685. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 29. septembra 1918.
!»5MW5e2
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ot 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K i'70.
Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	s#
:::	Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto ii.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in npr«vniiftrc: * m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št 6.
Dopisi se poHffajc uredništvu. Netrsnkiraua pisna »o ne sprejemajo, rokopisi se ue vračaj«. Za oglasa so plača: petlt vrst«? 15 v, ©smrtnice, poatana n zahvale vrsta 80 v, Pid vWfcr*tutan agta&aaja poet pust — '£a odgovor jo priložiti znamko, a*
Telefon številka 118.
a:
w
■§*
Nevarna igra.
Srbske »Več. Novosti« pišejo, da ima Srbija tri sovražnike: prvi hi najbolj zakleti njih sovražnik je od nekdai — so Bolgari. To sovraštvo je zgodovinsko in težko bo mogoče urediti razmere kdaj tako, da bi zavladalo iskreno prijateljstvo. Prva balkanska vojna ie bila morebiti zadnja prilika za to.
Drugi zakleti sovražnik Srbov so Arnavti. Tudi to sovraštvo je zgodovinsko. Od daljne dobe je Srbija iskala poti do Adrije, in ta pot je šla preko albanskih pokrajin. Toda Albanci so živeli vedno nekulturno in roparsko življenje, zato ni bilo mogoče z njimi imeti zvez. Kulturen narod se z roparji ne more vezati — zato ie bil med Srbi in Arnavti stalen boj za časa turške anarhije.
Tretji sovražnik Srbije je — Avstrija. To sovraštvo ni zgodovinsiko, ker so bili časi. ko so vladale med monarhijo in Srbijo najlepše razmere. Toda tekom časa se je marsikaj izpremenilo in nasprotje med obema 'državama lahko postane zgodovinsko.
Ako pogledamo na zemljevid, vidimo, da je torej Srbija okoli in okoli obdana od sovražnikov: na jugu so Albanci — na vzhodu Bolgari — na zapadu Avstrija.
Ker pa je Albanija nekaka ljubljenka različnih evropskih diplomatov — je boj za Albanijo tem težji. Iz tega je razvidno, da ima Srbija težko stališče in da se spušča v težak boj.
Boi velja sicer Albancem, toda nevarna sta tudi dva druga sovražnika. Nekateri časopisi pišejo, da se Srbija spušča v nevarno igro — kakor se je pred nekaj meseci spustila Bolgarija.
Resnost položaja se torej ne sme podcenjevati.
Nekateri listi pišejo, da bo Srbija za šalo napodila one Albance nazaj v njihove gore. Drugi hočejo IVedeti, da je celo nalašč izzvala nemire. Tudi je baje nalašč izvabila Albance tako daleč v svoje kraje, da bo imela lažje delo.
Toda. če pogledamo splošen položaj, vidimo, da je treba drugod iskati vzrokov zadnjih dogodkov.
oT-asu Sv°i'h naj večjih zmag se je Srbija morala odreči Albanije, ki ji je šla po pogodbi. Nemški listi pra-tvhio, da Srbija zdaj lahko vidi, da je bilo tako prav. kajti pokazalo se je, da niti velesile ne moreio v Albaniji napraviti miru. (Srbija pa bi ga najbrže bila že davno!) Tako je ostalo albansko vprašanje nerešeno. Reševalo pa se je skrivaj — počasi, z Kotovimi nameni.
Srbija ima proti sebi kot odkritega sovražnika Albance. Kaj pa druga dva sovražnika?
Avstrijski nemški in uradni listi pišejo precej rezervirano. Celo naj-
večji nemški hujskači so nekam utihnili — in lansko bojno navdušenje je nekoliko pojenjalo. To je za nas dobro znamenje. S praznim žepom je težko biti bahač. Eno leto skušenj je bilo dovoli, da so se nekateri ljudje izpametovali.
Nevarnejša pa je Bolgarija. Nikomur ni moglo ostati skrito, kako so Bolgari z lahko dušo in brez vzdihovanja vračali Turkom njih mesta Odrin, Lozengrad itd. Podpisali so vse. kar so jim Turki predložili. Ob enem pa so seveda s Turčijo sklenili skrivno pogodbo.
Danes je jasno, da je na Balkanu nova trozveza. Bolgarija — Turčija
— Albanija.
Albanska vstaja pa ima za seboj Bolgare. Sandanski, o katerem smo že zadnjič pisali, ie s svojimi inace-donskimi četaši v Albaniji. Tudi Markov. ki je predsednik bolgarskih če-tašev le v Albaniji. Bolgarija torej išče potij do maščevanja. Zato se Turčija pripravlja za boj proti Grkom, Albanci pa naj s svojimi zavezniki izvojujejo boj od juga.
Položaj je torej za Srbijo resen.
Balkanski kotel vre. grozno vre
— in začenja se nov boj na življenje in smrt. Kdo izide iz tega boja kot zmagovalec, to je vprašanje.
,Dvojezične' ljudske šole na Koroškem.
Ubijanje slovenskih otrok.
V slovenskih krajih naše dežele ekzistirajo »dvojezične« — ali kakor jih imenujejo — utrakvistične ljudske šole. Po zakonu bi se moralo v teh šolah poučevati v nemškem in slovenskem jeziku. Toda. kakor se izpolnjujejo določbe drugih zakonov, kadar gre za Slovence, tako ie tudi s šolskim zakonom. Dvojezične ljudske šole na Koroškem so samo na papirju, v resnici pa so te šole ne samo nemške — ker to bi bilo premalo
— ampak strogo nemško nacionalne, kar hočemo tudi dokazati.
Ko otrok pričenja obiskovati šolo, sliši že prvo uro samo nemščino, ki je ne razume. Tako je sedaj, kajti razmere se vedno slabšajo. Pred kakimi desetimi leti so vsaj v začetku
— približno eno leto — poučevali slovensko, toda dandanes se je tudi v tem oziru izvršil preobrat. Vsak si torei lahko misli, kako težko je za slovenske otroke, kateri morajo že prvi dan poslušati nemškega učitelja; kakor neumni, ga gledajo, ker ga ne morejo razumeti. Zato se poslu-žuie kazanja; to stori rajše. če tudi zna slovensko, kajti nemško- nacionalni učitelji, oziroma nemčurji. torej odpadniki našega narada. smatrajo za greh, učence poučevati v njihovem materinem jeziku.
Lahko si torej mislimo, koliko časa traja, poprej da se učenci kaj
nauče. Če učitelja ne razumejo, je to pač silno težko. Mari ni to velika ovira? S takim poukom, se je težko privaditi nemščine. Človek mora naj-poprej dobro poznati svoi jezik, potem se šele lahko poprime drugih. Na ta način se uči hitrejše, pa tudi pravilnejše.
Kdor dokonča te utrakvistične šole ne poseduje nikakih zmožnosti
— ne v nemškem, še mani pa v slovenskem jeziku. Pa tudi v drugem oziru je neumen. Prosim, sai se ni ničesar naučil. Učitelj je predaval o zgodovini, učenci pa so zijali z odprtimi ustmi ter napenjali možgane
— a niso mogli ničesar zaoopasti. To velja za vse predmete. Torej so tc šole prave poneumnjevalnice.
Država bi kati takega ne smeia trpeti.
Pač pa se slovenska deca v teh šolah vendar nekaj nauči, in sicer
— sovražiti svoj narod. Čeprav niso popolnoma zmožni nemškega jezika, vzlic temu so goreči pristaši nemškega nacionalizma.
In zakaj tudi ne. saj so bili v šoli tako vzgojeni. Kolikor so učitelja razumeli so vedno slišali hvaliti nemški narod, nemško kulturo, zgodovino itd. O Slovanih so imeli priliko poslušati k večjemu najostudnejše laži.
Tako n. pr. sem izvedel, da so učitelji teh šol za Časa bojev na Balkanu, poučevali na zelo čuden način. Zmerjali so Črnogorce in Srbe ter jih kazali učencem v svinjski podobi. Pripovedovali so jim. da bil srbski kralj kravji pastir in da prebiva ljudstvo tam doli v svinjskih hlevih; da ie srbski in črnogorski narod brez najmanjše kulture, kakor n. pr. divjaki hi ge slabše; da v onih krajih ni železnic ne cest. Celo tako daleč so šli, da so se upali trditi, da so omenjeni narodi tako blizu živalstva, da so zmožni jesti tudi človeško meso.
— Take in podobne stvari so pripovedovali učitelji svojim učencem o balkanskih Slovanih ter jim tako skušali vliti v mlada srca stud do vsega, kar Ie količkaj diši po Slovanstvu. Jaz sem to izvedel od neštetih otrok; vsi so mi to enako pripovedovali in niti najmanj ne dvomim o resničnosti tega! kar sem v kratkem navedel. Sicer pa sam dobro vem. kakšen je pouk v teh šolah, ker sem bil tudi tako nesrečen, da sem jih moral obiskovati, in le slučaju se imam zahvaliti. da nisem utonil v nemškem morju z mojimi sošolci vred.
Ko bi na teh šolah poučevali slovenski narodnozavedni učitelji, bi bilo seveda vse drugače.
Toda slovenske učitelje pošiljajo v popolnoma nemške kraje, do-Člm v slovenskih krajih nameščajo same zagrizene nemške nacionalce, ki niso zmožni slovenskega jezika, ali na take. ki so slovenščine sicer zmožni, a so prodane duše. slovenski odpadniki in renegati.
Konec groznih sanj.
Po vsei slovenski Koroški so razmere enako žalostne. Nekoliko boljše je pač na Spodnjem Koroškem, kjer se ie Ciril-Metodova šola že precej žrtvovala, a še vedno premalo; tudi na zgornjem Koroškem je hotela ustanoviti trdnjavo, ki bi bila velikanskega pomena, in sicer v najogroženejšem kraju, v občini Bek-štanj pri Beljaku.
