r LETO v ŠT. 20. 26. MAJ M 1966 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKR/ ~ INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMl NIKACUE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO. KRA\ Naš razgovor Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja predsednik DS združenega podjetja, tov. VALTER KRIŽMAN VPRAŠANJE: 'Vloga DS v združenemu podjetju? ' . ODGOVOR: Menim, da je Združeno podjetje, kot ena izmed oblik združevanja v go- Tovariš Valter Križman, ¿lan Iskrinega kolektiva v Novi Gorici — novi predsednik DS združenega podjetja ISKRA spodarstvu, . naj naprednej ša oblika integracije ; v današnjih pogojih gospodarjenja. Zakaj? Predvsem iz preprostega razloga, _ ker sega samoupravni mehanizem z vsemi svojimi pristojnostmi tri nalogami do vseh-osnovnih celit Združenega podjetja, čeprav le-ta šteje . več , tisoč. članov (v' našem primeru'C 14,000). Čeprav im .htguhižacije,: ki sestavljajo združeno p.odjetje samostojne in imajo zelo razvito samoupravi j anjp; lahko 'dosežemo v združenem podjetju idealne cilje integracije, kot so npr. skupni nastopi na zunanjem in po potrebi na notranjem tržišču, znanstveno. spremljanje in raziskovanje proizvodnje In podobno. Jasno je, da je danes vloga DS združenega podjetja ISKRA drugačna, kot-je bila v prejšnjih letih. Spričo decentralizacije, če to lahko taiko imenujemo, delavskega samo-- upravljanja in prehajanja pristojnosti iz prejšnjega centralnega DS podjetja na samoupravne organe',■ tovarn, je vloga DS združenega podjetja predvsem v tem, da posredno in neposredno vodi račun- o ekonomskem uspehu ' in o afirmiranju podjetja kot celote. Poleg standardnih nalog, kot so potrditve planov in poslovnih poročil in podobno, je DS združenega pod. -jetja tudi čuyar enotnosti združehih , organizacij- , tam, kjer mora taka enotnost p|sl| Tejino nastopati. Seveda irto-ra , DS združenega podjetja vzporedno s torti čuvati in razvijati samoupravljanje in samoupravne pravice organizacij. : VPRAŠANJ^: Aktualne naloge DS in UO na nivoju združenega podjetja? ODGOVOR: Temeljne oz. splošne naloge so zajete že v .prejšnjem odgovora, vendar stojijo danes pred nami aktu-,ahie haloge,' za katere smatram, da jih bosta morala DS in UO združenega podjetja reševati v najkrajšem času. \ , Problem izpolnjevanja proizvodnega 'plana postaja čedalje bolj akuten. Pogo- V Štafeta mladosti z vrha Triglava Štafeta mladosti na vrhu Triglava, v kateri sta sodelovala tudi dva člana »Iskre« ______ Franc Ekar in Milan Valant ' sto odhajajo domov naši der lavci z manjšimi OD kot Bi jih mora!: dobiti, zato se pojavlja negodovanje, nezaupanje in kot .njihova .posledica manjša proizvodnja! Ali bomo staji križem rok-in čakali na rešitev od drugod. Jaz trdim odločno: Nel — Borba za izpolnjevanje planskih nalog jejorej naša najaktUal-nejša naloga. Ta borba pogojuje izpolnjevanje drugih manjših in vzporednih nalog. Menim, da DS in UO združenega podjetja morata najti poti navznoter in tudi. navzven podjetja, da tako nenor-matap,,-stanje preneha. .Naš delovmi človek' hoče delati in ne. želi biti pri tern opeharjen; . Od nas pričakuje, da to jasno povemo vsakemu, ki takih in podobnih stvari ne zna. razumeti. -1 j VPRAŠANJE: Kaj želite povedati kolektivu kot predsednik DS združenega podjetja? ODGOVOR: Delovni ljudje .¡pričakujejo^ od svojih samoupravnih organov: dejanj in. ne besed. Menim, da je v tem stavku povedano vse, kaj in kako, morajo, delati, člani DS in UO. Le V zavestnem in kolektivnem delu ' vseh članov samoupravnih organov' borno izpolnili - pričakovanja proizvajalca — upravljalca; le s 'takšnim delom bomo lahko porok uspehu naše »ISKRE«. Vsako pomlad priredi pla-• ninska zveza Slovenije v počastitev dneva mladosti in rojstnega dneva maršala Tita štafeto, ki je postala že tradicionalna. Že dvajsetič so se na vrhu Triglava zbrali mladinci in alpinisti ter ponesli I štafetno palico prek gora v dolino. Letošnja planinska -štafeta je odšla s Triglava in se po relaciji Krma S Mojstrana — Jesenice — Javornik-— Valvazorjev dom — Dobrava — Vintgar ?- Bled — Radovljica — B^gtmje — Tržič — Kropa — Dražgoše|||| Potok :—' Črni vrh Cerkno priključila zvezni štafeti. Na najtežjem delu poti šla sode-: lovala tudi dva Iskraša. Skupaj nas je bilo trideset. Na Kredarico smo se povzpeli 12; maja ob lepem vremenu. iz . različnih - smeri; nekateri iz Vrat, drugi iz Krme in Bohinja, dve navezi pa sta preplezali severno ste- no Triglava po slovenski Smeri. Na Kredarici smo ob top-li peči poslušali prvoborca Staneta Kersnika. Veter ja vso frač" zavijal okoli' vogalov koče in tudi zjutraj, ko srno ■ vstali, ni ponehal. Z .Ekarjem sva bila določena v jurišn® navezo, še v trdi- temi smo zapus.lilhkočo. in pričel: sekati. stopinje v poledeneli greben malega Triglava. Močni šun-• ki' vetra, ki so nosili cele kupe pršiča, so nam; otežkočaii vzpon, toda ob petih;' smo biti že vsi; zbrani na vrhu, kjer je izpod snega gledala le streha Aljaževega stolpa. V čudovito jasnem jutru sta zaplapolali slovenska in planinska zastava. Predstavnik PZS je izročil petnajstletnemu mladincu Omanu iz .Martuljka štafetno palico, alpinist Jože Mihelič pa je prebral vsebino pisma maršalu .Titu,. z najlepšimi željami in čestitkami. j M. V. Obisk bolgarske vojaške delegacije Pretekli četrtek je dopotovala v Ljubljano bolgarska voja- ška delegacija, ki jo je sestavljalo več generalov In višjih oficirjev bolgarske armade. Vodil jo je minister narodna obrambe LR Bolgarije, arrttijski general Dobri Džunov. V spremstvu več višjih oficirjev JLA si je najprej ogledala tovarno TEN v Stegnah. Visoke goste sta sprejela pomočnik gen. direktor ja - inž. Jože Preželj in direktor tovarne inž. Milan Železnik s svojimi sodelavci. Ko so gostje posedli, je direktor tovarne seznanil delegacijo s splošnimi podatki o tovarni, proizvodnim programom in nato odgovarjal na zastavljena vprašanja. Po končanih uvodnih razgovorih so si gostje ogledali v istem prostoru improvizirano majhno razstavo izdelkov tovaCne in se zanimali zlasti za prodajne pogoje posameznih aparatur. Le-te je posredoval šef komerciale Maks Vertačnik. Ob koncu 'obiska so si vsi navzoči ogledali še celotno proizvodnjo v tovarni, se zahvalili za ljubezniv sprejem in se poslovili. M. K. Prvi maturanti tehniške šole Dijaki tehniške šole šolskega centra podjetja Iskra v Kranju bodo naši prvi maturantje. Brez dvoma je to za ŠC majhen dogodek in lepo prizna^" nje, zlasti zato, ker so bili pogoji vseh štirih let šolanja težki in naporni. Gorenjska je močno industrijsko področje in je bife potreba po tehnični šoli ,v Kranju,, metropoli Gorenjske, nujna. Ustanovili šo' dVa letnika, in to elektro in strojni oddelek; vanje smo vpisovali dijake iz najrazličnejši!