tek) in duša. v meni trpiu bilo 97,880 navedenih kot ame- strašno, riških državljanov, 29,444 kot ko mi8iim' na imajočih "prvi državljanski papir" in 84,092 kot inozemcev (k temu številu so bili dodani oni, katerih državljansko stanje ni znano). Proporcija državljanov Nekdaj sem bil mlad gospodar, je bila 46.3%. Deset let poprej pa rodni moj dom so hoteli je proporcija za Jugoslavijo prodati, znašala 25.2%.	odložil sem plug—glej, tu za
Posebna tabela navaja držav-i denar ljanstvo tujerodcev v starosti sem hlapec, zdaj drugim moram čez 21 let, in sicer za oba spola. orati. Ti podatki so zlasti zanimivi z	.......
ozirom na volitve, ker se ozira-|Pa teh tuJlh	in ljudi ne
morem ljubiti.
Radosti in vriska
dom,—zavržena rozga,
in ženo in sinka ... o, daj nam tolažbe ti, dobro nebo.
jo na tujerodne državljane vo-
ni
več—še
Tujerodnih
belokožcev v starosti
(le čez
žavljanov 4,217,575 ali 62%.; Prvi papir je imelo 926,454, inozemcev je bilo 1,435,309 in za 218,155 se ni doznalo držav- a
in
zarje večerne so tuje mi, tuje. Ne morem prikriti
tem tujcem smej očim boli neizmerne.
imam in
posteljo lepšo sobico lepšo, tople domačnosti anslvo-	<	vino je lek srca,
Kar se tiče Jugoslovanov, je M kruh ^ ^enkejdi mi je kot
ni.
Črno
126,732 moških rojenih v čm doma
Od teh je bi- Obmolkni! — Rudarjev izseljen-
naturaliziranih »% ; 24,640 je
60,234 ali cev krik govori.
imelo prvi Iz srčja zemlje: Brneči motor-
bilo
21.4'
papir; 29,562 je ji. Žvižg. Dinamit. v in za 2,296 je Hunti. Vročina. Hudič. Napon človeške krvi. Na, odsekaj mi prst za poži-rek, satanski Žid!"
državljanstvo neznano, jrcija ameriških državlja-
Tujerodk pa je bilo 5,646,149 Živi, če moreš, če ne, pa umri!
—Pa Slovenec ne klone, Prvi kar pride, vzdrži, četudi v znoju utone.
A v duši nam tuli in vse nas žge bolečina: Proporcija državljank je Tujina—tujina—tujina— ■ 4<•/	(Ponatis iz "Kresa.")
v starosti čez 21 let. Od teh je bilo 3,409,860 državljank papir jih je imelo 291,962, ino-zemk je bilo 1,967,528 in za se ni znalo državljan-
Kar se tiče Jugoslovenk čez L let. jih ie bilo 75,706. Ame-
44.5/f. Prvi papir jih je
Iz tega je razvidno, da 1.
tih
seveda v dveh le-precejšnji prira-
zadobilo
stek. Za to lahko rečemo, da letošnjih volitev se lahko se je lahko udeležilo 100,000 ameri
(Nadaljevanje s prve strani)
PRVA INDIJANSKA SVETNICA
Kot je videti bodo Indijanci prej dobili svetnico svojega rodu, kot mi Slovenci svetnika svoje krvi. Njih resna kandi-datinja za altar je služabnica ^ božja Katarina Tekawitha, bolj r poznana pod lepim imenom "Li-[ lija iz rodu Mohawks." Akcijo za njeno svetniško krono vodi "Tekakwithina liga" v New Yorku. Apostolski proces za njeno beatifikacijo je v teku. Ta indijanska lilija je pognala iz čiste indijanske krvi. Oče je pripadal plemenu Iroquois, mati pa plemenu Algonquin.
Rojena je bila leta 1656. Ko-
33,801.88
v Ljubljani, nato pa župan so ji precej spačile obraz. Obr-
______ Ribnici. Tudi pokojnik je niia se je k Bogu, ki ne gleda
Skupaj .................io,409 $1,553.00 stal v vsakem pogledu v na obraz, ampak na dušo in se
Preostanek 30. novembra
1932..............i.........................................$2,8 75,045.13
Josip Zalar, *	gl. tajnik.
Preostanek 1. nov i Prejeli od društev.... [Obresti ......................
1932 >126 617 34 0SPred-iu ribniškega javnega pod vodstvom jezuitskih
misi-
FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE
1,000.00 100.00
1,000.00
100.00
17.00 89.00 36.83
66.511
158.16
33.00 82.00 30.00 86.00
12.00 65.17 76.00
Dr. št. 1 ... 2 ...
3	...
4	...
5	... 7 ...
7	...
8	... 11 ... 12 ...
13	...
14	...
15	...
15	...
16	.. 20 .. 21 .. 23 ..
25	..
26	..
29	..
30	.. 32\. 38 ..
40	..
41	.,
42	.
43	. 14 . 45 . 16 .
St. otrok Asesment Dr.8t.
št. otrok Asesment
198 < 319 76
46 34
245 69
66 171
13 24 65
11
47
32
33 117
358 58 33 72 29 57 174
14 77
15 13
29.85 48.30 ,11.70 7.65 5.10 36.75
10.35 10.05 26.90
I.65 4.65
12.00
i.65 7.20 4.80 4.95 17.85 55.05
8.70 4.951
ii.25 v65
10.50 26.40 9-25
ii.70 2.40 1.95
47
50
51
52
52
53
55
56
57 87
58
59
61
62
63
64
65
69
70
?!
74
75
77
78
79
80 ei
83
41	5.85
259	39.30
12	1.80
153	
95	16.05
53	8.85
128	21.30
37	1
4 .	.60
107	
3 .	.45
	.45
84	12.75
6	.75
180	28.80
91	13.95
74	11.10
10	1.50
34	6.15
98	16.50
2	
15	2.25
6	.90
106	15.90
127	19.35
56	0.00
92	15.30
113	17<25
3	.45
Izplačali
Posmrtnine ...........$450.00
Nagrade za nove
člane (ice) ......... 21.00
Upravni stroški..... 115.00
l[553100 življenja. Absolviral je kmetij- jonarjev vedno bolj poglabljala 406 25 sko visoko šolo na Dunaju in Vanj. Po sv. krstu leta 1676, $128,576.59 se zlasti po očetovi smrti opri
tedaj
v 20. letu starosti, so jo jel gospodarstva na svojerti ve- njeni plemenjaki začeli tako likem posestvu, ki obstoja preganjati radi tega, da ji ni
586.00
predvsem v sila prostranem bilo obstanka. Zbežala je v gozdov ju vrh Velike gore nad drug oddaljenejši jezuitski mi-Prcostanek 30. nov. 1932..$ 127,990.59 Ribnico. Bil je več let načelnik sijon. Po dolgi, temeljiti pri-Jo8iPgif*ajniW- ribniških gasilcev, še dalje na- pravi, že vsa zasidrana v Bogu, čelnik gospodarskega odbora za je šele prejela prvo sv. obhajilo, ribniški trg, parkrat je tudi Nato pa je z dovoljenjem svo-i kandidiral na narodno-napred- jega nem programu v državni in de- 1679
Državljanstvo tujerodcev
Jako zanimivi—zlasti sedaj ob volitvah—so ravnokar izda-|želni zbor. ni podatki ljudskega štetja gle-
dušnega voditelja leta napravila obljubo vedne-ga devištva.
Poslej je živela kot kaka kar-
Strašna smrt.—V noči 3. dede števila naturaliziranih tuje- cembra je kakor običajno vsa- meličanka. V plavžu dolgega rodcev, razporejenih po rojst- ko noč spal v domačem hlevu trpljenja očiščena, je umrla v nih državah. Na dan ljudskega posestnik Ferdinand Kozjek iz sluhu svetosti leta 1680. Bog
gtotja_j. aprila, 1930—je žive- Brezna. Na se nepojasnjen na- je njeno svetost že z več čudeži
lo v Združenih državah 13,366,- čin sta se odvezala oba vola od potrdil. Vse to je treba še 407 tujerodcev. Od teh 58.6% jasli in tavala po hlevu. Eden uradno izpričati, pa bodo Indije bilo naturaliziranih. Seveda je stopil z vso težo Kozjeku, ki janci dobili svojo prvo svetnico, ta proporcija je večja za one je spal na tleh, na trebuh. Pri- Z njimi pa tudi Severna Ameri-tujerodce, ki prihajajo iz de- tisk je bil takšen, da so Kozje- ka. Saj kar jih ima, so tujci, 45 žel, od koder so prihajali prise- ku izstopila čreva in drob. Na- četudi je bil kateri tukaj rojen.