Material za zgradbo ie že na-vožen, toda vlada slovenske šole ne pusti zidati, ker se je proti temu uprl občinski odbor, ki obstoji iz samih slovenskih odpadnikov. Tozadevno je sicer že parkrat interveniral pri ministrstvu tržaški državni poslanec g. dr. Rybdf (na našega klerikalnega jjoslanca se v tej zadevi ne moremo obrniti, ker so klerikalci proti Ciril-Metodovi družbi), toda intervencije so ostale brez uspeha. Če bi se vsi slovenski in tudi drugi slovanski poslanci za stvar zavzeli, bi morala pasti ugodna odločitev, kajti to ie vendar sramota za ves slovenski narod, če nam niti na naši slovenski zemlji in s svojimi krajcarji ne dopustijo graditi slovenske šole.
Par korakov od tam. kjer bi morala stati slovenska Ciril-Meto-dova šola. pa se dviga na slovenskih tleh prav ponosno »Roseggerjeva« šola — nemška trdnjava. Za ponemčevanje slovenske dece jim niti »utrakvistične« šole ne zadostujejo več. »Roseggerjevo« šolo v tem kraju so postavili Nemci tedaj, ko jim je prišel na ušesa glas, da se zgradi tu slovenska Ciril - Metodova šola. Svojo nemškonacionalno šolo so lahko zgradili na slovenski zemlji — vlada jim je to dovolila — zgraditev Potrebne sovenske šole Pa so preprečili! Ali ni to krivica?
Razume se, da obiskujejo to »Roseggerjevo šolo sami slovenski otroci, ker nemških v tem kraju ni. — Pred emim letom in pol je bil v tej šoli en slovenski otrok ubit. Učitelj ga je pri telovadbi tako preganjal,
da je padel z droga. Par dni po tem
dogodku je izdihnil. Učitelj je prišel sicer v preiskavo, a ni bil kaznovan. To seveda za to. ker ie nemški nacio-nalec. Bog varuj, da bi slovenski učitelj napravil kaj podobnega; ne bi se mu zgodilo človeško; bil bi kaznovan in izgubil bi eksistenco.
Pri vsem tem, kar smo napisali, jim gre ponemčevalno delo še vedno prepočasi; njim se namreč tako zdi. Zato uprizarjajo šolske veselice. »Schulverein« in »Siidmarka« izdata za to veliko denarja. Na veselice vabijo slovenski naraščaj. Tam iim dajo piti in jesti, pa tudi denarja dobijo. Zato morajo seveda kričati »Heil« in prepevati nemškonacionalne pesmi. Na ta način jih pridobijo na svojo stran! Ne smem pozabiti, da jih učitelji tudi učijo, da morajo Slovence izzivati in zasramovati. Ubogi starši, ki imajo take otroke!
Iz tega. kar smo navedli, je pač zadosti jasno razvidno, kako ubijajo slovensko deco na Koroškem. To delajo Nemci v zvezi z vlado. Če bo ta barbarski šolski sistem na Koroškem še nadalje trajal, bo slovenski živeli v tej deželi popolnoma izumrl. Pri teh razmerah se nam koroškim Slovencem ni mogoče razvijati. Edino le pritisk od zgoraj nas še lahko reši.
Slovanski poslanci, pobrigajte se, dokler ie še čas!
Poljanci...
Maribor, 25. sept. 1913.
S Poljanci smo se morali baviti v zadnjem času opetovano in vse kaže. da postanejo po naši domovini nekam znameniti — v kakšni formi, to prepuščamo naši javnosti, da sa-rna razsodi.
Na dan so jih privlekli — kar za lase — naši mariborski klerikalci, ko-jim je vsako sredstvo, ki se da iz-
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Obrnite ga, prosim, tako, da nom mogla videti, kaj se godi po dvorani, ako se nekoliko privzdignem na stolu.«
»Takoj. In tudi varni boste v tem kotičku — pred plesalci, da se ne bodo mogli zaletavati v vas.«
»Prav že prav.« je odgovorila s svojim dražestnim usmevom
Stopila ie bila h kaminu, da si ogreje premrzle roke; jedva pa se je vrnila v zaslon svojega klavirja, že se je začul rahel hrup.
Gostje so prihajali v salon: kmalu nato se ie začel sprejem, predstavljanje. pokloni in stiskanje rok.
General de Kroamor je stal pred velikim kaminom velikega salona, Pe daleč od klavirja, za katerim je čakala Gilberta njegovega znamenja, da Z7]f r.a.Drvi Ples.
Zdai ie ogiedavala vse te uniforme in našitke — zakaj redko šte-ivilo črnih frakov se je kar izgubljalo V povodnji vojaških sukenj in rdečili hlač.
Zdajci pa se ie zdrznila. Oblečen v frak. ki je delal njegovo postavo še vedno elegantno in vitko’, s fcelo vrsto odlikovani v gumbnici, ie
bil pristopil h generalu de Kroamor gospod, ki so mu brki že siveli. Predstavil je generalu mladega moža visoke rasti in ponosnega obraza, s prekrasnimi črnimi očmi.
Z nezavednim in neodoljivim utripanjem srca je slišala Gilberta njegove besede:
»V srečo si štejem, gospod general. da vam morem čestitati in vam predstaviti svojega dragega otroka, sina gospe d’ Ormoa — Ža-ka de Rošegi. Njegova mati je nekam bolna in v sivoje veliko obžalovanje ...«
»Bolna? Pa nc. da bi bilo kaj resnega? ...«
»Oh. ne; samo malce slabo se počuti...«
Baš v tem trenotku je pristopila k pianistki gospodična de Kroamor:
»Menim, gospodična, da zdaj lahko pričnete.«
To je bilo povelje. In od tega trenotka so si sledili plesi, valčki.' polke in mazurke, skoro brez pre-stanka.
Gilberta je znala na pamet ves svoj repertoar. Partitura je slonela odprta na stojalu samo v pomirjenje njenega spomina.
Med igro se je ozirala sem ter tja po salonu; treba ji je bilo samo dvigniti glavo, pa je videla prav dobro preko klavirja, ki je skrival njo popolnoma.
Grof d" Ormoa sc ie bil postavil med neka vrata; od tamkaj ie zrl z gorkim smehljajem na velikega fan-
ta. kterega ie imenoval svojega sina, in ki je plesal kakor divji.
Ah. ta brskalec po starih kronikah ni mislil zdaj na svoje bukve in na študijsko knjižnico. Od vse učenosti se je zavedal nocoj samo nečesa: da se zabava tukaj prav po kraljevsko in da ima trdno voljo, oditi od tod med zadnjimi.
Ta hip ie plesal ravno z gospodično de Kroamor. drobno blondinko. ki je bila ljubka v svoji rožnati obleki. In Gilberta. ki je gledala za njim. si je morala priznati nehote in vzdihniti:
»Vsa svojstva in&ta, da moreta biti srečna. On. sodim, je izmed tistih. ki jim ni nič lagljega kakor vzbuditi ljubezen: ona pa ie majhna čarovnica, ki se ji ie treba samo nasmejati. da jo človek obožava.«
In nadaljevala ie svoj valček ter mislila dalje, skomizgaje z ramami: »Ali noriš? O čem premišljuješ? J i ljudje, ta svet, ki se vrti mimo tvojih oči... vse to je tako daleč od tebe. kakor če bi se ti kazalo skozi velik dalinogled na mesecu ali na daljni, tuji zvezdi.«
Valček ie izzvenel.
Gospodična de Kroamor, še vedno ob roki svojega plesalca, se je približala klavirju in igralki:
»Ta valček je tako lep. gospodična ... in vi ste ga igrali mojstrsko. Ako hočete, nai bo zdai polka mazurka.«
Gilberta ie dvignila glavo, da bi odgovorila tem besedam.
Zak de Rošegi je vzkliknil z vsemi znaki presenečenja. Toda brez vsake zadrege, kakor da se mu zdi to naklučje najnaravnejše na svetu, se je viteško poklonil Gilberti.
»Kako se imate, gospodična Lb-metrova? Dobro? ...«
»Prav dobro, gospod,« je odgovorila Gilberta in zardela.
»In vaš stari oče tudi?«
»Kakor se le more. Hvala vam v njegovem imenu.«
Z gospodično- da Kroamor ob roki ni mogel Zak raztezati tega razgovora. V drugič se je poklonil Gilberti. ki mu je odzdravila, kolikor ji je le daio presenečenje, nato pa se je dal odvesti svoji plesalki.
Ta ga je prašala radovedno:
»Kaj poznate pianistko, gospod de Rošegi?«
»Da,« ie dejal. »Tudi mol oče jo pozna. Ubogo dekle je. ki ji ni manjkalo mnogo, pa bi bila postala sloveča pevka ... In zdaj ie to. kar vidite.«
In odvedel je gospodično de Kroamor na njeno mesto.
Toda kakor hitro je bil svoboden. je šel in poiskal grofa d’ Ormoa.
»Ali veste, kaj ie novega?«
»Kaj neki?«
»Pianistka, ki nam igra na ples. Le poglejte io. a tako. da ne opazi.«
»Ali... to je ...«
»Da. gospodična Lcmctrova. vnukinja onega starega pevca.«
»Oh. ubogo dete*. Tako se mora zdai preživljati!«
»Da. Ves njen talent ji služi v to. da igra poskočnice ljudem, ki je niti ne poslušajo.«
»O pač! Poslušal sem baš prej, in rekel sem si: Interpretacija tega valčka ie krasna. Moram lo pozdraviti. ubožico.«
»Tudi jaz sem jo že poprašal, kako se ima njen oče.«
»Ali mu gre dobro?«
»Pravi, da.«
»Samo mlajši menda ne postaja1. Ali greš z mano?«
Dospela sta h klavirju. Grof se je naslonil na ozko deščico;
»IDober večer, gospodična. Brez svojega sina vas ne bi bil iztaknil nikoli, tako ste skriti. A dajte pred vsem. da vam čestitam, ker ste igral? ta valček tako čudolepo...«
Odgovorila je s svojo ljubko do-brovoljnostjo:
»Ako niti tega ne bi znala igrati pravilno, česa bi se bila potem naučila v klavirskem razredu? To je vendar jako lahko. Vsak otrok bi to opravil.«
»Ah. ne. ne tako. kakor vi! Kaj1 ne. Žak?«
»Gospodična je pač umetnica in igra tudi to kot takšna.«
»Umetnica za soareje s plesom,«, ie dejala ona. na pol s smehljajem, na pol z vzdihljajem.
