SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50) Štev. (Ns) 14
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 10 de abril -10. aprila 1997
Posvečen je bil novi nadškof
Alternativa SKD
Od leve: nadškofi Franc Perko, Alojzij Šuštar, Franc Rode in Alojzij Ambrožič. (Večer, internet)
■Na belo nedeljo, 6. aprila je v ljubljanski stolnici dosedanji nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar v dobri dve uri trajajoči slovesnosti posvetil novega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr.
Franca Rodeta. Soposvečevalca sta bila beograjski nadškof dr. Franc Perko in dr. Aloj-2ij Ambrožič, nadškof iz Toronta. Vse tri si J® izbral novi nadškof, ker ga z njimi že dolga leta vežejo prijateljske vezi- Prvič v zgodovini so trije slovenski nadškofje posvečevali novega nadškofa v Ljubljani, Rode je šesti slovenski škof, ki je bil posvečen v slovenskem jeziku, in prvi škof, posvečen v samostojni Sloveniji.
Starodavnega obreda posvečenja s. polaganjem rok so se udeležili številni cerkveni dostojanstveniki in predstavniki slovenskega političnega in družbenega življenja.
Prisotna sta bila oba slovenska ordinarija,
Mariborski škof dr. Franc Kramberger in koprski msgr. Metod Pirih, ter vsi trije pobožni škofi.
Hrvaško škofovsko konferenco je zastopal kardinal Franjo Kuharič. V. delegaciji Vatikana so bili kardinal Paul Poupard, Rodetov predstojnik 16 let, deset drugih njegovih sodelavcev ter s Tajništva za edinost Kristijanov tajnik škof Claude-Perisset;
Prišli so še predstojnik Slovenika msgr.
Maksimilijan Jezernik ter dr. Štefan Falež, veleposlanik RS v Vatikanu, apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Edmond Farhart 111 nadškof Janez Moretti, pronuncij svete-§a sedeža pri EZ v Bruslju. Slovesnosti so Se udeležili goriški nadškof Antonio Vitale ®ommarco, celovški škof Egon Kapellari,
^kof iz Poreča in zastopniki škofov iz Tr-sta, Vidma in z otoka Krka, oba stolna ka-'Pitlja, vsi dekani ter veliko število duhovnikov in redovnikov, (predvsem sobratov lazaristov), med katerimi se je nahajal tudi ^sgr. Jože Škerbec, ki je predstavljal slovansko versko skupnost iz Argentine. Namoči so bili tudi - nekateri so prišli iz Argentine - nadškofove sestre Mara in Cecili-)a ter brata Nace in Vinko.
Slovesnosti so se udeležili predstavniki Pravoslavne in evangeličanske Cerkve ter lstamske skupnosti.
Obredu posvetitve so prisostvovali naj-Višji predstavniki slovenskega političnega ‘n družbenega življenja, med drugim pred-p^jl^republike Milan Kučan, predsednik
liti*.
parlamenta Janez Po- • dobnik, podpredsednik vlade Marjan Podobnik, predsednik ustavnega sodišča Tone Jerovšek, predsednik SAZU France Bernik, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Jože Bernik, ljubljanski župan Dimitrij Rupel, tuji diplomati, akreditirani v Sloveniji, Lojze Peterle, Janez Janša in drugi predstavniki političnih strank, ter vodstva univerz v Ljubljani in Mariboru.
Pod vodstvom prof. Jožeta Trošta so sodelovali trobilni zbor Gallus, stolniški zbor in zbor Anton Foerster, na orglah ju je spremljal akademik Primož Ramovš, na stranskih orglah pa dr. Edi Škulj. Kot solista sta pela Veronika Fink-Meinville in Marko Fink. Tisti, ki zaradi nabite stolnice niso mogli v cerkev, so obred lahko spremljali na škofijskem dvorišču na televizijskih zaslonih.
Msgr. Jožef Kvas, ljubljanski pomožni škof, je v uvodu v mašo ob škofovskem posvečenju dejal, da je slovesnost pomembna za vso Cerkev na Slovenskem, še posebno pa za ljubljansko. Pred 17 leti, prav tako na belo nedeljo, je namreč tudi v. ljubljanski stolnici prejel škofovsko posvečenje in pastirsko palico dr. Alojzij Šuštar. Hvaležno se je spomnil njegovih naporov in uspehov, ki so mu jih pozneje, ob nagovoru že posvečenega novega nadškofa Rodeta, izrekli tudi zastopniki duhovnikov in laikov.
Apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Edmond Farhat se je pred začetkom obreda škofovskega posvečenja zahvalil nadškofu Šuštarju za „izvršeno službo in dokončano delo" ter nato prebral pismo papeža Janeza Pavla II., v katerem ta dr. Rodeta postavlja -za ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita.
,,Tebe, ljubljeni sin, o katerem van, da si mož trdne vere in dobrih nravi ter se odlikuješ po pobožnosti, modrosti, razsodnosti in drugih krepostih..., tebe imam za. zelo primernega, da sprejmeš vodstvo ljubljanske nadškofije. Zaradi tega te s tem pismom in s svojo apostolsko oblastjo postavljam za nadškofa ljubljanske stolne cerkve; hkrati ti podeljujem potrebne pravice in nalagam ustrezne obveznosti," je v pismu med drugim zapisal Sveti oče.
Nadškof Šuštar je v pridigi poudaril, da novi ljubljanski nadškof ,,sprejema težko in odgovorno službo v času, ko tako zelo potrebujemo trdno in močno vero, zaupanje v božjo previdnost in medsebojno ljubezen", ter nadškofu Rodetu zaželel, naj ga na njegovi poti spremlja ,,poseben božji blagoslov in Marijino varstvo".
Po posvečenju in prevzemu škofovskega prstana in palice je po maši nagovoril zbrane novi nadškof Rode. Dejal je, da na začetku svoje škofovske službe ponovno
Nad. na 3. str.
V sredo 2. aprila 1997 se je zbralo 30 večinoma članov SKD, ki so se uvodoma označili kot Alternativa SKD in ki jim ni,vseeno za svojo stranko. Po mnenju udeležencev je bilo nujno dati neko zadosti prepoznavno ime, ki naj bi ne pomenilo neko načelno nasprotovanje sedanjemu vodstvu, temveč eno od rešitev ob dejstvu, da po anketah ugleda SKD po volitvah v Državni zbor 1996 še vedno upada. Delova anketa (časopis DELO) kaže samo 1,6% ljudi, ki bi trenutno volili SKD. Uporaba besede alternativa je v takih primerih v svetu sorazmerno najbolj primerna. Posebej je poudarjena potreba po stranki s konzervativno - ljudsko smerjo. S tem je posebej poudarjeno, da ne želi biti elitistična, hkrati pa glede na vedno bolj prepoznavne dve smeri - socialdemokratsko in liberaldemokratsko - kot tretja močna konzervativna smer. Predlog, da naj vodstvo SKD skupaj s predsednikom Peterletom takoj odstopi, ni pogojevan z nekimi neoprijemljivimi očitki, temveč predvsem na dejstvu, da je SKD zadnje volitve hudo zgubila. To je dejstvo, ki po običaju pri strankah pomeni avtomatski odstop predsednika. Zaupnico vodstvu pa po takem dogodku lahko da le tisti, ki ga je preje izvolil, t.j. kongres (in ne Svet stranke, kot se je poizkušalo narediti za zadnji seji Sveta SKD). V prepričanju, da je treba združiti po vsem tem moči, sledi tudi predlog, da naslednji kongres pripravi skupina ljudi sestavljena iz podpisnikov (somišljenikov) Alternative SKD in sedanjega vodstva SKD. Ker se je število Regionalnih odborov, teh je v Sloveniji dvajset, ki so od volitev naprej zahtevali sklic izrednega kongresa, približalo (skoraj) polovici, je tudi po tej strani logično, da vodstvo preveri svojo kredibilnost.
Deklaracija je bila poslana vsem občinskim, krajevnim in regionalnim odborom, da se s podpisom pridružijo tej smeri ali pa je to za njih le informacija. Že naslednji dan jo je podpisalo nekaj vidnejših članov SKD. Trditve, da gre tem podpisnikom le za oblast ali da žele razbiti stranko, ne jemljemo za dobronamerne. Predstavniki Alternative so naslednji dan, v četrtek, 3. aprila
izročili deklaracijo g. Peterletu. Za sredstva javnega obveščanja (več TV, radio in časnike) pa so po tem dali več pojasnil in izjav. Več komentarjev je bilo korektnih, nekaj pa tudi ne. Tudi predsednik g. Peterle to pobudo ni tako sprejel, kot bi bilo pričakovati.
Srečanje Alterative ni bilo nobeno ilegalno ali zarotniško dejanje, saj se je o tem vedelo tudi na vodstvu stranke, res pa je, da niso bili vabljeni na samo srečanje.
Vprašanje, ali in kako bo možno združevati tako različne usmeritve posameznih podpisnikov Alternative je bistvenega pomena. Da je to možno, pa dokazuje že sama njih udeležba in njih podpis. Ohrabrujoče je že to, da so prišli skupaj različni ljudje, ki jih pa veže skrb za prihod-njost krščanske demokracije v Sloveniji. Če ne bi bilo nič drugega, pa je že to zadosten razlog za optimizem. Delovna vnema pa tudi je.
