PRIMORSKI DNEVNIK )• začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebu-*'• od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenijaa pod Vojskim pri Idriji, do 8 n'sja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. | TRST b "tj hj 71 Pl ir} Na včerajšnjem zasedanju skupščine v Strasbourgu » Demokristjan Pierre Pflimlin izvoljen za predsednika evropskega parlamenta Za francoskega predstavnika so glasovali KD, liberalci, golisti konservativci in skrajni desničarji Predsednik Pierre Pflimlin (Telefoto AP) STRASBOURG — Po drugem krogu glasovanja in z absolutno večino je včeraj evropski parlament v Strasbourgu izvolil novega predsednika. Gre za Francoza Pierra Pflim-lina, ki ima za seboj bogato politično kariero, saj je bil leta 1958 zad nji predsednik vlade četrte francoske republike, bivši strasbourški župan in katoliški voditelj. Pierre Pflimlin je prejel 221 gla sov od 403 možnih in s tem prehitel ostale kandidate, ki so še ostali v dirki za predsedniški stolček. Bivši predsednik evropskega parlamenta Nizozemec Pieter Dankert je namreč prejel 133 glasov, pobudnik načrta za združeno Evropo Altiero Spinelli pa 49. K izvolitvi demokrščanskega predstavnika so s svojo podporo pripomogle skupine sredine in desnice (KD, liberalci, golisti in konservativci) , zanj je glasovalo tudi 16 skrajno desničarskih poslancev, čeprav njihovi glasovi niso bili odločilni. V dvorani evropskega parlamenta, kjer so kraljevale bele vrtnice — simbol protinacizma, je negotovost o izvolitvi predsednika kmalu pošla. Že takoj je bilo jasno, da ima Pfim-lin največ možnosti, medtem ko so se možnosti za izvolitev Spinellija takoj razblinile. To je bilo jasno vsem poslancem, ki so zasedli skoraj vsa mesta v dvorani. Med njimi so bili tudi Natta, De Mita, Martelli, Moravia, Tortora in drugi. Po izvolitvi predsednika so spregovorili tudi načelniki vseh političnih skupin. V imenu levice sta socialist Rudy Amdt in komunist Gianni Cervetti opozorila, da mora »biti izvoljeni predsednik predsednik celotne skupščine«. Cervetti je poleg tega tudi ožigosal »zaskrbljujoče politično dejanje«, da je k izvolitvi Pflimiina pripomogla tudi »fašistična in nacistična« skrajna desnica. Temu je takoj repliciral desničar Jean Marie Le Pen, ki je zafrkljivo dejal, da »nismo v Moskvi«. Včerajšnje zasedanje je zaključil sam novoizvoljeni predsednik, ki je v svojem govoru poudarjal »evropsko vzajemnost«. Pierre Pflimlin je po Simone Veil (liberalna stranka) in Pietru Dankertu (socialistična stranka) tretji predsednik evropskega par lamenta in bo na tem položaju 30 mesecev, do konca 1986. o ur | u gosj.___.__ stabilizacije BEOGRAD — Socialistična zveza Jugoslavije si prizadeva, da bi na inflacijo vplivali z ekonomskimi in z administrativnimi ali političnimi u-krepi. Naš namen je tudi, da bi tržišče boja za razbremenitev gospodarstva, kar je neizogibno, če želimo uresničiti stabilizacijo, prenesli iz forumov v organizacije združenega dela. Ta akcija lahko uspe le, če bodo iz OZD prišli konkretni predlogi in če bodo gospodarske organizacije tudi z lastnim vzorom pokazale pripravljenost zmanjšati stroške poslovanja administracije in nesmotrna vlaganja. To je poudaril predsednik zvezne konference SZDL dr. Marjan Rožič v včerajšnjem pogovoru s tujimi novinarji. Socialistična zveza želi s svojimi akcijami vplivati na izboljšanje materialnega položaja zaposlenih, pa tudi drugih, predvsem upokojencev, ne da bi pri tem prevzela pristojnosti sindikatov in upravnih organov. Pri tem naletimo na številne odpore, ker se spopadamo s tistimi, ki želijo blokirati družbeno akcijo na tem pod-. ročju, oziroma ki poskušajo zadržati svoje monopolne položaje v odločanju. Ne sprejemamo teze, da ni mogoče najti sredstev, ker so le ta v proračunih in samoupravnih interesnih skupnosti, mogoče pa je izkoristiti tudi tista, ki so namenjena investiranju v negospodarskih dejavnostih. ^lada podražila plinsko olje — Vlada je na svoji vče-Domnjl seP‘ sprejela nekaj dokaj „ ”1®mbnih ukrepov. Predvsem n tu omeniti zmanjšanje davč-rmkf pritiska na odpravnine, kar ža v„CnV Precejšnjo izgubo za dr-ra7ru blagajne. Da bi pokrili to kon*a plinsko olje za prevoze °8revanje. Od polnoči bo ter 0lje velialo 625 lir za li-oija , sedaj 615), vse vrste tajL. 23 ogrevanje pa so se prav Podražile za 10 lir za liter. rotiimwter.za Pošto Ga va je spo-pofj-’...a je vlada odobrila tudi ki v .telefonskih storitev, objavi , Začele veljati takoj po Na v . Uradnem vestniku. Poudarii^L j® Predsednik Craxi sledi h ’ vlada z zanimanjem da j0 °g°dkom na Poljskem ter odobril7 zadovoljstvom pozdravila bo n., y . amnestije. Odobritev vzponi ? omogočila ponovno »'rt- avitev rednih gospodarskih med Italijo in Poljsko. odnosov Včeraj razsodba sodnikov iz Caltanissette Dve dosmrtni ječi za mandatarja pokola v katerem je bil ubit sodnik Chinnici CALTANISSETTA — Dosmrtna ječa za brata Salvatoreja in Michele ja Greca, petnajst let za pora za Pietra Scarpisija in Vincenza Babita, oprostitev, ker nista naredila dejanja, za Libanonca Ghassana- Bou Chebela in Salvatoreja Greca, sorodnika obeh obsojenih na dosmrtno ječo. To je razsodba sodišča v Caltanissetti ob koncu procesa o uboju preiskovalnega svetnika iz Palerma Rocca Chinnicija, dveh karabinjerjev njegovega spremstva in vratarja stolpnice, kjer je sodnik stanoval. Sodniki so neprekinjeno zasedah od petka do včeraj zjutraj do 10.30 in prišli do zaključka, da sta bila brata Greco mandatarja pokola, medtem ko sta bila Rabito in Scarpisi (za katera javni tožilec trdi, da sta bila materialna izvršitelja u-bojev) obsojena zaradi združevanja v zločinske S to razsodbo je sodstvo le delno osvojilo zahteve javnega tožilca, ki je hotel popolno osvoboditev Libanonca in dosmrtno ječo za ostalih pet obtožencev. Po drugi strani so sodniki merah, da so izjave obveščevalca Chebela verodostojne, saj je ta pred zločinom napovedal skorajšnji pokol in večkrat zatrjeval, da mednarodno podzemlje smatra brata Greco za nesporna voditelja palermske mafije. Ni naključje, da sta Salvatore in Michele Greco osumljena tudi drugih zločinov, med drugimi kot mandatarja uboja gen. Dalla Chiese in sicilskega deželnega tajnika KPI La Torreja. Državni pravdnik iz Caltanissette Sebastiano Pàtanè, ki je vodil celotno preiskavo, je ob koncu procesa izjavil, da bo njegov urad vložil priziv, čeprav je razsodba že pokazala, da so sodniki osvojili temelje postavke tožilstva, ki je razkrinkalo kriminalen načrt. Stadion na Krasu: prva stališča NA 4. STRANI Libanonec Bou Chebel (Telefoto AP) bolest delavcev tržiške ladjedelnice 'esta n,,]/ .kriške ladjedelnice so včeraj uupuiuuc /.ascv». — . estna iy,ii ° pro« Trstu in onemogočili vsak avtomobilski promet, ki ga je sdii no .,iClJa Preusmerjala na avtocesto pri Redipuglii. Ceste so delavci za-aP®èlm v ladjedelnici v znak protesta proti zavlačevanju vodstva kii ut>1' ."-‘n. ki še ni sprejelo ponudb ladjarjev za gradnjo novih ladij Tržič,, ;Vaj°č nov državni zakon, ki namenja 190 milijard lir v ta namen. 0 najbr» - se^aJ 1.900 delavcev v dopolnilni blagajni, v septembru pa jin V Goh' cnkrat tobko. . . 5 vnanrei1 Fa Ì® župan Sc arano dejal, da si bo Gorica v sodelovanju s Trstom hh nekak prJzadevala za enokomemi gospodarski razvoj vse Goriške in a ZahWa“ Ogovoril kritikom iz Tržiča in Gradeža, ki obtožujejo Goričane, J° Preveč zase in zanemarjajo podeželje. včeraj dopoldne zasedli vse ulice, ki NA 8. STRANI Objavili koledar italijanskega košarkarskega prvenstva A-l in A-2 NA 10. STRANI Po izraelskih volitvah nobene perspektive TEL AVIV — Nasprotujoči si izidi izraelskih političnih volitev, kjer so si laburisti zagotovili 45 od 120 sedežev, desničarski blok Li-kud pa 41, so še poudarili razdrobljenost izraelskih političnih sil. Nobeden od obeh velikih blokov (sredinskodesničarski Likud in laburistični Maarah) nima večine in bi moral skleniti zavezništvo s celo vrsto manjših strank, kar bi pomenilo, da bi bila morebitna vladu izredno šibka in se ne bi mogla učinkovito spopasti z vrsto perečih vprašanj, ki tarejo Izrael. Predstavniki Likuda so bili videti očitno zelo zadovoljni z omenjeno izgubo in so ponovili svoj predlog o vladi nacionalne enotnosti, v kateri bi sodelovali obe največji stranki. Predsedstvo naj bi seveda šlo predstavniku Likuda. Laburisti so za sedaj odločno proti taki rešitvi, vlada, ki bi jo morebiti oblikovali pa bi najbrž marala računati na zunanjo podporo komunistov. Da je izid valitev še poslabšal perspektive za rešitev gospodarske krize priča tudi ukrep izraelske narodne banke, ki je za nedoločen čas prepovedala poslovanje v tuji valuti. Kaže, da je prepoved v zvezi s skorajšnjim ukrepom, s katerim bi morah preprečiti izvodi tuje valute iz Izraela. Omeniti je treba, da je inflacija v Izraelu skoraj že presegla 500-odstotno stopnjo. Brezposelnost v Italiji RIM — Osrednji statistični urad (ISTAT) je včeraj objavil najnovejše podatke o brezposelnosti v Italiji, ki se nanašajo na letošnji april. Tega meseca je bilo v Italiji 2 milijona 348 tisoč brezposelnih, kar je 10,4 odstotka celotne zaposlitvene ravni v državi. Aprila letos je bilo v Italiji namreč 22 milijonov 642 tisoč »enot« delovne sile, od tega 20 milijonov 294 tisoč zaposlenih. Zaposlenih moških je 13 milijonov 803 tisoč, medtem ko je zaposlenih žensk 6 milijonov 491 tisoč. Odvisnih delavcev je 14 milijonov 209 tisoč, delavcev s samostojnimi poklici pa je 6 milijonov 85 tisoč. Največ ljudi je zaposlenih v industrijskem sektorju (7 milijonov 35 tisoč), nato v kmetijstvu (2 milijona 387 tisoč), medtem ko je 10 milijonov 872 tisoč delavcev v ostalih sektorjih. Načelniki parlamentarnih skupin danes pri Craxiju PSI in demokristjani zadovoljni z dosedanjim potekom preverjanja RIM — Politično preverjanje se bo danes nadaljevalo s sestankom, ki ga bo predsednik vlade Craxi imel z načelniki parlamentarnih skupin vladne večine. Določiti bodo morali, hiter »vozni red« za odobritev 43 vladnih osnutkov, ki jih je vlada že pripravila. Tako naj bi po mnenju predsednika vlade okrepili politične in programske vezi, ki vežejo pet-strankarsko koalicijo. Seveda ostaja za to zunanjo enotnostjo in optimizmom velik del nerešenih problemov : vsa pomembnejša vprašanja so odložili na jesen in premirje so še potrdili na sestanku na vrhu, ki je bil prejšnje dni v Vili Madama. Predsednik vlade je v teh dneh večkrat ponovil, da je zelo zadovoljen s pozitivnim potekom preverjanja. yčeraj je sprejel predsednika KD Piccoli ja, kar tolmačijo kot nov dokaz o obnovljenem zavezništvu med socialisti in demokristjani. Ne gre pozabiti, da je politični urad KD z veliko vnemo zagotavljal Craxiju svojo lojalnost in podporo. Med KD in PSI ostaja odprto samo še vprašanje krajevnih uprav. Na tem področju zahtevajo demokristjani od socialistov naj še pred prihodnjimi upravnimi volitvami povzročijo, kot dokaz svo- je dobre volje, padec levičarske u-prave v enem velikem mestu, Rimu ali Milanu. Kar zadeva gospodarska vprašanja, ki so te dni v ospredju preverjanja, gre zabeležiti veliko enotnost v vlad- nih vrstah. Omeniti pa je treba tudi stališče Confindustrie, ki je včeraj opozorila, da ni dovolj zmanjšati inflacijo na 10,5 odstotka in da si je treba še prizadevati, da bi zagotovili pravi gospodarski preporod. Včeraj je bil na Kvirinalu novi predsednik ustavnega sodišča Giuseppe Borsellino, ki se je predstavil Pertiniju (Telefoto AP) Borzellino pri Pertiniju Dež prekinil tretji večer v areni »Trije prispevki « v kinodvorani PULJ — S slovenskim omnibus-filmom, »Trije prispevki k slovenski blaznosti« naj bi se v ponedeljek pričel uradni tekmovalni program v areni. Pišem »naj bi«, v kolikor se je kar na lepem ulila ploha, ki je prekinila komaj pričeto projekcijo, tako da so morali nadaljevati s programom v kinodvorani Beograd. Drži, da vsi gledalci arene ne morejo v kinodvorano, dejstvo pa je, da se je v nji zbralo toliko ljudi, da se na drugi projekciji sploh ni dalo dihati. V takem ambientu so torej, kot po pravilniku, 40. min. po prekinitvi predstave v areni, ponovno vrteli »Tri prispevke«. Prisotni so bili člani ekipe in dva režiserja, saj tretji še vedno služi vojaški rok. Nismo ga videli v Gorici, ni nam uspelo, da bi ga videli v Pulju. r V tropikalni sopari smo si nato, pozno v noč, ogledali še film Predraga Antonijeviča »O pokojniku vse najlepše«. Film je neke vrste satirične kritike napačnega pojmovanja socialistične, ali morda bolje rečeno, komunistične družbe, njenega nastanka v novorojeni Jugoslaviji, iskanja primernih operativnih smernic, ki bi zadostovale tako kulturnim središčem kot najbolj zakotni kmečki vasi. Mitologija zaradi katere brez delavskega stanu ni komunizma je podlaga za »revolucijo« v neki mali vaški srenji, ki bi se morala preleviti v rudarsko središče. Rude bo sicer zelo malo, imeli pa bodo spominsko plaketo, govore in svečano otvoritev ter poimenovanje premogovnika. Dodati pa moram, da je slovenščina moj materin jezik, a brez hrvaških podnaslovov ne bi v celoti razumela teksta Kavčičevega filma »Nobeno sonce«, saj je zvok v kinodvorani pod vsako kritiko. Kljub temu pa je uspelo prav Kavčiču dobiti največ aplavzov prisotne publike, verjetno v dokaz, da filmi o najstletnikih še vedno vzbujajo veliko zanimanja v Jugoslaviji. Ni na ključje, da je publika do danes podelila največ glasov prav filmu o mladinki »Šečerna vodica«. Konflikti med mlado generacijo, ki išče prostosti v disku in generacijo staršev, ki nima jasnih pojmov o tem, kaj je za mladino dobro ali slabo, sta podlaga obeh filmov, le da imamo v Kavčičevem filmu nagrmadenih nekaj več maloverjetnih tipov in situacij, (glej narkomana!). Sicer pa je film postavitev na platno vzdušja romanov Pavleta Zidarja (njegov roman Moja družina je bestseller, ki ga požira Kavčičeva mladina), ki prav gotovo ni bil še deležen take reklame. EVA FORNAZARIČ Razprava o tatvinah srebra v kombinatu Trepča ’/.\ Eč AN Poslovodni odbor kombinata Trepča je razpravljal o velikem grabezu koncentratov srebra iz Trepčine, rafinerije svinca sprejetih ukrepih in tistih, ki jih morajo sprejeti za ugotavljanje škode in odgovornosti za nastalo škodo, ter o nadaljnjem varovanju in zaščiti Trepčine lasntine. Poudarili so, da so tatvino odkrili s skupno akcijo delavcev iz Trepčine rafinerije svinca in organov javne varnosti, da pa so pogoste spremembe vodilnih ljudi v rafineriji svinca in dejstvo, da so bili med tatovi delavci, ki so jim v kolektivu zaupali, otežkočali odkrivanje tatvine v daljšem obdobju, čeprav so bili poskusi kraje zadostno opozorilo, da nekdo krade srebro. Navedli so primere, da so 3. januarja 1984 pred rafinerijo našli 5 blokov srebra, 30. junija lani pa je varnostnik kombinata med ukradenimi bloki svinca našel tudi blok koncentrata srebra. Vse to so prijavil organom javne varnosti, zadnji primer kraje blokov koncentrata srebra pa je bil evidentiran 15. junija letos in prijavljen organom javne varnosti. Na seji so poudarili, da so na področju samozaščite odpovedali vsi, posebej člani ZK, zaradi česar bodo v osnovnih organizacijah ZK preverili idejnopolitično odgovornost komunistov za nebudnost. Poslovodni odbor Trepče je naložil trepčinemu institutu za svinec in cink, da ugotovi čas tatvine in višino škode, kot tudi ukrepe, ki jih morajo sprejeti v prihodnje, da bi ta del obrata v rafineriji bolje zavarovali. Odgovornost morajo ugotoviti v vseh okoljih in na vseh ravneh v kombinatu, kjer bi njeno osredotočenje le na rafinerijo svinca bffio preveč ozko, so dejali na včerajšnji seji. Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Titovi Mitroviči je včeraj sporočil imena 51 oseb, ki so vpletena v veliki grabež srebra v kombinatu Trepča. Med priprtimi osumljenci jih je največ iz Titove Mitroviče in zaposlenih v TOZD Rafinerija kombinata Trepča, (dd) Posledice ponedeljkovega neurja LJUBLJANA — Ponedeljkovo sicer kratko neurje z vetrom in točo je povzročilo precej škode v nekaterih predelih Ljubljane. Najhuje je bilo za Bežigradom, kjer je veter zrušil 800 metrov strehe športno-rekreacijskega centra Ježica v Savljah, močan naliv in verjetno zamašeni odtočni kanali pa so povzročili, da se je na marsikateri cesti v nekaj minutah nabralo tudi do pol metra vode. Strela je zanetila tudi dva požara, ki so ju takoj pogasili. Y°da je zalila tudi del tovarne Elma v Črnučah, strela, ki je udarila v črnuški transformator, je povzročila prekinitev na električnem omrežju v tem delu mesta. Veter je razsajal tudi v centru mesta, kjer je odkril streho stavbe elektrogospodarstva in lomil veje starejših dreves. Kolikšna je gmotna škoda, ki jo je povzroči.o neurje, za zdaj še ni znano, (dd) Jugoslovanski protest BEOGRAD —- Pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Zdenko Svete je na svojo zahtevo sprejel odpravnika poslov švicarskega veleposlaništva F. Gruberjih Izročil mu je noto z ostrim protestom jugoslovanske v’ade, ker so švicarske oblasti kljub opozorilom Jugoslavije odobrile demonstracijo teroristične skupine albanske iredente 14. julija letos pred poslopjem jugoslovanskega veleposlaništva v Bernu. Nota izraža resno zaskrbljenost, ker je bilo ozemlje neuvtralne Švice z od» britvijo tamkajšnjih oblasti znova izkoriščeno za podtane akcije, naperjena proti dobrim in prijateljskim odnosom med Jugoslavijo in Švico. Nota tudi zahteva, da švicarska vlada v korist nadaljnjega neoviranega razvoja prijateljskih odnosov in krepitve medsebojnega zaupanja v prihodnje prepreči ponovitev podobnih protijugoslovanskih provokacij, (dd) Q MANAGVA — Član kolektivnega predsedstva Nikaragve dr. Sergio R amire* je izrazil zadovoljstvo z dvostranskim sodelovanjem med Nikaragvo in Jugoslavijo in željo za njegovo nadaljevanje, predvsem na gospodarskem področju- Salvadorsko ljudstvo stremi Ena izmed številnih manifestacij za pravice salvadorskega ljudstva Čile, Nikaragva, Argentina, Gvatemala, Honduras, El Salvador; diktatura, fašizem, vojaška revolucija, mučenje, smrt, zmaga, bodočnost ... še do pred dvema letoma so časopisi, radio in televizija na široko o tem poročali, politične stranke, sindikalne in druge organizacije pa so na to temo prirejale srečanja in razprave ter zavzemale taka ali drugačna stališča do vsega, kar se je dogajalo v Srednji in Južni Ameriki in do politike ZDA v tistih področjih. Danes je stanje drugačno. Človeku, ki je pozoren na to, kar se dogaja v svetu je jasno, da je danes politika evropskih držav do ZDA drugačna. In tudi poročanje o vsem, kar se še vedno dogaja v državah Srednje in Južne Amerike je takšno, kot si jo želi Reaganova vlada. Na srečo pa v Evropi delujejo skupine in predstavništva tistih narodov, ki se še vedno morajo boriti in umirati za svobodo. Eno takih predstavništev je politično - diplomatska komisija salvadorskega osvobodilnega gibanja FM LN (Frente Farabundo Marti de li- beracion nacional). Te dni se je v Trstu mudil predstavnik te komisije, Emiliano Robles, in z njim smo se pogovarjali o tem, kakšno je sedanje stanje v njegovi domovini. »Kot veste, deluje naše osvobodilno gibanje od leta 1980. V teh letih je bilo ubitih okoli 50.000 ljudi (po podatkih, ki so razvidni iz majskega poročila Amnesty International so te umore v glavnem zakrivili pripadniki redne vojske). Naša država in naši ljudje so postali še revnejši, 58 odst. prebivalcev razpolaga z manj kot 10 dolarji mesečno, samo 15 odst. aktivnega prebivalstva (ki je 45 odst. vsega prebivalstva) ima stalno zaposlitev, nepismenih je 64,3 odst., več kot 500 tisoč prebivalcev je brez stanovanja, na 10 tisoč prebivalcev imamo 3 zdravnike, 60 odst. rodovitne zemlje pripada le 2 odst. prebivalstva.« »Po svetu živi 800.000 izseljencev in beguncev. In Vendar naše ljudstvo veruje v zmago. Uspehi našega osvobodilnega gibanja so veliki. Osvobodili smo okoli 5.000 km2 ozemlja; na tem ozemlju živi 400.000 ljudi in začeli smo uvajati programe in najugodnejše reforme, ki jih pripravlja ljudska vlada. Najvažnejše reforme, ki jih uvajamo, so v zvezi s šolstvom, zdravstvom, ekonomijo, politično administracijo in utrditvijo naših vrst. Seveda moramo podčrtati dejstvo, da je bila borba zelo težka. Razne vlade in desnica so do sedaj od ZDA prejele nad milijardo dolarjev pomoči. Brez vmešavanja ZDA bi bila danes naša država brez diktature in ljudje bi končno lahko zaživeli svobodno življenje.« Vpr.: Ob zadnjih volitvah so italijanska sredstva javnega obveščanja poročala teko, da so si tisti, ki jim problematika Srednje Amerike ni znana, lahko ustvarili mnenje, da pomeni zmaga Duarteja rešitev salvadorskega vprašanja. »Najprej bi rad opozoril na dejstvo, da je bil Duarte predsednik vlade tudi v letih 1980 82 in da so v tistem obdobju umorili 20.000 ljudi. Mislim, da je vsem znano, kako potekajo volitve pri nas, zato o tem ne bi govoril. Duarte je zmagal samo zato, ker je ta zmaga odgovarjala politilo ZDA in v resnici nima nobene moči, ker je odvisen od ustanovne skupščine, in ta je pod kontrolo ARENE (skrajne desnice, katere najvidnejši predstavnik je fašist d’Abuisson). Duartejevo predsedstvo pomeni samo večjo in verjetnejšo možnost direktne intervencije ZDA v Salvadorju. Načrt za to že obstaja. Duarte nikakor ni človek, ki bi na katerikoli način lahko pripomogel, da bi prišli do rešitve salvadorskega vprašanja.« Vpr.: Pred tremi leti smo se pogovarjali z Ernestom Lopezom, tudi članom vašega osvobodilnega gibanja. Razgovor z njim smo zaključili z mislijo, kaj vam pomeni solidarnost, ki vam jo nudi Zahodna Evropa in države socialističnega bloka. Takrat ste v Italiji delovali komaj nekaj po pravi svobodi mesecev in veliko ste pričakovali posebno od naprednih političnih strank. Kakšno je stanje danes? »Danes se o Srednji Ameriki veliko manj govori kot tedaj. To je tudi razumljivo. Zahodna Evropa rabi pomoč ZDA in evropske države se obnašajo temu primerno. Tudi politično -ekonomski in socialni položaj je danes v Evropi drugačen. Tu je še vprašanje oboroževanja in miru v svetu. Ln prav ko se govori o miru, ne gre pozabiti, kakšno je stanje pri nas. Politika Reaganove vlade, ki hoče na vsak način zatreti vsa ljudska gibanja in željo po svobodi, je zelo nevarna za mir v svetu. Nas danes zanima predvsem politična podpora, pravilno in točno obveščanje ter solidarnost širokih slojev prebivalstva. V glavnem je italijanski narod z nami solidaren. Manj storijo politične stranke. Veliko politično in moralno podporo dobiva naše osvobodilno gibanje od strani socialističnih držav. Materialne pomoči pa nam ne more nihče nuditi. Po našem morju plujejo ameriške letalonosilke, mejimo na Gvatemalo in Honduras, kjer je o-gromno ameriškega orožja in ameri- ških vojaških strokovnjakov, nad n»" mi letijo ameriška letala in opazuj^' jo nas njihovi izvidniški sateliti. C® bi stanje ne bilo tako tragično k* je, bi se človek lahko nasmejal 0 izjavah Reagana, ki govorijo o vin®' šavanju Sovjetske zveze, Kube in 1"' karagve, kot da se ne bi naš boj PfJ čel še pred oktobrsko revolucijo. S» veda lahko nasedejo takemu poroča nju samo tisti, ki ne poznajo svetovnega dogajanja.« • »Naša revolucija je samo naša; se borimo za svobodo in vse nas ljudstvo je z nami; ženske, otroc* moški, vsi sloji prebivalstva, Cel*® j Naša država je majhna, njen re** ne omogoča varnosti članom osvob®( dilnega boja, naš geografski P0*,02 j, ne dovoljuje, da bi prejemali naj®!? nejše pomoči v hrani in v zdravilu'' Vemo, da bo naš boj terjal še vel“*^ žrtev, toda vsi verujemo v kon®"a zmago in zopet bomo nasadili drt>ve^> naših prednikov. To drevo se imen "J” leti» naših prednikov. To drevo se »maquilishuat« in je v času P°J w pokrit z rožnatimi cvetovi. Morda "P do cvetovi dreves, ki bodo zras ko bomo svobodni, malo bolj rdeč'. ODINEA CUPIN Vojaška hunte je v samo dveh letih pobila nad 35 tisoč ljudi Vas pri Cerknem veliko pomagala partizanom Na Reki odkrili spomenik padlim CERKNO — V nedeljo, 22. julija, so v vasi Reka pri Cerknem odkrili spomenik devetim vaščanom, ki so svoja življenja žrtvovali med NOB. Na se ne porušenem stebru požganega kozolca, ki so ga zidarji primemo utrdili, domačini pa uredili okolje, so vzidali dve spominski plošči. Na prvi so imena oseh devetih padlih vaščanov, na prvem mestu Peter Čelik, prvi partizan na Cerkljanskem, ki je prišel z Mokrca z znano Dolganovo četico sedmih partizanov zadnje dni avgusta 1941 v Gornjo Branico. Drugi padli vaščani so: Zofija Bremec, Stanko Čelik, Alojzija Lahajnar, Franc Lahajnar, Peter Ma kuc"> Andrej Podreka, Marjan Šinkovec in Viljem Šinkovec. Na drugi plošči so verzi neznanega pesnika: Kraj groba grm že brsti — Mod kamni zraslo je zelenje —- Kot da bi vzklilo hrepenenje — lz težke rjavkaste prsti. Plošči na stebru sta odkrila predsednik skupščine občine Idrija in sin Padlega borca. Slavnostni govor je imel sekretar republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Marjan Lenarčič, v kulturnem sporedu je moški oktet iz Ota-leža zapel več partizanskih pesmi, šolska mladina pa je nastopila z več recitacijami. Za postavitev spomenika padlim borcem so poskrbele družbenopolitične organizacije, krajevna skupnost Reka-Straža-Polica in krajevni odbor ZB NOV. spomenik stoji na majhni vzpetini tik nad cesto, ki pelje proti Idriji. Pod spomenikom so ruševine požganega kozolca, ki jih obrašča zeleni bršljan, kar simbolično predstavlja novo življenje tega kraja na ruševinah dne 10. junija 1944 požgane vasi. Naj še povemo, da so prrebivalci te vasi aktivno m orOanizirano pomagali partizanom med NOB. spomenikom in cesto šumi zelenkasto prozorna Idrijca, naša Idrijca... ot že toliko tisočletij, ko je Idrijca šumela raznim zgodovinskim dogodkom, 0 zdaj s svojim šumenjen oživljala spomin na imena padlih na spomeniku r‘a vzpetini nad cesto. OGAREV »Boj pod Olimpom« še eno pričevanje o deležu Primorcev v osvobodilni vojni LJUBLJANA — Med nagrajenci »Vstaje slovenskega naroda« na slavnostni seji republiškega odbora Zreže združenj borcev NOV Slovenije v petek, 20. t.m. v Lj. •» Ijani, so bili tudi uredniki zbornika »Boj pod Olimpom« Albert Klun, Tone Gošnik in Rado Bordon. Ker gre za doslej še malo znano in tudi prvič tako temeljito obdelano poglavje iz let narodnoosvobodilne vojne, v katerem je bilo udeleženih tudi veliko naših pri morskih ljudi, naj povemo, da že sam naslov simbolizira z imenom najvišje gore Olimp obširno področje med Makedonijo, Tesalijo in Albanijo, kjer se je prrav tako odvijal v času druge svetovno vojne narodnoosvobodilni boj, v katerem so množično sodelovati tudi Slovenci v makedonskih, grških in albanskih enotah, ki so se po muhasti igri usode znašli na tem ozemlju. Zbornik knjiga, ki obsega skoraj 550 strani z bogatim fotografskim in kartografskim materialom, je delo več avtorjev, katerih prispevke, spomine in pričevanja so uredniki strnili v vsebinsko zaokrožen in kronološko razporejen pregled, ki pomembno osvetljuje dogajanja v NOB v tistih krajih, kjer so na primer Slovenci v makedonski vasi Bistrenica organizirali osvobodilno gibanje in prvo partizansko enoto, potem slovensko četo v 1. makedonsko-kosovski udarni brigadi, drugi so na grškem otoku Kefaloniji ustanovili samostojno partizansko četo »Primorje« v sestavi grške osvobodilne vojske F,LAS ali pa sodelovali v albanskih enotah, nekateri so z otoka Samosa prek Turčije prišli celo v Palestino in Egipt in oblikovali slovensko četo itd. Vsa besedila imajo pečat osebnega pričevanja, napisana so doživeto, sočno in živahno, v preprostem in dojemljivem jeziku, podprta pa so tudi s številnimi opombami, ki dopolnjujejo sicer bogato pripoved, dopolnjeno z abecednimi seznami udeležencev v teh enotah itd. Zbornik »Boj pod Olimpom« je še eno dolžno priznanje predvsem našim primorskim ljudem, ki so se sicer v ogromni večini, kjer je le bilo mogoče, vključevali v razne enote jugoslovanske NOB, ki pa so se, če je tako naneslo naključje, vključevali tudi v partizanske vrste drugih narodov, samo da so se borili proti fašizmu in za svobodo svojega naroda. Kot je razvidno iz zbornika, njihov delež v teh enotah nikakor ni bil majhen. Urednikom zbornika, ki imajo — zlasti naš sodelavec Albert Klun — velike zasluge pri obravnavanju boja na-čih prekomorcev, gre za njihovo delo in trud vse priznanje in čestitke za prejeto nagrado. j. k. Huda nesreča mladega vojaka v Pordenonu PORDENON — V vojašnici »Scipio Slataper« v Sacilu se je pred sinočnjim hudo ponesrečil 19-letni Riccardo Tanini. Bil je v orožarni, ko se je, kot kaže, iz nepojasnjenih razlogov, sprožil strel iz puške garand in ga zadel v živo. Prepeljali so ga najprej v krajevno bolnišnico, potem pa v pordenonsko, kjer so ga operirali ter si pridržali prognozo. Vojaška oblast je uvedla preiskavo. Nadvse lepo uspela veselica v Benečiji Več pobud v občini Grmek ob prazniku zaščitnika sv. Jakoba GRMEK — Letošnje praznovanje grmeškega zaščitnika sv. Jakoba je bil po vseh plateh zani-■ . dogodek, vreden podrobnejšega oni sa. Takšen je bil so se vreden podrobnejšega opisa. Takšen Po naši sodbi predvsem zaradi tega, ker ij. . Pri organizaciji prireditve srečno ujeli raz-Tak* <^e^avni*(i. ki danes oblikujejo beneški obraz, val- u°. sv°j delež k značaju prireditve prispeti občinska uprava, Beneška folklorna skupina k uand’ Društvo beneških likovnih umetnikov in j , ,rno društvo Rečan. Predvsem pa so svoj v j62 Prispevali obiskovalci, veliko število obisko-«icev, ki so prišli iz grmeškega »kamuna« kakor tudi od drugje. rah iaznovanie se J6 prijelo v dopoldanskih u-nu ’ ko je župan inž. Fabio Bonini izročil name-n^tfmovljeno zgradbo, v kateri so v zgornjem Pa ,v?Pju orodi k prostore za lekarno, v pritličju ra večnamenski center za sestajanje, prirejanje rna^-av Ó* za vse tiste pobude, ki potrebujejo' ma£jse prostore. Dric ^ delovni uspeh grmeške občine so s svojo čin . ostj° povzdignili zastopniki sosednjih ob-’ zuPan Srednjega Avgust Krizetič, župan in podžupan Špetra Slovenov Firmino Marinič in Claudio Adami, podpredsednik pokrajine Enrico Bulfone, tajnik sekcije PSI za Nadiške doline dr. Valentin Noacco, predstavniki gospodarskega življenja in številni domačini. Uvodoma je župan Bonini v italijanščini in v domačem narečju opisal namene, ki so vodili občino pri odločanju za izgradnjo takšnih objektov, za njim pa je svoje zadovoljstvo ob skrbi občine za napredek teh krajev izrazil tudi podpredsednik pokrajine