DECEMBER 1982 - ŠT. 23
GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA
LETO XXIII
24. december, občinski praznik naše občine
LITIJA
★
Praznik občine Litija praznujemo na dan prve večje bitke na našem področju, v kateri se je na Tisju, 24. decembra 1941 leta spopadel z Nemci II. štajerski bataljon. Od takrat mineva že enainštirideset let.
Pred letošnjim praznikom naše občine smo poprosili predsednika skupščine občine Litija, tov. Branka Pintarja, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
Naša občina v letu 1982, letu, ki se izteka.
»To leto ocenjujemo kot leto velikih preizkušenj, zlasti za našo občino. Lahko ugotovimo, da smo letos načrtovali, kljub opozorilom o resnosti situacije, dokaj optimistično. V glavnem se bodo ta pričakovanja uresničila, čeprav ugotavljamo, da je bil predvsem materialni del združenega dela izpostavljen izrednim pretresom v smislu ekonomske politike, spremembe v pogojih gospodarjenja, na katera OZD v planih niso računale. Prav zato doseženi rezultati v prvih desetih mesecih opo-
gumljajo, da bomo, z manjšimi odstopanji, načrtovano tudi dosegli. Razveseljuje ugotovitev, da v našem združenem delu v tem času nismo imeli izgubaša razen zdravstveno skupnost, kar pa se pojavlja tudi v drugih, bolj razvitih občinah. To pa je problem, katerega moramo v prihodnjem letu rešiti.«
Kako poteka delo delegacij?
»Letos izvoljeni delegati so, razen redkih izjem, sprejeli odgovorno nalogo in jo, kot ugotavlja večina, tudi izvajajo. Opozorim naj na tesno povezanost delegatov z delav-
sko bazo, ki je bila že doslej v večini dobra, mora pa biti še boljša, kajti probleme, ki jih razrešujemo bodisi v delegaciji združenega dela ali drugod, bomo lahko razreševali le ob uveljavljanju samostojnih intresov delavcev in občanov, ob aktivnem in odgovornem delovanju družbenopolitičnih organizacij in ne nazadnje tudi v gmotnih zmožnostih. Ocenjujem, da bo letošnje leto v miselnosti večine naših ljudi in občanov moralo postati neke vrste preokret, zlasti kar zadeva ustvarjanja s sredstvi, saj bomo resnično v prihodnje živeli le od ustvarjenega dohodka.«
Kaj pričakujemo od prihodnjega obdobja?
»Delovni ljudje in občani naše občine so priče izredno hitremu razvoju družbenega in osebnega standarda, ki bo upoštevajoč sedanje težave, kljub prizadevanju vseh, v prihodnje počasneje rastel. Prav je, da to ugotovitev sprejemamo z zavestjo, da smo v preteklem obdobju in deloma še sedaj veliko vlagali v zadovoljevanje naših potreb po družbenem standardu, in da je napočil čas, ko moramo krepiti naša prizadevanja, da se v to sfero družbenih dejavnosti usmerja nekaj manj sredstev, in da več ostaja organizacijam združenega dela za krepitev njihove materialne osnove. To mora postati naša zaostrena opredelitev, da ob vseh naporih, ob boljšem delu vseh delovnih ljudi in občanov, povsod kjer se ti srečujejo z delovnimi dolžnostmi, opravimo svoje delo kar najbolje in s
24. 12. 1941
čim manjšimi stroški. Mislim, da je potrebno poudariti tudi to, da je uspeh odvisen od nas vseh, tako delavcev iz neposredne proizvodnje, kot tudi drugih delavcev, in zato naj med nami ne bo ob tekočih težavah, ki se bodo pojavljale prihodnje leto, nikakršnega malodušja. Vsi vemo, da smo v preteklosti preveč trošili, zato je potrebno dojeti ukrepe, četudi so nekateri restriktivne narave, kot nujne, in jih tudi disciplinirano izvajati; ob tem pa maksimalno in z vso odgovornostjo razvijati naš delegatski sistem odločanja, čeprav nam ukrepi tudi v prihodnje ne bodo naklonjeni.«
Kako smo pripravljeni na delo v zaostrenih gospodarskih razmerah?
»Zaostrene gospodarske razmere nam narekujejo vrsto aktivnosti. Menim, da je prvo v tem, da stalno ocenjujemo naše zmožnosti v zaostrenih razmerah gospodarjenja, ter na tej osnovi sprejemamo ukrepe v prvi vrsti za ohranjevanje proizvodnje. To je tudi osnova za delovanje razvojnih štabov, ki danes večinoma
(Nadaljevanje na 2. strani)

Pogled na Litijo s Svibna iznad Kosove čuvajnice. Risbo je leta 1952 (pred tridesetimi leti) izdelal Veren o Korošec, objavljena pa je bila istega leta v knjižici Jožeta Zupančiča: »Mesto Litija«. (Litija je tega leta postala mesto). Pogled na Litijo z istega mesta je danes seveda precej drugačen.
V TEJ ŠTEVILKI
Inventura — na 3. strani.
Novosti s področja delovnih razmerij — na 4. strani.
Kaj, če bi pri nas zagorelo? — na 5. strani.
Nov urnik v obratni ambulanti — na 6. strani.
9. kongres ZSJ
KONGRES V ŠTEVILKAH
Na devetem kongresu zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil 11., 12. in 13. novembra 1982. leta, so ugotovili, da ima ta najštevilnejša družbeno-politična organizacija več kot pet milijonov članov.
V	družbenem sektorju je trenutno zaposlenih skupno 5,850.000 delavcev, od katerih je 65 odstotkov strokovnih in kvalificiranih delavcev. Glede na to dosegamo nivo industrijsko razvitih dežel.
V	minulem štiriletnem medkongresnem obdobju je bilo zgrajeno 560.000 stanovanj.
Kongresa se je udeležilo 1600 delegatov in gostov, kakor tudi predstavnikov
(Nadaljevanje s 1. strani)
uspešno delujejo v vseh organizacijah združenega dela. Pri tem je pomembno poudariti to, da povsod kjer je možno, iščejo razvojni štabi alternativne (nadomestne) programe, zaposlitvene možnosti itn. Prav tako pa pripravljamo v občini možno varianto, po kateri bi z zbiranjem sredstev (kar ni odtujevanje sredstev) skušali v prihodnje pomagati organizacijam združenega dela, zlasti manjšim, ki bi zašle v težave.«
Kako se odraža letošnja resolucija (za prihodnje leto) v naši občini?