* krajev. Sprva so bili prostori na vajenski šoli, nato. smo »vedrili« v prostorih tekstilne šole ih se združili v kovinarsko-elektrotehniški' šolski center. Po dveh letih smo prišli v prostore ISKRE in se - združili s poklicno šolo ISKRE in poklicno šolo v Ljubljani v Šolski center ISKRA. Najbolj pereč problem so bili; in verjetno še bodo, šolski prostori. Učilnice so' majhne, garderobni prostori utesnjeni, laboratorijev nimamo. Nič' manjša težava ni bila skozi vsa lefe s honorarnimi predavatelji, ki so se pogosto menjavali, a jih je šola spričo premajhnega števila rednih predavateljev, morala imeti. Vse te probleme je reševalo vodstvo šole skupno s predavatelji in dijaki. Ker je bila ta dolgotrajna pot polna težav zlasti za naše prve maturante, nam je toliko lepše pri srcu, ker smo vendar dospeli do Cilja. V prva, letnika leta 62/63 jk bilo vpisanih 61 dijakov’, od tega v strojni oddelek 31, v efcktro 30. Zdaj rešuje svoje diplomske' naloge 43 kandidatov, od tega v strojnem 10 v elektro 24. Naj omenimo tudi, da so bili naši prvi maturantje vseskozi »prikrajšani« še v' nečem: v svojih vrstah niso nikdar imeli — sošolke! Ob koncu naj vam mladim, bodočim tehnikom, povemo vsi, ki smo posredno ali neposredno sodelovali z vami, še to: »Ko boste- sprejeli svoja diplomska spričevala, bo naša skupna pot končana. če smo tisti, ki smo vas spremljali na dosedanji poti, morda kdaj preveč čutili svojo soodgovornost, smo prišli tudi navzkriž. Fa to: bo kmalu pozabljeno. če v vašem življenju ne bo vse tako, kakor si zamišljate, ne pozabite, da so človeške želje vedno večje od tega, kar je-mogoče doseči. Fa je tudi prav tako, kajti težko uresničljive želje1 so gibalo napredka. V tem pa je lepota vsakega ustvarjalnega dela. Srečno!« O izvršitvi proizvodnje za prve štiri mesece' 1966 Iz pripadajočega pregleda na obrazcih S-2A, S-2B in S-2C je razvidno, da je združeno podjetje ISKRA svoje obveze v prvih štirih mesecih pri realizaciji eksterne proizvodnje zelo uspešno izpolnilo ih sicer s- 101,3%. Primerjava z istim obdobjem v preteklem leto nam prikazuje prav tako ugoden rezultat. Realizacija se l je namreč povečala Ssb' za 32,4 odstotka, če vrednotimo us- pešnost proizvodnje upoštevaje povprečne planirane zadolžitve, ugotavljamo, da bi celotna realizacija na koncu aprila morala znašati 206,3 milijone N dinarjev. Ustvari® smo pa 102,6% te vrednosti. Analiza ustvarjene 'realizacije tovarn po kriteriju povprečne planirane .proizvodnje nam da ob koncu aprila v letošnjem leto naslednjo sliko: Ü s 1 WÊm flP ’3’ag.g- +V I- .. k o S 11 Ü S? lav s|| ■g n 5' e 2 > mi s. ¡s o' a AVTOMATTKA-Pržan #j 6.332 m I42',8 APARATI-Ljubljana H 3.402 + 97? AVTOIZDELKI, Nova G. ELEKTROMEIIANIKA, 7 $■ + 3.120 43? Kranj % •f 1.533 '+ 10,8 SPREJEMNIKI, Sežana + 1.535 -4- 52,4' ELEKTRONIKA,, Horjul + %3 + 75,4 POLPREVODNIKI, Trbovlje, + 485 4- 35,2 USMERNIKI, Novo mesto .+ 124 . i +• 13,1 INSTRUMENTI, Otoče ELEKTROMOTORJI, - 56 4,7 Železniki — m — 37,7 NAPRAVE; Ljubljana — 1.549 — 70,5 KONDENZATORJI, Semič — 2,162 — ,88>, 8 ELEMENTI, Ljubljana- — 2.953 — 45,2 MIKRON,. Frilep 4.902 — 305,2? + 5,349 7 + 10,3 Iz prikazane. »rang-Iestvice* vidimo, da je osem tovarn svoje, povprečne planirane zadolžitve- v prvih štirih mesecih preseglo. S precejšnjim naskokom .prednjači AVTO*-MATIKA-PRŽAN: z ustsairje-nim . viškom realizacije" 'nad povprečno . planirano., proiz-1 vodnjo v iznosui približno 6,6 - milijona St dataarjiev Če bi se proizvodnja v Pfžanu v naslednjih mesecih razvij ala v istem tempa kot db> sedaj,. br tovarna 'lbtfiispfak’ izpolni-, la že v tretjem- kvartalu. štešt tovarn v prvih štirih mesecih fli' izpolMfo svojih povprečno planiranih obvez. V temi pogledu- j:e zasfcrbjjfflr joča situacija predvsem V tovarni MIKRON-PRILEP, ki je kar za 4,0 milijianai N. dinarjev pod povprečno planirano' proizvodnjo. Ta izpad' realizacije predstavlja, za tovarHO' povprečno trimesečno proizvodnjo.' Ukrepi, ki. so; bi® podvzeti v zvezi z neizpolnjevanjem obvez, so bili uprab vičeni in nujni. Za vse ostale tovarne ki ob zaključku štirih mesecev tudi niso dosegle povprečne planirane realizacije, situacija -še' n-ii tako kritična. Prikazani izpadi z ozirom ha- razpoložljive kapacitete y “glavnem ne bi. še smeli predstavljati posebnega problema in- jih je možno s prizadevnostjo- še nadoknaditi.. | Skrb za nabavo - reprodukcijisKega materiala na vseft instancah pa mora biti dovolj, uspešna. . Sila inž. Franc X. mednarodni sejem tehnike v Beogradu IZ ŽUŽEMBERKA V soboto, Si. maja 1966 dopoldne je' predsednik republike Josip Broz-Tifo odprl letošnji jubilami, že deseti mednarodni sejem tehnike, na katerem razstavljajo 363 domača podjetja' in 678 tujih proizvajalcev najširšega asortimenta industrijskih izdelkov iz 26 dežel Evrope, Azije in Amerike. Predsednik republike je doslej odprl vse te . mednarodne sejme, na letošnjem pa se je po ©tvoritvi zadržal še posetH no dolgo, zanimajoč se zlasti-tudi za tehnični napredek, ki so ga izražali' najnovejši izdelki. domačih podjetij. Povsem: jasno; je da nas še posebno zanima, e kakšnimi vtisi je predsednik Tito obšel naš razstavni prostor, na katerem je letos Iskra Spet razstavljala skupno* torej v okviru: poslovnega sodfelovai-flja. Čas1, ki ga je predsednik republike prebil ob našem razstavnem prostoru-, je- najbolj jasen dokaz, ds so ga nekateri naši izdelki- zelo zanimali in kar' ni mogel verjeti, da so tovarne našega združenega podjetja dejansko njihov proizvajalec; S posebnim zanimanjem je tovariš, .Uto prisluhnil razlagi o izdelkih' laserske-tehsi-\ke, elektronskih krmilnih na-prkv ih nekaterih dingih izdelkov, njegovo pozornost pa je, vzbudil tudi šolska kom- plet horjulske’ tovarne, ki privablja tudi' številne obiskovalce sejma in domaSe ter ti^je strokovnjake? Seveda je bil pr edsednik-Ti-to vedro razpoložen ob vsem, kar je lahko videl- novega in pomembnega na letošnjem sejmu. Za naš raz-. stavni prostor je sprva Sicer menil', da je dokaj skromen. Ob tem ni šteddl s svojo hudomušnostjo,, ko je vprašal predstavnike v našem, paviljonu, če je ta naša skromnost na sejmu odraz gospodarske reforme. Ko pa si je podrobneje ogledal razstavljene izdelke naših tovarn, je ugotovit, da, prav ža