Bulfone. V popoldanskih urah so na zelenici v bližini vasi priredili prvi folklorni festival, o katerem Beneška folklorna skupina Živanit sodi, da bi ga poslej morali prirejati v drugih beneških vaseh, ki bi ga bile pripravljene gostiti, in tako ohranjati tradicije, ki tonejo v pozabo. S takšno dejavnostjo bi povezovali skupine, ki na tem področju delujejo tako v naši deželi kot v njeni soseščini. Ob letošnjem prvem takšnem povsem uspelem poskusu so poleg domače skupine Živanit, ki je plesala beneške folklorne plese, nastopili še o-troci iz Rablja, ki so plesali furlanske in sloven- ske narodne plese, tamburaška skupina France Prešeren iz Boljunca, mladinska folklorna skupina Rdeča zvezda iz Saleža in društvo Javornik iz Koroške Bele pri Jesenicah. V občinskih prostorih so odprli 6. slikarsko razstavo, na kateri je z 42 deli sodelovalo 14 slikarjev iz naše dežeje in iz Slovenije, in fotografsko razstavo Paola Roiattija iz Srednjega, ki je predstavil svoje slike z beneškimi motivi. Dela likovnih umetnikov so nagradili. Prvo mesto in nagrado občine Grmek je žirija priznala Giovanni ju Karliču iz Hlaste, drugo in tretje mesto pa slikarjema iz Ajdovščine Marjanu Cigoju in Milanu Ipavcu. Kako občuten je bil praznik sv. Jakoba, je bilo mogoče spoznati po zares lepi udeležbi. Na račun so tri večere prišli tudi tisti, ki so jih srbele pete. Naj ob koncu dodamo, da takšne veselice uspevajo predvsem zato, ker je veliko občanov, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati na prireditvah, da se ljudje zabavajo in da se dober glas o vasi širi tudi v sosednjo vas. (gv) V Bardu sedmi dan emigranta BARDO — V tej vasi v zahodni Beneški Sloveniji bodo 27., 28. in 29. julija priredili že sedmi dan nekdanjih emigrantov, ki bo prvenstveno namenjen zabavi. Vsak večer bodo namreč imeli drug zabavno plesni ansambel. Toda vsebina prireditve, na kateri sodeluje tudi Gorska skupnost Terske doline, s tem še ne bo izčrpana. V nedeljo popoldne bodo namreč nastopili harmonikarji našega znanega glasbenika iz Benečije Antona Birtiča. Skupina Zvezda z Opčin, ki jo vodi Franc Pohajač, pa bo program povzdignila s svojimi zabavnimi ir. kulturnimi točkami. Ob tem naj omenimo še dve pobudi, ki ju načrtujejo za ta praznik. Razstavili bodo namreč domače cvetje in plazilce. Cvetje bodo nabrali domačini, plazilce (gade, kuščarje itd.) pa strokovnjak, ki bo prišel nalašč za to s Trbiža. Imena rož in živali bodo napisali v italijanščini in slovenščini. V »Živa nit vas poveže« ežjva „it vas Poveže«: pod tem naslovom je beneška folklorna skupina »Živanit« priredila prvo folklorno srečanje Kdo bo pomagal turistično vrednotiti izolsko punto ? i/ì~ ^zMska punta naj bi v naslednjih letih močno spremenila sha izhodi* Z' Proiehtivni biro studio Izola je namreč že izdelal program ni)evo in £a' P°, katerih naj bi na tem območju med Levstikovo ulico, Tartinije s 45o Mico ter kopališčem ob svetilniku zgradili turistično na- y težišči v počitniških stanovalnih apartmajih. jMi lokate‘C* k* Postopoma obnavljali stare stanovanjske hiše in v njih ure °i uredin trgovsko ali storitveno dejavnost. Poleg tega pa naj f°rk Tnen/il ,munalno infrastrukturo, parkovne površine, saj je tukajšnji ,°H pa e~en najlepših v istrski občini, in obalni pas s kopališčem. V laQanih nafa-tZe ra.277lišljajo, kako bi k čim hitrejšemu uresničevanju pred Oanje. ,w Pritegnili OZD, ki so tu sposobne in zainteresirane za vla- B. Š. Turizem in proizvodnja hrane imata v Jugoslaviji prednost Na politično razpoloženje v Jugoslaviji in na manj negotov ter enotnejši pristop k izvajanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije bosta vplivali dve izjemno pomembni žetvi: pšenična in turistična. Za letos napovedujejo v Jugoslaviji proizvodnjo 5.300 tisoč ton pšenice (od česar naj bi odkupili 3.400 tisoč ton ali 65 odstotkov pridelka). V turizmu, za proizvodnjo hrane ta trenutek najatraktivnejši gospodarski panogi, ker bo neposredno lahko zmanjševala jugoslovanski dolg tujini, pa naj bi devizni priliv precej presegel milijardo dolarjev. Politična kampanija za polne kašče zlatih zrn je bila nekoliko močnejša kot na področju turizma. Redni presojevalci političnih in ekonomskih dogajanj v Jugoslaviji pa so se vpraševali o smotrnosti političnih kampanij in opozoril, saj je vendar jasno, da bi morala proizvodnja hrane in letošnja izjemna priložnost turističnega gospodarstva zaradi nizkega tečaja dinarja do kraja mobilizirati vse gospodarske, strokovne in delovne potenciale. Vendar ni tako. Zlasti v turizmu so ponekod spet ravnali precej nepremišljeno: to še zlasti velja za odnos do domačega gosta. V teh dneh v najbolj znanih turističnih središih znižujejo cene za domače goste. Najprej so pred začetkom sezone navili cene za 50 ali celo 90 odstotkov, zdaj ko ugotavljajo, da ostajajo Jugoslovani doma, pa želijo še uloviti, kar se da. Jugoslovanski turizem je od nekdaj odvisen od domačega gosta, od domačega turističnega prometa. Ta je zadnje leto permanentno rastel s 4 odstotno stopnjo. In letos? Podatki za prvi turistični polčas, ne glede na neugodno vreme, samo ilustrirajo, da so turistični delavci pozabili na realni standard jugoslovanskega delavca. V letu 1983 je bilo še drugače — od skupno nekaj manj kot 19 milijonov registriranih turistov je bilo domačih skoraj 13 milijonov, drugi so bili tujci. Turistično gospodarstvo se je tako znašlo v paradoksalnem položaju. Zaradi hude nuje po deviznem pri livu je izkoristilo vse kanale za višje cene za tujega gosta (te višje cene pa so za tujca tako smešno nizke, da dopust preživlja enkrat ceneje, kot če bi ostal doma). Domačemu gostu pa je s tem skoraj zaprlo vrata na plaže in v avtokampe. Že osnovni stroški dnevnega bivanja so tako visoki, da jih družinski proračun povprečnega Jugoslovana stežka zmore. Preobrat v odnosu do domačega gosta naj bi zdaj pomenile nižje cene, dopusti in aranžmaji, ki bi bolj upoštevali vlak visokih cen, ki je v zadnjem mesecu dokončno povozil dopustni- ške načrte marsikatere družine. Streznitev turističnih računarjev ni dovolj zgodna. Z zamudo pri privlačnejši ponudbi so najbrž prispevali k manjši osebni porabi Jugoslovana. Vprašanje pa je, kam vodi kratkovidna politika turističnih delavcev. Že v predsezoni in ob upoštevanju predvidenih ekonomskih ukrepov v cenovni politiki so pozabili, kaj bi se za domačega gosta storilo v sodelovanju s sindikati, interesnimi skupnostmi za rekreacijo, s šolami, mladinskimi interesnimi organizacijami in drugimi potencialnimi domačimi gosti. Delavske, sindikalne cene bi bile najbrž vsaj toliko vabljive, da bi ohranile nulto rast domačega turističnega prometa. Politični učinek bolj zrelostnega pristopa do domačega gosta bi imel še dodatna razsežja. Letošnje zanemarjanje domačega turističnega prometa je nerazumljivo tudi zato, ker so bila marsikje pretirana upanja na množične valove tujcev na Jadran. Po uradnih podatkih Narodne banke Jugoslavije 1 je bil lani devizni priliv od turizma skupaj 928,9 milijona dolarjev. Niti milijardo. Strokovnjaki menijo, da niti u-radna številka ni točna. Toda dejstvo je, da Jugoslavija kljub dejansko vabljivim cenam zaradi realnega tečaja dinarja ni pritegnila dovolj tujcev. Zakaj? Turistični delavci bodo morali na vprašanje odgovoriti že med sezono, če nočejo, da bo končni devizni saldo še manjši od pričakovanega. Temeljni odgovor pa je — kvaliteta ponudbe. Kako bo v takih okoliščinah mogoče samo na Hrvaškem leta 1990 zaslužiti od turistov tri milijarde dolarjev? Je pa res, da ima Jugoslavija prav v turizmu neslutene možnosti in da je svet še zmeraj ne pozna dovolj. To kajpak ne pove mnogo, če turistično gospodar stvo (kljub novim hotelom, novim marinam, izboljšani zunajpenzionski ponudbi itd.) ni dovolj pripravljeno in organizirano celo za tiste drobne kvalitete, ki jih gost, naj si bo domači ali tuji, najbolj ceni. Gre tudi za kvaliteto nasmeška. Politične kampanije za take in drugačne žetve sploh ne bi smele biti več stil političnega dela v času, ko je na tehtnici ekonomska in politična stabilnost države. V tem tiči nemajhna odgovornost turizma tako zaradi njegovega odnosa do domačega gosta kot do zaželenega ekonomskega in propagandnega efekta letošnje turistične sezone. IVAN MIRT Čudno stališče pristojnega občinskega odbornika Razstava o tržaški obali ni bila zanimiva za občino Prvi reakciji po predstavitvi načrta Triestine Pokrajina podpira stadion na Krasu WWF pa je odločno proti temu načrtu Zakaj tržaška občina Se tako vztrajno molči ? Tržaška pokrajinska uprava podpira načrt za gradnjo novega nogometnega stadiona na Krasu. Tako je včeraj med srečanjem z vodstvom in z nogometaši Triestine sporočil pred sednik Marchio, ki je s tem v zvezi čestital predsedniku kuba De Riuju za ta načrt, pohvalil njegov »pogum« in dodal, da se bo uprava na vseh ravneh in na vse načine zavzemala, da bo mesto čim prej dobilo ta športni objekt. Marchio ni v svojem posegu niti enkrat omenil Krasa, zelo jasno pa je, da se je nanašal na načrt, ki sta ga pred kratkim z velikim slavospevom predstavila javnosti Piccolo in Meridiano. Pokrajina je tako prva med krajevnimi upravami, ki je prekinila molk in javno podprla načrt Triestine, čeprav je to storila v neformalnih okoliščinah, ki pa nikakor ne zmanjšujejo političnega pomena predsednikove izjave. S Tržaške občine in z Dežele (slednja bi morala prispevati večji del denarja za gradnjo stadiona) pa ni prišlo doslej še nobenih izjav ali komentarjev o »načrtu De Riu«, kot so ga že prekrstili mnogi Tržačani, ki podzavestno ne marajo neposredno vplesti v to zadevo Krasa. V zvezi z molkom okrog tega načrta sta včeraj komunistična občinska svetovalca Calabria in Monfalcon vložila na župana Richettija in na odbornika za šport De Gioio vprašanje, zakaj se je občina doslej izogibala vsakršne ocene tega vprašanja. Calabria in Monfalcon, ki sama ne ocenjujeta morebitne lokacije stadiona na proseški gmajni, želita od uprave tudi vedeti, kakšna usoda je doletela prvotni načrt o gradnji stadiona na območju sedanje občinske klavnice, tik ob starem stadionu »Pino Grezar«. »Trst mora vsekakor čimprej izbrati. Prvič ker sedanji stadion ne odgovarja več potrebam največjega nogometnega kluba in drugič zato ker je vsakršna odločitev v tem smislu povezana na možnost, da bo mesto čez šest let gostilo svetovno nogometno prvenstvo«, pravita predstavnika KPI, ki pozivata občinski odbor, da se takoj izreče o razpoložljivih načrtih in hkrati pojasni ali obstaja politična volja za gostitev kvalifikacijskih tekem svetovnega prvenstva leta 1990. Odločno proti gradnji novega stadiona na Krasu pa se je izrekla tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo (WWF) v odprtem pismu, ki ga je naaovila tržaški javnosti. WWF se zaskrbljeno sprašuje, če so načrtovalci tega objekta ocenili vse negativne posledice takega posega v kraškem okolju in polemično postavlja vprašanje kakšno stališče bodo o tem zavzeli vsi tisti (v prvi vrsti melona-rji), ki so do včeraj nasprotovali namestitvi industrijske cone na Krasu. Kot alternativo k tej novi poplavi cementa, WWF predlaga radikalno preo-snovo sedanjega stadiona, za katero bi bilo treba izkoristiti bližnja neuporabljena ali razpadajoča območja (g’ej klavnico, ki se je skoraj ne poslužuje več niti tržaška občina, ki raje u-porablja zasebno klavnico v Dolini). Trst bi moral izkoristiti vse kar razpada in gnije v mestnem središču in ne siliti več za vsako ceno v okolico, ki tako dan za dnem izgublja svoje naravne vrednote. V palači Costanzi je bila pred nekaj meseci razstava, ki je dokumentirano prikazala vse povojno pustošenje tržaške obale od poplav cementa do nezakonitega prilaščanja javnih plaž in vzporedno s tem opozorila vse pristojne organe, da je skrajni čas za zaščito območja pod obalno cesto. Razstavo, za katero so dale pobudo društvo Liburnia in mestni sekciji Svetovnega sklada za naravo (WWF) in združenja »Italia nostra«, je naletela na veliko pozornost občinstva, manj pa krajevnih uprav, ki niso pokazale prevelikega zanimanja zanjo. Zgovorno je v tem okviru stališče tržaške občine, ki ni hotela biti pokrovitelj te razstave in ni nudila njenim prirediteljem popusta pri najemnini razstavnih prostorov, kot se dogaja ob drugih podobnih primerih. Liburnia, WWF in »Italia nostra« so bile zato primorane plačati upravi 150 tisoč lir na dan in prav zaradi visokih stroškov za najemnino je bila zanimiva razstava odprta samo nekaj dni. Proti takemu zadržanju občinskega odbora, ki je očitno imel tudi politične pomisleke glede te pobude, sta nastopila svetovalca Visioli (KPI) in Parovel (Tržaško gibanje), ki sta zahtevala ustrezna pojasnila od od- bornika za kulturo Rossija (PRI)-Slednji je na petkovi seji občinskega sveta dejansko potrdil, da občina ni bila kdove kako navdušena nad razstavo in dodal, da je obalni pas v skladu z obstoječimi urbanističnimi določili sedaj namenjen izključno gradnji turističnih in hotelskih uslug in da s tem v zvezi uprava pripravlja podrobni regulacijski načrt za to področje. To je tudi praktično vse kar je Rossi povedal. Medtem ko ni namenil niti besedice posledicam pustošenja in divjih gradenj je hotel skoraj podčrtati nekakšno nevtralnost občinske uprave pri tej problematiki. Njegov odgovor je sprožil negativne reakcije Visioli ja in Paro-vela, k. sedaj v skupnem tiskovnem sporočilu ostro grajata to zadržanje, ki dejansko odreka naši obali »status« javne koristi, za zaščito katere se morajo vsi zavzemati. • V okviru pokrajinskega festivala komunističnega tiska je delovala tudi loterija. Te dni so izžrebali zmagovite številke, in sicer 20 (počitnice za dve osebi v Šibeniku) in 97 (potovanje na Kubo). Lastnika te)1 listkov naj se zglasita na federaciji KPI. Tuji gradbeni delavci bodo nadomestili tržaške Pokrajinska sindikalna zveza delavcev v gradbeni stroki FLC je izdala tiskovno sporočilo, v katerem protestira, ker bo dela za obnovo poslopja zava ro\)alne družbe RAS opravilo podjetje Cattaneo iz Bergama. V komunikeju je izražena zaskrbljenost nad tem, da bodo tržaški delavci, ki jih pesti kriza, ponovno izgubili priložnost za delo. V sporočilu sindikati na dalje navajajo, da na primer gradbeno podjetje Cattaneo, ki obnavlja Hotel della Ville, daje dela v zakup skupinam obrtnikov, samo pa ima le 5 odvisnih delavcev. Prav tako omenja sporočilo podjetje Cividin, ki obnavlja prostore tržaške Cassa di Risparmio. Tudi tu je rečeno, da je dalo podjetje dela v zakup zasebnim delavcem. Ob tem pa, poudarja sporočilo, pesti tržaške gradbene delavce huda zaposlitvena kriza. WWF o kamnolomu Faccanoni nad Sv. Ivanom Tudi tržaška sekcija Mednarodnega sklada za varstvo narave WWF je izrazila zaskrbljenost nad sklepom deželnega odbomištva za industrijo in obrt, da se podaljša dejavnost kamnoloma Faccanoni nad Sv. Ivanom še za dve leti. Sekcija je s tem v zvezi poslala deželnemu odborniku Francescuttu brzojavko, v kateri zahteva srečanje z namenom, da bi odbornik in drugi odgovorni obrazložili razloge, ki so privedli do tako hudih odločitev. Trinajst štipendistov iz držav Tretjega sveta Jutri bo zaključilo svoje študijsko bivanje v Trstu 13 štipendistov zunanjega ministrstva in posebne komisije EGS. Gre za študente iz afriških, azijskih in bližnjevzhodnih držav, ki so se udeležili posebnih šestmesečnih tečajev za usposabljanje v pedagoškem delu na področju poklicnega izobraževanja. Zadnje predavanje, ki bo v četrtek, bo imelo kot predmet usposabljanje delavcev v pomorski stroki. 