»Kljub zaostrenim razmeram daje »občinska resolucija« možnosti vsem nosilcem planiranja v občini, da najdejo samega sebe in s tem potrditev v srednjeročnem planu realno zastavljenih ciljev za prihodnje leto. Menim, da so osnovni proporci povsem uresničljivi. V letošnjem letu so vsi nosilci planiranja preusmerili družbene plane in se opredelili do vseh tistih nalog katere iz kakršnegakoli razloga ne bodo uresničljive. Večina takih je premaknjenih v naslednje srednjeročno obdobje. To velja tako za OZD, interesne skupnosti, kot seveda za krajevne skupnosti, ker so občani ob sprejemanju planskih dokumentov za to srednjeročno obdobje evidentirali veliko več potreb, kot pa smo jih zmožni uresničiti. Ob sedanjih obiskih, ki potekajo po krajevnih skupnostih, usmerjamo vodstva v osnovne opredelitve samoupravnih sporazumov o te-
sindikalnih organizacij iz 80 dežel celega sveta.
Kongres je delal v sedmih komisijah; komisija za družbeno-ekonomske odnose; za vprašanja samoupravnega odločanja; za združevanje dela in sredstev; za vprašanje življenjskega standarda in socialne politike; za politi čno-organizacijsko izgradnjo; za mednarodno sindikalno sodelovanje in za vprašanje naših delavcev na začas-
meljih družbenega plana, da v planih za sedanje srednjeročno obdobje obdržijo le tisto, kar je nujno potrebno za življenje občanov, vse druge naložbe pa premaknejo v naslednje obdobje.«
Čeprav smo seznanjeni s sprejetim družbenim planom, povejte prosim za naše delavce, v katero smer je ta razvoj načrtovan.
»Pred celotno družbenopolitično skupnostjo, še zlasti pa pred večjimi OZD, kamor spada v naši občini tudi Predilnica, saj delavci v njej ustvarijo dobro četrtino družbenega proizvoda naše občine, stojijo velike in odgovorne naloge.
Menim, da morajo biti delavci Predilnice Litija, tako kot doslej tekoče informirani o vseh pogojih in rezultatih svojega dela; da se tako kot doslej uspešno vključujejo v ustvarjanje in razpolaganje z ustvarjenim dohodkom; da upoštevajoč razmere storite vse tudi v sodelovanju z delavci, s katerimi Predilnica trajno poslovno sodeluje (dobava surovin in reprodukcijskega materiala, za nemoteno proizvodnjo, s čimer bo zagotovljeno delo in socialna varnost delavcev); da bo Predilnica še naprej uspešna v dvigu delovne storilnosti, kot enemu osnovnih pogojev za dvig osebnega standarda delavcev in da ob dobri kvaliteti izdelkov še naprej dosega vidne rezultate pri izvozu, bodisi direktnemu ali posrednemu, kar je eden od temeljnih ciljev naše gospodarske stabilizacije.«
nem delu v tujini. Največ delegatov se je odločilo za sodelovanje v komisiji »za družbenoekonomske odnose« in »za življenjski standard in socialno politiko.«
Razpravljala je več kot ena tretjina delegatov, točneje 341 delegatov in gostov; priloženih je bilo 78 pismenih prispevkov in predlagano 43 amandmajev na dokumente kongresa. Na kongres je prispelo 112 predlogov in spomenic. Največ iz SR Srbije — 45, nato iz SR Bosne in Hercegovine
—	29, Hrvatske — 16, Vojvodine — 7, Kosova — 4, iz Črne gore, Makedonije in Slovenije pa po 3. Iz inozemstva so prejeli dve spomenici. Največ teh se je nanašalo na uresničevanje pravic iz delovnih odnosov in zaposlovanja, na stanovanjska vprašanja; na nepravilno delitev stanovanj
—	32; za tem na delitev osebnih dohodkov — 12; na pravice iz invalidsko-pokoj-ninskega zavarovanja — 9; na medsebojne odnose — 6 in še 21 drugih zahtev.
Med prispelimi predlogi in predpostavk je bilo 96 osebnih, 6 kolektivnih, devet pa je bilo nepodpisanih.
Sestava sveta in predsedstva Zveze sindikata Jugoslavije
Na 9. kongresu ZSJ je bila sprejeta odločitev o številu članstva sveta sindikata Jugoslavije, predlagana 9. julija letos, in tako šteje svet 117 članov, nadzorni odbor pa 8. Organizacije, zveza sindikatov iz republik volijo v svet po 14 članov, iz pokrajin pa po 11; predsedniki svetov zveze sindikatov republik in pokrajin so člani sveta ZSJ po svoji dolžnosti. V svet se voli za kolektivne člane po dva člana iz zveze upokojencev in enega iz zveze delovnih invalidov; v nadzorni odbor je vabljen po en član iz vsake republike in pokrajine.
— Ob koncu čestitam delavcem Predilnice Litija za praznik občine in jim hkrati želim mnogo uspehov v naslednjem letu!
24. DECEMBER
Na kongres je prispelo 476 pozdravnih telegramov posameznikov in delovnih kolektivov iz celotne republike in tujine.
Od vseh članov sveta ZSJ je 51 odstotkov delavcev iz neposredne proizvodnje, od tega je 25 odstotkov žensk.
Od skupno 117 članov sveta ZSJ je iz organizacij združenega dela 90 članov ali 76,9 %. Od tega je iz ozdov materialne proizvodnje 60 članov ali 51,2 % iz ozdov družbenih dejavnosti je 30 članov ali 25,6 % kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev je 41 ali
35	%, inženirjev in tehnikov je 12 — 10,3 %, 5 je pravnikov, sociologov in politologov, kar je 4,2 %, trije so prosvetni delavci — 2,6 %, družbeno-političnih delavcev je 16 — 13,8 % in en novinar 10,8 %.
Po starosti je največ med
36	— 45 let — to je 44 članov, najmanj pa je starih do 27 let — trije. Po narodnosti je 12 Črnogorcev, 17 Hrvatov, 14 Makedoncev, 15 Slovencev, 34 Srbov, 9 Muslimanov, 10 Albancev, 2 Madžara, 1. Slovak in 3 Jugoslovani. Od sedanjih članov sveta je 8 ponovno izbranih.
Deseti kongres zveze sindikatov Jugoslavije bo po sklepu devete kongresa, v prvi polovici leta 1986.