-ar*.
GLASILO K. S.
al-jl

_ . •


i«
Jan Plestenjak:
Rckar
ko ga je držala, bliskoma zapirala in odpiraja Teke, da at j! ni-—-—	so znova usule solze.
Bil je močan, da se je zapore- "Srečno, Jaka! ubogaj, pa doma mogel dvigniti z mazincem, Boga se bojP Tako se je poslo-nesti iz Loke do Sv. Ožbolta vre- vila na ovinku in vsa zrušena se čo moke, težko sto kil; bil je je vrnila v prazno bajto. Rekar pretkan, da je opeharil sodnijo, je popival na jezo, ker so mu davkarijo, da, še bolezen je pre- prodali njivo, kantal in se z zdravjem kar, Bučmani so se pehali in preri-igral; bil je trmast in neupog- vali skozi življenje, kakor so ve-Ijiv; njegova je morala veljati, deli in znali. Priučili so se uka-pa če je stalo njivo; in če je re- zom, trdemu delu in osamelosti. kel, da žito ni zrelo, niso smeli Domov so se le redko zatekli, žeti, pa makar, da je setev za- pozneje pa celo ne. Rekarjeva pal sneg.	romanja so zaromala še bajto,
Gruntarska hiša v globeli mu kupil jo je Sliškar, gospodar Reje popolnoma razpadla. Streha kar je postal v njej gostač. se je zrezrila, tramovje segnilo, Očeta sicer niso sovražili, ven-stropnjaki so se udrli in v raz- dar so mu zamerili, ker se jim je valinah ni bilo več varno.	smilila mati, vsa izmučena, od
"Popravi, saj imaš dosti le- solz, od dela in premišljevanja !" so mu svetovali sosedje. vsa koščena. V njenem nasme-
sa
"Nakl" je bil njegov odgovor hu je bila trpkost, v vsaki kret in vsi so vedeli, da je vsako pri- nji utrujenost. Njena beseda je govarjanje odveč.	« bila plaha in votla in še tisto je
Nič več se ni zmenil za polje, dušil in krotil kašelj. Le Rekar v rebri je začel kopati, da se je se ni nič spremenil. Čokat in kamenje iskrilo in drsalilo v do- zgoščen, visok in zravnan je ho-lino. Začel je zidati, stene so dil iz Loke v črni vrh in nazajJ rastle.	za breme na hrbtu se še zmeni
"Celo trdnjavo bo sezidal," so ni in noge so se mu kot zasajale menili sosedje, se mu smejali, v strmino, pomilovali pa njegovo ženo An- "Ali si truden?" ga je vpra-čko, visoko pa tenko bitje, vaje- ševala Ančka; rada bi prijazne, no trpljenja in potrpljenja, mo- mehke besede, rada bi tolažbe, litve in molka.	"Kaj še! Saj nisem baba!" je
V jeseni je bajta že stala in zavpil Rekar in se vsedel na klop, se razgledovala po kameniti re- da je zaškripala. Iz koša je iz-bri.	vlekel belo štruco in jo pomoli
Rekar je zi^dovoljno lomastil Ančki. Ves obraz ji je bil smeh, okrog bajte, glavo je upogibal, ogledovala je štruco kot neiz-da ni zadel ob kap strehe, Ančka merno bogastvo, je pa žalostno gledala na razva- "Ali je še kaj 'dohtarčka' pri line v globeli; tam se je rodila, hiši? tam bi rada živela, ker bi jo to- "V skrinji ga je še malo, če lažili sladki spomini. V pesku nisi včeraj popil." se je valjala kopica otrok, Rekar Segel je v skrinjo in iz plo-jim je rekel bučmani. Vsi so šnate steklenice je v dušku po-imeli močne glav^za svojo do- pil "mrvico" žganja in se od-bo preširoka pleča. Rekar jih dahnil. "Bo že! je bil vesel, prav za prav vesel Kadar Rekarja ni bilo zvečer njihovega zdravja in moči. domov, je Ančka ždela v poste-
lKdO^najboljin0Čan'naj re" 'J* in molila zanJ» zase in za če hier!	otroke, jokala in strah jo je bilo
"Hil," so zakričali in se zapo- pred lastnim kašljanjem, kako
dili k Rekarju. Pokazal jim je čudno je odmevalo iz kota v
tnalo. Vsi so jo obkolili. Vsak kot. Temna in strašna misel jo
se je trudil, da se izkaže najbolj je obšla, pa jo je zabrisala!
močnega.	"Lepo vreme se začne, pa bo
"Še pretrgal se bo kdo!" je dobro!"
opominjala Ančka. Rekar je pa y jeseni ni mogla več s po-
zamahnil z roko, češ, naj se utr- stelje> še do ognjišča ne. Kar
je že bilo, je skuhal Rekar in z Bajta je bila za veliko družino močnikom ali pa žganci se je premajhna, skleda premajhna in silila cel dan, in če ni šlo, se je miza premajhna, še ajdovih, prisilila, da bi se Rekar ne jezil žgancev in turšičnega soka ni ali pa rekel: "Nobena jed ti pa bilo, ovsenega kruha pa malo. tudi ni všeč!" Rekar je preveč romal, včasih po čez nekaj tednov se ni več cel teden. Od Loke pa do črne- zganila, na obrazu sta nenado-ga vrha je obral vse gostilne. V ma vzcvetli dve rdeči roži in zadnji se je založil za dom in gle(feli iz bledega nasmeška, ki nadaljeval doma. Delo je takrat je rodil p0£led v večnost. počivalo, na njivah se je brsotil Rekar še je segedel pred hi_ plevel, v rebri se je parilo seno, šo; veter je tulil in mraz je bilo pokošeno, samo obračal ga ni toda Rekarja ni zeblo. Stopil
.S' - v • • , . „ . je v hišo, zaprl okno in se zazrl Kaj bo pozimi, krme ni," je v Ančko.
vendar drug od drugega od fok. ja,' gospoda mi pa le pripelji,
boječe pripomnila Ančka.
'Kako se lepo smeje," je po-
"Kajr je zategnil Rekar in mUm ^ , ■
lamfjunl z roko čez teden dn. je 2azeblo kot očitek v«c
je kravo prodal m je vola prodal __ • , „AnMU. i« — i • . . j, . dni ga ni mogel udusiti. m potem romal štirinajst dni.
"Bomo pa meso jedli!" je zabobnelo v bajti in Rekar je vrgel na mizo skoro polno vrečo mesnine. Otroci so se vrgli na vrečo. Izvlekli kose suhega mesa in žvečili na vse pretege, Rekar se jim je pa smejal.
"Bučmani, le jejte, meso nekaj zaleže, kaj bi sokrvico!"
Bučmani so rastli.
"Koliko jih pa že imaš, Rekar," ga je pobaral Pahovec.
Za pogrebom je prišlo vseh osem Rekar jev.
"To so pa fantje!" so rekli sosedje.
"čisto po mojem kopitu," je pritrdil na tihem Rekar in z očmi premerjal široka pleča, jeklene roke in zdrave obraze. Vsi pa so molčali in gledali v tla, dušili in stiskali solze.
Rakev so naložili na sani, jo povezali s trto; škripalo in hre-
"še sam ne vem; tako je v ščal° je po hregu Proti dolini' bajti, kot bi drobnico otresel," je se metal° čez korenine, za san* s smehom odgovarjal Rekar, v 80 Pa dru* za d™£im šli Rš-duši ga pt> je vendar zaskrbelo, kar in sinovi. nekaj sosedov in kaj bo z njimi.	sosed in so molili. Pogrebščino
Tonček je moral k Sliskarju; 80 še Pni skupaj» potem so se pa krave je pasel, žvižgal, osja poslovili Rekarj» in Rekar je gnezda požigal, spal v listnjaku iostal sam * mračen in tih se ne-in z njim pes, zaslužil platneno kaJ dni ni Prikazal iz bajte, obleko in za Veliko noč ajdovo Oprtal je zopet koš in začel potigo; kajti Sliskar je bil dober. sv<>jo staro pot od črnega vrha pa skop gospodar. Za njim je do Loke in od Loke do črnega šel France, čez hrib je moral k vrha. V Loki je naložil 3oli, Presečniku in potem vrstoma Ja- mila, kave, v črnem vrhu in po nez, Lojze, Jernevč, Luka, Bla- P°ti Pa klobuke za Stricmana. že in Jaka. Ko se je poslovil zad- Preživljal se je de nekam, "doh-nji, se je Ančka zjokala. Na tarčka" pa tudi ni manjkalo. S pragu je stala in gledala za sinovi se ni dostikrat srečal, njim, stekla po bregu, ga dohi- razteplo jih je po vsem svetu, tela in šla dolgo pot z njim. Vse Le Janez, France in Jernač so se je trgalo v njej, samo za ro- bili še kolikor toliko v bližini,
Janez je postal zidar, sezidal si je hišo, Jernač strojar, pristro-jil si je hišo in čedno delavnico. France pa mizar in prifcenil hišo. Tonček se je komaj dobro oženil, ubili so ga na Jesenicah* Luka jo je pa mahnil v Nemčijo, Lojze v Ameriko in ostali
drugam.