Če naštejemo nekaj dosedanjih podpisnikov: dr. Andrej Capuder, veleposlanik v Parizu; dr. Janez Zajec, dosedanji državni sekretar v Ministrstvu za zdravstvo in podpredsednik SKD; Ivan Oman, državni poslanec v sklicu 1992 - 1996 in podpredsednik stranke; V. Demšar, sedanji poslanec; Marjan Dvornik, dosedanji državni sekretar v Ministrstvu za promet in zveze; Franci Koncilija, župan v Novem mestu; dr.Vida Čadonič Špelič in Edvard Stanič, oba prejšnja glavna tajnika SKD; Primož Bulc, do nedavno predsednik Mladih krščanskih demokratov; Igor Senčar; Smiljan Indihar; Jurij Terseglav; Vlado Starešinič iz Črnomlja, itd. Med udeleženci je bil tudi dr. Jože Bernik iz Chicaga, vendar ni podpisal, ker je predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Omeniti velja, da so štirje veleposlaniki (Capuder, M. Majcen, Falež in Žagar) že pred Veliko nočjo na skupnem srečanju z g. Peterletom slednjemu predlagali, naj odstopi. .
Bog daj, da bomo s skupnimi močmi presegli to nezavidljivo stanje naše SKD.
Vse lepo pozdravlja
V.‘ Demšar, Škofja Loka, 5. aprila 1997 (za Sv. Slovenijo)
Deklaracija za oživitev SKD
2. april 1997
1. Člani Slovenskih krščanskih demokratov, ki nam ni vseeno za usodo SKD, se združujemo v alternativi SKD in se zavzemamo za oživitev stranke, izboljšanje njene podobe v javnosti ter boljši nastop na naslednjih volitvah. Trdno verjamemo, da slovenski politični prostor potrebuje stranko konservativno-ljudske usmeritve, zato želimo uresničiti pričakovanja naših volivcev, članov in simpatizerjev.
2. Ker menimo, da oživitve ne morejo uspešno voditi tisti, ki so odgovorni za polom stranke na volitvah in njeno diskreditacijo v javnosti, pozivamo predsednika stranke Lojzeta Peterleta, podpredsednike, člane izvršilnega odbora, predsednika "sveta in glavno tajnico, da nemudeno odstopijo.
3. K temu nas vodijo številni razlogi kot so:
• poraz na volitvah
• nadaljevanje neprimernih potez po volitvah
• pomanjkanje demokratičnega pretoka v organih stranke
• nespoštovanje statuta in nepripravljenost na dialog s strani vodstva.
4. Zahtevamo, da se nemudoma skliče izredni volilni kongres. Kongres naj pripravi nepristranski odbor, sestavljen iz članov Alternative in sedanjega vodstva. Na kongresu izvoljeni organi stranke naj zagotovijo merila in metode dela v stranki, ki bodo v skladu s standardi demokracije razvitega sveta.
5. Obračamo se na krajevne, občinske, regionalne odbore ter posameznike, ki delujejo ali so delovali v SKD, enako tudi na simpatizerje in ljudi dobre volje na Slovenskem, da s svojim podpisom podprejo to deklaracijo in se pridružijo alternativi SKD.
Na veliki teden smo se udeleževali cerkvenih slovesnosti v cerkvi Marije Pomagaj. Na veliki četrtek je bila slovesna večerna sv. maša, pri kateri je pel Mladinski zbor iz Slomškovega doma pod vodstvom Ivana Vombergarja. Pri bogoslužju na veliki petek je pel SPZ Gallus, katerega vodi Anka Savelli Gaser, pri velikonočni vigiliji na veliko soboto pa je pel Mladinski zbor iz San Justa pod vodstvom Andrejke Selan Vombergar.
Na veliko soboto so naši dušni pastirji blagoslavljali velikonočna jedila po vseh okrajih Velikega Buenos Airesa, kakor tudi v Slovenski hiši.
Na veliko nedeljo so se po krajevnih domovih rojaki srečevali pri velikonočnem zajtrku, kjer ni manjkalo sekanje pirhov.
Ob velikonočnem zajtrku je prisfavska skupnost praznovala 50 - letnico Janeza Jelenca, večkratnega predsednika Slovenske pristave.
V sredo, 26. aprila je bila seja šolskega odseka ZS. Predmet razgovora je bila pos-prava začetne prireditve in načrtovanje dela v tekočem letu.
Za veliki teden je Tajništvo za kulturo mesta Buenos Aires priredilo koncert v buenosaireški katedrali. Izvajali so Re-
o
quiem štev. 48 francoskega skladatelja Gabrijela Faureja. Kot solist je nastopil Luka Debevec. Kritika ga je zelo pohvalila.
Časnik „La Nation" je 30. marca objavil, da bo prof. dr. Milan Komar v mesecu aprilu pričel s predavanji „E1 otro no exis-te" na Instituto de Cultura Religiosa Superior, ki bodo trajali do novembra.
V sredo 2. aprila je bil začetni sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Predaval je dr. Alojzij Kukoviča o klonaciji.
Sestanek je pričela predsednica Zveze s spominom na argentinsko zasedbo Mal-vinov pred 15. leti. Pri tej vojaški operaciji je moralo sodelovati več slovenskih fantov, ki so takrat služili obvezni vojaški rok. Vrnili so se.
V soboto 5. aprila je Slovensko gledališče predstavilo igro Čehova „Tri sestre" v režiji Maksa Borštnika.
V nedeljo 6. aprila je bila v Slovenski vasi 45. misijonska veletombola z lepimi dobitki. Obisk je bil kakor vedno - zelo lep.
Msgr. Jože Skerbec je odpotoval v Ljubljano, da se bo v imenu slovenske verske skupnosti udeležil škofovskega posvečenja novoimenovanega ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franceta Rodeta.
Tisk. ref. ZS
„Alternativa" v SKD zahteva odstop vodstva stranke
Skupina članov Slovenskih krščanskih demokratov, ki se je poimenovala Alternativa in se zavzema za oživitev stranke, je 4. aprila zahtevala takojšen odstop sedanjega vodstva stranke, ki je po mnenju skupine odgovorno za polom stranke na volitvah in njeno diskreditacijo v javnosti ter zato ni sposobno izvesti prenove stranke, ter sklic predčasnega volilnega kongresa.
Člani Alternative so predsedniku stranke Lojzetu Peterletu izročili Deklaracijo za oživitev SKD, v kateri med drugim ugotavljajo, da Slovenija potrebuje stranko kon-servativno-ljudske usmeritve, ter navajajo razloge za zahtevo po odstopu vodstva.
Deklaracijo je podpisalo okrog 30 čla- . nov stranke, med drugimi bivši podpredsednik Ivan Oman, veleposlanik v Franciji dr. Andrej Capuder, podpredsednik stranke Janez Zajec, bivša glavna tajnika stranke Vida Čadonič Špelič in Edvard Stanič, predsednik ljubljanskega odbora SKD Boštjan Turk, generalni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo Tomaž Kunstelj, publicist Stanislav Rozman, poslanec Vincencij Demšar, bivši državni sekretar Marjan Dvornik, novomeški župan Franc Koncilija, predsednik MKD Aleš Primc, predstavnika Slovencev v tujini Maksimilijan Indihar in Jurij Terseglav...
Deklaracijo v celoti objavljamo na posebnem mestu, kakor tudi komentar poslanca Vinka Demšarja.
ODGOVOR PREDSEDNIKA SKD
Lojze Peterle je potem, ko je prejel deklaracijo, izjavil, da je predstavnike Alternative SKD seznanil, kakšne so formalne poti, da bodo njihove predloge pogledali. Povedal jim je, da o pobudi ne more odločati neformalno. Predloge morata obravnavati izvršilni odbor in svet stranke. Peterle je predstavnikom podpisnikov zagotovil, da bodo organi stranke kmalu obravnavali njihovo pobudo. Ob tem je prvak SKD povedal, da je vodstvo v skladu s sklepi sveta stranke pripravilo osnutek programa
prenove stranke, ki bo šel v nekaj dneh v proceduro. Kot misli, da lahko podpisniki poživijo prenovo stranke in s svojimi idejami prispevajo svoj delež k temu, da bi šla prenova v širino in globino, bodo pa morali dokazati, da jim gre še za kaj več kot za goli prevzem oblasti.
Poslanec SKD Vincenij Demšar, ki je podpisal to alternativo, je zagotovil, da nikakor ne namerava izstopiti iz stranke ali iz poslanske skupine SKD in da „ne bo prišlo do pretresa, če pobuda ne bo sprejeta". Deklaracijo so pač podpisali ljudje, ki jim je pomembno, kaj bo z SKD v Sloveniji, in ki menijo, da lahko ljudi, ki jih je izvolil kongres, potrdi ali zamenja samo kongres. Sicer pa so podpisniki zagotovili, da se za kandidata za predsednika stranke iz njihovih vrst še niso dogovorili.
PRVA NESOGLASJA
Očitno pa so se v njihovih vrstah že pojavila prva nesoglasja. Tako je predsednik SKD Ljubljana Boštjan Turk poslal vsem medijem obvestilo, da je podpisal deklaracijo za oživitev SKD, toda izključno pod pogojem, da na njej ni podpisov tako imenovane liberalne struje SKD (Staniča, Deželaka, Umeka), ki je stranko pripeljala v blokiran položaj v vladni koaliciji, na ta način pa so povzročila rezultat volitev 96. Predsednik SKD Ljubljana je namreč prepričan, da stranke ne morejo prenavljati tisti, ki so jo zavoljo svojih osebnih koristi pripeljali v tak položaj.