prav v daMih* okoliščinah- naše- sodelovanje* na letošnjem jubilejnem sejmu tehnike vendarle ni: tako skromno in, da. ima tudi naše .podjetje pokazati marsikaj zanimivega, novega- ih pomembnega. Predsednik Tito ef je dokaj: natančno ogledal celotni' sejem,, nato pa je na tiskovni' konferenci povedal’ novinarjem o tem,, kakšne vtise, je dobil na letošnjem sejmu in kako ocenjuje njegovo vlogo pri” vključevanju jugoslovanskega gospodarstva z mednarodnimi tržišči. Pogled na del razstavnega prostora ISKRE Ze nekaj let sem v obratu za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku vnet) Skrbijo za strokovno izobraževanje zaposlenih. Prav te dni mineva leto dni j odkar se je v Žužemberku začel enoletni tečaj za pridobitev kvalifikacije, katerega je skozi vse leto posečalo nekaj nad trideset delavk in •delavcev tega obrata. Razveseljivo je, da so malone vsi pripravljeni tečaj, so redno posečali in kljub vsem de- lovnim naporom niso odnehali: z učenjem. Zaključne izpite, po katerih si bodo udeleženci tega tečaja pridobili interno priznano kvalifikacijo,'’ so imelo, sredi maja in med tečajniki skoraj ni nikogar, M bi se bal izpita. To je dokaz, da so tečaj vzeli zelo resno in se na zaključne izpite dObro pripravili. Verjetno so temu ustrezni tudi rezultati ha izpitih; - rln- Elektronska obdelava podatkov - pogoj za uspešno poslovati Kot smo že poročali v prejšnji številki, je bilo na sestanku razširjenega kolegija dne 17. maja letos obravnavano vprašanje sodobnega poslovanja s poudarkom na obdelavi poslovnih informacij, ki jo bo v Iskri nujno čimprej avtomatizirati. Ker smo v zadnjib petih letih precej zaostali, bomo morali to čim hitreje nadoknaditi. Potrebne so odgovarjajoče poslovne odločitve najvišjih organov upravljanja, kot osnova za nadaljnje akcije. Danes priobčujemo izvleček iz poročila tov. J. MUROVCA o razvoju in stanju obdelave podatkov v ISKRI. 1. rAzAXJJ MEHANIZIRANE JEJ AVTOMATIZIRANE OBDELAVE PODATKOV V ISKRI 'Kej je znano, je Iskra veljala ze -eno dobre organiziranih podjetij v državi. Določena prednost,' M jo je imela pred /drugimi, je bila prav v tem, da se je vseskozi posluževala stropne .obdelave podatkov. Prvo mehansko garnituro sistema POWERS, smo uporabljali do leta 1956. Ista garnitura še danes deluje v eni izmed naših tovarn, če-tudi njerta uporaba ni več racionalna in .sodi med izrazite muzejske eksponate. V letni 1956 je bila garnitura zamenjana z novejšo, vendar sp . še vedno vsi stroji mehanski. Leta 1960 je bila ponovno dopolnjena. Pri tej razširitvi je -poleg elektronske sortirke najpomembnejša novost računski stjro-j UNIVAC 60, ker je to iPrva naprava v garnituri, v ’kateri so uporabljene elektronke. Ta naprava je omogočila večjo fleksibilnost •in boljše programiranje, 'kar je vse vplivalo na. kvaliteto .obdelave. Vsi omenjeni stroji in naprave, sodi j o med konvencionalne .ali ¡klasične stroje za obdelavo podatkov po sistemu luknjanih kartic. Njihova pomembna vloga je v tern, -da -so se z njihovo pomočjo lahko mehansko oz. polavtomatsko obdelale velike -množine podatkov mnogo, hitreje in zlasti bolj točno kot ;roč-tao. Uporaba -strojev je prišla do 'izraza šele v -velikem ■podjetju, kjer število doku-Tmeat-aeije naraste do takega -obsega, da je kljub velikemu -¡številu -uslužbencev ni -mogoče Obdelati ob pravem času, joč-^oiosolidho. Konvencionalna obdelava podatkov — imenujemo jo tudi mehaiiografija — sicer lahko v marsičem pripomore k boljšemu poslo-Tvanju, večjemu -redu in disciplini, bistveno -lahko -vpliva itudi na število zaposlenih v administraciji, precej lahko pripomore k izpopolnjevanju šedanje organizacije — v nobenem primera /pa z njimi ini mogoče doseči -učinkov, ikot jih lahko nudijo sodobne metode elektronske obdelave podatkov. Konvencionalna obdelava podatkov ne more nuditi rezultatov, ki so potrebni za sodobno poslovanje in upravljanje. 2. DOSEDANJA PRIZADEVANJA ZA UVEDBO ELEKTRONSKE OBDELAVE PODATKOV V INTEGRIRANEM PODJETJU ISKRA Organizatorjem integrirane Iskre je bil v času priprav za integracijo leta" 1961, problem in pomen obdelave poslovnih podatkov p.opotaoma jasen. Zavedali .so se, da veliko j® sodobno padjAje s tako -raznovrstno .proizvodnjo, širokim izborom proizvodov in obsežnim poslovanjem, ne more racionalno poslovati brez avtomatske obdelave informacij, Zavedali so se, da je ¡to edina metoda, s katero M bili v stanju zagotoviti upravnim organom’. takšen pregled nad celotnim poslovnim procesom, ¡da bodo njihove poslovne .odločitve učinkovite, kvalitetne in pravilno usmerjene. Dokaz, da je ,res tako, je investicijstoi program, .ki predvideva tudi elektronski center z dvema napravama sistema UCT. Posebej velja poudariti, -da sodi ta naprava med prve transi-storizlrane ¡naprave za široko uporabo v svetu. Težko .si danes predstavljamo, -kakšen vpliv bi lahko -imel tak center na celoten razvoj -ISKRE in ujemo or-ganizaoijo. Lahko verjamemo, da bi k slovesu podjetja prispeval nmogo več, kot marsikatera druga tavestjcijn. Kljub temu, da investicijski program m bil realiziran, ideja o ustanovitvi elektronskega’ centra «d opuščena. 'Vseskozi se je delo na pripravah intenrivmo nadaljevalo, -obnavljalo in -prilagojeva-lo razvoju .elektronike v svetu. Pri tem so sodelovali tudi inozemski strokovnjaki, kajti tuji dobavitelji so Iskro vseskozi prištevali med najbolj potencialne kupce v Jugoslaviji. Ob -reorganizaciji, to je ob ustanovitvi -enotnega podjetja jp prišel problem avtomatizirane obdelave -podatkov ponovno v ospredje. Bilo je očitno, da bo obdelava podatkov še nujnejša za uspešno reševanje poslovnih problemov, zlasti ©a nipojiu podjetja. V latu 1963 je bife celo sklenjena ¡pogodba za tri manjše eMotranške naprave, ki so se prav tedaj pojavile na -trgu. -Osnovana je bife posebna skupina .za obdelavo podatkov v ,okviru organizacijske službe, ter izdelan podroben -program za -organizacijo -centra ta uvajanje v poslovanje. Zaradi finančne «tiske pogodba ni bila realizirana in s tam je bila -prekinjena kontinuiteta v razvoju obdelave poslovnih infcfcmacij. 