V. H. C.
S AfffJIUFJrfS ZSJ
Kriteriji za izvolitev članov sveta ZSJ vključujejo tudi to, da mora biti 51 odstotkov delavcev iz neposredne proizvodnje in vsaj 25 odstokov žensk, seveda pa mora biti odgovarjajoča nacionalna prisotnost kandidatov.
Po končanem 9. kongresu ZSJ se je na prvi seji sestal svet na katerem so potrdili izvoljene člane predsedni-štva sveta ZSJ.
Predsednik sveta ZSJ je Bogoljub Nedeljkovič, ki je bil za to dolžnost izvoljen že maja letos, in bo to delo opravljal do izteka enoletnega mandata.
Odpis drobnega inventarja
Tudi letos je pred nami zelo odgovorna naloga; popis surovin, gotovih izdelkov, osnovnih sredstev, drobnega inventarja, finančnih sredstev itd. Torej INVENTURA, ki pa mora biti v teh težkih časih še bolj dosledna in odgovorna pri posameznikih in v celoti.
Komisije, ki opravljajo to delo se srečujejo z najrazličnejšimi problemi. Eden teh problemov je bil drobni inventar v uporabi. Zato je bila pred dvema letoma imenovana komisija za odpis tega. Pa si
oglejmo na kakšno težavo je naletela ta kosmiija, ko je pričela z delovanjem.
Osebe, ki so bile »zadolžene« za ta material po oddelkih, niso imele urejenega tekočega evidentiranja, niti niso bile po-
Decembra je inventurni popis
Kaj je inventurni popis in zakaj mu posvečamo tolikšno pozornost?
Inventura je ugotovitev vsega premoženja delovne organizacije (sredstev in virov sredstev) z namenom, da se resnično stanje preveri s prikazanim stanjem v poslovnih knjigah. Posebno v zadnjem času dajemo inventuri velik poudarek, ker se je dogajalo, da so ponekod z nepravilnimi oz. potvorjenimi inventurami prikrivali slabo finančno stanje delovnih organizacij.
Za pravilno izvedbo popisa so delavci materialno in disciplinsko odgovorni; nepravilno izpolnjevanje inventurnih nalog pa se obravnava kot hujša kršitev delovne dolžnosti.
Kdaj in kako se mora opraviti inventura, podrobno določa v naši delovni organizaciji »Pravilnik o inventuri«, ki smo ga sprejeli na osnovi zakonskih predpisov. V naši delovni organizaciji opravljamo inventuro enkrat letno, ob koncu leta. V 28 popisnih komisijah, ki jih je imenoval izvršilni odbor za popis ob koncu letošnjega poslovnega leta, bodo sodelovali 104 popisovalci, ki bodo opravili svoje delo v mesecu decembru. Delo bo usklajevala centralna popisna komisija, ki bo izdelala tudi končni elaborat za delavski svet.
Kaj vse bodo popisale inventurne komisije?
Predmet popisa so zlasti osnovna sredstva, surovine in pomožni material, drobni inventar, nedokončana proizvodnja, gotovi izdelki, terjatve
in obveznosti ter denarna sredstva (gotovina in druge vrednotnice).
Kako poteka popis?
Na popis se morajo pripraviti oboji: tisti, ki upravljajo oz. so zadolženi za družbena sredstva in izvajalci popisa. Da popis lahko pravilno poteka, si mora popisna komisija izdelati delovni načrt. Ta načrt vsebuje vsa pravila, ki jih je treba opraviti pred popisom, med in po popisu. Za vsa opravila postavi tudi roke izvedbe. Delavci, ki pa so zadolženi za družbena sredstva, morajo pripraviti in urediti predmete popisa tako, da delo komisij nemoteno in čim hitreje poteka. Nad pravilnim izvajanjem popisa bedi tudi delavska kontrola; z občasnimi kontrolami izvajanja popisa pa tudi SDK kot organ družbene kontrole.
Delavci knjigovodstva in tisti, ki rokujejo z družbenim premoženjem, ne morejo sodelovati v popisnih komisijah, so pa dolžni sodelovati pri usklajevanju resničnega s knjižnim stanjem.
Po končanem popisu se primerjamo inventurno stanje s knjigovodskim. Nato vsaka komisija izdela poročilo o popisu z navedbo ugotovitev, podpišejo ga odgovorni vodja in člani popisne komisije. Ti predajo zapisnik in popisne liste centralni popisni komisiji. Centralna popisna komisija bo v mesecu januarju izdelala inventurni elaborat, z navedbo razlik med resničnim in knjižnim stanjem, pa tudi s predlogi za razknjiženje posameznih razlik in ga predložila v sprejem delavskemu svetu, ki bo potrdil ali spremenil predloge popisnih oz. centralne komisije za knjiženje razlik.
Andrej Kralj
imensko odgovorne za ta drobni inventar. Nastajali so viški, primanjkljaji, material je potoval iz oddelka v oddelek ne da bi za to vedeli. Veliko tega drobnega inventarja se je »izgubilo« ali pa je bilo »ukradeno«. Ko se je nabavljal novi material se starega ni odpisovalo in zato so nekateri oddelki imeli kar trikrat več delovnih oblek kot pa delovnih ljudi. In kaj naj bi ukrenili, da bi se ta položaj popravil?
Uvedli smo zvezke s tekočimi, poimenskimi in številčnimi stanji materiala. Kako so ti zvezki »živi« in tekoče vodeni mi ni znano. Zato je naša naloge v bodoče, ko bomo odpisovali ta material, da zahtevamo od odgovorne osebe, da ta zvezek prinese s seboj in mu na podlagi tekoče evidence po stanju inventure odpišemo zahtevano. Sedaj se že vidi po podpisu na zahtevnici, kdo je to nabavil in če nastane primanjkljaj ali višek pokličemo odgovorno osebo na razgovor in če ni drugače kaznujemo tako, da ta material plača po dnevni ceni ne pa po nabavni. Ker pri večini ljudi lepa beseda ne zaleže bo potrebno uporabiti kazen, ki naj bi dala željeni učinek, to je čut odgovornosti do materiala, ki mu je zaupan v uporabo. Če se je morda določena stvar do sedaj še tolerirala pa v bodoče tega ne bo več. Dovolj časa je bilo dve leti, da si vsak, ki ni imel tega urejenega, uredi tekoče, ažurno, dosledno, zato ne bomo upoštevali raznih izgovorov kot so: — »Nisem vedel, so mi vzeli«, ali podobno, kot se je dogajalo do sedaj. Vsa tekoča odpisovanja so bila objavljena v dnevnih informacijah, če pa takrat nisi mogel tega storiti je bilo treba odpisati tudi izven tega časa. Nobenemu nismo delali težav, če je poprosil, da se mu naredi odpis pozneje. Če pa je bil material »ukraden« obstaja služba, kateri se prijavi in ta potem obvesti komisijo, ki ugotovi, če je to resnica ali ne.