»To priča,« je menil grof d’ Ormoa. »da ni v svetu umetnosti niS več pravičnosti kakor v drugih svetovih.«
' ' T (Dalje.)
tabiti v politično-strankarske namene, a priori dobrodošlo. Da obxazlo-jžimo celo stvar še enkrat v boljše umevanje sledečega: Šolska Matica i— seveda naša —^ je izdala knjigo »Domoznanstveni pouk v ljudski šoli«, ki jo je spisala učiteljica gdč. Eliza Kukovec, uredil pa ravnatelj mariborskega c. kr. moškega učiteljišča, g. H. Schreiner. V tej knjigi |e med drugim tudi mesto, ki se bavi s »Poljanci«, t. j. enim delom prebivalstva na Ptujskem polju okrog jRač, Gorice, Podove, Št Marjete itd. :Ti ljudje so naši sorojaki. a kulturno 'zelo zaostali v svojih običajih in navadah. To trdi tudi pisatejica in to Ji je pustil tudi g. cenzor iz enostavnega razloga — ker ii ie pustiti moral.
Rekli pa smo tudi že ko smo se s stvarjo morali prvič javno baviti. |da to ni krivda morda »Poljancev« isamih, pač po onih, ki si prisvajajo ]edino vplivno moč nad njimi. Šo to iiaši slovenski klerikalci, ki puste ljudstvo tavati i v nadalnjem v njegovih slabih navadah, odnosno razvadah. samo, da jim polni razna Marijina, dekliška, mladeniška i. dr. društva a potom teh seveda tudi njih — mošnje. Kako se »zabava« ta del našega ljudstva — jim je deseta briga. Za njih duševno naobrazbo^ — se ne zmenijo. Samo, da hodijo v'nedeljah k sv. mašam, žegnom i. dr. cerkvenim opravilom, pa makar. da se potem — še pred cerkvijo zbijejo... Po cerkvenih opravilih gre »Poljanec« v krčmo, kar pač stori malo ne vsak naš kmet. se pravi — če ima potrebni cvenk. Ker pa se je doslej Storilo za naobrazbo »Poljancev« od napredne strani prokleto malo, a od klerikalne prav nič, je vroča kri »Poljanca« kmalu tako razgreta, da gre radio, malokdaj mirno domov. Naj ponovno konštatiramo še dejstvo, da pripuščajo razna rodbinska imena med »Poljanci« sklepati, da se je nji-,hcv rod pred sjoletii zelo mešal s .turško krvjo. Tudi v bojih s Turki in njihovimi krdeli, so bili »Poljanci* i vedno — kot splošno »Podravje« zelo angažirani. Marsikak maro-'deur iz onih čet, se je v onih krajih naselil, si ustanovil rodbinski krov in zasejal nove generacije z divjo krvjo in poldivjiimi navadami. Le poglejmo »Poljanca« kadar pleše! Nima ta ples niti najmanjše podobnosti z onim. oziroma z onimi, ki jih pleše drugače naš narod. V tem tiči popolnoma orientalska gesta. Pomešana kri pa, in vedno boji iz onih časov, ter zanemarjanje v ostalem tudi v novejši in najnovejši dobi, so ohranili temu rodu svojo prvotno divjost.
Kadar je »Poljanec« trezen, je dober, miren — do gotove meje. Vzroji pa takoi za malenkost. Kadar pa se ga naleze, je na bolje, da mu greš spoti. Par slučajev naj to dokaže: Pred dobro 3, leti je bila v Gorici pri Račjem veselica — dobrodelna. Iz Maribora nas je bilo nekaj Čez 20 gostov. Igrala se je enodejanka. ki so jo razni »mladeniči« sprem-Ijzali s prav robatimi opazkami. Nek gost se je o priliki za hipec razgo-ivarjal z nekim domačim dekletom... ‘In zvečer srno morali kljub grožnje s samokresi na postajo Račje — bežati. Pred komaj 2. mesecoma so se zbili fantje iz dveh sosednjih ‘strani, jVasi, za to, ker je eden druzega s ipogledom ošvrknil takoj pri vstopu V gostilniško sobo. Začeli so pokati revolverji in žvižgati noži. Samo v ometu na hiši se je našlo 18 revol-Verskih krogeli! — Domačin akademik, ki mu je pa politika deseta briga, se vrača pred dobro 14. dnevi bb polu enih od vlaka na postaji Pragersko domu. Sreča pet ali šest
fantov, ki se vračajo od vasovanja najbrže. »Hon ga, škrica!« in zaka-'de se vanj. On ni poznal njih, oni njega ne; ampak: »Auf bix«! zato ker je škric...
Mislimo, da bi gorajšnje in ti trije slučaji že zadostovali, če bi imeli opravka s politično dostojnim nasprotnikom. Povemo pa mariborskim gospodom klerikalcem da, če ne prenehajo z nesranimi svojimi napadi, pridemo pred potekom pol leta s celo brošuro, ki bo prinesla samo dogodke iz Polja, a to letošnje. Po-služili se bomo enostavno mariborskega okrožnega sodišča...
Napadate naš list. Dobro. Vemo, da vam je vsaka kontrola neljuba, tudi »Dnevova«. Verno pa tudi, da vas je ta zbodla v prvi vrsti za to, ker se je pisalo doslej v našem listu, da je krivda te posurovelosti na »Poljancih« zlasti na vaši strani, ker iz ljudi pač izžemate njih trdo prislu-ženih grošev, a jih pustite tavati nemoteno in neovirano v njih napakah.
Tudi eno nam očitate: da »Dan« do danes ni smatral potrebno, prijeti vodstvc moškega učiteljišča radi samonemškega napisa. Gospodje, gospodje — kako ste naivno neprevidni! Saj imamo v Mariboru še tudi — gimnazijo. Veste kaj stoji napisano na njej?! »K. k. Staats-Obergymna-siunt in Marburg«. In c. kr. profesor, dr. Karol Verstovšek, državni in deželni poslanec štajerskih Slovencev — je učitelj na tem zavodu. »Hic Rhodus, hic salta...«
Konečno še eno; napadate naše napredne učitelje. Izjavljamo na tem mestu javno, da se naše učiteljstvo doslej niti v najmanjšem ni udeležilo polemike z vami. marveč, da smo jo vodili zgolj le mi. zlasti pa končno podpisani. Ne mečite učiteljstva — ta trn v vaši peti — s »Poljanci« v eno skledo!
Kot že povedano, gospodje klerikalci: prihodnjič, če ne prenehate, vam poskrbimo z izdatno južino. Če vam bo teknila? Ne vemo ...
Iv. Skvarča,
Slovenska zemlja.
ZAGORJE OB SAVI. *
Navzlic temu, da je Vaša želja, naj se vsa zadeva mirno doma poravna. prosim slavno uredništvo, da resnici na ljubo, potrdite, da opozicija ni z dopisom v štev. 625. »Dneva«. ki se Ii podtika in v katerem ste bili v zadevi štaba Koprivc in Flisek ter nepotrebne ceste tnlstiiicirani. v prav nobeni zvezi. (Potrjujemo.)
Sai mora vsak razsoden človek, ki je čital ta dopis, priti do prepričanja. da tega ni zagrešil kak član opozicije.
Preklati se s takim dopisnikom, se pa ne izplača.
Opozicija ni odgovarjala na zadnje napade v »Zarji« in »Dnevu« v št. 625, kar pa le ni bilo miru in se je grozilo celo z razkritji, ie bila v obrambo primorana, dati pojasnilo.
Dolžnost vsakega poštenega človeka le. da se v tako važni zadevi kot je kak kompromis, sporazumi, če že ne more z vsemi volilci stranke. Pa vsaj z vsemi odborniki naše stranke. Umestno bi bilo. pred tem kompromisom sklicati shod. tako vsai delajo druge stranke.
Tudi meni silijo v tei zadevi v pero trpke besede, toda v prilog spravi naj se pogreznejo v morje pozabljivosti. Dopisnik naj bode overjen. da me vsa trnjeva pot. ki sem jo hodil v službi, ko smo začeli leta 1881 buditi v Zagorski dolini narod-no zavest, ni nikdar tako potrla Kot
FRAN RADESČEK:
Slovenski četaš Franjo Goreč in njegovi doživljaji v balkanskih vojnah.
I.
Pred kakimi štirinajstimi dnevi srečal sem na knez Mihajlovi ulici svojega prijatelja, ki mi je poln zadovoljstva sporočil veliko novico kar s temi besedami:
»Goreč je v Belgradu.«
»Res?! Kje pa je?« vprašal sem bolj iz radovednosti kakor iz navade, ki je pač že udomačena, da se stav-Ijajo na enake ogovore tudi taka vprašanja.
»Ampak to Je škandalozno,« jezil se je moj rojak, »celih petnajst mesecev se je boril za Srbstvo in za osvobojenje, sedaj pa nima niti denarja, niti prenočišča.«
»Kje pa spi?«
»Na Kalemegdanu, na travi pod ‘drevjem.«
»In hrano?«
»Kjer kaj dobi. Jaz sem mu dal par grošev za kosilo. Včeraj je šele prišel. Glavno pa je, da mu preskrbimo kako službo.«
»Seveda, seveda.« pritrdim mu jlaz in nadaljujem,« naj pride popoldne k meni v pisarno, potem bomo ba že videli, kai se da narediti. V tr-
ta bratomorni boj. Nikdar nisem dvomil, da ima dopisnik za spravo dobre namene, pomisliti pa ie treba, da se uspeh ne doseže, ako se povišuje eden in s tem križajo drugi. Značilno pa je. da se je tega povišanja dosledno udeleževal dopisnik »Zarje«. ki je zaklet sovražnik naših narodnih stremljenj. Zadevo premoga je pa Koprivc pri obč. seji dne 23. t. m. sam pojasnil. To bi bil mimogrede omenjeno, pred pol letom lahko storil, in s tem preprečil vse zle posledice za stranko. Strinjam se z dopisnikom. da je krivda na obeh straneh. ne moreni Pa odobravati, da se pridružuje »Zarji« in biča v enomer le one. ki niso oddali belih listkov, med tem. ko nima grajalne besede za tiste, ki so sklepali proti lastni stranki usodepolni kompromis s takim značajem kot je Čobal.
