Poštnina plačana v gotovini
LJUBLJANA, 29. AVGUSTA 1934
LETO 47 — Slev.JtST

Dopise in spise sprejema u red ni Si to »Domoljuba«. - Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice t inseratnem delu stane 10 Din - Naročnino Stane 38 Din za celo leto. za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka ! Din. inserate In reklamacije sprejema u p r« v n »Domoljuba«. — Telefon 29 92
o zaseiii kmetov
Ns podlagi pooblastil je ministrski svet izdal novo uredbo o tem, kako naj bi kmet plačeval svoje dolgove. Prav velikih izpre-inemb sicer ni, V primeri s prejšnjim zakonom pa moremo reči, da je ta jasnejši. Nekaj težkih mest, ki so se poprej tolmačila na razne uačine, je sedaj jasno določenih.
Naj na kratko poudarimo glavne posebnosti novega zakona.
Kdo je kmet?
Ena najvažnejših točk zakona je § 2, ki določa, koga naj se šteje za kmeta. Besedilo bo marsikomu služilo, zato ga navajamo v celoti.
§ 2. — 1. Za kmeta se v smislu te uredbe smatra v.--aka oseba, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine, in katere obdavčenje dohodkov izvira iz poljedelstva (vinogradništva. sadjaistva, vrtnarstva, živinoreje ud.), če njena posest ne presega 75ha obdelane' zemlje, oziroma pri rodbinskih zadrugah 200 beklarov obdelane zemlje.
2.	Omožena ženska, ki živi skupaj s svojim možem, se smatra za kmetico samo tedaj, h se ima njen mož po določbah te uredbe smatrati za kmeta in če njuno skupuo obdavčenje dohodkov pretežno izvira iz poljedelstva.
3.	V najvišji ooseg obdelane zemlje se vračuna osebno imetje kmeta in imetje njegove žene in otrok, če žive z njim v hišni skupnosti.
Kmetje v smislu te uredbe so dalje ludi:
a) osebe, ki zaradi bolezni ali zaradi pomanjkanj,. delovnih sil svoiih in svoje rodbine sli zaradi drugih nepremagljivih zaprek obdelujejo svojo zemljo s pomočjo drugih oseb, dalje mladoletni otroci za dobe svoje mladolet-nosti;
!>) osebe, ki se kot starešine zadruge ali tol člani, ki žive v hišni skupnosti, bavijo z drugini stranskim gospodarskim poslom, kakor s preprodajo, hišno industrijo, ribolov-stvom, prevozništvom, prodajanjem itd., da bi svoji zadrugi ali družini, ki je ohranila svoj Kmetski značaj, pridobili več zaslužka.
5. Pri oceni obdavčenega dohodka se ne jemlje v račun davek, ki ga kmet plača na '"so, v kateri stanuje, in ki se nahaja v rajonu ™esta ali trga, če letni čisti dobiček, ki služi
ioooo'2"10 °Snovo> za to hižo 116 P11®86!?8 Din
Opozarjamo na točko 2. Tega prejšnji za-K<"i ni imel. Prav tako je nova točka ii.
pristno in poceni dobite pri Centralni vlsaarni
v fjjublj.iui
Način odplačevanja dolgov
Denarnim zavodom bo plačeval kmet 6% obresti. Poprej so bile računane obresti 6.02%, torej mala izprememba. Plačal pa bo letos do 15. novembra samo obresti. Šele prihodnje leto, 15. novembra, mora plačati tudi nekaj na račun dolga. Ker piača na račun dolga šele prihodnje leto prvi letni odplačilni obrok in plačuje 12 let, je dejansko vsa odplačilna doba za eno leto podaljšana. Za vsakih 100 Din bo torej plačeval dvanajst let po sledeči razpredelnici:
I.ftto glavnica
1
2
3
4
5
6
7
8
10 11
12
100.— 99,— 96.94 93.76 89.3» 82.75 75.71 66.25 56.22 41.59 30.21 16.02
anuiteta
7
8 9
10 12 12 14 14 16 16 16 17 151
6% obr. 6.— 5.94 5.82 5.88 5.36
4.96 4.94
3.97 3.27 2.62 1.81 0.98
51.—
otipi, dolg i,— 2.06 3.18 4.37 6.64 7.04 9.46 10.03 12.63 13.38 14.19 16.02 100,-
osi. dolga
99,— 96.94 93.76 89.39 82.75 75.71 66.25 56.22 43.59 30.21 16.02
Za del dolga izpod 100 Din se plača anuiteta v sorazmerni višini.
Drugim upnikom (naj bodo to kdorkoli, samo da niso. denarni zavodi) bo plačeval 'H4%. To pa po razpredelnici:
Leto glavnica
1 2
3
4
5
6
7
8 9 10 11 12
100,— 97.50 93.91 89.19 83.31 76.23 68.90 59.31 49.39 39.12 27.49 14.65
anuiteta 3Vi% obr,
6 3.50
7
8 9
10 10 12 12 13
13
14
15 128
3.41 3.28 3.12 2.92 2.67 2.41 2.08 1.73 1.37 0.96 0.55 28,-
(Hipi. dol«
2.50 3.59 4.72 5.88 7.08 7.33 „ 9.59 9.92 10.27 11.63 13.04 14.65 100,-
ost. dolga
97.50 93.91. 89.19 83.31 76.23 68.90 ?9.31 49.39 39.12 27.49 14.65
Za del dolga izpod 100 Din,se plača anuiteta v sorazmerni višini.
Točno je v novem zakonu določeno, da mora že letos plačati do 15. novembra vsakdo denarnim zavodom obresti po 6% in zasebnikom po 3Vi%. V prihodnjih letih bo dolžnik obresti plačeval v tromesečnih obrokih, ki si jih bo pa sam izbral. Štirikrat na leto bo to rej moral plačevati obresti, vselej eno četrtino. Odplačilo glavnice pa bo moral plačati vsako leto najkasneje do 15. novembra.
Ce pa dolžnik ne položi letnega obroka dolga v 30 dneh od dneva dospelosti, ima upnik pravico prisilnega izterjanja tega obroka. Opozarjamo, da so nekateri mislili, da letos ne morejo upniki prisilno izterjati za letošnje leto odpadlega dela dolga. Sedaj je v zakonu točno določeno, da se letošnje obresti lahko iztožijo in izterjajo.
Dolžnik pa, kateri bi pustil, da so tri obroke pri njem prisilno izterjali, izgubi pravico do zaščite.
Po starem zakonu je zelo motila točka 11, člena 3. Tam je bilo rečeno, da se v primeru, če kmet prej plača svoje dolgove, zniža njegov dolg vsako leto za 2%. To je bilo zelo nejasno. Bila pa je težava tudi v tem, kdo aaj polem to poravna. Sedaj je ta točka čisto izpadla. Popustov torej ne bo, četudi kdo n-prej plača svoj dolg.
Dolgovi do 2000 Dim
Dolgovi do 2000 Din morajo biti plačani v štirih enakih letnih obrokih. Prvi obrok mora biti plačan lelos do 15. novembra. t)b-reati od takega dolga so po 6%.
foSrdila občin
Iskazila o tem, aH je katera oseba kmet, izda občinska oblast. Mora pa biti v tem potrdilu navedeno, na kaki podlagi se mu to potrdilo daje. Zlasti moraio občine dobiti podatke-od davčne upiave o višini posameznih obdavčenih dolžnikovih dohodkov.
Nova je tudi določba, ki hoče preprečiti, da bi kdo svojega upnika prevaral na ta aa-Tiin, da bi dal na svoje posestvo vknjižiti koga drugega, pravi upnik pa bi ostal nezavarovan. Določeno je, da je dolžnik obvezan izdati za zaščito upnikov dokument, ki mora imeti mod zavarovanja upnikovih terjatev na dolžnikovi nepremičnini. Tak dokument je navadno izjava, da dovoljuje vknjižbo ua svoje posestvo. Ta določba bo zlasti prišla prav posojilnicam, ki hočejo varovati poroke in sebe proti goljufivim dolžnikom.
Naj omenimo še, da izgubi kmet, ki odtuji ali obremeni svoje posestvo, da bi oškodoval svojega upnika, pravico do zaščile. Prav tako izgubi pravico do zaščite tisti, ki ga k lemu zapelje ali mu pomaga.
Veliko olajšav prinaša novi zakon za tiste kmete, ki so kupili zemljo od veleposestnikov, in za tiste, ki so jo dobili po agrarni reformi. Ker to pri najs malo prihaja v poštev, o tem ne bomo podrobneje govorili.
Zakon imamo tukaj. V 12, oziroma v 13 letih naj bi bil kmet prost dolgov. Toda, kje bo kmet dobii denar za le obroke, tega zakon ne pove.
Ako hočeš izhajali s svojimi dohodki, živi kakor da jih imaš samo polovico.
-MAZGLEB PO SVETU
ITALIJA
s O tem sta govorila SnaslJt in MussoBiii,
Avstrijski kancler Sušnik je obiskal ta dni Mussolinija v Fircnci. Po poročilih londonskih listov sta možakarja sklenila; 1. nadaljevanje dr. Dollfussove politike, 2. ohranitev avstrijske neodvisnosti, 3. poglobitev trgovinskih odno-šajev z Italijo, 4. ustanovitev avstr. svobodne luke v Trstu, 5. italijansko pomoč za zgraditev avstr. trg. mornarice, 6. izredne železniške tarife za Avstrijo v Italiji, 7. izmenjavo profesorjev in dijakov ter 8, olajšave za avstr. turiste v Italiji. — V Parizu so Sušnika baje rekli, da ne bi mogli mirno gledati italijanskega va-ruštva nad Avstrijo in so svetovali Avstriji, da se sporazume z Malo zvezo.
s Nekaj številk. »Agem-.ia d' llalia« pri-občuje najnovejše podatke o številu prebival stva v nekaterih bclj znanih italijanskih mestih. Evo jih! Rim 1,111.878; Milan 1,046.105; Napulj 871.762; Genova 633.672: Torino 616.881; Palermc 406.804; Firenca 327.495; Benetke 269.297; Bolonja 262.1(79; Trst 249.297; Katanija 241 467; Mesina 192.390; Bari 192.162; Padova 138.218; Livorno 126.151; Brescia 123.373; Ferara 119.741; Taranto 117.713; Spe-zia 117.368; Redo Kalabrija U5.18f); Kaljari 108.336.
njim govorila na materinski dan. Potem sem ga še videla, ko je ležal na mrtvaškem odru v mestni hiši.«
s Hude posledice hitlerjevskega upora. Mnogo rodbinskih žaloiger je povzročil zadnji hitlerjevski upor v Avstriji. Tako je bil šol. ! upravitelj Grager v Schvvabenbergu obsojen na dosmrtno ječo, najstarejši sin je pade! kot prepričan narodni socialist v bojih, drugi je težko ranjen pobegnil v tujino, mati pa leži doma težko živčno bolna brez sredstev in pomoči.
AVSTRIJA
s Kaj pravi o DolUussu njegova mati. — Mati umorjenega avstrijskega kanclerja Dollfussa je preprosta nižje-avstrijska kmetica. Sama polna vere in poguma, je te lastnosti vcepila svojemu sinu, ki ga je vzgojila v strogo krščanskem duhu. Ko se je udeležile veličastnega pogreba svojega sina, je tudi sama bila deležna časti, ki se je skazovala sinu. Pri tej priliki je imel dunajski dopisnik pariškega lista »L' Intrasingeant« z njo razgovor, čigar glavne točke je sporočil svojemu listu. Iz razgovora je razvidno,, da je hud udarec, ki ga ji je prizadela nasilna smrt sina, ni zadel nepripravljene. Novinarju je rekla to-le: »Ko je atentator Dertil v mesecu novembru preteklega leta izvršil napad na mojega sina, sem še za njega bala dan in noč. Nikdar nisem bila ponosna mati, marveč mati, ki se je bala in trepetala. Ni mi bilo do toga, da sem imela sina. ki je v Avstriji se povzpel do najvišjih mest. Hotela sem samo imeti srečnega sina. On pa ni nikdar pozna! strahu. Bil. je pogumen in poln zaupanja v Boga. Ce je kaj pod-vzel, je rekel: ->Pod pogojem, da se vse zgodi, kakor Bog hoče.« O razmerju do sina je rekla mati: »Verujte mi, moj sin je bil dober človek. Če je imel kaj prostega časa, vedno je prišel k meni, da me obišče."Zadnjikrat sem z
H Hitlerjev uspeh	Po smrti
nemškega državnega predsednika Hiudeu-\ burga je g. Hitler izposleval od vlade sklep, s katerim se imenuje za državnega predsednika. Preteklo nedeljo, dne 16. avgusta pa se je vršilo ljudsko glasovanje o tem, ali naj dotični zakon obvelja ali ne. Jasno je bilo že naprej, da bo Hitler zmagal z veliko večino. Hitlerjevski kolovodje sc celo mislili, da ne bo nikogar, ki Iii si upa! glasovati proti, zakaj dokazano je, da se hitlerjevci iznebe vsakega resnega nasprotnika. A vendar so se našli junaki, ki jih ni bilo strah hitlerjevskih groženj in tiasiija. Pri nedeljskem ljudskem štetju se je udeležilo od 45.2 milijona vpisanih 43.6 milijonov volivcev ali 95.7%. Za Hitlerjevo	je glasovalo 38.1 milijonov volivcev ali 89.97», proti Hitlerju je glasovalo 4.2 milijona volivcev ali 10.1%. Neveljavnih glasov je bilo 868.543. Skoraj 5 milijonov volivcev se je torej upalo nastopiti proti sedanji hitlerjevski vladi. Največ nasprotnih glasov je bilo v velikih mestih in v katoliških pokrajinah.
s Zanimive stvari. Odkar imajo v Španiji republiko, se položaj republikanske vlade še ni utrdil, ker se javlja pokrajina za pokra-I jino, ki hoče imeti svojo samoupravo (avtonomijo), zlasti v finančnem oziru. Najprej se je uprla centralni vladi Katalonija, potem Baski, sedaj pa pokrajina Galicija (v Španiji, ne na j Poljskem). Prvi dve pokrajini sta že dosegli, i kar sta hoteli, zato ni dvoma, da bo tudi tretja pokrajina dosegla svoj uspeh.
AMERIKA
15 Rac lafaieite, Pan§
najhitreje m po najboIjSera dnevnem kumi.
Vrši vse bančne posle najkulantnoje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holaadiji iB Lukaeui-
fiurgu sprejemajo plačila na naše čekovne računu-
Jifi?^B™en«- naail: K. 1117-94 P«rlg, H0U)t MM: A I«8-M8e4. KkbI. UiESMSSRG: Ji. iS«; Unakcnr*.