Ker se je med podpisniki deklaracije znašel Staničev podpis, Turk zahteva, da hranitelji deklaracije s podpisi nemudoma objavijo faksimile njegove izjave, sam pa v imenu stranke vlaga častnemu razsodišču tožbo „zoper klasični primer manipulacije s podpisi". Boštjan Turk je pozval tudi yse druge člant’ tako imenovanega ljudskega krila, da se ogradijo od svojih podpisov.
Nad. na 4. str.
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Problem, ki je nastal med Argentino in Brazilom, ko je ta država sklenila omejiti uvoz, je tudi pretekli teden belil glave domačim gospodarstvenikom. Napadi in umiki gospodarskih strategov pa niso imeli dovolj logike niti dovolj moči, da bi stvar rešili pozitivno. Delna rešitev in pa rok za dokončne dogovore pa ni kaj pomirjevalno zdravilo za to bolezen.
GORDIJSKI VOZEL
Kot smo omenili že v prejšnji številki, je treba tu razločiti dvojno naravo te zadeve. Ena je kratkoročna: kako naj Argentina preboli ta udarec, saj je Brazil glavni odjemalec, kamor odteka velik del argentinskih pridelkov in izdelkov, zlasti sedaj v okviru Mercosura (Skupnega južnoameriškega trga). Druga narava pa se tiče osrčja te gospodarske tvorbe: tuje investicije so se zadnje čase izredno bohotno prelivale tako v Argentino kot (še bolj) v Brazil, ker so mednarodni kapitali računali na prost dostop do trga, ki vsebuje kakih tristo milijonov potrošnikov. Investicije imajo smisel, če je položaj v okviru tega tr^a predvidljiv in ustroj te tvorbe stabilen. Če pa se kaže, da je vse skupaj le skrpucalo, ki nima resne podlage, pa ne.
Torej tu ne gre le ža 3.500 milijonov dolarjev argentinskega izvoza v Brazilijo, marveč za mnogo tisočakov, ki jih južna Amerika pričakuje in potrebuje. In seveda se je znova pričela tudi debata strokovnjakov. Gospodarstvo ni eksaktna veda iri razne teorije po svoje razlagajo svojevrstne pojave. Tako sedaj nekateri gospodarstveniki trdijo, da je brazilski ukrep sicer nepravilen, a praktično najmanj škodljiv celotnemu južnoameriškemu gospodarstvu. Če bi devalvacija bila še hujša in če bi prišlo do hudega pretresa v brazilskem gospodarstvu, bi križni val tega potresa še huje prizadel tudi Argentino.
Vsekakor, naj imajo prav eni ali drugi, je iz tega dogodka treba povzeti dva važna zaključka za Argentino. Prvi, da dokler ni integracija resna in popolna, ja zelo škodljivo biti odvisen od enega samega (in povrhu še nezanesljivega) odjemalca; to so mnogi gospodarstveniki že ves ta čas trdili. Drugi, da domače gospodarstvo ni tako trdno, kot skuša pokazati vlada, ker se globoko pretrese ob vsakem sunku, tudi ob manjšem; in pa, da v sklopu južnega trga nedvomno vodi Brazil in da bo tudi v bodoče pritegoval večji del tujih investicij, kar vsekakor za Argentino ni najboljše priporočilo.
Vendar je ob vsem tem vlada skušala, da bi politično preveč ne trpela. Že tako ima dovolj drugih šibkih točk, ki ji nenehno spodkopavajo tla. Sem spada gotovo korupcija, o kateri se je zadnje čase mnogo govorilo. Sicer je pred tremi tedni pravosodni minister Elias Jassan zatrdil, da „v Argentini ni več korupcije". Te besede si je upal izreči na nekem zborovanju, ki so ga v Buenos Airesu organizirali Združeni narodi. Tak optimizem pač presega vse meje resnosti in logike. Kot odgovor so se te dni razvedle številne afere v samem osrčju pravosodne oblasti. Razvedlo se je tudi, kako globoko je korupcija vdrla v življenje argentinske družbe. To pa je točka, ki jo je treba vsaj nekoliko podrobneje obrazložiti.
Dolga leta tega je že, kar argentinska Cerkev nenehno trdi, da je kriza v državi in v družbi „moralne narave". Ni da bi tukaj raziskovali, kje se je korupcijski razvoj pričel. A slovenski pregovor trdi da „riba smrdi pri glavi ", torej se gniloba širi od zgoraj navzdol. Koliko obtožb ja zadnja leta padlo na razne funkcionarje, upravnike, sodnike in tožilce, koliko čudnih in zakri-
tih potez ob privatizacijskem razvoju, koliko temnih policijskih posegov ... lahko bi naštevali v nedogled. O tem je tudi mnogo knjig, začenši s slavno „Robo para la corona" (Tatvina za krono), pa do zadnje „La corporation" (Združba), v kateri odslovljeni podpredsednik argentinske IBM Gustavo Soriani opisuje, kako je ta družba dosegla naročbo za informatizacijo Narodne banke in kako se je nekje „zgubilo" kar 37 milijonov dolarjev. S tem uvodom sedaj zapišimo, da je na področju privatnih družb nekaj podobnega. Ankete in statistike, ki so bile objavljene ta teden, govore o širjenju raznih prevar, goljufij in poneverb, v katere zapadajo višji in nižji uradniki podjetij, ki se ravnajo po zgledu vladnih funkcionarjev. Objavljena številka je grozna, saj trdi, da letno podjetja izgubljajo kar 8.500 milijonov dolarjev zaradi nemoralnih posegov. Kako to rešiti je seveda vprašanje, kateremu ni lahko najti odgovora. Treba bi bilo neke splošne moralizacij-ske ofenzive, a kdo naj jo izvede? Še več, te dni je celo kordobska nadškofija padla v neprijeten položaj, ko se je razvedelo, da je svoj čas dobila podporo danes zloglasnega podjetnika Yabrana. A prej ali slej bo treba pljuniti v roke in prerezati ta gordijanski vozel.
KJER SE PREPIRATA DVA
Medtem pa se politika razvija naprej, vedno hitreje, čimbolj se bližamo času volitev. Dejansko se je kampanja že pričela, čeprav še niso določene kandidatne liste posameznih strank in niti ni jasno, kako se bodo stranke predstavile.
Polemika se je najprej pričela s poizkusom, da bi opozicija ali vsaj njeni dve glavni stranki (radikali in Solidarna fronta), nastopili enotno. Ko se je to izkazalo kaj utopično, je med bivšimi skoraj zavezniki pričelo rasti nasprotje. Radikali so spoznali, da izgubljajo tekmo. V ospredju se je znova pojavil bivši predsednik Alfonsin. Skuša se prikazati kot „rešitelj" stranke, a nekateri mu pripisujejo največ zaslug za propad zveze s frentisti. On naj bi to povezavo bojkotiral, da bi lahko znova stopil na čelo radikalov in končno nastopil kot predsedniški kandidat leta 1999.
Trenutno je položaj sledeč. Alfonsin je dejansko že odločen, da nastopi kot poslanski kandidat v provinci Buenos Aires. To med radikali samimi povzroča nemir in v nekaterih krogih tudi nezadovoljstvo. Povzroča pa tudi hudo reakcijo v Solidarni fronti. Kandidatinja Graciela Fernandez Meijide ga je že ostro napadla, obtožila iz-jalovitve povezave in pokazala na vse njegove zgodovinske napake. In končno mu očitala, da je bil hitro pripravljen na sporazum, ki je Menemu omogočil ponovno predsedništvo (pacto de Olivos), kaj malo pripravljen pa je na sporazum s Fronto, ki bi peronizmu preprečila ponovno zmago.
Ta položaj pa seveda najbolj koristi vladi, ki pridobiva na času in ugledu, medtem ko se opozicionalne stranke tepejo med sabo. Znova je kazno, da argentinske politike še vedno bolj brigajo osebni interesi kot pa narodov blagor. Sicer pa, kar mirno si izprašajmo vest: samo argentinske?
BORCI ZA REFERENDUM
Borci podpirajo referendum, s katerim želijo preprečiti vračanje zemlje fevdalnim in drugim veleposestnikom ter Cerkvi, so v Mariboru ugotovili člani občinskega odbora Zveze borcev NOB. S tem dokazujejo, da se niso borili za narodno osvoboditev, ampak za „proletarsko" revolucijo.
          —      . •-
„ Alternativa"...
Drugi poziv znotraj SKD
Nad. z 2. str.
PETERLE NA TISKOVNI KONFERENCI
Na tiskovni konferenci je Lojze Peterle pojasnil, da ker so SKD na zadnjih volitvah dosegli slabši rezultat od pričakovanega, se je stranka odločila za temeljito prenovo, in da „skupina članov SKD, ki se imenuje alternativa, pravzaprva nadaljuje s podjetjem, ki so ga začeli nekateri regijski odbori, da bi prišlo čimprej do sklica izrednega volilnega kongresa". Predlog za izredni kongres ni dobil, potrebne večine ne med regijskimi odbori ne potem na seji sveta stranke, na kateri je izvršilni odbor ponudil s predsednikom vred odstop. Odstop ni bil sprejet, pač pa je bilo soglasno naloženo lO, da pripravi program prenove stranke.
„Če je zdaj resnična želja te skupine, da
—me*	‘VV	1	1
Novi nadškof...