Poudarjam, da nočem nikogar žaliti, ker se pa omenja »Schulver-einska šola«, se obračam na znano gospodo z milo prošnjo, nai za Boga v prospeh in ugled nar. stranke v bodoče ne delajo štafaže pri veselicah. ki jih prirejajo nemčurji in klerikalci v prostorih, kjr se pobira ravno za to »Schulvereinsko šolo«. Če bode vsaka skupina imela pred očmi le koristi stranke, se bode prepir lahko hitro ublažil in poravnal. To ie v tej zadevi, ako ne bodem izzivam, moja zadnja beseda. N. z.. — (Tudi mi s tem zaključujemo polemiko. Op. ur.)
Dnevni pregled.
Polomija na »Završnici«! Ker
so pri S. L. S. tako »dobri gospodarji«. da se čez nobeno podjetje pri njih ne dobi jasnosti, zato ko že treba glede »Završnice« marsikaterega vprašanja. Dr. Lampe mesto da bi za varnim plotom svoje imunitete žalil in obrekoval osebe, ki niso navzoče. nai da rajši čez svojo Završ-nico detajlirani račun. Pove naj. kdo od dež. odbora je predlagal to zgradbo in kateri tehnik ie to zgradbo priporočal; zoper sklep deželnega zbora. Potem nai pove. kam je prišlo izven 20.000 K še 50.000 K. ki jih je deželni zbor dovolil za proučevanje električnih central. V kateri kasi se ta danes nahaja, ker če to ne bo šlo potom deželnega zbora, si bomo na drug način pomagali do jasnosti. Davkoplačevalci Imajo pravico zahtevat; natančnega pojasnila, kako se gospodari z njih Imetjem. Potem ima »Završnica« še druge zanimive točke. Pred vsem Vcaka bo S. L. S.,
na čelu ji dr. Lampe, pomagala obrtnikom? Deželni tehniki, pa ne Inženir Čermak, imajo hvaležno nalogo dognati, če še kje drugod na svetu obrtniki, kjer se dobiva moč iz vodnih central, plačujejo za eno konjsko silo. ki se jo rabi 300 dni v letu. oderuško ceno 1296 kron. Dr. Tavčarju, ki bi rad vedel kako ie z nabiralniki, naj povedo:	Kadar se bo nabirala
voda v nabiralnike, takrat ne bo tekla na turbine, če se bo to godilo po dnevi, obrtniki ne bodo imeli gonilne sile. če pa po noči. pa bo Bled v temi. oziroma pri tej luči. kakor jo ima sedaj. Za kaj se bodo modrijani a la Lampe in Piber odločili? Najbrž za to. da bo obrtnik delal po noči. ker bo zraven oderuške cene za gonilno moč. plačeval še drugo oderuško ceno za električno luč. Na ta način bo obrtnikom najbolj pomaga-no po receptu S. L S. Pred vsem nas še zanima zvedeti: Zakaj se je dala prednost »Završnici«. ko je imela dežela že kupljene druge boljše koncesije na »Savi« in ie bila »Za-
vršnica« prvotno namenjena samo za
takozvane Spitzbuben pardon —
Spitzendkriifte.
Nekaj misli h knjižici »Aiis dem Vilajet Kiirnten«. »Slov. kat. polit, društvo« na Koroškem je izvršilo jako zaslužno delo s tem. da le izdalo v naslovu imenovano knjižico. Zanimiva je. poučljiva. času primerna in zato hvalevredna. Neprijetno dir-neio le razmeroma pogoste slovnične napake, ki niso omenjene v popravkih; sicer je pa to postranska stvar. Iz vsebine prvega dela (poglavje »Der Justizskandal in Kiirnten«) se učimo Slovenci ponovno, kako potrebno ie. izvajati geslo »svoji k svojim«. Omenjeno poglavje namreč pri-poveda. kako so nemški odvetniki, najeti od Slovencev, pomagali tirati slovenščino iz sodišč. Slovenci so tedaj indirektno sami sokrivi zatiranja svojega materinega jezika; to sem hotel konstatirati in izraziti željo, da bi postali pametnejši vsai po škodi.
— Drugo, kar mi le kot naprednjaku prišlo na misel, je to-le: Poglavje:	»Die	politische Vertretung
der Slovenen« toži o krivični razdelitvi volilnih okrajev. Napredni slovenski listi so svoje dni pisali, da je bil to »uspeh« brezvestnega barantanja naših klerikalcev. Če je to res. potem jim tega ne smemo nikoli pozabiti in ne smemo zamuditi nobene prilike, ne da bi jih stigmatizirali že zbog tega za narodne izdajalce. Drugi del knjižice da spoznati, da je namenjena med drugimi (ali morda v prvi vrsti?) nemški katoliški in avstrijsko misleči posvetni aristokraciji; temu smotru popolnoma primerno je pisan drugi del in knjižica ga bo tudi brez dvoma dosegla. Moje skromno mnenje ie pa. da bi se koroške razmere morale zvedeti tudi v »velikem svetu«, po zapadni. severni in vzhodni Evropi. Zato mislim, da bi bilo treba prevesti recimo na francosko ves prvi del, iz drugega dela pa vzeti le nekatere stvari kot »Streif-lichter« na avstrijske razmere in av-srijsko upravo. Vsega drugega dela, ki je naperjen tudi proti pravoslavju, zato ne. ker ie preklerikalen in bi nas kot tak pred »svetom« le osmešil. Iz drugega dela bi se. recimo, naj vzeli odstavki o vsenemštvu. o Madjarih. o nepostavnih razmerah na Hrvaškem, o simpatiji Nemcev do Turkov v zadnji balkanski vojni, o Lahih in laški iredenti, potem nekatere stvari iz poglavja »Der Wellen-schlag in Kiirnten«. ki osvetljujejo nemško nasilje, n. pr. odstavki o nemškutarjih, o »šnopsarjih«. o preganjanju »Orlov«, ki nai bi lih imenovala dotična prevedena brošura le »slovenske telovadne organizacije«
— z »Orli« namreč se pred svetom res ne moremo ponašati! — i. t. n. Poudarjala Pa naj se tudi ne bi včasi res že smešna »Kaisertreue«! Kot konec bi bilo treba dodati času primeren epilog, ki bi omenjal avstrijsko skrb za — Albance. Vse to seveda le z dovoljenjem »Slov. kat. polit, in gospodarskega društva«, ki ni v rokah kranjskih, štajerskih ali goriških klerikalcev in zato — prepričan sem o tem! — ni tako ozkosrčno. da bi zaradi svojih katoliških načel branilo drugim, koristiti narodni stvari. Tako prevedeno brošuro bi bilo potem potreba brezplačno poslati raznim inozemskim političnim voditeljem in svetovnim listom, slednje pa naj bi se naprosilo, da bi brošuro primerno porabili. S tem. mislim, bi bil popolnoma dosežen namen informativne knjižice kakor je »Aus dem Vilajet Kiirnten«. in »slava« Avstrije bi bila znana tudi v »svetu«, ne samo med štirimi slovenskimi stenami.	A.	J.
govinah itak ni nič. A propos! Ali zna srbsko?«
»Saj je že skoraj pozabil govoriti slovenski.«
»Dobro tedaj. Na svidenje!«
»Zdravo!«
In razšla sva se.
Drugi dan popoldne sem bil pri gospodu polkovniku, kjer sva se se-šla tudi z gospodom urednikom.
Pogovor je nanesel tudi na našega slovenskega junaka in hrabrega borilca za srbsko in jugoslovansko stvar — četaša Franca Gorca. Oo-spod polkovnik bi ga z veseljem rad sprejel za policijskega .stražnika, ako bi mu postava dovoiicvala sprejemati tudi tuje podanike.
Zvečer pa se nas je zbralo skupaj nekaj Slovencev in hajdi na lov za Gorcem, a brez uspeha. Sele drugi dan sta ga dobila dva naša dijaka, ki sta tu na počitnicah ter sta ga pripeljala v hotel »pri srbskem kralju«.
Tu ie bila že zbrana precejšnja družba in kozarci so žvenketali raz prijazne verande tja v tiho noč in napijalo sc je z željo, da bi našla Gor-čeva neustrašenost odločnost in pogum med Slovenci še več posnemal-
C6V.
Morda ni treba šele pripomniti, da je bil junak večera naš Goreč. Vse ie sililo v njega s cigaretami, pivom, vinom in kdo ve kaj še.
Vedno znova ie moral oripove
dovati zdaj to. zdaj ono in ko je privlekel iz hlačnega žepa svoje vojaške uniforme pravo pravcato bombo, so se nekateri že umikali od mize, posebno gospod dr. Z, se je upravičeno bal, da se iz neumnosti ne zgodi kaka »neumnost«.
»Pri nas na Slovenskem,« je rekel, »pridejo kmetje domov iz Amerike, pa prineso s seboj kak revolver, ga kp' ejo domačim, in se večkrat zgodi, da pride kdo pri taki neumnosti šc cb življenje. Kar spravite bombo zopet nazaj v žep«.
»Saj ni tako nevarna«, pravi Goreč, »srbski patent je ninogo bolj pr;d tičen kot vsi drugh Po navadi sr, bombe okrogle, ta pa je štirioglata 1 m veliko bolje za vse slučaje, če sc i i vrže n. pr. v hrib, ostane bom-1 a l.a onem mestu, kamor je padla, ako pa bi bila okrogla, se zvali nazaj in cilj je pri najinaniem zgrešen. Na gornjem delu je pritrjen kapselj i.’ bomba eksplodira le tedaj, ako je udarjen kapselj. katerega varuje pred mokroto in pred nepotrebnim udarcem močnr pokroy iz medenine. Bomba sama ie sestavljena iz sto dvaintrideset koscev, katerih vsaki lahko ubije po enega človeka, razrije zem’jo v obsegu dvajset kvadr. metrov in raznese tudi manjše zgradbe. Pod kupom kamenja ima bomba grozovit učinek.«
»Kako pa se mečejo obrabe?«
vpraša eden izmed radovednežev.
