Fanzin za fantazijo, znanstveno fan ISSN 1855-6434 lašubea o in horor ter svet Drugotnosti julij 2014 leto VII #31 / Jašubeg en Jered ISSN 1855 - 6434 Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti Izdajatelj in urednik: Bojan Ekselenski Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje +386 40 642 356 bojan.ekselenski@gmail.com www. drugotnost.si Sourednik in oblikovanje: Andrej Ivanuša Borštnikova 33, 2000 Maribor +386 41 732 342 andrej@andros.si www.andros.si Lektoriranje: Meta Ärväthyyll Društvo Zvezdni prah Maribor Stritarjeva 24, 2000 Maribor www.zvezdni-prah.si Copyright © 2014 društvo Zvezdni prah Vse pravice pridrzane. Besedila, slike in oblikovne resitve je prepovedano kopirati na kakrsenkoli nacin brez dovoljenja izdajatelja. NOVOPECENI ■ Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo nobenega periodičnega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Ja-subeg en Jered torej orje ledino. ■ Kaj lahko avtorji pričakujete? Vsako delo bo slo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejse zgodbe. Objavili bomo zgosceno oceno vsakega prispelega dela, pri cemer bomo avtorjem svetovali, kako naprej. ■ Kam poslati svoje umetnine? Svoje umetnine posljite na e-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com X Tudi to stevilko pricenjamo z uvodnim modrovanjem, s spekulativni-mi novicami v rubriki O Življenju, Vesolju in sploh Vsem. Vse skupaj smo zacinili se z Vesoljskim humorjem. Zelimo vam obilo užitkov pri branju. Predvsem pa brez panike (hvala ti, Douglas Adams). ^ Več na straneh od 3 do 5. Rubrika Poročamo vsebuje le en sam prispevek. Vsekakor ne moremo mimo desetega Grossmannovega festivala v Ljutomeru. Po oceni bralcev revije MovieMaker je to eden izmed petih najboljsih sci-fi/ horror festivalov na svetu.. ^ Več na straneh od 6 do 7. Tudi tokrat je Bojan pregledal kar lepo stevilo filmov na TV, v kinu ali na DVD in jih skrbno ocenil. Spremenil je naan ocenjevanja in je sedaj ena enotna ocena v razponu od 1 do 10. Tokrat so na vrsti Godzila (2014), The Amazing Spider-man 2, Transformes: Age of Extinction in Maleficent. ^ Več na straneh od 8 do 11. V rubriki Prebrano za vas je Bojan prebral in ocenil dve knjigi slovenske avtorice z umetniskim imenom Annalight Night, ki jo po domace klicejo Teja Gale iz serije Usluzbenka, to sta Usluzbenka Zmaja in Usluz-benka Smrti. Obstaja se tretja Usluzbenka Senc, a o tej kdaj drugič ^ Več na straneh od 12 do 13. V rubriki Pogledi sta dva clanka, ki na prvi pogled nimata nic skupnega z znanstveno fantastiko. Sicer pa prinasata informacije o realnem svetu, ki nas obkroza in meji na bizarno fantazijo, ki si jo tezko zamisli se tako bolna misel norega pisatelja. V prvem prispevku je govora o tem, da obstaja na svetu moz, ki zivi zivljenje iz svojega ZF romana (Iz vojaske fantastike v realni svet). Drugi pa o tem, kako je Sluzba drzavne varnosti v Jugoslaviji za agente pridobila ustvarjalce rock glasbe (ZF in rock glasba 2). Prvega je pripravil Andrej Ivanusa, drugega pa Tihomir Jovanovic Tika iz Beograda. ^ Več na straneh od 14 do 17. V rubriki Izobrazevanje nas Bojan popelje v svet izdelave e-knjige z razlicnimi programi v obliko ePUB. ^ Več na straneh od 18 do 25. Najpomembnejse vedno prihranimo za konec - ZF&F&H zgodbe! V tej stevilki objavljamo: Frank Roger, Belgija - Kolidiranje matematike in piva; Vid Peqak, Slovenija - Podobe iz prihodnosti, zgodba Kupola in zgodba Armada Zdruzene Evrope; Andrej Ivanusa, Slovenija - Kamikaza za Kvangman; Marko Vitas, Slovenija - Slike z razstave (eros-tanatos) in Bojan Ekselenski, Slovenija - Privezan. ^ Več na straneh od 26 do 39. Zadnja stran je namenjena vabilu - razpisu za zgodbe za objavo v naslednji stevilki zbirke zgodb ZVEZDNI PRAH 3. OCENJEVALNI STANDARDI Spremenjen je nacin ocenjevanja. Za vsa podrocja je uvedena enotna ocena in je v razponu od 1 do 10. Podocene so ukinjene, je samo ena ocena. Ce je ocena med 1 in 3 je izdelek pod vsako kritiko, v razponu od 4 do 6 so pov-precni izdelki. Razpon od 7 do 10 je prihranjen za dobre in najboljse. U-VOD(E) Bojan Ekselenski V zadnjem času sem zapazil zaskrbljujoče razprave vodilnih v slovenski književnosti ter delu literarne in bibliotekarske stroke. Gre za debato o tem, kaj naj in predvsem česa naj slovenske knjizniče NE kupujejo. Del knjizevne stroke, karkoli ze to pomeni, je namreč dvignil glas proti temu, da bi knjiznice kupovale domače zanrske izdelke. Poudarek je na pridevniku domač. Pri tujih so tiho, saj so vir zasluzka nekaterih zalozb. Vzrok temu je po njihovem mnenju podpovprečna umetniska (nič)vrednost in partizanska produkčija. Ne bom se mudil okoli mestoma ne preveč okusne debate, ki kaze silno aroganten odnos do tistih, ki jim posredno plačujejo rezine kruha. Podal bom osebno mnenje, glas nas malih, ki vse skupaj večinsko plačujemo s plačevanjem davkov. Javni interes SE plačuje preko davkov. Že sam pridevnik - javno -pove, da gre za nekaj občega. V knjizniče v krizi zahajajo vsi sloji prebivalstva, ki zelijo brati. Struktura izposojenega gradiva je prečej odvisna tudi od letnega časa. Tako so v poletnih mesečih bolj »na udaru« knjige, ki jim »stroka« daje prečej negativen predznak. Ljudje si za na plazo pač izposodijo kaj lahkotnega, za sprostitev in prav je tako. Meditačije o trpeči slovenski dusi pač ne sodijo med razvedrilno čtivo. Morebiti bi lahko vodilni v stroki doumeli, da razvedrila ne kaze enačiti s sundom. V knjizniče zahajajo tudi ljudje, ki nimajo denarja za nakup knjig. Nekdo z minimalno plačo, ki je ni prejel ze nekaj mesečev, nima niti za zepničo, kaj sele za kaj konkretnejsega. A ker ima tudi ta oseba pravičo do branja, gre v knjizničo in si zeleno literaturo izposodi. Morebiti si v knjizniči izposoja samo zanr-sko literaturo, saj v literarnih zgodbah pozabi na okrutni vsakdan. IN ima vso pravičo do tega in nihče z vrha Olimpa mu nima praviče pridigati, kaj je zanj primerna literatura. On zivi to, kar oni sanjajo v svojih hermetičnih meditačijah. Ampak - za mnoge v slovenski literarni stroki pomenijo tovrstne izposoje skoraj groznjo slovenskemu načionalnemu interesu. Toda slovenski načionalni interes ne smemo in ne moremo enačiti s parčialnimi interesi ozke elite, kjer en drugemu priznavajo elitnost. Ponovimo skupaj: KNJIŽNICE SO ŽARADI JAVNEGA DOBREGA. Javno dobro pa MORA BITI dosegljivo vsem, ne glede na status. VSI, ki zahajajo v knjizniče imamo pravičo do zadovoljevanje svojih bralnih zelja. Nihče nam nima praviče pameto-vati, kaj je in kaj ni za nas dobro. Seveda pa si moramo naliti čistega vina. Veliko slovenskih, predvsem majhnih, zalozb produčira podpovprečne izdelke po nadpovprečno visoki čeni. Strinjam se, da je treba uvesti določene kvalitativne standarde, vendar jih je treba uvesti silno previdno. Morebitno očenjevanje primernosti odkupa knjig za knjizniče ne sme biti v rokah zgolj stroke, ker bi to predstavljalo smrtni udareč slovenski zanrski literaturi. Nasih knjig ne spus- tijo v knjigarne (vsi vemo za astronomske rabate in ostala bremena, da knjige potem oblezijo v skladisču), zdaj bi nas odstranili se iz knjiznič. Avtorji, ki ustvarjamo izven t.i. visoke literature in nismo udomačeni v kraljestvu subvenčij, nismo nebodigatreba, temveč smo sestavni del kulturnega bogastva. Vsa nasa dela niso pofl, saj drugače nekateri ne bi dosegli dobrih izposoj. Moja knjiga Vitezi in Carovniki: Votlina skrivnosti je ze več kot leto dni na lestviči TOP 5 na Biblosu, kar je dokaz, da slovenski zanrski avtorji le nismo inferiorni. Arogantna trditev, da nimamo dovolj kvalitetnih bralčev in je treba publiko izobrazevati, je silno nesramna do večine slovenske popu-lačije, ki dejansko plačuje vso to knjizevno veseličo. Javna sredstva so od nas vseh, ne samo od elite. Ni problem bralstva, da večina t.i. »vrhunskih« knjizevnikov oblezi v prahu. Saj tudi mnogi slovenski zanrski izdelki oblezijo v prahu, a velik del njih je nastal mimo javnega finančiranja in so manjse »proračunsko« breme. Ždaj pa nagradno vprasanje? Kdo bo bedel nad kakovostjo ponujenih knjig? Knjige ne mores očeniti tako, da prestejes stevilo strani, tezo, čeno in vsečnost naslovniče. Knjigo je treba prebrati in to zahteva fizični čas. Nadalje je tu se osebno okus. Ko nekdo reče, da sploh ne bere fantazije in v isti sapi trdi, da je fantazija pofl, samega sebe negira in nogira. A taksnih je v stroki kar prečej. Koliko ljudi bi bilo potrebnih, da bi prebrali vse, kar se ponudi knjizničam? Poleg tega je literarna kvaliteta večkrat v nasprotju s popularnostjo. 