3. DANAŠNJE «TANJE Iz teh nekaj podatkov lahko zaključimo, da je -Iskra pred integracijo do neke mere šla v korak s podobnimi podjetji v Evropi, oziroma je to vsaj poskušala, čeprav z določenim zaostankom. Največja škoda pa je v tem, da smo pričeli, nazadovati rav- no na prelomnici od klasične k elektronski obdelavi poslovnih podatkov. Tako smo sedaj v letu i966 ostali točno na istem nivoju, kot smo *M!d leta 1960, medtem, 'ko je v svetu prav v tem času prišlo do revolucionarnih sprememb in izredno naglega razvoja' Ker nismo napredovali, smo relativno zelo nazadova- li. Y. Iskra je danes zaostala ne- -lo v jugoslovanskem merilu, čeprav .sodi Jugoslavija jmed zadnje v Evropi. Po nepopolnih podatkih izpred dveh let, ima Jugoslavija manj kot dva elektronska računalnika na e® milijon prebivalcev, medtem ko imajo istočasno; Avstrija 15, Italija M,- Švica -43,, ZDA 115 računalnikov na I milijon prebivalcev, Jugoslavija je v -elektronske naprave vložila le i0,25 f na enega prebivalca, medtem ko .so vložile; Avstrija 3,20, Italija 5,50, fevica 13,30 $■ število računalnikov v svetu še vedno hitro narašča npr.: ZDA bo povečala število računalnikov od 23.000 (63) na 50:000 (1920). V Evropi je zaradi relativne zaostalosti v preteklih obdobjih naraščanje še hitrejše, če upoštevamo, da se več kot polovico računalnikov uporablja za potre- be gospodarstva (ZRN 63%) ■in da med uporabniki v industriji zavzema strojna- in elektronska industrija prvo mesto (General Electric ima že v letu 1963 144 računalnikov), lahko sklepamo, da položaj Iskre v resnici ni rožnat. 4. NUJNO POTREBNI UKREPI V -zadnjem času se je Judi v Jugoslaviji marsikaj spremenilo, ‘Prepričanje, da jé uvajanje elektronskih naprav na vseh področjih nujnost, si hitro utira pot. Pričakovati je, da bo -v naslednjih letih prišlo do korenitih sprememb na področju avtomatizacij e tudi v Jugoslaviji. Ta, povsem naraven razvoj bo tudi Iskro prisilil, da -se prej ali slej odloči za uvajanje avtomatizacije v svoje poslovanje, ne-zavisno od našega današnjega stališča. Od nas, od celotnega kolektiva je odvisno, aiu bo Iskra med prvimi ali med zadnjimi. Od nas zarisi, ali bomo naravni razvoj -s svojimi od-ločitvami ¡pospeševali ali ga bomo zavirali. Tu ne gre za modni prestiž, gre za življenjsko vprašanje podjetja. Petletno zamudo moramo z nečim nadoknaditi. Odloči- ti bi «e -morali za večjo napravo,- S tem v zvezi pa za široko akcijo, ki bo morala potekati načrtno in vzporedno v več smereh: — raziskati sedanji nivo organizacije po tovarnah in do* ločiti kapaciteto naprav ter dinamiko izgradnje elektronskega sistema, .poskrbeja za izobrazbo kadrov za izvajanje nove organizacije, — izdelati, nov projekt skupne obdelave podatkov in — poskrbeti za instalacijo začetne naprave, skladno z ostalimi pripravami. Taka .akcija je izvedljiva sa» mo na osnovi načelne ravah bi zares zaslužila mi- magnet, ki mu prav izrazito ni zvezni poti. Govorimo o ren razvoj z enakomerno iz- lahko, menjamo polariteto.-v čašo vnem muitipleksu. (popeljanimi- izboljšavami,^.raz-.- Pozneje smo se močno na- nazoritev bi sl lahko tako širitvami m novitetami. Pa vduševali za diode in tfan- predstavili: več prijateljev iz temu ni tako! Doživljamo sistorje in smo vso telefo- Kranja hoče hkrati na obisk tako skokovit razvoj, da^mu nijo hoteli preliti'v popolno k prijateljem v Ljubljani in zares skoraj ne znamo sle- elekSfonsko tehniko, kjer za gredo vsak po svoji poti — diti, saj ne vemo, kje bi naš pogled sploh ni gibajo- krajevni multiplekš., Lahko namreč zares pričeli. čih se delov, še več! Pri pa se-vsedejo v avtomobile Sprva smo se' ogrevali za vsaki dosedan ji,; telefonski in potujejo drug za drugim, ferit, neke vrst? železa, ki centrali ima vsaka zveza svo- Prostora je.dovolj, drug dru- gega ne motijo, čeprav hkra-ti potujejo po,- skupni poti — časovni multiploks.) Tehnika išče Vedno odgovora na vprašanje: Kaj je boljše, bolj praktično, bolj ekonomično? Odgovor je to-: žaven, saj najboljša rešitev, vsebuje tudi slabe strani, čista elektronika, nima gibljivih še delov, vendar tudi zveze niso najbolj. čiste, (en pogovor je možno delno slišati v drugi zvezi, kar pa seveda he zagotavlja selektivnosti). Zato je tehnika iska-: la rešitve tako, da naj vsaka zveza poteka po 'lastni poti. To govorno pot pa omogoča , poseben 'element ali koordinatni . stikainiik, ali hermetični kontaktnik • (ali reedov rele). Naši'razvijalci so preštudirali vse' tri izvedbe: polno elektroniko,' semiejek-troniko (s koordinatnimi stikalniki) tiri - ouašielektroniko .(s hermetičnimi kontaktnimi). Odločajo se 'za tretjo varianto, za tehniko herme- tičnih kontaktnikov, ki jih! je v Ljubljani razvil Institut za elektroniko in vakuumsko tehniko. Ni pa povsod tako! Naša sodelavca sta imela priliko videti, razvojno dejavnost madžarskih strokovnjakov. V okviru SEV, vzhodnoevropske gospodarske skupnosti, so sicer Vzhodni Nemci 'nosilci : razvojnih nalog elektronike, a so jih Madžari prehiteli. Oni so začeli na« črtno ,delo s tem, -.da so najprej skonstruirali lastni koordinatni stikalnik, priredili rele in se zavzeli z& elektronsko krmiljenje. Rezultat ni izostal, čeprav morda ni za današnji dan najmodernejši. Tehnika tako hiti, da danes poznamo praktični ■uporabnost hermetičnih kori,-taktnikov- katerih delovanje že prehaja v zelo kratka čase mikrosekund in se direktno navezuje na prav tako hitro elektronsko krmiljenje, iriedtem ko so ko* S ■ ■ Delegacija jugoslovanskih interalraiicev na komemoraciji v Mauthausenu Razgovor o tehnologiji (Nadaljevanje s 4. strani). Jasno je, da so pogosta sprotne spremembe silno drage. V povprečju znašajo stroški zaradi naknadnih sprememb v dobi poskusnih serij od 5 do 50 milijonov S din. Kakšna je pri vas soodvisnost . (korelacija) teh sprememb z nabavo materiala? Sorodnost konstrukcijskih sprememb, še več pa sprememb tehnoloških postopkov zaradi nabave materiala, je v zadnjih letih v porastu. Od cca 1200 mesečno. lamsiranih serij, imamo od 88—100 dispozicij, pri katerih izvajamo spremembe zaradi materiala. Kakšna je zasedba kapacitet in kako jo ugotavljate? Nimamo točne metode za ugotavljanje zasedbe kapacitet, čeprav to brez nadaljnjega danes že izračunavamo mehanografsko. -Tudi iz podatkov, ki jih zajema statistična kontrola kvalitete, dobivamo te podatke za večino strojnih kapacitet. Po metodi trenutnih opažanj, na katero se najbolj .zanesemo, so naše kapacitete zasedene 50% pri upoštevanju dveh izmen. So pa tudi posamezne strojne skupine, pri katerih ugotavljamo 85% zasedbo v treh izmenah. Zloglasno bivše - nacistično koncentracijsko taborišče Mauthausen na gornjem Avstrijskem privablja leto za letom številne obiskovalce iz mnogih držav v Evropi. Mednarodni taboriščni komite prireja namreč vsako leto v maju, ob obletnici osvoboditve taborišča, komemoracijo za več kot stodvajset-tisoč jetnikov, ki so jih esesovci na zverinski in