Ko smo pričeli z odpisom je bilo teh nepravilnosti veliko. Zelo težko je nekomu dokazovati to kar on trdi, zato je v nekaterih primerih veljalo le »zaupanje« in »poštenost« odgovornega do članov komisije. Osebe, ki so bile odgovorne za svoj material in so zapustile našo DO niso nikoli naredile primo-predaje z novo, zato so nastajali primanjkljaji, ki jih nismo mogli nikoli ugotoviti in dokazati. V bodoče naj vsak nadrejeni od svojih zahteva to, da bo zapustil DO ali preide v drug oddelek naredi primopredajo o drobnem inventarju, ki ga uporablja pri svojem
delu. O vseh nepravilnostih pa naj obvesti samoupravno delavsko kontrolo.
Kako ukrepati če material izgubi pa mi je neznano. Zato tega izgovora komisija ne bo upoštevala, pri odpisu. Ves izrabljen material (razen delovnih oblek, rokavic in podobno) naj pri odpisu prinese s seboj, da se mu ga odpiše ali nadomesti z novim. Poseben problem so garniture:	(ključi,
izvijači, svedri...), vse to pa naj bi se nadomestilo z manjkajočim, če je to mogoče. Cenejši je en sam ključ kot cela garnitura ali pa naj se pri odpisu napiše manjkajo ključi te in te velikosti. To ni delo komisije. Kako in na kakšen način naj se izvede ta naloga ali je to možno ali ne, je pa gospodarnejše kot pa zavreči celo garnituro v staro železo!
Še in še je teh problemov, toda za sedaj naj bo dovolj. Kot predsednik komisije pa bom v bodoče bolj odločno in dosledno zahteval od odgovorne osebe, da manjkajoči material nadomesti z novo m (v lastni režiji) ne preko dobavnice ali pa naj se ga material-no-cenovno kaznuje. Kajti le tako bomo lahko imeli red in disciplino na tem področju.
Tudi za druge materiale v DO naj se uredi, da bodo na tekočem preko celega leta, ne pa samo ob inventurah.
Želim in upam, da ne bo ostalo samo pri besedah, ampak da se bo tudi delalo tako kot smo se dogovorili, dosledno, pošteno in ažurno. Inventurne komisije za popis drobnega inventarja naj vse ugotovljene nepravilnosti vpišejo, nastale probleme in njihove rešitve pa posredujejo komisiji za odpis, da bo tudi ona lažje delala. Tudi mi potrebujemo pomoč in dobre nasvete za svoje delo. Zato nam bo vsaka rešitev dobrodošla.
BraneCenkar
Končane izdelke največkrat takoj naložimo na kamione ali vlak.
Novosti s področja delovnih razmerij
Novela Zakona o delovnih razmerjih, ki je pričela veljati 31. 7.1982, obvezuje vse delovne organizacije, da do konca leta uskladijo oziroma dopolnijo svoje samoupravne splošne akte s področja delovnih razmerij.
Strokovna služba je v delovni organizaciji pripravila osnutek pravilnika o delovnih razmerjih, ki ga bo po obravnavi delavski svet posredoval v javno razpravo.
Povzemamo najbistvenejše spremembe osnutka pravilnika:
Zakon o delovnih raz- medtem, ko smo imeli v mer jih že ves čas dopušča naši delovni organizaciji 3 mesečno poskusno delo, samo 1 mesečno posku-
Za predelavo sukalnega stroja v sukal ni stroj za efektne sukance smo iz tujine uvozili: odvaljane valjčke, obtežilne valjčke in vodilce z nastavkom. Stojalo za navit-ke smo v celoti izdelali doma.
Pri montaži smo morali: predvideti najugodnejšo lego, da ne bi ovirali prometa pri dvigu in hkrati sodelavke ob stoju Kove-mat; potrebno je bilo najti najugodnejši prostor za delavko, dovoz križnih navitkov, snem in menjavo navitkov; prilagoditi čepe za križne navitke tako, da se nemoteno odvija in še marsikaj.
Če bi to stojalo kupili v tujini, bi porabili precej deviznih sredstev, ki pa so za nas še kako dragocena, pri tem pa ne gre zanemariti še carinskih dajatev. Pri domači izdelavi smo poskrbeli, da smo uporabili kar največ »starega« materiala. Dokupili smo le 105 m črne cevi svetlo vlečeno jeklo in pločevino debeline 3 mm. Vse skupaj je bilo ceneje kot bi znašala carina.
Na sliki: pri montaži stojala so sodelovali (od leve) Ivan Hostnik, Leon Jelnikar, Ivan Zore (vodja) in Anton Rozina, ki ga pa ni na sliki.	I. Z.
sno delo. V osnutku je predvideno, da se poskusno delo za zahtevnejša dela in naloge podaljša na 3 mesece, za manj zahtevna dela in naloge pa se uvaja 2 mesečno poskusno delo.
V skladu z novelo, bomo vsako leto morali skleniti delovno razmerje z določenim številom pripravnikov, ki bo v skladu s kadrovskim načrtom delovne organizacije; ta pa je usklajen z letnim načrtom zaposlovanja v občini.
Nekatere novosti so tudi pri razporejanju delavcev. V nujnih primerih lahko izda sklep o razporejanju glavni direktor oziroma direktorji sektorjev, vendar morajo upravičenost svojega sklepa najkasneje v 7 dneh posredovati v presojo odboru za delovna razmerja.
Osnutek tudi predvideva, da je lahko delavec začasno, največ za 6 mesecev razporejen na druga dela, ne glede na izmeno, če mu ni mogoče zagotoviti svojega dela zaradi zmanjšanega obsega dela in nalog, vendar pa je njegova pomoč pri drugih delih in nalogah nujno potrebna.
Novost je tudi v prerazporejanju delovnega časa s tem, da je lahko med letom delovni čas neenakomerno razporejen tako, da znaša v določeni dobi več kot 8 ur na dan, v preostalem delu pa manj kot 8 ur na dan, s tem, da še vedno ostane 42-urna povprečna delovna obveznost in lahko traja le toliko časa, kot je nujno potrebno.