Nad. s 1. str.
izraža svojo brezpogojno vdanost in zvestobo svetemu očetu Janezu Pavlu II. „Samo v popolni zvestobi njemu in njegovim naslednikom je prihodnost vsake krajevne cerkve in njena trdnost v pravi veri, kot tudi resnični razcvet krščanskega življenja," je dejal Rode. Predstavnikom državne oblasti pa je namenil besede: „Pozorno hvaležnost izražam predstavnikom državnih oblasti. Dovolite mi, da si vašo navzočnost razlagam kot znamenje dobre volje za reševanje odprtih vprašanj med Cerkvijo in državo in kot pripravljenost, da ta vprašanja rešujemo s strpnim dialogom in v sklndu z resnično istovetnostjo slovenskega naroda. Potem se bomo mogli - vsak na svojem področju - posvetiti nalogam, ki nas čakajo, ob Upoštevanju legitimne avtonomije in različnih pristojnosti, v duhu medsebojnega spoštovanja in v sodelovanju za splošni blagor naroda in države."
(Po STA, Družni in Večeru - internet)
prispeva k prenovi stranke in kar bi bilo mogoče in zaželeno, potem mislim, da je to v redu. Če pa gre samo za zamenjavo oblasti v stranki, potem pa mislim, da to ne bi bil pravi namen," je poudaril Peterle.
Na vprašanje, ali je morda združevanje z SLS vzrok za nastanek te skupine, je Peterle odgovoril, da zaradi tega ni potrebna posebna alternativa, kajti predlog za združitev s SLS je star več let. Petkrat so uradno ponudili združitev z SLS, nazadnje je Peterle pisal predsedniku SLS Marjanu Podobniku takoj po volitvah, ker bi združitev rešila tudi problem Podobnikovega mandatarstva, ki ga potem SLS ni dosegla. „Skratka za združitev ni potrebna alternativa, ker je to uradna politika stranke," je še dejal predsednik SKD Lojze Peterle.
EVOLUTIVNA POT ZA STRANKO BOLJ PRIMERNA
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je na tiskovni konferenci 4. marca poudaril, da pomeni pobuda skupine, ki je v javni izjavi zahtevala njegov odstop in takojšnji sklic izrednega volilnega kongresa, „borbo za oblast". Sam je sicer pripravljen odstopiti, vendar pa meni, da je za stranko bolj primerna „evo-lutivna pot" - obširna razprava o prenovi stranke in temeljito pripravljen kongres stranke, ki naj bi bil - v skladu s sklepi izvršilnega odbora stranke - letos jeseni ali spomladi prihodnje leto, ko bi prišlo tudi do široke kadrovske prenove.
Peterle je napovedal, da bo o pobudi skupine konec prihodnjega tedna razpravljal izvršilni odbor, zatem pa še svet stra'n-ke. Zavrnil je tudi vse očitke in poudaril, da so imeli člani skupine, ki so bili kot delegati navzoči na škofjeloškem kongresu, možnost predlagati drugačne rešitve.
V skupini so posamezniki z zelo različnimi stališči, je ocenil Peterle, katerih skupni imenovalec je „zamenjati vodstvo", programa prenove pa ne ponujajo. Peterle je izrazil dvom o sposobnosti skupine, da prevzame stranko, sicer pa je dejal, da je dobra stran pobude ta, da se je začel temeljit pogovor v stranki.
Po STA
Metka mizerit
(4)
Na seminarju slovenskega jezika
V imenu Mohorjeve družbe nas je nagovoril msgr. Oskar Simčič, njen predsednik in škofijski vikar za Slovence. Podarili so nam knjigo „Gorica v slovenski književnosti" in še nekaj drugih knjig. Morali smo Se posloviti. Odpeljali smo se v štandraž, kjer nam je župnik Karlos Bolčina razkazal cerkev s prelepimi freskami Toneta Kralja. ■
Še ena skupina članoV Slovenskih krščanskih demokratov je v torek, 8. aprila pozvala k čimprejšnjemu kongresu - vsaj do junija letos - in se zavzela za oblikovanje močne sredinske konservativne ljudske stranke z izjavo Kakšno stranko hočemo. Podpisalo jo je enajst članov stranke: vodja poslanske skupine SKD Miroslav Mozetič, podpredsednica DZ Helena Hren Vencelj, poslanec Ivan Božič, sekretar poslanske skupine Borut Sommeregger, bivši poslanci Jana Primožič in Miroslav Geržina, tudi člana izvršilnega odbora SKD, ter Nada Skuk, nekdanji direktor Litostroja in zdaj profesor na ljubljanski univerzi Jože Duhovnik ter članica IO Margareta Atelšek, predsednik kmečkega gibanja pri stranki Janez Šušteršič in vrhniški župan Vinko Tomšič.
Podpisniki menijo, da SKD lahko in mora postati vodilna politična sila, ki bi v največji meri izpolnjevala politične cilje, če bi temeljila na krščanski etiki evropskega duha, laičnosti, spoštovanju pluralnosti in humanizmu, ki je lasten temeljem evropske demokratične tradicije, in če bi bila usmerjena v prihodnost.
Podpisniki izjave predlagajo članom, ki jim je za močno krščansko -demokracijo evropskega formata, da podprejo sredinsko usmeritev stranke. Ugotavljajo, da je stranka v zadnjih dveh letih izničevala svojo moč v znotrajstrankarskih razprtijah in da se mora vrniti k svojim izvirnim načelom, se prenoviti in tako povrniti zaupanje članov in volilcev. Od sveta SKD zato pričakujejo, da čimprej skliče kongres.
STA, po internetu
Poveljnik NATA v Sloveniji
Poveljnik sil zveze NATO v Evropi, ameriški general George Joulvvan, ki je na povabilo poveljnika generalštaba Slovenske vojske, generalpolkovnika Albina Gutmana, prišel v Slovenijo 3. aprila, je v Ljubljani izjavil, da Slovenija v regiji igra ključno vlogo ne le zaradi lege, temveč zato, ker je ostalim državam na območju lahko za zgled, kako naj poteka tranzicija. Po srečanju s slovenskim političnim in vojaškim vrhom je general Joulvvan na časnikarski konferenci ocenil, da tako reorganizacija vojske kot demokratizacija in gospodarske reforme v Sloveniji potekajo v pravi smeri.
Dejal je še: „Velik vtis je naredila name vaša helikopterska enota, njena opremlje-t nost in usposobljenost, saj se lahko že zdaj mirno združi s skupno enoto Sforja za posredovanje v Bosni in Hercegovini; prav tako sem prejel dobro poročilo o reorganizaciji Slovenske vojske in se docela ujema z željami in potrebami Nata in Evrope. Spoznal sem, da je Slovenija stabilna država z izobiljem demokracije in nadvse dobrimi ekonomskimi kazalci. Vaša'aktivna in vidna vloga v Partnerstvu za mir je ob
Ogledali smo si tudi otroški vrtec in slovensko šolo „Fran Erjavec". Ravnateljica Micka Brajnik nam je razložila, da je pouk samo v slovenščini. Obiskali smo vse razrede in nekaj časa prisostvovali pouku.
Nadaljevali smo pot do Števerjana, slovenske občine, kjer nas je sprejel slovenski župan. Po napitnici smo se še nekaj časa
Prof. Neda Vesel Dolenc med učenci v šoli Beneških Slovencev. (Foto M. Loboda)
pogovarjali. Tu je bil navzoč tudi državni sekretar prof. dr. Peter Vencelj z gospo. Po kosilu, bili smo gostje občine, smo se odpeljali nazaj v Gorico. Obiskali smo Kulturni center Lojze Bratuž, kjer nas je sprejel predsednik centra.
Župnik Marjan Markevič in arhitekt David Fanagel sta nam pokazala novo, moderno stavbo, lepo opremljeno gledališko dvorano. Predstavili so nam tudi Slovenski center za glasbeno vzgojo in Športno dvorano, kjer so mladi trenirali odbojko. Poslovili smo se, da smo si ogledali še Kulturni dom v Gorici.
Vrnili smo se v Slovenijo s prijetno zavestjo, da tam za mejo še živijo Slovenci. Prespali smo v Lipici.
V soboto, 1. februarja smo se zgodaj odpeljali na ogled slovenske Istre. Ta da»n nas je spremljala Jasna Čebron, profesorica slovenščine na gimnaziji v Piranu, vsestransko razgledana gospa. Bilo je mraz, vlekla je prava kraška burja. Na hribu smo zagledali kamnito utrdbo, grad Socerb. Sivi zidovi so strmeli v nebo. No, tu pa ni prijetno,- sem si mislila, ko smo prišli do gradu, ki je bil vedno v posesti istih gospodarjev kot mesto Trst. Vstopili smo v grad; oskrbnik nas je povabil v restavracijo, kjer je v kaminu gorel ogenj in ogreval grajsko sobo. Po stenah je viselo razno orožje: helebarde, sulice in meči. Za nekaj trenutkov smo se počutili kot grajska gospoda. Napotili smo.se dalje po Istri. Gospa nam je pripovedovala o šavrinkah, ženskah, ki so kupovale jajca po Istri in jih nosile v Trst
strateški lokaciji Slovenije dober obet za izpolnitev njenih želja." Na vprašanje, koliko na mestu je slovensko pričakovanje, da bo v Nato povabljena že v prvem krogu, ni mogel odgovoriti, rekoč da gre za politično vprašanje. „Ste pa zanesljivo na pravi poti,'* je dodal.