sadistični način ubili ter -upepelili v taboriščnih krematorijih. Letošnje 21. obletnice osvoboditve taborišča sva se udeležila kot bivša jetnika Maut-hausena tudi Tone Rihar in podpisani, oba iz PSO. Upravni odbor PSO nama je velikodušno poravnal stroške potovanja, obisk v obliki Štiridnevnega'' izleta pa je na predlog in pod ©krajem republiškega sekretariata ZB organiziral turistični urad SAP. Osrednja prireditev je bila v nedeljo 16. maja na bivšem prostoru za apel v Mauthausnu. Že pred tem so posamezne delegacije položile vsaka pred svojim nacionalnim spomenikom vence, nato pa so se preusmerile v skupen žalni sprevod. Vence so nosili, bivši jetniki in jih polagali na skupen spomenik, žrtvam. Zbranim je nato spregovoril župan kraja. Pozdravil je številne delegacije, ki so jim povečini načeljevali v Avstriji akreditirani konzuli, le italijansko delegacijo ie vodil minister za inlotina- cije. Govornik je «risal najprej nacistične strahote v taborišču in zaključil s pozivom naj preživeli jetniki, ki jih je v tem taborišču zbližalo topljenje, streme,, da se nikdar več v nobenem koncu sveta ne zgode taka barbarstva, hkrati pa naj vsi združimo napore -za ohranitev miru na svetu. Po končanem govoru so -si •navzoči' posamič ali v skupinah ogledali ostanke bivšega uničevalnega taborišča, ki so ga veleli zgraditi nacisti takoj po zasedbi Avstrije. Taborišče je bilo že spočetka označeno kot »Verničhtungs-lager« najhujše — lil. kategorije, 'Zgradili-so ga na hribu v neposredni bližini kamnoloma T/Viener 'Graben, ki je bilo .največje prizorišče .ubijanja. Iz taborišča je vodilo .tja 186 .stopnic smrti,, kjer so izčrpani jetniki nosili velike bazaltne skale do onemoglosti. Kdor ni zmogel prenesti bremena, so ga esesovci ubili, kdor si je naložil manjše toneme so ga .tudi utoili, če paxje le prenesel skalo do vrha in je bil npr. .Žid, so mu esesovci zaukazali, da se mora vreči čez steno v glbhino. Do polletja 1944 je veljalo pravilo, da «e vsakega Žida najkasneje četrti dan po prihodu v taborišče ubili. Načinov za ubijanje je bilo veliko. Zvečine jih jetniki niso poznali, zato so velikokrat šli v smrt nevedoč kam jih peljejo in prostovoljno. Množično so jetnike ubijali v plinskih celicah, ki so bile na videz spremenjene v kopalnice. Na ,smrt obsojeni so šele takrat spoznali kje so, ko so se zaprla vrata kopalnice in je -začel po ceveh vdirati namesto vode plin. Poleg umiranja od lakote in bolezni, ki sb jih prenašal« uši, so bile znane sadistične igre esesovcev s strelam v ritnik, ker je domneval jetnik, da mu merijo višino postave, nadalje ščuvanj e dresiranih ■ psov na. jetnike, ubijanje bolnih z bencinskipol injekcijami, medicihski poskusa s tako imenovano vivi-sekcjo.(od poskusnih jetnikov hi niti enega preživelega), obešanja, pretepanje do smrti za ¡navidezne prekrške itd. Taboriščni vodja Franz Zie-reas je večkrat dejal, da im* taborišče ena sama vbodna, vrata, izhodna pa so le skozi dinamik krematorija. Krvoločnost tega esesovca prikazuje primer, ko je lastnemu sinu podaril za rojstni dan 40 jetnikov s priporočilom, naj se vadi streljati na žive •tarče.’ Od celotnih prejšnjih objektov taborišča je ostal do danes 'le osrednji trdnjavski del z vhodnimi vrati in stražarskimi stolpi. V kleteh je ohranjena ena -sama plinska celica in nekaj ¡krematorijskih peči, poleg njih pa še -secirnica, .'kjer so ubitim pulili iz ust zlate krone an rezali kožo za strbjehje. Razen pri ubijanju so bili pri vseh delih, tudi sežiganju mrličev, zaposleni jetniki. Od časa do (Dalje na 8. strani) e-rdimatn-i stikalniki počasni, ki za sebe potrebujejo po več deset milisekund časa, zato jih elektronsko krmiljenje daleč prehiteva. Zveza je jasna! Napraviti ■moramo poleg osnovnega povezovalnega in krmilnega dela še enote za 'zadrževanje oz. to je isto, ko-t bi naš sodelavec prehitro opravil svoje delovne operacije na ¡tekočem1 traku, pa mora zato po vsaki operaciji počakati-aa premik . ostalih sodelavcev in s tem tla takt traku kot celote. V Budimpešti je tovarna telefonskih naprav' »Beloda-nisz hiradastechnikal gyir«, ki ima zaposlenih 7500 sodelavcev in ima za elektroniko ve probleme- pa so Madžari pokazali v naajavi ter o njih zelo resno in konstruktivno razpravljali. | Rešitev je vsekakor več. Tudi na Madžarskem še ni vse delo razvoja opravljeno, problem je v vzdrževanju in opremi za nadzor, posebnost je v načinu iskanja in prikazovanja ■ ter odstranjevanja napak ipd. O vsem tem je bilo govora na simpoziju v •Budimpešti, kar je vsekakor nadaljnje napotilo strokovnjakom PTT uprav iz vse Vzhodne Evrope, ki so se ob tej priliki ¿brali v Budimpešti. >če še upoštevamo,' da Je Budimpešta prav lepo mesto Madžarska tovarna telefonskih naprav »Beloianisz« v Budimpešti v razvoju zaposlenih kar s ponosnimi mostovi prek ■ dvesto inženirjev. Le-ii -so Donave, s prekrasnim sta- dan ip gradi današnjost. Me- Asortiment je zelo širok, ve- zadnje tudi .elektronska. Zato razvili in izdelali opisane rim parlamentom in izredno sto ob Donavi potrebuje lika je ‘še proizvodnja ABC, je-, tak -pogledi za tehnične centrale, ki jih je tovarna lepim parkom na otoku sredi novih telefonskih priključ- vrste Totay (in tudi pri nas oči zares prava paša spoli HG že montirala v Budim- reke, da ima dva milijona kov, vsa Madžarska,-jih po- so montirane tri takšne ABC znanj o tem, kaj dela -sosed, pošti in ob Blatnem jezeru prebivalcev, je jasno, da je trebuje iri BHG jih prozvaja v Sfepju, Subotici in v Zre- s katerim bi bilo kar dobro (v krajih Fiizfo in Balafem- zanimiv tudi ogled tovarne, v tesni povezavi s PTT za njaninuj), a vse bolj se uve- v bodoče tudi sodelovati, •fiired). Te centrale in njiho- ki se pripravlja na jutrišnji Madžarsko in tudi za izvoz. Ijavija nova tehnika, ne na- Inju Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 1. seje UO tovarne električnih aparatov Ljubljana (7.5.1966) • Za svojega predsednika |e UO izvolil tov. Janeza, Gianinija, za njegovega na-f mestnika pa tov. Viktorja KorOšca. • Fosfovno poročilo za leto 1965. je UO sprejel enoglasno. DŠ predlaga, da o njem1 razpravlja i» ga- potrdi. ® Sjtlbšni ; sektor je predlagal UO, da odobri organizacijo seminarja za novoizvoljene člane UO, DS in predsednike DS DE. UO je pogodbo z Zavodom za produktivnost dela v celoti sprejel. Delavskemu Svetu- predlaga’, ča o pogodbi razpravlja in jo potrdi. 0 UO je za, čas odsotnosti tov. direktorja (dopust)- doio-dii za njegovega namestnika tov. Srečka Razpotnika, dipl. inž. Sklepi 2. redne seje BS tovarne RA Sežana (13. 