»Vidite tu spodaj,« pojasnjuje Goreč, »je pritrjen majhen obroček, na katerega se priveže en konec vrvice, drugi konec pa na močno — toda primerno šibko palico, s katero se zavihti proti določenemu mestu in bomba zdrsne raz palice y velikem loku na svoj cilj.«
»Kdaj pa eksplodira bomba? Ali takoi?«
»Ne takoj, pač pa v enajstih sekundah. Najprej je treba udariti z bombo, t. j. s kapseljnom, ob kamen, počakati, dokler se ne našteje do šest in potem se šele zaluči, ker se je že tudi zgodilo, da je bomba dospela na svoj cilj, toda sovražnik jo je hitro pobral in jo vrgel nazaj mjed nas ter le tako šele med nami eksplodirala, k sreči brez velike škode. Slučajno smo bili namreč dovolj razkropljeni.«
»Koliko pa tehta?«
»Skoraj poldrugo lrilo in vsak četaš ima redno po tri pri sebi, poleg tega »rednik« s patronami, puško, samokres m dolg dvoiezen nož.«
Strašno hitro nam ie potekal čas in prej ko smo se nadejali, i« bno že polnoči. Sklenili smo tedaj, da drugi dan nadaljujemo. G°rca *?aJe povabil na kosilo g. ni (dmk, g. inženir pa k sebi v pisarno radi službe.
Voščili smo si lahko noč in se z različnim' vtisi, razšli na svoja domovin.	(Dalje	prih.)
Za deželnega glavarja gorlškeg*
ie imenovan prošt Faidutti. za namestnika deželnega glavarja doktor Franko.
Škofja Loka. Če pride človek v. Škofjo Loko, dobi utis. da Je to moderno mesto, ki sili za napredkom, ker te že na kolodvoru čaka »avte«, da se z njim udobno potegneš v mesto. Oh, gorje mu kdor se pripelje ponoči z zadnjim vlakom ob 11. in pol iz Gorenjske; če ni dobro znan z gostilničarji, se mu zna pripetiti, da prenoči celo noč na prostem, kar bi se bilo meni kmalu zgodilo zadnjič, da nisem poznal ene gostilne, kjer sem metal toliko časa kamenje v okno. da so mi odprli. Za tako mesto kot je Škofja Loka, ki leži ob prometni železnici, kjer zadnji osebni vlak privozi šele ob 11. in pol. ter so gostilne odprte samo do 10. ure. kavarna do 11. ure je to škandal. Potniki morajo, ako pridejo z zadnjim vlakom, prenočiti zunaj ali pa razbijati po oknih cele Škofje Loke. da se mu kje odpre. Kie so tukaj merodajne osebe, ki bi temu lahko odpo-mogle. Če meščani tako vzorno skrbijo za promet, bi merodajni čini-telji tudi lahko skrbeli zato. če se človek pripelje z zadnjim vlakom, našel vsaj odprto. Vzemite si za zgled Idrijo, kjer ni železnice in zadnji »avto« pripelje ob 9. uri a so gostilne odprte do 11. ure. Hoteli do 12. ure in kavarne do 2. ure. Toraj prosimo, da se temu odpomoči. Potniki.
VI. vsesokolsk | zlet v Pragi 1912 y slikah. V časih splošnega propadanja je potrebno dvigniti med Slovenci zanimanje za potrebo po prizadevanju, da se naš narod preporodi telesno in moralno. Dobro čutimo v sebi slabost, vemo. da nasprotnikov tako silne kakor ie dobro organizirani mednarodni klerikalizem in z velikim denarjem razpolagajoči narodni sovražnik na naši severni in zapadni meji, ne zmagamo mi. Trdno pa moramo upati, da se jim lahko ubrani dobro vzgojena, fizično močna slovenska bodoča generacija. Za temi cilji teži slovensko Sokolstvo in je doseglo že lepe uspehe. Cernu vzgojiti boljši rod. silnejše značaje, podjetnejše, dela zmožnejše potomce. Zato je potreben interes in podpora v vseh plasteh slovenskega naroda. Za Sokolstvo in njegove naloge se moramo zanimati vsi. ki jim je boljša narodna, gospodarska in kulturnejša bodočnost Slovencev pri srcu. — Temu bo služila vrsta predavanj (30. t. m., 4., 7. in 9. oktobra), ki jih priredi Sokol I. v Mestnem Domu. Nad 200 krasnih skioptičnih slik bo spremljalo predavanja. Slavnostne dni do sedaj največje manifestacije slovanske moči bomo zopet zrli. vzbujali spomine mlade, večno sveže in rastoče sile slovanskih narodov. Kdor pa ni sam videl velikega zleta v Pragi, naj pride črpati navdušenja! Prepričal se bo. da Slovanu danes ni treba obupavati. Male krajevne slabe politiške in gospodarske razmere so le deželnega značaja, ki pa ne pomenjajo v očeh splošno slovanskih vprašani malo ali nič. Predavanja in razlago prevzame dr. P. Pestotnik. Začetek predavanjem v Mestnem Domu vselej očno ob 8. en čertt. Vstopnina znaša vselej le 20 v, morebitni čisti preostanek je namenjen za »zgradbo«. Odbor Sokola I. opozarja na ta predavanja in prosi vse svoje člane, vse prijatelje Sokolstva, da posetijo VI. zlet in da širijo v krogu svojih Znancev potrebno zanimanje za to. Podrobno bo vzpored objavljen po listih in lepakih.
Strela je udarila dne 19. t. m. v hlev posestnika Janeza Hubada v Zapogah ter omamila živino, ki pa je razen enega prašiča, katerega so morali takoj zaklati, kmalu prišla k sebi. Slučajno sta domača fanta, ki sta se v ravno tem času nahajala na hlevu, ostala popolnoma nepoškodovana.
Prst odtrgalo ie na žagi »So-darske zadruge« na Češnjici žagarju Jakobu Prevcu iz Studenega.
Toča ie pobila 17. t. m. v vaseh Ravne. Torka in Zabrdo. Ker leže te vasi od 1100 do 1300 m nad morsko višino, so se nahajali še skoraj vsi poljski pridelki zunaj, katere jej toča popolnoma uničila in spravila prizadete posestnike in njihove družine v naravnost obupen položaj.
Požar. 23. t. m. začel ie na gH sedai nepojasnjen način goreti 1 e i Franceta Laniška v Šenturski gon. Ogenj se je tako hitro razširil, da je V kratkem času upepelil hlev m pod t vsem gospodarskim orodjem in povzročil škode okoli 5000 K. Pogorela poslopja so bila zavarovana za 1400 K
V pijanosti. Ko je predvčerajšnjem zvečer peljal posestnik Peter Polajnar iz Kokre naložen voz n« kolodvor ter dospel do mestne tehtnice v K anju. ie v pijanosti padel pod voz : imel Se toliko sreče, da lo odmahnil glavo ter ga !e kolo poškodovalo le na licu.
Nesreča na morju. Pred Kralie-vico se ie prevrnila due 27. t. m. ia-
tirnica, na kateri se ie nahajalo šest oseb. eden med njimi, in sicer sin mornariškega inšpektorja Ungaro-Croate. Turina, ie utonil.
Velikausk rop. Dva fanta sta ustavila te dni ekspresni vsak New-york—New Orleans in oropala postni iyoz. kjer se is nahajalo 400.000 dolarjev. Fanta sta pustila stroj voziti naprej, potem pa z vlaka odskočila. Zasleduje ju 140 policajev s 40 policijskimi psi.	„
Roparski napad na železniški vlak. Kakor iz Petrograda poročajo, so dne 26. t. m. na Transbajkalski železnici roparji ustavili vsak. v katerem se ie vozil uradnik z 200.000 markami, da izplača delavce. Roparji so zvezali strojevodjo in ubili tiva čuvaja, nakar so se s silo polastili 200.000 mark in izginili.
Malopriden sin je 251etni Dominik Pečar iz Zavrstnika pri Litiji. Pred nekaj dnevi je prišel pijan domov. začel se ie prepirati s svojim Očetom, vrgel ga ie na tla in ga je tako osuval. da je zadobil oče več znatnih poškodb. Ko je žugal tudi s požigom, so poslali po orožništvo. Predno ie to prišlo, je malopridnež že izginil.
Aretacija. 351etnega kaparjevega sina Martina Žumra iz Voklega pri Šenčurju v kranjski okolici je orožništvo pretekli četrtek aretiralo v obližju Maribora. Ljubljansko deželno sodišče v Ljubljani je namreč izdalo za Žumrom tiralico radi javnega nasilstva. Tak Žumer se sedaj Veseli pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Šest hrvaških izseljencev je pretekli četrtek aretiralo orožnišvo na Jesenicah. Med temi se je nahajalo 'tudi več takih tičev, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti. Zaprli so jih v kletko okrajnega sodišča v Kranjski gori.
Tepež na cesti. Te dni je nastal med nočnim čuvajem Matevžem Jerajem in med posestnikovim sinom 'Antonom Seškom na cesti pred neko gostilno v Vikerčah iz neznanega vzroka prepir. Med prepirom je Sešek izvlekel svoj nož in je hotel z tljim suniti svojega nasprotnika. Ta pa se mu je postavil V bran in je zagnal vanj z veliko silo četrt kilograma težak kamen. Ta je zadel Seška v desno koleno in ga znatno poškodoval.
Vlom in tatvina. V noči na 18. t. m. je bilo vlomljeno v zaklenjeno omaro posestnika Franca Babiča v Mojstrani. Tat. o katerem manjka vsaka sled, je odnesel črncf usnjato listnico, v kateri je bilo 420 K denarja.
Konec krvavega romana ljubezni. Tipkarica Helena Luvaczevvska, ki je v Thornu ustrelila poročnika 61. infanterijskega polka Eriha Turnerja na njegovo lastno zahtevo, je bila dne 26. t. m. obsojena v Berlinu na štiri tedne ječe. Obsodba omenjene deklice je konec krvavega romana ljubezni.
Ponesrečen napad na brzovlak. Dne 25. t. m. ponoči se je izvršil napad na brzovlak run progi Ostende-Kotin na belgijskem ozemlju. Pet železniških hlodov je bilo postavljeno na železniške tračnice, da bi skočil brzovlak s tira. Neki železniški čuvaj pa je opazil še pravočasno nevarnost in je malo pred prihodom vlaka preprečil grozno nesrečo.
