DEMOKRACIJA Leto IV. - Štev. 39 Trst - Gorica 27. septembra 1950 Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Nove spletke, isti avtor Medtem, ko so v teku poletja gledali pošteni ljudje, da si privoščijo po možnosti nekaj počitka, so se prav v tem času s podvojen o silo vrgli na delo oni elementi, ki jim je naša Slovenska demokratska zveza že od vsega začetka trn v peti. Potem ko so nas ob priliki našega nastopa proglasili za izdajalce, ko so nam takratni odbori UAIS-a, OF-a itd. skupno z vsemi svojimi sopotniki odprto grozili, in ko nam niti te grožnje, niti ugrabitev Andreja Uršiča niso vzele poguma, čutijo danes ti isti ljudje, da se morajo poslužiti v borbi proti SDZ novih članov. Od odprtega bojevanja so se zatekli k spletkam. Prepričani so namreč, da bodo še vedno našli dovolj lahkovernih posameznikov, ki jim bodo nasedli prav tako kakor takrat, ko so jih speljali v Osvobodilno fronto, kjer so jih nato brezobzirno izkoristili v svoje sebične strankarske, še bolje rečeno klikarske namene. In kaj očitajo Slovenski demokratski zvezi? Na eni strani pravijo, da je premalo antiklerikalrm. Na ta način skušajo tajni organizatorji, ki drže v svojih rokah skrite konce tega dogajanja, spraviti na svojo stran vse tiste, ki so občutljivi na tej točki. Komunisti se namreč zavedajo, da bi ostri notranji spori v protikomunističnem taboru nedvomno usodno oslabili moč slovenskih demokratičnih sil. Toda mi vemo, da si naši ljudje žele splošnega sodelovanja deviOkratskih sil v vseh življenjskih narodnih vprašanjih, sicer pa poštene politične tekme, ne pa prepirov. Na tem na-zirtvnju temelji odnos Slovenske demokratske zveze do Slovenske krščanske socialne zveze in njenih pristašev. Ni prepirov, ki bi na neprimeren način slabili demokratske Vrste, in to nekomu, ni prav. Toda poleg antiklerikalizma 'je tudi obnovljena lajna o »slogi« nekaj primernega kot sredstvo za izzivanje nesoglasij. Zato vzpodbujajo nevidni režiserji posameznike k mišljenju, da je prišel trenutek, ko bi bilo treba obnoviti v novi izdaji nekakšno Osvobodilno fronto, povezati v njej na odkrit ali prikrit način vse slovenske politične orga nizacije, z izjemo kominforniiiiov in verjetno tudi katoliške skupine, tila tej osnovi je potem pričeti novo pot z roko v roki s tukajšnjimi ba-bičevci. V ta namen je treba baje v Slovenski demokratski zvezi samo odstraniti nekatere ljudi, ki že po svoji dosedanji načelnosti nesumljivo dokazujejo, da ne bodo slepo sledili novim komunističnim krilaticam. Zamenjati jih je treba z drugimi, s katerimi so se komunisti tako lepo poigrali že pred petimi leti, s takimi, ki so imeli tako malo poguma, da vrat med seboj in komunisti celo do danes še niso dokončno zaloputnili. K temu priporočilu pripominjamo samo to, da bi bilo kaj žalostno izpričevalo za narod, ako bi v borih petih letih pozabil, kaj vse nam je komunizem pripravil pod krinko »sloge«. S komunisti ni poštenega zavezništva! Komur ni dovolj, kar smo doživeli mi sami, komur ni do volj, kar doživljajo vsako leto huje Jugoslovani, temu je pač zastonj govoriti! Slovenske demokratska zveza pa ne namerava pozabiti naukov polpretekle dobi. Kot prva je krenila na samostojno pot, razbila je komunistični monopol nad slovenskim življem na Tržaškem in Goriškem, in po tej samostojni poti bo hodila tudi v boboče, daleč od samomorilnih zavezništev, kakršna ji priporoča jo razni neiskreni ali neizkušeni šepetalci. Ko je tajno središče vseh teh spletk na ta način dalo povelje za zahtevo po dvigu zastave antiklerikalizma, na drugi strani pa za obnovo Splošnega slogaštva pod vrhovno komunistično zaščito, je spoznalo, da manjka še nekaj. Skušati je treba namreč izzvati na primeren način nezaupanje do Slomenske demokratske zveze tudi med izrazitimi protikomunisti! Tako so nastale govorice, da pripravlja baje sam Glavni odbor Slovenske demokratske zveze nekakšen »pakt« kar s tukajšnjimi titovci! Na ta način smatrajo pravi organizatorji vse te gonje, da so dali svojemu delu dokončno' popolno organsko obliko in da so sklenili svoj obroč. Sedaj pa pritiskajo na vse tri pedale, nestrpno pričakujoč, kakšen bo učinek. Namen je prozoren. Razbiti Slovensko demokratsko zvezo na tri ločene skupine, ki bi se polne medsebojnega nezaupanja medsebojno trle, to je komunistični načrt, pred katerim opozarjamo našo javnost. Toda kakor je bila zaman Urši- SEUL 0SU0B0JEN VERNIH m JlIŽniH - ZDRUZITEV SE-ZRUEZniŠKIH ČET Od srede do srede. 20. SEPTEMBER: Ameriško mo- Paničen beg za 38. vzporednik - Nad 100 tisoč komunistov obkoljenih 26. september ibo prešel v zgodovino. 'Na ta dan je namreč povelj-ništvo sil Združenih narodov na korejskih .bojiščih izdalo dve velepomembni poročili: v prvem je objavilo zasedbo in s tem osvoboditev južnokorejske prestolnice Seul, v drugem pa je sporočilo, da se je ikm južno od Suwona srečala I. (motorizirana ameriška konjeniška divi/zija, ki je prodirala z juga, z oddelki, ki so po izkrcanju v Inčo-nu prodirali s severa. Vsaj kar zadeva Južno Korejo, se na ta način približuje tragična vojna epizoda k svojemu 'hitremu zaključku. Tri imesce je trajala komunistična pustolovščina im v teh treh mescih je stala Korejce na sitotisoče mrtvih, porušena mesita in uničeno gospodarstvo. Samo tri mesce je preteki«, odkar je napadalec, ošaben nad svojo pripravljenostjo in nadmočjo v .orožju prešerno pregazil mednarodno določeno mejo, da bi tudi svobodnemu delu države vsilil svoj jarem, im že je prišlo plačilo! Beg je vse hitrejši od njegovega sv-Gječa s nega napredovanja. Prodiral in •napredoval je dva mesca in pol, za' beg pa bo zadostovalo dobrega pol mesca! Dobro .zamišljen načrt izkrcanja, izvršenega pred komaj 12 dnevi pri Inčami, je dal hitro stroje sadove. iToda za napadalca ni porazno samo t», da se je moral tako hitro umakniti, temveč je pomembna tudi velika izguba v orožju, ki jo je utrpel, saj puščajo bežeče čete ob poti vse težko orožje, skladišča, streliva itd. Združitev severnih in južnih zavezniških oddelkov pa je poleg tega prerezala Južno Korejo ■na dvoje in je s tem praktično odrezala iuAiik vsem onim komunističnim četam, ki se nahajajo jugozahodno od te črte. Cenijo, da je ,tam obkoljenih vsaj 6 sovražnih divizij, med katerimi so nekatere še popolnoma oborožene, medtem ko so druge že .utrpele večje izgube. .Te sile štejejo nad 100.000 mož in 'predstavljajo 70 odst. tiste žive 'bojne sile, ki jo je sovražnik imel na razpolago prve dni septembra. Obkoljenim četam ne preostaja sedaj drugega, nego da se uda jo. Prebili se .bodo lahko posamezniki, preoblečeni v civilne obleke, po igozdovih in hribih, ki jih je v teh krajih dovolj, toda rednim vojaškim oddelkom je vsaka pot zaprta. .To je izgiuba, ki je sovražnik ne bo mogel v sedanji vojni več nadokna- diti in katera bo onemogočila, da bi postavil uspešno obrambo na 38. 'vzporedniku, ako bi dobile čete Združenih narodov nalog, da ga prekoračijo. Kakor smo rekli, je osvoboditev in pomiritev Južne Koreje samo vprašanje nekaj dni. Izginili so moreči trenutki pričakovanja, ki so prevzemali ves svet še pred komaj dvema tednoma. Pogledi se danes obračajo naprej. V ospredju je vprašanje: ali se bodo čete Združenih narodov ustavile na 38. vzporedniku in dopustile napadalcu, da se po izvršenem zločinu enostavno umakne za svoje meje, kjer ga nihče ne bo ne dotaknil, ne kaznoval? To bi bilo kaj ialositno in vse države, ki toi zagovarjale tak način mednarodnega postopanja, bi si dale kaj žalostno izpričevalo. Saj bi taka rešitev pomenila enostavno, da komunistična nasilnost lahko povsod poizkuša srečo, če ne uspe, pa se 'umakne domov, ker je nedotakljiva, in sitvar je končana! Razdejanje, ki ga je napad povzročil, človeška življenja, ki so bila žrtvovana, terjajo svoje zadoščenje. fToda na občutljivem korejskem prostoru, kjer se tako neposredno Ram de zaupajo! Pod tem značilnim naslovom prinaša tednik »Europeo« v svoji zadnji številki zares zanimiv članek. Jedro članka je v ugotovitvi, da je večina višjega osebja ameriškega poslaništva v Rimu premeščena, in da pridejo na službovanje v Rim rtrši ljiudje, ki še niso zapadli postopni italijanizaciji, in ki bodo svo je službene odnose do Italije uravnavali z enostavnimi vprašanji, kot n. pr.: »Ali moremo v primeru potrebe zaupati Italiji? In to do kolikšne mere? Kako se bodo (Italijani borili za Ameriko? S kolišnim prepričanjem? Kaj je treba ukreniti za 'zavarovanje primernih položajev in prepričanj?