5.1966) 9 DS potrjuje 4. sklep 2. redne seje UO in gospodarski plan ha leto 1966 v višini 33,000.000 N din z dopolnitvi^ jo: Uprava tovarne naj reši vprašanje izvršitve dopolnilne proizvodnje za izvoz z obstoječo delovno sito! 9 V zvezi s proizvodnjo Ra sprejemnikov za 'izvoz naj se takoj sestane najkasneje do 15. 5. 1966. strokovni kolegij , in obranava vso problematiko o tej proizvodnji (dokumentacija, prototip, orodja, material). Postavijo naj1 se roki za poskusno serijo, redno proizvodnjo in izvršitve nalog : posameznih strokovnih služb v vseh sektorjih UO naj, jih obravava in potrdi na svoji seji v torek 17. 5. 1966. • Potrjuje se 7. sklep 2. redne sejle UO in finančni obračun za I. kvartal 1966 S POZITIVNIM REZULTATOM. • Pri obravnavi in potrditvi kvartalne bilance ugotavljamo, da je v tovarni preveč bolniških izostankov. S tem v zvezi naj SS ponovno uvede občasno kontrolo bolnikov na domu in o ugotovitvah sproti’ poroča UO. ® DS potrjuje 2. sklep 2. redne seje UO in smatra, da je .izvršena piroizvodnja v aprilu 86,87 % nezadovoljiva. Izpad proizvodnje je obvezno doprinesti do konec junija tako, da bo ftumulattva 190 odst. od sedaj 93,07 %. Uprava tovarne naj takoj sestavi poročilo o vzrokih neizvr-šitve aprilske proizvodnje in poda disciplinski komisiji ® DS potrjuje 5. sklep 2. redne seje UO in proizvodni eksterne proizvodnje plan za mesec maj v višini 45,591.411 N din 4,251.000 K din. V zvezi z ne- # upEavni odbor je spre- izpoln j ©vanjem pogodbenih na znanje poročilo gospo- obvez — dobav repromate- barskega sektorja a stanja rialk. od tovarn ISKRE na- zalog R 3 In R 5 za mesec št tovarni naj uprava tovarne^marec \%&m skliče sestanek direktorjev ~ pri generalnem direktorju. ® Uprava tovarne naj vo- 57 imenovane naslednje di dnevnik o vzrokih izpadov jKamsije- - W V Komisija za osebne dohod-^ , * ke (predsednik lože Fende), ® DS. ugotavlja, da .so za- stanovanjska komisija fpred-logie materialov -P^r 31. 3. se^njjg Jovo Damjanovič), \ 1966 na razredu 3 neugodne, komisija HTV (predsednik na razredu 5 in 6 ugodne. S inž j0že Jerala) tem v zvezi naj gospodarski ____, ’ . sektor do konca meseca ma- “got®vI^e ja izdela predlog kako naj b. ^ se prekomerne zaloge zniža- le in nekurantne • odpravile, komisija za tehnične lzbolj.-Poda naj se obrazložitev, za- šave in racionalizacije (prediraj je prišlo do prekomernih sedruk Vinko- Piesec), zalo— komisija za odpis razhodova- . tS jŠLŠfc ŠŠB S. .SS, tovarne, da do 25. maja pri- . . 6 . ’• pravi poročilo o pogojih . in komisija za- odmero škode možnostih gradnje družbenih (predsednik Milan Jenko), stanovanj in- nudenje kredit- konusija. za zlatenje (p redne udeležbe elanom kolekti- sodnik Ivan Tepina), va za privatno gradnjo. komisija za odlikovanje čla- Pri razpoložljivih stanova- nov delovnega kolektiva njih naj se da prioriteto že (predsednik Anton čuda), obstoječemu najnujnejšemu, kadru it tovarni. ©i DS soglasno potrjuje sklep komisije za imenovanje direktorja RA sprejemnikov in s tem imenuje za direktorja tovarne tovariš ČERNCEC ing. Edvarda. Sklepi 1. in 2. seje UO »Elektromehanika« (10. in 16.5.1966) Sklepi r*. 1. redne seje UO Tovarne za elektroniko in avtomatiko L job1 jana-Pržan (11.5.1966) © Upravni odbor si je za predsednika UO v mandatni dobi 1966/67 enoglasno izvolil tov. Janez Mihelčiča, za 9 Upravni odbor je soglas- podpredsednika pa tov, Marno izvolil za predsednika UO ka Možino. r,7?arn^Lia^ 1966/.67 tov- ® UO je bil seznanjen z IVA LAVRIČA m za njegove- obračunom I. trimesečja, iz PTF^aeStndta t<>V’ katerega je bilo razvidno, da PLtisCA. je ]jjja pr0(jaja proizvodnje • Upravni odbor je spre- v letošnjem letu namesto 25 jel na znanje poročilo o fi- odstotkov no letni plan finančnem stanju tovarne na sežem le z 19%, t. j. v viši-dan 16. 5. 1966. ni 57.905.830,00 N din. Zaosta- £) Upravni‘odbor je sprejel nek iz'nrvega tromesečja znana znanje poročilo proizvod- ša 3,424.370 N din. Zaradi nega sektorja o izpolnitvi nizkih prodajnih cen na zu-plana proizvodnje za mesec nanjih tržiščih, je prodaja april ter prognozo za mesec gramofonov na ta tržišča na maj. meji svoje rentabilnosti. Stro- Po podatkih je bil proiz- ški jk> fa.kturirani realizaciji vodni plan v aprilu presežen niso v proporcu s planom, za 16,7%. Prognoza za-maj Vzrok za te disproporce ne pa je postavljena v višini leži toliko v samih stroških,' 15,200.000 N din. kot v prenizki realizaciji, @ Upravni odbor je spre- vsled česar je dosežena pro-jel na znanje poročilo o reali- izvodnja toliko dražja. Znatno zaciji izvoza za mesec april plrevisoka^ je predvsem pora-1966, po katerem je bil plan b | materiala in to za 1,5%, izvoza PSO za našo tovarno ža kar je vzrok v velikem dosežen v vrednosti 153,892.41 procentu izmeta, dolarja ali za 113,9%; plan 9 tipravni odbor je poro-tovarne pav višini 189.577,25 čilo o doseženi realizaciji v I. dolarja ali za 94,34 %. kvartalu vzel na znanje z za- Upravni odbor je potrdil dolžitvijo tehnične službe, da naslednje plane proizvodnje: odpravi vzroke prevelikega — Plan proizvodnje za me- izmeta in rekiamacii in za- sec junij 1966 v vrednosti dolžitvijo gospodarskega sek-skupne proizvodnje torja. da izvršitev plana v 17,154.480 N din bodoče zasleduje kosovno, eksterne proizvodnje ker nam faktorji izračunani 16,189.009 N din po planskih prodajnih cenah — Plan proizvodnje za III. s prodalo na tujem tržišču, kvartal 1966 v vrednosti I ne izkazujejo realne slike, skupne proizvodnje Upravni odbor daje nave- 48,171.998 N din deno poročilo v razpravo in potrditev delavskemu svetu tovarne. © V zvezi z obračunom I. kvartala je direktor Novljan upravni odbor seznanil tudi s težavami v prvi četrtini leta, ki se obetajo tudi nadalje in sicer predvsem z izmetom odnosno povečanjem servisnih storitev na izdelkih, povečanjem zaostankov z dela (ON; zamude itd.), s težavami v zvezi z zaposlovanjem strokovne delovne sile in s situacijo v obratu Mokronog in podobno. Sklepi 3. seje UO tovarne elementov za elektroniko (13.5.1966) 9 UO- je obravnaval ter predlaga v obravnavo in potrditev BS tovarne poročilo o poslovanju za dobo od T. 1. do 31. 3. 1966. z naslednjimi zaključki in predlogi: 1. V zvezi z obravnavo poglavja proizvodnje priporoča vsem obratom, ki so prekoračili stroške lastne cene nasproti planskim, da takoj pregledajo vzroke in podvza-mejo potrebne ukrepe. 2. Striktno se je potrebno držati planiranih stroškov po enotah in voditi točno kontrolo. 