50 odtenkov sive zagotovo ni literarni preseznik. Tudi Izgubljeni simbol ni. Da sta obe knjigi tako brani, je poslediča tudi črednega nagona in evforije. Obe knjigi v nas udarjata z vseh polič, ker so zadaj zalozbe z novči. Ce bi Izgubljeni simbol napisal kaksen ekonomski tehnik Janez Pesnik (ime in priimek sta izmisljena), bi gotovo ostala na veji zavrnitve. Skratka, odgovora za jasna merila, kaj naj knjizniče odkupujejo, ni in za zdaj en more biti. Najprej je treba najti primerno formulo, da bodo primeren kvalitativni filter ze same zaloz-be. Problem je ravno pri njih. Mnoge ne premorejo sposobnega urednika, lektorja, niti oblikovalča. Veliko jih je »one man band«, čelo brez priblizno primerne izobrazbe in kar je se huje, brez občutka za to, kaj je dober obrtniski izdelek. In to ni OK. Saj veste - knjiga je najprej obrtniski izdelek in sele potem je lahko tudi umetnost. Njihova kalkulačija temelji na 50-60 izvodov, prodanih knjizničam. V tem magazinu ves čas bentim nad obrtnisko nezadostnostjo domačih zalozb. Ž mnogimi sem se čelo sporekel, ker vem, da obrtnisko nezadostna dela ne bi smela ugledati luči dneva. Tu je treba delati - izobrazevati, svetovati, pomagati. Žavzemajmo se, da bodo v knjizničah obrtnisko korektni izdelki. Pustimo ljudem, naj berejo. A mnoge, zlasti manjse zalozbe, potrebujejo pomoč in izobrazevanje, kako pripraviti obrtnisko čelovit izdelek. Ste pripravljeni? Izdaje SF&F knjig v Sloveniji do julija '14 Na spletnem portalu e-knjig BIB-LOS.LIB, spletna eknjižnica in eknji-garna, je devet knjig v kategoriji ZF&F. Od tega kar pet knjig iz serije Vitezi in Čarovniki Bojana Ekselen-skega - Votlina skrivnosti, Duhovi Alderverga, Zadnji boj Zeolije, Vzpon indigo otrok in Indigo novi svet. Preostale štiri pa so: David Benjamin - Sedem; Marjan Tomsic - Uroki polne lune I; Matjaž Stran-car - Modra droga in druge zgodbe; Vojko Gorjan - Planetarium in kraj-sa dela iz zapusCine. V kolikor pogledamo v ČOBISS je v slovenske knjiznice v istem obdobju prislo 14 del slovenskih avtorjev. VeČina tega so knjige v e-obliki. Ne-elektronske so Janez Jurca: Potepanje s carovnikom; Vanja Osterc: Dublin; Danila Zorä Ukleti angel; Natalija Nanevska Duricic : 314; Silvester Vogrinec: Do konca in naprej; in Annalight Night (Teja Gale): Usluzbenka smrti, ki je prvi del sage Usluzbenka. V kratkem pricakujemo se knjigo Julia Doria: Metropola 4114 Vse skupaj s tujimi avtorji je bilo v slovenscini v preiskanem obdobju od zacetka letosnjega leta pa do vkljucno julija izdanih okrog 60 knjig. /Andrej Ivanusa/ Novice iz sveta Vitezov in Čarovnikov Konec maja je, malce pred rokom, izsla E-knjiga Vitezi in Čarovniki: Vzpon indigo otrok. Knjiga je eden najobseznejsih slovenskih leposlovnih del, saj z dodatki obsega 1300+ strani. Tudi same vsebine, torej brez dodatkov, je za 900+ strani. Knjiga je nastaja na osnovi prvenca Vitezi in Čarovniki: Indigo otroci. Ker sem se zavedal, da za zahtevno publiko ne bo dovolj samo urednisko in slovnicno ociscen original, sem se lotil konkretne razsiritve zgodbe. Najpo-membnejsa razsiritev je neposredna navezava na uspesnico Vitezi in Čarovniki: Votlina skrivnosti. Slednja je ze vec kot eno leta na lestvici TOP 5 na knjigarniskem in knjiznicnem portalu BIBLOS. Ob tej priloznosti sem skupnosti daroval izvirnik Vitezi in Čarovniki: Indigo otroci. Knjiga je seveda brez dodatkov, a je urednisko in slovnicno pociscena. Vsebine je 700+ strani. Proti koncu julija je izsla se druga E-knjiga sage Vitezi in Čarovniki: Indigo novi svet (naj dodam; Vitezi in Čarovniki: Votlina skrivnosti je predzgodba). Na 760 straneh je za okoli cetrtino razsirjena zgodba in dodatki so na novo spisani in primerno razsirjeni. Ekskluzivno je ob koncu dodano celo prvo poglavje tretje knjige sage - Vitezi in Čarovniki: Vladavina indigo otrok. Knjige so ze na platformi Biblos po zelo ugodnih cenah. 31. Slovenski knjizni sejem bom pocastil z izdajo Kronika Atlantide: Imperij sončnega boga. Novela zdruzuje dve temeljito razsirjeni kratki zgodbi, ki sta ze izsli na Hrvaskem in v Jasubeg en Jered. Za dobro mero bo takrat izsla tudi novela Vitezi in Čarovniki: Padec cesarstva. Dogajanje je postavljeno Boian Ekselenski C CtSARST VA M skoraj 2500 let pred Vitezi in Čarovniki: Votlina skrivnosti. NOVO! Spletni portal www.sa-mozalozba.eu je moja nova poslovna stran. Portal vitezicarovni-ki.com je na novo narejen. Starega so sesuli spletni kriminalci. Po novem so na njem vsi dodatki izdanih knjig, obsirni drazilniki (ePub in pdf) in brezplačna knjiga Vitezi in Čarovniki: Indigo otroci.. Zraven so tudi vse tri stevilke Biltena. Na novo je narejen se portal tega fanzina drugotnost.si. Namen njegove izdelave je preprost - v casu mojega dopusta so kriminalci popolnoma unicili prejsnjo verzijo portala. Nov portal ni narejen z Joomlo, temvec s HTML 5. V dogle-dnem casu bo nov portal primerno razsirjen, saj je zdaj na njem samo najnujnejsa vsebina na precej osnovni podlogi. /Bojan Ekselenski, samozalozba/ PLANET HUMORJA Einsteinova teorija je dokončno dokazana! Masivna telesa ukrivljajo pot svetlobe. KISIK Uma ura kemije na osnovni soli. Učiteljiča: »Kisik je nujen za življenje, brez njega ne bi mogli dihati. Odkrili so ga leta 1773.« UCenec: »Se dobro, da smo se rodili po letu 1773, drugaCe bi bili vsi mrtvi.« KAKO JE MLEČNA CESTA VIDETI Z MARSA! Zanimivo! Zato je torej Čokoladni keks Maksimus boljsi, Ce je surov. O UFOTIH Zagotovo ste se vprasali zakaj ufoti na Zemlji vedno pristanejo v največji divjini? Odgovor je res preprost. Zamislite si, da potujete svetlobna leta daleč čez vesolje. Če vas pritisne na malo potrebo, bi zares pristali sredi največjega mesta na Zemlji? EDEN IZMED PETIH NAJBOLJŠIH HORROR/SF FESTIVALOV NA SVETU (Moviemaker Magazine) Poročilo pripravil Andrej Ivanuša Vau, preživeli smo! Desetega po vrsti in tudi pocu-krano zombie cetvorko v soboto. Zombiji, ki plešejo?! Prosim vas lepo! Ampak, povem vam, da je bila res »kul«. Drugače! Super! Zabavno! MED 5 NAJBOLJŠIH NA SVETU Revija Moviemaker Magazine iž ZDA je Grossma-nov festival fantastičnega filma in vina uvrstila na seznam »5 Coolest Horror/Sci-Fi Film Festivals in the World« po izboru bralcev te revije. Seznam je bil objavljen v stevilki, ki je izsla v decembru 2013. mm coolest Horror/sci-fi film Festivals Revija, ki je najbolj brana na podrocju neodvisne filmske produkcije na svetu, vsako leto objavi seznam najboljsih filmskih festivalov na svetu v desetih posebnih kategorijah. V kategoriji najboljs ih 5 festivalov grozljivk in znanstvene fantastike na svetu so bralci med zmagovalce izglasovali tudi Grossmannov festival, ki mu druzbo delajo Fantastic Fest (Austin, ZDA), Mile High Horror Film Festival (Denver, ZDA), Sacramento Horror Film Festival (Sacramento, ZDA) in Shriekfest (Los Angeles, ZDA). Vsekakor smo lahko ponosni na organizatorje festivala, ki so s svojim predanim delom in duhovitimi idejami