DRNOVŠEK NA SEVERU
Predsednik slovenskg vlade dr. Janez Drnovšek se je 2. aprila srečal z norveškim kolegom Thorbjoernom Jaglandom. Drnovšek je ob tej priložnosti znova predstavil slovenske ambicije za vstop v NATO, obe državi pa sta si obljubili vzajemno pomoč pri njunih kandidaturah v Varnostni svet.
Premier je 4. marca odpotoval na Švedsko, kjer se je srečal s predsednikom vlade Goeranom Perssonom. Ta je vnovič poudaril, da je Slovenija med vsemi kandidatkami najbolje usposobljena za vstop v Evropsko zvezo.
naprodaj. Preko Bržanije smo se pripeljali v Hrastovlje. V mali cerkvici na hribčku s taborskim obzidjem, smo si ogledali znamenite freske. Občudovali smo stvarjenje sveta, podobe raznih svetnikov in predvsem fresko „mrtvaški ples".
Obiskali smo tudi istrsko vas Lopar, kjer nas je pozdravila go'spa Leda Dobrinja in nas sprejela v „Hiši od Čjuda". Pripravila nam je istrski prigrizek z domačim kruhom. Hiša je ohranjena tako, kot so bila prvotna istrska bivališča. Po k6silu smo se odpeljali na ogled Tonine hiše, ki je prirejena za muzej. Hiša ima bivalni prostor s tipičnim istrskim ognjiščem in eno samo spalnico. V pritličju je stiskalnica za olje, taka kot so jo uporabljali še pred desetletji, za pridelavo olivnega olja. Tu imajo še oljčne nasade, ki so največji vir dohodka za okoliške kmete.	1
Nadaljevali smo pot proti morju, da bi si ogledali soline že prav na meji s Hrvaško. Danes so soline skoraj opuščene, le majhen prostor je še namenjen pridobivanju soli. Tudi solinarska hiša je bila zaprta.
Odpeljali sipo se v Piran, kjer smo se nastanili v Hotelu Tarantini. Gospa Jasna nas je popeljala po nočnem Piranu. Nikjer žive duše. Šli smo do cerkve svetega Jurija, pa je bila zaprta. Gledali smo po morju, kjer smo videli luči mest slovenske obale tja do Trsta. Vrnili smo se v hotel, kjer smo po večerji imeli še istrski glasbeni večer. Umet-Viik je igral na razna glasbila; v melodijah smo čutili slovensko istrsko dušo.
Nadaljevanje prihodnjič
Zgodilo se je v Sloveniji
KANDIDATURA ZA NESTALNO ČLANICO VS OZN
Odbor DZ za mednarodne odnose se je na seji 2. aprila seznanil z informacijo o kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za obdobje 1998-1999.
Predstavnik zunanjega ministrstva Jelko Kacin je članom predložil, da je Slovenija vložila kandidaturo v vzhodno-evrop-ski regionalni skupini, ki ima 20 držav; poleg nje pa kandidirata še Makedonija in Belorusija. Če bi bila Slovenija izvoljena, bi svoje članstvo začela s 1. januarjem 1998. Predstavnik MZZ je še poudaril, da je vloga kandidature standardna zunanjepolitična dejavnost države, na njej pa je večji poudarek zato, ker v takšno kandidaturo Slovenija vstopa prvič. Kandidatura pa lahko nedvomno okrepi mednarodni ugled Slovenije in njeno politično identiteto.
POVELJNIK NATA V LJUBLJANI
Poveljnik sil zveze NATO v Evropi, ameriški general George Joulwan, je 2. aprila prišel na dvodnevni obisk v Slovenijo. Povabil ga je načelnik generalštaba slovenske vojske generalpolkovnik Albin Gutman. General Joulwan se'je pogovarjal o širitvenih načrtih zveze NATO, sodelovanju Slovenije v enotah SFOR v Bosni in Hercegovini in povezljivosti slovenske vojske s silami zveze NATO. Sešel se je še s slovenskim obrambnim ministrom Titom Turnškom, zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem in nazadnje s predsednikom države Milanom Kučanom.
VLADA O DENACIONALIZACIJI
Slovenska vlada je 3. aprila na redni četrtkovi seji sprejela poročilo o uresničevanju zakona o denacionalizaciji, ki predstavlja stališče parlamentarnih odborov za notranjo politiko in gospodarstvo, ki sta ugotovila, da proces denacionalizacije poteka prepočasi oziroma bi moral bili že končan ter da premoženje, ki je predmet denacionalizacije, ni ovrednoteno. Na vladi je bila znova odprta razprava o morebitni ustanovitvi Urada za denacionalizacijo'kot koordinacijskega telesa med organi, ki odločajo o denacionalizaciji na prvi stopnji.
NOVO PREDSEDSTVO USTAVNEGA SODIŠČA
Od 25. aprila letos bo funkcijo predsednica Ustavnega sodišča opravljal sodnik Lovro Šturm, njegov namestnik bo Janez Šinkovec.
Doktor pravnih znanosti Lovro Šturm je redni profesor na univerzi in strokovnjak na področju upravno pravnih znanosti in javne uprave ter avtor 55 samostojnih publikacij in 120 znanstvenih razprav. Janez Šinkovec, tudi doktor pravnih znanosti, je redni profesor Pravne fakultete v Ljubljani in strokovnjak za gospodarsko pravo ter varstvo okolja.
SREČANJA OBRAMBNIH MINISTROV SLOVENIJE, ITALIJE IN MADŽARSKE
V Ljubljani so se 4. aprila na tristranskem srečanju sešli obrambni ministri Slovenije, Italije in Madžarske, Tit Turnšek, Beniamino Andreatta in Gyorgy Keleti. Srečanje spada v okvir okrepljenih stikov na osi Rim-Ljubljana-Budimpešta, ki so ga države na slovensko pobudo vzpostavile lani. Govorili bodo o pripravi skupne logistične vojaške vaje, ena osrednjih tem pogovorov pa bo širitev zveze NATO v luči krepitve njenega južnega krila.
PREDSEDNIK TURČIJE V SLOVENIJI
Turški predsednik Sulejman Demirel je 3. aprila prispel na dvodnevni povratni uradni obisk v Slovenijo. Poudaril je, da Slovenija lahko računa na podporo Ankare pri vključevanju v zvezo NATO. Turčija je ena od članic Severnoatlantske zveze, podobno kot Slovenija pa si prizadeva za članstvo v Evropski zvezi.
Turški, predsednik se je zavzel za čimprejšnji podpis meddržavnih sporazumov, ki bi spodbudili gospodarsko sodelovanje, medtem pa so govorili tudi o vprašanjih nasledstva nekdanje Jugoslavije. Z močno gospodarsko delegacijo se je sestal s slovenskimi gospodarstveniki in vladnim vrhom, udeležil pa se je tudi podpisa sloven-sko-turškega sporazuma o rednem zračnem prometu.
MADŽARSKA IN SLOVENSKA MANJŠINA
Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je 4. marca v okviru priprav na obisk na Madžarskem sprejel predstavnike madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, slovenske narodne skupnosti na Madžarskem ter madžarskega veleposlanika v Sloveniji Is-tvana Oeszija.
V pogovoru so posebno pozornost namenili problematiki mejnih prehodov. Predstavniki obeh manjšin so tudi izrazili zaskrbljenost, ker med državama še vedno ni urejeno medsebojno priznavanje'visokošolskih diplom.
ZLSD ZBRALA 41.444 PODPISOV
<
Združena lista socialnih demokratov s podporo SNS in Zelene alternative je v 14 dneh zbrala 46.000 podpisov v podporo referendumu „Ohranimo naše bogastvo", ki je strupeno naperjen proti katoliški Cerkvi.
Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč je 4. aprila na RTV Slovenija povedal, da bo njihova stranka podpise zbirala še naprej, čeprav jih ima že dovolj za razpis referenduma, ker „želi omogočiti vsem, da izrazijo podporo njihovi pobudi". Pred iztekom roka za zbiranje podpisov Černače-ve referendumske pobude 9. maja (njegov predlog, naklonjen Cerkvi, je zbral le kakih 1000 podpisov) tudi ni mogoče razpisati datuma referenduma o vračanju gozdov.
KDAJ BO POSTAVLJENA NUNCIATURA?
Mestni svetniki so ponovno odložili odločanje o lokaciji za predstavništvo Svetega sedeža
Ljubljanski župan Dimitrij Rupel je mestnemu svetu občine Ljubljana že drugič predlagal, naj sprejme odlok o spremembi prostorskih dokumentov za postavitev nunciature v Ljubljani. O tem naj bi mestni svet končno razpravljal 3. aprila, vendar se to ni zgodilo. Problemi pri postavitvi nunciature že nekaj časa ovirajo dobre stike med Vatikanom in Slovenijo.
KONČAVAJO MANDATE
Ko je preteklo pet let od osamosvojitve republike Slovenije, po diplomatski praksi odhajajo s svojim mest prvi veleposlaniki. To so Ernest Petrič v VVashirigonu, Anton Bebler v Ženevi, Štefan Falež v Vatikanu, Danilo Turk v OZN, Katja Boh na Dunaju, Matjaž Šinkovec v Londonu, Matija Malešič v Zagrebu, Zvone Dragan v Pragi, Boris Cizelj v Bruslju, zamenjave pa bodo izvršene tudi drugod.