31. t. m. se zaključi obvezno cepljenje živali Rok za cepljenje psov, goveda, konjev itd. proti steklini se bo zaključil 31. t.m. Cepiti je treba živali, ki imajo več kot tri mesece. Cepljenje je brezplačno in sicer v pesjaku KZE v Ul. Orsera 8 (ob delavnikih od 9. do 12. ure), v občinski klavnici v Ul. del Macelli (ob delavnikih od 10. do 12. ure), v zasebni klavnici na Proseku (ob ponedeljkih in petkih od 10. do 12. ure). Tiste, ki živali ne bodo cepili, bodo javili sodnim oblastem. Nuklearna oboroževalna tekma danes Jutri ob 14.30 bo v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko pri Mira-maru okrogla miza na temo »Nuklearna oboroževalna tekma danes«. Sodeloval bo prof. Carlo Schaerf z rimske univerze. Pereči problemi Tržaškega geofizikalnega observatorija Voditelji in sindikalni predstavniki izdali skupno poročilo V načrtih posebna konferenca, ki bo septembra Med pomembne znanstveno-razisko-valne ustanove na Tržaškem moramo brez dvoma uvrstiti Tržaški ek specimen talni geofizikalni observatorij pri Briščikih. To je ustanova, ki si je s svojim dolgoletnim delom pridobila nesporen »sloves«, ki zdaleč presega krajevne meje, saj je v Italiji vodilna na svojem področju, a se je v zadnjih časih znašla v težavah. Bolje rečeno znašla se je v pogojih, ko svojega dela ne more tako razvijati, kot bi ga lahko, kar pa je za observatorji bistvene važnosti. To tudi zato, ker velika večina finančnih sredstev, s katerimi Observatorij razpolaga, temelji na delu, ki ga sam opravlja. Preprosto povedano, ustanova finančno živi tako, da dela in raziskuje za razne »naročnike«, le skromen del njene bilance pa je odvisen od državnih podpor. Eden izmed osnovnih problemov, s katerimi se Observatorij srečuje, je neustrezni državni zakon. »Dejstvo je,« pravijo na observatoriju, »da če je zakon kolikor toliko učinkovit za raziskovalne ustanove, ki so pretežno odvisne od državnih podpor, neučinkovit pa je za nas, ki živimo na podlagi naročil za razna dela in raziskave. V zakonu je preveč birokratskih zaprek. Z njimi se srečamo na primer, ko gre za dražbe, na katerih ponujamo svoje delo itd.« Poleg določAiih birokratskih težav pa šibi delo Observatorija tudi dej stvo, da v zadnjih mesecih nima ne predsednika upravnega odbora ne generalnega direktorja. Prav zaradi te situacije so se pred nedavnim sestali voditelji Observatorija in sindikalni predstavniku uslužbencev, ki so izdali skupno poročilo. V njem voditelji in sindikalni predstavniki ugotavljajo, da Observatorij ne more biti brez predsednika in direktorja, saj se s tem šibi njegova učinkovitost, krhajo pa se tudi odnosi z naročniki del. Ob tem pa, ugotavlja poročilo, ministrstvo, ki ima nadzorništvo nad Observatorijem, ni ničesar storilo. Nadalje poudarja poročilo, da državni zakon ne odgovarja stvarnim potrebam laboratorija. Tako so Pou' pore s strani ministrstva za šolstvo, od katerega je Observatorij odvisen, zdaleč premajhne, večajo pa s birokratske prepreke, ki otežkočajo redno delovanje in poslovanje. S tem dokumentom so se voditelj' in sindikalni predstavniki obrnili na politične sile in na ministrstvo za šolstvo, da rešijo upravno krizo 1 pa težave, ki so posledica neustreznih zakonskih norm. Po sestanku so se predstavniki servatorija srečali tudi z ministro»1 za raziskovalne dejavnosti Grand* jem, ki je prejšnjo nedeljo obisk3 Trst. Minister je bil seznanjen s probl^ mi Observatorija, predstavnike P*f J povabil v Rim na bolj poglobljen srečanje. Da bi rešili svoje probleme bi **. stvarili podlago za nadaljni razv pa imajo v Observatoriju v naC tih posebno konferenco, ki bo v d gi polovici septembra. Na konfer co bodo povabili ministra za raz . kovalne dejavnosti, predstavnike »J. nisterstva za šolstvo, krajevne P°^ tične- predstavnike in druge, da sensibilizirali oblasti in tudi s* javnost o problemih pa tudi o P nienu, ki ga ima Observatorij ^ raziskovalnem a tudi gospodarsK področju. Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Oboroženi ricmanjski kmetje leta 1797 pregnali Francoze Ricmanje V Ricmanjih, ricmanjski, Ricmanj-ci, ital. S. Giuseppe della Chiusa, 1971: 404 preb., 1981: 401 preb., zdravnik Log —■ 0,5 km, pošta Boršt — 1,5 km, občina Dolina — 5 km. Trst — 7 km, nadmorska višina 164 m. Gručasto naselje na strmem Hišnem pobočju, ki se od severnega kraškega Ključa spušča v spodnje ravninske Vale. Skozi kraj vodi pokrajinska cesta k Dom ju, kjer se združi z državno cesto Trst - Koper. Od tod se odcepi cesta proti Borštu. K Ricmanjem funkcionalno sodi še mlajši zaselek Ključ, na Ključu, ital. Chiusa, ki je nastal ob prometno zelo pomembnem stičišču lonjerske in brežariške doline. Ključ in Potok, ki izvira pod njim, sta označevala nekdanjo mejo med tržaško in istrsko deželo, danes pa med tržaško in dolinsko občino. Bližnji vzpetini sta Uščavec na zahodu in Katinarski hrib na severozahodu, medtem ko se nad Ricmanji že dvigujejo bele apnenčaste in skalovitestene, ki se kot velikanski zid raztezajo do doline Glinščice. Njive in vinogradi se v terasah vrste ob kraju navzdol: na zahodu Sardovec, Žlonac, Baba, Mladičevec in na vzhodu Preserje, Kavčevec, Kržinovec. Seveda pa so se pred leti njivske površine raztezale še daleč v Vale, kjer so imeli Ricmanjcd in Ložani svojo zemljo in kamor so se tudi izseljevali in tako pripomogli k nastanku in razvoju tamkajšnjih naselij (Polje, Domjo itd.). Pašniki so bili zlasti na zahodnem bregu pod Katinarskim hribom. Danes dajejo trte sorte malvazija, sauvignon, mos-kat in refošk okrog 150 hi vina letno, ki ga prodajajo po osmicah, o-stale povrtnine je le za domačo rabo, goveje živine pa je bilo 1978 samo 11 glav. Gozdne površine zajema jo nekdanje paštne, zlasti na višjih predelih pod cesto Ključ - Boršt. Skupno z Borštani so ustanovili 1899 Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine, leto kasneje Posojilno in konsumno društvo, 1903 pa Kon-sumno društvo. Pokrajinski vodovod. Hiše so pretežno nadstropne, tipično primorske in stare 200 do 300 let. Večina je bila po zadnji vojni obnovljena in modernizirana, gospodarska poslopja pa preurejena v bivališča in garaže. V kraju obratuje mizarska delavnica. V bližini so leta 1954 odprli kamnolom, od koder odvažajo material z žičnico v cementarno v tržaški industrijski coni. še pred leti so bili v Ricmanjih tudi čevljar, kovač in dve krojačnici. Da nes je v kraju prisotna pekarna, trgovina z mešanim blagom in trafika. Aktivno prebivalstvo je zaposleno v industrijski coni in mestu. Dve gostilni. Starejši Narodni dom je bil zgrajen leta 1906. V njem so imeli poleg domačega društva Slavec svoj sedež še Posojilnica in hranilnica, Komsum-no društvo, Narodno delavsko dru- Vse, ki bi se hoteli oglasiti v zvezi z opisi krajev, ki si bodo tu sledili, toplo vabimo, da svoja dopolnila, kritične pripombe in popravke posredujejo uredništvu Primorskega dnevnika ali SLORI. štvo in Podporno društvo. Nov kulturni dom pa je iz leta 1978 in razpolaga z večjo dvorano, razstavno galerijo in drugimi manjšimi prostori. Šolskemu poslopju iz leta 1905 so po vojni prizidali otroški vrtec. Farna cerkev sv. Jožefa, prvotno posvečena sv. Juriju, je zaradi »čudežnih« dogodkov leta 1479, ko se je na oltarju sv. Jožefa sama prižgala svetilka, poslej znana božja pot. Prvi podatki o tej cerkvi segajo v leto 1645, sedanja pa je bila na temeljih prejšnje dograjena 1771. Tu so nekdaj hranili najstarejši staroslovenski mi-sal iz 1483, ki je bil nato prenešen v Beograd. V župnišču hranijo več starih dokumentov, med njimi ustanovno listino Bratovščine sv. Jožefa, ki jo je potrdil papež Inocenc XII. leta 1693. Na Ključu je pil z upodobljeno sv. Družino na potovanju, ki so ga ^postavili Ricmanjci leta 1816. Osrednje kulturno društvo v kraju je bilo Pevsko in bralno društvo Slavec, ki se je osnovalo na predhodno obstoječem pevskem zboru 1896. Leta 1925 je bilo ustanovljeno še Godbeno društvo, ki je imelo le kratko življenje, saj je fašistična oblast k ^ lu zatrla kakršnokoli slovensko ^ ganizacijo. Tako društvo Slavec godba sta se lahko obnovila še* e. osvoboditvi. V njiju delujejo tudi V bivald bližnjega Loga. , vi,i- Pri Ključu se nahaja predzgod g. sko gradišče. Ricmanje se prvič u, n ja jo v letu 1271. Po ustnem *" r0-lu je kraj osnoval pobegli morsa par iz Milj, ki se je tu ustavil 0 ^ dencu, posadil murvo in sezida* co. Kar nedvomno drži, je dejstv > • so kraj poimenovali po prvotnem *pj. imku ali imenu Ricaman. Sicer li Ricmanjci dolga stoletja P0"^^ tržaškim plemičem Bonomo. fL,ejši no pa pod dolinsko faro. Najsla . a-datum v zgodovini Ricmanj Je . r;c-pril 1797, ko so se oboroženi ^ manjski kmetje, ki jim je Pn , pena pomoč avstrijski oddelek Pj^ju-veljstvom stotnika Jeriča, na . jj v ču spopadli s Francozi, ki so P *erii kraj ropat. Francozi so bili f in so se morati umakniti. To b*^nijo neznan slikar upodobil in jo n v ricmanjski cerkvi. (Nadaljevanje jutri) Poslovilno srečanje veleposlanika Kosina i zastopniki slovenske narodnostne skupnosti Dosedanjega ambasadorja SFRJ v Rimu sprejela tudi Comelli in Turello Po zaprl ju starega sedeža Vodstvo Cappelle Underground išče nove prostore za delovanje .^^sedriik deželnega sveta Vini-T® Turello in predsednik, deželnega (xi bor a Antonio Comelli sba včeraj Oopoidne sprejela na poslovilnem o-isku jugoslovanskega veleposlanika Rimu Marka Kosina, katerega je Premljal jugoslovanski generalni kon-JJl v Trstu Drago Mirošič. V pričnem razgovoru sta se deželna prerita vnika zahvalila veleposlaniku za n počeno delo, ki ga je opravil v 'ahji in mu še posebej čestitala k JK^jnjemu uspehu na važnem me-u- ti ga bo prevzel. Nekaj pred poldnem pa so se na rtu generalnega konzulata poslovili ~r veleposlanika predstavniki slovenje narodnostne skupnosti v Italiji, ani enotne delegacije, slovenskih ganizacij in slovenski predstavniki raznih strankah tržaške, goriške in hemske pokrajine. V priložnostnih f y°nii je bilo poudarjeno izredno Prizadevanje tov. Kosina za utrje-. aje dobrososedskih odnosov in v vm? j viru tudi za reševanje odprtih prašanj Slovencev v Italiji. Velepo-Ijjk Marko Kosin pa se je zahva-Za čestitke in za laskavo oceno opravljenega dela, poudaril izreden napredek, ki je bil dosežen v odnosih med Italijo in Jugoslavijo, vendar pa dodal, da je treba odnose stalno čuvati in gojiti naprej. V tem kontek- stu pa izstopa dejstvo, da ni bil kakšen napredek dosežen glede položaja slovenske manjšine, ki še vedno ne uživa pravic, ki bi jih morala v okviru zahtev o globalnem zaščitnem zakonu. Potem ko so proglasili prostore ki-nokluba »La Cappella Underground« za nevseljive zaradi varnostnih razlogov, si vodstvo prizadeva, da bi našlo nov sedež. Vodstvo je tudi izdalo tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja, da je Cappella prvi zasebni kinoklub v Italiji (vstop je dovoljen članom), ki so ga zaprli zaradi varnostnih u-krepov, hkrati pa se zahvaljuje vsem, ki so ob priložnosti izrekli svojo solidarnost. Tiskovno sporočilo omenja kulturnike, stranke, združenja, predvsem pa tržaški krajevni upravi. Posebej omenja tržaškega župana Richettija, občinskega odbornika za kulturo Rossija, predsednika Pokrajine Marchia in pokrajinskega odbornika za kulturo Hareja. V sporočilu je tako rečeno, da dokazujejo solidarnostne izjave zanimanje za kulturno problematiko, hkrati pa dajejo upati, da bo lahko La Cappella našla v najkrajšem času nov ustrezen sedež. Jasno je, da bi prekinitev dela kinokluba La Cappella pomenilo hud udarec za tržaško kulturno življenje, saj je delo kluba visoko kvalificirano in hkrati razvejano. Poleg filmov skrbi Cappella še za razširjanje vi- zuelnih umetnosti, Id gredo od videa pa do likovnih umetnosti. V ponedeljek festival lahke glasbe Pronto 84 V ponedeljek, 30. julija, bo na Gradu sv. Justa festival lahke glasbe »Promo 84«. Nastopilo bo dvaindvajset pevcev, med katerimi velja omeniti Alda Tagliapietre, ki je bivši član skupine »Orme«, Gina D'Blisa ter slovenskega kantavtorja Tomaža Bal-dassija. Napovedovala bo Barbara Godina, poleg pevcev pa bo nastopilo tudi nekaj gostov, kot npr. skupina manekenov in manekenk Nore Gemelli, ženska košarkarska ekipa »Ledisan« in drugi. Cena vstopnic znaša 5.000 lir, zaslužek pa je v celoti namenjen Italijanskemu združenju za boj proti raku. Vstopnice lahko že sedaj kupite pri UTAT, v Pasaži Pretti. • Predsednik deželnega sveta Turello je včeraj sprejel na predstavitvenem obisku novega poveljnika tržaškega vojaškega oddelka gen. Gianfranca Lallija. • Tržaški pokrajinski svet se bo sestal v četrtek, 26. julija ob 18.30. pismo uredništvu jjORšT JE ZA SIP NA TRGU SV- ANTONA Prejeli NOVEGA he a —smo odprto pismo skupila SrpetlhTB°rŠtanov uPrav* P°djet- p**P*ani prebivalci Boršta smo Ka jP^Stidovanju novega telefonskega iiDeruka 2a tržaško in goriško po-vili/o zarnan iskali telefonske šte-v P*! dolinsko občino. Po J^^hhcčenjem smo ugotovili, da biVarnVem telefonskem imeniku pre-v na Trgu sv. Antona Novega Panili ,i Obračamo se na vas v u-mJi- «a boste čimprej popravili o-v>.J ,ne Pomankljivosti. m deset podpisov z naslovi OD JUTRI DO NEDELJE . Zgoniku festival ®*nunističnega tiska v Zgoniku gan ciji tfj^T1KV 86 bo jutri v organiza-gan Trajanje sekcije KPI Just Peska LCe! festival komunističnega ti-gram f trajal do nedelje. Pro-ob 2i cstlva'a predvideva za jutri tirne cif1 ,nastop profesionalne folk-petek ni Uf>*ne »Šhota« iz Kosova, v hega es’ v soboto pa koncert znala šifrpt.VOnskega kanta vtorja Andre-začei 7e Ja' V nedeljo se bo festival skim ex tZJUtrai 1 mladinskim slik ar-briškoij ternpore in s tekmovanjem v Vrsti §è ^i*10 P°P°ldne pa bodo na govori in ^attorni program, politični čere bo , n^'no še ples. Vse tri ve- igrai ansambel Lojzeta Furlana. Pravcati »folklorni teden« za ljubitelje ljudskih plesov Ko bi iskali definicijo za tekoči teden, bi morali reči, da je to »folklorni teden«, toliko folklornih dogodkov se je namreč nagrmadilo v to sicer kratko časovno razdobje. Pa pojdimo lepo po vrsti. V ponedeljek se je iz Zagreba vrnila Tržaška folklorna skupina Stu ledi, ki se je udeležila letošnjega devetnajstega mednarodnega folklornega srečanja. Skoraj istočasno, včeraj in predvčerajšnjim, je bila gost našega mesta gruzinska folklorna skupina. O vsem tem bomo seveda še poročali, napovedati pa moramo še tri folklorne dogodke tega tedna. V četrtek zvečer bo v okviru praznika komunističnega tiska nastopala v Zgoniku kosovska profesionalna skupina Šota iz Prištine. Skupina je nastala leta 1961 in ima v svojem repertoarju plese vseh jugoslovanskih republik, vendar bo v Zgoniku nastopala prvenstveno z južnimi plesi, oziroma s plesi narodnosti, ki živijo na Kosovem. Privlačnost teh plesov lahko pripišemo vplivom vzhoda, vendar sama eksotičnost ritmov in bogastvo noš ne bi dosegla učinka brez rigoroznosti, s katero skupina predstavlja plese in običaje svojega kraja. Sobotni večer bo nedvomno manj eksotičen, in torej bolj domač, vendar mislimo, da tiči njegova »odlika« dru- g je. V okviru pokrajinske razstave vin bo TFS ■»Stu ledi« organizirala folklorno srečanje, na katerem bodo nastopile poleg skupine - organizatorja še folklorna skupina iz Koprive z goriškimi plesi, skupina »Chino Er-macora« iz Čente s furlanskimi plesi, skupina italijanske narodnostne skupnosti iz Vodnjana, ki dosledno in natančno prikazuje svoje izročilo, slovensko ljudsko izročilo pa bo še pred- Drevi nastop gledališke skupine ZSK1) Burkaški misterij na trgu v Mavhinjah Ropata $ V*a sk“pi7M ZSKD nTjJChu, »Burkaškim mi dar tavi smn T v Mavhinjah. O poročali, ven-sfci ?