"Moji fantje so pa.Se nekaj vredni!" se je Rekar rad poba-hal. "čisto po meni so," je Še dodal in se potolkel na prsa.
"Dobro so preskrbljeni," je menil Tinkovec.
"To pa rečem, ni jih kmalu takih," se je košatil Rekar. Tinkovec bi mu bil rad odgovoril: "Kaj se boš bahal, ali si jim kaj dal, razen življenja," pa si ni upal, ker Rekar je bil še korenjak in bi se Tinkevec prav zlahka znašel pred pragom Ves siv že in neobrit je Rekar hodil še vedno pokoncu in trdo zasajal noge v strma pota in vsak pogovor zaokrenil na kratko, kot bi ga nekaj grizlo.
Čez leta se mu je hrbet nekoliko ukrivil in glava je zlezla med rame. Toda Rekar je romal še naprej, korak mu je postajal mahedrav in stresalo ga je. Kadar ga je pa zgrabila naduha, se ni mogel odkašljati.
"Rekar, k zdravniku bi šel. Nič prida ni naduha!" mu je svetovala Koroščevka.
"Nič ni prida, tudi jaz pravim. To pa rečem, k padarju pa ne. Še nikoli ga nisem vprašal za svet, pa ga nikoli ne bom. Kako mi naj pa pomaga, reva, saj je sam vedno ves kilav in grintav." Koroščevka ga ni več pregovarjala, samo gledala je za njim, ko jo je odkašljal. "Skrivilo ga bo, čeprav je taka grča," si je mislila.
Na zimo je obležal pri Francetu. Komaj se je privlekel do hiše, vse moči so mu odmrle. Postlali so mu v majhni sobici, ga pokrili s cunjami. Rekarja je treslo in Franceta je zabolelo. Prvikrat v življenju se mu je zasmilil oče, prvikrat je pomislil, da je to njegov oče.
"Mica, pa bi ga boljše odela in ne samo v te cunje,M je namignil ženi.
Bodi no pameten. Sam veš, kakšen je, ali naj se povsod natrosijo uši. Saj ni takega mraza," je hitela Mica, France je pa molčal, s stene je snel težko in. oguljeno suknjo in jo nesel očetu.
"France, saj vem, da ti je nerodno, pa nič ne maraj; saj se bom kmalu spravil spod nog, le tako povej Mici," je Rekar komaj zlogoval.
Nihče vas ne podi, kaj vam pride na misel!" se je izgqvar-jal France in težko mu je bilo pri srcu. Včasih se je jezil na očeta, izogibal se ga je, sram ga je bilo očeta. In pa, pozabiti ni mogel, da je oče zapravil njive, travnike, hišo, sinove pa pognal v svet, da je mati trpela. Vse se mu je zdelo kot včeraj in ni mu šlo v glavo, da je človek, ki je sklade kamenja in hlodov prekladal z lahkoto, ki je tri žandarje naklestil in jih pognal v dolino, ki je pri šestdesetih letih bil kaznovan radi pretepa in je še nedavno pri Buhu z eno roko zagnal za peč nadležnega Macafurja, zrušilo na postelj in ne more prinesti še skodele do ust. "Ni prav, da si se tako malo brigal zanj," mu je šepetal neznan glas. šel je in prinesel očetu žganja."
Nikar ne skrbi tako, saj ni treba," je jecljal Rekar in s težavo požiral.
Zdravnika bo treba," je France omenil ženi.
Bogve zakaj? Starost je starost ig naduhe ne ozdravi noben zdravnik. Kaj boš na zimo metal denar vstran?" je zagodrnjala žena. Da ni bilo prepira in zabel j enih očitkov, je France molčal in šel k očetu.
Ali naj vam pokličem zdravnika?"
Samo tistega ne, nak, tega pa ne. Zame ga ni več 'dohtar-
da ne bo kaj narobe pred Bogom l" "Sam ga ne mara zdravnika," se je tolažil France in lažje mu je bilo pri srcu.
"Po gospoda bo treba!" je nekoliko osorno rekel ženi.
"Za božjo voljo, vse je pa na naših ramah. Kadar je kaj imel, ga pa ni bilo blizu. Lahko bi si bil kaj pfihranil, ali je bilo treba pognati vse po grlu! To pa rečem, če je že tfeba gospoda, naj pride kapucinar. Jaz ne bom dajala rjuh in perila, če bi pa ne dala, kaj bi rekli župnik. Kapucinarja naj gre kdo iskat," je vihrala žena; France bi bil rad zrojil, pa se je radi otrok premagal.
"Bog me tepe za grehe; Ančka, ti prosi zame pri njem, da se me usmili in me reši," je molil Rekar in z roko grabil, kot bi se hotel posloviti.
če? teden dni je šel za Ančko ; na zadnji poti so ga spremili Rekarji.
"Vse sem mu dala, kar si je poželel. Nihče ne ve, koliko je dela s takim človekom," je razlagala Francetova žena. Rekarji so se spogledali, France je povesil oči in so se razumeli
Glava je padla
Dne 14. septembra 11. zjutraj In sicer osem minut pred šesto uro, je bil v Parizu na bulvarju Arago usmrčen morilec predsed nika Doumerja, ruski emigrant Dr. Pavel Gorgulov. že prejšnji večer so postavili na trgu giljotino, ki jo je zastražila policija zadržujoča množice ljudstva, ki so oblegale morišče v oddaljenosti 400 metrov od morilnega stroja.
Morilec je zadnjo noč prebi popolnoma mirno. Spal je dobro in ko je stopil "V celico št. korpulentni gospod A n a t o 1 e Deibler, (krvnik), s cilindrom na glavi ter se predstavil za posrednika med tem in onim svetom, je Gorgulova obšla velika nervoznost. Ves bled je začel jecljati nerazumljive be sede brez zveze. Nalašč za to priliko aranžirani ruski svečenik je nato podelil morilcu zad njo tolažbo. Pri obhajilu mu je Gorgulov izjavil, da ni ne komunist ne monarhist, in da je izvršil umor samo zaradi svoje "ideje." Tik preden je stopil iz celice, so ga vprašali kakšne so njegove želje. Gorgulov je prosil za dve čaši ruma ki jih je tudi dobil, ponudeno cigareto pa je odklonil. > Iz je če na morišče so ga peljali zaprtem vozu. Ob' strani sta mu bila eden njegovih zagovornikov in svečenik, ki mu je nudil zadnjo tolažbo.
Na tej vožnji je Gorgulov jako nervoznim glasom prosil svojega branitelja, naj sporoči njegovi ženi, ki se čuti mater in je iz Švice, da jo prosi od puščanja za vse, kar ji je storil žalega. Naročil je tudi, naj se vzgoji njegovo dete v ideji, za katero mora on dati svoje življenje.
Voz z obsojencem sta vlekla dva vranca in z njim se ni peljal na morišče samo Gorgulov, ampak tudi krvnik z dvema pomočnikoma. Vsf trije so nosili črne obleke. Pred moriščen se je voz ustavil, nato so pogasili luči, da bi se justifikacija izvršila v temi. Gorgulova so dvig nili iz voza, ki ga je spremljalo orožništvo z golimi sabljami. Obsojenec se je ob pogledu na giljotino skrušil in še enkrat prosil odpuščanja. Branitelj ga je v tolažbo privil k sebi. Trenutek pozneje sta pristopila krvnikova pomagača, in sta ga odvedla pod nož. Gorgulov je kriknil še besede: "Rusija, Rusija, moja draga domovina!"
Usmrtitev se je izvršila zelo naglo. Giljotina je švistnila, glava je padla, krvnik se je odkril in javil, da je zadoščeno pravici, nato so naložili truplo z glavo vred- v isti voz, ki je priglrdral z morilcem na morišče. Na prošnjo žene Gorgulova morilec ni bil pokopan v

AMERICAN TRUST COMPANY
Edina slovenska banka v Clevelandu, Ohio.