privabili pozornost poznavalcev iz vsega sveta. Letosnji deseti festival je samo se potrdil njihovo zagnanost in kvaliteto. Povabili so 26 gostov, kar je res zavidljivo stevilo. Prikazali so, ce sem pravilno prestel, 61 kratko- in dolgo-metraznih filmov. Ob tem so bile se razstave, delavnice, maskiranje v zombije, zombi-zumba, cet-vorka zombijev in se vec. Povem vam, da je festival prerastel v gigantsko masinerijo. FILMSKI PROGRAM Sestavljen je bil iz stevilnih podrocij. Otvoritveni film je prikazal napore, tezave in prepreke pri ohranitvi prvih filmskih zapisov dr. Karola Grossmanna, cineasta po katerem se festival imenuje. Za nagrade HUDI MACEK so se potegovali filmi SAMURAJ/DER SAMURAI (Nemcija 2014), scenarij in rezija: Till Klei-nert, NEBEŠKA IZMENA/ISTENI MUSZAK (Madzar-ska 2013), scenarij in rezija: Mark Bodzsar; NIMFA/ MAMULA (Srbija 2014), rezija: Milan Todorovic; KANAL / THE CANAL (Irska 2014), scenarij in rezija: Ivan Kavanagh. V kategoriji Grossmann Grindhouse so bili videni filmi CUDOVITI LJUDJE / BEAUTIFUL PEOPLE iz Italije (2014), TEMNO MORJE / MAR NEGRO iz Brazilije (2013), GLOBOK SPANEC / SONNO PROFONDO iz Argentine (2013 in MRTVI 2 / THE DEAD 2: INDIA iz Velike Britanije . Foto: www.prlekija-on.net Pod skupnim imenom Štiri desetletja kričeče kovine smo se spomnili dveh kultnih filmov METAL HUR-LANT: KRONIKE / METAL HURLANT CHRONICLES (Francija, Belgija, 2012) in HEAVY METAL (Kanada, 1981). Na jubilejnem festivalu so se s častnim hudim mačkom za življenjsko delo poklonili srbskemu režiserju in scenaristu Bordetu Kadijeviču, avtorju stevilnih nepozabnih filmskih mojstrovin in pionirju fantastičnega filma na področju bivse Jugoslavije. Med filmske velikane se je vpisal že s prvenčem, mračno vojno dra-moPraznik, ljubitelji fantastike pa ga najbolj poznajo po kultnem TV filmu Vesča(Leptiriča), prvi jugoslovanski grozljivki. Tako smo videli kar stiri njegove filme. V rubriki Fantastična obzorja smo videli ČASOVNI PRESKOK / TIME LAPSE iz ZDA (2013), RACIJA 2 / THE RAID 2(Indonezija, ZDA; 2014) in film PIONIRJI GROZE / PIONEERS OF HORROR iz Česke (2013). HRUPNI MAČEK je postregel z 11 filmi (bralča opozarjam, da to niso bile grozljivke), SLAKOV HUDI MAČEK prav tako z enajstimi, v rubriki Melies d'Argent smo si ogledali 19 kratkih filmov, Začarani kino je postregel z nadaljnjimi petimi filmi, ki jih sičer ze poznamo (npr. Indiana Jones, Gremlini, itd.), huje je bilo v Sok dok z dvema res grozljivima dokumentarnima filmoma, nadaljevalo se je v Torture Garden s petimi. Zaključili smo Na fantastični strani Alp s tremi in v Kino Klopoteč s sestimi filmi, ki pa niso bile grozljivke! VINSKI PROGRAM Letos so ponovno izbirali najboljse vino festivala, ki je na zaključni prireditvi razglaseno za Vinskega sam-piona Hudega mačka. Nagrado je podelil vinski strokovnjak Darrel Joseph. Seveda pa ni slo brez vinske kraljiče Spele Stokelj. SPREMLJEVALNI PROGRAM Kategorije so bile Glasbeni program, Vse divje bande Zorana Smiljaniča, Mother and Dirty Children, Zavodnik, (predstavitev romana Dejana Ognjanoviča) delavniče (MALA DELAVNICA ANIMACIJE, spoznavanje skrivnosti ustvarjanja animiranih filmov z Mitjo Mančkom, MALA DELAVNICA GROZE, snemanje kratkih zanrskih filmov med festivalom, IGRALSKE DELAVNICE z Zigo Camernikom), Skupina Stajn in Cloud Arčhitečture Studio, Subkulturna trzniča, Zombi zum-ba, Zaključna prireditev in Zombi četvorka. Res je! Ta zadnja zadeva pa je bila vredna ogleda in udelezbe. Totalno noro! Na zaključni dan festivala so se na Glavnem trgu v Ljutomeru podirali rekordi z Zombi četvorko, v kateri so bili udelezeni plesni paru v čvetu razpadanja. Taksnega zombi spektakla res se ni bilo! Upajmo, da so uspeli podreti Guinnes-sov rekord v plesanju četvorke za zombije! Očenjujem, da si je festival prisluzil ne samo očeno med najboljsih pet, temveč No.1 ON THE TOP OF THE WORLD. Kapo skupaj z lasmi in kozo dol pred organizatorji festivala. Tudi mozgane lahko razsujemo! NAGRADE FESTIVALA Na slavnostni zaključni prireditvi jubilejnega desetega Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina so bile stevilne nagrade. Med njimi: • hudi maček za najboljsi čelovečerni film: NEBESKA IZMENA (Isteni Muszak; Madzarska; 2013; rezija: Mark Bodzsar). • posebna omemba: ASMODEXIA (Spanija; 2014; rezija: Marč Carrete). • častni hudi maček za zivljenjsko delo je dobil srbski reziser Djordje Kadijevič, avtor stevilnih filmskih mojstrovin in pionir na področju fantastičnega filma v Jugoslaviji. Filmska fantastika je zelo provokativen žanr. Na trenutke se mi zdi, da bi bilo za vse nas veliko bolje, če bi bilo obratno - če bi živeli v fantastičnem svetu, v katerem bi imeli festival realnosti. (Djordje Kadijevič ob podelitvi nagrade). • Slakov hudi maček - najboljsi kratki film PODZEMNA GARAZA (Subterraneo; Spanija; 2013; rezija: Miguel A. Carmona) • Melies d'Argent - nagrada Evropske federačije festivalov fantastičnega filma (nominačija za nagrado za najboljsi evropski fantastični kratki film): 24 UR Z LUCIJO (24 horas čon Lučia; Spanija; 2013; rezija: Marčos Cabota). • Vinski sampion Hudi maček - najboljse vino po izboru gostov in obiskovalčev SIPON 2012 (Vino-gradnistvo druzina Kos) Več o nagradah in festivalu pa najdete na njihovi spletni strani www.grossmann.si. GODZILA GODZILA Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu Warner Bros., Legendary Pictures, Disruption Entertainment 15. maj 2014 (Slovenija) Dolžina: 123 minute * PG-13 Režiser: Gareth Edwards Scenarist: Max Borenstin (scenarij), Dave Callaham(žgodba) Igralci: Aaron Taylor-Johnson, Elizabeth Olsen, Bryan Cranston, idr. Kratek opis Akcijski film o najznamenitejši mega opici/stroju/japonski legendi. Ne bom zanikal - rad imam velike posasti, ki alegoricno prina-sajo silno preprosto sporočilo -človek lahko se tako unicuje in tepta naravo, prej ali slej se bo nasla naravna sila, ki bo sposobna clovestvo streti v prah nebeski in ž njim pognojiti solato. Zadnji ameriski poskus oživitve Godžile izpod taktirke Rolanda Emmericha je bil bolj tako-tako. Sicer žabaven ob kokicah, a je žapo-slil nekako 12 možganskih celic. Nova izdaja je bistveno boljsa, saj se je oklenila izrocila izvirnika. Malce starejsi smo v bivsi Jugi dobili v takratne kinodvorane dozo Godžile. Japonci so od leta 1954 dalje posneli preko 20 filmov in mnogi so se postarali bolje, kot bi glede na letnik izdelave pricakoval. Pac natancni samuraji. Nova verzija se dogaja v sodobnosti, ko odkrijejo nenavadno velike zarodke. Potem se zgodi nesreca v jedrski elektrarni. Konc-no se pokaže velikanski molj. V ZDA pa se pojavi se ena taksna ogromna spaka. Ugotovijo, da se ti dve spaki želita združiti, in to rav- no v Los Angelesu. A na zabavo pride se nekdo - Godžila. Vse tri megaspake imajo za clovesko oboroženo silo ucinkovito orožje -EMP. Vsa mogocna, v toliko podobnih filmih nepremagljiva ameris-ka vojska izpade slabse od tabornikov s papirnatimi letali. Destru-kcija je odlicno prikazana. Bistvo filma pa ni demonstracija ameriske vojske (slisita, M. Bay in R. Emmmerich?), temvec samo-uravnalni mehanizem narave. Ljudje smo v teh procesih samo drobna nadloga ž omejenim vplivom. V zakljucnem obracunu med posastmi smo ljudje samo price in imamo precej picel uänek na izid. Film v sebi nosi veliko sporoal. Opozarja na nespametno uniceva-nje narave, na vtikanje nosu tja, kamor cloveski nos ne sodi, in seveda povsod oätno nemoc clo-veka proti silnosti naravnih procesov, ko ti dobijo epske razsežnosti. Morebiti bo koga zmotila prisotnost nekaterih logicnih lukenj, ki pa jih ni toliko, da bi motile pripoved. Velik plus je poklon japonskemu izvirniku. Film ocenjujem ž novo metodo - ž ocenami od 1 do 10. NEVERJETNI SPIDERMAN 