°noviteTUdant1, ** & nocoj-ča Pečina j,; • orrlo6očila nabrežin-(L,bi jo Stirpila predstavo. leueda hrezT,ln/la, svoiim občanom je „ aazaj, L Če Posežemo za ^^cžinskn spomnimo, da a občina v sodelovanju z ZSKD organizirala koncert New swing quartata v štivanski cerkvi. Letos je na vrsti gledališče z »domačo« skupino in s predstavo »za vroče pasje dni«. Mavhinjski trg predstavlja sugestivno prizorišče za uprizo ritev, ki je v preteklih dneh navdušila koprsko občinstvo in za katero mora mo reči, da je nedvomno razgibala letošnje poletno kulturno ozračje. (nak) Preureditvena dela na pokopališču pri Sv. Ani Na pokopališču pri Sv. Ani bodo v kratkem ureditvena dela na polju XIV, kjer ležijo posmrtni ostanki ljudi, pokopanih med 8. in 25. majem 1974. Kdor želi ohraniti posmrtne o-stanke svojih dragih, naj se obrne k varuhu pokopališča ali na občinske uradnike oddelka za javna dela, občinska palača, soba št. 427. Umik je od 8. do 10. ure, od 23. julija do 3. avgusta. Interesenti naj imajo pri sebi osebno izkaznico in številko davčnega kodeksa. V primeru, da se sorodniki ne zglasijo, bodo posmrtne ostanke prenesli v občinsko kostnico, kjer jih ne bo več mogoče identificirati. Mladi mopedist si je zlomil nogo Na Trgu sv. Antona je sinoči mladi mopedist trčil v avtomobil, ki je pravkar parkiral, in si pri tem zlomil desno nogo, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnice. Ponesrečeni mopedist je 20-letni Roberto Berto ja, Ul. Cumano 7, s svojo vespo 125 pa je trčil v Fiat 124, ki ga je upravljal 60-letni Stelio Terzo iz Ul. Carmelitani 3. stavila ljubljanska folklorna skupina »Tine Rožanc«, ki bo zaplesala gorenjske in notranjske plese. Spet bo to priložnost, ko bomo lahko v izvedbi več skupin iskali sorodnosti in razlike plesov, ki so jih plesali različni narodi na sicer zelo ozkem zemljepisnem področju. Folklorna skupina »Tine Rožanc« pa bo nastopala še v nedeljo zvečer v Mačkoljah s celovečernim sporedom. O skupini moramo povedati, da je precej znana tržaškemu občinstvu, ker je že nekajkrat pri nas nastopala, vendar pripravlja ta trenutek spored za petintrideseto obletnico delovanja, kar pomeni, da vlaga v sicer ljubiteljsko delo kar precej truda. V Mačkoljah bo skupina predstavila prvenstveno slovenske plese, spored pa bo seveda popestrila s šumadijski-mi, vranjskimi in šopskimi plesi. Ljubiteljem ljudskega izročila in folklornih plesov se torej obeta nadvse pester teden, ki bo prav gotovo zadovoljil tudi najbolj izbirčne in zahtevne gledalce. (nak) Na sliki: skupina Šota iz Kosova. Gledala je televizijo in so jo okradli Tatovi postajajo iz dneva v dan iznajdljivejši in drznejši. Medtem ko je 60 letna Annamaria Lussi (Stopnišče Winkelman 9) predvčerajšnjim mimo gledala televizijo so stanovanjske miši »obiskale« njeno spalno sobo in jo prikrajšale za usnjen plašč v vrednosti skoraj milijona lir in za dva prstana v vrednosti milijona in pol. Ženska je odkrila tatvino šele nekaj pred polnočjo in nemudoma poklicala policiste, ki so lahko samo ugotovili, da so tatovi zlezli v sobo po oknu, ki se nahaja približno tri metre nad cesto. • Grški liriki bodo jutri spet protagonisti večera poezije na starem devinskem gradu. Dela grških pesnikov v italijanskem prevodu Salvatore ja Quasimoda bo recitirala Fulvia Gasser. Začetek ob 19. uri. • V četrtek, 26. julija, se bo sestal deželni svet Furlanije-Julijske krajine, ki ima na dnevnem redu odobritev nekaterih zakonov o redni upravni dejavnosti. Rajonski sveti Vprašanje porazdelitve sredstev od protivrednosti za razlaščeno zemljo na področju Križa, Proseka in Kon-tovela bo glavna tema drevišnje seje zahodnokraškega rajonskega sveta. Seja bo ob 18.30. Rajonski svet za Sv. Ivan se bo spet sestal v petek, 27. julija, ob 19.30 na sedežu na Rotondi 3/f. Na dnevnem redu bo, poleg sporočil predsednika, mnenje o določitvi sekcij občinskih otroških vrtcev za šolsko leto 1984/85. V petek, 27. julija, ob 20.30 in s podobnim dnevnim redom se bo sestal tudi rajonski svet za Novo mesto in Novo mitnico, ki ima svoj sedež v Ul. Battisti 14. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga Emilia Milic vd. Bogateč Pogreb bo jutri, 26. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku Žalujoči: sin z družino, sestra Marija ter vnuka Marta in Drago z družinama Namesto cvetja na grob, darujte v dobrodelne namene. Briščiki, Trst, Opčine, Boršt, 25. julija 1984 t Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustila naša draga Maria Daneu Pogreb bo jutri, v četrtek, 26. julija, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu. Žalujoči sestra, brata, vnuki ter drugo sorodstvo Trst, 25. julija 1984 (Občinsko pogrebno podjetje) Pogovor s primarijem dr. Nordiom Obširno raziskovalno delo Tržaške otroške bolnišnice »Burlo Garofolo« Tržaška otroška bolnica »Burlo Garofolo« je dosegla izredne rezultate, in to ne le na deželni, pač pa tudi na državni ravni. Skupno z genovskim zavzema namreč tudi ta raziskovalni inštitut prvo mesto v Italiji. Da bi kaj več izvedeli o najnovejših raziskavah in dosežkih, smo obiskali dr. Nordia, primarija tukajšnje otroške bolnišnice. Povedal je, da njihov inštitut izvršuje predvsem raziskave za preprečitev in diagnozo »handicapov«. Financira jih Ministrstvo za zdravstvo. Dr. Nordio je poudaril da zajema pojem »handicap« tako telesne kot duševne okvare. Psihološke motnje povečini izvirajo iz same družine. Tudi s tega vidika nudi inštitut mladim družinam precejšnjo pomoč — v ta namen delujejo Zavod za družinsko načrtovanje in razne inštitucije za otroško in družinsko-zdravstveno oskrbo. Važno nalogo ima tudi genetski zavod za diagnozo raznih telesnih prirojenih napak, ki skrbi za nego otroka in porodnice ter nadzira otrokov razvoj. Zdravniki lahko že v prvih mesecih nosečnosti ugotovijo, če se otrok pravilno razvija. To je omogočila sodobna, tako imenovana predporodna diagnoza. Z ekogramom (ultrazvoki) in na podlagi podedovanih genov je mogoče že zgodaj opaziti določene telesne hibe. Tržaška otroška bolnica se lahko upravičeno ponaša s svojimi dosežki. Umrljivost je izredno nizka, saj u-mrejo v perinatalni fazi (t.j. v prvih desetih dneh po porodu) približno štirje otroci, v neonatalni fazi (po desetem dnevu), pa le en otrok na tisoč. Bolezen, ki je še pred kratkim veljala za neozdravljivo, levkemijo (krvni rak), lahko zdravniki sedaj precej uspešno zdravijo. Od 50 do 60% otrok ostane pri življenju in celo popolnoma ozdravi. V bolnišnici Burlo deluje odličen onkološki center, ki raziskuje raka- sta obolenja in dosežki niso nič manjši od tistih, ki so jih zabeležili drugi svetovni centri. Za zdravljenje nekaterih tumorjev je pomembna tudi presaditev kostnega mozga; — s tem se bo še bolj znižal odstotek umrljivosti pri otrocih, ki bolehajo za rakom. Raziskave inštituta tržaške o-troške bolnice so torej precej obširne. Poleg že omenjenih, preiskuje ta znanstveni zavod tudi kronične in pljučne bolezni, sladkorno bolezen ter okvare na očesnem in slušnem organu. Zelo je tudi napredovala mikrokirurgija ; — sedaj lahko »popravijo« marsikatero telesno okvaro — tako je npr. mogoče zdaljšati nekatere premalo razvite ude, kar je bilo še pred kratkim nemogoče. Dr. Nordio je tudi povedal, da njihov zavod sodeluje z Oddelkom za razvoj in kooperacijo in tako bo tudi tržaška bolnica pomagala nerazvitim deželam. V inštitutu tiskajo tudi revijo o i-munologiji, znanosti o telesnih naravnih obrambah, prav tako izhajata tudi dve drugi reviji — prva je strokovna, druga pa namenjena »vsem«, predvsem staršem in vzgojiteljem. Ob koncu smo dr. Nordia vprašali o številu splavov v njihovi bolnišnici. Povedal je, da jih je precej. »In kaj vi mislite o tem, s človeškega stališča?« »V tem sodobnem svetu ljudje težijo le za užitkom. Znanost je sedaj zelo napredovala in vsakdo lahko izbira med zdravjem in življenjem; ljudje pa se želijo predvsem izogniti tveganju. Vsekakor moramo spoštovati svobodne človekove izbire, vendar bi moral sistem, ki skrbi za zdravstvo, ljudem dopovedati, da je treba v življenju tudi tvegati. Poleg tega medicinska znanost zdaleč ni vsemogočna in zdravstveni sistem večkrat bolj sledi politiki, kot pa namenom zdravstva. Predvsem bi bilo treba vzgojiti osebje, ki bi znalo razumeti ljudi in njihove probleme...«, nam je odgovoril dr. Nordio. Helena Jovanovič Obvestilo staršem pred odhodom druge izmene otrok v kolonijo v Concglians Slovenska Vincencijeva konferenca opozarja starše s Tržaškega in Goriškega, da odhaja druga izmena o-trok v kolonijo v Coneglians v ponedeljek, 30. t.m., že dopoldne. Otroci s Tržaškega naj se zberejo v Trstu, Ul. S. Nicolò št. 31, ob 9. uri, otroci z Goriškega pa v Gorici pri železniški postaji ob 10.30. Prva izmena otrok se vrne iz Conegliansa v ponedeljek popoldne. Otroci bodo v Gorici na železniški postaji okrog 16. ure, v Štivanu in Sesljanu okrog 16.30, v Trstu pri železniški postaji v Ul. Flavio Gioia okrog 17. ure. včeraj-danes Danes, SREDA, 25. julija JAKOB Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.42 — Dolžina dneva 15.01 — Luna vzide ob 2.09 in zatone ob 18.26. Jutri, ČETRTEK, 26. julija ANA Vreme včeraj : temperatura zraka 24,3 stopinje, zračni tlak 1015,8 mb narašča, veter sever 5 km na uro, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Valentina Marchesi, Daniele Garrinella, Elisa Matta, Alien Dudine, Roberta Turco, Caterina Salomone, Ivo Košuta, Daniela Festa. UMRLI SO: 67-letni Michele Costagliela di Mignovillo, 80-letna Maria Floris vd. Gobbo, 89-letni Francesco Pugliese, 64-letni Guido Rabacci, 79-letna Maria Giuseppina Danieli, 83-letna Maria Go-denigo, 75-letna Emilia Milic vd. Bogateč. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored št. 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored št. 1). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke Danes praznuje v Skednju rojstni dan TATJANA TAUČER. Mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva v družinskem krogu ji želita mama in oče. KD Lipa čestita svoji zapisničarki in pevki ALENKI KRIŽMANČ1Č in ostalim Bazovcem ob uspešno opravljenih maturah. A------------------------------------- Potem ko jo opraviš, se ti zdi matura le življenjska avantura DEL JA Čestitamo! Dramska skupina in KD Primorec - Trebče izleti KD I. Grbec in ženski pevski zbor Skedenj priredita 27., 28. in 29 oktobra izlet z avtobusom na Koroško v nacistično taborišče Mathausen in Salzburg. Vpisovanje vsako sredo in petek od 18. do 20. ure v društvenih prostorih Ul. Servola 124, kjer dobite tudi podrobna navodila. Lahko telefonirate na tel. št. 814-832. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001. Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: teL 209-197. mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure OSMICA pri Lavrenčiču v Samatorci 8. Vino za dom po znižani ceni do 30. julija. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič • Narodna ul. 44. Optine Trst. TOMOS motorno kolo v odličnem stanju z garancijo prodam. Telefon 763-965 od 17. do 19. ure. OSMICO je v Samatorci št. 7/B odprl Viktor Gruden. Toči pristno belo in črno vino. PRODAM motor Laverda 125 LZ kakor nov, letnik '79. Telefon 220-300. 17-LETNO dekle, ki ima rada otroke, išče zaposlitev kot baby-sitter ob vsaki uri. Tel. 757-777. PRODAM jadrnico 470 v odličnem stanju z vlečno prikolico. Telefonirati od 14. do 15. ure na 211-688. PRODAM šotor za 3-4 osebe v res odličnem stanju z nepremočljivo streho in notranjimi sobami. Telefon 211-688 od 14. do 15. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi na gledališko predstavo BURKAŠKI MISTERIJ (Darlo Fò — Mistero buffo) Režija — SERGIJ VERČ Danes, 25. t.m., ob 21. uri na trgu v Mavhinjah. (V primeru slabega vremena jutri.) gledališča VERDI Do 12. avgusta bo na sporedu FESTIVAL OPERETE 1984. V soboto, 28. julija, ob 20.30 deveta predstava operete »Viktorija in njen huzar« P. Abrahama. Dirigent Oskar Danon, režiser Giorgio Pressburger. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 60050 in 631948). Gledališka skupina ZSKD bo nastopila z »Burkaškim misterijem« D. Foja danes, 25. t.m., ob 21. uri na trgu v Mavhinjah (v primeru slabega vremena 26. t.m.); 27. t.m. ob 21. uri na dvorišču SKD Tabor (Prosvetni dom) - Opčine; 29. t.m. ob 21. uri v Križankah v Ljubljani. kino Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Tabor. V petek, 27. julija, ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma bo gledališka skupina ZSKD uprizorila BURKAŠKI MISTERIJ. Vabljeni. KD Primorsko priredi 27., 28., 29. in 30. julija SAGRO v borovem gozdičku v Mačkoljah. Program prireditve: vse večere ples z ansambli TAIMS, POMLAD in VESELIMI GODCI. V nedeljo, 29. t.m., ob 18. uri koncert pihalnega orkestra BREG, ob 19. uri nastop folklorne skupine TINE ROŽANC iz Ljubljane. Uradi SKGZ v Trstu bodo poslovali do 31. avgusta od 8. do 14. ure. ZSKD obvešča, da bo urad posloval do 31. avgusta s sledečim umikom: vsak dan od 8. do 14. ure; v torkih in četrtkih tudi popoldne od 16. do 19. ure. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava FINTUM FRONS - EXPRESS osmih slikarjev dežele Furlanije • Julijske krajine. V Prosvetnem domu na Opčinah je do ponedeljka, 30. t.m., odprta razstava o grozotah v nacističnih taboriščih. Občinstvo si jo lahko ogleda vsak dan od 16. ure dalje, v nedeljo, 29. t.m., tudi med 10. in 12. uro. V galeriji Cartesius je na ogled drugi del razstave z naslovom »Pregled delavnice«. Gre za grafike 45 tržaških likovnih umetnikov. menjalnica 24. 7. 1984 Ameriški dolar . 1.758,- Kanadski dolar . 1.320,— švicarski frank . 719.— Danska krona , . 166,— Norveška krona . 210.— švedska krona. . 209.— Holandski fiorini . 542.— Francoski frank . 198.— Belgijski frank. . 27.50 Funt šterling , . 2.320,— Irski šterling . , 1.865.— Nemška marka . 612.— Avstrijski šiling . 87.— Portugalski eskudo 11.- Japonski jen . . 6,- Španska pezeta . 10.- Avstralski dolar . 1.400.- Grška drahma . , 15,- Debeli dinar . . 11— Drobni dinar . . 