GLAVNI URAD:	PODRUŽNICA:
6131 St. Clair Avenue	15601 Waterloo Road
GLAVNIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽE- §
NJE NAD 5 MILIJONOV	1
Na tej slovenski banki vložite denar brez skrbi In vam noai	\	|
lepe obresti " ' 'VV -ty ■ * .	/?	I
Kadar hočete poslati denar v staro domovini, pošljite ga	,	|
najceneje po naši banki.	1	=
SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI	/	|
ffllllHlllliilimmiiimiiiiiimiiimimiiim
Parizu, ampak v Ivryju. Justifikacija je bila končana par minut po šesti uri in giljotina je izginila z bulvarja, kakor da m stala nikoli na njem.
——-o-
PREVEČ ZDRAVNIKOV
Mednarodno zdravniško društvo je priredilo anketo o številu zdravnikov v posameznih državah sveta. Pokazalo se jer da je zdravniški poklic ne le zadostno zaseden, ampak celo prenapolnjen. In čudno: Mala Avstrija ima sorazmerno največ zdravnikov. V njej pride na 837 prebivalcev en zdravnik, dočim pride zdravnik v Angliji na 1,069, v Švici na 1,140, v Španiji na 1,000, v Kanadi na 1,066, v Nemčiji na 1,237, v Ameriki Ha 1,326, v Franciji na 1,596, v Cehoslovaški na 1,666, v Jugoslaviji pa na 3,450 prebivalcev.
Mednarodno zdravniško društvo je mnenja, da je potrebno zdravniku za pravilno izvajanje prakse najmanj 1,400 do 1,500 oseb, in še to samo' v krajih, kjer ni nobenega zavoda za brezplačno zdravljenje.
ITALIA N
"ITALIA" — "COSUUCH" 1000 Chester Avenue Cleveland, O.
Cherry 6575
DIREKTNA ZVEZA V TRST
na kršenih pa mikih
SATURNIA...........................Jth Januarja
SATURNIA________________________________4. marca
Ekpresna zveza Is New Torka * Slovenijo t sedmih dnevih.
R*X....................................6. januarja
CONTE DI SAVOIA........14. janjtarja
Druge plovbe:
CONTE GRANDB...............7. Januarja
AUGUSTUS.......................11. februarja
Lepe urodnoaU med voinjo. Is-borna kuhinja.
VpralaJtO lokalnega ali drufbo
JOSIP KLEPEC, javni notar
1« N. Chleacu St
JOLIET. ILL
ZANIMIV
slovenski dnevnik
Imate t svoji hiši, ako sahaja v vašo hišo
'Aneriški Domovina9
ki UaM dnevno.____
ivetovne novioe, ilovenske vesti la cele Amerike, krasne, originalne povesti, članke ter dosti m lato la m pouk. Naročite Naročnina po Ameriki le feJO sa oelo leta
Lepe tiskovine
l.llbM mAMUUAA Ak
i an so naročite oo
bodo
v
ne,
najbolj Be priporočamo.
Domovi-točno ln po
Anerifta Domovina
•117 St. CUr AveT CLEVKLAND, a
Amerika zahteva povratek Insulla
OPOZORILO
Odbor Slovenskega Doma,
Washington, D. C.—Predsed- 2&3 Irving Ave., Brooklyn, N.
nik Hoover je dne 17. novem-. Y.t , tem opozarja prizadete,
bra podpisal aretacijsko povelje za Samuel Insulla, bivšega utilitetnega magnata iz Chica-ga, ki je zbežal v Atene na Grško. Insulla bodo dovedli nazaj v Ameriko, kjer se bo moral zagovarjati pred sodiščem vsled velikega poloma njegove korporacije.
da se ne bo več pripetilo kakor zadnjič, da se je na steno napisalo in rabilo ime M urn.
Kdor ima kako osebnost do katerega, naj se nikar ne snaša v Slovenskem Domu, ker ta dom je aa vsakega enak.
(Adv.)
Predpustaa razprodaja plošč
. Vesel predpustni čas je tukaj. Kdo se ne spominja, kako veselje je vladalo doma v starem kraju v tem času. Kako so godci drobili krasne domače slovenske polke, valčke, koračnice, šotiše itd. Tudi v Ameriki imamo Slovenci to godbo na razpolago, in sicer na slovenskih gramofonskih ploščah. Da omogočimo našim rojakom pe-sl5venskih naselb''nah priti za male novce do krasne godbe in petja, smo sklenili prirediti za letošnji predpust posebno razprodajo gramofonskih plošč.
Pomnite pa: Ta razprodaja velja za samo v tem oglasu navedene plošče in ne druge. Zato naj naročniki plošč pazijo, da ne bodo naročali takih plošč, ki niso navedene v tem oglasu. Navedite jasno in razločno številko plošč, ki jih boste naročili.
PLOŠČE, KI SO NA RAZPRODAJI SO: Columbia Plošče
25007—Ainc polka. Štajerti, igrata brata Simončič. 25084—Nočni čuvaj.
Pevec na note. po jo člani kvarteta Jadran. 25110—Ljubca kod ti hodila,
Ces tri core, duet, pojeta A. Šubelj in A. Madič. 25114—Pridi sr. Martin.
Dekleta v kmečki brivnici. "Adrija" s spremljevanjem Dajčmana 25116—Dobro srečo sa kravo rudečo.
Živela Je ena deklica, pojejo pevci Adrije. 25122—Tam sa roro svesda sveti,
Naia kri. moški kvartet Adrije.
25136—Na	klopci sva ardeia. Po rorah rrmi in se bliska, duet pojeta A. Krajev in P. Mohorčič.
25137—Tam	kjer Ionics, Škrjanček, poje Vičar, tenor. 25146—Tirolski marš. Stari Peter, Louis Belle, tenor. 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, Louis Belle, tenor 25164—Trixiav,
Pa kaj ml nuca planinca, poje John Germ, tenor.
Victor Plošče:
23008—Dunaj ostane Dunaj,
Pod dvojnim orlom (Adler marš), Citre in Trio. 23012—To Je nemoroče. dvokoračnl ples.
Tajna ljubezen, valček, igrana na orkester. 23020—Ples v skednju, 1. in 2. del., Adrija pevci, ta plošča je Dloftia zabavna za mladino.
23025—Oh	ura ie bije.
Po jeseru blis* Triglava, poje Mirko Jelačin, tenor.
23026—Jurij	Benko vsemi Lenko,
Poblč sem star ide 18 let. Mirko Jelačin, tenor.
23027—-Pa	kaj to mera biti.
Mene pa (lava boli. Mirko Jelačin. tenor.
23028—Mlinar.
Vri so prihajali. Mirko Jelačin, tenor. 81204—Calotta—Sottt.
Na breru. valček, Igra Hud. kvintet
Do preklica prodajamo zgoraj navedene plošče po
30 centov
, TA RAZPRODAJA JE V VELJAVI SAMO DO PREKLICA, DOKLER ZALOGA TEH PLOŠČ NE POIDE
Naročilom je pridjati potrebni znesek v gotovini ali Money Ordru. Po C. O. D. teh plošč ne pošiljamo, razven . če želi prejemnik poštne stroške za C. O .D. plačati sam, ki jih v takem slučaju dodamo računu.
Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikansbi Slovenec
1849 WEST. 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
F. KERZE,
1142 Dallas Rd. N. E. CLEVELAND, O.
K. S. K. J. Društvom:
Cartar naročate asstave, recaUJe In drago, pulte na mojo imeto
KST^-SS?
Mafett tal vaord ZASTONJ I
mnassm»mmtm«Mannmw
M"
PAGE
$117 CMc A*«., Clwkmd, OMe
Stephens' Have Most Successful Year in History
Notwithstanding the gloom of depression that hangs like a pall over us, the year 1932 will go down in the annals of St. Stephen's Sports of Chicago, 111., as one of the most successful thus far in its history. This does not refer mainly to the unprecedented number of victories, which, after all, are at best only a secondary consideration. The gratifying increase in number of members, and the splendid spirit of fraternalism and good-fellowship that pervades our organization, are the real achievements of which we can be justly proud.
And yet as we glance back into the past year we cannot help but think of the many thrills we enjoyed; to ponder sweetly over the victories won, even though we may ruefully regret those that were lost; or to bring to our memories the battles we have put up, or, at least, the lusty cheering we indulged in to spur on our boys. Yes, indeed, 1932 is replete with many pleasant memories!
Take for instance our "major" baseball team; it has "arrived." After losing many a game in the years past, and suffering many a drubbing that was both discouraging and disheartening, often playing in the face of certain defeat, they finally« came through. They never resorted to "loading" their lineup nor sought members solely to strengthen their team, but have won recognition solely because of their per-j severance and spunk. With great delight we watched the "kids" and "hams" of not long ago give the other teams in the league a merry chase for the pennant. Not a little credit is
inauguration of sports for the the sports club committee, the
fair sex under their auspices. A ladies' team competed for the first time at the last tourney, and this fall a basketball squad of girls has been formed and is fast getting into shape for active competition.