0
Po STA, internet
GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
■ 'PREKMURCI SE BOJE, da bi idilična pokrajina zgubila svoj značaj in lepoto ob novem načrtu želežniške povezave med Slovenijo in Madžarsko. Pred letom 2000 naj bi namreč peljal nov vlak iz Ljubljane v Budimpešto. Iz Slovenije naj bi vodil nov odsek preko Murske Sobote. Proga naj bi bila večtirna in bi težki tovornjaki potovali z vlaki.
BAROMETER SLOVENSKEGA TURIZMA. Maribor je oktobra doživel živahen utrip velike Sejemske prireditve GOST-TUR. Letošnji sejem je imel poudarek na gostinstvu. Na sejmu je delovala turistična borza, predstavila pa se je Srednja šola za gostinstvo in turizem, ter Srednja živilska šola iz Maribora.
V DEŽELI OB MURI JE 4511 KMETOV. Območje Prlekije in Prekmurja je „po osvoboditvi" dobilo naziv Pomurje. Po novih podatkih živi tam okoli 133.500 ljudi. Miselnost polpreteklega časa, ko je bilo kmetijstvo manjvredna dejavnost, kmetje pa zapostavljeni, je rodila tudi na tem področju velik vpliv. Čedalje več je hiš z ostarelimi ljudmi, mnogo zemlje zarašča in ostane neobdelane. Kmetijstvo bi pri pametni politiki lahko precej znižalo brezposelnost. Na žalost pa je na področju upravne enote Gornja Radgona stopnja zaposlenosti kar 26. odstotna.
PRVI SLOVENSKI TAROK je nekaj posebnega na slovenskem trgu, saj spada med najbolj priljubljene slovenske družabne igre s kartami. Motivni svet na kartah je zajet iz slovenske zgodovine in kulture. Tako najdemo med motivi zgodovinske in legendarne osebnosti, ki jih je slikar Matjaž Schmit izdelal resnično mojstrsko: kralj Samo, kralj Matjaž, Herman II Celjski, general Rudolf Maister. Slovenske „kartne" dame pa so: Julija Primic, Lepa Vida, Hema Krška, slikarka Ivana Kobilica in fantje: Prešeren, Plečnik, Jakopič, Linhart. Karte je izdalo slovensko podjetje za poslovna darila Evro-trade, izdelane pa so bile v tiskarni Piatnik na Dunaju.
...KJER NI IZGUBLJEN NOBEN DAN V LETU... Atomske toplice (Obsotelj — Savinjska dolina) veljajo za enega najpriljubljenejših slovenskih turističnih krajev. Termalne vode imajo temperaturo 45 stopinj Celzija. Tako so ti vrelci pri Podčetrtku
kmalu postali izhodišče za turistični in zdraviliški razvoj, kjer danes Hotel Toplice nudi vse možnosti zdravljenja in počitnic.
„IMEJMO SE FAJN" — je bilo ime akcije za promocijo turizma Slovenije. 11,6% Slovencev je svoje počitnice raje preživelo v domovini. „Manj tujine več domovine" in „povsod je lepo, a doma najlepše" —- to so bili glavni motivi, ki so že dali svoje sadove. Akcija se bo nadaljevala prihodnje leto.
SEJEM OVAC IN KOZ so imeli septembra v Adlešičih v Beli krajini, ki ima bogato tradicijo v tej reji. Komunisti so z nasilno industrializacijo zaman odvračali kmete živinorejce od njegovih korenin. Društvo rejcev drobnice je skupno s kmetijsko svetovalno službo Črnomelj, izvedlo uspel sejem, kjer so si rejci in izvedenci ogledali plemenske živali, opremo in delavne pripomočke za sirarstvo in izdelke domače obrti.
2500 TON BRESKEV je odkupila ajdovska živilsko predelovalna industrija Fructal. To je doslej največja količina ob rekordni lanski letnini. Cena najboljših je dosegla 46 tolarjev.
100 LETNICO POSOJILNICE IN GOSPODARSKE ZADRUGE DOBREPOLJE so slovesno praznovali letošnjo jesen. Svečanost so začeli z živinorejsko razstavo domače govedi, konj in ovac, odkritjem spomenika gospodarstveniku in politiku Francu Jakliču, predstavitvijo zastave občine in' koncertom godbe in orkestra.
TON, KI BO ODMEVAL. V MEDANI (GORIŠKA BRDA) so podjetni vinogradniki skupaj z občino povabili 30 mladih evropskih pisateljev. Pokazali so jim pokrajino Brd, običaje in pogostili z domačimi jedmi. Pokušanje slovenskih vin ob nastopih umetnikov, so dali prireditvi ton, ki bo odmeval.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
8. aprila 1997
1 dolar	157,11	SIT	tolarjev
1 marka	91,46	SIT	tolarjev
100 lir_____________9,28	SIT	tolarjev
3-ne!, 4-morda?, 5-da!
„Nemško stališče je, da ni še nič domenjeno ter da se bodo članice Nata o vsem dogovorile na julijskem srečanju v Madridu."
Tudi najvišja nemška zunanjepolitična avtoriteta, kancler Helmut Kohl, ni rekel še nobene o možnostih Slovenije za vstop v Nato. Najvišji politik, ki je govoril o tem, je bil obrambni minister Volker Riihe, ki je na televiziji povedal, da mora Nato začeti širitev samo s tremi državami, drugim pa naj da znamenje, da se bo širitev kdaj kasneje nadaljevala. Najverjetnejše nove članice so Poljska, Češka in Madžarska.
Nemčija se posebno pazi, da Nato s svojimi širitvenimi načrti ne bi razjezil Rusije' bolj, kot je nujno potrebno. Zaradi kanclerjevega osebnega prijateljstva z ruskim predsednikom, hvaležnosti po ruskem pristanku na nemško združitev in nove nemške zunanjepolitične previdnosti bi se Bonn verjetno zadovoljil samo s sprejemom Poljske. To bi rešilo najbolj neposredne varnostne skrbi Nemčije na vzhodu države, Češka in Madžarska pa bosta zraven predvsem zato, ker se zanju zavzemajo drugi.
Agencija Reuter je iz Madrida sporočila, da so se španski in ameriški predstavniki
strinjali, da bi morale biti povabljene Poljska, Češka in Madžarska, morda pa še Slovenija in Romunija, a da je zanju to manj verjetno.
Od kod Slovenija in Romunija skupaj v „drugem planu"? Francija že dlje časa zagovarja vstop Romunije, kar je skorajda edini razlog, da se je ta država znašla tako visoko na spisku kandidatk. Skoraj podobno velja za Slovenijo, ki jo je med prvo peterico uvrstila močna podpora Združenih držav Amerike. Ocena, ki jo je pred kratkim dal premier Janez Drnovšek, da Slovenije verjetno ne bo v prvem krogu, če bodo povabljene tri države, da najbrž bo, če bodo štiri, in da gotovo bo, če jih bo pet, je v tem trenutku najbliže dejanskemu položaju.
In kaj se je zgodilo z ameriško podpo-' ro? Slovenija ima v Pentagonu še naprej popolno podporo, a vse Američane je treba prepričati, da je Slovenija varna, majhna in zatorej poceni, da je vse, kar bodo zahtevali od nje, sposobna plačati sama, ter da bi imela nevključitev nepredvidene posledice.
NOVICE IZ SLOVENIJE S? SLOVENCI V ARGENTINI
ŽIROVNICA - Ob dvestoletnici rojstva prvega slovenskega literarnega kritika in zgodovinarja Matije Čopa so v njegovi -končno odkupljeni in prenovljeni - rojstni hiši odprli stalno razstavo o njegovem življenju in delu.
LONDON, Velika Britanija - Orkester Slovenske filharmonije je nastopil v birminghamski dvorani Symphony Hall pod vodstvom dirigenta Marka Letonja. Nastopili so z Belo krajino Marka Kozine, Beethovnovim klavirskim koncertom Imperator (pri klavirju je bila Dubravka Tomšič-Sre-botnjak) in Čajkovskijevo simfonijo Manfred op. 58. Koncert je navdušil zahtevno publiko, organizatorji pa so pripravili kasnejše gostovanje birminghamskega simfoničnega orkestra v ljubljanskem Cankarjevem domu. V mesecu maju pa bo v Birminghamu nastop švicarskega orkestra Zurich Tonhalle, v katerem je koncertni mojster violinist Primož Novšak, ki igra na stradivarko. - Birminghamska dvorana je stara le pet let; ima prostora za 2.250 poslušalcev in jo smatrajo za eno najlepših in najbolj akustičnih dvoran v Evropi.
LJUBLJANA - Trubarjev sklad pri Društvu slovenskih pisateljev spodbuja prevajanje slovenske literature v tuje jezike. Iz fondov, ki jih je dobil od Urada vlade RS za promoviranje Slovenije v letu 1996, je razdelil denarne zneske raznim prevajalcem, med njimi Barbari Pregelj in Marjeti Drobnič, ki prevajata v španščino.
LAUSSANA, Švica - Vsaki dve leti izide v angleščini in francoščini mednarodni biografski umetniški leksikov, v katerem so Predstavljeni sodobni likovni ustvarjalci iz Vsega sveta. V zadnji izdaji so predstavlje-n' trije Slovenci: Zmago Jeraj, Stojan Raz-movski in Tinca Stegovec. Predstavljeni so 2 osebnimi podatki, razstavah, nagradah in fudi z opisom ter cenami njihovih del. V zadnjem delu je še pregled prodajnih galerij, med katerimi je sedemnajst iz Slovenije.