11.40 SUB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. _ a morjem, če jo bo on da kopnim. Kdor se torej po- Pesreč™ ,°^a'e sili namenoma v z8odi ^aimanj kar se mu lahko •Prežo J(L • Prijetno srečanje s kako PstrezrVh j0 nepoklicni ribič brez Še več’ .znameni spustil v morje. kakeeaJ\^e ncvarnost. da pregazimo jasno j ,°Pa*ca. Zakon navsezadnje dio p| P'PPòa koliko od obale mora-Pgledaf11’ 3 si re® hočemo obalo na mir,1- ot* blizu zmanjšamo hitrost Paprav'imurn' Motorni čolni lahko to Zadnje*^0 brez večjih težav, na vse -sten aJe ‘utb njihov ugrez malenko-k°pjJe a se lahko podajo zelo blizu lahko t,r b minimalni hitrosti bomo Pred vi ri.1 takoj ukrepali pred ne-ralo Vf.pnim' jadrnice pa bi mo-iadra ;Jat* .Pravilo, naj raje spustijo saj t,j .P si pomagajo z motorjem, skrbel J”*0 nenaden udar vetra po- ‘ stne in]? nepredvidene zaplete. Bala-^ jadrnice pa si kaj takega ne PodvoHn P1}v°ščiti, udar kobilice s Ijive n 'i eer-i° bi imel težko poprav-ral .P"S Pdifio. V glavnem pa bi mo-Soo m Post niški kapitan pluti vsaj z*Uaniš^e°y °d obale in to širino p u le v izrednih primerih. ska kan0 raz.nmljivo nam bo pomor-bPtaaeav Pri tak* Plovbi bolj malo zemijea.a' sai so merila neprimerna, Potrebe i Pf zarisani predvsem za Sa prOTv.^ladijskega in ne turistične-hietrov a ' °b mirnem morju, 500 °d obale pa v glavnem ne bi smeli doživeti večjih presenečenj, če je seveda morje mimo, da lahko opazimo rahlo vzvalovanost, ki je najzgovornejši dokaz za plitvine in podmorske čeri. Nedvomno je taka plovba prijetna za potnike, a ne za dopustniškega kapitana, ki mora neprestano gledati v premec, da ne doživi kakega presenečenja. Prav zato je dobro, da si sproti zapisujemo v ladijski dnevnik, lahko je tudi navadna beležka, vse kar smo opazili med plovbo: razdaljo od kopnega, plitvine ob rtičih, ki smo jih na široko obšli. Vse to nam bo pomagalo, da bo tudi za krmarja drugič taka plovba ob že znani obali prijetna in varna. Kot rečeno, se bomo tako blizu o-bale podali res ob lepem vremenu in mirnem morju. Posebno ko veter piha proti obali moramo biti izredno previdni. Motor nam ob minimalni hitrosti vrtljajev kaj rad odpove. Za radi slabega izgorevanja se nanu-eč zamažejo svečke, nekoliko lažje je z dieselskimi motorji, a tudi tu je bolje, da občasno poženemo in tako očistimo ventile. Ni torej odveč nasvet, da imamo pri taki plovbi stalno pri roki sidro. Če nam motor u-gasne, je namreč najbolje, da se najprej zasidramo in da šele nato ponovno poskusimo pognati motor. Prav zato ima marsikatera večja barka manjši pomožni krmni motor, ki ga po navadi rabi le za tako počasno priobalno plovbo, ki je kot nalašč, da vlečemo za sabo panulo. S tem ulovimo kar dve muhi na en mah, saj si lahko pasemo oči ob lepotah obale, obenem pa nam lahko penula ob primerni hitrosti od 2 do največ 5 km na uro zagotovi prigrizek. ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poletni maraton Dnevnik Maciste, l’eroe più grande del mondo - film Igrajo: Mark Forrest, Josè Greci, Giuliano Gemma Velike bitke preteklosti Il Trio Drač - risanka Rin Tin Tinove dogodivščine TV film Kojak - TV film Il fedele Patrash - risanka La signora del castello Grant-leigh - 6. epizoda 90. anno: Los Angeles 84 Almanah - Vremenske razmere Dnevnik Professione: pericolo! - TV film Speciale da Chianciano Dnevnik Športna sreda Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia La lettera scarlatta, po romanu N. Hawthorne - 1. nadalj. 14.10 Questestate: kviz, glasba... Risveglio difficile - Un amico 13.00 13.30 13.45 15.15 16.05 16.30 17.00 17.50 18.15 18.40 19.40 20.00 20.30 21.20 •22.20 22.30 di Tweed - risanke Qualcosa di più - dokumentarec Atlas Ufo Robot - risanke 17.05 La città si difende - film Igrajo: Gina Lollobrigida, Renato Baldini, Paul Mùller 18.25 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik 2 - Šp>ort 18.40 Bronk - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.30 Joan Baez show 21.35 Gli occhi, la bocca - film Režija: Marco Bellocchio Igrajo: Angela Molina, Lou Castel, Michel Piccoli 22.25 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.30 Gli occhi, la bocca - 2. del filma 23.20 II brivido dell’imprevisto TV film 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.25 Operetta a Roma 20.00 Šola in vzgoja: Leto v Azzanidu 20.30 Ciò che l’occhio non vede - film 22.15 Delta Serie - dokumentarni film 22.45 Dnevnik 3 23.10 Filmska kamera in spomini 23.20 Terni dal patrimonio fotografico 23.50 Speciale Orecchiocchio: Mario Castelnuovo JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 18.10 Teletekst RTV Ljubljana 18.25 Poročila 18.30 Ciciban, dober dan: Ob ribniku 18.45 Mozaik kratkega filma: Luna, luna, luna - Duša pod jadrom - kanadska filma Pričakovanje - madžarski film V Mozaiku kratkega filma bomo predstavili dva izjemno zahtevna kanadska animirana filma — Luna, luna, luna in Duša pod jadrom. E k sper i menta In a a-nimatija išče nove izrazne možnosti, zato ni pripovedi oz. zgodbe ampak gre bolj za likovno učinkovanje. Madžarski film Pričakovanje pa je izrazito eksperimentalen. Igrani ali dokumentarni prizori so animirani, da bi odkrili nove aspente povezanosti časa in dogajanja v okviru zaključenega prizora. 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zma 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Film tedna: Sum - ameriški film 21.35 Kulturne diagonale 22.10 Dnevnik Koper 14.00 in 17.00 Odprta meja 17.30 Poročila 17.35 Veliki Gaucho - film 19.05 La Principessa Zaffiro - risanka 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Kulturna panorama 20.20 Očitanje vesti - TV film 21.10 Psyclrimo - dokumentarec 21.20 TV D - Vse danes 21.30 Dario Diviacchi predstavlja : Michael Jackson 22.00 Zeit im Bild - Čas v sliki Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Gusarji kapni tana Kavlja 18.45 Festival obdonavskih dežel: Sovjetska zveza 19.30 Dnevnik 20.00 Filmski večer ob slovenskem filmu Razseljena oseba 22.30 Dnevnik ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9.00 Phy'llis - TV film 9.20 Una vita da vivere TV priredba 10.20 II ragazzo che sorride - film 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Lou Grant - TV film 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere TV priredba 16.50 Hazzard - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 Complotto di famiglia - film 22.25 Kojak - TV film 23.25 Canale 5 News 00.25 Venere e il professore - film RETEQUATTRO 9.15 Aspettando il ritorno di papà 9.30 Shazzan - risanke 10.10 Magia - TV film 10.50 Fantasilandia - TV film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 11 magico mondo di Gigi risanke 12.40 Star Blazers - risanke 13.10 Prontovideo 13.30 Fiore selvaggio - TV film 14.15 Magia - TV film 15.00 Ancora una volta con amore film 17.00 II magico mondo di Gigi risanke 17.30 Blue Noah - risanke 18.00 Truck Driver - TV film 18.50 Tre cuori in affitto - TV film 19.25 Chips - TV film 20.25 A-Team - TV film 21.30 II giustiziere della notte - film 23.15 Quincy - TV film 00.15 Duello nel Pacifico - film 2.15 Šport: Ring ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Amaro destino - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim bum barn: Bun Bun risanke 14.00 Agenzia Rock forti - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim bum barn: Bryger, Peperò, Rocky Joe, Bun Bun - risanke 17.40 La casa nella prateria - TV film 18.40 Kung-Fu - TV film 19.40 Italia 1 - kratke vesti 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Squadra antigangsters - film 22.15 Napoli spara - film 24.00 La lancia che uccide - film TELEPADOVA 14.00 Marna Linda - TV film 14.45 Gli emigranti - TV priredba 15.30 Cara cara - TV film 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Sam, il ragazzo del West risanke 18.30 Mechander Robot - risanke 19.00 Yattaman - risanke 19.30 Mama Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono TV film 22.00 Tenderly - film 23.30 Lancer - TV film 00.30 Susanna agenzia squillo - film TRIVENETA 14.30 Operazione pioker - film 16.00 Filmski spored 16.30 Side Street - TV film 17.30 Top Cat - risanke 18.00 Show Hey il re 18.30 TV film 19.00 Q. P. Coupon estate 19.30 The Outsiders - TV film 20.30 Donne donnine - film 22.00 TV film 22.30 La moglie nuova - film TELEFRIULI 14.30 TV film 15.45 Un matrimonio ideale - film 17.15 Risani filmi 18.15 Cara cara - TV film 19.30 Dnevnik 20.00 L’ora di Hitchcock - TV film 21.00 Poročila v nemščini 21.30 II mistero della piramide - film 23.00 Udinese story - športna oddaja RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila ; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Mozaik; 8.20 Trim za vsakogar; 8.45 Domače živali; 9.15 Iz našega vsakdana; 9.45 Pesniki; 10.10 Koncert RAI iz Turina; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.30 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih: Ivan Tavčar : »Izza kongresa«; - vmes: Glasbeni potpuri ; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra : Slovenski oktet v Kulturnem domu v Trstu, nato: Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko p>op>oldne: Sprehodi po tržaških predmestjih : (18) »Pri Marjanci pod magdalenskim gričem«; 16.00 Folklora narodov Jugoslavije; vmes: Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album; 18.00 »Dober večer my Lady - bye bye moj ljubi fant!« nato: G asbe-na priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro -Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 O-tvoritev - danes na valu Radia Koper; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna radia Koper; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik - Objave, EP; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Grožnjan - mesto mladih; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13 30 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: koledarček; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 9.00 štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Poročila v nemščini; Popevka tedna; 16.15 E-dig Gaflletti; 16.32 Time music; 18.00 Doppio binario; 19.00 Prostor za jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.50 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io: Za ženske; 11.00 Divertimento 1889 - 2. nadalj.; 11.20 Fantastična petdeseta leta; 12.03 Oggi sposi - Vse o poroki; 13.15 Master; 13.56 Informacije za turiste; 15.00 Radio 1 za vsakogar : Bilo je poleti...; 16.00 II Paginone-estate; 17.30 Radio 1 Ellington 84; 18.00 Evropski objektiv ; 18.28 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.27 Audiobox Urbs; 20.00 Nozze a Torino - radijski dokumentarec; 20.49 Glasbeni odmor; 21.00 Utopija revolucije; 21.30 Fonit - Cetra predstavlja; 22.00 Fantastična petdeseta leta; 22.38 Autoradio flash; 22.43 Glasbeni odmor; 22.50 Danes v parlamentu ; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja; 8.00 Otroštvo, kako, zakaj; 8.05 Napoved programov; 8.45 La scalata, radijska priredba; 9.10 Vacanza premio, poletna igra; 10.30 in 12.45 Hočeš luno?; 12.10 in 14.00 Deželni programi ; 15.00 Le seduzioni di Narciso; 15.42 Estate attenti - glasbeno potovanje; 19.00 Arcobaleno; 19.50 L’elisir d’amore - melodrama, LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila ; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.20 Pojte z nami; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste Iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 O-smrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Veseli napevi; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba ; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Zborovska glasba po želji po-3’ušalcev; 20.35 Glasbeni utrinki za klavir; 21.05 Bedrich Smetana: odlomki iz opere »Prodana nevesta«; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse. Izjava župana Scarana v občinskem svetu Gorica si bo še v naprej prizadevala ohraniti enotne poglede v pokrajini »Še vnaprej si bomo prizadevali sodelovati z vsemi občinami v naši pokrajini, še zlasti z najpomembnejšimi, še vnaprej bomo vzdrževali stike, ki smo jih pričeli pred nekaj leti, tudi v sodelovanju s pokrajinsko u-pravo in drugimi ustanovami pokra jinskega značaja. Že sama izdelava osnutka paketa Trst-Gorica je šla v to smer in v ten osnutku Tržič ni bil niti najmanj pozabljen ali zapostavljen. Prav tako smo o Tržiču in tudi o drugih predelih pokrajine govorili ko smo imeli stike z vladnimi organi v Rimu. takrat ko je bil govor o nadaljnjem razvoju državne industrije.« Tako je dejal goriški župan Scorano na ponedeljkovi seji goričkega občinskega sveta ter odgovoril na vprašanje komunističnega svetovalca Chiariona, ki ga je vprašal Imi misli napraviti potem ko se v raznih krajih Goriške kažejo znaki odmaknjenosti od Gorice. V drugih krajih obtožujejo Gorico, da vodi politiko samo njej v prid, da pozablja na probleme drugih krajev, da je za marsikaterega Goričana pojem pokrajine le v varovanju pravic goričkega mesta. To se je opazilo, je dejal Chiarion, še zlasti i programskih izjavah tržiškega župana Saccavinija (o tem smo obširneje poročali tudi v našem listu), v zadnjih dneh pa je to ponovno sprožil republikanski zastopnik iz Gradeža Zanetti na skupščini Krajevne zdravstvene enote, ko je zagrozil, da bodo prebivalci Gradeža zahtevali odcepitev od Gorice in priključitev KZE v Palmanovi. 