In summarizing the above, it is evident that the past year has been highly satisfactory and that the future prospects are far from gloomy. It is also evident that such success was not a one man's job, but was due to the concentrated and unselfish' labors of many. The first to come within this category is
members of which devoted much of their time, energy and talents to this activity and have succeeded in keeping things running smoothly and efficiently. They have cheerfully assumed a great responsibility and have discharged the duties with credit to themselves, even in the face of such discouraging economic conditions which- we are experiencing at present. The chairman of this praiseworthy i committee was Frank Banich, now the chairman of the KSKJ Athletic Board, the
(Continued on page 8)
Waukegan Boosters Active,
Lead Jay Groups in 1932
As the year 1932 draws to a close, a year that has been declared a "booster" year by anyone in any way affiliated with so splendid an organization as a KSKJ booster club, we find one of the most successful, in both the athletic and social line, to be the Waukegan Kay Jay Booster Club.
When the first call for boosters was sounded on Feb. 24, 51 spirited young members responded to the summons. That day was the marking of a year of victories and successes enjoyed by a membership that gradually increased in number.
On this occasion Dr. L. F. Kompare. was elected to guide this group on its way to its various accomplishments.
One of the first events to be sponsored by this club was the dance held on the first evening ot the annual KSKJ bowling
tourney. An event that will not due to their indefatigable man-:be forgotten because of a res-ager. John Terselich Sr., who olutipn set at the time that the
instilled into the team a fight ing spirit and an almost wavering discipline such as the team was never known before to possess.
While we were watching the "major" team put up a creditable fight, the "minors," or as we prefer to call them, the
Kay Jay spirit will be our guide un_ | during a life term.
In line with this was the tennis tourney, singles and doubles, in which 32 members signed for the meet, which proved a huge success. While this was being run off, a series of dances were held after the
"juniors," came romping home,monthly meetings. among them with a pennant a couple of being the ribbon dance, lengths ahead of their field, the A boyS' indoor team was put St. Stephen's Parish League. into the field a team that Like the "major" team, they piaced high in the city league, were not content solely with Co-operation was also extended
dies of Baraga presented their "debutante ball" in Milwaukee in May, a delegation of boosters was sent out and a "deb" to represent the Waukegan club.
At the beach party in July where wieners, marshmallows and watermelons reigned supreme, 40 members grasped the opportunity to enjoy an evening with only boosters in attendance.
The one big social event of the summer season was an all-day outing held at Silver Lake late in August. The day was spent in horseshoes, indoor and swimming, besides foot races and a pičnlc lunch to climax the (lav.	J
(Cafctinnii In jŠ^gd**)
EDITOR'S NOTE
To reciprocate for the generous response of reporters and publicity agents in submitting resume stories for this issue, their material was given first preference. All other jnaterial submitted
will be considered for the next
j
issue., Reporters please note that the deadline for the next issue is Friday morning, Dec. 30.
ELECT OFFICERS
re-the of
Waukegan, 111.—At the cent annual meeting of Blessed Virgin Sodality Waukegan, 111., the following officers were elected to serve during 1933:
Elizabeth * Pustaver, president; Mary Cepon. vice president; Marie Suhadolnik, secretary ; AAgie Gerchar, recording secretary, aad Mary Terchek, treasurer. The three counsellors are: Millie Gerchar, Marie Opeka and Antoinette Hladnik.
One of the important issues discussed at this meeting was the solemn reception of sodality girls on Sunday, Dec. 11. Twenty-nine girls were solemnly received into the sodality at a special devotion, and pledged themselves to abide by the rules of the sodality and co-operate
Joliet Kay Jay Boosters Proud and Happy
The Joliet Kay Jay Booster club will celebrate its first anniversary on Jan. 15, and it can justly feel proud and happy over the successful program completed in the first year of its organization. The most important fact is that when the Kay Jay members came together for the purpose of forming a club to boost the KSKJ and bring in closer touch the people who are part of this organization, there were less than one hundred members, and now the club boasts a membership of about 250 enthusiastic Kay
committee comprised of Joseph J. Nemanich, John A. Zelko Jr., John Churnovich, Helen Vessel and Josephine Ramutta. They are to be commended on the splendid method followed order to form a booster club in Joliet. The Rev. Fr. Plevnik, spiritual director of the KSKJ, attended the first meeting and wished the club success. Officers elected for thfe year were Joseph J. Nemanich, president; Ann Vertin, vice president; John Churnovich, secretary; Helen Vessel, treasurer; George Gasperich, first trustee; Ru-
Jay boosters. The organizing.dolph Ramutta, second trus-
Pin To urney is Classic
Annual Junior Convention
Chicago, 111.—The bowling conditions, tourney, under the auspices of the Midwest KSKJ Bowling Association, continues to hold first place in KSKJ sport attractions. Every year it attracts hundreds of competitors and visitors from a large section of this country, and for that reason it has been nicknamed the Junior Convention. Every year the attendance increases, the circles of friendships are extended and mfre communities are represented.
The fifth annual tourney, held last year in Waukegan,
in making the year a successful j was another step in the line of one.	progress. The large number of
Waukegan Sodality Girl. «.>i entries, considering present-day
St. Francis Boosters Start Second Year of Activity
The St. Francis Booster Club [turned out successfully, socially No. 29, Joliet. 111., the first organized booster club of this locality, celebrated its first anniversary at the annual meeting on Dec. 5, 1932.
This club was organized for the benefit of the young members of the St. Francis' Society, No. 29, and for the publicity of the society. It was systematized after a prolonged consideration by officers of the society, and as these men wished, the booster club grew rapidly and successfully. The initial officers of the booster club were: Anton Kambich, president; Helene Rozich, vice president; Ru-
their league victories, but met to the gt joes and boosters' dolph Pullman, secretary, and
and defeated most of the neigh- baseball teams in the form of a borhood teams of their class. It get of baseballs to each team, was Tony Bogolin's first yeai Next in jjne came a booster as manager and he established hike that" every participant will a record by bringing to St. Ste- wejj remember.
When the Knights* and La-
phen's Sports the first pennant in his first try.
Now our thoughts turn to the last bowling tourney. For three years previously the "big team'' of St. Stephen's brought home	—
the bacon, or more truthfully, When 1932 was ushered in,
the trophies, emblematic of the(the Minnesota Kay Jays were
KSKJ championship. They fell in the midst of a basketball pro-short in their efforts last year gram that was well under way to repeat, but perhaps it was They had a league composed of best for the sport that it was so. four teams, namely: Aurora, Still we have not lost much Chisholm, Eveleth and Soudan, prestige, if any, in the bowling These teams played according p t	to a schedule drawn up the
SPThe most coveted individual year before. Soudan won the prize of all, the all-events, has championship on a percentage been brought to Chicago. - of league games played and
Not much has been heard Aurora came into carrying sec-*hnut basketball, but we are ond place honors, "saw ng a lot of wood." AJ The winning teams were rawing d. luu	fpted at a banquet in Chisholm
squad is Pracfcmg pat.enUy ln Apr124 a which time the and diliirently. When a KSKJ on ap"' «	f.
basketball league is formed, it Minnesota Federation of KSKJ
u 11r„H thpm readv	Societies presented the players
shall fmd them ready^	teams with medalg
The year 1932 is especially	^ Minne_
to be noted by theStStephen Kay Jay^ ^ ^^ at Sports, because it marks tne
Anton Fabian, treasurer. Their good-will and co-operation enabled the club to progress prosperously.
The card party and the two dances sponsored by the club
Fraternalism Aim of Jays
this time.
Following the basketball season, a baseball league was formed and included teams representing the same four towns. Due to hard times, the custom of having the home team treat the visitors with lunch and refreshments was dispensed with during baseball season. The Soudan boys without any apparent difficulty emerged as champions at the end of the season.
Then came the 1932-33 basketball season and a feather for the hat of the Minnesota Kay Jays. Ely joined the league, making five teams playing hard for first place honors instead of the customary four. Aurora at (Continued on pas« 8)
and financially.
The most welcome and best cherished event was the picnic which was planned to be held on one of the ! neighboring farms, but due to inclement weather it was held in the Slo-veqia Hall. Dancing and re-
Kambich, president; Helene Rozich, vice president; John Torkar, secretary, and Anton Skul, treasurer.
The next meeting will be held on Jan. 8 in the Slovenia Hall at 3 p. m., immediately after the society's meeting. At this meeting committees will be
freshments were the features of i appointed to undertake the so
the day.