Na /ahtevo pošljemo brezglavo naje ček. nakaznice.
s Razno. V Clevelandu so umrli: 21 letni Anton Abram in 4« letni Anton Noše iz Ko-lenče vasi pri Strugah. - V Crabs Oklahama je umrl Jakob Kosmatin s Sv. Gore pri Litiji — V Parkhillu Pa. je izdihnil svojo dušo 54-letm Anton Čuk iz Planine pri Rakeku -Obesil se je v policijski ječi v Duquesne Pa. 60 letni Jakob Frank. - Jos. šnajder in njegova zena Ella roj. Šinkovec sta se odpeljala z avtomobilom iz. Detroita v Ohio, kjer ju je doletela velika nesreča: avto je nekam zadel in oba sel p pred par meseci poročena - sta bila mrtva. - v Chikagi IU. jc opustil so!z. no dol,no 69 letni Jakob Jorga od Sv. Križa
pri Kostanjevici. - V Stauntonu 111. je zapel
mruašk, zvon 60 letnemu Joi PrelogLju -V Pueblo Colo je nagloma umrl 56 letni Andrej Kovsak iz Planine pri Rakeku. - V De-
o>'ganlxma In ubls. Sujo bei««!n» Bol)«! krvni obtofe elo»H*»t« x Mtefelotairtl, tam naiModlJIvIm aradetvom proti pr«*
in KoiKtfeolu.
vsaka tableta Ima vUsnJari B»yor-Jev ►"ttdti
IEI N
V. z. >J«j?t*. k. d., Zagreb. Ofiu 1« r*i- pjJ S. Br. 12.3(4 od 25 VI. I5H
troitu .so položili v grob 49 letnega Antom Kneza iz Srpenice pri Kobaridu. — V Nju-jorku je umrl 17 letni Janez Prelovšek. — Pri nas je vročina za ieios pač pri kraju. Vendar ne bo škodovalo, kakšen nasvet je dala ob 1 tošnji silni vročini ameriška zdravstvena oblast. Takole je svetovala: r. Jejte malo In ne težke hrane. Najboljša sta zelenjava in sadje. 2, Pijte hladno, ne ledeno vedo, mleko in sadne sokove. Ne pijte žganja I 3. Nosite lahko obleko! 4. Pozabite ua skrbi. 5. Ce vas premaga vročina — prvi znak je pikanje v g in silna slabost — se brž slecite in si dajle mrzle obkiadke na glavo. Pokličite zdravnika! — V Gary ind. prirede dne 16. sept Hrvatje hrvatski dan. — V Aurori lil je utonil i5 letni sin slovenske družine I Ahačič. — V Jaksonvillu Kans. je podlegel raku 57 letni Jurij Bogataj iz Bukovega vrha pri Poljanah na Gorenjskem. — V VVaukeganu 111. je odšla v večnost Lucija Latkovič roj. Godec iz Gotne vasi pri Novem mestu.
DROBNE NOVICE
Japonsko pivo se je pojavilo v središčih češke pivovarniške industrije, v Plznu, Žalcu iu Pragi. Konkurenca!
Nad 400 vagonov stavbnega lesa proda Romunija Braziliji. Kaj pa mi?
Stroj za sajenje dreves so iznašli v Rusiji; v desetih urah so nasajeni trije hektari.
Ker jc poneveril državni denar je bil obsojen »a 3 leta ječe latiški minister Anin. Tako je prav!
70.000 Židov je doslej pobegnilo iz Nemčije. Koliko k nam?
Poštarji stavkajo na Kubi, ki je velik otok vzhodno od Srednje Amerike.
Mandžurijo so »ačeli zapuščati ruski državljani. Slabo znamenje za mir!
V italijanski ladjedelnici v Genovi grade obalne stražne ladje za račun sovjet. R«siJe'
Vse časopise domačinov je prepovedal« francoska vlada v afriškem Tunisu in Maroku
Radi suše bo morala riž uvažati
Kitajska.
Katoliško modroslovno lakulteio otvorij" v jeseni v avstrijskem Salzburgu.	.
5,360.000 radie naročnikov ima seda) Nemčija.
Prnti sprejemu sovjetske Rusije v štvo narodov nastopa švicarsko časopisje-
Amy Moiiison-Johnson, znana angleška leta I k a, k! je sprejela zdaj službo prometnega pilota na progi London—Pariš.
Vprašaj vse, kar ne znaš, a ne povej vsega, kar znaš.
Kjer so na mizi brezverski veri sovražni časopisi, ne moremo pričakovati katoliškega duha, katoliškega ozračja,
T
W j@ hkg,
P. So<*corsi, novi ravnatelj vatikanske radio-|w>sta jt*.
Ne za$$?ewiimfe narodnega premoženja
zahteva — je končal g. Kavčič — enakost za vse državljane ter odgovornost, vest in poštenost v vsem javnem življenju.
Predsednik trgovske zbornice g. Jelačin je govoril o položaju naših denarnih zavodov, poudarjajoč, da jim je treba takoj pomagati. Centralizacija na gospodarskem polju je škodljiva, zato naj se izvede najdalekosežnejša decentralizacija vsepovsod. Osnovno načelo gospodarske politike mora biti, da je treba ljudi napraviti zadovoljne. Nujno nam je potrebno še večje zbližanje z Bolgari, zlasti na gospodarskem polju.
Podpredsednik Zveze g. Pinter je poudarjal, da nam na vseh poljih manjka načrtnega gospodarstva.
Preteklo nedeljo, dne 26, avgusta, se je vršil občni zbor Zveze slovenskih trgovcev v Konjicah, Udeležilo se je občnega zbora 82 odposlancev, ki so zastopali 8200 organiziranih trgovcev.
Priznati je treba slovenslt m trgovcem, da sc v svojem časopisju in na svojih zborovanjih as samo krepko in neustrašeno potegujejo za izboljšanje svojih stanovskih razmer, ampak tudi z vso jasnostjo kažejo na mnoge hude rane v današnjem državnemu gospodarstvu in podajajo tudi zdravilo za nje. Sz »Trgovskega lista večkrat z najboljšim namenom ponatisnemo ta ali oni članek. Priobčili bi še več, če bi dopuščala sila razmer.
Na zadnjem občnem zboru v Konjicah je bilo zlasti zanimivo poročilo predsedstva. Naj navedemo par stavkov:
Na poslovanje trgovine je zelo vplivala poljedelska kriza. Naša trgovinska politika ni prinesla dosti izboljšanja. Sklenili smo številne trgovinske sporazume, vendar gre prodaja naših proizvodov težko naprej. Pogrevamo smotreno izvozno politiko. Potrebno bi
bilo, da se uveljavi primeren nov bančni zakon. Ena najvažnejših zahtev trgovstva je v zvezi davčnim vprašanjem stalnost urad-ništva. i'rgovstvo zahteva svobodno razpravljanje v gospodarskih vprašanjih.
Za uvedbo socialnega zavarovanja trgov-stva je že vse pripravljeno, vendar še ni rešitve na pristojnih mestih. Propadanje trgovine pomeni uničevanje srednjega stanu. Odločno je g. predsednik Kavčič pobijal trditve izven-slovenskega časopisja, da se nam v Sloveniji dobro godi. Ni pravilno presojati našega premoženja samo po zunanjih znakih. Zveza Slovenije z morjem je nujno potrebna, kar za-manj poudarjamo že več let. Nadalje se morajo v večjem obsegu začeti javna dela tudi pri nas.
Trgovstvo zahteva izvedbo prave demokracije po organiziranih stanovih, torej stanovsko demokracijo. To je razumeti tako, da je treba izdelati gospodarski načrt, podržav-ljenje gospodarstva pa odločno odklanjati. Kmet iz raznih vzrokov še nima svojih organizacij, katere mora čimprej dobiti. Trgovstvo
^iato zrnje polni žitnice. Bolj skopo bodo letos naši kmetje namerili. Slika predstavlja mlatiče pri g. Fr. šuštersiču na Hrušici pri Ljubljani.



if a f f F IV #1V F G A
Mm>	MmsŠ 1 W	™ Mand 'Id® « ®
S®st iz	ie
# • *
pirans asrwo» i« utat alafat jasnami'
/r-i-i^AHMa. > DtisSinSmit' * t%iHam
KIII " vteiu SušnMas. Jkšbbi jM<flu.aa» a
aumsrr-s. D«, »as z	e SSMs- '
4an * w(«r*j» «as. ?—ami k mtmm praai jj-sa rf.5 -J3)»Mb ss 3«t|'jr«afc »i, aai<i »t	ivsi&m "t. pssr ssstei
a.« wu3iu jan	pasapasn
!U>B »» IU. '■at UM	« pt*-
arari juijt" « z* prva «i=e ® »m m «s af«
■» ias s it 3 s~'ijttgsL — iiiir-igjž št jerifeis ?	TSŽBB	1 kasp
Vi. ni ni »in -Mat S*	■ AMu. vmk J«i-
fce fr-ssajii se «« S«** «ii. m i-mta m pernatok Stffi §ssmagnat. ase Mrtco s ar kurmt MM Dha *	"t.rtK- a«
.ir	aač a* fumm., im mmi MimiTit. laa
^■T-I;	£* iifIJ a*PSHfezr
iM-^r* i T~ n iS trs, jriai n « VB: ia tvtjte'	zrmač:-. C*s*rrv.x m% »«4
JOUBT. -	iun«snw. CTTMKi:
.; ram u -nzmm suu * nr*«rr t rnsaa
.	u i:B9& .'t;«-.;*.;X'* tf. il i lacu
•a. «\u u, ti m sat- "lina sc
~i,ii-a n tH<sa»L xwiB»iu mat Sa nua. r«:-rami. ki u mat — ts • nte- *ea 3tvsv IOO&L: — ju. ^n-api. n *t fctnhifftir ^
i« . L, -,«„'«,	—. M Hiki; i-t:	--
; wsss k au -a	-	«c
i — Senu n®«!. » juenoiii -' ac«. r	«
jsteasasa. i.« V ai caU iiAi-; sune * !•<« | pr? ¥z~ Stiiinfci sta f»- woi '' •» t ' »96»;. ii jiaa. 5«.j*-:« ; 'tca«a
Dmtrn ■ <-.tm. .i tu* ia pr» : ; a	fani. p*, ozl	:.i
f badSe jport^i sanaat ša'? pr a i*	—
fifaflir aKte. a«3lt» v »ih&is : }-: ■:'»:-
'	ST'	V T.: - r; '	- i . :
■ Ztim -PJ.3T	—fsrr
:	mvi€E
i	4*m psasSsfe®«^^ ."j-
fr.zamme, 4m fc m&emh«* t	*
b«	SB«i lai fwslu pr-n-
d jfrtiB«- mm iN^k	,
tmam-mm t	tirni 4. itjitajf^
rsm* » ^ fefe I^B^ jaiftaa^ a	«
katik* *Bik* fbimt* xtšus-«-	>5«
amcsiik «*8 Mam •! •«» tSta^ar.
^-a.*. k-mssSK &	rtzc.
rresLžanm md tesfife
Zahteve slovenskih irre£m?<cev
- i	...-st.
' » HMIB-31 3« . >!.£*(•: JiČ M
ž.i^rja."	u..Ti«.	»i i-
aa*(» f C^rnir:. an>: ia .«
pamča«! £» Taš« ma* ci asm. u-juj mo i*r
M>!''Uait. »a '.'j« 3WHas. au^a. w •: utr (Bfiaaarsara i aašias shiaesi.	M san«K
. ii i jut-iča jc ia ^MOK-ici-KBnt m»,im ^-•f. J« J ««arn	i ian iI. 4 »
d « acau. s »jt u Zninm IT i
i aask »viša ig&e.i ja	* aa ar«-
na. ii 3« za f J/« sna 14 !T» -;:rn ješpei jaataa sktša hepea. Časa n«-sr- -liinč .-iifinraa »»eb jaaat; ai tu:
■taaazm ocisi « ae« nctf *	asMc « a sat =«•« ** — i
» fra-Mea š ti	:<i«.jia
* phU«t UU £i Ti J«c i:	<» ^ ;., =
««	.-a jn ytš.	zaaas
as vsfetrt SttJiur. jmcsms pns-«Tt':t« s-a j^ is ^s itiaaia. ua : -risa^ si «"»*» «E jtrtmi Rraš^«« JU: ras is »-w a	--lAirjati« aje-^t atresuh
iasa: jHrfL. So. * -e ais.^.;« aa*
Z"«!- « aaa--a.:	arfaaaa?-
rar'	jr. »apna.	ar- p,;, ,««.
sls5 res 31	s» je a »mrmr ja^^ra-ij
aap-asta« z^ara-t amm ž&mn '
tsenate sara.aa .frsa «s<k»> ife^k*	saš«
^f it-p^sžaS.. da -Ftuiti t«mj	ttte
sa?aris*ie	Ml« or«»e«'
i T	p ki! B. ia K. i >n<ttn-
ta r; fa;c.. '..-i-k ■> .-ti i-j^.iiije-. Saapsi^siKj«^
~i ~iH>iif pi—m*hiih i- >'.;aat, g
rs <r >'".;.	-'-»B'"	, ■ i
«r -:!a r	m ^ '
5:iwf-Mr	a. b jr -	»kijA
fio^rm	-»a.	f--ur :
i z n :.	^ t

" j,- > 3r«i-:
rf 2a aaar««	©w ke	a
fe*feee JTai w<a4 fc M .--i: •
!>*t laatrri li.Tsrr-jaa inri—.-. = ninfše.
Dr. Ivan Hubad
SB-ioeteaRtik t Sfccžjš i s* »r^iaim S. Sf.

ni Sja-: :
ZAHVALA
•.arsNj	»s -aj^acaji ' «.»'
£ '.» .jo srfc aeSEra. id ač je	i«
prww4wjf m >a 3»m:-«	sač 1-
•.'»/f« :bmb|6i- TmjjMflitjr
fant Jafeafe.	pri tffijp.
OSEBJE VESTŠ
i M mmk Ifctffti: aaHbf * jrsatrr« tu« ti	sat®:.. Jkš ftMoans: E^aatati
3r>a£^aga	sv Ebtremma * ftasnt ?»*
sian^pi ic«a
« t-te/tim ma%m>fta SieCn« « j«^,; mi š^inik praas«« g; sjgf tisfa.
* ........... * SSbtoss^K .iaffleSBesm^T
aa «ett«^scaM«a. kajuraii
| ca. Laati-erfB«. |^«ra»aj f «aaf AJiaačč. ; mmmam-rik- »atur f »rac, SaJ«r —
?	p CtJnt:
f^aante«. ■•':«tKsrii ji -s-jcaisn.	»
KS.tr firč.	— 5.. ir-šca »
Ki j.jr-^t 7	EaiaL^r taauKUaaic
" ?	Bn« fapj«
! ~ ~lr'Žr'L.„.f >JEni aasuac. sBBissiisau »•.-tac. - s:«awa Saut	c io,:^;*-
".cšuao. — T-«- ■	__
» -i.tur -mcar au«-« — .-—-t . ^ .. ~
*' _ -	•* r-. MtMSxr —
■ Sau -- .'tiks TiTiar. .acc-.jr — ; * AasamjE 'i ratka, i!ic«:-.;r
3	=•-«» -a	, iarjiss-

m št« 2£	___
ptaiSana. Dr. ? Grafa Sjbič. »oditea ^ %trnr lu. rs-ia.^jr r iihiiiiiau Sokaii, )•»!.-• -iijaii. ? etaž Jfatšata. suncarataic.	?
¥jntiar. iajisik j. jjrjraesaai / Sraisbrai Saaar-iaič -atrnk ara« in.ua. — Esnmak; P Scaariia Wf;iiar " i~ir:njaa ? Mjrai lidinaa: saausmaasac. »fltair- ? S^raana^ Žareč, srni mii — .Hjr-ja N*«UBB»r. ? ijn-'t"rwTifar ia — Ehcfca .? 1
H V '"11'- ijfiutI na .-322 Ti
fpHi TU« «SWII =iiB ts JT. -TjBiBfBMr -j.- .... ** s2
V a« inte 3».	ta^*?