0 tem so razpravljali na ponedeljkovi seji občinskega sveta tudi takrat, ko je liberalec Fornasir predlagal resolucijo (podpisal io je tudi komunist Chiarion) •> katero zahteva razčiščenje v odboru ter dejal, da mora iz njega izstopiti socialdemokrat Gentile. Ta je namreč vložil na po- krajinski nadzorni odbor priziv proti sklepu odbora in sveta, kar se ni doslej zgodilo še nikoli prej. V znak protesta pa Gentile sploh ne prihaja na seje, kar je seveda čutiti v upravljanju občine. Še eno resolucijo so vložili fašisti, vendar pa ta daje nezaupnico odboru, ki da ga tarejo nesporazumi med KD in PSD1, med SSk in drugimi strankami, itd. V čem je podobnost med prvim in tem vprašanjem. župan Scorano je dejal inter pelantom, da so te resolucije v tem trenutku neumestne, ker bi utegnile v Rimu in na deželi ustvariti negativno mnenje o Gorici. To v trenutku ko si Gorica, skupno s Trstom in drugimi v deželi, prizadeva dobiti podporo iz že prej omenjenega paketa Trst Gorica ter še iz kakega drugega vira. Govoriti ali predlagati nezaupni co naj ne bi bilo najbolj umestno. Seveda pa bo o resolucijah govor na prihodnji seji občinskega sveta. Na seji teritorialnega odbora SKGZ Pogovor o problematiki goriških rajonskih svetov Predsedniki treh rajonskih svetov v goriški občini, kjer je večina prebivalstva slovenskega, t.j. Pevme, štandreža in Podgore, so se sestali z zastopstvom Teritorialnega odbora SKGZ. Pogovarjali so se o vseh vprašanjih, ki zanimajo slovensko prebivalstvo na teh območjih. Predsedniki so podrobno orisali položaj v rajonih, nanizali tudi tista vprašanja pri katerih bi bila potrebna večja zavzetost vseh slovenskih političnih komponent. Predsednik štandreškega rajonskega sveta Valter Reščič je govoril predvsem o šolski problematiki (o-snovna šola, vrtec, prevozi) ter dejal, da sta pri njenem reševanju potrebna večja skupna angažiranost in koordinacija. Edi Maligoj, predsednik rajonskega sveta v Podgori, je podrobno orisal za ta kraj specifična vprašanja, kot so šola, jez na Soči javna dela. Predsednik rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver Aleš Figelj pa je orisal potrebe, ki jih imajo v tem predelu goriške občine. To so ureditev športnega igri- Slovenska knjižnica občinskim svetovalcem Občinskim svetovalcem so v ponedeljek razdelili knjižico, ki jo je ob poimenovanju v začetku letošnjega junija izdala slovenska osnovna šola France Bevk v Gorici. Gre za ilustrirano knjigo s 146 stranmi v kateri je govora o Bevku, o prevodih njegovih del v italijanščino, o zgodovini slovenskega osnovnega šolstva v Gorici. V knjižici je tudi italijanski povzetek vsebine. Svetovalci so knjižico sprejeli z zanimanjem le mi sovci so jo odklonili. To je pač znak njihove nekulture. Na isti seji so občinski svetovalci potrdili sklep odbora, da se v stavbi zavoda Levassi, v katerem je sedaj začasno nameščena slovenska osnovna šola France Bevk, izvedejo nekatera popravljalna dela. V ta namen bo občinska uprava porabila 30 milijonov lir. V Tržiču pogreb sindikalista Viaira V Tržiču so včeraj pokopali sindikalista UIL Bruna Viana, ki je v prejšnjih dneh nenadoma umrl zaradi infarkta. Pogreba so se udeležili bivši delovni tovariši iz tovar ne Ansaldo, župan Sacca vini, predstavniki sindikalnih organizacij in strank, ter številni športniki, saj je pokojni tudi vodil odbojkarsko ekipo Italcantieri. Vian je bil v preteklosti pokrajinski tajnik UIL. Zaskrbljenost tržiških delavcev zaradi odlašanja z naročili Po skupščini so včeraj blokirali mesto Položaj v tržiški ladjedelnici je naravnost nevzdržen. To je zelo jasno prišlo do izraza na včerajšnji skupščini delavcev, ki so v dopolnilni blagajni, ki je bila v menzi ladjedelnice. Po njej so precej zaskrbljeni in tudi razjarjeni delavci blokirali vse vhode in izhode v mesto v smeri Trsta. Zakaj je prià'o do takšne demonstracije in izredne skupščine delavcev v dopolnilni blagajni, ki jih je sedaj že nad 1.900? Konec prejšnjega tedna, v petek, je bil v Rimu sestanek med sindikalisti in vodstvom IRI -Fi n cantieri. Kljub temu da je rimska vlada že dala placet za tako imenovani ladjedelniški načrt pa v vodilnih krogih državne ladjedelniške družbe odlašajo. V Tržiču so zaradi tega zelo zaskrbljeni. Kot je povedal na včerajšnji skupščini sindikalist Mania, v ladjedelnici v septembru sploh ne bo dela. Sedaj zaključujejo namreč nekatera dela na ladji AGIP Lombardia. Potem v oddelku za trgovske ladje sploh ne bo več dela. Le 350 ljudi bo imelo opravka na nosilki helikopterjev Garibaldi. Vsi drugi bodo šli v dopolnilno blagajno. Čeprav bodo prišla nova naročila bo preteklo precej ča- sa predno bodo pričeli graditi nove ladje, saj so za to potrebne številne priprave. Sindikati si zato prizadevajo, da bi bila naročila dana čimprej, da bi se čas dopolnilne blagajne zmanjšal. V četrtek bo v Trstu splošna stavka državnih to vam. Tržiški delavci v dopolnilni blagajni bodo šli v Trst, sodelovali v sprevodu in tudi v pogovorih na ravnateljstvu nove državne družbe NAl. Prav tako v četrtek bosta v Rimu dva važna sestanka. Zjutraj se bodo sindikalisti srečali z ravnateljstvom državne družbe FINCANTIERI in tudi z zastopstvom zasebnih ladjarjev. Izvedeti hočejo ali namerava državna industrija dati naročila ladjedelnicam. Ker pa je stvar tudi političnega značaja se bodo tako sindikalisti kot ladjarji popoldne istega dne srečali tudi s podtajnikom pri predsedstvu vlade Amatom. Od petka dalje v Podgori poletni praznik VZPI-ANPI Člani krajevne sekcije VZPI-ANPI v Podgori so v teh dneh na delu za pripravo poletnega praznika. Podgorski praznik se bo pričel v petek, 27. t.m., nadaljeval pa se bo do ponedeljka. Kot že prejšnja leta se bo odvijal na veli kem prostoru pred športno palačo. Na lem prostoru je tudi urejeno icotalkali-šče za hitrostna tekmovanja in prav tovrstno tekmovanje bo letos glavna novost in značilnost tega partizanskega praznika. Kioske bodo odprli v petek ob 18. uri. Ob 20. uri se bo pričelo tekmovanje v briškoli za 64 parov, uro kasneje pa je na sporedu ples z ansamblom »Liscio 2000«. V soboto bo omenjeno tekmovanje v hitrostnem kotalkanju, ki ga prirejajo v sodelovanju z deželno zvezo U1SP. Tekmovanje bo (prvič v Gorici) veljalo za deželno prvenstvo VI SP, zmagovalec pa bo pridobil pravico do nastopa na tekmovanju za državni pokal. Priredili bodo tudi tekmovanje za otroke, ki so vabljeni k udeležbi. Predvidevajo, da se bo tekmovanja udeležilo približno 100 tekmovalcev in tekmovalk vseh starostnih skupin, ki se bodo pomerili na različnih razdaljah, od 300 m za najmlajše, do 10 km. V soboto ob 20.30 bo ples z ansam blom »New harmonij sound«, ki bo ob isti uri nastopal tudi v nedeljo. V nedeljo zvečer bo nastopal tudi plesni an sambel Olympia s programom mednarodnih plesov. Praznik se ba za ključil v ponedeljek zvečer, ko bo za veselo razpoloženje skrbel disc jo-key. Vse dni bodo ponujali jedi na žaru in dobro briško vino, deloval pa bo tudi srečolov z bogatimi nagradami. Prispevki hranilnice kulturnim pobudam Goriška hranilnica je že večkrat namenila denar, del svojega čistega dobička, raznim kulturnim ustanovam, zato da nemoteno vršijo svoje delovanje kot tudi zato, da se ohranijo nekatere kulturne znamenitosti. Na zadnji seji upravnega odbora so v ta namen dali 40 milijonov lir. Največ denarja so dali za obnovo Pacassijeve lože v županovi palači v Gorici. S tem so pripomogli k ohra nitvi goriške kulturne in arhitektonske dediščine. Prispevek so dali tržiški občini, da lahko prične z urejanjem rokopisov v mestnem arhivu. Podprti so tudi pobude v Medeji in Vilešu kjer so pripravili zgodovinski publikacij o teh dveh krajih. Prispevali pa so tudi nekaterim občinskim knjižnicam, da lahko te povečajo svoje zaloge knjig. V Ronkah izšla »Bisiacaria« Ob avgustovskih poletnih prireditvah v Ronkah je tudi letos izšel zvezek revije »Bisiacaria«. Direktor revije je Silvio Domini, za izdajo pa je poskrbela tamkajšnja Pro Loco. Vsebina je namenjena predvsem razkrivanju različnih aspektov kra jevne kulture. Po svoje je dokaj pestra in raznolika, saj obsega poleg zgodovinskih dokumentov, prispevkov v bizjaškem narečju in v ita lijanščini, raznovrstne članke in spise ter poezije. Pričet ustanovni postopek mešane trgovinske zbornice Odbor goriške trgovinske zbornice je na svojih zadnjih dveh zasedanjih obravnaval številna vprašanja in sprejel nekaj pomembnih sklepov. Z zadovoljstvom gre sprejeti vest, da so začeli z izvajanjem procedur, ki so potrebne za ustanovitev goriške sekcije mešane italijansko-jugoslo-vanske zbornice, ki ima sedež v Milanu. Prizadevanj v tej smeri je bilo veliko, vse odkar se je pred leti porodila zamisel o ustanovitvi mešane zbornice v Gorici. Sedaj končno kaže, da bo ta zamisel uresničena, saj so v odboru trgovinske zbornice že sklenili, da bodo s pobudo seznanili razne strokovne organizacije in preko teh vsa zainteresirana podjetja in gospodarske operaterje. Pri trgovinski zbornici so sprejeli še nekaj drugih pomembnih sklepov. Tako so profesorju Freyu, ki je pred kratkim izdelal študijo o gospodarskem stanju na Goriškem, poverili nalogo, da na podlagi temeljite analize izdela predloge za obnovo zakona o goriški prosti coni, ki bo zapadel prihodnje leto. S profesorjem Freyem bo sodeloval tehnični odbor, ki bo združeval predstavnike krajevnih ustanov, gospodarstvenikov in sindikatov. Med drugimi točkami na dnevnem redu gre omeniti vrsto pobud za mednarodno propagandiranje goriških vin. Tako bodo ob letošnji trgatvi povabili skupino specializiranih nizozemskih novinarjev, prihodnje leto pa bodo priredili vrsto srečanj v Amsterdamu in Bruslju. Odobrili so tudi vrsto sklepov za finansiranje nekaj posegov v prid kmetijskemu centru v Ločniku, za ob- novo restavracije na razstavišču Es-pomego, razpravljali pa so še o deželnem načrtu za računalniško vodenje poslov trgovinskih zbornic v deželi. Letovanje v Gradežu za priletne občane Med številnimi pobudami za ostarele občane, ki jih prirejajo razne goriške organizacije in ustanove, gre omeniti tudi letovanja v Gradežu po znižani ceni. Pobuda je namenjena priletnim občanom, ki lahko skrbijo sami zase, z dohodkom, ki ne presega 45Q tisoč lir mesečno (za zakonca skupno 750 tisoč). V času od 3. do 13. septembra se bo 35 oseb, ki izpolnjuje omenjene pogoje, lahko udeležilo letovanja v penzionu »Villa Teresa« v Gradežu. Cena je 20 tisoč lir dnevno, od tega pa bo občina povrnila po 10 tisoč lir na dan na osebo. Predviden je tudi 50-odstotni popust za vstop in razne usluge na plaži. Prijave in informacije sprejemajo v večnamenskem središču v Ul. Baiamonti. V času julij-september prireja društvo Pro senectute (Ul. Carducci 8) letovanja v hotelu »Bellevue«, vedno v Gradežu. Cena penziona je 21 tisoč lir. Občinska uprava bo za največ 20 oseb in za 7 dni letovanja priznala prispevek po 8 tisoč lir dnevno osebam, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje. šča, skladno načrtovanje stanovanjske politike itd. V nadaljnjem poteku razgovora so bili omenjeni vloga rajonskih svetov, vprašanja dvojezičnosti, toponomasti-ke, sožitja med narodnostima, kulturne dejavnosti, sodelovanje med društvi, stiki s SKGZ in njenimi članicami. še posebej je bil govor o stikih med rajonskimi sveti in go-riško občinsko upravo, pri kateri, tako je bilo poudarjeno, ni moč vedno najti pravega posluha za reševanje problemov. Ob zaključku so predsedniki rajonskih svetov in Teritorialnega odbora SKGZ izrazili skupno željo po nadaljnjem soočanju ter tudi o skupnem nastopanju, zlasti v zvezi z vprašanji, ki obče zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Zavozila je s ceste pri Gradiškuti Včeraj popoldne se je okrog 16.30 pri Gradiškuti ponesrečila 55-letna Ida Maier iz Gorice, ulica Randaccio 6. Točno dinamiko nesreče še raziskujejo orožniki. Gotovo je to, da je ženska izgubila nadzorstvo nad vozilom in zapeljala s ceste. Vozilo je bilo precej poškodovano, tako da so morali ranjenko gasilci povleči iz skrotovičene pločevine. Maierjevo so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so Ji ugotovili zlom desne roke. Premestili so jo v bolnišnico v Krminu, kjer se bo zdravila 30 dni. V nekaj dneh bosta okrevala Guido Mondeno iz Špetra ob Soči in Renzo Chiarion iz Krmina, ki sta se ponesrečila včeraj zjutraj v Gradišču- | razna obvestila Goriška državna knjižnica bo za radi čiščenja in urejanja prostorov in knjižnih zbirk zaprta od 1. do M-avgusta. V tem času bo delovala samo služba za izposojanje in vračanje knjig vsak dan od 10. do 1 ure. prispevki] DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349. darovi in Za goriški Zeleni križ so v razne namene darovali : prijatelji Attili0' Ermi, Italo, Luciano, Mario, Tulli in Uccio 140 tisoč lir, starši Enne Riedla 30 tisoč, železničarji z gonsk postaje 35 tisoč, druž. Corsini 20 tisoC; Iolanda Berdussin in Maria Bandm* 30 tisoč, družine Aglialoro, GriuP’ Zorzenon, Fabris, Suzzi, Geotti, \. vagnutti, Manlio B rumatti in LvUb Medeot 100 tisoč, družine Belici, Sc°^ nik in Visinitin 300 tisoč, Livia in G'° gio Locardi 30 tisoč, Esterina z dnj žino 10 tisoč, Maria Vajana 20 tiso0' druž. Brilli 20 tisoč lir. „ Za goriški Zeleni križ so v ra®7 namene darovali: druž. PoIetto_ 30 soč lir, Antonio Leon in druž. ‘ ressin in Mazzolini 50 tisoč, Brognolo 10 tisoč, Mira in Androjj Podrecca 50 tisoč, druž. Antinoro tisoč, Mafalda in Giuliana 10 b- ’ Sandro Rizzati 5.500, A. Rizzati 3.W"j Bruna, Pina, Nucci in Adriana 80 tisoč, Rossitti - Sore in Del ro 15 tisoč, Silvia Mattioni 20 hs>°~’ druž. Zuccolo 10 tisoč, Mafalda * žari dvakrat po 10 tisoč, druž. “ lin 20 tisoč, sorodniki Amante ja p ,q seppina 10 tisoč. Gustavo Portelli tisoč, Nina in Rina 20 tisoč, Arm^\ do D’Atri 50 tisoč, starši in 0 ^ F ul vie Quaino 20 tisoč, Dolores tisoč, učenci 4. razreda osn. Frinta v Ul. Codelli 30 tisoč, I'■ » lian 5.000, Isabella Cossar 25 dr. Antonio Galli ani 20 tisoč, Ca ra in Casta gnano 5.000 lir. kino n Gorica , VITTORIA 17.45-22.00 »La Iona«. Prepovedan mladini P00 letom. CORSO Zaprto. VERDI Zaprto zaradi počitnic. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Ronke 21-*»0 EXCELSIOR (poletna arena) ob »Enrico IV.« Režija M. Belloc Nova Gorica in okolico ^ SOČA 18.,’iO »Roj ubijalk«, 20.30 » klenjene pesti«. SVOBODA Danes zaprto. . ( DESKLE 19.30 »Po sledi sokol« • POGREBI w\- 11.00 Erio Renda iz splošne pa nišnice v cerkev v Podturn 1 glavno pokopališče. Ponujata ga mlada brata z Oslavja Sladoled lahko naročiš tudi po slovensko MARKO MARINČIČ Nekoč je bila v Gorici velika veči-na gostiln v rokah Slovencev. Še da nes: čeprav slovenski gostilničarji ni-*^aj° več nekdanjega monopola, ni malo tipičnih goriških gostiln, kjer se s človekom za pultom lahko pogovarjaš slovensko. Z leti pa se je j naša tradicija posodobila in pri-agodila časom. Tako danes poleg adicionaindh gostiln — ki pa so še eclno dobro obiskane in priljubljene udi med mlajšo generacijo — dobimo novejše oblike javnih lokalov, p°. kavarne, bifeje. ' rav eden od teh modernejših lo-valov- vsem Goričanom dobro znan ar »Boni« na občinskem trgu, je ,čveh mladih Slovencev. Brata aldi in Adrijan Gravner, doma z slavja, sicer pa sedaj bivata v Loč-t‘ku’ ®ta pred nekaj leti prevzela ...uveljavljeni lokal v mestnem sre-iscu in ga sedaj uspešno vodita. soparnem julijskem dopoldnevu 'jpj? obiskali njun bar in se z Waldi-J m pogovorili o njuni poklicni izbi-. o baru, sladoledih in še marsičem. rogovor je stekel takole. r> V°!’.k° časa imata ta bar? orJ r*bližno pet let bo. Prej sem P avljal druge poklice, bil sem tr-j Vski potnik in drugo. Brat Adrijan s »!.irai zgodovino na univerzi. Ko ' izvedel, da je bar »Boni« napro-Sai, sem se odločil, da poskusim, vni- seYeda še zdaleč nisem imel do-p -L tmhrankov, da bi ga odkupil. ***** sem si s posojili in se takoj nri l n?Ve dejavnosti. V pomoč mi je Priskočil brat.« baru?^ "*e pus^* univerzo za delo v ^^Tako nekako. Kaj hočeš, zgodovi-y ,^e mhko zelo zanimiva, vendar uunes študij ne daje velikih mo- žnosti za zaposlitev. Jaz sem potreboval pomoč, tako da je obema prišlo prav, da sva začela z združenimi močmi«. — Je bil začetek težak? Verjetno sta že imela kakb izkušnjo z delom v kavarni. »Najine izkušnje so bile izredno omejene. Jaz sem nekaj časa delal v baru na goriškem razstavišču, na Espomegu. Lahko pa si misliš, da je vodenje bara v mestnem središču precej bolj zahtevna zadeva. Toliko bolj, ker sva prevzela že afirmiran lokal, z določenim krogom bolj ali manj rednih klientov, z določenim slovesom. Ne, v začetku res ni bilo lahko, saj sva se morala večino stvari naučiti sama, iz lastnih izkušenj. — Bar »Boni« je bil vedno znan zaradi dobrih sladoledov. Vidva te tradicije nista opustila, nasprotno, še izpopolnila sta jo, tako da je danes vaša ponudba sladolednih kup še bolj raznolika in rafinirana. Sta se tudi tega sama naučila? »Ja in ne. Po eni strani sva skupaj z lokalom prevzela tudi recepte, ki so značilni za izdelavo našega sladoleda. Tako rekoč kupila sva tudi »tradicijo Boni« v izdelovanju sladoledov. Potem sva se seveda naučila, kako se praktično dela sladoled, pa tudi kako se ga lepo in prikupno predstavi klientu.