The main attraction of the summer was the baseball team, consisting of the best players of the club. Frank Horvat was manager of the team that so successfully completed its first year of baseball. The non-playing boosters are all proud of the team, and expect to help it along to victory the coming year. The team also received a distinguished name for its fine sportsmanship and accredited playing. This team, among others, participated in the Will County tournanient.
The young wohaen displayed similar ability as baN players in their own mushball engagements. Under the direction of Frank Klanchar, in the short season granted them, they acquired many victories.
To commemorate the well accomplished baseball season, there was an outing given for both the boys' and.the girls' teams. The affair was held on Labor Day. which, of course, ends the summer vacation for many of the players. The important features of the day were: playing ball, pitching horseshoes, dancing and refreshments. .
At the last meeting of the booster club new officers were elected, we may say, old officers re-elected, and they will see tp the good times for the welfare of the club as they have in the past. The officers are: Anton
cial activities which will follow the holidays. Numerous dances and card parties are being planned. The final decision will be given in regard to the basketball team. It is urgent that all cage players attend the meeting. Together with basketball will also be discussed the future baseball* team and players.
•Let's see you at the meeting! Give the new officers a hand! Bring in those new members that you were saving until now!
Publicity Managers.
was surprising indeed. The local committee in charge of the affair has set a new standard for accommodations and entertainment of guests.
The innovation for this tourney was the gathering of boosters led by the inimitable Ed Kompare of South Chicago. As a result, the booster gathering will undoubtedly be part of the tourneys to come.
The most notable event was the first appearance of the Milwaukee group. Judging from the way they enjoyed themselves, it is improbable that they will miss another such annual gathering.
As usual, a large number of the supreme officers were present. The editor of Our Page, Stanley Zupan, rambled all the way from Cleveland and took advantage of the occasion to present pins to writers, many of whom were present.
From Cleveland came also Tony Grdina and his crew to again put in their bid for honors. But, as before, they had left their luck at home. This team has not missed a tourney and has won for itself so many friends that it is the main attraction at the alleys.
We cannot imagine the tourney being what it is without the well-known "Spitsburgher," Rudy Rudman, being present. Although he may be there for only a few: hours to meet his many friends, he feels well repaid for his long journey from Smoky Town.
The management of the tourney has now become more or less routine work. For that rea-
(Continued on page 8>
tees. Genevieve Laurich and Louis Musich were selected publicity managers and Matthew Kochevar sergeant-at-arms.
Various committees were also appointed, namely, membership, sports, entertainment and by-laws committees. They functioned 100 per cent during the entire year, and it is fitting that some of their doings be mentioned.
The first activity was the "Join the Booster Club" campaign, and the membership committee promoted this drive. It was conducted for two months and resulted in an increase in membership to about -175. The members of this committee are deserving of recognition for their outstanding work throughout the year. At every monthly meeting new members were enrolled into the booster club through their efforts. The committee included Frank Rogel, chairman; Margaret Lukanich, co-chairman; Matthew Kochevar, Josephine Ramutta, Elizabeth Legan, Matthew Gasperich, John Umek, Mary Vranesic, Mary Millerin, Matthew Laurich and Kathryn Flaynik. The entertainment committee members deserve hearty thanks for their splendid work. They put forth, earnest effort to make every social affair a real good time for the booster members. They k began the spring program with a party in the form of a candy dance. It was a marked success and is still a delightful memory to the boosters. On July 31 an outing was held for members of the booster club and their families. The picnic was a grand success, everyone had a lot of fun. A dancing party, waltz night, was selected to begin the fall and winter season. The affair was held early in November. In order to help out the basketball tehms, the committee arranged for a dance a few (Continued on page 8) -O
SODALITY CHRISTMAS PARTY AT JOUET
Baragas' Calendar Complete
Milwaukee, Wis.—Let's turn the pages back to the beginning of the year and briefly outline the different happenings of 1932 in which the Knights and Ladies of Baraga played an important part.
The first blowout we had was on Jan. 10, at the South Side Turn Hall gym, where the knights feted the ladies and at which time the new officers
were installed.
! On June 5 the Waukegan St. We find that on March 18jJoes we our guests and after
Joseph Gregorich and Ed Kom-jthe game a sociaI was held at
The "debutante ball," which was sponsored by the Baragas on May 7 at the South Side Turn Hall, proved to be a great success.
May 29 opened the baseball season and the Baragites played their first league game with Chicago, which was followed by a light supper for the guests and a dance at Delicek's Hall.
pare were guests at our meeting, which was followed by a social.
On April 9 and 10 the Baragites traveled to Waukegan to topple pins for the first time in the KSKJ tourney.
the Studio Alleys.
The Milwaukee Baragites traveled to Joliet on June 12.
On June 19 South Chica-goans invaded the Beer City and broke the tie for first place.
' (Continued on page 8)
The annual Christmas program of the Blessed Virgin Mary Sodality, Joliet, 111., was held on Sunday, Dec. 18, at the parish hall. Several Christmas numbers were rendered by the St. Joseph's Choristers, the school girls' choir, and 11 first graders sang Christmas songs and recited a few poems for the pleasure of the sodalists. "The | Spirit of Christmas," a one-act 1 playlet, was presented by Mary Rolih, Helen Spelich, Josephine Slapnichar, Margaret Mali, Anne Fabian and Catherine Bluth, under the direction of Genevieve Laurich. Santa Claus (Pauline Stefanich) with the aid of "his" little helpers, the first graders, distributed gifts to all present.
The Rev. John Plevnik, the Rev. Matthias J. Hiti and the Rev. George Kuzma were guests of the Blessed Virgin Mary Sodality, as was also St. Agnes' Society, our little sisters.
The Rev. Fr. Plevnik favored us with a speech in which he thanked the sodalists for their wonderful co-operation in helping the parish during the past year ^ji d especially for their aid in making "The Masterful Monk," which shall be repeat-ed on Jan. 15, such a splendid success.
Joliet Sodality Girl.
8
GLASILO fe s. K. j, bIoBMber arm, 1982
(Continued from Page 7)
Baragu' Calendar
Complete
.—_
A party was held for them at the Studio Alleys.
On. June 26 the Baragites j again left home and went to} visit the Waukegan Boosters.
The evening of July 6 was spent at Army Lake at a wiener and marshmallow roast, i On July 10 the Jolieteers came to Milwaukee to again play with the boys and Were then our guests at Kozmut's Grove at the K. L. B. athletic
toOv
ln pandl wis not be wmmMti«.
5.	If poerible lypowilto materini, mint ihmlik ajixei
4. AH oontrftatkxM most be signed by author. Mum wm be Withheld from pubBcatioe by re-Quest.
6.	Material most be reostved by Our Pace not later than Itn. Saturday prior to Intended publication.
6. Manuscripts will not be returned.
T Address communication« to Our Page. «117 St. Clair Are. Cleveland. O.
Editor: Stanley P. Zupan.
.......... " " r 1
Skiitf - li!^^ CTkm^ Boorteng Have Big Year
You will have to don rose-colored glasses and elevate yourself to a happy mood, if
you are to appreciate the enthusiasm with which this scribe is inspired. The old Slovenian adage about praising your own
portant phase of the success enjoyed by our booster club this year. Something that has been instrumental m rekindling a languishing spirit and has been
space would permit we could lucidly relate the measure of success enjoyed by our group, but ignoring detail, we roughly thumb through our list of ac-
horse rings true with whatever team accomplished its ideal is unfolded in this column. This important factor has been Loyal St. Florian Boosters the expansion of the St. Florian are privileged to become ani- Booster Club from a strictly mated with pride when they male organization to a general
(Continued from Page 7)
review the sequence of successful promotions and endeavors m~-----• /ii •	I which have marked a banner
hop.	Pin Tourney IS llassic, iyear for their organization.
July 17 the Milwaukeeans; AlUlUal JUMOr Convention! Five years ol' genuine Kay Jay
traveled to Chicago and after,	* __participation and boosting
surely earns a bit of acclama- bership to tion, and so we invite you to " share with us our blithe enthu-______________ while we set forth in
On July 24 the Baragites in-
indirectly responsible for the jcomplishments to impress you zest with which our baseball [ with a review of semi-annual
dances at Easter time and the fall season. Bunco parties sponsored by the boosters were always well attended affairs.
the game were served a deli- son the board thought it best to cious supper, which was fol- combine the spring meeting, lowed by a dance.	usually held immediately after
the tourney, and the fall meet-
si asm
glowing terms our list of accomplishments.
It was in 1927 that the booster club idea was fostered in South Chicago. In fact it was
vaded South Chicago, and after mg;
.,	, . . • _ 1 At the last fall meeting the
the game they were treated in	t
, I.	,, __, board was asked for the first
the same fashion as the week " 3	_
£ ^	time to pass upon an award of
on(rina| one, whi h in the
again tried ou^Uic^^vith ^he and tHe Opeka Aces second An course o, Ume w„ to	.