« Starši! Še j e čas, da napra* vite svojer narodna dolžnost in vpišete svoje otroke v slovenske šole! čeva ugrabitev, kakor so odpovedali vsi drugi načrti za rušenje Slovenske demokratske zveze, prav tako bo spodletel tudi ta. S preveč različnimi očitki nas napadajo, da bi jim lahko kdo verjel, posebno še, ako ve, da izhajajo prav za prav vsi iz iste, dobro znane kuhinje žalostnega in klavrnega slovesa. stikajo koristi dveh največjih sedanjih svetovnih sil, Združenih držav in 'Sovjetske 'zveze, presega to vprašanje okvir samega korejskega spopada kot takega. Zato ga ne bo reševal Mac Arthur, vrhovni poveljnik sil Združenih narodov na korejskem .bojišču, niti ne same Združene države. O ukazu, ki ga je dati zavezniškim silam, ibodo sklepali -Združeni narodi. In sedaj pričakuje ves svet z -nestrpnostjo, kakšen bo ta ukaz. Nihče ne more namreč vedeti, kakšno .bo končno zadržanje Sovjetske zveze in Kitajske, a-ko bi sile Združenih narodov zasedle tudi Severno Korejo. Ne smemo -pozabiti, da bi odlična letališča v .Severni Koreji omogočila ameriškemu letalstvu, da iz neposredne bližine uspešno obvlada dve glavni sovjetski izhodišči na Tihi ocean: Por.t Arthur in Vladivostok, skupno z vso železniško in cestno ihrežo, ki ju veže z zaledjem. Poleg tega bi talko postopanje s komunistično državo, kakršna je Severna Koreja, nedvomno smrtno prizadelo sovjetski prestiž v tem delu sveta. Taka rešitev bi najbrž pomenila ponovno vzpostavitev porušenega ravnotežja med silami svobode in diktature na Daljnem Vzhodu. Ali bo -Sovjetska zveza dopustila ita-ko rešitev? Nekateri računajo na Stalinov .smisel za stvarnost. Videl je, kako hitro so demokratične sile premagale korejske komuniste, ki jih je on zaman z vso močjo podpiral. Spoznal je, da je moč Zahoda morda 'le večja, kakor je mislil. Poleg -tega ima na Daljnem Vzhodu kot edinega pomembnega zaveznika Kitajsko in izgleda, da Mao Tse 'T.ung ni pripravljen porušiti vseh mostov, ki .ga posebno preko Anglije in Indije vežejo z demokratičnim svetom. Ako ne gre Kitajska v žerjavico -po kostanj, potem bo tudi Sovjetska zveza mirovala in hrabra rešitev, iki bi omogočila demokratizacijo in dekomunizacijo cele Koreje, kar naj bi se izvršilo pod pogojem predhodne popolne predaje komunističnih sil v -obeh delih države, 'bi najbrž prinesla vsemu svetu veliko večjo pomiritev, kakor pa tt> pričakujejo celo največji optimisti. Vrnila ibi vero v moč svobode! Bodoča zgodovina bo pa edina pravilno in dokončno presodila vrednost trste rešitve, ki jo bodo Združeni narodi v prihodnjih dneh v /tem vprašanju morali sprejeti. * * * stišče pri Inšonu se širi; pri Masa-nu pa so ameriške čete napredovale kar za 25 km! — V skupščini OZN se je začelo splošno razpravljanje: Acheson in Višinski sta ponovila že znana stališča svojih vlad. — Baje bo Anglija ukinila vojno stanje tudi z Vzhodno Nemčijo. — V Ljubljani je začela delovati nova Livarna podjetja »Uni-tas«. — Zahodna Nemčija ni zadovoljna z zavezniškimi sklepi o ukinitvi vojnega stanja z njo; zahteva umik zasedbenih čet in imenovanje zahodnih poslanikov na mesto sedanjih civilnih komisarjev. Kdo mora odločevati v Trstu? .»Nil de nobis sine noibis«, ničesar o nas brez nas. To vrhovno načelo, ki so ga kot prvi izrekli fevdniki, ko je njihov vrhovni gospod odločil v njihovih zadevah in stvareh, ne da bi jih kaj vprašal, velja danes tudi za narode in za vse narodnostne skupine, pa najsi jim do drugih skupin (kakor nam do Italijanov po mirovni pogodbi) pripada paritetni ali (kakor nam do Italijanov po izjavi od 20. marca 1948) manjšinski značaj. Naj smo torej enakopravni, ali ,pa, kot bd Italijani hoteli, manjšinski činitelj, mednarodno-pravno in smislu vseh raznih izjav Združenih narodov nam pritičejo določene osnovne pravice, in naša naloga je, da jih kar najbolj žilavo branimo. Ali sodeč po dejstvu, da še nismo pod Italijo, bi ta obramba morala biti dokaj lahka. Zadoščati bi moralo, da se sklicujemo na jamstva, ki so bila tolikokrat proglašena z raznimi izjavami. Težave pa nastanejo, kadar jih bi bilo treba ostva-rit-i. Kajti odgovorni činitelji se izgovarjajo, da niso poklicani, da niso pooblaščeni za neko pazitivnq rešitev. Angloameriška oblastva pač dokaj ljubeznivo sprejemajo •naše prošnje in pritožbe, vendar si pa ne upajo postopati na način, s katerim bi Ozlovoljili Italijane. Poslušajo itorej naše pritožbe, ali jih •tudi samo poslušajo. In kadar jih kdo opozori na dejstvo, da so vendar odgovorni za to, da se spoštuje določen red, glasi odgovor, da oni ipač niso nič drugega kot zasedbena oblast, in da niso pozvani, •da bi se vtikali v notranje .zadeve 'podrejenega jim ozemlja. V stvari jč to kaj udoben izgovor, ‘kajti ta zasedbena oblast se do dilj-njega imenuje Allied Military Go-vernement, ali Zavezniška vojna u-prava. Njeria dolžnost in pristojnost ije rtorej, da upravlja, in to popolnoma v smislu mednarodnih- pra-vDl ter da bdi nad njihovo uporabo in spoštovanje. Zavezniki so področnem** predsedstvu dali sicer zelo obsežna pooblastila, to področno predsedstvo je pa Vendarle, in naj se stvar obrača kakor se hoče, odgovorno njim iri mora odgovarjati njim, kajti zavezniška, oblastVa so sama še naprej odgovorna Združenim narodom, ki jih izrecno na našem ozemlju predstavljajo. Na njih in samo na' rljih je torej, da področno predsedstvo s svojimi odredbami ne posega preko svoje pri-istojhositi iin ne krši naših pa bilo že paritetnih ali manjšinskih pravic. ilzkušnja zadnjih mescev je pokazala, da so kršitve naših pravic in dosedanjega dejanskega stenja s strani področnega predsedstva na dnevnem redu, in sicer sistematično in po določeni metodi. Jezikov ne odredbe, enostranski nalogi našim kraškim občinam, nalogi raznim krajevnim uradom, prepovedi, navodila, vse .to izdaja področno predsedstvo brez najmanjšega obzira na naš dejanski položaj. V zad- njem času je izšla odredba o dvojezičnosti oglasov, ki smejo biti dvojezični samo izven območja tržaške mestne občine, na mestnem področju pa morajo biti samo italijanski. ITo pa pomeni nadaljno spremembo seveda ria mašio riarodno škodo. Iri vendar se nrhče ni zmenil, da bi nas, predno je odredba izšla, četudi le posredno vprašal za naše stališče do nje. Zopet smo torej postavljeni pred gotovo dejstvo. Angloameriška oblasitva so tu. Ali jih italijanski organi vprašajo za odobritev ali ne? In zakaj jih ne vprašajo? Področno predsedstvo 'je do daljnega odgovorno Angloame-•ričanom. Ali ne bi bilo torej v redu, da jim take odredbe o dvojezičnosti predlože v odobritev? Do tega imajo pravico vsa zasedbena Oblastva tega sveta, posebno pa Zavezniška vojna uprava v Trstu. Mi pa, ki smo izpostavljeni samovoljnosti teh nam nenaklonjenih upraviteljev, imamo vsaj pravico, da od angloameriških oblastev zahtevamo, da si pridrže končno o-dobritev vseh takih odredb in na-redb področnega predsedstva, ki zadevajo nas, pa naj smo enakopravni činitelji ali pa, česar mi nikakor ne priznavamo in ne bomo priznali, manjšina. Najmanj pa kar moremo zahtevati je, da nas zaščitijo pred nenadnimi ukrepi. Najmanj, kar nam angloameriška oblastva dolgujejo, je možnost, da uspešno branimo svoje narodne koristi. Področno predsedstvo je namreč le začasno pooblaščeno, da izdaja nairedbe. Ni pa pooblaščeno za to, da vrši nasilja z odObrenjem 'zavezniške uprave. Zavezniško odobrenje je pa potrebno posebno tedaj, kadar morejo določene naredbe pomeniti rušenje ali pa samovoljno spremembo našega narodnostnega stanja. Zavezniška uprava bi v izvestriih primerih pač •mogla biti v dvomu. Kdo bi ji mogel prepovedati, da v takeni primeru predhodno poizve ža mišljenje naših ljudi? Od nas zahtevajo, da 'bomo solidarni v borbi proti komunizmu. Ali £a dolžnost ne pozna kot protiuSlugo določenih pravic, najiiiarij pa te, da v tej skupni bonbi ne bomo zapIotniSko oškodovani! ■Iri k temu še nekaj. Kominformi stična propaganda irria za cilj', da v .vseh zemljah, ki sio pristopne za korriinformizem, ohrani in vzdržu je narodnostne spore. Vzdrževanju sovraštva med Čehi iri Nemci je služil moskovski nalog, naj se iz Češke preženejo vsi sudetski Niem-ci. Vzdrževanju sovraštva med Poljaki in Nemci je morala služiti prisoditev Sčečina in Wrozlava Poljski. Vzdrževanju mržnje med Bolgari in Turki mora služiti prisilni izgon Kavk&zijcev in Poma kov iz severne Bolgarije v Turčijo. Nočemo razpravljati o namernem vzdrževanju mržnje proti Jugosla viji s strami Cehoslovaške, Madžarske, Rumunije, Bolgarije in Alba -nije. Ali ne odgovarja isti smernici Kominforma vzdrževanje sovraštva med Italijani in nami? Kaj čuda, ako se med italijanskimi nacionalisti najdejo tudi kriptokomunisti? Bilo jih je med Cehi, pri Poljakih, pri Bolgarih. Politika razvnemanja narodnostnih strasti, kot pripravljalni stadij za socialno zmedo in vzpon komunizma, spada v taktiko moskovske internacionale. Ali so na Svobodnem tržaškem področju ravno angloameriška upravna oblastva pozvana, da z vzdrževanjem italijanskih zahtev vzdržujejo in izvršujejo smernice komiriiformlstične politike? 21. SEPTEMBRA: Predsedstvo glavni skupščini sovjetskega Eden in slovensko šolstvo na Koroškem Ob priliki obiska bivšega britanskega zunanjega ministra Edena so se predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev potrudili pri' merodajnih britanskih krogih kakor .tudi pri deželnem glavarju ea razgovor z visokim angleškim politikom, vendar niso uspeli. Toda graškemu dopisniku glasila koroških Slovencev »Naš tednik - Kronika« se je vendar posrečilo, da je z ministrom lahko govoril o položaju koroških Slovencev. Kaj žalostno je, da naletavajo predstavniki narodnih manjšin v demokratičnih držatvah na take ovire, ako žele razgovarjati z merodajnimi činilci svetovne .politike! Postopek zasedbenih in državnih koroških •oblastev vsekakor ni najlepše izpričevalo za enakopravnost, ki naj bi vladala v deželi! Zanimivo je, da je na dopisnikovo vprašanje o dvojezični šoli minister Eden izjavil, da je o tem v zadnjem času bral v britanskem časopisju zanimive članke. Šila se je čudil, da ravno ena izmed vladnih strank, ki je ob priliki londonske 'konference zopet in zopet poudarjala enakopravnost Slovencev predvsem na šolskem polju in kazala na šolsko odredbo iz leta 1945, danes ostro nastopa proti temu, kar je sama zagovarjala. Minister je izrecno naglasil, da ibi tako postopanje bilo v demokraciji, kakor je britanska, nemogoče. Širite JEMOMMGIIO" OZN priporoča vpis na dnevni red predloga o izjavi za mir in ameriškega predloga o ustanovitvi oboroženih sil-OZN. — Indonezija prosi za sprejem v OZN. — Med Beogradom in Zagrebom je strmoglavilo jugoslovansko potniško letalo; 10 potnikov je mrtvih. — Američani uspešno napadajo Seul; zavzeli so ponovno Kunšon, Ujhong n Pusandong. — Preobrat na Koreji bo verjetno prisilil Sovjete do pomirjevalnih ukrepov. — Francija odločno nasprotuje ponovni nemški oborožitvi. — Ameriški general Clark se v Londonu posvetuje z vodilnimi angleškimi generali. 