« — Sladoledi so gotovo specialiteta tega bara. Kako to pogojuje delo? »Prvi vpliv je seveda ta, da je poleti veliko več dela kot v zimskih mesecih, čeprav prodajamo sladoled celo leto. Poleti je treba marsikdaj prebiti skoraj cele dneve v laboratoriju, kjer pripravljamo sladoled. To je navadno Adrijanova specialiteta. Ker je več dela, rabimo v poletnih mesecih dodatno pomoč. Navadno sta poleg naju dveh redno zaposleni še dve dekleti, poleti, zlasti v večernih urah pa potrebujemo še koga. Veš, delo ni hvaležno, vzame ti sobote in nedelje, tako da ga mladi ne izbirajo posebno radi. Pred kakim le tom sva le s težavo dobivala dodatno poletno pomoč, saj so vsi raje izbi rali druge zaposlitve. Sedaj pa je to veliko lažje, saj drugje ne dobiš dela in se morajo mladi zadovoljiti s tem, kar dobijo.« — Vsi, ki delate v lokalu ste še mladi. Gotovo so tudi klienti pretežno mladi? »Tako je, čeprav ne manjkajo niti družine, pari in drugi. Mladina predstavlja verjetno kakih 70% naših klientov, predvsem kar se tiče sladoleda. Med mladimi je veliko Slovencev, čeprav niso v absolutni večini, kot še pred kakim letom. Navade se spreminjajo: v začetku je bilo tri četrt naših gostov slovenskih, tako da se je celo kdaj slišalo, da kdo ni hotel sem, češ da so tu samo Slovenci. Potem nam je odprtje podobnega lokala, ki ga tudi upravlja Slovenec, odvzelo del tradicionalnih klientov, tako da se je razmerje obrnilo. Sicer pa med slovenskimi in italijanskimi klienti ne delamo razlike in tudi nismo nikdar doživeli kakih pro- blemov s tem v zvezi.« — Se nekaj me zanima. Povedal si, da je delo zahtevno. Kako ti to doživljaš? Koliko časa na dan delaš, imaš aovolj prostega časa, ti to ne povzroča težav? »Delati je treba ves čas, tako rekoč od jutra do večera. Zvečer, ko drugi lahko počivajo ali kako drugače izkoristijo prosti čas, imamo mi največ dela. Delati je treba tudi ob sobotah in nedeljah, celo več kot druge dneve, zato — kot sem že prej rekel — ta poklic težko pritegne mlade. To je razumljivo, prostega časa imaš le nekaj uric po kosilu in ob ponedeljkih, ko je bar zaprt. Meni to ne povzroča prevelikih težav, saj sem se na tak ritem življenja navadil, po drugi strani pa je tudi res, da nisem prav priklenjen na bar in se lahko tudi oddaljim za kako uro, če imam nujne opravke.« Med pogovorom nam je Waldi Gravner povedal še marsikaj zanimivega o svojem poklicu in marsičem drugem, kar dokazuje, da je v teh nekaj letih dodobra spoznal okolje, v katerem deluje in tudi temu gre verjetnb pripisati njegov poklicni uspeh. Izlet SPD “ v Valcamonico Šele pred dobrimi petimi leti je ustanova UNESCO proglasila reliefe na skalah Doline Calcamonica za spomenik edinstvene vrednosti, ki pripada vsemu človeštvu. S tem je bila potrjena pomembnost in edinstvenost umetniškega in kulturnega sporočila, ki izhaja iz desettisočev figur in kompozicij, vklesanih na skalah Doline Valcamonica. Stoletja dolgo je ta spomenik ostal neodkrit in neupoštevan. Znanstvene raziskave so se pričele šele pred nekaj desetletji in se še zmeraj nadaljujejo. Doslej so arheologi odkrili na desettisoče figur, vklesanih v skalnate bloke, ki so posejani po raznih krajih kakih 50 kilometrov dolge doline, ki se pričenja na prelazu Tonale in ki sega do jezera Iseo. Reliefi so razsejani tudi na visokogorskih pašnikih, pod ledeniki Adamella in drugih tritisočakov iz te gorske sku pine, skozi katero si je utrla pot reka Oglio. Največ skulptur pa je bilo odkritih pri kraju Capo di Ponte, kjer je urejen tudi Nacionalni uark, cilj številnih obiskovalcev, zlasti iz tujine. Skratka tu je nekako zbrana umetnost Kamunov, ljudstva, ki je že nekaj tisočletij pred Kristusom naseljevalo dolino in ki se je moralo, kakor izhaja iz ugotovitev arheologov, nekajkrat tudi umakniti pred napredovanjem ledenikov. Ogled Nacionalnega parka v Capo di Ponte je Slovensko planinsko društvo v Gorici uvrstilo v program letošnjih družinskih izletov. Izlet v Valcamonico bo 8. in 9. septembra. Spotoma si bodo udeleženci ogledali še Trento, se ustavili na prelazu Tonale, po obisku Nacionalnega parka pa je predvidena tudi vožnja z ladjo po jezeru Iseo. Prijave in pojasnila v trgovini Bavcon do konca julija. V soboto zvečer v Solkanu Prijetno srečanje izseljencev stilnimi kulturnimi prired't-boloil Slrom P° Sloveniji pripada vsako veruiLT. fx>se^n° mesto srečanjem slo-hikii t *zseUenccv na velikem pik-na, izseljenske matice v Škofji Loki, od Področnim prireditvam vse Primr , mui\ia do Bele Krajine in čan'WSke' Pomembnost takih sre-kanu ^ na soboioem srečanju v Sol-diati poudaril predsednik Izseljenske je HCe danear; vsaki peti Slovenec manianes zunaj domovine, ali kot Stiki Smec a.Ji k°t zdomec izseljenec. Potrču ‘zseljenci postajajo vedno bolj getlp ni.\. tretji, tudi že četrti mladi hior-imClji’ k' išče svoje korenine, hiovin °. nenehno odkrivati lepote do-e ln slovenske kulture. Po nire?an^ primorskih izseljencev ce, kj zodevnosti primorske podružnice j vključuje povratnike iz Sever-druirii. Jožne Amerike, Avstralije in Saboti u ek Je v prostorih hotela kiorn ° 0°0Satil predvsem nastop fol-Predst-,S^iUpine »Nagelj« iz Toronta, goreniskiu se je z bogatim sporedom spored -.1 narodn>h plesov ; kulturni Bolkam,lzredno prijetnega večera v zbor j, fia sta obogatila še mešani ^°grskega °^6 *n Pralna godba z skih dncjC* 80 P° svetu jedro slovenje v sv . v, najbolj zvesti Slovenci«, °jem nagovoru dejala pred- Slovenski folkloristi iz Kanade sednica primorske podružnice Izseljenske matice Ana Krasna ■ Praček. Primorce, ki so se v svetu, tako kot ostali Slovenci, izkazali kot pošteni in pridni delavci, je najprej »zagrabila« Severna Amerika; po letu 1924, ko je le ta omejila priseljevanje, pa so se Primorci, za katere je pod Italijo bilo življenje vsak dan težje, usmerili proti Južni Ameriki in delno Kanadi. Po podatkih naših rojakov, naj bi bilo pred zadnjo vojno v Kanadi le okoli 6.000 Slovencev, danes pa jih je s povojno ekonomsko in politično migracijo okrog 30.000. Največ jih živi v prijezerskem območju, v pokrajini Ontario. Društveno in publicistično središče Slovencev v Kanadi je gotovo Toronto, sledijo pa mu Montreal, Hamilton, Edmonton in Vancouver. Predvojnim priseljencem so se pridružili mlajši priseljenci po drugi svetovni vojni, ki so dali nove pobude za delo izseljenskih društev. Tako je med drugimi prosvetnimi delavci Ciril Soršak pred več kot dvajsetimi leti Izbral nagelj za ime folklorne skupi ne, ki na kanadski zemlji oživlja in ohranja narodno kulturo in posreduje mlademu rodu bogato tradicijo slo venske narodne pesmi in glasbe. D. M. Nova, dvojna številka »Studi Goriziani« V goriški državni knjižnici so zadovoljni, ker so v zadnjem, času dobili denar za tiskanje revije »Studi Goriziani« in bodo najbrž še tekom letošnjega leta nadoknadili zamujeno in izdali, tik po počitnicah in v de cembru kar dva zvezka te zgodovinske revije. Bili so precej na tesnem z denarjem, zato so šele letos januarja izdali, precejšnjo zamudo, zve zek za leto 1982. Pred dnevi je izšla dvojna številka, 57. in 58. za leto 1983. Na skoro dvesto straneh najde mo spet objavljenih nekaj prispevkov, ki kažejo na zgodovino Goriške. Gre v nekaterih primerih za sestavke, ki so jih pripravili nekateri sodelavci goriške pokrajinske uprave, ko je ta razpisala raziskavo o pretekli zgodovini naše pokrajine. Loredana Panaritti objavlja precej obsežni spis o strukturi cerkvene posesti v Gradišču in njegovi okolici v osemnajstem stoletju. Letizia Don-nini pa se zaustavlja ob privatizaciji teh cerkvenih posesti v letih ob koncu 18. in začetku 19. stoletja. Giuseppina Perusini ima daljši prispevek o furlanskem pohištvu. K spisu so priložene tudi številne fotografije. Donatella Porcedda pa objavlja daljši prispevek o delovanju goriških plemičev in deželnih stanov na Goriškem v drugi polovici šestnajstega stoletja. Opisani so tu posesti raznih plemičev, tudi take v slovenskih krajih naše dežele. V tej številki goriške zgodovinske revije najdemo tudi nekoliko predelan spominski govor o pokojnem zgodovinarju Camillu Medeotu, ki ga je v dvorani goriškega občinskega sveta imel profesor tržaške univerze Fulvio Salimbeni. Priložena je tudi Me-deotova bibliografija. Znan goriški zgodovinar Luigi Tavam pa objavlja zelo zanimiv spis o goriških cerkvenih bratovščinah v času med 15. in 19. stoletjem. Med kritikami raznih publikacij z deželno vsebino je tudi spis Zoltana Jana o italijansko napisani knjigi Marije Pirjevec »Saggi sulla letteratura slovena dal XV11I al XX secolo«, ki ]e izšla'v založbi ZTT leta 1983. Zbornik zaključuje še pregled knjig in periodinčih listov z deželno tematiko, ki jih je tekom leta 1981 pridobila Goriška državna biblioteka. Med temi je kar precej slovenskih. M. W. izleti Slovensko planinsko društvo priredi 27., 28. in 29. julija tradicionalni večdnevni izlet v pogorje Ortler. Predvidena sta vzpona na Monte Cavia in Como dei Tre Signori. Vzpona nista zahtevna. Izlet vodi Vlado Klemše. TONE SVETINA fifecf nebom in pefr/om 202. naUčiiT Vam še upirajo v Julijski krajini ali ste jih že q 1 Pameti?. »T0neral Ferrara je samozavestno rekel: a°rcev • upiran)e je komaj vredno omembe. Peščica V Sozdov6 POC* vPRvom boljševiške propagande odšla vPliv jn e" Z one strani bivše meje prihajata sem slab »m Pomoč, da sploh lahko obstajajo.« malo. TaP■ ‘ m. do 16. avgusta v Saint MoP^, kjer bo začel priprave za sveto kolesarsko prvenstvo. Pogovor z mlado ljubiteljico konjskega športa Laro Strain Konjski šport je pri nas premalo poznan Konjski šport, po domače jahanje, Je prav gotovo ena med najstarejši-HÙ športnimi panogami, čeprav si je človek prvotno udomačil konja v Povsem drugačne namene: za lov in vojskovanje ter za pripomoček pri delu, šele nato pa za igro in zabavo. Vsekakor je konjski šport še vedno aktualen in v nekaterih deželah (npr. Angliji) tudi dokaj razvit in popularen. Pri nas se z jahanjem ne ukvarja veliko število ljudi, tudi zato, ker °d nekdaj prevladuje v zvezi s to Panogo napačno mnenje, da je to elitna zvrst za ožji krog aristokratov in »bogatih izbrancev«. Lara ^train, lepo 17-letno dekle iz Lako-usča, ki obiskuje trgovski tehnični zavod žiga Zois, se s takimi trditvami °e strinja in se že vrsto let redno ukvarja prav s konjskim športom. »Kako to, da si se opredelila prav za jahanje, ki je pri nas skoraj popolnoma nerazvita panoga?« »Konji so mi bili zelo všeč, že ko seih bila še majhen otrok. Vedno sem sanjala samo o tem in ko so v oljuncu odprli kobilarno, sem izkoristila priložnost in se prijavila na začetniški tečaj.« »Koliko časa pa se redno ukvarjaš 2 Jahanjem?« . »Začela sem pred štirimi leti v Bo-nJU"cu' že dve leti pa vadim v Grofa™1 kjer imam boljše pogoje za vaabo.« % njen?Ìk°krat todensfeo treniraš s ko- jJ^feuiram le enkrat do dvakrat te-7r.i °’ ker so stroški pri tej panogi 10 visoki. Enourni trening s konjem ^ namreč 12 tisoč lir.« *Kaj pa oprema?« »Za nabavo najnujnejšega (škornji, hlače, kapa in rokavice), potrosiš več kot 300 tisoč lir, poleg tega pa moraš razpolagati tudi z zimsko opremo, ki se razlikuje samo po teži in toploti oblačil.« »Poznaš še druge zamejce, ki gojijo to zvrst?« »Po pravici povedano ne poznam nikogar drugega, ki bi to počenjal redno.« »Kje imamo pri ms pogoje za ukvarjanje s konjskim športom?« »V zadnjih časih je kar veliko takih krajev: kobilarna v Boljuncu, v Bazovici, na Opčinah (Circolo ippico), v Miljah ter v Gropadi, kjer smo zaenkrat samo trije, ki se redno udejstvujemo. Poleg teh krajev pa je še vrsta ljudi, ki ima svojega lastnega konja.« »Si kdaj pomislila, da bi si priskrbela svojega lastnega konja?« »Seveda sem in upam, da se mi bo ta želja čimprej uresničila. Nakup živali ni tako drag. Težje je pri vzdrževanju. saj te prostor, krma, čiščenje in vse kar sodi zraven, stane približno 350 tisoč lir mesečno.« »Si že kdaj tekmovala?« »Zaenkrat še nisem, ker me to ne zanima. Nastopila pa sem na mnogih ekshibicijskih nastopih v dresurnem jahanju in v preskakovanju zaprek.« »Kako slediš tekmovanjem?« »Priložnostno. V glavnem jih gledam na ekranu, včasih pa si ogledam deželna tekmovanja v Terzu pri 0-gleju. Vsako leto pa obiskujem konjski sejem v Veroni, kjer si poleg ostalega lahko zelo poceni nabaviš opremo.« »Kaj bi povedala o simbiozi konj -jezdec?« »Konja moraš vzljubiti, spoštovati kot tovariša, saj je jahanje medsebojno sodelovanje konja in človeka. Konj nosi človeka, prenaša njegovo težo, mu nudi zabavo. V zameno pa ga mora človek ustrezno krmiti, čistiti, itd.« »Kaj bi svetovala tistemu, ki bi se rad začel ukvarjati z jahanjem?« »Predpogoj za uspeh je ljubezen do živali in do te panoge. Starost je tu postranskega pomena. Glavno je, da si potrpežljiv in da se ne bojiš, saj konj takoj občuti jezdečev strah In to navadno tudi zlorabi v svojo korist. Takrat pa pride do nevšečnosti, kot so padci, poškodbe in podobno.« »Koliko ljudi dejansko goji to športno panogo?« »Največ je takih, ki enkrat poskusijo in nato vse skupaj opustijo. Nekaj je tudi takih, ki gojijo jahanje zato, da bi si pridobili določen status elitnosti v nekaterih zelo »izbranih družbah«. To pa so tisti, ki so običajno s konjem zelo grobi in sploh niso ljubitelji konjskega športa. Nas, pravih ljubiteljev te zvrsti je že precej, toda še vedno zelo malo predvsem v primerjavi s popularnejšimi športnimi panogami.« (Cancia) Na sliki : Lara Strain na svojem konju. obvestila ŠZ Bor sporoča vsem svojim odsekom in članom, da bo Borov športni center zaprt od 30. julija do 27. avgusta. SRDT obvešča, da je pri objavi razpisa za likovni natečaj pomotoma izpadlo maksimalno število del. Vsak avtor lahko predstavi največ tri dela v katerikoli tehniki. Jadralni klub Cupa obvešča člane in prijatelje, da je društveni sedež v Sesljanskem zalivu odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Članom in tečajnikom so na razpolago društvene jadrnice in jadralne deske. TRK Sirena obvešča, da je novi sedež ob morju v Barkovljah ves dan na razpolago članom. Breg — Friulexport 2:2 V prijateljski nogometni tekmi na malem igrišču v Dolini so se odbojkarice Brega in združene mladinske e-kipe Friulexport po ogorčenem boju razšle pri salomonskem izidu 2:2, potem ko so Brežanke dvakrat nadoknadi'« gol prednosti mladih nasprotnic. Tekmo, ki so si jo ogledali štirje gledalci, so zaradi dežja prekinili v 45. minuti. Postavi ekip. BREG : Olenik, K. Slavec, L. in F. Žerjal, M. Velikonja, Taučer, Rauber * in trener Gruden. FRIULEXPORT: Venier, Pertot, U-šaj, V. in S. Stoper, Mauri, D’Ambrogio in trener Koren. Strelka za Breg: L. Žerjal (2), za Friulexport: D'Ambrogio in avtogol Taučer. V Sloveniji šahovska igra še ni pravilno vrednotena dai °Venski šahisti se še vedno ubati u Z enakimi problemi kot pred lenih kar Posledica sprejetih razvoj-ron u?mer.'tov telesne kulture v naši mon- ■ *n dogovorjenih meril o na-n(K. Janiu sredstev za športno dejav-žav na on\ strani ter vse večjih tesa uZa ljubiteljsko angažiranje š irseli ro8a mlajših, predanih šahovskih veev in organizatorjev ter s tem slabosti v delu na drugi tovi U- To je ena od temeljnih ugo-h,)vjfv 15- konference slovenske ša-■ ke zveze, ki je bila v Ljubljani. ni^®nd®r pa z množičnostjo in orga-g0l a.mn) delom slovenski šahisti u-kvai> v*® bjdi pomembne premike v tharn i šahovske igre. V Sloveniji i-his(r,.° kr°g Perspektivnih mladih ša-kanriià ,me