Nadurno delo je omejeno na 30 ur na mesec. Nadurno delo lahko v nujnih primerih odredi glavni direktor in v roku 7 dni poda svojo odločitev v presojo odboru za delovna razmerja. Delo prek polnega delovnega časa pa se ne sme uvesti, če je delo mogoče opraviti z ustrezno in smoternejšo organizacijo in delitvijo dela, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.
Letni dopust se poveča za 5 dni delovnim invalidom II kategorije in delavcem, ki negujejo ali varujejo težje telesno prizadeto osebo ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo. Tako povečani letni dopust lahko traja tudi nad 30 dni, toda ne več kot 35 dni, kljub temu, da delavec še ni izpolnil starosti 50 let. Glede na delovne pogoje pa se poveča letni dopust za 1 dan delavcem pri zunanjem transportu in zabo-j ar jem.
Osnutek predvideva novost, da ima delavec pravico izrabiti del letnega dopusta nad 12 delovnih dni tudi v naslednjem koledarskem letu do konca fabruarja v primerih, ko ga ni mogel izrabiti v tekočem koledarskem letu zaradi opravljanja neodložljivih del ali če pridobi pravico do letnega dousta šele koncem leta.
V osnutku pravilnika je izpuščen dodatni dan letnega dopusta v primerih, ko je delavec vpoklican k vojaškim vajam, ki trajajo nad 10 dni oziroma dodatni dan dopusta ob vpoklicu na celodnevne vojaške vaje, če ima delavec nočno delo pred vajo ali po njej.
Dopolnjene so tudi hujše kršitve delovnih obveznosti, s tem, da predstavlja hujšo kršitev zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma neupoštevanje navodil zdravnika v času staleža in pa opustitev zahteve glavnega direktorja za uvedbo disciplinskega postopka.
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se bo izrekel v pirmeru 5 dni neupravičenih izostankov z dela v razdobju 6 mesecev.
Zlorabo odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma neupoštevanje navodil zdravnika, bo ugotavljala posebna 3-članska komisija, ki jo bo imenoval glavni direktor ali njegov pooblaščenec.
Ta komisija bo opravljala obiske na domovih in v primeru ugotovitve
zlorabe staleža, se bo zo-	ik i ik i n i	4 nno
per delavca uvedel disci-	|\| |\| |\| f* ---- f
plinski postopek, ki bo
ukrepaaPrenehfnjadeiot- Namišljeni požar v predilnici III.
Komite za SLO in DS, ter štab CZ Predilnice Litija sta v okviru programa NNNP/82 sprejela sklep, da v mesecu novembru preizkusimo sklic gasilcev in pripadnikov civilne zaščite z našim alarmnim sistemom.
Ta sklep smo uresničili 13. 11. 1982, ob 17.34 uri.
Na znak sirene so med prvimi pritekli na pomoč pionirji-gasilci. (Foto: B. Bizjak)
nega razmerja.
Predvideva se tudi novost, da lahko direktor, obratovodja, mojster ali vodja izmene v izjemnih primerih ko na primer pride delavec vinjen na delo oziroma pije med delovnim časom ali če delavec povzroča nered oziroma pretep med delom, ko ni mogoče čakati na sklep disciplinske komisije, odstrani delavca za tisti delovni dan z dela in to odločitev v roku 3 dni potrdi disciplinska komisija.
Osnutek predvideva tudi povišanja pavšalnih odškodnin.
Bistvena novost pri prenehanju delovnega razmerja se nanaša na prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve delavca.
Z izpolnitvijo pogojev za polno pokojnino delavcu preneha delovno razmerje razen, če odbor za delovna razmerja ugotovi, da se na objavo ali razpis ni prijavil nihče, ki bi izpolnjeval razpisane pogoje. V tem primeru lahko odbor izda soglasje za podaljšanje delovnega razmerja, vendar ne več kot za 1 leto.
Novost je tudi pri upokojitvah delavk, ki se, če to želijo, lahko glede pogojev za polno osebno pokojnino izenačijo z delavcem in ostanejo v delovnem razmerju 40 let, vendar so lahko v tem primeru na podlagi plana potreb po kadrih razporejene na druga dela in naloge.
Novela zakona ne predvideva zaposlovanja upokojencev, ki so imeli pravico opravljati po pogodbi o delu delo v tajanju 20 ur na teden. Po novem bomo lahko pogodbe sklepali le 60 dni v koledarskem letu, toda le v primeru, če pristojna skupnost za zaposlovanje ugotovi in nas pismeno obvesti, da pri njeni skupnosti ni prijavljena nezaposlena ali delno zaposlena oseba, ki izpolnuje pogoje za sklenitev pogodbe o delu.
V. B
Po prvem alarmnem znaku za požar se je javilo 9 članov naše DO, 4 občani in gailsko društvo Litija s 7 gasilci in dvema varilcema, ki sta bila opremljena z gasilsko opremo.
Alarmni znak smo ponovili ob 17.42 uri in se je javilo 8 članov delovne organizacije, ter 5 občanov.
Tretji alarmni znak smo dali ob 17.52 uri. Po tem znaku se je javilo 25 članov DO, zdravnik dr. Marko Kolšek in desetina pionir-
jev gasilskega društva Litija.
V	času od 17.34. ure do 18. ure je skupaj prišlo na kraj namišljenega požara 61 naših delavcev, gasilcev gasilskega društva Litija in občanov.
V	kolikor bi se požar razširil v predilnici II, bi ogrožal še predilnico IV in garderobo. Zato menimo, da bi bilo za efektivno gašenje in zavarovanje ostalih objektov premalo ljudi, ker pionirjev zaradi varnosti ne
bi smeli vključiti za gašenje takega požara. Res bi v tem primeru lahko poklicali na pomoč še GD Šmartno in Jablanico, vendar bi bil čas prihoda daljši. Pri gašenju tako velikega požara bi vedno lahko prišlo do poškodbe zato je posebna pohvala namenjena zdravniku ZD Litija in pripadnicam enot prve pomoči CZ naše DO.
Pri vsem tem vodstvo vaje ugotavlja, da se naš alarmni sistem slabo sliši na Rozmanovem trgu, Graški dobravi in Gradcu. Zato menimo, da bo o tem problemu potrebno razmišljati.
Postavlja pa se tudi vprašanje, če so prišli vsi člani naše DO, ki so sireno slišali. Menimo, da ne, ker je bilo v času alarmnih znakov za požar pri varnostniku kar 49 telefonskih klicev z vprašanji kaj je v Predilnici.