2 THE AMAZING SPIDER-MAN 2 Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu Marvel Enterprises, Avi Arad Pro-dučtions, Columbia Pičtures 24. april 2014 (Slovenija) Dolzina: 141 minut * PG-13 Režiser: Marč Webb Scenarista: Alex Kurtzman, Roberto Orči Igralci: Andrew Garfield, Emma Stone, Jamie Foxx, Dane DeHaan, Paul Giamatti, Sally Field, Embeth Davidtz, Č. Thomas Howell, idr. Kratek opis Pajkasti moz znova resuje mesto in svet pred zlobnim zlobčem. Ko se je pred leti iztekla trilogija Spider-Man, sem bil nad vsemi tremi izdelki prečej navdusen. Malče so prinesli igralči, malče odličen reziser in malče bolj odrasla zgodba. Skratka, fina stripofilmska izkusnja. Potem pa je prisel Neverjetni Spider-Man. Ze predfilm me ni nav-dusil. Niti v kino nisem sel in sem si omislil DVD, ko je bil malče čenejsi. Sem se zmotil? Ne. Neverjetni Spider-Man je bil po mojem mnenju nepotreben film. Zdaj je prisel istoimenski film z zaporedno stevilko 2. Nisem bil ravno na trnih. Sel sem si ogledat 2D verzijo. Skepsa od prej! Ampak sem bil na konču prijetno presenečen. Spider-Man se mora tokrat soočiti z Elečtrom in Rhinom. Poleg vsega pa mora resevati se svoje osebne probleme in ves čas ga vleče k mični Gwen Stačy. V filmu imamo zbirko človeskih slabosti in soočenje z njimi. Liki so spretno izvedeni in niso lepenkaste nakaze iz prvenča. Pohlep, zelja po pozornosti, zelja po ljubezni, aro-ganča, masčevalnost in se kaj se najde na seznamu tega filma. Za začimbo je prečejsnja doza humorja, ki malče popestri prečej temačno vzdusje. Vsekakor to ni film za dečo pod 12 let. <> OCENA IN KONKLUZIJA 7,5/10 Torej gre za zelo dobro izkušnjo, ki jo kazi mestoma posiljen humor, malce nelogičnosti, a vse to ne skvari dobro speljane in z alegorijami nabite zgodbe. Končno je neko nadaljevanje preseglo izvirnik in dalo upanje, da bo naslednji del vreden ogleda. Neverjetni Spiderman 3 zagotovo bo. Preveč cekina se je steklo v žepe krava-tarjev, da ne bi molzli licence. Če je molža kvalitetna, nimam nič proti. www.drugotnost.si Kar ni mogoče najti v tej stevilki, je zagotovo na nasi spletni strani. Tudi stare stevilke Jasubeg en Jered od prazgodovine (beri: od prve stevilke) do danes in to v PDF! TRANSFORMERJI: DOBA IZUMRTJA TRANSFORMERS: AGE OF EXTINCTION Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu Paramount Pictures, Hasbro, Di Bonaventura Pictures 26. junij 2014 (Slovenija) Dolžina: 165 minut * PG-13 Režiser: Michael Bay Scenarist: Ehren Kruger Igralci: Mark Wahlberg, Nicola Peltž, Stanley Tucci, idr. Kratek opis Roboti iž daljne galaksije so znova izbrali Zemljo za prizorišče njihove bitke. Ljudje pa naj bi bili ob tem le statisti. Moja babica bi rekla: »Malo morgen!« Med nas je trescila cetrta verzija robotskega raztura. Po treh delih vrescanja Shie LaBeoufa so nam prinesli malce neodgovornega izumitelja Cadea Yeagerja, ki ga igra Mark Wahlberg. Za obvezen par josk poskrbi njegova »odgo- vorna« hci Nicola Peltz kot Tessa Yeager. Mar bi Mark ostal na Planetu opic in bi bil mir na transfor-merskem nebu. Tako pa je tu pravi Jegermajster, saj je na trenutke celo jekleno mocan in blokira udarce megarobota. Naj kaj zinem o vsebini. Ta govori o neodgovorni firmi, ki si omisli druscino zasebnih robotov in kovine, iz katere so narejeni transformerji. Kovini je ime, uganili ste, transformij. Ker je v prejs-njem delu crknil sef desepticonov, si ga na novo izmislijo kar z robotsko reinkarnacijo. Ko zadeve dosezejo vrelisce, se po nekaj razsutih stavbah in se cesa pojavijo celo nekaksni dinozavrski tran-sformerji. O logiki, smislu in prostaskem marketingu na vsakem koraku ne bi izgubljal besed. To je film z enim samim smislom - predvajati zaporedje reklam za ameriske vrednote biblicnega pasu in potro-sniske izdelke, ki se pojavljajo skoraj v vsakem kadru. Ker so ZDA ze dovolj zbombardirali, so ustvarjalci raztur izvozili v Azijo, konkretno na Kitajsko, saj jim gre ocitno na jetra njihova gospodarska rast. Notri so vse klasicne Bayeve zaämbe, celo prevec jih je. Film se kar vlece in nikakor ga noce biti konec - kot cakanja v zobozdravstveni ordinaciji. Tehni-kalije so spodobne, najveckrat so same sebi namen. Igra je silno povprecna, se najboljsi so roboti. Ti nas vsaj nocejo preslepiti, da gledamo film za ljudi z IQ nad 25 (ali starejse od 8 let (evropska mera), oziroma 12 let (ameriska mera). Dajmo se posvetiti konkluziji, ki je bridko kruta. Stevec se je ustavil na samo .... nSr- OCENA IN KONKLUZIJA 4/10 Pa še to samo zato, ker imajo roboti več karizme od ljudi. Edini namen filma je zgolj v tem, da odklopite 99% možganov in uživate v transformacijah, destrukci-ji in se režite logičnim črnim luknjam. Vsaj jaz sem se ... Pri naslednjem poskusu bom manj prizanesljiv! ZLOHOTNICA MALEFICENT Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu Roth Films, Walt Disney Pictures 15. maj 2014 (Slovenija) Dolzina: 97 minut * PG Režiser: Robert Stromberg Scenarista: Linda Woolverton, Charles Perrault Igralci: Angelina Jolie, Elle Fanning, Miranda Richardson, Sam Riley, idr. Kratek opis Na novo napisana klasicna pravljica o Trnuljcici z dodanimi specialnimi Zlohotnica je na novo spisana Zlohotnica je na novo spisana klasi-cna pravljica o Trnuljcici. Disney jo je splovil v animirani obliki leta 1959. Ocitno se jim zdi, da je cas za ponovno obuditev. Za naslovno vlogo so dobili Angelino Jolie, za ostale pa ne tako znane igralce in igralke. Lahko bi rekli tudi pohotnica z zlomljenimi krili, a je zadeva precej zabavnejsa. Vse skupaj se zame kot se en dan v raju. Na eni strani imamo pravljicno dezelo z bolj ali manj src-kanimi bitji, na drugi strani je cloves-ko kraljestvo brez srckanosti, a z obiljem pohlepa in zelje po vladavini. Pac sporocilo v skladu s sodobno mantro soocenja cloveske zelje po dominaciji z naravo okoli nas. Zlohotnica, se mlada in navihana vila, najvecja svoje vrste, sreca Roberta, drobnega tatica, ki je ukradel dragocen kristal. Med njima se splete nekaj, za kar Zlohotni-ca misli, da je ljubezen. Ostareli kralj se odloä, da bogastvo pravljicne dezele pripada clo-vestvu, njemu. Zbere vojsko in krene v napad. A Zlohotnica ga z bitji svoje dezele porazi. Kralja doleti umiranje in takrat obljubi nagrado tistemu, ki unici Zlohotnico. Robert, zdaj nepomemben sluzabnik na dvoru, se spomni svoje ljubezni. Pride v pravljicno dezelo, uspava Zlohotnico, ji odreze krila in potesi kraljevo zeljo po mascevanju. Zlo-hotnica pobesni zaradi prevare in ponizanja. Robert postane kralj, rodi se mu hci Aurora in Zlohotnica jo med krstom uroä, svojo dezelo pa obda s trnjem. Pravljica se sprva nadaljuje, kot veli original, kmalu pa se preusmeri v drugacno pripoved in drugacen konec. Komu je film namenjen? Majhnim otrokom gotovo ne. Je predolg, ima nekaj strasljivih tonov in ves cas visi nekje vmes. Odrasle bo zmotilo, ker so vse filmske poskod- be brez krvi. Ko nekomu zlomis krila, ga bo mucilo kaj vec od prehodnega glavobola. Ce si zazelite malce vizualne poslastice, se sprostiti in uzivati v dovolj tekoci pripovedi, ki jo suvereno vodi A. J., potem je OK ogled. Priporocam 3D. Teta Konkluzija je rekla ... OCENA IN KONKLUZIJA 6,5/10 Film je sicer vizualna poslastica, tudi igra Angelina Jolie je nadpovprečna, a preostali so zgolj podporni liki brez posebne karizme. Je kriv režiser ali scenarist? Kdo ve in komu mar? Zgodba prereže s pravljičnimi klišeji, a naniza klišeje novodobnosti. Humorni vložki so malce posiljeni in večkrat neprimerni. Za konec pa nam natrosijo še nekaj ne preveč logičnih mimosukov. USLUŽBENKA SMRTI & USLUŽBENKA ZMAJA ANNALIGHT NIGHT alias TEJA GALE Za vas bral Bojan Ekselenski USLUŽBENKA SMRTI Spravil sem se k branju knjige dijakinje Teje Gale, ki si je nadela