1
^ sm;-. ar« ....., .. JT ~»a«a
i— S !
rsc m e cpazsl* « a«-; y«enai-«	Miaj x	•: -
*'J«aait«#» a-kcaat ?■- nam c a a.jidata	br*j jememt*
M ca« ia« «t«u	«-: a» ".« l«
asHSi. 1 iukiršasai! w sšharciaai i^ia i:<Ai ii-.. «s-.iiaa tasfcitagi nu«.-ia M «	'
i at«rza	-car ačoceteaa UM Tcsis.
a.: > s.ž:.errs. t«'	» t š."5'
JBa "	ar-fiš*. aou fa Saa:t -tjč: aaj-
r' ~ ."r-riasšk;	-i	w.irbora
-2 Ctjtt pa aa pe-oem. kar me BC«r spo-
s!.rcf«	zak ■<ki V
'« a arsfie To«a.ikefa man	nniili
4swBM. fc jig. po^ncSa sicrii doWK ,rsfc« »ta *ft jev*§aagw ca pes«: irašiž.
a K« fsa iwpirii 11	I-ir-Kt
i«Š5ia a prafattic aa»č<t «	f0
; ii faa kr-asasa. Kjmmpt; m u* *n0 j . '	«kr*». ii asvaoMškasi «arasa e»_M '
■-ii« HTSo^ kaacairicnMa
c fjjjja i; cat^ia. KaMa « £3eSSii ačrn Si r?>n^'nilill -nčaka«* ■uJiMi' Jafcr? iariaBa $ :amf!S^. v as P*" »car« irrvA.« a^Mbnau. .ca ra«	^
"ff""- j£Sa» ss iapeža po jašt. "a**" t -	letina-
i Sam rik m mmtsm.	« "f"
JT:; -alf?*
aaaaloJt ni. V ^fc prisad*' -«» J®1*
Jjud udarec z« naše ribiču, ki morajo zdaj iskati nadomestila »» domačem trgu. Bržkone prav v tej zvezi prispe v Ljubljano velika količina tunja. — Ribiči naj prodajajo ribe po taki ceni, da ai jih bodo nabavaii lahko tudi canj premožni ljudje. Potem pa naj se nikar ne boje za blago — vse pojde v denar,
d Delo v trboveljskem rudniku obsega v drugi polovici avgusta sledeče dneve: 18., 20., 21., 22., 21, 25., 27., 28., 29., 30. in 31. avgust. Torej 11 dni.
d Dobra žetev k »res« v Hercegovini. Kakor poročajo, bo letos pridelek koruze v Hercegovini zelo obilen in bo znašal 5000 vago-/ov, S tem bo krita potreba te dežele, ki navadno pridela precsalo koruze za lastno potrebo
d Predsedtutk »Jusit« g, Usn novic je imel 22, avgusta v Nišu velik govor o notranji in zunarii politiki Jugoslavije.
d Generala« konzulat j e otvorila v Zagrebu Albanija. Za generalnega konzula je imenovan zagrebški veleindustrialec dr. Marič.
d Ž8.9GG Ja^oslovanov živi v Avstriji in v Novi Zelandiji.
d Pieiftkavo Je olieifit* banska uprava v Sobot ici proti vsem članom tamošnjega mestnega sveta z županom na čelu. Očitajo jim razne nerednosii.
d Zadružna vinarska šola t Vricu je posebno zanimiva po svojem namenu, ki ga opisuje poročilo tajtole: Šola je specialna strokovna in ima .nalogo, da učence pripravi za upravnike-kletarje vinogradniških vinarskih zadrug, vinskih trgovin, kakor tudi za voditelje lastnih vinogradov in kleti ter za poslo-viHje-upravnike kmetijskih zadrug.« Sola si je torej postavila prav posebej nalogo, da vzgaja zadružne delavce, predvsem poslovodje. Zanimivo je tudi, da so izdali učenci te šole svoje glasilo »Zadrugar«, sicer samo enkrat v letu, a z zelo pestro zadružno vsebino.
d Mlekarsko aborovaoje za vso državo se vrši v oktobru v Belgradu. Združenje trgovcev t mlekom in mlečnimi izdelki v svojem oglasu pravi, da je mlekarstvo v naši državi silno važna gospodarska panoga, toda na žalost nimamo niti zakona o mlekarstvu, ki bi uredil proizvodnjo in prodajo mleka in mlečnih izdelkov. V naši državi se letno preko 500 milijonov Din zgubi, ker sc ne izkoristi vsa mlečna proizvodnja.
d 6000 vagonov jugoslovanske pšenice je po poročilih čeških listov kupila Češkoslovaška. Na mesec odpošljejo 1000 vagonov. Odvoz se prične s septembrom.
d Češkoslovaška je dovolila za september uvoz 15.000 prašičev, od katerih je določenih 2.250 za tvornice salam. Nadalje je dovolila uvoz 150 vagonov mesti in 50 vagonov jajc. Uvoz surovega masla še ni dovoljen,
d Plačevanje lese v obrokih. Po novi uredbi more minister za gozdove in rudnike dovoliti tudi obročno plačevanje kupnine za ki je bil posekan v 1. 1933-34, vendar pa mora biti plačana kupnina z obrestmi vred do konca proračunskega leta 1934-35. Nuditi pa se mora tudi potrebno jamstvo in se smatra
Zakaj vtem je i *
ves njen 1
Kako se sveti ognjišče, be!e pečnice, obroči, držaji — skratka vsa kuhinja. Ampak — pri kuhanju se sve zamaže.,
KAJ STORITI!
Lm_
Malo V i m a rtti vlažno krpo, pa malo podrgniti: in
vse se zopet sveti!
ZA ClICiNJi BOLJŠIH m HA^ABHIH PREDMETOV
Bobre ia poeesit se obiščete, če naročile sukno M obleke direktno iz tovarne.
§11» Me, lapnIc p. Lesce
tovarna satena in ptetenin
,,fj" m",; pristno gorenjsko sukno (lodea) športno Pletenine, po najnižjih cenah. Ovčjo volno smerno v račun. - Se danaa pišite po vzorce.
založba leta do 75% njegove dejanske vrednosti kot zadostno jamstvo. Proti polnemu jamstvu more dovoliti minister obročna plačila tudi za preje posekan les. Ta plačila pa morajo biti v 2 letih plačana. Kot jamstvena pisma se sprejemajo ona prvovrstnih denarnih zavodov, vsi vrednostni papirji morajo biti zajamčeno varni, hipotečno posojilo pa na prvem mestu. Kdor ne bi izpolnjeval vseh teh pogojev, se z njim sklenjena pogodba razveljavi.
d Za trgovsko akademijo se potegujejo združeni trgovci v Karlovcu,
d Učitelji bodo nastavljeni. 1200 učiteljev, med njimi 200 iz Dravske banovine bo v tem šolskem letu na novo nastavljenih, kakor je izjavil prosvetni minister dr, Šumenkovič na zborovanju učileljstva v Belgradu. Svojemu sporočilu je dodal, da s 1. septembrom ne sume biti v Jugoslaviji niti enega razreda, ki ne bi imel svojega učitelja.
d Realna gimnaziji meščanska šola in ena ljudska šola se na novo otvorijo prihodnje šolsko leto v Zagrebu.
d Ljudsko šolo jc zgradil v svojem rojstnem kraju v Lukovici bogataš Cokič. Šola itna dve moderno opremljeni učilnici z vsemi potrebnimi pripomočki. Cokič je zgradi! šolo na svoje stroške, satno zemljišče je dala občina.
d Uredim o olajšavah lesul trgovini izdelujejo baje v pristojnem ministrstvu.
d 808 milijone? s.a avtomobilsko cesto is Zagreba v Bclgrad. Iz glasila slovenskih trgovcev ponatifikujemo: »Jugoslovanski Lloyd« poroča, da bodo v septembru mesecu objavljeni pogoji in proračun za gradnjo velike mo-
derne asfaltirane ceste iz Belgrada v Zagreb. Za gradnjo te ceste da je dovoljen kredit 800 milijonov Din. Takoj po končani dražbi bodo začeli z gradnjo. Pri tej priliki moramo vprašati, kdaj pride na vrsto Slovenija, kdaj dobi ta vsaj malo boljšo zvezo z morjem?
d Med namesto sladkorja so začeli uporabljati kmetje v okolici bosanskega Vrbaaa, kar je najbolj jasen dokaz, da je cena sladkorja previsoka.
d Letošnja letina tobaka bo v Jugoslaviji dobra, zlasti v Hercegovini. V Južni Srbiji pa je zopet manj zasejenega tobaka, ker mono-polska uprava še vedno nc dovoli prosto saditev tobaka za izvoz.
d Posvetovanje vseh obrtniških zbornic in obrtniških zborničnih odsekov v državi bo v dneh 3. in 4. septembra v Ljubljani. V glavnem se bo na konferenci sklepalo o ureditvi obrtniškega vsedržavneg® tedna, ki bo od 1. do 8, septembra
d lffiO.OOO Dia so našli fislnšbenci bolafšni-ce v Belgradu pri te dni umrli Katarini Kon-stantinovič, učiteljici iz Bitolja.
d Ene EMlijardo diaarjev jc prinesel preteklo leto naši državi tujski promet. Lepa številka!
d Vsled gradnje novega ©oslu čez potok Višnjieo pri Višnji gori je .začasno postavljen most, čez katerega je dovoljen prevoz samo v teži 5 ton.
d Čitatelje nujno opozarjamo naj redno in premišljeno preberejo vsak teden zanimivo razpravo »Rdeča nevarnost«, Prav tako naj ne pozabijo na noben odlomek riaše nove povesti »Zemlja rešiteljica« in na zanimive spo-
mine Ob dvajsetletnici svetovne vojne«, ki bodo izhajali najbrže vso z>msko dobo. Zadnje tri Številke ^Domoljuba« so novim naročnikom ie na razpolago.
d Novi dom Ska!aše», ki stoji na Rjavi skali pri planini Vogel nad Bohinjem v nadmorski višini 1660 m, je blagoslovil v nedeljo 19. avgusta sam g. knezoškol dr. Rozman.
d Peta balkanska konferenca bo od 1. do 6. oktobra v turškem Carigradu, kjer hočejo razpravljali zlasti o gospodarskih vprašanjih.
d Daljnovod deže'mh elektrarn do Kočevja je speljan in ie s tem ustvarjena podlaga za elektrifikacijo kočevskega okraja.
d 700 kinematografov t Jugoslaviji je prenehalo v poletju radi visokih taks in slabega obiska.
d Nad 3 m visoka paradižnikova stebla
ima na vrtu telefonist ljub!janske reševalne j postaje g. Kar! Kačar. Posamezna stebla imajo 20 in več lep:h sadežev.
- Pri po&pocniu arterij * možgaait, o srcu do*tv.enir pn vsaktiani' upurabi msl« množin* »Frftiiz Joselove. »ode izlrrh!n-ae črevesa bre* budt--*a prilika
d Opoiarjanio cenjene filatelje. ki bolehajo na boleznih srca. jeter, ledvic, zo rnih in i»lo!čnih kamnfh, da uživajo stalno Raden-ki Zdravilni »re- ; I«, ki je tudi rzborna pijača sani -'.'se ali pomešan I
vico napolnjen z brozgo od žganjekuhe. Dobil je po zgornjem delu telesa tako hude opekline, da je po 12 urnem trpljenju izdihnil.
d Požari. V Zavogljem pri Sostrem je pogorel velik kozolec s 7 okni, poln žita. — Zgorelo je poslopje Laha Ivana v Podskrajniku pri Cerknici. — Požar je izbruhnil v Mariboru na Petešovskem marolu in sicer v hlevu Li-karda Josipa. — v Gotovcih so uničili ognjeni zublji ostrešje na hiši posestnika Štefana Horvata. — V Vuzenici je ogenj pokončal gospodarsko poslopje gostilničarja in mesarja Antena Jezcrška. — Ogenj je uničil Klemenovo hišo v Begunjah pri Cerknici. — Stanovanjsko in gospodarsko poslopje sta zgoreli posestnici Albini Lajh v Lesigovcih pri Ptuju. — V D»a-gutincih je zgorel hlev posestnika Antona Vrb-njaka.
NOVI GROBOVI
NESREČE
d Pri delu se je smrt'o ponesrečil Franc
Kozamernik iz Preske, deiavec v papirnici v Gor Janah v Medvodah. Zapušča ženo in 8 ni« lih otrok. Revčki so ostali brez očeta in brez rednika Ali bo kapita izera pokazat primerno sočutje?
d Ko je padel s kolesa, se je pobil do smrti vojak Grame Martin iz Gazic pri Cerkljah ob Krki.
d Pri padcu s hleva se je nbii Kovačev hlapec Lojze v Starem trgu pri Ložu. Pokojni lant je bil doma iz Dan nad Starim trgom.
d Ko se je splašila krava je padla na tla v Cerkljah ob Krki Zarnova pasiirica Mica. Prebila si je lobanjo in šesti dan umrla.
d Ko so stavili nov kozolec je s tramom vred padel na tla in si zlomil tilnik 22 letni Kranic Janez pd. Mihovčkov iz Begunj pri CcrknicL
d V Meži pri Dobji vasi jc utonil 4 letni Adolf, sin posestnika Jeramlja.
d Ljubljanski tramvaj je do smrti povozil 27 letnega delavca Lazarja Jermana iz Most.
d V brozgo od žganje-ktihe je padel Ono »cboto je 9 letni Franc Habjanič v Podlehniku pri Ptuju pade! v žehtnik, ki je bil čez polo-
d Dolgost življenja našega je kratka. V
Globasnici na Koroškem je umrl tamošnji župnik g Jernej Pšeničn k. — Ponesie-enega princa Gonzaia. sina bivšega španskega kralja, so na izrečno željo bivšega špan. kralja Alfonza pokopali v Porečah na Koroškem -— V St. V idu- v Podjuni je pobrala smrt Ko-manovega očeta in Urankovega Š rnna. — V Ljutomeru zspusiila solzno dolino Mici Anošek, učiteljica v pokoju — V Šmarju pri Jalšsh so pokopali Jožefa Novaka. — V Kamniku je zapel mrtvaški zvon 39 letnemu Peregrinu Jamšku. — V Šenčurju pri Kranju so pokopali posestnika Janeza Zaplotn ka — V Ložah pri Vipavi je izdihnil po dolgi bolezni 74 letni graščak K-aro! Maver, tast univerzitetnega profesorja Kanskega in zdravnika dr. Kanca. — Na Vrhniki je umrl bivši mesar Korcnčan. — Ljubljani so umrli: računski pcš'ni sontrolor Neiko Hočevar K Bogu je odšla po večno plačilo ljubljanska osmešoika Veruška Novak. — Naj počivajo v miru!
RAZNO
d Na pot k Mariji Lur^ki! Dne 8. in 9. septembra priredi dobrodelno društvo Varstvu« v Ljubi ja ni skupno romanje k Mariji Lurški v Kajhenburg. združeno s celodnevnim izletom v Zagreb. Posebni vlak odpelje iz Ljubljane 8. septembra ob 9.45 in dospe v Rajbenburg ob 13. Z romarji gre ludi ljubljanski vladika ki bo imel v nedeljo zjutraj slavnostno pridigo m slovesno sv. mašo. Ob 8 nadaljujejo romarji pot v Zagreb, odkoder se \ račkjo v nedeljo zvečer. Romarske izkaznice in vozovnice se
\..iju» ii. mir: spredaj se miruo pasejo krave zadni i „,.»;„ v	* ,f'"ki- K«ve se za tanke^C nmVlZnijt an*W,M <*te
PretfcšeUtiik Ko<«t'velt ev za.ivaljuje v.anovuU,, t*r sebmga vlaka, « katerim se je z doj L-ta vrrni r \V3*hing!on. ?& dobro vožn "
; dobe v pi>aini dobrodelnega društva >Var | st', * i <, Ljubljana, Tvrševa cesta št 17. Cena« i Ljubljano in bližnje kraje je 7,"i Din. za bolj 1 ' ddaljene kraje, ki morajo plačati r.-lo vri-ni no do posebnega vlaka, pa je nekaj nižja. Podrobna pojasnila v listu Po 1 ožjem «vfln< dobi vsakdo za-tonj. Pokažimo SI<»-ur' te,-n romanju «\oj» ljubezen do Brezniach' p: kazimo, da -mo narod Marijin! Vi pot v slovenski Lun'!
n Duhi.uie vaje za žen,- iu dekleta invio S M-pii-ni >r>i!ii -ni-t pričele v liuimi i 'nind',:-ne v Muli Loki. <M r. do II. -< n a belo najprej duhovni- i.iji /ji žene. la >'a- j- za -«• •podinle posebno prikladen radi tega, ker sla vmes i!ia pm/nirna dneva t.tke d,. i'-"il»' k«r najmanj delovnega č-a-c. Za dekleta 1mw1c> i-t duhovni vaje »| i.1 do >. septembra. Poletni vročina Ih> }<■ za nami zat<> * takem ča-u toliko lažje premišljuje in moli. P-r.-V-iu kai |h. doiiisoic i na na-dov : Dom Brezmadežni', Mala Loka pri Ihanu. p. Domžale. O-krhnina /a č.i.- /».iš« Din 100.