Tako nenapovedana vaja je imela namen, da praktično preizkusimo koliko članov kolektiva in občanov bi prišlo na klic o nesreči v našo delovno organizacijo.
Menimo, da bi bila dolžnost vsakega našega delavca, ne glede na spol odzvati se, kadar javlja nesrečo naš alarmni sistem. Ta vaja nam pove, da se še vsi ne zavedamo, da bi ob nesreči reševali naše premoženje in delovno mesto, ki nam dajejo kruh.
Vodstvo vaje se vsem, ki ste se na alarmni znak javili zahvaljuje, vendar pa upamo, da bo v bodoče bolje.
Klicu siren ob namišljenem požaru so se odzvali:
1.	Dr. Marko Kolšek
2.	GD Litija člani: Janez Kranjc, Ferdo Kunstelj, Franc Oven, Stane Gorišek, Franc Koprivnikar, Gorazd Kaplja, Franc Baš. — Pionirji: Darko Vrhovec, Karli Erjavec, Sebastjan Strašek, Damjan Brinovec, Matjaž Konačič, Štefan Konačič, Tomaž Dobravec, Matjaž Podbregar, Vojko Gorišek, Sandi Glušič, Tomi Bizjak, Gorazd Praprotnik.
3.	Občani:	Ivan	Blažič,
Andrej Muzga, Franc Jene, Vinko Sotlar, Anton Ras-potnik, Jože Majcen, Janez Primc, Toni Bric, Brane Kastelic.
4.	Člani kolektiva: Metka Krnc, Nada Komljanc, Andrej Kralj, Niko S tarna tovski, Vojko Bizjak, Marjan Jug, Danilo Cvete-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Direktor proizvodnega sektorja se je na koncu vaje zahvalil vsem, ki so se nesebično odzvali klicu sirene in pokazali pripravljenost pomagati ob morebitnem požaru. (Foto: B. Bizjak)
PREDSTAVLJAMO
VAM
Marsikomu od naših sodelavcev niti ne bi bilo potrebno predstavljati IVANA ZORETA; pa naj bo to za ostale, mlajše. Je eden izmed starejših delavcev pri vzdrževanju strojev; kar naprej nekaj tuhta in razmišlja o tem, kaj bi se dalo izboljšati, hitreje popraviti. Nikoli mu ni bilo pretežko prihiteti v tovarno ob kateremkoli času, če so ga potrebovali.
Pa naj sam spregovori. Postavili smo mu nekaj vprašanj, na katera nam je, s svojo pre-
prosto besedo, odgovoril.
Koliko časa že delate v Predilnici kot vzdrževalec?
»Kot vzdrževalec strojev delam od leta 1954 kar je že 28 let. Prej sem vzdrževal stroje v stari sukalnici, od 1951 dalje, še pred tem sem bil mojster na 1. izmeni v sukalnici. Zamenjal me je rezervni mojster. Takrat sem začel delati na dopoldanski izmeni na popravilih in vzdrževanju.«
Kako ste začeli, kako je bilo takrat?
»Začeli smo pravzaprav iz nič. Prve dni je bilo res težko. Lažje sem delal in
NAMIŠLJENI POŽAR V PREDILNICI III
(Nadaljevanje s 5. strani)
žar, Adolf Pajtler, Stane Sevljak, Andrej Krhlikar, Darko Primožič, Andrej Štritof, Franc Bo riše k, Edi Gril, Marjan Sonc, Franc Kolman, Ferid Seferovič, Milan Škoberne, Jože Škafar, Vinko Vahčič, Borut Komotar, Ivan Zore, Jože Nejedly, Jože Indof, Karel Komotar, Cveto Kos, Jože Tomažič, Franc Martinčič, Berto Kos, Stane Štuhec, Tone Rozina, Rado Krhlikar, Vinko Keržan. Lojze Pavliha, Miro Dobravec, Marjan Juvančič, Janez Koprivnikar, Sergej Simončič, Hinko Muljavec, Slavko Menegalija, Jani Bric in Slavko Kastelic.
Vajo so pripravili: varn. ing. Franc Lesjak, Franc Mali, Rudi Štrus, Rudi Zupan, Karel Podkrajšek in Branko Bizjak.
Na seji je bil prisoten tudi poveljnik OGZ D ti je tov. Valentin Os tre ž.
M. F.
vzdrževal stroje v sukalnici, predilnici, ker sem tu imel že nekako urejene dele za stroje. Ko pa smo začeli s staro čistilnico in vse do flyerjev, pa je bilo res težko. Preteklo je kar celo kritično obdobje. Spomnim se, da smo iz vseh kotlov, skritih in nevidnih spravljali skupaj dele tja, kamor so bili namenjeni, da stroji niso zaradi lomov, okvar, izmeta-vali surovino. Če se sedaj spomnim na to skromno dediščino stare Mautnarje-ve tovarne in okupacije, nehote pomislim na te čase, na vztrajnost in vzdržljivost.«
Kaj se je sedaj izboljšalo ali poslabšalo?
»V tem razdoblju, osemindvajsetih, tridesetih let se je marsikaj spremnilo, izboljšalo — povečalo. Podatki so razvidni. O tem, kaj se je poslabšalo, pa ne bi dajal izjav. Toliko govoric okoli tega je že bilo, da bi bil že zadnji čas, da vse skupaj spravimo na zeleno vejo. A kaj ko v 90 odstotkih ali pa celo več ostane le
pri obljubah, delo pa teče po starem kopitu naprej.«
Kaj menite o reorganizaciji proizvodnega sektorja in sektorja vzdrževanja?
»Reorganizacija naj bo stvarna in učinkovita, predvsem na sodelovanju proizvodnja - vzdrževanje, tako da bo vsakdo vedel za svoje delo in nosil tudi odgovornost od delavcev — vodij preko vzdrževalcev in vseh ostalih. Le s tako povezavo bomo dosegli za-željene cilje. Omogočiti je treba delavcem obljubljene izboljšave strojnega parka in predenja, ker bo le na ta način možno izboljšati kvaliteto in proizvodnjo.«
Zakaj je zadnje čase manj zanimanja za inovacijsko dejavnost?