umetnisko ime Annalight Night. Mogoče sem storil napako, ker sem najprej prebral Poljub Crnega jezera, saj mi nato je pri branju pod prste gledal duh videnega. Zgodba znova govori o vojni, tokrat med angeli in nekaksnimi vampirji, ki to niso. Seveda so zraven tudi pravi vampirji. Znova je notri ljubezen med predstavnikoma nasprotujočih si vrst, znova imamo adolesčenčno zensko bitje, ki je nekaj posebnega, znova so dvorči ene in druge strani. Tudi način podajanja zgodbe je podoben. Gre za čistokrvno urbano fantazijo. Znova se dogaja v nedefinirani anglosaski dezeli z anglesko zvenečimi imeni. Pa duhovi strasi-jo? Kljukiča. Ja, beseda znova se ponavlja, a to ne pomeni, da je knjiga slaba. Njene najlepse odlike so lepo vodeni liki in tekoča pripoved. Dialogi so zivahni, mnogokrat začinjeni s posrečenimi komentarji, ki se poudarijo naravo likov. Od zgodbe ne gre pričakovati umetnis-kega presezka, a komu mar? Med branjem sem se imel fino, nikoli me niso ustavile debilnosti in po zaprtju zadnje strani me je premagala zelja po branju nadaljevanja - Usluzbenke Zmaja. Morebiti so nekateri deli zgodbe narejeni mal-če naivno, predvidljivo in pokazejo na avtoričino neiz-kusenost, kajti nikjer nisem čutil resne uredniske roke (kar pa ni njen problem, temveč zaloznikov). Arv^nl.. Vm I Uslužbenlca Smrti Vsekakor so to najboljsa priznanja mladi avtoriči, ki, upam vsaj, ne bo opustila pisanja. Dajmo torej realno očeno, ki mora iti preko osebnih občutkov: VSEBINA OCENA IN KONKLUZIJA 6/10 Dobro branje. USLUŽBENKA ZMAJA Usluzbenko zmaja sem si prisvojil takoj zatem, ko Usluzbenko zmaja sem si prisvojil takoj zatem, ko sem »obračunal« s smrtjo. Vedel sem, kaj dobim, in bil sem čelo pozitivno presenečen. Ceprav Usluzbenka Zmaja v ničimer ne odstopa od končepta Usluzbenke smrti, je delo bolje napisano in sem pri branju se bolj uzival. Vidi se, da je avtoriča pridobila nekaj izkusenj in jih znala vkomponirati. Zgodba se nadaljuje tam, kjer se je končalo, s smrtjo Smrti. Ravno ta moment mi je eden od zabavnejsih vsebinskih prebliskov. Resnično - kako ubiti Smrt? V tej zgodbi v pripoved kmalu vstopi Mor(g)ana, ki ni to, kar naj bi bila. Na nasem svetu pustosijo vampirji, Naslov Usluzbenka Smrti Avtor/ica Annalight Night alias Teja Gale Založnik Zalozba Murano, 2012 http://zalozbamurano.weebly.čom/ Fizični opis 248 strani, A5, mehka vezava ISBN 978-961-6883-05-4 Cena 27,00 € FB avtorice https://www.faoebook.oom/teja.gale vampirski netopirji, ki brez vodstva Smrti ne morejo »kvalitetno« opravljati svojega dela, Angel se zaplete ž Morano, vse ji polži iž rok. Pojavi se nova vrsta -uslužbenci Zmaja. Prvic srečamo tudi mrtve vrhovne angele in ražkrije se Angelina usoda. Nanjo pade naloga, da najde novo Smrt, pretresajo jo čustvene žadeve in mora se naučiti leteti. Kar veliko ža deklico, ki se ni dopolnila 18 let. Ne bom vam kvaril užitka s preveč vsebine. Zgodba je vodena precej bolj žanimivo kot Uslužbenka smrti, dialogi so enako žabavno speljani in novi liki so dobra popestritev. Pravžaprav komaj cakam, da grem v knjižnico po žadnji del ... Morebiti kaksna žamera - delo ž nicimer slogovno ne odstopa od prvenca. Nekateri elementi bi bili lahko bolje ižpeljani, kar žnova kaže na pomanjkljivo ured-nisko delo. [S- * VSEBINA OCENA IN KONKLUZIJA 7/10 Precej dobro branje. Skupna ocena tega, kar sicer ni v avtoricini domeni, a je ža kupce knjige se kako pomembno, je ocena podpore. Spletna podpora je genericna in glede na vsebino žasluži vec. Naslovnici sta spodobni. Seveda ne morem mimo tega, da ne obstaja v cenovno privlac-nejsi E-obliki. f m\ /'•«[V ' a ^ Poljub črnejezer* Naslov Uslužbenka Zmaja Avtor/ica Annalight Night alias Teja Gale Založnik Založba Murano, 2012 http://žaložbamurano.weebly.com/ Fizični opis 224 strani, A5, mehka vežava ISBN 978-961-6883-06-1 Cena 26,50 € FB avtorice https://www.facebook.com/teja.gale PODPORA OCENA IN KONKLUZIJA 3/10 Slab nakup za zahtevano vrednost. Naj ražložim to svojo precej kriticno oceno. Omenjeni knjigi iž serije Uslužbenka sta del trilogije, ki jo je mogo-ce najti v nekaterih knjižnicah. Zal prijažna in marljiva deklica ni kriva, da obema knjigama manjka malce ure-dniskega ciscenja in urejanja (to je opažneje v prvi knjigi, druga je bolje spisana - avtoricina žasluga). Nadalje avtorica ni kriva, da knjige ne moremo kupiti v knjigarnah, niti ža to, da je ni v e-obliki. Če bi bila vsaka od 200+ strani debelih, mehko vežanih A5 knjig po 10 € (ali vsaj v e-obliki), bi ji takoj namenil svoj denar. Ze žaradi podpore, ker si jo glede na bralni vtis žasluži. Zagotovo bi kupil v paketu vse do ždaj iždane knjige (trilogija Uslužbenka + Poljub Črnega ježera). Zal pa žaradi na platnicah žapisanega žneska ža knjige ne bom odstel niti evra. Zakaj? Nakup trilogije bi me stal nežaslisanih 81 € (ja, prav ste prebrali, žaložba hoce povprecno ža vsak ižvod mehko vežane 200+ strani A5 knjige nežaslisanih 27 € - G. R. R. Martinove, nekako 8x debelejse knjige, so od palca pol cenejse). Avtorica ni kriva, ce žaložba cilja ižkljucno na knjižnice, kjer si poplaca stroske in ima ža place. Ampak pojdite v knjižnico in le vžemite njene knjige v roke. Upam, da jih imajo, saj knjižnice v križi malce bolj pažijo, po koliko kje kaj kupijo. IZ VOJAŠKE FANTASTIKE V REALNI SVET KDO JE OBRAMBNI MINISTER T.I. DONETSKE LJUDSKE REPUBLIKE? Pripravil Andrej Ivanuša (po scifiportal.eu) Prav neverjetno je, kako hitro resnicnost prehiti se tako daljno-casovno znanstveno fantastiko. Vojna za vzhod Ukrajine je bila v veliki meri na zacetku videti kakor scenarij za nov vojni film poln fantazije in bizarnosti. A vrniti se moramo v cas miru. ČAS MIRU Lani je Kijev v Ukrajini gostil EUROCON, srecanje pisateljev in ljubiteljev znanstvene fantastike. V caso-pisih iž tistega obdobja prebiramo, da je Harkov verjetno prestolnica ukrajinske znanstvene fantastike in fantazije. Tukaj so živeli in pisali H.L. Oldie, Aleksander Zoric, Andrej Daskov, Jurij Nikitin in Andrej Valentinov ter tudi Fedor Berezin. Vendar niso bili prevec zaželeni na konvenciji, saj pisejo v ruscini. Tako so bolj popularni na vzhodu Ukrajine in seveda v Rusiji. Situacija na podroqu ZF v Ukrajini je bila že dolgo casa razdeljena na dve konvenciji. Ena je bila v Kijevu, druga pa, imenovana »Zvezdni most« (rusko: 3be3ghbih moct), v Harkovu od leta 1999 naprej. Tukaj se izdajata casopisa RBG-Ažimuth in Realnost Fantastiki, oba v ruscini. V Ukrajini, torej na zahodu pa so bolj cenjeni Marina in Sergej Djacenko, Vladimir Arenev, kakor tudi beloruski avtorji Olga Gromiko, Kiril Benediktov, Jurij Brajder in Nikolaj Čadovic Vendar pa se ti prebijajo težje, saj nimajo prave podpore pri izdaji svojih knjig. ČAS VOJNE Prav dejstvo, da festival Zvezdni most živi brez težav, kaže na možnost, da ima podporo sirse skupnosti v Rusiji. Drugo pa je, da so bili v preteklosti redno nagrajevana dela, ki so poveljevala militarizem, revansizem, komunisticno družbo, itn. v zgodbah zavitih v nekaksno znanstveno-fantasticno okolje. »Prozahodna s strani NATO podprta ukrajinska vlada se je soočila s trmastimi uporniki iz pro-ruskega vzhoda. Boji divjajo okoli Donetska, civilisti umirajo v topovskem ognju in med zračnimi napadi. Ruske sile se medtem zbirajo ob ukrajinski meji...