22. SEPTEMBER: V Seulu so v teku hude borbe za posest mestnega središča; na južni fronti so ameriške sile napredovale za 32 km. — ZDA želijo skleniti sporazum e Japonsko, po kaierim bi ameriike čete ostale na japonskem ozemlju tudi po sklenitvi mirovne pogodbe. —-V Beograd so prispeli člani ameriškega in angleškega odbora za mir. — Po jugoslovanskih vesteh so vsa vOdiina mesta v Albaniji v rokah sovjetskih strokovnjakov. — V Vzhodni Nemčiji se nadaljujejo Čistke. — Občinske vOUtve v Grčiji bodo 2S. oktobra. 23. SEPTEMBER: Upravnik ECA Paul Hoffman je odstopil; zamenjal ga bo njegov namestnik Williitm F oster. — Američani nezadržno napredujejo na vseh korejskih frontah, le v Seulu ne. — Glavna skupščina OZN je zavrnila predlog id izključitev kitajskega nacionalističnega zastopstva; velesile, med njimi tudi SZ, so odklonile vpis izjave o pravicah in dolžnostih držav na dnevni red zasedanja. — V Zagrebu so odprli mednarodni vzorčrii velesejem. — Zahodna Nemčija bo morala priznati tudi predvojne dolgove. — Sestanek treh velikih zahodnih zunanjih ministrov je zaključen. — Atlamtski ministrski svet je Odklonil prošnjo Turčije za sprejem v Atlantsko zvezo. 24. SEPITEMBER: Manj ko 100 km razdalje loči severno in južno ameriško mostišče na Koreji. — Jugoslavija predlaga OZN, naj se južne korejske čete ustavijo ob 38. vzporedniku. — Američani in Angleži so se sporazumeli, da bo razpolagala OZN z mednarodnim o-borotenim zborom. — Na korejskem bojišču so ameriška letala pomotoma bombardirala angleške vojaške edinice iti jim prizadele hude izgube. 25. SEPTEMBER:. Razdalja med severnimi in južnimi ameriškimi e-dinicami se stalno manjša; zaradi tega je umik Severnokorejcev z juga resno ogrožen. — Vzhodna Nemčija pripravlja sklenitev vojaške pogodbe z Bolgarijo in Romunijo. — Podpredsednik vlade LR Slovenije Marijan Brecelj izjavlja, da Jugoslavija ne bo nikoli priznala krivičnega plebiscita na Koroškem. — Sovjetski odposlanec pri OZN Malik je naklonjen misli o sestanku med vrkovnirhi poglavarja ZDA in SZ, na katerem naj bi rešili vse 'sedanje spore. — V Angliji ustanavljajo civilno milico. . 26. SEPTEMBER: Američani so zavzeli bivšo južnokorejsko prestolnico Seul; po uspešni ofenzivi 'je vzpostavljena zveza med severnimi in južnimi ameriškimi edini-cami. — Pri rudniški nesreči v Angliji je umrlo SO rudarjev. — Tudi v Atlantskem svetu ni prišlo do nobenega sporazuma glede Nemčije in njene oborožitve. — Na seji Varnostnega sveta OZN so vpisali na dnevni red vprašanje Formoze; z 10 glasovi je sprejeto priporočilo za sprejem Indonezije v OZN; Angleži predlagajo način reševanja korejske krize. — Partizanstvo se na Malajskem polotoku vedno bolj širi. — Nil Dunaju je prišlo do resnih delavskih nemirov, ki jih komunisti obračajo v svojo korist. General Marshall - novi vojni minister ZD9 General Marshall, ki ga je predsednik Truman imenoval dne 12. septembra za novega vojnega ministra Z D Amerike, se je manj ko po desetih letih zinova znašel pred podobno nalogo, pred kateno ga je postavil leta 1939 Roosevelt, ki ga je itakrat imenoval za načelnika glavnega stana vojnih sil. Ob priliki njegovega prvega imenovanja so razpolagale Združene države samo z majhno poklicno vojsko plačanih vojakov, .brez primernega težkega orožja, z majhnim letalstvom itd. Marshall je ostal na svojem položaju v teku vse druge svetovne vojne. Zato ga upravičeno imenujejo »arhitekta zmage«, čeprav je sam io sebi izjavil, da je bil v prvi vrsti »uradniški general«. Vse zmage, ves dvig ameriške vojne sile je dosegel z neutrudljivim delom za svojo pisalno mizo in v konferenčnih dvoranah, kar je po njegovih izjavah marsikdaj važnejše in rd-ločiiinejše, kakor pa preziranje smrti na bojnem polju. Ko je po šestih letih zapustil svoj urad, so Združene države razpolagale z armadami, ki so štele nad 8 milijonov mož, s tisoči in /tisoči letal, topov in tankov. Položaj je danes podoben. Združene države so po doseženi zmagi preživele leta, v katerih so upale v mimo demokratično sožitje sveta. Iskreno so se razorožile v neprimerno večji meri, kakor pa so to napravile druge sile. Toda stvarnost je pokazala, da diktature ne priznavajo nobenih načel, da izkoristijo vsako možnost, kjer lahko pričakujejo, da jim to dovoljuje nasprotnikova slabost. Sovjetska zve-iza in njeni sateliti so se vztrajno Oboroževali v neizprosni tekmi, ki maj bi jim omogočila ustvaritev take premoči, da bi lahko uspešno razširili komunistični jarem po vsej zemeljski obli, in na ta način uresničili svoj sen o svetovni revoluciji. (Ravnotežje sil je bilo porušeno in samo prednost v atomski bombi tvori še začasno jamstvo demokratičnega sveta. ‘Toda to je prednost, iza katero ne more nihče vedeti, do kdaj bo trajala. Njena ocena temelji samo na ugibanjih in posebno korejski dogodki so bili resen opomin, ki kaže, da ta prednost sama po sebi ni zadostna. Združene države so uvidele, da morajo dohiteti, kar so zamudile. V čim krajšem času morajo spraviti svoje vojne sile v tako stanje, da bodo kos vsakemu napadalcu. In tako se je znašel sedemdesetletni, toda izkušeni in energije polni general Marshall zopet pri svojem starem delu. Sam je izjavil, da je na to delo pripravljen, in je prepričan, da mu bo kos. Imenovanje generala Marshalla pa mora z zadoščenjem pozdraviti posebno Evropa. Saj je on prvi iznesel misel o Marshallovem načrtu, in je med vodilnimi državljani Združenih držav tisti, ki je vedno poudarjal, da se usoda bodočega svata v borbi med komunizmom in svobodo odloča na evropskih tleh. Evropa je torej lahko prepričana, da ne bo zapostavljana, (tako kakor bi ji grozilo, ako bi zmagala v Združenih državah struja, ki zagovarja prednost Azijskega prostora Toda poleg velikih uspehov ima general Marshall tudi dve težki iz kušnji, dva velika neuspeha, ki pa bosta nedvomno pripomogla, da oo v bodočnosti lahko pravilneje vrednotil in odrejal stališče, ki ga bo moral v poedinih primerih zavzeti, posebno, kjer prihajata v poštev komunizem in Sovjetska zveza. General Marshall je bil namreč skupno z Eisenhovierjem tisti, ki je proti Churchillu ugovarjal in tudi preprečil vpad v Jugovzhodno Evropo, To je bila težka napaka, ki jo danes težko občutijo vsi narodi, ki so se znašli na drugi strani železnega zastora, a obenem tudi svoboden svet in Združene države. Drugi velik neuspeh pa je povzročil leta 1946, ko je bil eno leto izredni Trumanov poslanik na Kitajskem, in je v tem svojstvu zagovarjal sporazum v kitajski državljanski vojni ter preprečil, da bi Canikajšek do bival tako pomoč, ki bi mu omogočila 'zmago. Kasneje je bilo vse prepozno in Kitajska je bila izgubljena. Danes pa vidijo vsi, da hrez komunistične Kitajske ne bi bilo niti Koreje in položaj na Daljnem Vzhodu ne bi bil tako kritičen, kot je danes. V ostalem pa je Marshall sam, v teku zadnjega časa ponovno izjavil, •da se v političnih nalogah in na (političnih položajih nikakor ni počutil doma. Zato se je leta 1949 z veseljem umaknil s položaja zunanjega ministra Združenih držav, medtem ko so danes vsi prepričani, da se bo z navdušenjem in vso strokovnostjo posvetil vojaški nalogi, ki mu jo je (zaupala njegova domovina. * # * Ameriško pomoč narodu, ne režimu! V Jugoslaviji se .zadnje čase vrste obiski raznih tujih politikov, časnikarjev, dostojanstvenikov in gospodarstvenikov. Vsi so soglasni v ugotovitvah, da je letošnja izredna suša katastrofalno zmanjšala jugoslovanski pridelek. Govore o zmanjšanju za 40- 60 odst.! Kaj to •pomeni, si lahko predstavljamo. Ce ne ibo hitre pomoči, bo glad, in to tak, .kakor ga Jugoslovani še nikdar .niso doživeli! Vsekakor želimo, da bi se izkazale vse te napovedi za preveč črnoglede. Toda ne glede na vprašanje, ali bodo končne količine pridelka za nekaj odstotkov višje ali nižje, vsekakor je dejstvo, da bo Jugoslavija, tako po lastnih, kakor po .tujih poročilih letos potrebovala veliko pomoč v hrani. To pomoč ji bo lahko dala samo Amerika in ameriški strokovnjaki ugotavljajo, da bo potrebnih več kakor milijon ton žita, maščob itd. Predpostavljamo, da bo v večji ali manjši meri ta pomoč tudi prišla. Tito je izjavil, da jo je pripravljen sprejeti samo kot posojilo, ki ga bo vrnil, in nič drugače. Ne želi torej, da bi kdor koli postavljal pogoje o uporabi tega posojila. Njegova zahteva je z režimskega stališča povsem razumljiva. Toda dotičniki, ki so mu pripravljeni dati to pomoč, se morajo zavedati, da obstoja poleg jugoslovanskega režima tudi jugoslovanski narod in da mora biti ita pomoč predvsem namenjena in izročena narodu. V tem pogledu pa upravičeno ugotavljamo, da sedanji jugoslovanski režim nikakor ne nudi jamstva, da ne bi bila tudi ,ta tako nujno potrebna pomoč v prvi vrsti uporabljena prvenstveno za partijce, razne policijske sile in vojsko, t. j. ustanove, ki uživajo že danes izredno janičarsko prednost v oskrbi pred ostalim •narodom. Zahodni svet se mora zavedati, da bi tako razdeljevanje pomoči izredno škodilo ugledu demokracije v tem delu Evrope in še posebno v očeh jugoslovanskega naroda. Zato je želeti, da si dotične države, ki bodo poslale pomoč, zajamčijo tudi pravico nadzorstva nad njeno pravično in enakomerno razdelitvijo na vse državljane, brez političnih prednosti in protekcije. Samo na ta način razdeljena pomoč bo trajno koristila njihovemu ugledu v očeh naroda, ki že danes težko preizkuša na svojih želodcih razdelitev državljanov v razne kaste, od privilegiranih, preko raznih stopenj, pa •tja do (zapostavljenih. Ako tega ne napravijo, jih ibodo ob sitih reži-movcih gladujoči jugoslovanski narodi kljub poslani pomoči drugič preklinjali. OBLETNICA SMRTI Nikole Petkova 24. IX. 1947 — 24. IX. 1950 Seji občinskega sveta v Nabrežini (Pretekli četrtek dne 21. t. m. je •bila redna seja občinskega sveta v Nabrežini. Na dnevnem redu so bile štiri točke, najbolj važna med njimi zadnja točka: predlog o najemu '30 milijonskega posojila za gradnjo stanovanjskih hiš in zdravniškega ambulatorijja v Devinu. Odbornik Terčon je podal