ILIRSKA BISTRICA - V tem mestu živi °d januarja 1993 pesnik, dramatik in prevajalec iz Bosne in Hercegovine Ismet Bekrič. Leta 1995 je izdal dvojezični izbor Ketteje-yih pesmi pod naslovom Čuj sanje mi, zdaj Pa še Zimske romance (Pesmi za otroke/ Bjesme za decu). V prvi zbirki je sarajevski slovenist dr. Juraj Martinovič prevode pohvalno ocenil in opozoril, da pesmi tudi v bosanski hrvaščini zvenijo kot pristna Poezija, Bekrič pa naj bi tudi ujel Kettejev Jezik in ritem ter občutil njegovo poezijo.
LOGATEC - V logaški vojašnici so °dprli spominsko sobo, v kateri so razsta-vljeni raznovrstni predmeti iz mnogih vojaških obdobij. Najstarejši predmet Podstavlja helebarda vaškega stražnika, Pištola sprednjača in možnar iz prve pologe 18. stoletja. Največ je primerkov iz Lojev na Soški fronti, potem pa mnogo Pušk, bajonetov, plinskih mask in uniform Prav do najnovejših časov. Na ogled so tudi fotografije iz osamosvojitvene vojne leta 1991.
PTUJ — Na dvorišču minoritskega samostana v Ptuju so odprli po veliki noči 8. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. V samostanski jedilnici si je mogoče ogledati dobrote iz žita, mesa, mleka in vzorce olja, klsa in žganja, ob stojnicah dvorišča jih je mogoče tudi kupiti ali poskusiti. Letos Predstavlja svoje izdelke 562 kmetij.
BRINJE PRI DOLU - Poleg raziskovalnega reaktorja Triga je od leta 1987 tu prehodno (dokler ne zgradijo trajnega) skladišče za nizko- in srednjeradioaktivne . odpadke (NSRAO) iz vse Slovenije. V njem hranijo RAO iz medicine, industrije in raziskovalnih nalog; veliko je 25 x 10 x 3,5 metrov. Betonske stene so debele 30 cm in hidroizolirane, prostor pa je pokrit s pol metrom zemlje, poraščene s travo. Po večletnih stalnih meritvah je Uprava RS za jedrsko varnost v svojem poročilu zapisala, da je vpliv skladišča na okolje zanemarljiv, kar naj bi kazalo na upoštevanje vseh varnostnih zahtev pri upravljanju tovrstnih skladišč.
LJUBLJANA - 4. julija bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil tenorist Luciano Pavarotti. Kot navadno naredi na svojih nastopih, bo Pavarotti zapel nekaj arij skupno s kakim domačim pevcem. To pot je čast doletela koloraturno sopranistko Norino Radovan iz Opere SNG v Ljubljani. Spremljal ju bo simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki pa mu bo dirigiral italijanski dirigent Leone Magiera.
LJUBLJANA - Sredi januarja so pri Poslovnem združenju prehrane vedeli za vsaj 15 tisoč ton neprodanega jedilnega krompirja. Sloveniji letno ostane od 70 do 100 tisoč tpn presežka krompirja (kmetje ga v povprečju pridelajo manj kot 20 ton na hektar, čeprav so med njimi tudi taki, ki pridejo celo do 45 ton na hektar), ki pa jih je težko prodati. Evropi namreč tudi preostaja krompir, v Sloveniji sami pa skoraj ni predelovalnih tovarn.
KOPER - RTV Slovenija je med prvimi podpisala evropski sporazum o etnični radioteleviziji, s katerim bo poskrbela za dva, italijanskega in madžarskega, studia. Sporazumno besedilo je sestavil predsednik Evropske federacije RTV ustanov malih narodov in narodnosti (EEBA) Mirko Bogataj, ki je tudi glavni urednik slovenskega programa na avstrijski ORF.
VIDEM OB ŠČAVNICI - Občinski svet je začel postopek o preimenovanju kraja v Sveti Jurij ob Ščavnici, kot se je imenoval pred letom 1953. Tudi nekaj ulic hočejo preimenovati, in sicer v Edvarda Kocbeka, Antona Korošca in Bratka Krefta. Proces pa ima nekaj zastojev, ker se nekateri upirajo preimenovanju in zahtevajo splošno razpravo med občani in krajani ali naj bo Videm spet Sveti Jurij ali ne.
LJUBLJANA - Prešernove nagrade so podelili že petdesetič, zato sta upravni odbor Prešernovega sklada in Gorenjski muzej Kranj izdala zbornik, v katerem so predstavljeni večina 297 dobitnikov Prešernovih nagrad s sliko, utemeljitvijo in primerkom iz njihovega ustvarjanja. Nagrajencev Prešernovega sklada je okoli štiristo; predstavljeni so s fotografijo in utemeljitvijo. V zborniku so tudi povzetki v petih jezikih.
LJUBLJANA - Državna založba Slovenije je med letošnjimi novostmi predstavila Poems by France Prešeren ter faksimil-no bibliografsko izdajo treh glagolskih spisov iz knjižnice Žiga Zoisa ob 250-letnici njegovega rojstva. Prešernove poezije so pravzaprav ponatisnjene, vendar je izdaja razširjena, spremna beseda delno predelana, prevode pa je ponovno pregledal Alas-dair MacKinnon iz Cambridgea.
LJUBLJANA - Meseca februarja je število beguncev iz Bosne prvič padlo pod deset tisoč. Slovenija si'prizadeva rešiti problem beguncev z dvema nalogama: pomagati beguncem pri vrnitivi domov, ostalim pa omogočiti zadosti človeško življenje. Preučujejo tudi možnosti zgraditve ali obnovitve doma v Bosni za starejše ljudi in invalide, ki se nimajo kam vrniti. Slovenija je podobno že sodelovala pri obnovitvi porušene šole v BiH.
Osebne novice
Rojstvo: v družini Cirila Loboda in ge. Tildi roj. Štefe se je 4. aprila rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Martin.
Čestitamo!
Krsta: Krščena sta bila v župniji Santa Cruz, Buenos Aires, Maja Korošec, hčerka Ivana N. Korošec in Liyu roj. Trejo; v župniji Sag ra d a Familia, Berazategui, pa Janez Sebastjan Kocmur, sin Boštjana in Pavlinke roj. Korošec. Čestitamo!
Poroka: na belo nedeljo, 6. aprila, sta se poročila v cerkvi Marije Pomagaj dr. Štefan Godec in lic. Danijela Avguštin. Priče so bili Alenka Godec roj. Jenko in Lojze Modic ter Aleš Avguštin in Jožica Avguštin roj. Mehle. Poročil je dr. Jure Rode.
Novemu zakonu iskreno čestitamo in želimo srečo!
Smrt: v Selah na Koroškem je umrl 16. marca 1997, na tiho nedeljo, Ivan Matko, zadnji iz skupine salezijancev, ki so v letih 1945 - 1948 delovali med begunci v taboriščih Lienz in Spittal na Dravi.
Naj počiva v miru!
Prosvetni večer v Bariločoh
V soboto, 21. marca je najuspešnejša alpinistka Slovenije v letu 1996, Monika Kambičeva, ki se mudi tu pri svojih domačih za krajši čas, prikazala z diapozitivi svoje glavne vzpone v omenjeni dobi. Vseh skupaj jih je zabeleženih kar devetinosemdeset! Njeni plezalni podvigi so bili v Sloveniji, na Hrvaškem (Paklenica), Italiji (Dolomiti), Grčiji (Meteori), Argentini (Cerro Catedral, Cerro Lopez) in pa v Peruju. Največji poudarek je bil na tej zadnji deželi in sicer v območju Bele Kordiljere (Cordillera Blanca), kjer je veliko čezšesttisočmetrskih vrhov, in kamor se je bila podala lansko leto odprava slovenskih plezalcev in med njimi, seveda, tudi Monika.
Pri predstavi je bil tudi navzoč Klemen Mali, iz Slovenije, letošnji Monikin soplezalec Fitz Roya, v provinci Santa Cruz, kjer jima pa ni bilo mogoče naskočiti omenjene-
ga vrha zaradi tako izredno dolgega slabega vremena, da je uspelo le eni ekspediciji priti na vrh. Kljub temu pa moreta zabeležiti vzpone po treh zelo zahtevnih smereh v tistim pogorju v težavni stopnji 6, 6+ in 7 (na Guillaumet dvakrat, tudi eno prvenstveno varianto in Aguja de la „S").
Večer je priredilo Slovensko planinsko društvo, da izkaže priznanje svoji članici Moniki, ki se je tako lepo uveljavila v gorništvu in, kot je društveni predsednik Matjaž Jerman poudaril še posebej, da je to tudi nov dokaz, kako se morejo bariloški rojaki, posamezniki razviti na raznih področjih (gorniškem, kulturnem, znanstvenem, itd.) ter doprinesti svoj delež narodu. Občinstvo je prikaz nagradilo z navdušenim ploskanjem.
SŽ
*2
Slovensko gledališče v Buenos Airesu je z uspehom prikazalo igro Čehova „Tri sestre". Ponovili jo bodo še to soboto in nedeljo.
Slovenci na Koroškem
Galerija Falke: „Kar ne morem ubesediti, mi uspe prikazati z barvami". Gustav Januš je bil predstavljen kot likovni umetnik in pesnik: človek kot socialno-kritična, ironično-satirična in lirična oseba. Med tem je bila tudi likovna razstava Mežičana Gustava Gnamuša. Glasbeni okvir je dal znani Slovenski baročni trio, pri katerem so sodelovali: sopranistka, violinist in skladatelj, organist in čembalist Maks Strencnik.