3. V zvezi z obravnavo obratovalnih sredstev pa UO poteg že obstoječih sklepov, zaradi nujnosti doseganja programa oziroma normativa predlaga še naslednje. ukrepe: — da se določijo minimalne m maksimalne zaloge, — da se redno izdeluje plan nabav — da se izdelajo interni pravilniki po obratih, ki bi stimulirali vse osebe, Ki imajo možnost vplivati na znižanje aK zvišanje zalog. © UO predlaga v 15 dnevno obravnavo z 20. 5. 1966 članom delovne skupnosti pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah in Pravilnik o tehničnem varstvu pri delu pri katerem pa morajo posamezni obrati Kot sestavni del tega pravilnika izdelati sezname zdravju škodljivih delovnih mest najkasneje do vključno 4. 6.'66. Vse eventu-elae pripombe dostaviti v splošno službo tovarne. @ UO je na osnovi predloga kadrovsko soc. oddelka tovarne in sklepa 27. seje UO z-~dne 16. 4. 1966 ponovno obravnaval nagrade učencem v gospodarstvu in sprejel sklep) da se nagrade učencem v gospodarstvu v času počitniške prakse ne izplačujejo, ker se te že tako izplačujejo tekoče za eelo leto potom Šolskega centra. Nadalje UO priporoča obratom da v roku enega tedna spo^oče kadrovsko soc. odd. tovarne, koliko bodo poleg naših rednih štipendistov vzeli na prakso tudi še izrednih praktikantov, (nagrade gredo iz sredstev za OD) b) V zvezi z obravnavo problematike štipendistov, ki v tem šolskem letu končajo šolanje je UO sklenil, da jih posamezni obrati vzamejo in tretirajo kot pripravnike, istočasno pa naj obrati izvedejo medsebojne zamenjave. PRIMERJAVA PROIZVODNJE V PRVIH ŠTIRIH MESECIH (1965 —1966) Leto 1965 Leto 1966 Tovarna Izpolnitev Izpolnitev 009 N din 000 N din % Elektromehanika 46.622 58.833 126,2 Elementi 21.609 21.547 99,7 Avtomatika < 15.715 24.952 158,8 RA-sprejemniki 7.846 13.191 168,1 Aparati 11.825 17.402 147,2 Avtoizdeiki 22.755 31.870 140,1 Elektromotorji 6J55 7.111 1155 Naprave 2.868 7.191 250,7 Elektronika 4.544 . 5.863 129,0 Kondenzatorji 6.568 7.578 115,4 Instrumenti 4.921 4.714 95,8 Polprevodniki 4.357 5.985 137,4 Usmerniki 3.109 3.894 125,2 Mikron 951 1518 159,6 SKUPAJ PODJETJE 159.845 211.649 132,4 OBVESTILO INVESTICIJSKO PODROČJE STROKOVNIH SLUŽB ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA, SE JE PRESELILO IZ DOSEDANJIH'PROSTOROV RIMSKA CESTA 23 LJUBLJANA IN POSLUJE OD 1. JUNIJA DALJE V PROSTORIH NA MIKLOŠIČEVI CESTI 28/1 LJUBLJANA, TELEFON (DIR.) 313228, (H. C.) 313 144. m Združeno podjetje in sindikalna organizacija Na to terno je bilo zadnji čas mnogo' razprav in podanih osebnih stališč v podjetju in izven njega. Nekateri zagovarjajo, da v Združenem podjetju sedaj, ko so prenesene' važnejše kompetence o odločanju na posamezne organizacije' (tovarne), ni Več potrebna sindikalna organizacija na nivoju ZP. Drugi spet zagovarjajo nasprotno stališče, da je v tej obliki ZP nujno potrebna neka subjektivna sila, katera lahko na najširši osnovi krepi vse pozitivne šile k zdravi ekonomski integraciji, kateri cilj imamo vsi pred seboj. Tov. Franc Hutter Za razčistitev teh stališč smo pismeno zaprosili ROZS in RO industrije in rudarstva Slovenije, da da svoje mnenje, kako je s sindikalno organizacijo v integriranih podjetjih na splošno — posebej pa še v našem primeru. 16. maja smo imeli s teni v zvezi sestanek s predsednikom RO industrije in rudarstva tov. Globočnikom in predsednikom CO tov. Ruko-' vinom. Tov. Jan, predsedniki ZAHVALA Vsem članom kolektiva ISKRA-APARATI, Ljubljana, ki so mi bili v oporo in pomoč v času dolgotrajne in 'težke bolezni mojega možata očeta, ga po smrti spremili na njegovi zadnji poti ta mu darovali cvetje, se iskreno zahvaljujem. Žerovnlk Marija s hčerko Jožico - našega odbora, je prisotnim obrazložil, kako je prišlo do sindikalne organizacije na nivoju podjetja, kako je delovala do nove organizacijske oblike in kako je zamišljeno za naprej. Po daljši razpravi, v kateri so bila analizirana razna integrirana podjetja v državi in delo sindikalnih organizacij v njih, je bilo ugotovljeno, da so vse te organizacije »divje«, ker s statutom niso regulirane, dg pa so nastale v integriranih podjetjih zaradi potreb in so v različnih integracijah različne in nujne. Nadaljnje stališče, ki se je izkristaliziralo je, da je nujno, posebno pa še v — integriranih podjetjih — kjer so samoupravni organi, da je tudi sindikalna organizacija, katera mora spremljati vse razprave v teh organih in postavljati svoje stališče do posameznih! zadev fiSf posebno do tistih, ki šo tesno povezana s Standardom delavcev. ■ V nadaljevanju razprave je bilo ugotovljeno, da v našem primeru, sedaj ni nobene nujnosti in bi bilo nespametno, kako drugače organizirati sindikalno organizacijo na nivoju ZP. Predsednik CO industrije in rudarstva Jugoslavije je poudaril, da se proučujejo integrirana podjetja in pripravljajo materiali za kongres ZSJ kako organizirati sindikalno organizacijo vr integriranih podjetjih, kongres bo prihodnje leto. Do tedaj pa je bilo naglašeno, da naj oblike organizacij v integriranih podjetjih ostanejo take kot šo. 20. t. m. smo imeli sestanek našega odbora, na katerem smo obravnavali med drugim, tudi; organizacijsko obliko sindikalne organizacije v ZP Iskra. Po uvodni razpravi, 'ki jo je podal lov. ing. Jan, predsednik odbora, katera je v glavnem za*eta v prvem delu (razgovor na RO sindikata) se je razvila živahna diskusija članov. Vsi prisotni so Kili enotnega mnenja, da sindikalni odbor na nivoju ZP Iskra še nadalje -obstaja in aktivno deluje, da pa sklepi stališča niso obvezr ni za 10 posameznih sindikalnih podružnic, tako kot je bilo tudi že do sedaj. Delo odbora bo v bodoče slonelo v glavnem na izvajanju programa, katerega je odbor sprejel 17. februarja 1966. Program zajema naslednja področja: samoupravljanje, delitev dohodka in osebnih dohodkov, kadrovska politika in izobraževanje .ter sodelovanje med sindikalnimi sveti, kjer so naše organizacije. Na tem sestanku se je izvršila tudi kadrovska zamenjava predsedniškega odbora. Dosedanjega predsednika ing. Jan Franca, ki je bil na tem mestu 2 leti in 1 mese-cev, je zamenjal tov. Hutter Franc iz tovarne električnih aparatov — Ljubljana. Vsi prisotni so se s predlogom tov-.