« Zgornji odstavek ni izvlecek iž casopisne novice, temvec je del dvodelnega romana rusko-ukrajinskega pisatelja znanstvene fantastike Fedora Berezina. Prva knjiga ima naslov Vojna 2010: Ukrajinski front, druga pa Vojna 2011: Protiv NATO, ki sta izsli leta 1999. Groteskno, fantazijsko - avtor zdaj živi svoj roman. Postal je obrambni minister Donetske ljudske republike. Na prav bizaren naän sta se sedaj v njegovem življenju zmesala resnicnost in znanstvena fantastika iž njegovih knjig. Po drugi strani pa nas podrobnejse prebiranje nagrajenih knjig, pa tudi teh, ki jih je napisal obrambni minister, napeljujejo na misel, da je bilo vse skupaj programirano vnaprej. Da je to samo se en primer specialne vojne. Znova nekaj za fantasticen zaplet. KDO JE FEDOR? Fedor Dmitrijevič Berezin (rusko: $egop ^MHTpHeBHH Eepe3HH) se je rodil 7. februarja 1960 in je ukrajinski (ruski) pisatelj znanstvene fantastike. Odkar je bila razglašena Donetska ljudska republika (vzhodna Ukrajina) je tudi obrambni minister in glavni komandant uporniske vojske. V Donetsku je zivel do leta 1977, potem se je vključil v Engelsovo letalsko solo, diplomiral 1981 in postal tudi pilot. Vojaski krst je dozivel v Kazahstanu in na daljnem Vzhodu. Leta 1991 je zapustil vojsko s činom kapitana in se vrnil v Donetsk. Poskusil se je v mnogih pokličih in sluzbah— podjetnik, konstruktor eksplozivnih teles in drugo. Leta 1998 je pričel pisati kot profesionalni pisatelj, ustanovil je drustvo ljubiteljev znanstvene fantastike »Stranik« (vagabund, popotnik) v Donetsku in postal njegov prvi predsednik. Tako je pri 38 letih uspel doseči svoje sanje, da bi postal pisatelj znanstvene fantastike. V njegovih knjigah so zgodbe napisane v trdi znanstveni fantastiki in se vedno dogajajo v voj-nih/vojaskih okvirjih. Kljub temu nekateri njegovi kritiki pravijo, da je »turborealist«, sam pa sebe označuje kot pisča »znanstvenofantastičnih filozofskih tehno-trilerjev«. Prva objavljena knjiga je bila ŽF novela Pepel (rusko: nene^) leta 2001. POGLED V PRIHODNOST Morda bi morali prebrati njegovo novo serijo Vojna 2030 v treh knjigah: Rdeča zora (KpacHbifi paccBeT), Metropolis v ognju (no^ap MeTpono^HH) in Napad na Ročky Mountains (ATaKa CKa^HCTWx rop). Nas čaka nova svetovna vojna na ameriskih tleh? Euročon 2015 se pa zagotovo ne bo odvijal prihodnje leto v Leningradu. Kar je preveč, je preveč! EUROPEAN SCIENCE FICTION CONVENTION EBPOnEHCKUti OAHTACTMMECKMM KOHBEHT ZF IN ROCK GLASBA (2.DEL) Pripravil Tihomir Jovanovič Tika (SF PORTAL, BEOGRAD) Izbral, prevedel iz srbščine in priredil Andrej Ivanuša V prejsnji stevilki JeJ smo objavili prvi del prispevka Tihomirja Jovanoviča Tike z naslovom "ZF in ročk glasba", ki je govoril o uporabi znanstveno fantastičnih in fantazijskih elementov v glasbi. Danes se posvetimo biv-si Jugoslaviji in nečemu kar kljub realnosti meji na ZF. Eden izmed bivsih usluzbenčev Drzavne varnosti Jugoslavije trdi, da je bila v nekdanji SFRJ ročk glasba ustvarjena namensko. Z njo bi naj pačifizirali mladino s pomočjo not in besedil. Ob tem bi ta morala biti pisana tudi tako, da sirijo idejo »jugoslovanstva«. PROJEKT MILJACKA Menda obstajajo usluzbenči SDV (sluzbe drzavne varnosti), ki to potrjujejo in dodajajo podrobnosti o akčijah v katerih so sodelovali, najprej pod Titom potem pa se pod Milosevičem v Zvezni republiki Jugoslaviji. Ena izmed najbolj nenavadnih prič je Zivan Velisavljevič, ki je bil upokojen leta 1990 z ukazom takratnega predsednika SFRJ Janeza Drnovska. Pred tem je bil pomočnik načelnika Resorja drzavne varnosti. Danes zivi v svoji druzinski hisi v vasi Lojaniče pri Sab-ču (Srbija). Na skrbno urejenem podstresju te hise varuje nekaj tisoč LP plosč zabavne in ročk glasbe, ki je nastala v SFRJ. Na vprasanje »ali je diskofil?« odgovarja, da »te plosče niso tukaj za zabavo, temveč sredstvo za delo. Ob tem so mi jih v SDV dali na reverz in jih zato tudi ne morem prodati.« S plosčami se je pričel ukvarjati leta 1968, ko so nastale znane studentske demonstračije. Te so zelo vznemirile Titov rezim. Se posebej, ker so se kar naprej pojavljala nova zarisča politične nestabilnosti (Brionski plenum, invazija na Česko, itn.). Na tajnem sestanku je Tito sprozil ta problem. Veljko Vlahovič je navijal za atomsko bombo, ki bi bila garant suverenosti. Edvard Kardelj naj bi predlagal večje zblizanje z NATO paktom. Od vseh bizarnih predlogov, je najbolj neumnega predlagal Stane Dolanč. Pojasnil je, da ČIA uporablja glasbo ročk skupin za otopitev studentskih demonstračij. Skupine, ki zagovarjajo hedonizem in uporabo opojnih drog, naj bi zelo vplivale na amerisko mladino. Tako bi se naj njihova upornost prelevila v klovnovstvo. Postali bi uzivači brez jasnih revolučionarnih idej. Dolanč je menil, da bi to uspelo tudi z naso mladino. Vlahovič je menil, da so nasi ljudje bolj zdravi in zrelejsi od ameriskih ter bi to pri nas ne uspelo. Vendar je Tito dal Dolanču »zeleno luč« in ves projekt so poimenovali »Miljačka«, ki ga je dobil v operativno izvedbo prav Zivan Velisavljevič. Ta je to delo opravljal 22 let. Pravi: »Prvi regrut je bil kar Goran Bregovič iz skupine Bijelo dugme. Z njim ni bilo problemov, saj je zagovarjal idejo jugoslovanstva, pa se seks in droge. Tako sva se kar hitro dogovorila. Z njim sva uporabljala tudi sistem, ki smo ga pri nas uporabljali s kriminalči. Oni so v tujini nekaj ukradli za nas, mi pa smo jim omogočil varno pribezalisče. Tudi Bregovič je tako v tujini kradel pesmi in jih tukaj objavljal kakor svoje. V njih pa je propagiral tisto, kar smo mi potrebovali in zahtevali.« Nadaljuje z Zdravkom Čoličem, ki pa ga ni bilo mogoče tako enostavno regrutirati. »Zdravko je bilo nadarjen glasbenik in ga nismo mogli zvabiti kar tako. Proti nam ni imel nič, a tudi ni zelel, da komurkoli karkoli dolguje. Vendar smo ga ujeli, ko je v Ohridu na črno menjaval devize. Strpali smo ga v zapor in po takratni zakonodaji mu je grozilo skoraj dve leti kazni. Obiskal sem ga v priporu in sva se dogovorila, da ga spustimo, če bo pel za nas. V SDV je nastopila histerija, saj bi zanj res potrebovali najboljse pesmi. A le kje jih bi dobili? Ker se jim je zdel Kornelije Kovač premalo, so se odločili, da pokličejo čelotno jugo-pop sčeno. Tako smo neko noč zakupili dvorano Skenderija v Sarajevu in vanjo pripeljali vse ključne pop kompozitorje pri nas. Na sestanek so prisli Arsen Dedič, Borde Novkovič. Kornelije Kovač, Bojan Adamič, Zika in Radovan iz Zane, Momčilo Bajagič, mali Zlaja iz Črvene jabuke, Iztok Turk, Jasenko Houra, Jura Stablič, Vladimir Divljan, Zoran Lesendrič in drugi. Kot politi so čakali, saj niso vedeli kaj naj pričakujejo. Stopil sem na oder. Zdelo se mi, da sem kakor Tito in jim dejal, da je vsak dolzan pripraviti eno pesem za pov-ratniski album Zdravka Čoliča.« Velisavljevič se danes ne more skriti svojega navdu-senja. Z letali so jih spet razvozili po Jugoslaviji in pričeli so pisati pesmi. Toda pri SDV so znova postali nervozni, saj niso mogli obvesčevalno pokrivati toliko ljudi. Zato je vse skupaj spet padlo na ramena Gorana Bregoviča. Čoličev album bi lahko postal eden največjih v zgodovini jugo-pop glasbe, podobno kot je bil »Smile« za Beačh Boys, a na konču je vse naredil Bregovič. PESMI ZA PRIMER ATOMSKE VOJNE SDV je bila tudi zadolzena za pripravo končeptnih albumov s pesmimi, ki bi jih javno predvajali v primeru vojne in tudi ob nuklearni apokalipsi. Velisavljevič pravi: »Te albume smo v sluzbi imenovali "Albumi sodnega dne". Pesmi na njih pripovedujejo o poslednjih rečeh na svetu. Bile so taksne kot bi jih ljudje potrebovali, da bi preziveli nuklearno zimo. Prip- ■Sri ravljala jih je nasa jugoslovanska glasbena smetana skupaj s skupino psihologov. Med njimi so bile tudi ljubezenske pesmi, ki so spodbujale seks. Testirali smo jih na zivalih in te so se res pricele pariti, ko so jih poslusale. Pesmi bi naj spodbujale izlocanje ljubezenskih hormonov in so bile narejene za primer, ce bi morali v bunkerjih pod zemljo stimulirati ljudi, da nadaljujejo clovesko raso. Danes bi bilo kaznivo predvajati taksno pesem preko javnega radija. Ti posnetki se se danes nahajajo v sefu sefa SDV Srbije.