»Temu je najprej krivo nestimulacijsko nagrajevanje. Dalje sledi obrekovanje (nevoščljivost) in spodbijanje dobrih (naprednih)
predlogov. Predolgo (togo) zavlačevanje za uresničitev zdravih predlogov in osnov. Gledati moramo, da se predlogi uresničijo takoj, če so za nas koristni. Sicer pa to ni nič novega.«
Tako razmišlja o vzdrževanju in spremljajočih problemih eden od veteranov, prav gotovo pa najbolj izkušenih delavcev pri teh opravilih. Človek, ki je v zelo skromnih možnostih in pogojih vzdrževanja zavzeto skrbel za to, da so stroji nemoteno obratovali in tudi v boljših možnostih in odlagal odgovornosti s svojih ramen. Mirno in preudarno je nadaljeval s svojim delom, njegove izkušnje in mnenja pa naj bodo skromen prispevek k stremljenju za izboljšanje stanja na tem področju.
Nov urnik v obratni ambulanti
Da bi skrajšali vrste v obratni ambulanti pri dr. Lebingerju, in s tem prihranili več časa in slabe volje, so v Zdravstvenem domu Litija uvedli nov urnik dela, v katerem je tudi navedeno, za katere vrste zdravstvenih posegov želijo, da se javljamo ob določenem času. Upoštevajmo ta urnik!
PONEDELJEK 13 - 19 ure 13 - 15 ure	_ novooboleli 15	— 16 ure	— preveze, injekcije, merjenje krvnega pritiska, male usluge 16	— 16.30 ure	_ malica 16.30 — 19 ure	_ kontrolni in preventivni pregledi	
TOREK	7-13 ure
7 — 9 ure	— preveze, injekcije
9 — 9.45 ure	— novooboleli
9.45 - 10.15 ure	— malica
10.15 — 11 ure	— novooboleli
11—13 ure	— kontrolni pregledi
ČETRTEK 13 - 19 ure	
13 — 15 ure	— novooboleli
15 — 16 ure	— preveze, injekcije, merjenje krvnega pritiska, male usluge
16 - 16.30	— malica
16.30 — 19 ure	— kontrolni in preventivni pregledi
PETEK	7-13 ure
7 — 9 ure	— kontrolni pregledi
9 — 9.45 ure	— preveze, injekcije, merjenje krvnega pritiska, male usluge
9.45 — 10.15 ure	— malica
10.15 - 13 ure	— novooboleli in preventivni pregledi V. BRIC
fr.	............... ....... ............^
Zamenjava podstavkov kontejnerjev
^	■	-.	I
——Mi.
Po desetletju uporabe so podstavki aluminijastih posod za prejo obrabljeni. Zato imajo transportni delavci velike težave pri transportu kontejnerjev. Tudi vilice ročnih viličarjev ne morejo brez lesenih pomagal zapeljati pod kontejner, kar je razvidno iz fotografije.
mm »lili .1....
^ iS5S:W9S:SK:S	-----------------------
Sektor vzdrževanja je dal izdelati nove podstavke iz aluminija. Sporazumno s sektorjem proizvodnje in sektorjem vzdrževanja so pričeli delavci mehanične delavnice zamenjavati podstavke v oddelku sukalnice. Na zahtevo službe varstva pri delu bo teklo delo nemoteno, tako da bi zamenjali podstavke kontejnerjev v dobrem mesecu dni. Do zamenjave podstavkov je potrebna pri transportu in skladiščenju kontejnerjev,posebna previdnost. Zadrževanje ob skladiščenih kontejnerjih, ali celo ročno vzpenjanje v višino je življenjsko nevarno!
POŠKODBE
v mesecu novembru
V novembru smo imeli 6 poškodb, od tega 4 obratne in 2 na poti na delo oz. z dela.
Pri rezanju obročnega železa v zabojarni na odrezoval-nem stroju, je za boj ar ju Milanu Lovšetu odletel kovinski opilek v levo oko in mu ga poškodoval.
Pri sekanju jeklene garniture tamburja na mikalniku Platt, je ključavničarju Ivu Savinšku odletel drobec garniture ali odpadka v desno oko in mu ga poškodoval.
Bernarda Drnovšek, labo-rantka, se je z avtobusom peljala iz nočne izmene domov. Na avtobusni postaji Breg je hotela izstopiti iz avtobusa, pri tem je padla in si poškodovala levo roko, levo stran obraza in rebra na levi strani.
Med ročnim premikom plastične posode s cevkami, je stransporter preje in predpreje Ferid Seferovič z rokami potegnil posodo proti sebi, pri tem pa mu je spodnji rob ranil palec leve noge.
Pri nameščanju cevke na vreteno avtomatsko previjal -nega stroja se je Fani Čarman, previjalka, ranila v sredinec desne roke, ko je z njim zadela ob spodnji kovinski rob cevke.
Na poti v službo je kuharici Ankici Prah klecnila desna noga in je zato izgubila ravnotežje. Pri padcu je z levo roko udarila ob pločnik in si poškodovala zapestje leve roke.
Poškodbe v 9 mesecih letošnjega leta
V tem času imamo 20 obratnih poškodb s 608 izgubljenimi dnevi in 11 poškodb na poti na delo in z dela, z 221 izgubljenimi dnevi.
Največ obratnih nezgod je bilo: predilnica sintetike
—	5, predilnica bombaža — 4, čistilnica — 3, sukalnica, transport - po 2, predpred. zaboj arna, remont, menza
—	po 1.
Če primerjamo obratne poškodbe z istim obdobjem lanskega leta, je bilo leta 1981 -29 poškodb z 297 izgubljenimi dnevi, leta 1982 pa 20 poškodb z 608 izgubljenimi dnevi.
Vidimo, da se je zelo povečala resnost poškodb. V 9 mesecih lanskega leta smo imeli na 1 poškodbo 10,2 izgubljenih dni, v istem času letos pa 30,4 izgubljenih dni. Treba pa je pripomniti, da gre večina izgubljenih dni na račun 3 poškodb — dveh v čistilnici in ena v predilnici bombaža, ki so skupaj zahtevale do sedaj 375 izgubljenih dni.
Natančnejši pregled poškodb v letošnjem letu bo objavljen v začetku leta 1983.
A. K.
MIKALNICA BOMBAŽA S POŽARNIMI PRIJAVNIKI IRJ
24. 9.	1982 smo obiskali
Predilnico in tkalnico Tržič. Na dveh linijah čistilnih strojev imajo že montirane infrardeče prijavnike. Prijavnike IRJ montira »Zarja« iz Kamnika.
Požarni referent nam je v predilnici povedal, da so pri-javniki pravočasno javili v čistilnici že 2 zanetka požara, ki so ju takoj pogasili. Z infra-redečimi prijavniki nameravajo opremiti vse linije čistilnih in mikalnih strojev.