Tatvina dragocenosti. Zastopniku neke velike pariške firme z dragocenostmi so dne 26. t. ni. v Bru-selju ukradli neznani tatovi dva ročna kovčka s kinčem v vrednosti 100.000 K. Tatovi so nato zamenjali dragocena kovčka s praznima. O predrznih tatovih ni ne duha ne »luha.
x . Poledice viharja na obali polotoka Krima. Vihar je dne 26. t. m. razrušil pristan parobrodne družbe Rossijski in mestno kopališče ob obali. Več jadernic je vihar treščil, na breg druge so se potopile. Na eni izmed njih se je nahajalo več mornarjev. Skoda, ki se doslej še ne da dognati, je velikanska.
Radi kratkovidnosti utonila. V Marijinih Varih so potegnili iz ta-mošnjega ribnika predvčerajšnjem
; 5rzigA.so i° pogrešali že ceh teden. Bila j« mrtva seveda. Ela Herzig je najbrze ponoči zgrešila pot in ker je bila močno kratkovidna, je padla v ribnik in utonila.
Divji lovci ustrelili orožnika. (Poleg Sankt Poltna so našli te dni orožnika Walzerja ustreljenega. Vsi sodijo, da so orožnika ustrelili divji lovci.
Ljubljana.
Hi !r,Yb*knsW §kof In dogodki zadnjih anL Udarec za udarcem pada fn izkuša stanovitnost in udanost ljubljanskega škofa. Najpreje Johan-ba v Vodicah, ki Je telečjo kri krvavela; v vodi§kem farovžu proti volji pndotnega župnika in na izrecno že-jjo ljubljanskega škofa, ki je v tem krvavljenju videl čudež. Komaj je pila Johanca v kraju, pride pa Krek
in njegov 28. december, dan »tepež-kanja.« To so hudi udarci na žc itak težko preizkušanega božjega služabnika Antona Bonaventuro. — Verniki
— Od dneva nedolžnih otročičev pa do danes ie ravno devet mesecev. Potem takem bi bil današnji dan lahko usodepoln za neke nedolžne ljudi.
— Kaj je boljše: Janes ali Janez? Odgovor: Janez, zato ker ima trdi »z« na koncu.
— Danes so se povsod pred vsemi cerkvami delili vernikom plakati o »Ljudski posojilnici«. Otroci so imeli zelo veliko veselje s papirjem in postlali z njim vse ulice, tako, da ie vsakdo vedel za kam je ta papir.
— Slov. Filharmonija se je razšla. V soboto je bil občni zbor »Slov. Filharmonije«. Zaradi sedanjih razmer se je sklenilo, da se godci odpuste in godba »Slov. Filharmonije« preneha. Odbor ostane še toliko časa, da uredi tekoče zadeve. — Tako zaradi klerikalnih lumparij vse propada — vse, kar smo si postavili, bo vzel vrag, oziroma klerikalizem.
— Predvčerajšnjem se je vršilo zelo dobro obiskano predavanje g. dr. Tresič - Pavičiča o »Maščevanem Kosovu«. Gospod predavatelj je žel za svoje predčitanje burno zahvalo.
Sokolska fanfara. Poživljamo vse one brate, ki so se že prijavili in one. ki se hočejo žrtvovati tej sokolski stvari, da se danes sigurno udeležijo sestanka pri »Zlatorogu« (poleg Narodne kavarne) ob 8. zvečer. — Pripravljalni odbor.
— Dljaštvo sebi. Kot predvčerajšnjem tako je še tudi včeraj zborovalo dijaštvo. ki hoče podporne akcije slovenskega diijaštva postaviti na trdnejše temelje. Za princip svoje akcije ie proglasilo nestrankarstvo. Dijaštvo pri tej zadevi ne sme nastopati razcepljeno, ločeno po strujah in strankah, temveč enotno, ker le kot enota si bo moglo priboriti v slovenski javnosti rešpekt, le tako bo njegova podporna akcija kronana z uspehom. Podporna akcija, kjer ne sme vladati strankarstvo, mora biti stavljena na temelj samopomoči in samouprave, v čemur obojim je vzgojevalni moment in priprava za poznejše življenje. Napravilo se je več zelo važnih in izvedljivih sklepov.
— Zamorci so torej odšli. Težko je bilo slovo. Ljubljančani so hodili okolij »Narodnega doma« in so se pridušali; »Ko bi vsaj ti ostali, ko nam ne dajo gledališča. Neka gospodična je za plotom jokala in milo prosila. da naj vsaj še enkrat puste, da bi videla svojega ljubega -- črnega. Druge gospodične so držale za roke svoje črne kavalirje in jim obljubo-vale večno zvestobo. Skratka — v Ljubljani smo se z novo kulturo zelo hitro sprijaznili. Pravijo, da je v teh dneh na pošti bilo oddanih mnogo pisem z naslovi n. pr. Abi ben Kibr •— Ben Ibi Hakib itd. To ni nič čudnega! Kajti pomanjkanje prave slov. kulture privede ljudi do tega, da iščejo znanja z zamorci, da si na ta način krajšajo dolgčas v dolgočasni Ljubljani; Ako bodo še dolgo vladali klerikalci, bodo prišli še hujši časi.
— Ilirija : Hašk = 4 : 1. (3 : 1). Včeraj bi bil lahko tudi Napoleon ponosen na svojo Ilirijo. Ilirija je igrala ekscelentno. Lahko rečemo, da tako dobro Ilirija na svojem polju še ni igrala — kakor včeraj. Nečerno. da bi to naše priznanje morebiti slabo vplivalo. Bile so še napake, ki so v igri sami maščevale — ampak vobče lahko rečemo, da moremo biti ponosni na naše prvo moštvo. Pozna se, da se ie treniralo in le temu je pripisati izredni uspeh. Ako pojde tako naprej, bo ljubljanska »Ilirija« lahko uspešno tekmovala z vsemi sosednimi mesti. — Navdušenje, ki je včeraj vladalo na igrišču, je kazalo, s kakimi simpatijami spremlja naše občinstvo uspehe naše »Ilirije«. — Spomladi je bila »Ilirija« v Zagrebu premagana z 9 : 0. Prišla je tja s svojimi mladimi, neizurjenimi silami — brez upa zmage. Naravno je, da je prišel sedaj »Hašk« v Ljubljano popolnoma si svest svoje zmage. V Ljubljani se je stavilo na poraz »Ilirije« za razliko treh golov. Na zmago ni nihče upal. Hrvatje so pripeljali s seboj tri mlajše sile — drugače pa je nastopil s svojimi znanimi izbornimi silami, saj je »Hašk« danes prvo društvo v Zagrebu. Kljub temu moramo reči, da je bil »Hašk« v izborni formi — in da je bila njegova igra skozi in skozi lepa in premišljena. Toda »Ilirija« je imela srečen dan. V kombinaciji m v posamezni igri je bila tako sigurna, da ji nasprotnik ni mogel do živega. Izredno zmožnost ie pokazal tokrat golman Pelan, ki je polovil vse, kar je prile-. telo do vrat. — Igra se je vršila sledeče: Začetek ob 4. popoldne. Hrvatje: rdeče beli — Ilirija: rdeče beli z zvezdo: Takoj se je pokazalo, da bodo morali hrvatski akademiki drago kupiti svojo zmago, kajti Ilirija je pritisnila. Prvi napad od Hrvatov odbit. Hrvatje pritisnejo na ilirijanska vrata. Odbiti. Napad na nasprotni
strani. »Ilirija« se drži. Oster strel zadrži golman za črto. Prvi gol — za Ilirijo. Igra se razvija na vsej črti — še par minut — Ilirija da drugi gol. Splošno presenečenje. »Hašk« vidi, da ni to več tista »Ilirija«, ki je bila spomladi v Zagrebu. Začne se resen boj. Pri Hrvatih se izkaže posebno levo krilo in napadalci. Boj je brez uspeha. Končno se posreči strel, ki ga ilirijanski golman zadrži, vendar je priznan. (2,: 1). Igra se nadaljuje z napadi na obeli straneh. Konečno zopet Ilirija napravi lep gol. Hrvati trdijo. da je of - side — potem priznajo. (Prvo polovico je sodil dr. Berce — drugo polovico hrv. sodnik). V drugi polovici na obeh straneh ostra igra. Pri Iliriji izborna obramba — obe krili se izkažeti z lepimi centri. Krasna igra. Počasi tempo pojenja. Bilo je več igranja nego igre. Proti koncu Hrvatje pritiskajo, da bi izravnali. Zaman. Vsi napadi se razbijejo na izborni obrambi. Ze smo mislili, da je uspeh igre odločen — ko je napravilo levo krilo »Ilirije« (Breme) prav kranjski napad — ki ga je vrli Čeh Jirkovski izpremenit v četrti gol. Pol minute na to je bil odpiskan konec. — Občinstva je bilo okoli 2000 Občinstvo je bilo naravnost navdušeno. ker tako lepe igre še ni videlo pri nas. Mladina je priredila po igri igralcem navdušene ovacije in jo je spremila v »Narodni dom«. Zvečer je bil večer na čast gostom »pri Roži«. Nas veseli včerajšnji uspeh in želimo, da bi »Ilirija« tako napredovala. S svojimi tekmami si je pridobila »Ilirija« toliko prijateljev, da bo s tem tudi nadaljnje delo omogočeno. Čestitamo k zmagi.
— Nesreča na dolenjski železnici. V soboto popoludne ob 3. uri se je ponesrečil 371etni Valentin Klemenčič. prevažalec. Ko je skladal z dvema svojima hlapcema premog iz železniškega voza. so mu nenadoma padla vrata na glavo. Zadobil je te-ško poškodbo in je ležal v nezavesti skoro pol ure.