Velik napredek » modernem gospodinjstvu je šivalni strej vendar ne morete krpati peni' na njem brez PSI Patent Stop' Twist priprave, ki omogoča obnovo perila z enostavnim šivanjem naprej in nazai naravnost tkanini oodobno. Zato zahtevajte PST Patent Stopf Twist pn svojem trgovcu
- Pri odebelelasri »-zbuja redna zdravila' uporaba naravne >Fr»nt Joselose* grenčice l«k0 delovanje črevpsa jr, dela 'e!r> vitko
k Gospodinje in go-podarje opozarjam« Knjigo: Nasveti ia hišo in dom . Br.-z tc vrstiu- knjige naj nc bo noliena slovcu-ka .ji; -a. \ njej najdeš v-!? nasvete in » vlila- »■
jih rabiš v tocpoflinjsmi orir. v e<>-............
V vsakem letnem	Tako se bari /
dinjstvom v hiši, z posjio-ilar-ivom na polja- 1 vi mig rad n iši vom. živinorejo, čebt Lu-i'. «m Andi veliko retif.iov /a dobra jedila m ra'" pravija o domačem zdravljenju in n«-£i tf«^ tena vezanemu izvodu je Oin 30. broš. U« Liobi se v Jugoslovanski knjigarni v I.jnhlJ^
»Dosaoljnb« je barometer našega Sa ia aarodaega gibanja. Katoliški Sloveči,»« s« zavedat« tega?
O D O M O V S M S
Kdaj ie pridiga »politična" m kdai.ne
Našim čito.teljem je znano, da imamo v (Jugoslaviji nekak ^kancelparagraf«, ki zabra-[juje duhovnikom, da bi se na prižnici bavili politiko aH kakot pravi zakon zlorabljali Ijithovno oblast v politične svrhe. Cerkev in duhcvžčina dobre katoliške časopise priporoča. ker to časopisje podpira verske in z pjiroi trdno spojene nravnostne cilje. Ne morejo pa duhovniki in to iz strogega verskega (tališča priporočati liste, ki so brezbarvni ali ga celo veri in njenim naukom v taki ali taki abliki nevarni. Zato jc bilo doslej res zelo ieiko reči, kdaj je pridiga politična' in kdaj ie. 0 tej zadevi je izreklo te dni višje sodišče tvojo besedo.
Stvar je sledeča: G. župnik Franc Sinko nekoč v govoru o krivih prerokih omeni)
Vodovod
(Šmartno pri Litiji)
. no .ie, da so v naši vasi vodovod, ki Inl io napeljan in je dobro deloval, pre-edili. Najieiiali so nove cevi in stare lon-ene nadomestili z železnimi. Tudi so postaji na ulieli koncih vasi po eno novo pipo a javno uporabo, dočiin je bila prej samo redi vasi. Pri izviru pa so vodnjak, v ka-cregn -c voda zbirn, poglobili in preuredili. • narejeno, votla pn nagaja, oziroma >eoi, na sredi vasi namreč pri glavni !7>i. kjer jo največ potrebujejo. Ljudje se ezijo in zabavljajo, ker morajo po vodo, i -o jo prej imeli pred hišo, hoditi dnleč ia konec vasi, ali pa jo za večjo uporabo azili "(1 drugod. Veliko je bilo stroškov in a. tako pravijo, pa .je še slabše kot prej.
luistav Strniša:
Zemlfa rešiteljica
Tudi pri nas je že mnogo kmetov, ki so v hraženi in ti so prav razumeli svoj poklic, h jaz oče? Kmet Ostanem, pa če bi živel ne reni kje in ne vem kako dolgo! Kdor zata.ii >vojo rodno grudo. ni pravi človek, verujte mi oče, knjti zemlja nam .je dobra mati!«
Starec molči. V gaj je zagledan in misli ia svojo mladost. Tod je hodil in sanjaril ■-vojn ženo, ko je bila še mladenka. Tu sta anjaln o sreči, ki je na svetu tako kratka I" opoteča.
Koncem gaja ju sprejme prostoren paš-■ Ol'*' vll()knže sinu visoko lipo: Vidiš tistole sem zasadil, ko sem se ože-Pozabil sem nanjo, a čez leta sem šel pogledat in glej, lipa me sprejme vsa želena košata kakor moja mladost. Še ženi sem jJ« Pokazal iu^ veselo se rili je nasmehljala. Ifilaj si t,ij žp fj na ])0(i j,, 0(] tedaj ima upa ime Janezova lipa«.
Mladenič ga posluša. Zdaj je njegov oče i*0' drugačen, nekam zasanjan in dober. Oči ?)n si.iejo, ko pripoveduje in daljna izgub-'»ena mladost mu lebdi pred obrazom, da .je ves mil kakor prosojen. Starec se hitro v zdrami v sedanjost, milina se umakne mrkemu izrazu, ko za mrmra: j .. topiva! Prevoznik Martin je pravkar 1 Vn naši strani. Poglej, kako se sve-J , roka med zelenjem, skoro bova na l ioiiii. Dobro slišim plesketanje Martinovega
LrU.^V1"'1"1" fruti čolnu kjer stoji belo-5', ! "''"rlnik, jima kima in že sledeči tre-
, "»suče čoln, da zdrči po vodi. 'kakozafr'Rr1a v valove. Spomni se, Ameriir / al 0 popotnikih, ki potujejo v "Ho. C't/, morje sc vozijo, dalje in dalje
tudi protiversko časopisje in pri tem namignil na »Domovino«, Sledila je tožba in je bil obsojen, a se je pritožil na višje sodišče. To je župnikovo pritožbo sicer odbilo, vendar pa v razlogih podalo sledeče važno pojasnilo:
Duhovniku ni odreči, da izvrši svojo versko oblast, niti ne da opozarja na protiversko pisanje enega ali drugega lista, ali to velja samo v primeru, da duhovnik navede članek, ! v katerem je gotov lis! pisal protiversko in | kako. Lahko duhovnik tak članek ljudem tudi prečita in raziolmači, zakaj in v koliko bi ta i članek nasprotoval verskim načelom ali na-I ukom. Ako to stori, ni uporabil duhovne oblasti v politične svrhe.
Stvar je sedaj jasna in se bo treba pri tem ravnati pri presojanju časopisja.
Ravno oni posestniki na trgu, ki sedaj nimajo vode, >o največ izmed vaščanov prispe, ali. Treba Ho temeljito preiskati in temeljito odstraniti nedostatke, in mogoče še tu ali tam naprave razdreti in preurediti, da bo voda stalno tekla in da bo razburjenje in zabavljanje pre.ehalo.
Slovo.
(Mengeš.)
Poslovil se je od nns g. kaplan Stanko š'kn>e. ter odšel za vikarja ' Novo 'liesto. tet let je služboval \ našem irgu ter se silno pri-Ijubil ljudem, zlasti otrokom. Ustanovil je fantovsko Marijino družbo ter Marijin vrtec. Posebno ga bodo pugrešnli na odru prosvetnega doma in Šolska inlirlina v šoli. Zelo prisrčno je bilo slovo od otrok, ki so ljubljenega vzgojitelja obdarovali s cvetjem, gospod kaplan pa
ie dal vsakemu podobico v spomin. — Dobili bomo novega g. kaplana, g. Antona Oreharja, ki je letos pel novo mušo v Prcdosljah. Gospodu Stanku naj božja previdnost da veliko sreče in zdravja. Vsa mengeška župnija ga bo ohranila v častnem spominu.
Razno.
(.št. Jernej.)
V	poročilu o /.lati maši našega g. svetnika je izostalo, du so mu cerkvene družbe da.rovale prelep kelili, šolske sestre gospodinjske šole pa prekrasen koratclj, ki je prava umetnina. Bil i>i lep predmet za kdko razstavo ločnih del! — ^unimivo je tudi io, d« je med štiridesetimi znanimi šentjemejskiini /upniki uajdalje tu /upnikova! Gregor Radkovič, protonotar, JS let, a naš jubilant ga je že sedaj prekosil za štiri leta (32 let). — kake večje vremenske nezgode do sedaj še nismo imeli, razen v začtku junija poplavo doli ob Krki. Ker dež vedno pri-maiku, so trave in sočivje \ bujni rasti. Ajda je vnajlepšem cvetju. Čebelice zadnje dni kar v košku nosijo!
Gorelo je.
(Vodice.)
V	temni noči na 7. avgusta je zlobna roka zanetila po/ur na .N astra nove m skednju. Skedenj je z vsemi pritiklinuini zgorel do tal. Naši m nova družina je hudo prizadeta. Pred sedmimi leti jim je strela vžgala hišo in jim je pogorelo \ se. Komaj so si postavili svo j novi dom, jih je zadela zopet nesreča. Prizadeta družina je potrebna naše jxmioči in sočuvstvo-van ju,
Posledice povodnji.
(Loški potok.)
Ni še pozabljena velika škoda, ki jo je povzročila lanska jeseujska povodenj. Mnogi so s strahom gledali v bodočnost. Bil je zares težak položaj. Prišla je podpora, pri kateri pa so bili mnogi močilo prikrajšani. Tedaj je priskočita na |kuiioč Kat. akcija najprej z enim in potem še drugič s pol vagonom koruze, ki se je razdelila med potrebne, ki so bili pri delitvi prve podpore prikrajšani. Ljudem je bilo s tem deloma pojnagauo. A še so se našli dobrotniki v Ameriki, ki so zbrali 4500 Din za vas Rctie, ki je bila ah jiovodiiji najbolj prizadeta. Nekaterim so prišle solze v oči, kajti imeli niso pri hiši nikakega denarja več. Stranke so do-
jim gre pot in njih smoter je nekje v daljavi, ki .ie tako daljna, da si jo človek more komaj misliti.
Ali ni on tudi tak popotnik? Po valovih se vozi, dalje gre, čeprav ne daleč. Toda, kdor zapusti domačo vas in se napoti, mu kaže vedno naprej in naprej. In tudi sam gre rad dalje, i:e upa si domov siromak, ker ve, da bi s svojim siromaštvom osramotil domače in sebe. Kdor pride iz tujine, ga gledajo z drugačnimi očmi. Gospod mora biti in denar mora imeti, pa če je še tak ničvrednež. Tisto njegovo slabo stran obsojajo šele kesneje, ko ga spoznajo, a vsak se brani takega spoznanja, vsak zre v prihajaču bogataša, ki .ie boljši kakor vsa vas in bogatejši kakornaj-bogatejši kmet v fari.
In Janez misli na tiste, ki so se vrnili. Postajali so v nedeljah pred cerkvijo z vir-žinkami v ustih, moško govorili, gledali na svojo zlate ure in se obnašali kakor višji ljudje, čeprav so morda še pred dvema ted-doma čepeli v rovih, kleli svojo usodo in zavidali domače, ki žive na solneu in v zlati svobodi in uživajo drugačno in lepše življenje. Bedneži so, hoteli bi pač biti samo nekoliko oškodovani za vse trpljenje in razočaranje. ki ga jim je dala tujina.
Valovi šume, čoln brzi čez reko, Janez premišljuje, a oče se pogovarja s čolnarjem.
TI.
»Irhovina gorenjska! Cepec zabiti! Le gle.i, da boš delal kakor te bomo učili, sieer ti bo slaba predla!«
Velik suhljat fant, kozastega obraza in vodenih oči stoji pred Janezom, ga preteče gleda, mu žuga s prstom in važno poudarja vsako besedo. To je Janezov prednik vajenec Pručka, ki je že leto dni v trgovini in je zdaj napredoval za prvega vajenca. Prnčka
je malomesteii in omejen deček ves domišljav in liamaščeii s parfumom, ki ga krade očetu brivcu.
Janez svojega novega tovariša začudeno gleda. Pručka mu ni prav nič všeč, a ludi boji se ga ne, čemu neki! Gospodar ju je mimogrede seznanil, rekel je Prue.ki, tla naj svojemu novemu tovarišu rad pomaga in ■svetuje ter naj bo z njim dober in prijazen, Pručka pa je takoj pokazal svojo oblast in najrajši bi Janezu privoščil za prvi pozdrav krepko zaušnico, toda boji se tega gorenjskega hrusta, ki mu gotovo hitro kri zavre.
Gospodar je prijazno predstavil Janeza tudi obema pomočnikoma. Zarezala sta se mu in nekaj zamrmrala. Ko se je gospod Zamik, tako se je pisal gospodar, obrnil, sta si pomočnika pomežiknila in kmalu je čul Janez starejšega, ki je modroval napram tovarišu:
. »Naš stari je privlekel pravega kmetav-zarja med nas. Ne vem, kaj misli, da sprejme tako teslo med nas izobražence, ki res nekaj vemo!«
Janez je bil naravno inteligenten fant. Vsem svojim novim tovarišem se je smejal. Vedel je. dn je najmanjši med najmanjšimi in zato je molčal, a sklenil je, da bo s svojim delom in pridnostjo vsem tem ljudem že pokazal kaj zna. Najbolj ga je še bolelo zbadanje vajenca Pručke. Že je stiskal roke v pesti, rad bi ga sunil in podrl nn tla. Pa sc je spomnil, da ni na gmajni med pastirji, kjer vladata pest in poštenje v boju za pravico.
Nazadnje je ostal Jan e/, sam v slabo razsvetl jenem kletnem skladišču. Ozrl se je okoli sebe. Povsod so strmeli vanj visoki zaboji in nakopičene bale blaga, ki so kakor ogromni skladi kock silili do nizkih zamreženih oken liarl katerimi se je s ceste čulo valovanje življenja.
bivale (>o 20 do 80 Din. Bodi na leni mestu izrečena javna zahvala Kal. akciji v Ljubljani in ameriSkim dobrotnikom, zlasti g. Gerrau iz Piteblo Colo. Bog povrni vsem dobrotnikom! — Tudi za prihodnje loto tare ljudi skrb, kaj bo. Tudi letos je voda stala par dni po njivah ju krompir na dotičnih njivah gnije. Zato se tem potom obračamo na dobra srca, da bi tudi letos odpomogli jm) svojih močeh našim obubožanim Potočanom. Vsak najmanjši dar, darovan bližnjemu pa bo Bog v veliki meri poplača!.
Na Mali šmaren vsi na Topolovec!
(Boš>tanj o!) Savi.)
Letos obhajamo 200 Milico božjepo4ae Marijine cerkve na Topolovcu. Ta dvestoletni jubilej naj bo zahvala za vse milosti, ki jili je delila nebeška Kraljica vsem njenim zvestim otrokom, in priporočite v za nadaljnje njeno varstvo r temnili časih bodočnosti. Ker lxt zato letos večja slovesnost in pride tudi g. poslance Lojze Pavlif pridigovat, vabimo vse sosedne in druge fare, da pribite na Mali šmaren na To-polovec.
Gospodarske vesti
(St. Vid pri Stični.)