Št. Jakob: Po 40 letih občinske politike in 27 let kot župan je odstopil Johan Grebi. Bil je odprte narave za obe narodne skupnosti in mnogo storil. Pušča prostor za delovanje mladim, in če bo potrebno, bo priskočil na pomoč. Po poklicu je glavnošolski učitelj in ravnatelj v šentjakobski šoli.
V Podlazu bodo gradili nov dom za upokojence, ki bo imel 71 prostorov. Stroške nosi vseh 13 velikovških občin in dežela.
Djekše: Najbolj severna slovenska vas, kjer je število prebivalcev padlo pod 1000, se je od marca meseca naprej znižalo število mandatov. Bilo je v občinskem svetu 15 mandatarjev, po novem pa jih bo le 11.
Sele: Mladinska skupina KPD „Plani-na" iz Sel je Uprizorila veseloigro z naslovom „Narobe stvari v mestu Petpedi". Veseloigra se konča s pesmijo ki prežene hudobnega Tintana, kateremu petje ni bilo všeč, in ponovno je zavladal mir in veselje v mali vasi.
Pagina 6
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 10 de abril de 1997 — N2 li
Proti osamosvojitvi
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor RT Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
-	karte,	rezerva
ataJ lotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N“ 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumžn 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319. Izdelovanje okvirjev za slike (olja, akvareli, fotografije). Tomislav Štrfiček - Tel.: 658-4160 FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bine. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. -Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18.'do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan>.
V Majcevem dvoru v Jaršah je 24. marca potekal zanimiv pogovor o osamosvajanju Slovenije, o vzrokih in posledicah tega zgodovinskega koraka, povod pa je bila javna predstavitev trilogije Vojna iz ljubezni avtorice Marije Vogrič. Pri predstavitvi so sodelovali tudi škof Vekoslav Grmič in nekateri generali nekdanje JLA.
Kot je uvodoma dejal škof Vekoslav Grmič, se je avtorica potegnila za tiste, ki naj bi tedaj preprečili, da bi se v Sloveniji zgodilo še kaj hujšega, danes pa jim očitajo izdajo. Izrazil je željo, da bi trilogija delovala kot katalizator enoumja, ki je zamenjalo nekdanje enoumje in se vedno bolj širi. Zatrdil je tudi, da gesla o spravi ne vp&ijo k spravi, ampak do razdora, saj nekateri vidijo spravo le v tem, da se nekateri poraženci skušajo proglasiti za zmagovalce, kar je gotovo letelo na domobranstvo.
Avtorica Marija Vogrič je med drugim poudarila, da je izguba skupne domovine, nekdanje Jugoslavije, mnoge prizadela, njo pa je zlasti pretreslo, kako se je Slovenija odtrgala od nje. Brezvestni pustolovci politiki naj bi povzročili neizmerno trpljenje in spravili pod rušo tisoče in tisoče, pri tem pa imajo svoj delež krivde tudi slovenski politiki. Številni častniki nekdanje JLA v Sloveniji, ki da niso zakrivili nobenega zločina, čakajo na pokojnine in državljanstvo,
. grozijo jim deložacije. Zelo kritična je bila tudi do nekdanje Zveze komunistov v Sloveniji (iz nje izstopila leta ,1991), ki se je potuhnila, člani nekdanje ZK pa naj bi si nagrabili največji del družbenega kolača.
Spregovorili so tudi nekdanji generali JLA. Konrad Kolšek je pojasneval, da doslej še nihče ni izmeril njihovega prispevka k temu, da se je Slovenija osamosvojila tako, kot se je. Po njegovih besedah so pripadniki JLA so naredili vse, da se je zadeva z osamosvojitvijo Slovenije iztekla brez večjih posledic zanjo. General Marjan Čad je med drugim pojasnil, da je pred zavzetjem meje obvestil pristojne in da zato ni šlo za agresijo pa tudi orožja pri tem niso uporabili. Srbski general Predojevič pa je zatrdil, da niso bili nikoli sovražni do Slovencev in tudi do drugih narodov ne. V Sloveniji so imeli svoje družine in tudi zaradi tega niso uničevali Slovenije in osebno se ne sramuje tega, kar se je dogajalo ob njenem osamosvajanju.
Zgleda, da so generali pozabili, da so med osamosvajanjem grozili Sloveniji, s tanki in avioni šli nad ljudi, streljali in tudi ubijali. Zanimivo je, da se „rdeči škof" Grmič danes - poleg tega, da brani komuniste in še danes podpira marksizem ter blati njegove nasprotnike - navdušuje tudi nad bivšo Jugoslavijo in njenimi generali
Levičarski posmeh
Kako gleda slovenska levičarska javnost in časopisje na novo koalicijo, oziroma kakšno vlogo bo odigrala SLS, nam pričuje ljubljanski Dnevnik z dne 26. marca, ki pravi:
Obe koalicijski stranki sta pred volitvami obljubljali cenejšo,državo, svojo vladavino pa sta začeli z večanjem števila vladnih resorjev in s tem seveda tudi števila zar poslenih v vladi in upravi. Da bi zadovoljili želje predsednika SLS, sta iznašli mes-
Zveza Slovenskih mater in žena - odsek San Justo
vabi na DRUŽINSKO KOSILO
20. aprila 1997 ob 13. uri - žrebanje .	Po	kosilu	lepe	melodije	v	izvedbi
ANI RODE - LUKA DEBEVCA in IVAN VOMBERGARJA Dobiček namenjen za pomoč našim potrebnim rojakom.
Vsi lepo vabljeni!
Prijave na tel.: 441-5528 in 484-6905
Dne 30. marca je umrl v Gorici
N/
Mirko Špacapan,
dolgoletni član društva, organist in pevovodja; ter požrtvovalni sodelavec Slovenske vasi.
Izrekamo ge. Angelci Špacapan in sinovoma iskreno sožalje.
Društvo Slovenska vas
t
V torek 18. marca 1997 nas je nenadoma zapustil sin in brat
Jože Martin Munda
v 38. letu starost. Čutimo dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so nas spremljali in tolažili v tej bridki uri.
Prisrčna hvala vsem duhovnikom za tolažbo in molitve. Hvala tudi vsem, ki so ga spremljali na pokopališče ter zanj molili.
mama Angela roj. Dolenc,
sestra Rozi,
brata Andrej in Lojze
to ministra brez listnice kot podpredsednika vlade, zadolženega za nekakšno dodatno koordinacijo dela ministrstev, ob tem, da je koordinacija vlade že tako ali tako zakonska dolžnost predsednika vlade.
Le kaj bo torej poslej počel predsednik vlade? Se bo spet ukvarjal predvsem z zuc nanjo politiko? Saj imamo že zunanjega ministra, ministra za gospodarske odnose, ki je vsaj napol tudi neke sorte zunanji minister, pa še ministra za evropske zadeve bomo dobili.
Dobili bomo tudi ministra za drobno gospodarstvo in turizem, pri čemer se lahko -vprašamo, kaj imata skupnega turizem in, denimo, brizganje plastičnih posod; ali bi ne bilo bolje, da bi ustanovili kar dve ministrstvi, pa bi SLS lahko zaposlila dva človeka!
No, nekaj jih bo gotovo lahko še na mestih ministrov brez listnice, katerih šte-vilb naj bi bilo poslej neomejeno, vsak pa bo imel vsaj tajnico in morda še predstavnika za tisk. Ministrstvo za turizem in drobno gospodarstvo pa bo gotovo moralo imeti svoje izpostave po upravnih enotah, saj drugače ne bo moglo dokazati svoje potrebnosti, kar pa pomeni vsaj nekaj deset novih zaposlitev. Avstrija, ki je štirikrat večja od Slovenije, shaja z dvanajstimi člani vlade, Slovenija pa jih bo kmalu imela štiriindvajset!
Nič kaj prijetna perspektiva! A kaj drugega pač ni pričakovati.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 •
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion NQ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual NQ 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.-
Čeke na ime »Eslovenia Libre" J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 . (1101) Buenos Air^s
. : . ■.
, ,
SOBOTA, 12. aprila:
Slovensko gledališče Buenos Aires: ob
20.30 predstava Čehova TRI SESTRE v Slovenski hiši.
NEDELJA, 13. aprila:
V Našem domu v San Justu ob 9. uri občni zbor Zadruge SLOGA.
45. občni zbor društva Slovenska vas ob 17. uri.
Slovensko gledališče Buenos Aires: ob 17. uri predstava Čehova TRI SESTRE v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 17. aprila:
Zveza ZM v San Martinu bo imela sestanek ob 18.30 uri.
SOBOTA, 19. aprila:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
Litostrojeva turbina za Dravske elektrarne.
VEC KOT 3000 ČLANOV SLOGE
se dobro zaveda velikega pomena te ustanove, čedalje več je zanimanja za karto Sloga ($ 200.- naložbe) ki posreduje različne usluge, daje lepe socialne podpore in ugodna posojila, ter udeležbo pri nagradnem žrebanju za dve vozovnici
BUE - UU - BUE
Tudi Mastercard - Carta Sloga ima vsak dan več imetnikov. Za žrebanje dvojna možnost in priložnost hitrih posojil. Obiščite nas!
TELEFON POSEBEJ ZA VAS : 656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ! J