*	investigation disclosed that the
bt. Joes.	h d an ineligibie
Aug. 7, our last league game, r	. ,
T \i Jbowler, he being under the pre-was played with the Waukegan	'	, _. . _
„ 1 J ,	, . T, scribed age. The Elmhurst team
Boosters at Milwaukee. Thebt.	..
t v i. * j	x	was aware of the1 infraction,
Johns had a "domača zabava	u^u^a
.,	. . no). oV.a but because of their limited
in the evening at Delicek s
Vr ,, i . ., ,	membership they were com-
Hall, but as the boosters could	f _ , . , .
not stav. the Baragites prac- Pelled «» take	bowlers
tically had the hall to them- the>'. had' "T 'hln4klnS °f
selves Thus ended our base-	The °"eka Ace3' >ed
by our our supreme president, ball season.	Mr Frank 0peka refuaed to
On Nov. 26 the third annual take the first prize by default, ball of the Knights and Ladies Therefore, the medals were of Baraga was held at South stored away for the next tour-Side Turn Hall.
The* Baragas also attended isfied
tremendous influence in shaping the destiny and the - organization of booster clubs throughout our KSKJ. Its principal factor was to act as a subsidiary group of the senior lodge, whereby all sports and social activities were taken out of the jurisdiction of senior members, some of whom were not entirely amenable to the idea that youth must be served. Having its own set of officers and an iron-clad treasury, the members set out to justify the ney and everybody seems sat^ I responsibility invested upon The above is a good ex- them. What has transpired up
group which includes the young ladies of St. Mary's Lodge No. 80 and ofher KSKJ lodges in our locality. The change was phenomenal, for it immediately doubled our mem-95 and also the boosting proclivities of the KSkJ. The acceptance of the KSKJ girls into the club solved many a problem and at present it plays the role of a community welfare organization.
We can hearken back over the calendar of time to enumerate the list of St. Florian booster social achievements. If
to the present time has been creditably flashed across the columns of Our Page and no
many other socials, dances, par- ample of sportsmanship hand-ties and picnics which were ed down by the old folks to the given by other lodges, namely new generation.	.
the St John's Lodge, St. Ann's The coming tourney will be | doubt has won a place of high Lodge Lily Lodge, Badgers, held in Chicago, the World's regard in KSKJ estimation. Jolly ' Allis, Cardinals, etc., Fair City for 1933, and will be Baseball has been the major w"hich were held on dates that sponsored by the St. Stephen's sport supported intensively by are not mentioned above.	Sport Club. In order to promote the Florians. Five years of corn-
So all in all, the Baragas had competition for the director- petition have been marked with a busy year and were kept on sliips, it was decided to place |a t™^0"*} tre^l* the go continuously.
Please, Again!
Only one questionnaire is outstanding and hinders the compilation of a general report on the 1932 KSKJ baseball season.
The lone manager who has not as yet returned the questionnaire is kindly asked to do so at his earliest convenience, and thereby make it a 100 per cent response. To date, 16 of the 17 questionnaires have been returned. <
KSKJ ATHLETIC BOARD Frank Banich, chairman, 2027 W. 22d PL, Chicago, 111.
Pauline Trevan, 122» Lincoln St., North Chicago, 111.
Josephine Ramuta, 1805 N. Center St., Joliet, 111.'
John J. Kordieh, 325 Howard St., Chieholm, Minn.
Anton Grdina Jr., 1053 E. 62d St, Cleveland, O.
F. J. Sumic, 222 57th St, Pittsburgh, Pa.
Rudolph Maierle, 1120 W. Walker St., Milwaukee, Wie.
(C">"Unue<l fro«« Pag' 7>
Jobet Kay Jay Boosters
Prood and Happy
j weeks later, which was very successful. Aside from these (activities, the entertainment committee prepared short programs for the enjoyment of members after the adjournment of b(isines3 meeting each month. We extend our sincere appreciation to the following who composed the entertainment committee: Ludwig Kuhar, chairman; Josephine Ramutta, Louis Skul, Mitzie Jon-tes, Rose Petan and Joseph Sterbcntz.
Athletics carried the major
During the baseball season it has long been a habit to royally entertain visiting KSKJ aggregations. An occasion which has left a happy memory with us was this last summer when we were hosts to the congenial Knights and Ladies of Baraga
from Milwaukee. It made a	.
lasting impression so far as in- No one will forget the horse- ganjzed and competed in the terlodge sociability ' is con-i shoe tourney staged after the Ray Jay ieague, and although cerned.	' tennis tournament, with 22 en- they d;d not fjnish on top in the
The program of events for trants taking part in an event the year of 1932 has been by!that proved particularly inter-far the most elaborate. Most of esting since it was the first of-all the affairs of which we are its kind held by a Kay Jay or-
(Continued from page 7)
Waukegan Boosters
k.» f J w	Ainieucs carrjeu mc maj^
Active, Lead Jay uroups portion of interest during the
year- A baseball team was or-
standings, it was valuable experience in forming a team for next season. A girls' indoor team was also formed, which
__________________ ________________played with local teams only, it
this year. Predominant among During intervals several card Rot being p08sibie to arrange
happily reminiscent occurred ganization in Waukegan.
game3 with other girls' Kay Jay teams in nearby localities. The young women proved to be mighty good ball players by the
(ConUnued from page 7)
Stephens Have Most Successful Year in History
Scribbler.
CoUinwood Kay Jayers I )ng year
Well on Road to Success! board is as
all nominees on the official bal-1 Pionship. Those early years are jot ,	reminiscent of the St. Florians,
being weak sisters and under-The officers and directors re- dogs to other Kay Jay teams in main unchanged for the incom- the Midwest league: But each
The roster of the follows: Joseph | Gregorich, Chicago, president; the Steve G. Vertin, Joliet, vice
secretary was John Bogolin and John Terselich Sr. was the treasurer« j Dorothy Banich represented the girls on the board.
The St- Stephen's Sport Club is unique in its way; it is composed of all members of the parent society, the St. Stephen No. 1 KSKJ. Therefore, every member is a booster for sports.
year brought an increasing _	,	.
^	15	anJ Some of the most enthusiastic
are men who have reached the
a Midwest KSKJ baseball championship this summer has been the realization of a goal which the boosters have sought with tireless zeal. Its achieve-
Collinwood, O.—When end of the year comes around president; Frank P. Kosmach, it is customary to take an in- Chicago, secretary; John Hlad-ventory of a club's accomplish- nik- North Chicago, treasurer; ments during the past months. Anthony Grdina, Cleveland; This is the purpose of this ar- Michael Opeka, North Chi-ticle. The St. Joseph's Sports, cago; William Kompare, South booster club of St. Joseph's No. Chicago; John Starcevich, 169 KSKJ, the first and once South Chicago; John Lilek, Jo-the foremost booster club, was 1Jet. The president and secre-reorganized in September and tary are empowered to appoint immediately put in a bid for its representatives of the board in ment has done much to stimu-old title.	Sheboygan and in Milwaukee. hate the good-will of our senior
This group's first step to- Tentative preparations for KSKJ membership in South ward recognition in KSKJ cir- the coming tourney in Chicago Chicago. Their support has cles was to spread the Kay Jay arc already under way. The been unselfish and their enthu-spirit in its community and, scen* of n*xt year's battle will presto, it did. At the next meet- be probably one of the greatest ing of the group the great en- bowling centers in the midwest,
thusiasm was working and as a where 52 alleys are available ■■ ■■■■ result the members voted to for tounrey play. It is planned Fraternalism, Jay Affll sponsor both a boys' and a girls' to run a dance both on the Sat-; '__
basketball team.	urday and Sunday night of the	(Continued from Page 7)
tourney. A definite date has present is leading, winning A boys' team was imme- been set, April 29 and 30. The three games in as many starts, diately organized and entered booster affair may be turned; The Minnesota Athletic
amount of experience
knowledge to a team, which be-1	„ • * •
.i. i j retiring age. The society is 1UU came a dangerous threat andiICUI"K *	J ,
„ 1LJ	.. ,, „ , per cent behind its boys ana
finally this year it blossomed,1.* , . r .	,nn
lumiijr jr	. 4.Jgirls and they in turn are 100
forth as a tower of strength to 15,1	J
, ,	. per cent for the society,
wage a successful campaign H
against its traditional rivals in j The question arises, "Does the Midwest circuit. Winning such an extensive program with
siasm in the baseball victory has been genuine.