Vsled deževja v nedeljo ponoči in v ponedeljek je voda nastopila po travnikih iu tudi po njivah. Kopice otave stoje kar sredi vode. Kdor pa še ni kosil, bo pa imel pobla-teno otavo, če bo še sploh mogoče kositi. — Ajda je rasla silno bujno. Pričakovali bo kmetovalci, de bo prav dobra ajdova letina. A vsled deževja je na mnogih njivah ajda polegla. Pridelek na ozimnem žitu je bil zelo pičel. Niti polovica od lani. Na repi je vse polno gosenic. — Na praznik Marijinega rojstva, nedeljo potem in na semauji dan (v ponedeljek 10. sept.) bo v šentviškem domu razstava sadja. Priredi jo sadjarska in vrtnarska podružnica v Št Vidu. Na praznik in v nedeljo bo tudi predavanje sadjarskih strokovnjakov. Potrebno je, da se zbudi več zanimanja zn tako lepo kmetijsko panogo.
Letina.
(Rovte nad Logatcem.)
Pri nas se je silno razširila bolezen pc-ro-nospora na krompirju. Krompirjeviia se je predčasno posušila in odpadla. Nekateri so krompir škropili z modro galico in ga rešili.
In mladi Janez Menoej je strmel v vse to kakor v nekaj nejasnega, česar ni mogel dojeti, njegova duša pa je plašno vprašala: »Ali tod vlada pravica in poštenje?«
III.
Janez se je v svoji novi službi kmalu udomačil. Spočetka je zelo čutil v sebi neko protivnost proti vsemu, kar je moral delati, kajti to delo je bilo popolnoma drugačno kakor ono na polju, in zdete sc mn je, da /vse. kar dela, nima v sebi nikakega življenjskega smisla. Vendar se je'lotil dela z vnemo. ivIržraOj Vi jo je čutil, je kmalu obvladal in šlo .1«. Opazoval je rad življenje in vrvenje v mestu tsr kmalu spoznal, da je tod še mnogo hujša' revščina kakor na deželi, kjer se vsi ljudje med seboj poznajo in vsakemu vsaj nekoliko pomagajo, če je v stiski, zlasti še, če vedo, da ni svoje bede zakrivil sam. Siromaštvo, ki ga je tu videl, je bilo drugačno, zagrnjeno s plaščem navideznega ugodja. Kmalu je spoznal vse žulje, ki so tiščali oba pomočnika, imela sta veliko družino, pa še sorodnike, ki so bili stari in od katerih sta oba pričakovala, da 3im enkrat zapuste svoje premoženje, a dotlej sta jih sama podpirala. Bila sta si namreč v rodu in kadar sta se sprla in ni bilo nikogar v trgovini, je lahko Menoej posluša! venec litauij, ki sta jih pela ter se obkladala z raznimi priimki, ki niso bili preveč častni.
Nedeljske popoldneve je bil prost. Sam «« hodil po mestu in okolici, se izprehajal M polju, in gozdu ter mislil na dom. Tak Sfls ga j« navadno zgrabilo težko donto-f#je- Je pohitel na kak grič, ki je bil »Ila« njegovi rodni vasici in je od daleč gtafi« proti Strani, kjer je ležalo med hribi njegflvo domač« solo, a ga niti videl,1 ni 1
Za čiščenje krvi
in proti slabi prebavi zahtevajte v lekarnah izrecno:
Pianistka**
čaj Bahovec
v plombiranih paketih z varstveno saaniko in imenom proizvajalca:
APOTEKA M»-BAMOVS2C
Ljubljana K«S- br. ?G od 5.11.1032.
Gotovo smo sadili okužen krompir, ker se je bolezen tako zelo razpasla. Tudi pretopi« pomlad in poznejše deževje »ta bolezen pospeševala. — Otave bo letos veliko, če jo bo le mogoče posušiti. Živinske krme smo veliko napravili, tuko da bomo vsaj mleko pili. ako drugega ne bo. — Sadje je letos rodilo le nekaterim, ki ga znajo pravilno gojiti. Povsod ga ne znajo! Mladi fantje bi se morali bolj zanimati za to dobičkanosno panogo gospodarstva. Saj imamo tudi pri nas podružnico sadjarskega j društva. Skrajni čas je že, da bi pone4i«le po-nočne sadne tatvine, pri katerih se napravi več škode na drevju kot na sadežih. To se bo zgodilo t-e-daj, ko bo vsaka hiša imela lep sadovnjak in sadja dovolj za dom in za trg. Naš kraj je za sadjerejo v vsakem ozira pripraven!
1« zagrebške torbe
(Zagreb)
Preteklo nedeljo smo poromali na obisk v Mariji v Slovenijo. Lep dan nam je naklonila Marija za našo božjo pot na Svete gore. 2.ri0 so nas prinesli veliki vozovi z nevidnimi konji. Gori pod vrhom se je izmed avtobusov izmotula dolga procesija, katero so povečali številni romarji: eni bolj kot naši prijatelji in znanci od blizu, drugi kot častilci Marijini. Iz Šenpetra pri Mariboru je tudi prav ta dan prišel en avtobus romar jev. Tako je bila Marijina oerkev skoro do
mogel. Sicer bi lahko tedaj skočil za kakšno uro domov, toda dejal si je, da še ni njegov čas, ker je bil šc vedno tak siromak. liad hi obiskal svoje drage, če bi imel vsaj toliko. da bi razveselil vsakega s skromnim darilom. Cemu naj zdaj hodi siromak med siromake in jih samo bega s svojo revščino? Sioer sam ne potrebuje ničesar, ker ima vso pri gospodarju
Ko je bil že kake tri mesece pri hiši, je opazil, da se mu Pručka približuje, da postaja napram njemu nekam domač in ga prične vabiti, naj gre včasih z njim.
Janez se ni zmenil z-a vse to. Prijazen je ostal in ustrežljiv, rad je tovarišu storil uslugo, a z njim ni hotel nikoli. Nagonsko .1« se vedno čutil do Pručke nekaj neprijetnega, kar ga je odbijalo. Kesneje si jo priznal, tla je ravnal prav, kajti počasi je spoznal, da je lazil Pručka po slabih potih in .so je žc zgodaj ugonabljal, dočim je bi! včasih v trgovini zamišljen iu zaspan, ker je večkrat prečni vse noči.
Nekega dne je nenadoma završalo. Gospodar je preseneti) Pručko. ko je ravno kradel denar. Strogi gospod Zarnik se je razsrdil:
. »Dovolj dolgo sem potrpel s teboj. Zdaj je vsega konec.' Do prvega se mi poberi!
blagajni nimaš nobenega opravka več! Dokler ne odideš iz hiše, ostani v skladišču!« „ rrucka se hinavsko zasmeje, prikloni se seru kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Odslej je čepel vedno v skladišču, kjer je koval maščevalne naklepe iu je res tudi izvode) svoj načrt.
,.„Neko noč je nastal v Zamikovem skladišču ogeuj ki so K« ljudje opazili šele leelaj, ko je bila ze vsa trgovina v plamenih.
Naslednji dau je prišla komisija. Gospodar je bi) zavarovan za visoko vsoto. Zaslišani so bi)! vsi urtlnžbeuci, nihče ni vedel
kraja polna. Bila je to lepa slovesnost. 0. žup. upravitelj i« Petra nam je priredil lep spit-ojem. Tudi župnik iz Bizelja so nam jo pridružil na božji poti in nam pri večerni-eah z izbranimi besedami podal prelepih misli in nasvetov ua uadaljno pot našega življenja, ki ga naj nam vodi Marija. Naši igralci so poskrbeli tudi za razvedrilo, da smo se potem, ko je bilo, v cerkvi končano, tudi pruv od srca nasmejali. Po raznih prilikah in neprilikth smo se vsi živi iu zdravi pa tudi prav dobro razpoloženi zvečer vrnili v Zagreb. — Sv. Rok! Saj ga že kar vsi poznate. Pa ga vam bom že tudi naslikanega pokazal oh priliki, da boste videli, kakšen je. Smo rekli, da ga bo treba malo popraviti. V najkrajšem času bomo pričeli in bomo morali kake tri ali štiri nedelje isfcati zavetja kod drugod. Potem, ko bo cerkvica maio pomlajena, jo bom pa že predstavil kot zanimivo vsebino zagrebške torbe. Pa so' je doživel Sv. Rok v stari obleki lepo svečanost. Skoro bi rekel: novo mašo. To pa jB zopet bila redka slovesnost. Prišel je novo-mašnik g. Bonibek iz Svete Marjete pri Ptuju na obisk k svojcem v Zagreb. Pa smo rekli: saj smo mu »svojci« vsi Slovenci v Zagrebu, hi tako se jc svečanost njegovega obiska spremenila v novomašno slovesnost pri Sv. Roku, da je bila slovesnost kar v treh in slovensko berilo in evangelij.
Pismo iz Argentine.
(Dolores.)
Sporočam ti, dragi »Domoljub«, <lu se jc 18. julija poslovil od liieine Anton Sotlar s Čateža. ki se je vrnil v domovino. Skoro ves čas najinega bivanja v tujini sva bila skupaj. Težko je človeku na tujem, kadar se mora ločiti od dobrega tovariša, iskrenega prijatelja in po šteujaka! Kako človek v tujini pogreša dobre druščine! Ione je bi! dober tovariš. Ve« čas jo ostal pošten. Znal se je ogibati prilik, ki v tujini kuj hitro pogube mladega človeka, čeprav jc bil dosti Jiilujši kot jaz, sem se mnogo naučil od njega. Njegova beseda jc bila beseda moža-poštenjaka, ki je ostal zvest naukom svoje dobre matere. Ob slovesu mu želim vso srečo v stari domovini. — Življenje je tu še redno sla-&>o. Kriza je tudi tu mogočna gospa, ki se ji vse klanja, Tista »drevesa«, na katerih so menda nekoč dolarčki bingljali, so sc že davno po-
kaj posebnega. Janez je prav tiste dni ležal na stanovanju bolan, a Pručka je pri zaslišanju zavijal oči, čvekal o visoki zavarovalnini in trdil, da je gospodar zadnje dni ravnal zelo sumljivo, da je vedno hodil okoli skladišča, se plašno oziral, če ga kdo no opazuje in se sploh obnašal zelo čudno.
Gospod Zarnik se je razliudll in razburjen skočil proti Pručki, kajti take predrznosti in laži ni pričakoval od njega. Pručka je pa spet hinavsko zavijal oči in lagal
»Gospod se jezi nad menoj, a ne morem mu pomagati, resnica se mora govoriti, sicer me še lahko zaprete zavoljo krivega pričevanja!«
In tako je bil gospodar osumljen požiga.
Ko je prišel Mencej nazaj v trgovino in zvedel, kako je !aga! Pručka, se je začudil, a molčal je.
Pručka je bil prepričan, da jo je gospodarju jpošteno zagodel, kajti le on jc bit skoro vedno v skladišču in lahko se je na to tudi skliceval, vsi so pač morali potrditi, da je bil vse zadnje dni le tam.
Potem se je vršila glavna razprava.
Gospod Zarnik se je vdal v božjo voljo. Mirno je povedal, da je nedolžen, da ga .ia Pručka pričel sovražiti, ker rnn je odpovedal službo in da nezanesljivih uslužbencev, ki kradejo, ne more imeti v svojem podjetju.
Sodnik je zaslišal oba pomočnika, ki nista nič vedela, in potem je poklical Janeza.
Mladenič je imel silno dober spomin-Ko je zvedel, kaj so obdolžili njegovega gospodarja, je takoj premislil vse, kar se J® važnejšega godilo v trgovini tedaj, ko je bil 011 navzoč. Vede! jo, da je gospod Zarnik nedolžen, a vedel jc I udi, da tako zagotovilo nič ne pomaga, pa če Janez desetkrat roee, da ni kriv. In ko je tako premišljeval, se jc mahoma spomnil ua zanimiv slučaj, w
Štev. 35	................
»tiHiia... Tu'H v domovini jc hudo, kot izven j i »Domoljuba«. Toia uničuje kmetom pridelke revščina se je vselila v kmečke domove. Kaj če ne kako ne preokrenet — Iskreno pozdravljam vse čilateljc, posebno pn svoje Jnnnce iz Mokronoga! — Ani. Saje.
Visok obisk.
(Ilainborn-Mar.vlofh.)
Dve lupi slovesnosti smo imeli 17. avgusta v naši slovenski koloniji: obisk prev/.v. lavaa-linskega vludike in dve srebrni poroki naših članov Janeza Kočar in soproge ter Jerneja Keršič in soproge. Obe slavnosti smo združili v eno. — Že 15. avguiita smo poromali k Mariji v Kcvclacr, kjer so se sešli kat. Slovenci iz Po-renja, VVestfalije, Holandije, Belgije in celo iz Kraacije jih jc bilo par. Celodnevne pobožnosti je votli! prevzv. g. kuezoiškof. V Hambornu smo prev/.v. nadpastirja sprejeli 17. avgusta dopoldne zelo slovesno. V lepo okrašeni cerkvi je prev/višeni opravil obred srebrne poroke nad našimi jubilanti, nato p« daroval sv. mašo s pridigo. Po sv. maši je bila v kat. domu pozdravna akademija. Za društvo sv. Barbare je govoril g. j. <*», z« Roženvenško bratovščino pa g Malis. Pozdravili sta ga tudi dve deklici, ena po slovensko, ena po nemško. Prelep go-vi,r je imel tudi na.š prijatelj g. prefnt Vos s. Vmes je prepeval pev»ki zbor in igrala godba. Visoki gost je ob sklepi! v nepozabnih besedah bodri! zbrane k zvestobi do vere in naroda in se zahvalil tuk. duhovščini za skrb iu delo, ki fn iuui z nami. Kex je zazvonilo poldne, smo za »klep /apeli »Angel Gospodov«. Vsem je bilo hudo. ko sino se poslavljali od ljubeznivega g. škofa, ki «e je odpeljal dalje med svoje ©včice nti llolandsko. Uporno, do se bomo še kdaj videli.
NAZNANILA
n šf. Vid nad Ljubljano. Vpisovanje v meščansko šolo bo l„ 2. in 3. septembra od 8 do
12 in ml 15 do 18 (z izjemo v nedeljo popoldni). V I. razred se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole brez reda slabo in učenci višje narodne šote, ki imajo spodaj v ukazu napisano, dn so razred dovršili. S seboj je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in potrdilo davčne oblasti o višini neposrednih državnih davkov, odnosno
*mmuvii<, 4m 29. avgusta tQU.
ubožno izpričevalo. Starši «c ojKjaarjajo, da si pravočasno presikrbe <!avčna potrdila. — popravni izpiti se bodo vršili 29 avgusta za dečke, dne 30, avgusta za deklice, od 8 do 12. Otvoritvena služba božja bo v petek, dne 7. sept. ob 8. — Siromašni učenci 'dobijo na šoli brez-lačno učne knjige, deloma tudi papir in zvez-e. Natančnejši podatki sd razvidni na oglasni desiki v veži šolskega poslopja.
d JESENSKI LJUBLJANSKI VELjESEJEM. Spet bo oživela naša bela in lepa Ljabljana med 1. in 10. septembrom. Gospodarsko in kulturno jredižče Dravske banovine bodo posetfli desetisoči poetov iz vseh krajev naše prostrane države in inozemstva, da si ogledajo bogato založeno in pestro razstavo »Ljubljana v jeseni«.