— »Popravek«. Slavnemu uredništvu »Dneva« v Ljubljani. Sklicujoč se na § 19. zakona z dne 17. decembra 1862 leta. zahtevam, da priobčite v prvi izhaiočem listu sledeči popravek v št. 632 »Dneva« z dne 26. t. m. priobčenega dopisa pod zaglavjem »Surov gostilničar« na istem mestu iz istim črkami in sicer brezplačno. Ni res. da bi io tako stepel. da ie bilo okoli stojnice takoj vse v krvi. Res pa ie. da sem svojo sestrično le potegnil k sebi ko sem videl da s nekim Josip Zupančič vpo-kojenim slugom stanujoč v Komenskega ulica št. 26 zgovaria in ona je odšla v pondeljek proč od mene in njen_ oče pa zahteva, da gre domov na Štajersko in pri tem se ie zadela z nosom ob mene in ker ji takoj teče kri iz nosa če se le obriše z robcem in pri te priliki tudi takoj tekla kri iz nosa. Ni res da le policijskemu stražniku, ki je prišel na klic ljudstva se je zahvaliti da je ni ubil. res pa ie le da je dotični Zupančič šel po stražnika in ljudstvo ni nič klicalo. Res da je da sem naročnik »Štajerca« in še tudi drugih slovenskih listov — in če bi vsak Slovenec bil naročnik enega slovenskega lista potem bt listi imeli veliko več naročnikov ko Pa imajo na žalost. Ni res da bi dotični mesar katera ie last omenjena stojnica i okrog katere ie vse krvavo zahteval da pusti od mene krvave sledove svoje surovosti posnažiti, res pa je da tam ni nič za posnažiti in tudi ne bo občinstvo imelo kaj po nedolžnem za obsojati mesarja da ne skrbi pri stojnici za snago. V Ljubljani 26. septembra 1913. Anton Mo-toeh. gostilničar na Sv. Petra nasipu. —
Ta popravek po svoji obliki ne odgovarja paragrafom. Prinašamo ga zato. da bodo čitatelji videli, kakšno slovenščino piše mož, ki je v Ljubljani na »Štajerca« naročen. Priznanje, da je naročen na »Štajerca«, govori več ko dovolj. Kar se pa dogodka tiče. si bodo na podlagi tega popravka naši čitatelji lahko ustvarili svojo sodbo.
— Film »Maks in ljubezen« se predvaja danes zadnjikrat v kino
»Idealu«. Ta velekomična igra zbuja nepopisen smeh. Jutri »Padec By-zanca.« V petek drama »Skrivnost starega mlina«.
Trst.
Slovensko gledališče v Trstu.
Včeraj 28. t. m. se je odprla pri nas gledališka sezona. Tržačani so že komaj Čakali, ko bodo mogli zopet vživati ob raznih izbornih delih, ki se bodo uprizarjala na domačem odru. Sezona Ie otvorjena z dramo Srdjana pl. Tuciča. O tem jutri. V vsporedu pa niso morda samo drame in operete, ampak imeli bomo tudi opero. V letošnji sezoni pride na naš oder 6 novih oper ter 4 operete. Dramatično društvo v Trstu se zelo trudi, da spravi naše gledališče od leta do leta na višjo stopnjo, To Je posebno razvidno iz programa gle-
daliških predstav letošnje sezone. Tako bogatega vsporeda še ni imelo slov. gledališče v Trstu. — Opere, ki pridejo na naš oder, so; Puccini: Madame Butterfly; Verdi: Traviata; Smetana: Poljub; Moniuszko: Hal-ka; Weber: Carostrelec; Goldmaik: Cvrček za ognjiščem. — Kot reprize prideta na naš oder Zajčeva opera Nik. Šubic Zrinjski in Smetanova Prodana nevesta. — Operete pa so sledeče:	Jarno:	Logarjeva	Krista;
Strauss: Netopir; Millocker: Dijak prosjak; Eykler: Veseli soprog. Rc-prizne operete bodo Straussova: Cigan baron; Audranova: Punčka in Gilbertova:	Čednostna Suzana.
Drame, in sicer slovenske ter srbo-hrvaš. so sledeče: Medved: Za pravdo in srce; Detela: Učenjak; vitez Klodič Sabiadolski: Punt na Beneškem; Tucič: Golgota, katero smo že omenili v začetku); Vojnovič: Lazarjevo ustajenje (novost); Nu-šič: Protekcija; Petrovič: Solza, ter anonimnega hrvaškega pisatelja drama Osvoboditelji. — Na oder pridejo poleg slovenskih in srbo-hrvaških del še 3 ruska. 1 poljsko. 2 češki. 2 nordski. 1 angleško. 5 francoskih, 1 italijansko. 4 nemška in 2 ogrski Sezona ie tedaj zelo bogata izbornih del. Dramatično društvo pa je preskrbelo poleg bogatega programa tudi sedem novih izbornih opernih in dramskih moči. Režiser ostane še vedno naš neutrudni Leon Dragutinovič. kapelnik pa mladi in nadarjeni Mirko Polič. — Prepričani smo, da doseže naše »Dramatično društvo« s temi močmi najlepše uspehe. !	’
Z ozirom na dopis z Opčin pri Trstu, ki ste ga objavili v Vašem cenjenem listu od 23. t. m.. Vas uljud-no prosim, da blagovolite objaviti v popravek in pojasnilo sledeče vrstice: Gospod B. (Bizjak) se je prijavil dne 12. avgusta k zdravniku okrajne bol. blag. na Opčinah dr. Bellenu z izrečno željo, da ne želi dobivati od bolniške blagajne nikakršne podpore. marveč, da želi le, naj se ga preišče in mu da potrebna zdravila. Dejal je. da v službi nima ga kdo nadomestiti. pa da mora vkljub bolezni delati. Dr. Bellen ga je nato poslal k zdravniku za . kožne bolezni dr. Lombardu, ki uraduje v Trstu ob pol 6. uri zvečer. Bizjak ie, bil s tem zadovoljen, nakar sem mu dal potrebno spričevalo za večerne ambu-lance. Ni res. da sem jaz dne 20. avgusta t. I. preprečil, da mu zdravnik dr. Bellen ni dal podpore. Res pa je, da sem bil od 16. do 31. avgusta na dopustu, vsled česar tudi nisem bil 20. avgusta v službi. Zato tudi ni in ne more biti res. da sem jaz kriv. ako se nahaja g. B. sedaj brez vsake podpore. Glede bolnišnice povem, da mu je dr. Bellen že dne 18. avgusta napravil listek in ga poslal k dr. Stella, ki je specijalist za kožne bolezni, nakar ga ie dr. Stella poslal v bolniško blagajno po listek za sprejem v bolnišnico. Od 18. avgusta Pa ni bilo veš Bizjaka k zdravniku, do 8. septembra. Ta dan je zahteval nova zdravila, rekoč, da ne more v bolnišnico, ker nima nobenega, ki bi ga nadomestil v službi. Dr. Bellen mu ni dal zdravil, marveč, ga je poslal k špeciialistu za kožne bolezni od katerega je dobil prvo zdravilo in ki je bolezen natančno preiskal. Toliko v pojasnilo.
Nepoboljšljivec ali stara ljubezen. »Dan« je bil poročal o drami, ki se je izvršila v Androni delie Pan-cogole 4. meseca avgusta. Neka Kornelija Micolini. stara 23 let, je bila ranjena v postelji od Antonija Ze-glarja. kateremu pravijo »Toni Pic-colo«. ki je navadno brez poklica ter star 27 let. Zeglar je namreč zelo zaljubljen v Micolinijevo in ker mu ta ni igrala na take strune, kot si je sam želel, ie šel v njeno stanovanje, ki je bilo slučajno odprto, ter ie zadal Micolinijevi veliko rano na obrazu z ostrim nožem. — Dolgo se je skrival »Toni Piccolo« pred policijo, naposled pa se ie bil sam javil. Prišel je pred sodnijo, kjer ie bil obsojen na mesec dni zapora. — Pred tremi dnevi ie prišel iz zapora — prestal je kazen. A komaj prost, že ie šel poiskat vnovič Micolinijevo (ki je pri-ležnica nekega človeka, ki tudi čepi v zaporu) ter jo je začel vnovič motiti s svojo ljubeznijo do nje. Ona pa hoče ostati na vsak način zvesta svojemu nesrečnemu ljubimcu v zaporu. zato se ni treba omečiti na gorke besede zaljubljenega Zeglerja.
— Po dolgem nadlegovanju in žuga-niu pa se ie končno posrečilo Zeglerju imel skrito pri sebi, Micolini jeva pase to. da gresta skupno v gostilno. Odšla sta v gostilno »Alle Catene«. ki se nahaja v Androni Puna del forno,
— Tam jo ie začel vnovič nadlegovati Zegler. a brez uspeha. Ko je Zegler spoznal to. le prisilil z žuga-njem Micolinijevo. 'da mu sledi iz krčme. Ko sta prišla na mali trg Sporcavilla. je poskusil Zegler udariti Micolinijevo s steklenico, ki Jo le imel skrito pri seb. Micolinijeva pa se Je umaknila še pravočasno ter ie .
zbežala v neko bližnje stanovanje
neke svoje prijateljice ter se zaprla vanje. Zegler je hitel za njo. a ie ni dohitel. V stanovanje ni mogel, tedaj pa je začel vpiti od zunaj, da io bo' ubil. kakor hitro mu pride v roke. — Ko ie izginil, je šla Micolinijeva ua policijo, kjer je podala ovadbo. Kmalu nato je bil Zegler aretiran. Morda bo to kaj pomagalo. — O. tj ljubezen!
»Splošna hranilnica« v Trstu, ki se je osnovala po načelih hranilnič-nega regulativa z dne 2. septembra 1844. prične poslovati s L oktobrom t. 1. »Splošna hranilnica« v Trstu je tdini viovenski zavod na Primor* skem, ki je upravičen prejemati vloge, za katere se zahteva pupllarna varnost. Uradj se nahajajo v ulici Torre Bianca št. 41. Vloge se bodo obrestovale po 4 %.
Goriško.