We must reveal the most im-
Board, though organized in 1931, deserves to be mentioned at this time. This board was instrumental in drawing up
in the highly touted Interlodge j into a banquet and there is League. In this league to date some talk of reviving the "Fol-the boys have played two thrill- lies." With so many alleys ing games, losing the first and available, it should not take taking the second.	much time to finish the bowling j schedules, settling disputes and
The next big move of this part of the program and more carrying the administrative group was to merge with the time can be given over to enter-]duties of well-known KSKJ Flashes, girl tainment. Both school halls basketball team of far spread have been reserved for this oc-renown. These girls are set- casion and negotiations are
ting a pace in Cleveland cage circles, having a string of victories to their credit.
At the last meeting the club completed plans for the staging of a minstrel show. Rehearsals are now in progress for this show.
Taking this inventory as a whole, the consensus of opinion these active Kay Jays something and are success.
now under way with a very popular orchestra to furnish the music.
It. is with great satisfaction that we look back to the tourney of 1932; it is with equally great anticipation that we look forward to the tourney of 1933.
Joseph Gregorich.
-o-
DEADUNE for next iaaue ia Friday, Dec. 30.
major programs m Minnesota.
Though it is not recorded in any of the scorebooks, the greatest accomplishment is . as follows: One of the fundamen; tals of the KSKJ: brotherhood becoming a reality. This is not portrayed by handclasping or calling one another brother and sister, but by the feeling of good-fellowship that the members of the booster clubs have toward one another.
Extending to all greetings of the season.
Correspondent.
its attendant expense pay for itself? Is it of benefit to the parent society?" It is in this case. The program cost the society but $50 for the last two years, less than any year previous since sports were adopted. This is due to the wise policy of the society in "promoting" and not "supporting" sports. With the encouragement of the older members, the sports club has found ways and means to be practically self-supporting. .As to the benefits derived by the parent society, the records show that it has thrived in the past two years better than ever before. Although it carries a large amount of dues unpaid on its books, in conformity with the program of the KSKJ. it is in better financial position than over before. And this in hard time3!
We therefore enter the year 1933 with even better prospects, for we are not content to rest on our oars. We shall have the honor of sponsoring the bowling tourney this year, and we hope to put it over bigger than ever. There is some talk of reviving the "Follies," making it one of the features of the two-day "junior convention." The overabundance of material may make it necessary to place
them was the annual KSKJ Parties were held and small bowling tournament, which the private affairs after the meet-boosters have always loyally ings. They were always of the
supported and attended. Our joMest nature, putting every- _ __________
summer season was climaxed |one in a most splendid good hu-1 end of the season> and it is
with an old-fashioned KSKJ mor-	hoped that next year a girls'
picnic in the woods, and later Recently the bowling alleys Ray Jay league can be formed>
topped off with a beach party, were reserved for one evening	A tennig tournament was
Our recent treasure hunt was to be set »slde as "Booster 6taged the ,atter part of Aug. an intricate source of real Night." A group of members < ^ 24 yQung men an(J women pleasure and a type of enter-! gathered here for a mixed dou-^^competing for the Joliet Kay tainment guaranteed to aug-
bles bowling tourney, and what J&y champion8hip. It was an
ment attendance if you
hold a wonderful time everyone had. iintereating contest and-aroused
the/n on meeting nights.	And now	they have the enthusiasm of other boost-
The few remaining days of c°me 30 far- thfe 13 ^ ers for the net game. Miss Ag-the old year find the St. Flo-	these people. Basketball neg Govednik won the women's
ans industriously rounding off <-eams' bothi bo>;s a?d f!rls ' championship crown and Mat-few details of the annual pro- ^ b*en placed on the floor thew Kochevar took the men.g gram. The minstrel show, which a Christmas party for the school championship title. was announced recently, is rap- <*lldren has been planned, and , with the	of tfce bfls.
idly taking form. It will be a minstrel snow xor xne mu.™ ^^
season, the spoils com-presented at St. George's Hall 18 aAf°DeJn* consioerea.	^ received
numerous ap-
on Sunday, Jan. 15.	W*th the advfent of a new ^ | plications from candidates to
,iL , . „ ecutive committee unanimously j The members of the baseball ^^ at the annual meeting form a Kay Jay team. A cage
team are proudly displaying under the leadership of Larry tearn has been organized and it
their new leather jackets which ■	as ident Marie Su. ■ entered the Will County Bas-
were presented to them as ac- hadolnik> vice president; Marie ketbaU Leafue' Play IS to be'
knowledgment for the cham- GrQm secretary. John Cankar, *in thl8 week'
pionship honors they brought treasurer. Frank Repp> ser. ~
nans a
. There are many bowling en-
geant-at-arms, we extend our thusiastis among the members
to South Chicago.
Last and most important was j congratulations and a fervent of the booster club, and have the election of officers held on hQpe that thg year 1933 wiJ1 formed a Kay Jay league. The Dec. 16. This meeting resulted prove a b.gger and better year teama play every Wednesday with the fortunate re-election .f [t .g pogsible and that the evening at the Rivals Club al-of the staff of officers who Jay gpirit ^ continue to iive leys.
have been largely responsible Jn ^ hearts Qf thoge that haye Members of the sports com-in guiding the booster club enJoyed the benefits derived mittee are as follows: Anton
Lilek, chairman; Frank Ramutta, Bertha Verschay, Bertha Mutz, Catherine Vidmar and Matthew Gasperich. We thank these loyal boosters for their
-o—-
through the successful accom- from |he organization> plishments of the present year. With the exception of the vice presidential and door guard positions, the following were reelected to hold office for the ensuing year:
Scribe.
INITIATION PARTY
Frank Link, first vice president; Jean Triller, second vice president; Ed Kompare, secretary; Mary Teringer, assistant secretary; Roman Sadowski, treasurer; Ed Skalla, door guard; Jack Smrekar, custodian.
Florian Booster.
added to the list.
This resume is not written
of the Joliet Kay Jay Booster Club.
GREETINGS!
The season's greetings to all members of Knights and Ladies a third ball team in the field. | of Baraga, KSKJ members and Basketball may gtet under way, jail Our Page readers, and with the return of pros-	Joseph P. Matze^le,
perity other sports may be
The initiation party held by helP during the past year.
- .	... .the Young Ladies' Sodality of 0n Sunday, Nov. 27, the
Frank Ziherje Jr., president;!^ Sacred Heart Church Qf members came together to at-
Barberton, O., Dec. 11, was tend the 8 o'clock Mass and re-most enjoyable.	ceived Holy Communion in a
A short address was given to boc*y. the sodality members by our The booster members have pastor, the Rev. Joseph Medin. enjoyed thoroughly the activity on the subject of "Spiritual Ad- in the first year of the club's vice on the'Modesty of a Cath- existence. In order to "finish olic Girl." It was a very inter- the' year right," the entertain-esting and an important talk in ment committee will complete the work of our Faith.	the year's program with a
The program features for »rand Christmas party on Tues-with the intention to pat our- the evening's entertainment in- day evening, Dec. 27. Many-selves on the back, but rather eluded the initiating of our new P*fns are being formed to make with the hope that it may serve members. Various games were !tbis a real close of the first year as an inspiration to the other played. KSKJ societies. Perhaps they Sophia F. Gainer, Sec'y
can find something in it th^t is(	-0--The Joliet Booster Club
worthy of their emulation. •	CHRISTMAS CONCERT . wishes a most successful 1933
In closing, the St. Stephen's j 0n Janr 1, 1933, at 7 o'clock to a11 Kay Jay boosters. Good "	luck!
Joliet Publicity Managers.
-o-
NOTICE Members of St. Joseph'e Society No. 53, Waukegan, 111. The regular monthly meeting for January is to be held on Sunday, Jan. 8, at 2 p. m. The rest of the meetings for the year are to be held every second Sunday of the month at 9:30 a. m., with the exception of our general meeting.
Following the meeting of Jan. 8 a party will be held for all members of our society. All members are invited.
Joseph Zorc, Sec'y.
Sports, for that matter, the\St. p m > the singing Society "Our Stephen's Society No. 1 KS^J, Home" (Naš dom), of Lorain, wishes all members of the 0 ? under the baton of Mr KSKJ a happy New Year, aijd Louis Seme> wiirpresent a con-
sincerely expresses the wiih that its many pleasant relations established with other societies
cert with the co-operation of the Singing Society "Ilirija" from Collinwood, under the
and communities may be main- leadership of Mr. Martin Ra-
tained for many years to come.
Joseph Gregorich.
President.
kar, and the Singing Society "Zarja" of Cleveland, under the direction of Mr. John Ivanusch.
Music and dancing will follow the program.
o
NEW YEAR EVE FROUC
A novelty program will be presented by the Waukegan church choir on New Year Eve President-elect K./l. B. in thk gym. *