Na razstavišču 40.000 m' bodo nameščene v 10 velikih razstavnih zgradbah sledeče razstave:
I.	Glasbena razstava.
II.	Umetnostna razstava »Sioven. pokrajina«.
III.	Higienska razstava »Mati in dele«.
IV.	limljenilka razstava.
V.	Ribarska razstava,
VI.	Razstava malih živali in razstava koz hi ovac domačih pasem od 3.—10. septembra.
VII.	Mednarodna razstava psov vseh pasem 1, ia 2. septembra.
VIII.	Arhitektonska razstava.
IX.	Weekend-razstava,
X.	Hranitniška razstava.
XI.	Pohištvo, stanovanjska oprema. Radio.
XII.	Industrijski in sbrtni oddelek.
XIII.	8. septembra tekmovanje jujfoslov. harmonikarjev na velesejmu.
50% popust na železnicah. Vozne olajšave so priznane tudi na parnikih. Za polovično voznino na relcsejem zahtevajte na odhodki postaji železniško izkaznico ki jo dobite za 5 Din.
»Ljubljana v jeseni« bo prirejena vestao in z ljubeznijo. Oglejte si to razstavo!
n Mnrska Sobota. V dijaški dom -»Marti-nišee« se sprejemajo zdravi in nadarjeni dečki, lepega vodenja, ki obiskujejo katerega prvih pet razredov drž. realne gimn. v M. Soboti. Gojenci imajo v zavotfn vso oskrbo, dobro vzgojo in pomoč v učenju. Goji se tudi petje, pouk violine in taraburanje. Zavod ima zračne učilnice in spalnice, gledališče, igrišče in kopališče. Hrana je zadostna in tečna. Ke,r je mesečna oskrbovalnina nizka, je omogočen
Stran 429
RADIO
PROGRAM RADIO LJUBLJANE, od 30. avgusta ilo (>. septembra 1934.
Vsak delavnik: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13 Ča«, plošče. — četrtek, 30. avg.: Plošče po željah 19.30 Salzburške slavnostne igre 20 Prenos iz Salzbtirga 22 čas, poročila, prenos z tnii-onskega vrta. — Petek, 31. avg.: 19 Mihelčič: Misli k kongresu jugosl. obrtništva 19.30 Slike iz narave 20 Plošče 20.15 Prenos iz Zagrebu 21.45 Čas, poročila 22 Radijski orkester. — Sobota, 1. septembra: 10 Otvoritev veleeejmske raž,starec 10.20 Radijski orkester 10.40 Vojaška godba 17.30 Koncert >SI«ge« 18.30 »Festival slov. plesov« 19 Primorska ura 19.50 Zunanji politični pregled 20 Radijski orkester 21 Prenos z velesejmu 22 Čas, plošče, po-ročila. — Nedelj«, 2. septembra: 7.30 Reproducirari koncert 7.49 Telovadba 8.15 Poročila 8.25 Orgelski koncert 8.55 Versko predavanje 9.15 Prenos cerkvene glasbe 9.45 Plošče 10 1 rbovljc 10.20 Vesela glasba 10.40 Vojašika godba JI Radijski Orkester 11.40 Otroška ura 16 Kmetijska posvetovalnic* 16.30 Kozlovska' sodba v Višnji gori 17.30 Bežigrajski pevski zbor 20.30 Prenos opere iz Bclgrada. — Ponedeljek, 3. septembra: 17.30 Solistični koncert 18;20 Radijski orkester (9.30 O velesejraii 19.50 Ča«, jedilni list 20 Zdravniška ura 205.30 Češka glasba 22 Čas, poročilo, prenos z velesejma. — Torek, 4. sept.: 17.30 Cerkveni koncert 18.30 Plošče za otroke 19 Otroška ura »9.30 Plošče 19.50 Čas, jedilni list 20 IJnetili ci-tračiki koncert 30.4-5: Radijski oiikesiter 22.10 Čas, poročila 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 5. septembra: 17.30 Slovenski vokalni kvintet 18.30 O velesejmu (8.50 Plošče 19.30 Snl/.bnr-ške slavnostne igre 19.50 Ča«, jedilni list 20 Vokalni koncert 20.45 Radijski orkester 21.30 Fantje na vasi 22 Čas, poročilu, prenos z velesejmu.
sprejem v ia zavod tndi sinovom manj premožnih slojev, število prostih mest je že zelo pičlo, zato pišile takoj na: Vodstvo Mftrtimšča v Murski Soboti.
n Prosvetna društva, ki želijo v predefoje-či sezoni vprisoriti znano ljudsko igro »Carski sel«, naj pišejo avtorju. Naslov je; Ivan Reddušek, Domžale.
bi morda gospodarja rešil. Ko je. stopil pred sodnika, je takoj izpovedal:
■Premišljeval sem o stvari, kajti nikoli nisem dvomil, da je gospodar nedolžen, a dokazov je treba. In spomnil sem se, da je bi! pred meseci pri nas neki gospod iz *«-varovalnioe, ki je hotel šefa pregovoriti, da hi se še viSje zavaroval. Gospodar mu je sam priznal, dR je nizko zavarovan in da ni i zavarovalnino niti krito premoženje, ki Ka iina v blagu, a višje zavarovati se ni hote!.'!
Zdaj je Zarnik skočil kvišku: >Da, da, gospod sodnik! Moj Bog, da »em tako pozabil! Prosim, pokličite zastopnika nove zavarovalnice, ki je šele pričela Poslovati pred tremi meseci! Ta vam bo rad Potrdil, kar trdi MencejI«
Sodnik je razpravo preložil. . Prnčko je naenkrat zaskrbelo. Zdaj se M tja zanj pozanimal sodnik. Ker se je bal, «a hi mu tiček ne odfrtel, je že pred razpravo zaslišal dotleno pričo, ki je vse po-; 'H?. ,kar ie navedel Meaeej. Iu preden se Je vršila razprava, jo je nameraval Pručka pobrisati, a sodnik je žo imel poskrbljeno j11 lant jo je prirezal na sodnljo med dvema Bajonetoma,
Zastopnik zavarovalnice je še enkrat vse izpovedal ter dejal, tla bi se vsak. če bi nabava! zažgati prav gotovo zavaroval, ne ,, ",a bi jse branil, zlasti še, ker je irnel Darink več blaga kakor je znašala zavarovalnina hi da v te i sezoni, v tako kratkem rasti tega blaga tudi prodati ni mogel.
Ada.i .ie bil še enkrat zaslišan starejši Poinnenik, ki je povedal, da so bile iz skla-odprodttne le manjše količine blaga in z»to ni vrednost znatno znižala. ,, Nazadnje je bil zaslišan spet Prečka, ranlieek w bil zdaj krotak. dn hi ližal sol ' »one. Sicer je še lagal, da .je videl tisti
dan hoditi gospodarja z užigalnikom okoli skladišča, a te laži so bile zdaj naravnost smešne, kajti zgubil je vsako zvezo In zapletel se je v protislovja. Sodnik ga je kmalu ujel na laži in Pručka je nazadnje izjeeljal in priznal, da se je hotel samo maščevati.
Zdaj se je zadeva zasukala in Pručka je postal obdolženec, a njegov gospodar pa priča. Sodnik je bil zelo strog in je fanta radi krivega pričevanja obsodil nn šest mesecev ječe.
Pručka je zažngal gospodarju in Men-eejn ko so se zaprla za njim vrata jetniš-nice.
IV.
Janez je imel že dobro plačo. Zdaj je večkrat obiskal svoje domače. Mati mu je prezgodaj umrla in ni dočakala lepših dni. Vsem domačim je pomagal. Tudi rodna hišica se je že majala. Sosed skopuh nI več hotel čakati na obvesti in Janez jo je rešil. Sam je žive! zelo skromno. Vesel in s: reče n je bil, da je rešil svoj dom propasti, kadar se je bližal rodni koči. mu ,jo vedno bilo, kakor da bi ga radostno pozdravljala in se m u zahvaljevala.
Janez, je počasi dokupi! še nekaj njiv in travnikov, da »o brat je in sestre imeli udobnejši dom in oče brezskrbnejšo starost. Najlepše čase je užival tedaj, ko je prišel vsako leto kak teden domov n« počitnice. Spet je dihal zrak domače zemlje, spet je bi! ves srečen na deželi in zdelo se mu .ie, da je njegov dom daleč od mesta, kjer je v službi, Seprav je bil tako blizu.
In takrat je Janez spet čutil, da je kmet. Spet Ka je objelo fcoprneuje, da bi zgrabil sw» plug in pričel obdelovati zemljo. Spet .je začutil, da je vendarle tu najbolj domu in najbolj srečen. Ko se je vračal v mesto, je vsako leto delal sklepe, dm se kmalu v.rae
in ostane za zmerom. Vedno ga je pa zmagalo spoznanje, da so domači preveliki, siromaki, da jih zamore podpirati, le če ostane v službi. In tako je odlašal od leta do leta. Od leta do leta je imel tudi višjo plačo in zadnje leto je postal že poslovodja. Gospodar mu je sploh popolnoma zaupal svojo trgovino. Ker je bil gospod Zamik že star, se ni več veliko brigal za. podjetje, nagajala mit je bolezen in vesel je bil, da je Imel res zanesljivega človeka.
Gospodar je Meneeja ves zelo cenil iu očetovsko ljubil, vendar je nekega dne opazil, da se je Janez zelo izpremenil. Nič vee ni bil tisti živahni in podjetni mladenič. Žalost mu je legla na obraz in ves zamišljen j« taval okoli.
Zamik je imel mlsdo lepo hčerko Mileno, živo podobo njene matere. Bila je plemenita in tiha duša, mnogo je delala in molila ter zelo rada podpirala siromake. Janez jo je videl /zelo redko, a zanimal se je za njo ia vedno bolj je čutil, da ga nekaj vleče k nji, večkrat se je spomnil na njo in vedel je, da čuti mnogo več do nje kakor do kake ortige ženske. Skromna temnolaska je tndi sama slmpatizirala s poštenim mladeničem, a. nikoli m u ni tega poveda l«.
Janez je pa nekega dne opazil, da. vedno bolj misli na Mileno in kar prestrašil se jč, kajti niti v sanjah si ni upal misliti, bi bila kdaj njegova žena. V svoji notranjosti .ie hi! pač še vedno stari Janez Mencej, smatral se je prav za takega kakor je bil tedaj, ko je prvič prestopil prag Zamikov« tr$£-vine in iti nikoli pomislil, da je zdaj upllTOa osebnost, da ima med trgovci Ime dobrega prodajalca. In zdaj je spoznal, da m je prf-vee SRgledol v Mileno. Bil je poštenjak jjj iftro se je odločil, dft pojde odtod in s« «č *Kae nikoli več.
(Dalje sled!)
RDEČA NEVARNOST
(Nadaljevanje.)
Toda že spomladi leta 1919. je grozila resna ne-, varnost, da se boljševizem zruši pod množico zunanjih sovražnikov. Nemci so bili sicer zapustili Ukrajino, zato so se pa pojavile na njih mestu ukrajinske nacionalistične čete generala P e t j u r e, katerega so naslednje leto na pobudo antante podprli od zapada še Poljaki in od vzhoda čete generala D j e n i k i n a , a razen teh so poskušali vreči boljševiško oblast še generali J u -d e n i č, K r a s n o v, W r a n g e 1 i. dr. Vse je bogato podpirala ant a nt a, ki je hotela uporabiti to priliko, da zlomi Rusijo kot svetovno velesilo in da se polasti njenih silnih naravnih zakladov. Zato je tudi odklanjala ponovno ponižno prosjačenje boljševikov za mir ter je raje sklepala pogodbe s protirevolucijonarnimi generali in z obrobnimi pokrajinami, ki so se bile odcepile od Rusije in organizirale kot samostojne države (Poljaki, Finci i. dr.). Antanta je bila namreč prepričana, da bo boijševiška oblast kmalu zlomljena in da ji pade izčrpana Rusija kot zrelo jabolko v naročje za gospodarsko izkoriščanje.
Osamljenim boljševikom tedaj ni preostajalo drugega kot da sprejmejo boj na vseh frontah. Rusija je podzavestno začutila, da so vsi ti protirevoluci-jonarni generali prav za prav v tuji službi in da gre sedaj za obstoj mogočne države. Ker noben narod ne trpi tujega vmešavanja v svoje revolucije (to je pokazala že velika francoska revolucija), je bil sedaj nehote in podzavestno vzbujen pravi ruski maščevalni ponos. Boljševiki so se dobro zavedali, da jim gre za življenje in za smrt, zato je grozeča nevarnost ustvarila v njih jekleno disciplino in požrtvovalnost, a ne-boljševiške množice so se jim pridružile deloma iz strahu pred reakcijonarno protirevolucijo, deloma pa iz nagona po narodni samoobrambi. Vkljub vsem stiskam, ki jih je preživljalo prebivalstvo leta 1919. in 1920. si namreč ruski delavec vendarle ni želel nazaj predvojne brezpravnosti, a kmet je vedel, da se bo z »belimi« generali vrnil tudi veleposestnik, ki mu bo zopet odvzel komaj pridobljeno zemljo. Odpor obeh je bil tembolj upravičen, ker bel! generali niso le brez sramu prodajali ruske časti zapadno evropskemu imperializmu, temveč so v svojih zasedenih ozemljih divjali prav tako napram delavcem in kmetom, kakor boljševiki napram meščanstvu, zato jih je ljudstvo naravnost sovražilo. Prav tako so sovražili tudi vse inozemske »prijatelje«, kajti Francozi so oplenili ves ruski jug, Cehi pa najprej izdali Kolčaka, nato pa na umiku iz-ropali vso Sibirijo od Urala do Vladivostoka. Spioh je ta državljanska vojna Rusijo še neprimerno bolj ©pustošila na vseh poljih nego poprej svetovna vojna. Na obeh straneh je divjala nepopisna posurovelost, pri kateri je šlo le za popolno uničenje nasprotnika.
Vsa ia dejstva nam šele razložijo, zakaj so mogli boljševiki polagoma vendarle ugnati ce! gozd zunanjih sovražnikov. Spomladi leta 1921. so ostali zmagovalci na vsej črti in s tem je pridobil tudi njih prestiž v Evropi, še bolj pa v Aziji. Ze leta 1920. so si priborili diplo matično priznanje prvih evropskih držav (Danske in Švedske), nato so pa polagoma sledile tudi mnoge druge in sklepale 7. Rusijo trgovske dogovore. Velikemu delu azijskih narodov je pa postala tedaj Rusija pravi duhovni vodja v prebujajočemu se odporu proti evropskemu imperijalizmu.