Kai je s slovenskim gledališčem v Gorici? Končala ie počitniška sezona in igralci se vračajo spet na odre k novemu delu. Ljubljana ie izgubila slovensko gledališče in igralci - umetniki morajo doma stradati. ali pa morajo iti na hrvaške in nemške odre. Tako ie pri nas. Da občutijo Ljubljančani svojo izgubo’, to nam dokazujejo ljubljanski listi, ki prinašajo o tem predmetu dnevno po več notic in člankov. In kakšni smo mi Goričani? Naši listi sploh ne omenijo gledališča, kakor da bi bila ta beseda nam popolnoma neznana. Mi smo popolnoma indiferentni; kaj bomo mi z gledališčem? Ali nismo imeli mi tukaj 2 kinematografa in ali nimamo sedaj še tretjega tako lepega in elegantnega. Te kinematografe polni občinstvo in se kvari s šundom. Za pravo umetnost pa nima nobenega smisla. Namesto agitirati za kinematografične predstave, naj bi spregovorili naši goriški listi o gledališki umetnosti. Tako bi polagoma vcepili v ljudstvo zanimanje do gledališča in smisel za umetnost. Mi Goričani bi imeli prav lahko gledališke predstave, saj nas ie vendar precej. Če slišimo o gledaliških predstavah na deželi, se nič ne čudimo, če pa govorimo o gledališču, ki naj bi se ga ustanovilo v Gorici, tedaj ov! na Široko odprejo usta od začudenja:	»Kaj. kako misliš gledališče
v Gorici?« — Ne vem, zakaj to začudenje. V Gorici Jc okoli 15 tisoč Slovencev; ali ob nedeljah pridejo še drugi Slovenci od vseh strani v mesto in ali bi vse to liudstvo ne napolnilo dvorane, kaj?! V začetku naj bi se ustanovilo kako »Dramatično društvo« in predstava nai bi se vršila vsako tretjo nedeljo vsaj; pozneje pa, ko bi si društvo opomoglo, bi bila predstava lahko vsako nedeljo. Najeli bi tudi prav lahko dobre domače moči. da bi ne bilo treba našim umetnikom iioditi s trebuhom za kruhom na Nemško in drugam. — Da. da. treba ie več smisla za pravo umetnost, potem pa delavnosti in navdušenja in vse se napravi. In namesto kinematografov in gostilen. bi polnilo naše ljudstvo gledališko dvorano. Torei na noge!
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
TRUD ALBANOFILOV ZAMAN.
Belgrad, 28. septembra. Napram vestem, da je Srbija kriva, dogodkov v Albaniji je srbski tiskovni urad pooblaščen Izjaviti sledeče: Da je Srbija odkrito stremela no miru in re-spektlrafa voljo velevlasti. dokazuje najbolj dejstvo, da je bila takoj izvedena demobilizacija celokupne armade, kar bi se gotovo ne zgodilo, če bi imela Srbija kake tajne načrte. Mogoče bi do vpada Atbancev v srbsko ozemlje sploh ne prišlo, če bi Srbija albansko meio zastražila z močnimi četami in tako že zanaprej preprečila vsako vstajo Albancev. Le vsled prepričanja, da bo mir varovan, albanske meje kmalu določene in od strani velevlasti poskrbljeno za mir In sigurnost, je Srbijo Privedlo do tega, da se nahaja sedaj v tako kritičnem položaju. Dokler ie bila albanska meja zastražena po srbskih četah, je bilo vse mirno. A takoj, kakor hitro so se Srbi umaknili, je nastala v Albaniji zopet stara anarhija. Vsakdo se spominja, da so bili Albanci tekom srbske okupacije popolnoma mirni, deloma so naravnost prijateljsko postopali s srbskimi četami. Da temu tudi sedaj ni tako, dokazuje, da so bili Albanci radi političnih namenov nahujskani od svojih voditeljev. Vrhu tega tudi ni resnično, da bi se uprli tudi Albanci, k| iive v srbskem ozemlju. Srbski Albanci »o tudj v sedanjem trenotku mirni in lojalni; izvzet le le en slučaj. Da Albanci sedai pustošijo io mote oo srbskem ozetuliu
K. JURMAN	Šelenburgova	ulica
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
■ m mu iTnrnrri——i    
!n skušajo organizirati faktično vojno proti Srbiji, je najboljši dokaz, da se jim ni posrečilo pobuniti srbskih Albancev in da srbski Albanci nimajo nobenega veselja, da bi šli za svoje rojake onostran meje po kostanj v žerjavico. Konečno so tudi vse vesti o dozdevnih srbskih grozodejstvih popolnoma izmišljene. Mi smo pooblaščeni, odločno zavrniti vsa slična tendencijozna poročila, ki imajo samo namen, oblatiti Srbijo in ji škodovati.
SRBSKO - ALBANSKA VOJNA. ARNAVTI SO SE ŽE USTAVILI.
Belgrad, 28. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Arnavtski napadalci so se že na celi črti morali ustaviti, četudi nove srbske čete. ki so bile poslane kot oia-čenja, niso še prišle na bojno polje. V najkrajšem času bodo arnavtski napadalci vrženi nazaj popolnoma čez mejno reko Drin.
KAJ PA POTEM?
Belgrad, 28. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Vsa javnost zahteva enodušno, da se srbska armada ne ustavi na albanski meji. temveč da prodira brezobzirno naprej do Jadranskega morja in da naj drži Albanijo zasedeno vsaj do-tlej, dokler se albanska država ne uredi tako, da bo dano jamstvo, da Se taki napadi ne ponovijo in dokler ne da Srbiji ogškodnine za žrtye napada in škodo, povzročeno po njemu. Velike sile do sedaj čisto nič ne ugovarjalo temu, da srbska armada prekorači mejo, četudi jih je srbska vlada naravnost obvestila o tej svoji na. meri. Nasprotno, država trojnega sporazuma stojijo očitno na strani Srbije, Nemčija pa tudi ne stoji v tem Vprašanju brezpogojno na strani Avstro - Ogrske in Italije in je zelo dvomljivo, da bi svoii zaveznici podpirala, ako bi hotele nastopiti proti Srbiji.
Za sedaj je cela stvar še dosti Vejasna, ali v par dnevih se začne situacija jasniti, ko bodo arnavtski napadalci vrženi čez mejo In jih začnejo srbske čete preganjati po samem albanskem ozemlju.
y SRBIJA IN GRŠKA.
Atene, 28. septembra. A. A. poroča iz Korice, da so srbske čete danes dopoldne zapustile ozemlje južno od prezbiškega jezera na severno do višin, ki so nad okolico Kučko. Grške čete so takoj zasedle opuščeno ozemlje.
NEMŠKI LISTI NA LAŽ POSTAVLJENI.
Belgrad, 28. septembra. Uradno: Vesti dunajskih listov, da se je del rezervistov upiralo, so povsem brez {podlage, ker se dosedai niti en tak. Šen slučaj še ni zgodil.
ARNAVTI MORE PREBIVALSTVO SRBSKE NARODNOSTI V ALBANIJI.
Belgrad, 28. septembra. Iz srednje Albanije je pridrlo kakih 1000 {Albancev v Ljumo, kjer so silili on-dotno prebivalstvo, da bi se udeležilo roparskega pohoda v Srbijo. Ker je pa večji del prebivalstva srbske na-
rodnosti, so se tej zahtevi protivili, kar ie Albance tako ujezilo, da so šli in poklali vse Srbe.
ANGLEŽI OBETAJO.
Cetinje, 28. septembra. Tukajšnji angleški poslanik dal je črnogorski vladi vedeti, da ni potrebna vojna ekspedicija za kaznovanje Albanije. češ. da bodo velesile vsa sredstva uporabile, da umire Albance. No. Črnogorci so odgovorili, da morajo biti na vsak slučaj pripravljeni.
GIBANJE JE DOSEGLO VRHUNEC.
Belgrad. 28. septembra. V tukajšnjih vojaških krogih se sodi, da je albanski punt dosegel svoi vrhunec. in da Albanci ne bodo dosegli nobenega uspeha več; posebno ie prazna, da bi jim bilo mogoče osvojiti Skoplje in Bitoli.
ZADNJE VESTI,
ki so prišle pred sklepom lista iz Belgrada. poročajo o totalnem porazu albanskih čet na celi črti.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa obnove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse Številke
„DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K 18-—	Četrt leta	.	K 4-50
Pol leta	.	K 9*—	En mesec	.	K 1*50
V upravniStvu prejeman na mesec	K 1*20.
S pošiljanjem po poStl v Avstriji velja:
Vse leto	.	K 20*—	Četrt leta	.	K 5*—
Pol leta
K 10*— En mesec
K 1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko In druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkralu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpoSlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA*
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Dobro ohranjeno pohištvo in šivalni stroj se ceno proda. Hrenova ulica 17. I. nad. levo.	939—3
Mlad gospod išče stanovanje s hrano pri samostojni mladi dami. Ponudbe na »Dan« pod šifro «Dom«.
Mesečna soba.
Lepo meblovana se na Sv. Petra cesti štev. 4. (Obrežna steza štev. 2) takoj odda. Več se poizve istotam I. nadstr. na levo. Razgled na cesto.
»BALKAN«
Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št. 100. (Centrala: TRST)
mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrsle, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje zr selitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd.
Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: ,,Dalinatie“ delniške parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke".
Zmerne cene.	Točna, postrežloa.
Prva delavnica
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevljev
Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču.
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov.
T,
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
■	-------- Modistinja ======= g
1 MINKA HORVAT |
i	Ljubljana, Stari trg št. 21.	i
■	Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu-	;
j-	kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.	;
-v	■
S Popravila se točno in najcenejše izvrše. L
Zadnje novosti S
Priporoča se največja izbira jesenskih in zimskih kostumov, modernih jop in   plaščev, vrhnih kril za = ==
dame in deklice.
Za gospode in dečke
velika izbira oblek, površnikov, zimskih sukenj, nepremočljivih pelerin najnoveišega kroja. — Radi neznatnih = stroškov cene brez konkurence. =
Konfekcijska trgovina
A. Lukič, Ljubljana
Pred škofijo štev. 19.	...
Z'
WV«*
m
■a". ..
’ A
Povečanje portala v
najmodernejšem stilu!
v parterju in v I. nadstr. sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (G. Simonetti) Mestni trg 6, da bo mogoče, z elegantnim aranžiranjem izložb, vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in
□DDDODDDDDDDDDDDDD dekliCC. ODnOOBDOCDODODDOBO
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno, še pred sezono!
Angleško skladišče oblek
|^0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
Mg5BB^aMgggB»'
Dijaški
klobuki, čepice, kravate, vsakovrstno
perilo, toaletne potrebščine i. t. d.
priporoča
»* «*'■ h	*
špecijalna modna trgovina za gospode in dečke
J. KETTE :: Ljubljana,
:: 4 Franca Jožefa cesta štev. 3.	::