22. 11. 1982 sem si ogledal požarni sistem javljalnikov v Gorenjski predilnici Škofja Loka. V bombažni čistilnici in m tkalnici imajo na 14 odvodih transportnih cevi montirano ogrodje za namestitev infra-redečih prijavnikov IRJ v transportnih ceveh.
Prijavnike bi že namestili, vendar je institut Jožef Štefan v Ljubljani še izpopolnil sistem delovanja požarnih prijavnikov in skrajšal reakcijski čas prijave požara iz 30 ms na 20 ms (milisekund). Celotni
javljalni sistem s centralo je v Gorenjski predilnici vezan na vratarnico. Po končani montaži prijavnikov bo zavarovalnica Dunav ustrezno zmanjšala požarno premijo, saj bo manj rizika za nastanek večjega požara in zmanjšana požarna škoda, ki jo je dolžna poravnati zavarovalnica.
Tudi v Predilniuci Litija bomo v letu 1983 montirali v čistilnici in mikal niči požarne prijavnike IRJ.
10. 11. 1982 je komisija za periodične preglede delovnih priprav in naprav obravnavala ponudbo DO »Zarja« iz Kamnika za namestitev infrardečih javljalnikov požara v Predilnici Litija in strokovno poročilo ogleda požarnih prijavnikov v Predilnici in tkalnici Tržič. Iz analize delovanja sistema požarnih prijavnikov tipa IRJ smo ugotovili, da je sistem delovanja požarnih prijavnikov zanesljiv, domače izdelave in za izgradnjo sistema ni potrebno deviznih sredstev. Sistem nameščanja prijavnikov bo izveden v posameznih etapah upoštevajoč razpoložljiva finančna sredstva.
Franc Lesjak, varn. inž.
Tradicionalni orientacijski pohod na Tišje
Občinski štab za TO in KO ZRVS Litija prirejata v počastitev dneva JLA in občinskega praznika deseti tradicionalni
»Pohod po poteh 2. štajerskega bataljona na Tišje«,
v spomin na prvo večjo bitko na litijskem območju, ki jo je s sovražnikom bil 2. štajerski bataljon na Tisju 24. decembra 1941. leta.
Pohod bo v soboto, 18. decembra 1982 ob 7.30 izpred osnovne šole Litija (Rozmanov trg), ob vsakem vremenu. Pohoda naj se udeleže krajevne organizacije ZRVS, osnovne organizacije ZSMS, štabi enot TO ljubljanske in dolenjske pokrajine, miličniki in druge ekipe.
Pot je dolga približno 12km, in ima tri delovne in dve kontrolni točki. Razglasitev uradnih rezultatov bo na proslavi praznika JLA, 22.decembra 1982.
ROK ZA PRIJAVO JE 15. DECEMBER. Prijavite se na naslov O ŠTO Litija, Parmova 9, 61270 Litija.
M. M.
PRIŠLI - ODŠLI
8. 11. 1982 Sergej SIMONČIČ, Litija, Marokova pot 9, P/rez.;
10. 11. 1982 Zvonka BE-BER, Polšnik, Ravne 6, P/rez.;
15. 11. 1982 Izidor LAMOVŠEK, Litija, C. kom. Staneta 9, P/rez.;
15. 11. 1982 Vojko ZUPAN, Litija, Gubčeva 1, P/rez.;
22. 11. 1982 Martina PRIJATELJ, Litija, Trg na Stavbah 4, Č. K./PP;
24. 11. 1982 Karli ERJAVEC, Litija, Trg na Stavbah 13, P/rez.
Odšli:
Izključitev:
22. 10. 1982 Josip LOVRIČ, Šmartno, Ustje 10;
10. 10. 1982 Drago CVETKO, Polšnik, Mamolj 29.
V naši delovni organizaciji je bilo na dan 30. 11. 1982 zaposlenih 1013 delavcev, od tega 685 žensk in 328 moških ter 18 mladoletnih oseb.
M. VERBAJS
Z ene izmed tekmovalnih točk s tradicionalnega pohoda na Tišje, »Tekmovanje v streljanju«, ki predstavlja kamenček v mozaiku usposabljanja za narodno obrambo in splošni ljudski odpor.
Ob tem tudi čestitke ob 22. decembru, dnevu JLA.	(Foto: B. Bizjak)
Potrebno bo urediti pod v melanžirnici
V oddelku melanžirnice se parketni pod ob rahljalnih mešalnikih večkrat dvigne in povzroča posluževalcem rahljalnih mešalnikov težave pri transportu bal. Parket se dvigne zaradi vdora atmosferskih vod in tudi mokre embalaže bal. Zato bo potrebno parket nadomestiti z umetno izolirno prevleko, ki bo vzdržala težo viličarjev in ščitila transportni prostor pred vlago. Razkrojeni parketni pod »kliče« po obnovi.
Rešitev in izzid žrebanja nagradne križanke »29. november«
U, PRISEBNOST, RAMAKRIŠNA, IVAN CANKAR, ZN, AED, OŽ, OAS, MANDIČ, DS, ORLIČ, JOLA, ELEKTRONIKA, VSEVED, VARILKA, TAM, LE-NAC, EPOHA, KNE, VARAN, R, TP, KELAVA, OSE, KNA, ILIR, NAD, PELIN, AAR, NIVO, KNEŽEVINA, VI, DVOM, ADVERB, ADAMIT, VELUR, PIER, ARIJE, A, ONAN, MATJAŽ, OSAT, JIL, ZJ, ORIALLI, IČA, STATVE, AKV, JERAJ, EA, TAGORE, KADILO, S, TLA, JOŽE, BA, NANUT, I, GREVE, KORKIA, ASA, NA, ONO, A, ALTANA, RKN, ON, MK, ORIENTA, KOJOT, 'NEMBER, DAN REPUBLIKE,
Do roka je oddalo rešeno nagradno križanko 31 reševalcev. Od tistih, ki so križanko pravilno rešili smo izžrebali:
1. nagrado (150 din) dobi: REZKA DONIK (rezerva su-kalnice);
2. nagrado (100 din) dobi: LUŠA STRAŠEK (računovodstvo);
3., 4. in 5. nagrado (50 din) dobijo: LADO ZEVNIK (splošni sektor), MAGDA PAVLIČ in HELENA HIRŠEL (obe računovodstvo).
Izžrebankamin izžrebancu čestitamo! UREDNIŠTVO
LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in Niko Stamatovski. Fotografije: Matic Malenšek. Štev. telefona: (061) 881.411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj, Naklada: 1600 izvodov._________________________________________'	______________ ___________________