S temi zmagami nad zunanjimi sovražniki so bile pa sicer skoro neizčrpne ruske moči tudi pri kraju. Z nepričakovanim junaštvom in občudovanja vredno požrtvovalnostjo je rdeča armada odbila orltisk zunanjih držav, istočasno pa strla tudi čete protirevolu-cijonarnili »belih« generalov. Bolj nego kadarkoli se je v teh bojih pokazala vprav izredna trdoživost in udarna
sila vzorno disciplinirane in s skrajnim fanatizmom prepojene boljševiške stranke. Toda vse te lastnosti izvršujejo na zunaj lahko čudeže, ne zadostujejo pa za ustvarjanje trajnih vrednot iu za oblikovanje novega, lepšega življenja. V svojem strastnem razrednem sovraštvu so sicer razlastili, pregnali, pobili ali pa z gladom pomorili meščanstvo, a z njim vred so popolnoma upropastili tudi vse gospodurstvo. Uničili so ves kapitalizem in kapitalistični družabni red, a novi, komunistični, ki so ga uvedli, se je izkazal za nesposobnega in neizvedljivega. Tovarne so ali stale ali je pa vladala v njih anarhija, socijalizi-rana trgovina je odpovedala popolnoma, delavske množice so ostale brez hrane in drugih najnujnejših potrebščin, a med mesti in vasmi, v katerih je tudi morila lakota milijone, je zavladalo smrtno sovraštvo, kajti čeprav se je boijševiška vlada nazivala delavsko in k m e -t i š k o, so kmetje uvideli, da nimajo pri vladi 11 o -b e n e besede iu da so le molzna krava nasilnih delavskih kolovodij. Dokler je za »belimi« generali grozil kmetom nekdanji veleposestnik, je bil ta zanje nevarnejši sovražnik, a ko je bila spomladi leta 1921. nevarnost protirevolucije kolikor toliko odstranjena, je boijševiška politika napram kmetom nujno vodila do oboroženih uporov celih okrajev. Komaj so štrli boljševiki zunanje sovražnike, jim je torej že grozil polom v notranjosti. Tudi sicer neverjetno potrpežljivi ruski delavec, ki ga je zadelo zlasti popolno uničenje vse trgovine, ni mogel več vzdržati. Rusija je postala velika gospodarska razvalina, ki si je vzdrževala življenje le še s plenjenjem kmetov. Pojavljal se je splošen odpor proti boljševiškemu komunizmu in spomladi leta 1921 je prišlo po več kot treh letih vnovič do ponovnih in velikih delavskih štrajkov. Celo v rdeči armadi so se pojavljali nevarni znaki, da ne bo več dolgo voljna igrati biriča nad sestradanimi delavci in kmeti. Končno je prišlo 7. marca 1. 1921 do odkritega upora kronštadt-skih mornarjev, za katerimi so stali ostanki nekdanjih menjševikov in socialnih revolucionarjev. Boljševiški vladi se je sicer 10 dni nato s še ji zvestimi četami posrečilo upor zadušiti, poklanih je bilo 5000 mož, a za Lenina je bil to zadnji opomin, da je mera polna in da je treba kreniti takoj 11 a z a j na nova pota ter obnoviti gospodarsko življenje, če hoče še v zadnjem hipu rešiti vsaj politično oblast svoje stranke.
b) »Nova ekonomska politika«.
Težko je bilo boljševikom žrtvovati vsa dosedanja gesla, ki so jih toliko let proglašali za edino zveličavna, za katerih Uresničenje so vložili toliko truda in za katera je bilo prelite toliko krvi. Toda sicer brezobzirni Lenin je znal zatajiti vsa osebna nagnenja, če je po treznem preudarku uvidel, da ni drugega izhoda. Dne 21. marca 1. 1921. je izdala boijševiška vlada odlok, ki je določal:
1.	Uvedbo rednih davkov v blagu namesto dotedanjih prisilnih oddaj kmetiških pridelkov;
2.	davki morajo biti nižji nego prisilne o d d a j e ter se imajo preračunati po dejanski potrebi za prehrano neknietiškega prebivalstva in se pozneje še zniževati, čirn bo dana možnost, da se kmetiški pridelki zamenjujejo za industrijske izdelke;
3.	pri odmeri davkov je treba upoštevati množino žetve in številnost družine;
4.	najrevnejše kmete se lahko oprosti od davkov, za ostale so pa stopnujoči (progresivni), a tisti, ki se' prizadevajo množino žetve povečati, dobe posebne olajšave;
5.	in 6. predpis davkov se mora izvršiti še pred pomladansko setvijo, a plačajo se v določenem roku;
7. za plačilo davkov ne jamči več ves okraj, temveč vsak gospodar sam, nadzorujejo pa ves postopek posebni od davkoplačevalcev voljeni odbori;
! Kupujte pri tvrdkah, hi oglašajo v »Domoljubu«!
razno
4500 poljskim delavcem ie vzela dovoljenje 2a delo, oziroma ie izdala Francija. Vsa izgnanstva »o baje posledica političnega nastopa poljskih delavcev.
Objavljena je pogodb«,
ki so io sklenili francoski socialisti in komunisti. Glavni namen skupnega nastopa je menda boj proti fašistom. K tej pogodbi so dosedaj pristopile tudi socialistične in komunistične stranka Belgije, Češkoslovaške, Spaniie in Nizozemske
Mezde v Ameriki so 5« povečale Po uradnih podatkih so se v času od marca 1934 najbolj povečale mezde v prerouijov-nikih, kjer znaša zvišanje celih 60.7%. Pri železnicah in v jekleni industriji »1 se mezde povečale za bo I . odstotkov V avtomobilski ! industriji pa so se (»večale v večji meri, kakor pa je padla veljava dolarja
Kongres fraunisk« u-friteljske aveie, v kat-ri je včlanjeno 8(1 odsekov francoskih učiteljev, je z veliko večino sklenilo pristop k zvezni :n-ternacionali.
Uspeh končane am%ri-fke stavka je za enkrat naslednji: 8 mrtvih. I?7 ranjenih in približno 150 milijonov dolarjev gospodarske škoda.
Izkoriščanje ibarnkili rudnikov, ki dolgujejo delavcem nad tri milijone na mezdah, državi pa velike vsote na davkih, je prevzela po predlogu ministra Ulmanskega država. V rudnike je odpotoval s potrebnimi denarnimi sredstvi uradnik ministrstva, da organizira obnovo dela. Dokler ne bodo izplačani vsi dolgovi, ostanejo rudniki v državnem izkoriščanju.
Sotialdeisokratičn* in komunistična sisank« t Posarju sta se izjavili proti priključitvi Posarja k hitlerjevski Nemčiji. — Istega mnenja so tudi ta-moštije katoliške stranke.
Uspeh učiteljskega kongresa francoskih vzgojiteljev ljudskošolske mladine v Niči, kier so tako krepko udarjali na komunistične strune, ie bil ta, da je vlada odredila strogo preiskavo, in da bo veliko število učiteljev ob službo.
Nov zakon o praznikih je izdala Nemčija. Poteg cerkvenih praznikov »o z zakonom določeni tt*di trije državni prazniki, ia sicer: prvi maj kot narodni praznik nemškega ljudstva; peta nedelja pred veliko nočjo kot spominski dan za umrlimi junaki ter prva nedelja po sv. Mihaelu kot zahvalni dan za žetev. Na cerkvene in državne praznike je vse delo strogo prepovedano. ' Izjema velja za pošto, železnico in zelo nujna dela.
fltev. 35
>DbM0L3TJB«, dne 29. avgusta 19Š4.
8iran 431
DROBTiNE
l.ovska. Bilo jc v tistih časih, ko .so plcme-iiHuši i"11-'' v ™kah vse love. Grof in njegov gliMfa Joiian — po domače in jut kranjsko Ja-sta bila v večji lovski družbi. Lovci so tekmoval i med seboj, kdo bo pripovedoval bolj ainiinive — laži! Grof je začel pripovedovati svojim poslušalcem takole: »Nekoč sem doživel izredno zanimiv slučaj. Streljal »em na jelena.
slu skozi zadnje nogo in prišla vem
Krogla je	...
prj _ use.su.« t »ost j e so glasno in odločno ugovarjali. »Kajneda, Jfolian,« reče grof, »ti se tega dobro spominjaš!« »Malo potrpite,« odgovori sluga, »da se domislim! & veni! Jelen se je ravno čehljal z zadnjo nogo pri ušesu in tako je krogla prodrl« nogo in uno.« Zmagoslavno jc gledal grof po družbi. Ko sta bila grof in Jo-han zopet sama, reče »Iu«:« svojemu gospodarju: »Prosim, gospod, ko boste drugič zopet lagali, Inži-tc malo bolj vkup, ne tako narazen! Zadnjo nogo in uho sem komaj »pravil vkup!«
Jahač. Jahač je hvalil sebe in svojega konja, ki je hitrejši od lastovice. »Nekoč,« je pripovedoval, >se.m moral v vsej naglici v važni stvori čez dni in »trn. Konj je hitel, da jc kar plaval. Naenkrat se zvesta žival ustavi, Pogledam in vidim: pred nama je zijal prepad! Kaj naj storim? Začel sem [«rti z najslajšim glasom n«pavanko.« »No, in potem?« vprašajo nestrpni poslušalci. »Potem sem kar zdirjal naprej.« »Kako to?« »Ko je prepad zaslišal moje sladko petje, je nehal — zijati!«
PariSfeo saletiSfe. Pariški smetarji ino-taorajo vsako jutro ix>spraviti desettisoče pločevinastih posod % odpadki. Velikansko mesto nanese v te posode skoro 2 milijona kg smeti dnevno. Kam z njimit To je naloga Štirih velikanskih peči v predmestjih Alfort-ville, Saint Quen, Issy-Les-M«uUueaux in Ivry. Tu vpcpclijo vse, kar zavrže Pariz Ogenj gori celo noč in dan. Pariški smetarji Imajo posebne tovorne avtomobile, katere izpraznijo vozičke ozkotirno železnice. Vsak voziček se prevrne nad pečjo in vrže noter pet ton odpadkov. Dve uri pozneje ic izpraznijo kurjači peč. Novi vozički odvažajo pepel. S kavlji oboroženi možje potegnejo ven kose kovine, ki so kljubovali ognju. Pločevino, jeklo in podobno razvrščajo po
B-ski:
Ob dvajsetletnici
morije
(Nadaljevanje)
Oblaki so rdeči...
One 24. avgusta 1914, določenega za odhod r>r-*t«8 MimrSbataljona« kranjskih Janezov na bojišče, F bila Ljubljana vse dopoldne v živahnem gibanju. Mnogo ljudi je prl&lo z, dežele, da »e še enkrat po-eteve (Ki očetov in sinov, od bratov, stricev in prijateljev in da jioi napravijo z rsanjsni darili če ne ,'ceelejše, pa vsaj udobnejše potovanje. Moje ženke .P1'0 Dobil seru piamo, da mi je poslala 10 K, »j Jih pa nisem preje'), pa tudi ona ni tega denarja »ttdar več videla. Nekdo je pač ponaredil na na-»asme: moj podpis in denar spravil zase. Gotovo ie prvič in ne zadnjič. pa Bog mu odpusti, jaz sam iru že.
Od strica Pepela Cotiča in njegove družine m™ ee že poeiovil. Nisem pa še povedal, da mi je »tnc posodil 30 kron, ker hi drugače odšel iz Ljubljane brez Svcrika in cvcuka. Še več kot denar, so Pomembne njegove zadnje besede v ''-vo. opomin! me je s precej rasnim glasom: »Framcelj, oa Boga ne pozabi!«: Hvala TI, stric, in počivaj v Križu! "a 5iu'WliallSke,nl pokopališču pri Svetem
.'" še z neko drugo ugledno oeehnostjd sem go-„V , ,sio dopoldne, e katehetom in takratnim arettmkoin »Slovenskega učitelja«, z g. Antonom S*. 2 njim sem imel pozneje vt,-o dolgo dobo ™l'»wi Mjboifie pismene evea». Za ada.j rečem aih » L Cu(tom <*> čudim, da si je v tistih nevar->Si„ , do,bri »"»pod svetnik upal priobčeroti v ™'wan«kem učitelju- moja piema i« ujetništva, lam' u,P!Klc'r neredko vsebovala v več ali mani
».m - Rusij' *eio ouklooije.no miselnost.
»Marsbatsljonarjir smo se začeli zbirati na da-
kakovoati v posebne oddelke In vse to roma
v stiskamo naprave. Te stisnejo vse predmete velikanske, 80 kg težke kockc. ki jih pokupijo livarne. Tako se reši Pariz smeti. Pred desetletji so jih Se odlagali po nezazidanih parcelah v bližini mesta. Toda zdravniške oblasti so vedno trdile, da so ta sme-tisca žarišče različnih nalezljivih bolezni. In tako ne je Pariz očistil.
Vid se ji jc vrnil po 16 letih. 71 letna vdova po mizarju Frančiška Lakaševa v Prerovi na Caškosto-vaškem je 1. 1010 doživela nezgodo, ki jo je veljala levo oko. Leta 1916 ji je obolelo tudi desno oko za sivo mreno, tako da je oslepela popolnoma. Letos se jc dala starka operirati. Operacija se je popolnoma posrečila in vid se ji je vrnil.
Kameleon. Ta Čudna spreminjasta žival ima pod svojo kožo več plasti celic, ki so napolnjene z raznobarvnimi tekočinami, Kadar pride žival v nevarnost, izpusti tisto barvo, s katero se hoče zaščiti in ki najbolj odgovarja njeni okolici. Odtod tudi kameleoni v — človeški podobi.
Dogodek. Abbe princ Salm je bil zelo grd. Nekega dne, ko je Bel skozi predsobo kralja Ludovika XV., jc slišal neke dvorjane, ki so si šepetali: »Nas Ezop«. — Princ se je ustavil in dejal mimo: »Gospodje, ta primera je zelo laskava. Ezop je bil namreč mož, ki je živalim podelil dar govora.«
Pomagalo je. Tri četrt leta je zobozdravnik zaman čakal, opozarjal, svaril, da bi gospa Asrata Zamudnikov« plačala umetno zobovje. Končno se mu je zazdelo vse prene-umuo. Sedel je in napisal sledeče pismo: Spoštovana gospa! Če zobovje, ki sem vam ga postavil do jutri opoldne ne bo plačano do zadnje pare, bom prisiljen objaviti v tukajšnjih listih priloženi inserat. Oglas se je glasil: »Popolno umetno zobovje skoraj novo, poceni na prodaj. Ogledate si ga v rabi pri Agati Zatnudnlkovi. Gosposka ulica... Drugi dan je bilo zobovje plačano.
Govoreča knjiga. V Parizu so izumili, kakor poročajo, »govorečo knjigo«, ki pride kmalu v promet, in ki ne bo večja od običajnega romana, pa tudi dražja nc. Izumitelj pravi, da je ta knjiga nekaka zveza gramofoask« plošče in zvočnega filma. Ni pa tako zdrobljiva kakor plošča. Aparat Ivo baje žinožCn podati po-ljmbiio dolg roman, pa še beležiit sporočila ob
našnji Aleksandrovi cesti tja od hotela »Slon« v »meri proti Tivoliju. Razen Narodnega doma ni bilo tedaj na desni strani navedene ceste še nobene palače. Večina vojakov je došla med 9 in 10; na zbirališče so prispele tudi velike množice drugega oMSfnBtva. Vojaki sd bili v cvetju in zelen ju, tu« oficirji — naj omenim le poročnika g. Aleša — so dobili leipe šopke. Nekaterim brairfbovcein so obesili prijatelji »li prijateljice č«. glavo na ramena kar meter dolge zelene vence, segajoče pel na hrbet, pol na prša. Po eni iplitfi se je zdelo to venčno je pred zmago — vsaj meni — če ne smešno, p« vsaj prezgodnje, po drugi strani pa presneto resno, Kak a j nehtfte me je Mlonl venec spominjal »hladne, tihe janver. čo me oči niso varale, sta bila na ta način poveličana tudii tovariša-učitelj* Koželj in Odlasek, ki sta pozneje pri prihodu n* bojno črto »vortlksfla* k trenu. Kako se jima je taiB in pozneje godilo, moj dnevnik ne ve in bosta ž« sama povedala, Se bosta hotela.
Potožiti pa moram, da sam se tisto dopoldne tam pred »Slonom« čutil zelo ouamljejiega in zapuščenega. Tisoče IjrndJ som videl, a nikogar, ki bi mi privoščil bodrilno besedo, Bil stan brez, cvetja in zelejija, Tedaj stopa k meni desetletna deklici', ki je nisejin še nikdar videl. V ruiki je držala šopek belih ovetiic. Ponudi mi roiiee. Hvaležno vzamem cvetlico, jo zataknem m čepico, skočim k bližnjemu hrzofotografu iin v nekaj minutah je imelo tudi dekletce mojo sliko. Če ljubka deklica — sedaj pač že dekle ali celo žena — »e živi, naj eprejine moj vdani pozdrav. Danes ji je gotovo že trideset let. Toliko sem bil star luili jaz — tistega dne, ko me je na ubirališču ni»ršbaialj™a edina razveselila t belo rožitco.