obširnejše poročilo v izadevi najetja posojila .in o predlogih o načinu njegovega plačevanja. Poročal je, da se je odbor najprej obrnil na ZVU s prošnjo, da bi dobil posojilo v (znesku 50 milijonlov lir za daljšo dobo in po nizkih obrestih. Toda ZVU ne deli lakih posojil in je svetovala, da se občina obrne na eno .tržaških bank. Naprosili so nato »Tržaško mestno hranilnico«, ki vrši tudi blagajniške piosle naše občine. Ta je na to pristala ipod sledečimi pogoji: posojilo dovoli, a le za dobo 15 let in ne 25, kakor je bilo vprašano. Obrestna mera je 7.5 odst. Amortizacija posojila letno v dveh obrokih, obresti vedno za šest mesecev naprej. Garancija: vsi dohodki občinske užitnine. Ker pod temi pogoji občina me more vzeti 50 milijonov posojila, predlaga odbor, da se najame zaenkrat le 30 milijonov posojila, za katero bi morala občina plačevati letno 3,405.258 lir v dveh šestmesečnih obrokih. Denar za ,to novo postavko v občinskem računu bi se mogel dobiti edino s povišanjem nekih (postavk občinske užitnine in z obdavčevanjem novih predmetov v okviru občinske užit-nine. Po tem poročilu je še občinski tajnik obrazložil bolj natančno vso izadevo posebno glede novih davščin. Nato se je vnela razprava o vseh potankostih posojila. Posebno dolgo se je razpravljalo o novih poviških (in novih davščinah, pri 'katerih se 'je skušalo najti način, kako bi se to uredilo, da foi ne bil posebno delavski sloj preveč prizadet pri tem povišku. Občinski svetovalci so večinoma izrazili mnenje, da je potrebno to posojilo, ker bo s tem nekoliko olajšana stanovanjska kriza; vsakdo pa je ie iskal načina, kako bi najlaže brez velikih žrtev prišli do potrebne vsote za vračanje posojila. Slednjič so sklenili, da se vzame posojilo po pogojih Mestne hranilnice in da se v ta namen postavijo nove davščine na predmete, ki tu še niso bili obdavčeni, a so v ostalih občinah obdavčeni že dalj časa, in da se poviša občinska užitnima na električno razsvetljavo od 0.90 lir na 7 lir za kw, a na industrijsko energijo za eno liro na kw. Ta predlog je bil pri glasovanju sprejet s 14 glasovi, medtem ko so trije občinski svetovalci glasovali proti, a trije so bili odsotni. Prihodnja seja bo v ponedeljek dne 2. oktobra ob 16. uri. Pred tremi leti so sluge Kremlja v Bolgariji usmrtile enega izmed najpomembnejših -bolgarskih politikov, Nikolo Petkova, voditelja bolgarske kmetijske stranke. Na dan 24. septembra 1947 so boljševiški agenti v Bolgariji izvršili izločin proti svobodi in demokraciji ne samo nad -bolgarskim narodom, temveč Zločin proti celemu svobodnemu človečanstvu. S -svojo veličino v borbi za svobodo in demokracijo proti komunističnemu terorju je Nikola Petkov o-stvaril lik velike politične osebnosti, ki ni več samo ponos bolgarskega inaroda, temveč svetel primer vsem resničnim demokratom, ki so pripravljeni žrtvovati za svoj ideal tudi svoje življenje. Podpore zo tujshi promet -Zavezniška vojaška uprava je izdala ukaz št. 167 od 8. septembra t. 1. za pospeševanje -turizma. Po tem zakonu so predvideni državni prispevki za nove zgradbe, za popravita, prezidave, razširitve in izboljšanje hotelov, kopališč in drugih naprav, ki služijo dvigu tujskega prometa kakor tudi za novo o-premo teh podjetij. Enkratni prispevek iznaša do 25 odst. -v podjetje vložene glavnice vštevši vrednost zemljišča. Poleg tega je predviden prispevek v obrOkih skozi 25 let v višini 3 odst. najetih posojil za gori omenjena dela, to pa le do 50 odst. v podjetje vložene glavnice, odnosno do 25 odst. stroškov za nove opreme. Prispevki se bodo dajali le za •zgradbe in dela, ki se izvrše v dobi 5 let. S predpisanimi prilogami opremljene prošnje je treba vložiti do 11. sept. 1951. leta na ZVU, finančni oddelek, V najboljšem primeru znašata tedaj oba prispevka, enkratni in obročni, skupaj 75 odst. celokupnega potrošnega zneska, pri čemer se ■upošteva (tudi vrednost zemljišča. To ije izredno važna prilika za vse naše hotelirje, gostilničarje in podjetne (ljudi in je treba, da vsi izkoristijo to priliko. Podrobna pojasnila dobite v pisarni Slov. demokratske zveze v ul. Machiavelli 22-H. Pesti s Tržaškega Slovenci imamo pravico do istih šol kot Italijani I ZVU je na spomenico SDZ in SKSZ glede klasičnega pouka za slovenske dijake v Trstu odgovorila z naslednjim dopisom: »Zavezniška vojaška uprava priznava umestnost, da se zagotovi dijakom, ki obiskujejo slovenske o-snovne in srednje šole, enaka možnost za učenje na univerzah, kot jo imajo oni, ki obiskujejo šole z italijanskim učnim jezikom. Nadalje se upošteva, da slovenska •realna gimnazija ne daje dijakom možnosti učenja na pravni in filozofski fakulteti. Iz tega razloga so bili dodaini posebni klasični razredi Višji realni gimnaziji kot poskusen ukrep za šolski lati 1948-49 in 1949-50. Dijakom Višje realne gimnazije je bilo s tem omogočeno u-čenje vseh predmetov, ki bi jih imeli na klasični gimnaziji. Namen ZVU je, -odobriti nadaljevanje teh dveh /klasičnih razredov v šolskem letu 1950-51. Nadalje se namerava odpreti nadaljnji podobni razred ■za dijake prvega letnika v prihod- njem šolskem letu, pod pogojem, da bo število dijakov, ki se odločijo ,za tak razred, zadostno za opravi-čitev njegove ustanovitve. Odločitev, če bo -novi razred odprt ali ne, bo padla po zaključku vpisovanja na Višji realni gimnaziji, ko bodo (znane želje dijakov za prvi razred.« Za nas tržaške Slovence je navedeni dopis zelo važen, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker v načelu odkrito priznava, da imajo dijaki, ki obiskujejo slovenske osnovne in srednje šole, pravico do istih šol, kot jih i-majo dijaki, ki obiskujejo šole z italijanskim učnim jezikom. S tem je dana tržaškim Slovencem tudi možnost vpisovanja na vse fakultete. iDrugič, ker uvideva nujnost nadaljevanja dosedanjih klasičnih razredov, ki so bili začasno dodeljeni kot vzporednici slovenski Višji realni gimnaziji v Trstu. Zagotovljen nam je torej tretji klasični raz- red, prav za prav prvi razred liceja. Prvi nižji klasični razred bo pa odprt, če se bo vpisalo zadostno število dijakov. Glede tega števila smo lahko brez skrbi, ker se je zaenkrat vpisalo toliko dijakov, da bomo i-meli verjetno celo dva prva nižja klasična razreda; en razred pa je že danes gotov. Ali ni žalostno za našo demokratično stvar v Trstu, da nam naši italijanski sodržavljani odrekajo cino, kar se našim zaveznikom zdi umestno in pravično? Demokratično merilo za naše narodnostne potrebe je samo eno; zato dokazujejo naši italijanski sodržavljani, da so narodnostno nestrpni in da gojijo do Slovencev diskriminacijsko mrž-njo, ki bije v obraz splošnim demokratičnim načelom. Tržaški Slovenci pa smo s svojim složnim nastopom pri obrambi naših zakonitih šolskih zahtev ugotovili, da ni borba za našo demokratično pravdo brezupna! Vpisovanje v slovenske šole Na vseh srednjih šolah in tečajih v Trstu in okolici se je začelo vpisovanje dne 1. septembra in se zaključi dne 25. septembra. Učenci, ki polagajo popravne ali razredne izpite, se lahko vpisujejo do konce meseca. Vpisati se morajo tudi vsi oni, ki so položili sprejemni izpit. Vpisovanje je vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnosti na oglasni deski vsake šole. * * • Vpisovanje v državno Nižjo trgovsko strokovno šolo v Trstu bo trajalo od 1. do 25. septembra 1950. Učenci, ki imajo popravne izpite se lahko vpišejo do 30. septembra 1950. Prošnje za vpis sprejema tajništvo šole vsak dan od 9.30 do 12. ure. Prošnjo naj prosilci napišejo na tiskovino, ki jo dobijo v šolski pisarni, kjer so navedeni dokumenti, ki jih je treba priložiti. Popravni izpiti vseh vrst se bodo pričeli v drugi polovici septembra, po razporedu, ki je razviden z oglasne deske šole v ulici Lazza-retto Vecchio 11-11. Drž. slov. nižja industrijska strokovna šola Vpisovanje za prvi, drugi in tretji razred za vse (nove in dosedanje) učence traja do 25. septembra 1.1. Le učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do vključno 30. septembra 1.1. Popravni izpiti se pričnč v soboto dne 16. septembra 1.1. ob 8. uri in 30 min. v šolskih prostorih. Podrobni pogoji za vpis in razpored popravnih izpitov so razvidni na šolski oglasni deski oziroma v tajništvu (Rojan - ulica Montor-sino 8-III.). Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakpbu sporoča glede začetka novega šolskega leta naslednje: Vpisovanje v osnovne šole se bo začelo v sredo 20. septembra, in sicer od 9. ure do poldne, in bo trajalo do sobote 30. septembra. Popravni izpiti bodo od 22. septembra dalje. Za osnovno šolo pri Sv. Jakobu bo vpisovanje v ulici Scuola Nuo-va 12-1. nadstr. Za osnovno šolo v Rocolu bo vpisovanje na šoli v ulici Donadoni. Za osnovno šolo v ulici Sv. Frančiška ne bo več vpisovanja v šoli v ulici Sv. Frančiška 25, ampak bo vpisovanje na novem sedežu šole v ulici Sv. Frančiška štv. 42 v poslopju, 'kjer je bila nekdaj nemška šola in je sedaj italijanska trgovska strokovna šola. Italijanska šola ima vhod v ulici Rismondo, slovenska šola pa ima vhod v ulici Sv. Frančiška štv. 42. Za vpis v I. razred je treba prinesti krstni (rojstni) list, izpričevalo o zdravih očeh in izpričevalo o cepljenju. Ravnateljstvo Goriški srednješolci vprizorijo v nedeljo, 1. okt., v kino-dvorani v NABREŽINI Vodopivčevo spevoigro Kovačev študent in nekaj pevskih točk Pričetek točno ob 16. uri Članom glavnega odbora SDZ PRIHODNJA REDNA SEJA GLAVNEGA ODBORA ‘SDZ BO 15. OKTOBRA 1950 OB 9. URI DOPOLDNE IN NE PRVO NEDELJO V OKTOBRU. Tajništvo SDZ Glasbena šola SP Matice V ponedeljek, dne 3. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne bo razdelitev (začasnega umika! Reden pouk začne istočasno. Ravnateljstvo Prijavite se za naš pevski zbor V najtežjih dneh pod fašizmom ■ kadar je šlo za goli obstanek slovenskega naroda — je naša pesem živo plamtela in nas vzpodbujala k vztrajanju. Po porazu fašizma je slovenska pesem na Tržaškem zaživela novo življenje. Zato je nastanek vsakega novega pevskega zbora za nas Tržačane zelo važen prosvetni dogodek. Ustanavljamo nov ljudski pevski izbor! Ta zib or naj na prosvetnih prireditvah demokratičnih tržaških Slovencev visoko dvigne našo pesem. Novi pevski zbor bo prednjačil tudi v tem, ker ibo imel odličnega in preizkušenega pevovodjo z dolgoletno prakso. 'Vabimo začetne in izurjene, mlajše in starejše pevke in pevce, da •se vključijo v ljudski pevski zbor in sporočijo vodstvu zbora v teku prihodnjega tedna — v ul. Machiavelli 22-11., tel 62-75, od 1.0. do 12. in tod 16. do 19. ure svoj naslov. Za prvi sestanek s pevovodjo bodo sodelujoči pevci pravočasno obveščeni. Goriški visokošolci v Nabrežini Preteklo nedeljo dne 24. t. m. popoldne je gostovalo v naši dvorani goriško visokošolsko društvo z Nu-šičevo komedijo »Gospa ministrica«. ■Igralci so nam podali igro še precej dovršeno, a prav posebno dobro je nastopila »Gospa ministrica« kakor tudi ministrov zet Ceda in u-jec Vasa. Živka, gospa ministrica, je svojo vlogo tako dobro podala, •da je bilo občinstvo kar navdušeno ■zanjo, in ji ni štedilo s ploskanjem. Najbolj ji je pa občinstvo ploskalo na koncu, ko je vse svoje sorodnike spodila z odra, a je nazadnje še občinstvo nagnala iz dvorane. Kulise so bile nekoliko pomanjkljive, toda vsi razumemo, da goriški visokošolci nimajo nobene podpore od nikoder, da bi si mogli o-der bogato opremiti. Občinstvo je napolnilo dvorano skaro do zadnjega kotička, zato upamo, da je goriško visokošolsko društvo zidovolj-no z nabrežinskim občinstvom. Želimo, da nas goriški slovenski visokošolci ponovno posetijo z novim prav tako (zanimivim in zabavnim delom. Na brežinec Glasbena Šola SP Matice Vpisovanje gojencev v Glasbeno šolo S. P. Matice se je pričelo v sredo, dne 20. sept. 1.1. v prostorih glasbene šole S. P. Matice v ulici Machiavelli št. 22-11. nadstropje dnevno od 10. do 12. ure in popoldne od 17. do 19. ure. Poučevali bomo sledeče inštrumente: klavir, violino, violo, violončelo, kontrabas, vsa pihala, harmoniko, solopetje, vse teoretične predmete in korepeticijo. Poseben tečaj bo za pevovodstvo in komorno glasbo. RAVNATELJSTVO Goriški srednješolci v Bazovici V nedeljo so gostovali goriški srednješolci v Bazovici. Istega dne so nastopili goriški visokošolci v Nabrežini. Zamisliti se moramo pri tem in se zaskrbljeno vprašati, kaj delajo tržaški srednješolci in tržaški visokošolci. Brez sredstev in z obilico dobre volje in mladinskega navdušenja so si goriški mladinci postavili trdne temelje za svoje prosvetno delovanje in s tem ;za najpredanejšo službo svojemu narodu. V Trstu razpolagamo tudi s sredstvi, ni pa med našimi mladinci toliko dobre volje in tolikega narodnostnega navdušenja, kot ga opažamo pri Goričanih... Toda o tem 'kaj več drugič. Goriški srednješolci so nas v Bazovici naravnost iznenadili s svojim igralskim talentom in s svojo pevsko izurjenostjo. »Kovačev študent« že dolgo ni bil vprizorjen na naših odrih, toda tudi iizvežbanejše odrske skupine ga baje niso podale z živahnostjo in razigranostjo go-riških srednješolcev. 'O vsem tem bomo podrobneje spregovorili po gostovanju gorišfcih srednješolcev v Nabrežini, ki bo prihodnjo nedeljo. ■ Maša zadušnica za Nikolo Petkova V nedeljo 24. t. m. je bil v taborišču bolgarskih beguncev pri Sv. Soboti v Trstu počaščen spomin Nikole Petkova, neustrašnega borca (za demokracijo in svobodo bolgarskega naroda. Po cerkveni svečanosti je g. And jel Mitev — politični predstavnik bolgarske zemljo-radničke skupine v Trstu — imel kratek govor, v katerem je orisal lik Nikola Petkova, njegovo delo in njegovo borbo. Pri svečanosti (e sodeloval ruski pevski zbor. Pravilna narodnostna Šola in življenje ozgola Naravi se ne da delati silo. Notranje srečen in duševno uravnovešen boš le, če ostaneš zvest naravnemu izvoru. Ko bi se Italijan poslovenil, bi bilo to nekaj prisiljenega, kar ne ostane brez posledic na vsem značaju in ne v življenjski .borbi. Slovenci ibi ga nikdar ne šteli za zanesljivo svojega m mu ne bi nikoli popolnoma zaupali, njegovi rojaki Italijani bi ga zaničevali. Isto velja v obratnem smislu iza Slovenca, če 'bi se prostovoljno, namerno poitalijančil. Kdor pa danes prostovoljno, zaradi golega oportunizma ali strahopetnosti o-biskuje italijanske šole, se bo gotovo poitalijančil, a zatajena slovenska kri mu ne bo nikdar dala miru, nikdar se ne bo čutil notranje srečnega, duševno bo trpel, ker se bo moral neprestano pretvarjati: pred Slovenci se bo skušal držati za Slovenca, pred Italijani za Italijana. V največji zadregi so taki ljudje takrat, ko se nahajajo v mešeni slovensko-italijanski družbi. Kdor je rojen iz mešanega zakola, tak v resnici lahko sedi na dveh stolih, to je pred eno in drugo narodnostjo se lahko mimo predstavi za 'to, kar je: sin slovenske matere in italijanskega očeta, ali o-bratno, in pri obeh narodnostnih u-iiva ugled, če tako po pravici pove, in taki ljudje tvorijo, če le hočejo, izredno posrečen duhovni most med obema narodnostima in so za svojo osebo nekako vzvišeni nad napetostmi med dvema narodnostiima ter ponavadi povsod priljulbljeni. Toda ti ljudje imajo v svoji naravi, v mešani krvi opravičilo in temelj za svoje kozmopolitstvo. Kdor pa je po obeh starših Slovenec, četudi so ti starši nezavedni, tak naredi nasilsitvo svoji naravi, če se opredeli za Italijana. Sadove take protinaravne vzgoje otrok lahko primerjamo z zgledi iz sovjetskega sveta. Med vojno sem vpraševal ruske vojake v nemških bojnih formacijah, zakaj so zatajili domovino in se borijo za Hitlerja. »Zato, ker smo bili v uijetni-ških taboriščih lačni«, so mi odgovorili. »Pa se borite vendar proti lastni domovini«, sem pripomnil. Kaj so odgovorili? »Všecko jedno.« (Saj je vseeno). Vendar so kazali vidno veselje nad tem, da slovenski partizani bijejo Nemce. Zato sem jim dejal: »Ce držite s partizani in jim želite zmage, zakaj pa streljate nanje, kadar ste e Nemci na čistkah?« Zopet so mi malomarno in smeje odgovorili: »Saj je vseeno.« Take brezznačajne ljudi je vzgojil komunizem, ker je mladini odvzel vse duhovne ideale. Mladina je potegnila praktične zaključke: Ce ni nobenih duhovnih vrednot, je res vseeno, kam in na koga streljaš v 'borbi: danes na Nemca, jutri z Nemci na svojega rojaka Rusa, pojutrišnjem na Slovenca — »saj je vseeno«. Podobno neznačajno s t , moralni indiferen-tizem rodi odpadništvo. Zanimivo bi bilo preiskati in statistično prikazati kvarne posledice odpadništva na Tržaškem, Goriškem in Koroškem. Toliko je 'gotovo, da najdete med vsake vrste odpadniki — slovenskimi, nemškimi in italijanskimi — bodisi ob Adriji bodisi onkraj Karavank — veliko večji odstotek pokvarjenih ljudi, delomržnežev, zločincev, tatov, goljufov, nasilnikov — kakor pa med pristnimi Slovenci, med pristnimi Nemci ali med pristnimi Italijani. Med etnologi je mnenje celo, da so Prusi v severni Nemčiji tako surovi in nasilni prav zato, ker so potomci odpadnikov, namreč Polabskih Slovanov, ki so se bili ponemčili. Zakaj je na jugu Jugoslavije in v južni Bolgariji še toliko pokvarjenosti in divjosti? Zaradi mešanice raznih narodnosti: turške, albanske, srbske, makedonske, grške. Ne itrdim, da sama mešanica kvari ljudi, marveč trdim, da je v tistih jezikovno in narodnostno mešanih deželah precej odpadnikov od vsake narodnosti in ti imajo čisito svojevrstne lastnosti, v največ primerih slabe. Odpadnik stori krivico lastni naravi, narava se maščuje nad njegovim značajem. |Po vseh teh primerih zopet trdim, da brezpotrebnio obiskovanje italijanskih šol vodi slovenskega o-troka v odpadnišitvo in odpadništvo v devetdeset odstotkih primerov pokvari njegov značaj. Ko bi slovenski otrok študiral v italijaanskih šolah v Rimu ali v nemških v Berlinu ali v angleških v Londonu, se ne bi inič pokvaril. V tistih mestih ni slovenskih šol, zato nima kaj izbirati. Pa tudi, kdor je študiral v .italijanskih šolah v Trstu ali v Gorici takrat, ko ni bilo slovenskih, za časa fašizma, ni bilo nujno, da se je pokvaril (dosti se ijih je vseeno), ker je vsak vedel, da drugega izhoda ni. Ce pa danes damo slovanskega otroka v Trstu ali v 'Gorici na italijanske šole (ali v Celovcu v nemške), ko imamo vemdar dovolj slovenskih, tedaj to ne more ostati brez kvarnih posledic za REPENTABOR. — Prizor iz življenja dijaškega počitniškega letovanja Slovenskega dobrodelnega društva iz Trsta. njegov značaj, ker mlado srce ne vidi nobene upravičenosti za to, nobene nujnosti, kakor kje v Rimu ali v Parizu ali kakor pred leti v tako imenovani Julijski krajini, in si torej nujno in po pravici razlaga odločitev svojih staršev kot oportunizem in se od staršev pri ■tako živem in [zgovornem zgledu naleze tudi sam oportunizma in vseh njemu sorodnih ali iz njega izvirajočih napak v najširšem obsegu. iSklep teh izvajanj je torej ta: Za to, da boš dobil služibo — v Trstu ali kjer koli, vsekakor tudi v Trstu kljub italijanski mržnji do Slovencev, je prej in bolj potrebno, da si prav vzgojen človek, kakor da imaš ravno italijansko izpričevalo. Slovenec v italijanski šoli ne bo postal prav vizgojen človek. Italijanska šola lahko pravilno vzgoji italijanskega otroka, slovenskega pa ne bo nikdar pravilno vzgojila, ker je zanj protinaravna. Kaj bo torej pomagalo otroku, ko doraste, italijansko izpričevalo, če si je o--trok v italijanski šoli prav zaradi njemu neprirodne vzgoje izkvaril ■značaj, da ga noben delodajalec ne bo hotel sprejeti ali ga bo brž odslovil kot nezanesljivega, nepravilno vzgojenega človeka? Kako razočaranje bo to za starše! Ko so mu hoteli .ravno z italijanskim šola- njem zagotoviti kariero, so mu jo prav s tem onemogočili. Ko bi torej slovenski starši malce .preudarili te