-Jana, kateri je predlagal tov. Hutterja za novega predsednika strinjali, saj ga. vsi; poznajo kot aktivnega in požrtvovalnega političnega delavca v tovarni in izven nje.; Poleg predsednika odbora, bo še naprej podpredsednik tov. Planinšek Vili, drugega podpredsednika pa bomo izvolili na prihodnji seji. V nadaljevanju sestanka so predsedniki iz posameznih organizacij poročali o svojem delu in vplivu nove organizacijske oblike in gospodarske reforme na delo, gospodarjenje in vzdušje po posameznih' enotah. Iz poročil je razvidno, da je nova organizacijska oblika povsod delovala pozitivno jn se že vidijo rezultati, povsod opažajo'to, da jim nova organizacijska oblika omogoča, da sami razpolagajo z ustvarjenimi sredstvi, kar jih vzpodbuja k. še večjim prizadevanjem pri njihovem delu. V nekaterih organizacijah so že imeli letno delovno konferenco, kjer so razpravljali o vseh perečih zadevah v organizaciji, kjer še niso imeli letnih konferenc, pa jih bodo imeli še pred dopusti.. Na konferencah se opaža, da se člani aktivno zanimajo za gospodarjenje oziroma za dosego planov, posebno še tam kjer je nagrajevanje dosledno izpeljano po doseženih uspehih. Aktivno so delali tudi pri izdelavi. statutov in ostalih pravilnikov, ki šro jih v skoraj vseh organizacijah že sprejeli samoupravni organi. Na kraju se je tov. Hutter v imenu vseh zahvalil ing. Janu za njegovo požrtvovalno delo v sindikalni organizaciji podjetja Iskra.. ¡II Mladina,Iskre1 ob dnevu mladosti . Enaindvajsetič so. že tekli mladinci ta mladinke iz vseh krajev naše domovine, da poneso predsedniku republike prisrčne čestitke ob njegovem rojstnem dnevu. V štafetni palici, ki so jo izročili predsedniku Titu je pismo, ki je prežeto s ponosom ta 'veseljem, da praznujemo letošnji dan mladosti z jubilejem začetka naše, revolucije pred petindvajsetimi leti. Trdna odločnost, želje ta napredne misli so vtisnjene v letošnji majski. pozdrav, v Štafeto mladosti, ki je krenila iz Ruda, kjer je 1941. leta' zavihrala prva proletarska zastava in kjer se je rodila naša vojska. Dan mladosti ni navaden dan, ne praznujemo ga samo v slavnostnem navdušenju, temveč nam nalaga tudi dolžnost, da si pogledamo iz oči v oči, da kritičho premotrimo sebe in svoje delo, da se veselimo svojih uspehov ih uspehov vseh delovnih ljudi naše domovine, ta da prav tako odkrito ocenimo napake, se zamislimo nad njimi in skušamo najti pot, da jih odpravimo. V težnji za boljšim in popolnejšim smo mladi kritični do ustvarjenega, kritični zaradi tega, ker poskušamo vse oceniti in vsako vrednoto na podlagi argumentov ta Ocene današnjih odnosov sprejeti ali ' odkloniti. V vedno novem sprejemanju ciljev, kot so socializem osvoboditev človeka in dela, demokratičnost in človečnost, samoupravljanje in delitev po delu, poštenost in javnost, bratstvo in edinstvo, potrjuje mladina jasno opredelitev za tisto pot, ki jo z besedami ta delom Začrtuje tovariš Tito. Dan mladosti 25. maj praznujemo ¿'delom ta veseljem; številne akademije, prireditve, tekmovanja in proslave širom dežele so odraz našega mladostnega poleta. Ko se pogleda naša mlada generacija v ogledalu, lahko ugotovi lepe dosežke, prav tako pa mora ugotoviti, da še marsikaj ni v redu, da so težave na področju zaposlovanja strokovnih kadrov, da se sredstva za šolstvo še vedno skopo odmerjajo, da ni dovolj preskrbljeno za zaposlovanja tistih, ki v teh dneh končujejo šolske in učne obveznosti ta ki povsem upravičeno pričakujejo, da so odgovorni pravočasno predvideli kje' ta kako bodo vključili nove kadre in jim omogočili, da s svojim delom nadaljujejo z graditvijo naše socialistične družbe, Pridružujemo se mislim_tov. Janeza Kocjančiča; ki je za dan mladosti povedal naslednjo misel: »Mladi nismo zaslepljeni ne z uspehi ta ne s slabostmi, ampak z dvignjeno glavo ta odprtimi očmi stopamo naprej, trdno odločeni za dosleden boj, za boljše in lepše.« Komemoracija v Mauthausen» DOPISUJTE V »ISKRO«! ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredni škj odbor/— Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igot Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »GP Gorenjski tisk« Kranj Konferenca... (Nadaljevanje S 4. strani) koprej resno in temeljito Razmisliti ta še končno odločiti — naj strokovne službe ostanejo, z boljšimi življenjskimi . pogoji in možnostmi za solidno poslovanje, ali pa v združenem podjetju niso več potrebne in bodo tovarne prevzele nase tudi reševanje vse problematike, na reševanju katere delajo zdaj strokovne službe. Nadalje je konferenca ugotovila, da bi morali Člani zveze komunistov strokovnih služb aktivneje . sodelovati zlasti pri o/ipravljanja slabosti pri vsakodnevnem delu, osnovna organizacij a pa bi morala misliti tudi na svoje pomlajevanje z novimi, mladimi čiani, zlasti še zdaj, ko se je z nje izdvojilo dvanajst članov, ki so formirali Svojo osnovno organizacijo v okviru nabavne' organizacije. Ob koncu je bil namesto dosedanjega izvoljen,.nov tri-' članski sekretariat, za sekretarja pa tov; Milan Regovec. — C — (Nadaljevanje s 6. strani) časa so esesovci še te pobili, da so tako prikrili svoje zločine. Od skupno 24 barak so razen treh vse podrli, izginila pa je tudi vsa oprema, mučilne naprave, plinska aparatura itd. Okrog krematorijskih peči šo sorodniki 'jetnikov namastih veliko fotografij umrlih s posvetili,,ob komemoraciji pa tudi cvetja in prižgali sveče v spomin. Po zelo približni ocenitvi je bilo ubitih v koncentracijskem taborišču Mauthausen in njegovih 46 komandah kot so Gusen, Ebensee, ; Linz, Melk,, naš Ljubelj itd. nad 120.000 moških, žensk in tudi otrok. V. tem številu jetaje-tih- po dokumentih- taborišč-; ne usrave tudi 12.871 Jugoslovanov kar pa -ne bo držalo, ker so samo ob osvoboditvi ugotovili nad 20.000 ne-evidentiránih jetnikov. Mauthausen, so osvobodili 7. maja' Američani. Svobodo so dočakali med drugimi poznejši državniki Cyrankifivicz, Novotny, inž.' Fiegel od po- membnih .Slovencev pa Prežihov Vorainc — Lovro Kuhar. . ' Od skupnega števila 2000 esesovcev je večina že prej pobegnila iz' taborišča. Komandanta so jetniki ubili na begu in nekaj znanih zločincev esesovcev po hitrem, postopku likvidirali ha kraju zločinov. Zasedbene oblasti so pozneje šd nekaj zločincev ujele'in postavile pred sodišče v Kolnu1, nekaj, pa jih menda še čaka - na''proces, Večini zločincev je posmeje »uspelo dokazati nedolžnost« z zagovorom, da so le pod pritiskom izvrševali ukaze. V Nemčiji jim je to kaj lahko uspelo, § saj. so vse priče, svojih zločinov že prej. pobili.s_ Po, sklepu zavezniških zasedbenih sil in določilu| mirovne pogodbe mora nekdanje konc. , taborišče Mauthausen ostati v celoti spomenik nacističnih žrtev ta naslednje leto ga bodo tudi delno obnovili/ in spremenili v trajen, muzej. Marjan Kralj