In vretilo ee jc slovo za slovesom, in eefe potoke eolaa je tedaj videla današnja Aleksandrov« cesta. Vojaki so prepevali r.izme pesmi. Nobene ko-raJKno nie^vn slišal, samo žalostne: Oblaki so rdeči, kaj neki pomenijo, da sami mtadti fantje na vojno pojdejo. —
»ia 18"—, «!•— otroški Dia 88-, 38 - dekliški Din 65—, 6«-—fantovski Din 66'--, 89*-- ženski Dia 6S'—, 88-— moški
Snežni £evl)I
Um 24'— otroški in dekliški IVio 3»-—, 84 —, 38 — ženski
Oorslcl čevlji
od Din 145'— dalje && TKOVSKI ■ DOM ^
mmeekh
nvAsnA-KiHiA-n-flgiac
CKr.JK »8. 1»
Zahtevajte veliki ilustriran! ceni«, K*ter<ga dobit« znstonji Ker ne ugaja, se zamenja alt vrne denar!
!
/
odeotnosti telefonskega naročnika ter pogovor dveh telefonirajočih si ljudi.
Tožno ie o<lmeva!a po Ljubljani tudi globoko Savetvena v
Gozdič je že zeteri, travnik je razcvete® ...
Pomlad še prišla bo, ko tebe na svetu ne bo, ko te bodo djali v to črno zemljo.
Trobentač zatrobi k molitvi. Vojaška godiba, ki e-e je postavila na čelo baitaljona, zaigra pobo&io pesem. Oglasi se povelje k odhodu. Godba zaign« veselo koračnico. Ljiadstvo maha z robai in vzklika na vse mogoče našlne. Počasi sp premikamo po Dunajski cesti proti glavnemu kolodvoru
Kako bo šel« takrat, ko se vrnemo ovejičami ® resnično. zmago,. je gotovo temu ali onemu Švignilo v misel. Meni ne. Morda je bil lega kriv turi,i Ko-lofetov Franc«?
Vipavci-tržani vedo m križ« otb mostu &a Vi-pavšico Tam je bil France doma. Mnogo let eo nisva vi<te.la. Sedaj seiu ga opazil: France je fesjeval že pred »Slonom« hude boje z alikoboimn in Kolo-fetovo telo, sicor oboroženo z vsemi vojaškimi potrebščinami, se j« nekam eumljrvo priklanjalo na vse strani. Na Dunajski cesti, pred poslopjem G (»poda reke zvosse, jut je u/bogii France dc&ivel v (svetovni vojni prvi svoj poraa. zakaj alkohol je slavil zmago nad njim. France je padel po tleh kakor je bil dolg in širok in m mogel vstati. — Drugi so ga nekam odpeljali. Od takrat Ko-lofetovega Franceta nišam več Videl, Bog g« Sivi, ?e še tlači to zemljo! Ostal pa mi je v £iv«m spominu, kot prediznanilec sicer počassio, a gotovo pribijajoče se avstrijske polomijade.
Ustavili smo se pred glavnini kolodvorom Množic® naroda so nas aprermljote in v<*» velik! prostor tam do današnjega MlklfiSevega hotela^ je bil poln ljudi. K slovesu eo prišli zaetopmki deželnega odbora, deželne vla:le iu občine.
(Nadaljujem.)
,TX>MOUirHt, dnr 20. avgustu 1v*H4.
Stran 4S2________
^ rasah, poškodbah, apefcUBaili, grastafe, liša.ih, turih.
Stekleaira 20!>i» v lekarnah. Po paStr*m poTcetio 2stf-kl. 50P;n. fonfrt. knjižico St. 17 paSlje brezpiatno >?

morete i nig«. assij« uporabiti „
»on« dr. i o l, Zagreb 1-7S. ttrt Sp.br.iau ^ s y(|

Dve tri o žepnem mbcn
D* si očistimo nos. uporabljamo robce., ki f.pr*jemajo iz nosa odstranjen« sliu in primešane ji delce prahu. Pri tem moramo v pni vrsti paziti na to — kar je važno zlasti pn otrocih —, da so uporabljani robci snažni; sicer pride prah in druga nesnaga na no- in v nos. Ker se vrhu tega v nosni iz.lofirii. ki j.ride pri usek*vanju v robec- kmalu razvijejo šte, vihie bakterije in morejo ie-le pri nadaljnji »porabi robca zopet priti v nos, moramo žepne robce pridno menjati. Nemarno in obsodbe v redno je. če se uporablja isti robec od več oseb naenkrat, pa najsi sta to otrok in mati. K« ta način se namreč na doslej zdrave osebe morejo prenesti obolelosti raznih ohiik. kot
pr. nahod, influenca, dilterija itd. Žepni robec zahteva torej največjo snažnos!.
Sem spada tudi način, kako naj žepni robec uporabljamo in kako naj ga spravljamo. Po uporabi denemo robec navadno v kal; žep; pri tem more nosna iziocina preiti na železno j blago in se tam razkrajati. Da se to prepreči, j moramo uporabljali robec zmeraj le na eni in isli strani in ga moramo po uporabi tako ziof.iti. da pride neuporabljena stran na ven 1'porabljanje žepnega robca za katerekoli druge namene kot za čiščenje nosa, je nedopustno. To se mora zabičiti zlasti otroko-n, ki hodijo v | šol«. da ne uporabljajo robca za brisanje in j snaženje vseh mogočih in nemogočih predme- ; tov. Včasih jih r robcem bolj onesnažijo kot ! osiiaitjo. (>Zdravje;.)
Palca
?e tudi princu zdravilo
Princ Valeški (angleški prestolonaslednik) je imel domačo učiteljico, ki ga je kljub temu. -da 't bil kraljevega rodu, strogo držala in ga po potrebi kaznovala. Mlademu princu se jc to zamerilo. Namrdnil se je lepega dne in se uprl Njegov« učiteljica je poklicala kralja Mislil bi človek, da je bil kralj tak kakor so večkrat naše matere in naši očetje: Kaj, mojega otroka bo tepla? Jaz mu dajem kraha. jaz edina ga bom tepla. Mislil h: človek, da bo tudi kralj tako dejal, že radi ponosa na svoj vzvišeni tiw. Rralj pa ni ravnal nespametno. Poklical je dečka-princa, ga posadil na stol. odpri sveto pismo tam, kjer je mesto Salama&ovo: Blagoslov je šiba in nespameten je oče. ki ne pozna stroge besede. Tako nekako se je glasilo ono mesto. In kralj je pristavil: Tudi kraljevemu rodu veljajo te besede in ravna! se bom po njih, kakor hitro se ne poboljšaš, princ.
Pozor, živinorejci in trgovci!
V žero •pri Cerknici »o bosta poleg ž* znanih starih sejmov v.-iila && dva ucva in sicer: 7. septembru in 2E. junija, it pade m u Aan praznik, st vrti sejem mudednh dan. Vabijo sr kupci je prodajalci. — Za prvi sejem dan pr«wl »M&im ŠroaraoiK*, to i« 7. septembra I5M, s*.
rasdeiiit »a »ujlepie na sejaiiSEa napredki postavljene živine sledeče nagrade: Za par a&|-lepiifa konj 80 Din, za par najiepiit volov 80 Din, sas najlepše krave 40 Din, ia najlepšo telico 40 Din, st- par nnilepSih prašičev 4fi Dii.
__Hribar Fnwe, nc4einik.
VABIMO VAS:
UUBLIfliSK VEUSEJEM
1,—10. IX. 1934
DROBNO ČTIVO
KriMuMi* mrtvaški prt. V
zn^ii pristnosti, daai jo je ukula! <_
diali v Italiji hranijo >mnvaik< p-; Krism — ki mu cerkvene oblasti doklej ni-.., bot^JJJ1
Železniška iJ.ka7.nics 50" „ popust na železnicah se :iobi na vseh posla ah po Etl«
40.300 m- — 15 razstav:
Glasbena — umetniška — higienska — iz-seljen-ks — n barska — perutnine, kot, ovac, ps.ir — arhitektonska - >Weekend« — hra-
niiniška — pobiMvo — radio - živila
Fesi iva Slovanskih plesot
Tekasotaaj? harmonikarje« VefiLeme*!*« *»bav-see
pn.
" leti" jmi riši j :i -i: ''f^V8 liou. / novimi dokazih je nastopi	j-j'
prrd kakšnimi
ziunr Prosziotskv, ki se vier prt-mu samim, kolikor z
i. 1 sms. i a fotografija je odi.nl
su-iiiu očesu riivi vidni. ->!ika uui
na dlani, tem vrt ua /.atftOMju. Pri'
last .-avoj-kiti vojvod in o »j, c	;
Zahtevate jvovsocl prvovrstno
pienično moko
inaroke >l'5IOSe Sta; Sivac komisijska zaloga. Ljubljana. Jaiefičeva 13. — Zahtevajte ponudbe.
"<■■	tolika i i
ki pr.j.
sogia-a i slanini kmtu-oot mu ,kjuu Va razlita pa je ta. <i« se adMri žeblje« ne tSS
e kil prt
do IZ aiierlo 14. atole« ja ua' m
H". L i. -c. -ia bc-io cerkvene oni --m -so de!
Pru^zinskrca uvedle novo riri*.l-»i •.	•
, r --	■■■n' u- avfliK
vrsuii- relikviji-.	"
Izprrmemba šahovok-r.. Ur. ihitlje -r>' sednik svetovne šabov>ke rve?.--, • SVive!j«? da bo »vetovni mojster Capai.ia:,<i iia oh' h od n j i slavni -lupičjni šahovske zveze pred-'ajfal jiovečanie šahovnice <><i lil „ C
niča
Moli ogrlosnillc
vsaku iioi-ns vrstica ali njeprosioi velja te snkral Din .S Vsntfniki ^Damoljiitia" p!*raje sauio pulnriKi »ko kupujejo kmelijske [vo irebščme ali prcKlaiajo svoje pridelke »Si iM-ekt ooslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaieneev ic narobe
taksi« nila za smučarje, lepe ku pim — Ponudhe na uprato 'istu pod >Les keve palice 10 st «900	Pilieiski iiiiiii se »prejns? v učenje star 15— lo ie). Pogoj, nsimeno 1 r. Merbar. Tržič.
Sakle vajeno vseh kmečkih del, se sprejme v okolico l itib-Ijsne Naslov v upravi !>otr.r>! jiha f>od št 0735.	ItlNfiBil miailen-ie so na rai-poiairo v Rokodelskem domu. Koraenskaga nL št. 12, v Ljubi) ni.
vajeno vseh kmečkir riel.se sprejme Piaia po dogovoru Ple.Uo kan Kožarje 17. I8KS« a ssim se lahko naučite doma. Tfnina sami 10 Din mesečno — Jetikorna dopisna šola na .lese-niptsh lOorerijsko). — Zahtevajte prospekt. Priložite ;.n*mkr, za govor	
	m*% iifiiijs kupim V unesksi do 52 000'—. Hranilnice in posojilnice na Jesenicah r. 11, n. z. Ponudbe na upravo Domoljub« po,1 >l"godno 1« St.0573
	¥«riim usiiiik brej lastneg* kapitala nudimo vsakomur, posebno na dežel,. Dopise 1 znamko za odgovor nasloviti na: Pera.aon Ijnhljana. poštr.i preda! SB7.
rnimzt, 1 komad Din 22 -prods F.Cv»L.Ktmnik	
	S»||» poštenih star-' šev se spreiine takoj ra vsa bišna dela Ponn.-ibe na upravo Do rooljnba pod 1 IVkle H. št. 0787.
■riti* revnih staršev "T* hi se želi ln-.Sti šteparico sespreime Dobra <-zgo.it PonoS.V Oomoljnbn pod šifre, >oevljar< 0SW4,	
	fatfeer mesarski,, se kmocke rodbine.Hrana m stanovanje v hiši Naslov v upravi »Domoljuba-; jmo a 0S40
iBlaSI!Vb>t' ^ tiaiberi denar date-a otiiaMla. A. Presker Sv, Petra nesta 14	
Izdajatelj,- Os. Gregorii Pečjak
1	- - ,	---.-■ v lllf.l.
lagal povečanj« šahovnice od 64 na v ooii Capablanca je naziranja, da se inija šaK-niča - 6-1 polji De odgovarja ve< - vlobneais pojmovanju šaiiov>ke igre in ue zadasloj« zahtevam, k: jih sodobniki »lavijo ;,s jjj ; Teorija šahovske igre je po njegov; soijfej
ae lako dozorela, da -o skoraj v J do 21). odno^no 2.". i«-itese prriCk-iiie ia preštudirane.
B»rare poUjrjo na iarme. 1 or >uw. (V J Kana l«. — ker jc Število takih, ki .p ^ I živi jajo r beračenjem, kakor da hi ?a;>r'>ili n javno pomot. žr tak > naraMlo. da r^toža iit« j varno-1. *.o <.bla-.li v Torontu skien::e. d« ni-■ pravijo trm u odločen Lonec. Ufianivila x g, I jr^rbna kmetija, na katero bodo pin-laai ; drlo Tsi J»ittepu!ii in berači, kaiere 1» mil«, i da nadlegujejo ljudi in »e tir mniej« prira«i j jxvtrelvTi!!i: javne T>o<l;f«tire.
1 ZA KRATEK CAS
I Mož je stopil v banko, predi .h: ček i« it-> plačali VI mu denar, ter ne-La i ! -C>o.|.,»rl. -motili sle se.c
Klaga jnik (osoruo,: .Prt na- -i- nikdar s« | /moiirri i. sle /r oprat lii.c
M, 17: k> je lak,!. ;.s Irj.a hvsls naMfli «r ini namreč- -loiak preveč.t }n jf
Francetou in Taoein-i so bili sosedjt. s rfat so sc sovražili, ker je 'nekoč Toneie.a i:oklj» 'vs rrancelov vrt razbrskata. prtjiir r ps 90 bili ženske seve se hujše kot moški
Nekeg-j	pa prav i Toneiei ^-ospoinr te
plos Francetovemu posestniku- No. zda,'ti hej* gotovo odleglo, naš,t kokije ni več.
Francetov nato: Tako? Saj niti vri« ai** da je bila tvoja žena kaj bolna.
n ftkt.fja	Ke angelsko uedeijs. dna
2. septembra se vrši na prijEi-men: HrjVn verski >ho,1 r.n fa»t«. Jaške nkoline. '.'h <« »» >e zltero fanlje pod Hribeem in grede t p«-eivsiji v cerkev. V oerkvj je sv. n kšk f .kini petjem. Po maš; je versk: rl»nww«?
fante. Sv. mašo in govor opri > g. rtt* v ikar A)oj?;i Košmerlj. glavni c<- t.m4 zI.citovanjn bo g. kaplan iz .'!(-.-•: •! »ft« Knzman. jmleg t«ga 7,3 bcid.o gcvtiril: '*fjt samezni fantje. Vsi fantje r«' d it 1-verski prireditvi na lepi 'Hrii^e J>" Loki.
11 Krško oh Ss*i. Običajni ronutr«:: v cerkvi sv. Rczalije je na' Angelsko - sepiembrs ><■ \ soboin 7 j m na j tf Pn 111 ■ 7J)li|i m masa ob zvree 1 ob ti rili :3 pete Jna.-iijc V.. K. Pr, litaniiah o priliki'
SV -poved kakor t ud, t nedeljo " .......
nedeljo oh f, j,, oh «1 slovestio' .«.:: ''me o!, poj t pf, bo prvi, procesi ia za <•"" j »tete,-,-turi:« ,.dpiwiU za župnije
ecr iv žn-i.nr rt rl.vr t loirmrsk . :-:-ru: r
- -
lm t.iili:'i"
Orednik:
•'ugrniovanalte tiskarno Kar*' ^
SSBMea.