in take izkušnje, preden zapišejo otroka v italijanske šole! Kako negotova, zgolj domnevna in namišljena je tista neposredna korist, ki si jo obetajo od italijanskih šal, namreč, da bo o-trok z italijanskim izpričevalom prej našel zaposlitev, službo, plačo, kruh, kariero. To Ibomo šele videli, ali jo bo ras dobil... Preidimo torej zdaj na te zgolj oportunistične domneve! Ce je trenutno sploh kaj služb na razpolago v 'tržaški stiski in stisnjenosti, so odprte vsem enako — prosilcem s slovenskimi kakor o-nim iz italijanskimi izpričevali. Res je sicer, da italijanski šovinizem ne spi in da Slovence, kjer le more, izpodriva, toda, do katere meje in mere?. Le, dokler Slovenci spimo in se ne zganemo! Ko pa dokažeš svoje pravice s tržaško rezidenco in tržaškim državljanstvom, in če imaš kako zakonito prednost, boš službo dobil tudi s slovenskim 'spričevalom, če je le kako mesto prazno. Ce pa je vse zasedeno, tedaj pomni, da ti niti italijansko spričevalo niti protekcija niti italijanska Nacionalna liga ne morejo pomagati! Tako je danes. Slovenska mladina pa šele študira, saj so se slovenske šole komaj dobro rodile. Minilo ibo še nekaj1 let, preden bodo doštudirali in iskali zaposlitve •tisti .otroci, ki jih starši letos vpisujejo v ljudske ali srednje šole. Kako bo takrat, to vprašanje je vredno premisleka lepo po vrsti in po ■raznih, zopet domnevnih možnostih. (Se nadaljuje) »Ljudske demokracije" in blaginja narodov Ni važno, koliko denarja prejme delavec ali nameščenec za svoje delo, temveč koliko hrane in drugih potrebnih stvari si lahko kupi za svoj zaslužek. Blaginja, visoka življenjska raven, je .tam, kjer je potreba najmanj dela in trpljenja za zagotovitev življenjskih potreb. Danes slišimo mnogo pripovedk o tem, kako lepo je, še več pa o tem, kako lepo bo živeti v Srečnih državah »ljudskih demokracij«. Rusija, ki je po naravi ena izmed najbogatejših dežel sveta, je imela pod boljševiki več kot 30 det časa uresničiti načrte komunističnih osre-čevalcev sveta. iNorveški delavski sindikati so poslali pred časom posebno komisijo v Ameriko in v Sovjetsko zvezo, da preišče delavske razmere v teh dveh delih sveta. Iz Združenih držav je komisija poročala, da se je življenjska raven v zadnjih letih zelo dvignila, da ima tam povprečna delavska družina stanovanje o-premljeno tako, kot ,v Evropi le prav premožne obitelji. Električni pralni stroj ‘za perilo, drugi za posodo, električni pobiralec prahu, električni hladilnik, lepa kopalnica, telefon, cela vrsta raznih malih kuhinjskih pripomočkov in pogosto celo avtomobil in lastna hišica, so tam samo po sebi umevne stvari v delavskih družinah. Ameriška delavska žena ima itako olajšano delo v kuhinji in domu, da se lahko posveti prav temeljito vzgoji otrok in lastni izobrazbi. V .Sovjetski zvezi so norveški delavci našli bistveno drugačno sliko. Prenapolnjena stanovanja, kjer tudi po več družin stanuje v eni sami večji sobi, so tam pravilo za delavce in nižje nameščence. Delavske plače ne zadostujejo za hrano in dostojno obleko in zato morajo v Sovjetski zvezi tudi žene opravljati težka dela, da lahko preživljajo družino. Posledice seveda ne Naijibolj jasno nam postane nesorazmerje med stvarnimi plačami sovjetskega in ameriškega delavca, če primerjamo čas dela, ki je v obeh' državah potreben za nabavo raznih potrebščin: Za en izavoj sukanca mora delati Rus 43 minut, Američan pa 2 in pol minute. Za eno obleko iz kotenine ■dela Rus skoro 32 ur, Američan pa 2 uri in pol. Za pol kg kave ali čaja dela 'Rus 25 ur, Američan manj kot 1 turo. Za kupico vodke ali drugega žganja dela Rus skoro 5 ur, medtem ko dela Američan le 20 minut.' Za 20 cigaret dela Rus 2 uri, Američan pa 9 minut. Za kozarec piva dela Rus skoro 3 ure, Američan 'pa 'reci in piši 6 minut. Za 1 .kg mesa mora Rus garati 8 ur in pol, Američan pa 1 uro. Za eno moško obleko dela Rus 260 ur, Američan pa 26 ur. Za eno žensko volneno obleko dela Rusinja 253 ur, A-meričanka pa 13 ur. In tako bi naštevali lahko v nedogled. Kako je v Jugoslaviji, vemo iz pripovedovanja številnih beguncev, ki vsak dan prihajajo v Avstrijo in v Trst. Med njimi je marsikdo, ki je še pred kratkim sedel na u-dobnem stolčku v upravi ali v industriji, ki je imel precejšen pregled o položaju, ki pa napoveduje še večjo revščino. V Jugoslaviji, kjer je bilo na primer sladkorja, cenenega sladkorja vedno na pretek, mora povprečni delavec ali nameščenec žrtvovati ves zaslužek celega tedna, če hoče kupiti I kg tega dragocenega živila. V Trstu na primer zasluži delavec ali povprečni nameščenec 1 kg sladkorja v poldrugi uri dela, marsikje drugje v svobodnem svetu pa še prej. Podobno je z drugimi hranili, pa tiudi z obleko — in kot smo rekli, ni prav nikakih izgledov, da bi se položaj izboljšal, dokler bodo v Jugoslaviji in v drugih »ljudskih demokracijah« ostali na oblasti komunisti. SPOMENICA društva „Pravnik“ v Trstu o uveljavljanju obsodb, hi jih je izrehel »Tribunale speciali per ia difesa deiio 5tato“ proti primorshim Slovencem in Hrvatom V pričakovanju vstaje, ki .bi morala slediti vstopu Italije v vojno prati Jugoslaviji, so medtem skušali razviti posebno vohunsko delavnost potom periodičnih poročil, šifriranih in konvencioniranih poslanic, radijskih oddaj itd., ščuvajoč tujerodne vojake v naši službi ia vzpodbujajoč jih k .dezertacdji in pasivnemu odporu. Ravno tako so stremeli opravljati teroristična in sabotažna dejanja s čisto določenimi nameni potom atentatov na komunikacijska sredstva, železnice, občekoristne naprave, .vojaške in industrijske zgradbe itd.« Po lugotovitvii, da je bila ta organizacija v zvezi z organizacijo političnih emigrantov iz Julijske krajine v Jugoslaviji, »ki je imela odkrit političnO-narodni značaj in ki je v svojih zavojicah objemala najviišje urade jugoslovanske uprave ter je bila v stikih z mnogimi evropskimi vladami« — nadaljuje sodba preiskovalne sekcije tako-le: »In pod vzpodbudo take-le organizacije (ki je po svoji strani zopet bila manevrirana od tretjih velesil in (zlasti od angleške tajne obveščevalne službe) se je razvijala z naraščajočo opasno pogostostjo in to predvsem v zadnjem času v vidu italijansko-juigoslovanske vojne, vohunska in teroristična delavnost in se je pomnožil prenos v Italijo precejšnjih količin razstreliv, ki jih je pripravljajoča oblast nasšla zbrane v petih skrivališčih. 'Na tak način so se zbirale vesti o naših utrdbah, maši oborožitvi itd. in sporočale v pospešenem ritmu obveščevalnemu uradu bivše Jugoslavije, ki je dobavil celo radio -oddajalni aparat angleškega izvora. Tako se je leta 1938. pripravljal atentat na dučeja ob priliki obiska v Kobaridu, tako se je 25. februarja 1940 povzročil v Klani obširen požar, ki je uničil topove, možnarje, strojnice in milijon puškinih nabojev; v juniju 1940 je bil izvršen železniška atentat v Trbižu. Preko meje so se medtem snovali Strašni atentati, med temi oni v zvezi s škodljivimi eksplozijami smodnišnic v Piacenzi in Bologni, ki sta se v resnici izvršili dne 8. in 25. avgusta 1940 in zaradi katerih je še vedno v teku preiskava, da bi se ugotovili krivci.« Večina gornjih obtožb je seveda čisto izmišljena. V kolikor obtožba odgovarja dejanjem, ere za čisito kulturno delovanje, s katerim si je slovensko-hrvatska manjšina branila svoj kulturni in narodni obstoj, in pa za dejanja v skladu s ailji, zaradi katerih so združeni narodi stopili v , borbo proti fašizmu in nacizmu. Decemlbra 1941 se je Tribunale speciale nalašč preselil v Trst, da bi javno sodil in eksemplarično obsodil gornje obtožence. Procesu je ibila dana -največja publiciteta, o njem so poročale radijske postaje in časopisi in ga proslavljali kot proces, s katerim bo fašistični režim — čigar oborožene sile so bile medtem okupirale Slovenijo in del Jugoslavije — dokončno pometel s svojimi nasprotniki med slovensko manjšino. Niso se štedili izpadi proti zavezniškim državam, ki da stoje kot organizatorji za obtoženci. Po razpravi, .ki je trajala 14 dni in ki je vzbudila val ogorčenja po vsem civiliziranem svetu, je Tribunale speciale dne 14. decembra 1941 izrekel sodbo, s katero je bilo 9 obtožencev ohsojenih na smrt, ostali pa na zaporne kazni' od šestih do tridesetih let. Sodba je bila proglašema ob vzklikanju Mussoliniju, ob ploskanju rok in ob prepevanju fašistične himne. Te manifestacije so se ostentaitivno udeležili predstavniki najvišjih lokalnih in .političnih oblastev, med temi tudi funkaionarji, ki so organizirali in insceinirali proces in vodili preiskavo. Četverici na smrt obsojenih je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo, dač im jih. je bilo pet — Bobek, Ivančič, Kos, Tomažič- in Vadnal — ob zori 15. decembra 1941 ustreljenih na openskem strelišču nad Trstom. Njihovi zemski ostanki so bili prepeljani neznano kam in so bili najdeni nekje pri Trevisu šele leta 1945. ter svečano prepeljani v Trst, kjer se je vršil njihov pogreb ob soudeležbi in sočustvovanju stotlsočev ljudi. Toda Tribunale speciale s tržaškim procesom ni zaključil svojega krvavega delovanja. V zvezi s tem procesom so bile gnane na zatožno klop in so -bile po 'letu 1941. obsojene na težke zaporne kazni še stotine pripadnikov slovensko-hrvatske manjšine. Poleg tega posebnega sodišča, ki je razširilo na podlagi kr. ukaza od 9. decembra 1941 št. 1386 svojo pristojnost tudi na gotova kazniva dejanja, predvidena v vojaškem kazenskem zakoniku, kolikor so bila izvršena izven operacijske cone, so delovala v operacijski coni še vojaška redna in izredna sodišča, katerih sodbe so se po navadi glasile na smrt ali pa na dosmrtno ječo. V. Zlom fašizma in likvidacija njegovih ustanov Bila je potrebna več kot pet let trajajoča vojna, kateri ni primera v zgodovini človeštva, da se je končno dosegla zmaga nad fašističnim režimom, ki si je bil kot zaveznik Hitlerjeve Nemčije postavil za cilj, da podjarmi ves svobodoljubni svet. Na ruševinah bivše fašistične države se je začela graditi nova demokratična Italija. Ogorčenje, ki ga je povzročilo med italijanskim narodom delovanje krvavega fašističnega posebnega sodišča, je bilo tako splošno in tako globoko, da je smatrala Badogliova vlada za potrebno, da že četrti dan po Mussolinijevi demisiji, to je že dne 29. julija 1943, objavi kr. ukazJzakon št. 668, s katerim se Tribunale speciale ukinja. (Se nadaljuje) " 2 Jčonrad Zelenko: o> šnja za pokojnino od sitrani invalidov, ki bolehajo na Parkinsonovi bolezni, ki se je pojavila ne pozneje od 31. decembra 1949 kot posledica kake možganske infekcije, ki jo je kdo dobil v vojni v vzhodni Afriki v letih 1935 - 1938. V roku dveh let od 1. septembra 1950 morajo biti predložene prošnje (za poko jnino: a.) zaradi vojnih dogodkov, ki so se odigrali od 1. septembra 1939 dalje; b) glede invalidnosti zaradi ran in poškodb, dobljenih pred 1. septembrom 1939 in c) prošnje za primer, da se je zdravstveni položaj prizadete osebe .poslabšal zaradi dogodkov, ki so se odigrali pred 1. septembrom 1939. Prijava pridelka vina oziroma mošta Po obstoječih predpisih se mora ves pridelek mošta javiti v teku desetih dni, a najkasneje do 15. novembra, pristojnemu občinskemu fcrošarinskemu uradu (»Ufficio Da-zio Consurao«). Napovedano količino vpiše urad v obremenitev lastnika, kateri mora prav tako vsako spremembo — ‘prodaje javiti predhodno trosarinskemu .uradu, da ga -za oddano količino razbremeni, in pa tudi, da mu izda listino, s katero je utpravičen prevažati vino. Brez itake listine ne sme prevažati vina in se prestopki kaznujejo. Tozadevne tiskovine se dobijo pri trošarinskem uradu. Napovedati je dolžan vsak lastnik pridelka, tedaj, kjer si gospodar in najemnik delita pridelek, mora napovedati vsak svoj del. Odmevi aretacije dr. Avgusta Sfiligoja Pariz, dne 14. sept. 1950. Cenjeni gospod doktor, Vrnil sem se iz dopusta in izvedel sem za neizaslišan® krivico, ki se je v Vaši osebi zgodila slovenski manjšini v Italiji. Prosim, da sprejmete, cenjeni gospod doktor, zarvoljo preganjanja, ki iga za našo stvar trpite, izraze iskrene solidarnosti, prijateljskega razumevanja in občudovanja ter toplo .zahvato za Vaš- pogumni boj za naše pravice na Goriškem. Najlepše Vas pozdravlja Vaš vdani inž. Hrvoj Maister Poroka V 'ponedeljek 25. t. m. sta se poročila gospod Stefan Cernic iz Ga-ibrij in gospodična učiteljica Marija Ada Gabrovec doma iz Stever-jana. (Novemu paru želimo obilo sreče in zadovoljstva ter veselja v novem življenju! Sporočilo učiteljem ilešitev zadeve za izplačila doklad in zastankov plače učiteljev iz ibivšega A področja na Goriškem, ki teh zneskov niso še prejeli, je skoro že gotova. Zagotovljeno je iz .Rima, da bo zakon za izplačilo zneskov te dni registriran pri računskem dvoru. Goriško šolsko skrbništvo pa je prejelo od ministrstva nekaitera vprašanja glede prizadetih učiteljev. To pot je upati, da bo zadeva končno vendarle v kratkem urejena in izplačilo izvršeno. Pokrajinski urad medna* rodne pomoči Pokrajinski urad mednarodne pomoči je te dni zaključil tretje ieito svojega delovanja, ki ga je pričel z začetkom minulega šolskega leta. Ce nepristransko pogledamo delo, ki ga je v pravkar končanem letu ta urad opravil, ne moremo biti ravno zadovoljni. Številke izdatkov sc sicer lepe' Irt velike1, a. za nas pomenijo« le malo. Med šolskim letom smo bili namreč še nekako postreženi, med počitnicami pa skoro nič! Razne italijanske organizacije so prejele od‘ tega urada* vsega, Časar so. potrebovale za svoje številne kolonije pri morju in v hribih; mi Slovenci pa nismo imeli niti ene me morske ne gorske kolonije! In vendar smo itjudi mi Slovenci člani mednarodnega človeškega občestva! Vojna Skoda Na bloku pri Rdeči hiši Na bloku pri Bdeči hiši je italijanska financ a zaplenila 4 milijone lir, katere je igoriški trgovec Lojze Kodermac hotel vtihotapiti v Italija Ubežniki Kot poroča nedeljski »Gazaetti-no«, je v prvih devetih mesecih tega leta prišlo iz Jugoslavije na Goriško 364 ljudi, in sicer: 263 Jugoslovanov, 31 Madžarov, 29 Avstrijcev, 21 Cehov, 6 Poljakov. OsStali so pa raznih drugih evropskih in neevropskih narodnosti. Rešile svojo čast in svoje otroke ! Nekateri Slovenci v Italiji še vedno živijo v strahu pred italijansko javnostjo in tudi oblastjo. Ali iso doživeli preganjanje ali pa se bojijo bodočnosti. Do sedaj so iz tega vzroka, ki je vse obsodbe vreden, poslali svoje otroke V italijanske šole, kjer slivenskega jezika niti ne poučujejo. Vsem tem Slovencem predočuje-mo sveto idolžnost, ki jo vsak roditelj ima do svojega otroka, kar se tiče njegove vzgoje in izobrazbe v lastnem materinem jeziku! Strah pred italijansko javnostjo in pred bodočnostjo? Tak strah je prazen, ki ne dela časti nobenemu! Pa saj smo Slovenci pred Italijani kljub vsemu preganjanju vedno le zmagali. Zmagovali borno še nadalje! Kdor si svojo čast zapravi zaradi strahu, je bojazljivec. In bojazljivec se sam nečastno izloča iz materinega kroga in si nikoli več ne more pridobiti nazaj svoje izgubljene časti. Ne potujčujte svojih otrok sami, rešite svojo čast! Rupa V petek zvečer nas je pretresla žalostna vest, da se je smrtno ponesrečil na delu pri tvrdki Matti-roli v bližini Pordenona naš vaščan 31 letni Albin Petejan. V soboto zvečer so ga pripeljali domov in v .nedeljo popoldne je bil pogreb ob veliki udeležbi domačinov in vse ibliinje okolice. Izrekamo naie globoko sožalje žalostni materi in vsem ostalim sorodnikom. Vaščani Sovodnje ITrgovska zveza je na svojem študijskem sestanku predlagala, naj bi vlada izdala nov zakoni na podlagi katerega (bi se prizadetim izplačala vsa vojna škoda in ne dali le majhni predujmi. Zahteva tudi, da bi prišla v poštev vojna škoda vseh vrst in ne le nekaterih kategorij kot doslej. Upamo, da bo ta pameten predlog sprejet! V nedeljo 24. t. m. so frontaši priredili v naši vasi »ljudski tabor«. Vse je poteklo v znamenju rdečih navad. iDa jih- je bilo več, so poklicali na pomoč tudi njihove »bratce« s Koroške in iz Trsta. Ljudstvo, kar ga je bilo, ni pokazalo nobenega narodnega navdušenja in veselega razpoloženja, kakor je navada pri pravih slovenskih narodnih prireditvah, ko človek svobodno lahko uživa blagor svoje narodne omike. Dokler ne bodo naši bratje v matični domovini svobodno živeli in prosto dihali, niti tu na Goriškem ne bo pravega veselja. Takrat pe tudi frontašev ne bo več...! Starši! Vpišite svoje otročiče le v slovenske vrtce v Gorici ulica Croce in ul. Randaccio,v Štandrežu, Podgori in v Pevmi. Starši v Podgori, ne pustite se zapeljati, kakor lansko leto. Javite nam vsak pritisk ali ustrahovanje! Krmin V nedeljo dne 10. septembra je begunec Anton 2nidarčič, stanujoč v Krminu, šel po opravkih v Palmanovo. Mož kupčuje z drvmi in je imel s seboj precej denarja. Vra- čajoč se domov, je postajal v nekaterih vaseh v Furlaniji in je zvečer dospel v Marjan, kjer se je nekoliko pomudil pri neki sorodnici. Okoli 9-ih zvečer se je podal proti domu v Krmin. Ko je bil s kolesom kakšen kilometer iz Marjana, sta ga iznenada obšla dva neznanca, ga pretepla po glavi in ga vrgla na tla ter mu vzela listnico z nad 30.000 lirami. Ko se je mož zavedel, se je vrnil v Marjan in zadevo prijavil tamkajšnjim orožnikom. — Po zaslišanju so ga odpeljali domov. Cez kakšen dan pa so ga poklicali in mu sporočili, ,da ni preiskava dala nobenega uspeha in da si je zadevo sam izmislil; zato so mu v tem smislu predložili v podpis zapisnik, ki ga pa mož kljub ponovnemu prigovarjanju ni hotel podpisati, češ, kako naj jaz podpišem izjavo, da sem si napad izmislil, ko sem vendar bil napaden! Bil je podvržen tudi zdravniškemu pregledu, ki naj bi dokazal, da- se je mož pobil po glavi, ker je padel s kolesa zaradi pijanosti. Toda zdravnik je ugotovil, da so poškodbe znak dejanskega napada. Mož pa je sedaj obtožen, da si je napad izmislil, kljub temu, da je zdravnik ugotovil znake napada! Res čudno postopanje!... Vpisovanje v slovenske šole Vpisovanje v vse razrede vseh Štirih slov. srednjih šol v Gorici bo trajalo od 1. do 25. septembru. Natančnejša navodila so razvidna £ razglasne deske vsake šole. Svetujemo vsem, naj opravijo vpisovanje čimpre j, da ne bo zadnji dan prevelikega navala in bodo morali zaradi tega Izgubiti mnogo časa s čakanjem. Pri tej priliki opozarjamo starše učencev, ki so dokončali ljudsko toto, da vpišejo svoje otroke v Km večjem številu v nižjo srednjo šoto ali v strokovno šolo. Za strokovno šolo ni potreben noben izpit za tiste, ki so z Uspehom dovršili V. razred, medtem ko morajo tisti, ki imajo samd štiri razrede ljudske šole, polagati sprejemni izpit. Za nižjo srednjo šolo pa morajo vsi delati izpit Tudi za te izpite so vsa potrebna navodila razvidna z razglasne deske šole. Tisti učenci, ki so izdelali sprejemni izpit za nižjo srednjo šolo •11 ga bodo izdelali v jesenskem roku, se vpišejo lahko tudi v strokovno šolo. Če se čutijo zanjo bolj poklicane. Ta strokovna Sola je primerna zlasti za take, ki ne nameravajo nadaljevati študija na višjih srednjih šolah. Izpiti jesenskega roka se bodo pričeli v ponedeljek 18. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz iia-iijanščine; samo obe maturi se bosta Zaželi 2, oktobra ob 8.30 istota-ko z italijansko nalogo. Za ostale predmete je vrstni red na razglasni deski. Izpiti se bodo začenjali točno in zamudniki ne bodo pripu-ščeni. Za tiste, ki bodo polagali izpite v jesenskem roku, bo vpisovanje do 30. septembra. Ljudski tečaji Didaktično ravnateljstvo za Gorico in Doberdob obvešča, da morajo vsi oni učitelji, ki nameravajo poučevati pri ljudskih tečajih (nekdaj večerni tečaji) s slovenskim učnim jezikom, takoj vložiti prošnjo v dveh izvodih (eno na kol-kovanem papirju za 24 lir, drugo na prostem papirju1). Prvo prošnjo naj prosilec naslovi na šolsko skrbništvo v Gorici, drugo pa na didaktično ravnateljstvo v ulici Croce - Gorica. Za druga navodila naj se učiteljstvo obrne na Šolsko ravnateljstvo v ulici Croce. Starši naj poskrbijo, da se vpiše čimveč tečajnikov. in sicer s .sejalnim strojem, ker je bolj praktično in pa predvsem ekonomično, ker prihranimo na delu in na semenu ter izvršimo setev bolj enakomerno. Kakšno vrsto žita bomo sejali? Delimo jih v golice in osinke. Prvo moramo žeti par dnki pred popolnim dozorenjem, ker se dnugače rado osipa. Imamo mnogo vrst pšenice, ki bi prišle v poštev v naših krajih. — Za hribovite kraje in za prodnate — peščene (lahke) zem-ije pridejo v poštev izključno le Mentana in Tevere. — V drugih zemljah pa bomo- sejali vrste, ki so bolj odporne proti rji, in te foi bile: Com. Baudi, San Pastore, Vil-la Glo-ri, Damiano Chiesa, Salto. Dobro si zapomnimo, da moramo žito pred setvijo dobro razkužiti s prahom Caffaro, da ga imuniziramo -pred boleznimi, 'zlasti pred smetljivostjo (»Canbonio«). — Tudi je ‘zelo priporočljivo seme prečistiti na stoj in če le mogoče sejati selekcionirano žito, Cetrov sta-stane nekoliko več. Ako pa imamo vrsto žita, ki je popolnoma čisto, ga lahko uporabimo kot seme tudi več let zaporedoma. Pomladno okopavanje To delo da mnogo koristi, ker močno okrepi rastlino in zaradi te-'ga izdatno pomnoži pridelek. Okopavanje bomo vršili .na sledeči način: na lahko, v ta namen pripravljeno brano bomo .zabili ostre žeblje v razdalji, kakor so vršite sejane, ter jo bomo z eno vprežno živino vlačili po njivi. S tem zrahljamo zemljo, (Izlasiti, alko je prej bilo močno deževje, ki je zemljo zalilo) in .uničimo plevel. Izkušnje socialističnega zakupa v Ljubljani Mestno gostinsko poverjeništvo je začelo dajati manjše gostinske o-brate v najem zasebnikom. V Ljubljani sta se tako izoblikovali dve obliki gostinskega zakupa: v me- stnih predelih je državno gostilni-čarstvo, v predmestjih in na deželi pa pravi socialistični gostinski zakup; državni gostilničar prejema živilsko nakaznico in sme poleg članov rodbine zaposliti tudi največ dva nameščenca, socialistični pa vsega tega nima in mora vse delo opraviti sam iz družino ter plačuje dohodnino tako kot vsaJk tobrt-nik. Oba pa skleneta s pristojno o-blastjo vsaj za dve leti najemno pogodbo, ki določa tudi .odstotek od prometa, ki se mora oddati. Konec av.gusta .je bilo v Ljubljani 11 državnih 'gostilničarjev, zdaj pa prehajajo do zdaj državne in mestne tgostilne v roke državnih gostilničarjev, ki 'bodo prevzeli še 22 gostiln. Nevarnosti za nastajanje novega zasebnega kapitala ni, ker je temu primemo 'Odmerjen odstotek. Režija se je v novih obratih zmanjšala za 40 odst., na delovni sili znaša prihranek 50 odst., V gostilnah je pa spet živ-žav, kot ga prej rti bilo. KMETIJSTVO Setev pšenice Z oktobrom nastopa čas setve pšenice. Mnogo smo o setvi slišali in brali, kljub temu pa je potrebno, da si osvežimo spomin in se malo pomenimo, kako bomo izvršili setev, da nam bo zagotovljen čim večji pridelek. Da pa to dosežemo, moramo polagati skrb bodisi na pripravo zemlje — oranje, kakor ha gnojenje, sejanje in na vrsto pšenice, ki jo bomo sejali. Priprava zemlje Poskušnje so dokazale, da je v globoko preorani zemlji pšenica, pod sicer enakimi pogoji, obrodila mnogo več kakor v malo zganjeni izemlji. Zato bomo zemljo preorali čimbolj globoko, kar dosežemo z motornim oranjem, ki je danes že skoro splošno v navadi. — Ko smo zemljo preorali, jo moramo takoj — to je še svežo — zbranati. V težkih zemljah je zelo priporočljivo brananje z brano na deske, ker tako 'bolje razdrobimo zemljo. — Brar nati moramo tako dolgo, da zemljo popolnoma zdrobimo. Moramo pa tudi paziti, da površino dobro, enakomerno zravnamo. To je potrebno zlasti v težkih zemljah; kjer bi v žlebovih ostajala yoda, ki kvarno vpliva na razvoj pšenice: Gnojenje Predvsem moramo vedeti, da v močnih, težkih zemljah ni priporočljivo gnojenje s hlevskim gnojem ob setvi, more se pa vršiti tako gnojenje v prodnih, peščenih zemljah, ali kakor po domače pravimo v lahkih zemljah. Močne zemlje, kamor mislimo sejati pšenico, bomo leto prej gnojili s hlevskim gnojem, ko bomo sejali koruzo, peso, krompir in druge okopavine. — Ali tudi v tem primeru bomo ob setvi pšenice pognojili z 2 - 4 stoti superfo-sfata na ha ali 10.000 štirjaških metrov, ker je hlevski gnoj ubog na fosforju. — Dfugače pa, ako nismo ne ob setvi ne prejšnje leto gnojili s hlevskim gnojem, bomo potrosili na ha površine najmanj 5-6 stotov superfosfata, 2-3 stote amoni-jaka in 1 stot kalijeve soli. — Vsa ta gnojila pomešamo predhodno, doma, ker s tem prihranimo delo in jih tudi bolj enakomerno porazdelimo. — Tudi v prodnih — peščenih zemljah, kjer bi gnojili s hlevskim gnojem, moramo dodati 2 stota su-perfosfata na ha. — Visa ta pred-setvena gnojila potrosimo po površini enakomerno pred zadnjim bra-nanjem, da se tako bolj spojijo z zemljo. Sledi potem zimsko gnojenje, ali tako imenovano dušičnato gnojenje. To zimsko gnojenje je važno predvsem zato, ker utrdi korenine in steblo ob podstavi, kar je velikega pomene proti poleženju pšenice. Zlasti je neobhodno potrebno dušičnato gnojenje, ako imamo- v zimi hud mraz, ker v tem primeru rastline bolj trpijo. Za to gnojenje bomo porabili od 1.50 do 2 Stota apnenega nitrata. To gnojilo je e-dino priporočljivo v hudi zimi, zato ker vsebuje dušik v obliki so-litrne kisline, ki jo rastlina vsrkava tudi ob1 hudem mraiziu, medtem ko se mora dušik, ki ga vsebuje a-monijak najprej spremeniti v zemlji v solitrno kislino, za kar pa je neobhodno potrebna določena toplota: -skratka deluje bolj počasi, medtem ko deluje apneni nitrat hitro, kar je zelo važno za prehrano žita ob hudem mrazu. Z dušičnatim gnojenjem začnemo, ko nastopi prvi mraz in ko ima rastlina prve liste. — Gnojili bomo 3-4 krat v presledkih 15-20 dni iz majhnimi količinami 40 - 50 kg na ha, in ne več. Vedeti moramo namreč, da vsrkavajo rastline le polagoma dušik, in da se odvrženi dušik porazgubi v zrakiu. — Po 15. marcu ne smemo gnojiti z nitratom! Sejanje Ko smo zemljo tako pripravili in pognojili, bomo takoj izvršili setev, Radio Trst II NEDELJA, 1. oktobra: 8.45 Slovenski narodni motivi. — 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Ponovitev. — 18.30 Oddaja za inajmlajše. — 20.30 Slovanska glasba. — 21.00 Z domače knjižne police. PONEDELJEK, 2. oktobra: 13.30 »Ruske narodne pesmi. — 19.00 Filmski trak. — 20.10 Smetanove Skladbe. — 21.00 Vokalni koncert Renata Kodermaca. — 21.40 Čajkovski: Simfonija št. 4 v f molu. TOREK, 3. oktrobra: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Evropski variete. — 21.00 Vzori mladini. — 21.30 'Brahms: Simfonija št. Ive molu. SREDA, 4. oktobra: 18.36 Vaški motivi. — 19.00 Zdravniški vedež. 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. — 2L30 Simfonični koncert. ČETRTEK, 5. oktobra: 13.10 Šramel izvaja slovenske narodne, vmes poje pevs-ki duet. — 19.00 Slovenščina iza Slovence. — 21.00 Radijski oder, — nato Pestra glasba. PETEK, 6. oktobra: 13.00 Glasba po željah. — 18.45 Slovenski motivi. — 20.10 Violinski koncert prof. Karla Sancina. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri 'besede. SOBOTA, 7. oktobra: 13.20 Salonski kvintet. — 19.00 Programski periskop. — 21.00 Sobotni večer. 122.00 Koncert pesitre glasbe. Ljudska inšpekcija pri Lovrencu na Pohorju Ljudska inšpektorja Klampfer in Vaupotič koristita bolj sebi kot množicam. Na dan delitve blaga v -okrožnem magacin-u nista prej pustila odpreti trgovine, dokler nista sama nakupila -blaga, pi jima je u--gajalo; nakupila sta vsak blago za eno obleko, za Hubertus plašč in druige stvari, zunaj je pa čakala kača ljudi, bolj potrebnih obleke, saj je Klampfer pred tedni napravil isto; takoj -nato sta pa odšla, ne da bi nadzirala delitve, kat je njuna dolžnost; Klampfer je krojaču o-bljubil, da dobi tudi on blago, če mu takoj napravi obleko. Grd vagoa Na progi Ljubljana - Gorica vozi v potniškem vlaku vagon ABh 12234, prvega in drugega razreda; vagon je naravnost ostuden. Blago na sedežih je zakrpano z velikimi krpami raznih .barv, nesnaga je tolika, da se potniki ne upajo vsesti in se upravičeno zgražajo. Odgovorni urednik: dr. Janko Jei T itkm: tiskarn« »ADRIA«, d. d. v Trstu ROMAN »JUTRO BREZ SONCA« Ivana Jonteza se dobi v prodaji pri upravi lista ter stane 1000 lir. V zadnjem času je uprava lista prejela precej pritožb o neredni- dostavi lista ali celo o nedospetju. Krivdo iza vse take primere je pripisati Izključno poštnim uradom in zato prosimo, da se takoj javijo upravi vsi taki primeri, ker bo s /tem dokaznim materialom uprava poskrbela, da se to odstrani. ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA TRST, VIA COMMERCIALE 10/11., TEL. 25597 deske im ret kooe, mačet snooe in In dih le so o, trame In par* kete nudi na/ugodne/e Mizarji | Kmetovalci V podjetnih! • TEL. C*LEA 90441 TRST Vlala Sonnlno, 2 4 BEGUNEC V AVSTRALIJI Išče Slovenko 20 - 25 let »taro veščo domačih del v svrho ženitve. Naslov v upravi lista. Dobro vpeljano trgovino s krznarstvom sredi mesta z vsem inventarjem in obrtnim dovoljenjem prodani zaradi izselitve v inozemstvo Ponudbe n* upravo lista pod šifro „kupim“ URARNA UL ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH/ LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLA«), SREBRO IN DRAGULJU NECCHI novi model B U za vezenja, krpanje, oblivanje lukenj, prtlitje gumbov, čipke, cikcakaste »Iva. Vaa dela ae izvršujejo bre* okvirja. Pouki za vezenje brer-plačno. ŠIVALNI STROJI na Industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljših z n a la k pri T U L L I O ■A OBROKE TRST - ul. C. BATTISTI It. II Tel. 65-3S — T R Z I C , na Korcu