« Velisavljevic o teh pesmih nerad govori. Ko smo navalili nanj, je rekel, da je nekatere napisal Kiki Lesandric, prepevajo pa jih Zana Nimani, Anja Rupel in Marina Perazic. DVOJNI AGENTI Velisavljevic trdi, da se je samo enkrat srecal z dvojnim agentom, to bi naj bil Iztok Turk vodja in glavni avtor skupine Videosex. Velisavljevic pravi: »Iztok je delal za nas. Ko so ustvarjali album »Lacrimae Christi« ga je kontaktirala nemska obvesce-valna sluzba BND. Ni hotel nic slisati o njih, a mi smo mu rekli, naj sodeluje. Ko je Jugoslavija razpadala, se je pricel nagibati na njihovo stran. Mislim, da Jugoslavije ni izdal, vendar je zelel z Videosexom snemati plosce v anglescini. To pa so izkoristili, da ga pridobijo zase. Zeleli so marginalizirati nase skupine tako, da bi izdajale pesmi v anglescini. Tako bi jih oddvojili od domace publike. Vendar jim niso dali pravih moznosti na njihovi sceni. Tako so dobili le nekaj alternativnih skupin. Mi smo cvrsto drzali Bregovica, Corbu in Azro. Vidite, album skupine Divlje jagode v anglescini je bila cista diverzija MI6. Takrat je bil na njihovem celu zloglasni Anthony Monkton. Svojo kariero je zacel kot rock&roll operativec za SFRJ. Na koncu je koncal sluze-nje v Beogradu. Na vso sreco smo imeli svojega agenta v skupini. Alen Islamovic je bil nas clovek in je anglesko kariero Divjih jagod razbijal od znotraj. On je bil zdrav element v skupini in zato smo ga nagradili z mestom pevca pri skupini Bijelo dugme.« RAZBIJANJE JUGE IN IBARSKA MAGISTRALA Velisavljevic sebe se danes ocenjuje za »jugoslovana«. Verjame, da so posamezne republiske sluzbe drzavne varnosti delovale proti skupni drzavi, tudi na podrocju rock&rolla. Pravi: »Jasenko Houra je bil clovek v sluzbi Hrvaske drzav-ne varnosti. Nekajkrat sem jim poslal dopis, kjer sem zahteval, da nam ga dajo, ker je talentiran glasbenik. Oni pa so to zavracali in si kar naprej izmisljevali neumnosti in formalne zadrzke. Odgovorno trdim, da je njegova pesem "Mojoj majci (zadnja ruza Hrvatska)" maslo zagrebskega oddelka.« Nadaljuje: »Ni nedolznih! Ko smo opazili, da se Bog in Cerkev pojavljata v pesmih skupine Pilot, smo pripeljali Lesendric Zorana, da nam pojasni vse skupaj. Med zasli-sanjem se nam je javil sef beograjskega oddelka in rekel, da je clovek njihov. Morali smo ga spustiti. Tako sem tedaj doumel, da ima vsaka republiska sluzba drzavne varnosti svojo lastno skupino.« Velisavljevic meni, da je naivno pricakovati, da je borba med tajnimi sluzbami kaj manjsa ali manjvredna na polju rock glasbe kot je na drugih obvescevalnih podrocjih. Pravi: »Tako bi tudi ne bilo vojne brez vojne propagande in skupin kot je na primer Prljavo kazaliste. Scenario ''Ibarske magistrale" so najprej uporabili na Krcunu, naslednjic pa na Drazenu Riclu. Tudi v prometni nesreä clana Crvene jabuke ni vse cisto. Zlaja je takoj zapustil skupino. Bil je pravi angelcek, eden najboljsih mojih operativcev, resnicni Jugoslovan. Mislim, da bo zelo zanimivo slisati, ko bo Zera enkrat spregovoril On pozna vso zgodbo.« DANES Velisavljevic ne spremlja vec domace scene odkar je vstopil v penzijo. Vsaj tako trdi. Ampak vedno bolj je presenecen, kaj se dogaja, kar pac vidi na televiziji in internetu. »Dosti nadarjenih ljudi je odslo med "narodnjake", na rock sceni dosti skupin prepeva v anglescini. To je slabo! Scena je bila mnogo boljsa takrat, ko je SDV to vse kontrolirala in tudi sam sem kreativno pomagal, ko je nastopila kriza. S ponosom lahko trdim, da je sluzba pod mojim vodstvom za pesem ''Lipe cvatu'' angazirala tri profesorje Muzicke akademije in se enega profesorja knjizevnosti. Vsi ti so pomagali Bregovicu, da napise tako dobro pesem. Zal danes nima nihce vec podobnih ambicij. Bojim se, da SDV ne kontrolira vec niti tistih skupin, ki sem jih jaz ustanovil.« E-ZALOŽNIŠTVO V PRAKSI Pripravil Bojan Ekselenski E-zaloznistvo ni nek bav bav. Vsekakor pa je potrebno pridobiti nekaj znanj in tudi prakse. Saj veste, vaja dela mojstra. E-zaloznistvo je v Sloveniji se silno v povojih. Zelo malo nas obvlada pripravo E-knjig in se manj nas lahko naredi vse, od wordovega dokumenta do koncnega izdelka - E-knjige v ePub formatu. EPUBZA VSAKOGAR Aktualni standard za elektronsko knjigo, ki ga podpirata obe nasi omembe vredni knjigarni, je ePub. Kaj je to? V bistvu je to zipana mesanica xhtml 1.1, ČSS 2.1 in xml. S tehnicnimi podrobnostmi se ne ukvarjajte prevec, saj se te skrijejo izza fasade ePub urejevalnikov. Kaj morate vedeti glede ePub? • Osnovni vstopni format je xhtml ali html, kodiran v skladu z xhtml standardi • Vsebino pripravite v spodobnem urejevalniku besedila (Word 2007+, Writer 4+). • Slike pripravite v gif, png, jpg ali svg formatu. • Izogibajte se nestandardnim, eksoticnim tipografijam. • Sloge pripravite v zasebni datoteki ČSS. • Naslovnica naj bo formata 4/3 ali 3/2, ostalega se izogibajte, naj bo vsaj 72 dpi. • Za vsak korak priprave uporabite ustrezno namensko orodje. • Obvladajte osnove xhtml in ČSS. Verzije ePub so 2.01 in 3. Verzija 3 je, resnici na ljubo, se precej v povojih (podpirajo jo samo naprave z iOS) in standard se ni popolnoma definiran. Tako se vam lahko zgodi, da vas bo hitelnje s podporo ePub 3 stalo nekompatibilnosti s skoraj celim svetom. V praksi boste pripravili E-knjigo v verziji standarda 2.01. To je zrel standard, ki ga podpirajo vsi urejevalniki in bralniki (tudi iOS, ce se bojite za precej obsezno iOS uporabnisko skupnost). Ta prispevek ni sola ČSS, XHTML in podobnega, temvec prakticen vodic, kako iz Wordovega dokumenta, oblikovanega v skladu s standardi, ki jih podpiramo za pripravo besedila za objavo, dobimo nepro-blematicen ePub dokument. Zakaj sem zapisal neproblematicen? Urejevalniki ePub lahko izdelajo datoteko, ki ni popolnoma cista ali ji manjkajo nekateri elementi. Nekateri bralniki ePub imajo lahko s taksno datoteko vecje ali manjse probleme. NAPISALI STE KNJIGO. BRAVO VI! Če ste spisali knjigo v skladu s standardi oblikovanja besedila za objavo, imate pri pretvorbi precej preprosto delo. V Wordu imate samo sloge Naslov 1, naslov 2, Naslov 3 in Navadno. Vsi ti slogi uporabljajo tipografijo Čurier New, velikost fontov 12 pt, zamik prve vrstice 1,25 cm (5 crk). Za posevno besedilo ste uporabili podcrtovanje, saj je tako vidnejse od standardnega posevnega besedila. Podloga se nahaja na portalu Drustva Zvezdni prah, a o tem pri virih na koncu. V primeru, da ste pisali s privzetimi slogi Worda (uporabili ste standardno podlogo Normal.dotx), dobite miks razlicnih barv, tipov fontov, razlicnih lastnosti odstavka ipd. To je slabo za nadaljnje delo, saj vas caka vmesno popravljanje in ciscenje. POMEMBNO! NE OBLIKUJTE BESEDILA PRI UREJANJU! TIPOGRAFIJE, BARVE IN OSTALO NE UREJAJTE Z WORDOVIMI SLOGI ALI ČELO KAR SPREMEMBAMI OSNOVNEGA SLOGA, TEMVEČ TO PUSTITE ZA KASNEJE. OBLIKOVANJE VIDEZA JE NALOGA ČSS, KI NAJ BO VEDNO ZUNANJA DATOTEKA. NI GRSEGA OD PISANEGA BESEDILA. Vase delo je, ce ste se pametno drzali standarda, v docx datoteki, posamezna poglavja so locena s prelomi strani.Vec korakov je koristnih, da si ne potrete osnove in prevec ne zapletete vmesnih faz postopka. KORAK 1 - PRIPRAVA ZA PRETVORBO V HTML Podloga za pripravo Na osnovi standardne podloge si pripravite se eno podlogo, imenujmo je StandardnaObjava. Za osnovo vzemite kar standardno, saj jo boste samo malo prilagodili in tako prilagojeno shranili, da bo vedno v dosegu miske. POMEMBNO! PAZITE, DA NE POVOZITE STANDARDNE PODLOGE! S to novo podlogo boste besedilo osnovno oblikovali. Kaj potrebujete? • Za vsakim naslovom naj bo prazna vrstica, kar naredite v urejevalniku sloga za odstavek (gl. sliko) • Naredite slog odstavka, ki bo imel za sabo prazno vrstico. • Odstranite ostevilcenje in vse, kar imate v glavi ali nogi dokumenta - te informacije so pomembne za pripravo, ne pa oblikovanje besedila. • Shranite spremenjeno kot Podlogo programa Word (dotx) v mapo s podlogami. Podlogo imate. Nicesar drugega ne spreminjajte. KORAK 2: PRIPRAVA DATOTEK ZA PRETVORBO Najprej si na v mapi vase knjige naredite ločeno mapo, kjer naredite podmapo Dokumenti. Sem boste shranjevali datoteke za pripravo E-knjige. V ePub knjigi zagotovo želite poglavja, če ta obstajajo v izvirniku. Pri tem velja preprosto pravilo - vsako poglavje gre v svojo datoteko. Če ste pri pisanju pred vsakim poglavjem naredili prelom strani, bo precej lažje. Zdaj vas čaka nekaj »kopij-pastanja« in temeljnega oblikovanja (podčrtano pretvorite v posevno ipd.) Kako to gre? • Odprite datoteko svoje knjige. • Ustvarite nov dokument iz podloge StandardnaObjava (ali kako drugače logično poimenovanega). • Kopirajte vsako poglavje & podpoglavje v svoj dokument. Če imate v 3 poglavjih 10 podpoglavij, dobite skupaj 13 datotek. • Shranite datoteke, pri čemer uporabite logično poimenovanje datotek, a brez sumnikov, presledkov in drugih posebnih znakov - Moje sumeče poglavje naj bo napr. Moje_sumeče_po-glavje. Ni slabo, če imate vse skupaj ostevilčeno. Večji projekti prinesejo tudi nekaj 100 datotek. • Naredite popravke, kot je zamenjava podčrtanega za posevno, menjava oznak za prazno vrstičo ipd. • V pogovornem oknu za Shrani kot (glej sliko 1) vpisete Naslov dokumenta (ta je lahko pravo ime poglavja, npr. Moja knjiga: Moje sumeče poglavje) ali kaj podobnega in razumljivega. • Shranite dokument kot dočx (vedno hranite originale). Naslov strani: Ka^o do E-knjige? Naslov strani je prikazan v naslovni vrstici brskalnika. V redu *■ Ji ' ►!:■!: r.-.M - r j 1 11, h iY Ji + 'j j," --,1 ■ A >;H >J> 4 - > rj - ■ # r.-rJTiii.dririivj rl »M»' ■i W DHft® 1.1 '->rj t'ri -HIU ■k J»H:» il Jl DC'Hl» 1 htitWiT t« ■P ifla 3IK-K4T iMHJVirillM - ;timt Krj-nu ■-•■Ml- lh LqihT. Il r. r.'iv hlft.r.n tlH=V„, #2 T | Bwrt | • Shranite dokument kot Spletna stran (slika 2), filtrirana. Word bo naredil HTML dokument, skladen s HTML 4 in ČSS 2.1. V dokumentu bodo tudi definirani slogi. V tem koraku vam bo prav prislo znanje ČSS in XHTML. Sedaj je čas, da zapustite Word. Naslednji korak, sarjenje po HTML, terja od vas primerno orodje in temeljno znanje xHTML, HTML in ČSS. Brez tega ste hladni. KORAK 3: UREJANJE HTML, OZIROMA XHTML Mičrosoft je dal v brezplačno rabo svoj urejevalnik HTML, ki slisi na ime Expression Web 4 (slika 3). To orodje je dovolj zmogljivo, da bistveno olajsa oblikovanje vase knjige. Seveda vam pred delom priporočam, da si preberete navodila in priporočila za delo z Expression Web 4, kaj in kako se dela s ČSS in seveda osnove XHTML in HTML (4 in 5). Brez teh znanj ne boste daleč prisli. Generat | AutoTbumbnail | Defadt Fonts j Code Fonnattjig [ CSS Color Coding _ Authoring Picture I auler end Grid I IntelliSense [ Font Families Hew Documents Choose the defadt type ofr> docunente. Default Document: HTM v documents end (he defacit tie extension of new HTML Add a ordff" merk (BOM) when creating or renaming ITTF-B documents with these file extensions Default html File Extension: '.ff' .htrrrf ■ .htm .htm -js k -html -php ? -CSS T .txt j .dwt J ,xm( Doctype and Secondary Schema Choose the doc type deda1 -a bon 10 be inserted into nev. pages. A matching docunert Schema a1 be used to drive ircompabbiity notifications and InteliSensa for HTM. ard script. If a page has no doctype or an inrecognized doctype is dedaredr the Secondary Schema will be used. CocLment Typ« Deciara bon; [xhtml 1,1 Secondary Sdiema: CSS Schema This schema de ter mri« what is avariable in CSS IntelliSense. Sdiema version: #4 Priprava Microsoft Expression Web 4 urejevalnika za delo z xhtml. Microsoft Expression Web 4 morate najprej pripraviti, da bo označeval v skladu z XHTML. To naredite v nastavitvah (slika 4). Tako vas bo urejevalnik opozarjal, če kaj nimate v skladu z XHTML 1.1 (tudi 1.0 ni problem). V čem se ločita xhtml in html? Enojni ukazi, kot so
se zapisujejo z zaključno posevnico -
,
, , saj vas program opozori, da niste prav storili. S tema dvema vrstičama poveste urejevalniku, da gre za xhtml obliko spletnega dokumenta. To morate narediti sami, saj Word tega za vas ne bo storil! Torej pljunimo v roke! KORAK 4: PRIPRAVA IN ČIŠČENJE SUROVE WORDOVE HTML DATOTEKE Naslednji korak se izvaja v sposobnem urejevalniku HTML. Sam najraje uporabljam kar ze prej omenjeno brezplačno Mičrosoftovo orodje, ki je bilo do nedavnega se kako plačljivo - Mičrosoft Expression Web 4. Orodje ima prečej obsirno spletno podporo, virov je se vedno veliko in tudi kaksna zastonjkarska E-knjiga se najde. Priprava za delo v urejevalniku Microsoft Expression Web 4 Zaradi olajsanja dela boste uporabili orodja, ki jih nudi Expression Web 4. V meniju Site kliknite na New site in odpre se pogovorno okno (slika 5), ker izberete Empty Site. Ko na izbrani lokačiji ustvarite Prazno stran z imenom MojaKnjiga ali Moja_Knjiga, zatem kar znotraj Expression Web 4 v Site View ustvarite se mape Images, Styles in Dokumenti. Tako dobite strukturo knjige, ki jo boste zlahka prenesli v nadaljnjo obdelavo. Zakaj ravno ta imena? Ker boste tako imeli v HTML kodi ZE NAREJENO strukturo, ki jo zahteva ePub. Ce zelite inovirati, vas bo najkasneje pri urejanju v ePub urejevalniku bolela glava. Samo za lokačijo dokumen- Oin-i ITI 2 » OiCrr i rnr. rii arih -Mi»] ki jJ =rrn jöf J »uraiaHK-cad □ a""! ** [ |IK( hvtyf« fsšl) It« Ivtt-! rcrr* i»d tc-J :r s-l hrrA rti #5 tov ste lahko malče »inovativni«, ker ta mapa obstaja samo zaradi relativnih povezav do datotek v mapah images in styles. Naslednji korak zahteva znanje CSS in osnovnega HTML. Brez temeljnih znanj boste tu opravili bore malo. V tej fazi boste Wordov HTML preoblikovali v xHTML kompatibilno datoteko, povezano z enotno CSS datoteko slogov, ki odloča o videzu vase publika-čije. Pa pljunimo v roke. Najprej v mapo nasega Expression Web 4 projekta skopirajmo nase HTML dokumente. Dobimo nekaj taksnega, kot je na sliki 7. Irau "JM in [uu Odprimo prvo poglavje nasega testnega projekta in v pogledu HTML kode vidite obsiren blok • Odstranili bomo vrstičo
na začetku vsebine in
na konču vsebine. Gremo po vrsti. Glavo zamenjamo z: Tako Expression Web 4 pripravimo, da misli v skladu z xHTML sintakso. Vse, kar ni skladno z xHTML se obarva rumeno - ukazi, ki niso bloki, morajo na koču vsebovati znak / (slika 8). »onc-tdniiy:■LflUfifir new'if p. Od stPrainaVritica , 1 i ,Üdit?rs:naV.r= e Ita, {flaa^OMäaS ^(fstf-raznavritliij rr.irgär t-qn:(?rn; nsiTjlii-fisht :0citij njrgir MPllii-Icftillaj trsrt indent:35.45pt; line-heigtit :206t; font-=izc:11.0pt; *ont-fdiiilyi "Cou^ifif Hew";} spar. hl.i L1 D\' Ž2 'lük tlSS^iSylSdlSaSi'Mflslm' 3 ÜSäUSiQiUinii 1"; t-tddily: "Courier Hew";) .Pjcthpücfault {■font-* afllly : "C-alltrl"," sans -se ^if ~ j.} . Hrtrf jpCtfjult fiflfUln-tflttor»: Hfl,t!ptJ lire rtifnt:IIS*;) /* Jefimtlons V jpi^c- li'ürd^tctianl fSJUg:6yi.i(Jt Ml.Bptj rcargin:90.7pt H.7pt 70,-Jpt 70.9pt;} m*.mendSeetioni ■ipaqD:lrfardScEtiqnl: } ^/ttylB-J ^/headJ 3 i1.-. CdstPr azr a^riti ea #8 Sledi ciscenje bloka style. V Espression Web 4 ižberemo ukaž New -> ČSS. Odpre se pražna ČSS datoteka. V to pražno ČSS skopi-ramo vse iž bloka (ražen teh dveh html ukažov), žatem pobrisete v originalnem dokumentu celoten blok, vkljucno s . ČSS datoteko žatem shranimo v mapi styles kot styles.css. Znova opožarja - odrecite se inovacijam glede imena. Pred brisanjem imate v urejevalnem pogledu »kopijo« videža v Wordu, ker so se Wordovi slogi pretopili v ČSS sloge (gl. slika 10). Po odstranitvi bloka ža definicijo slogov pa je videž genericne spletne stran. Za finalni rež odstranite se div ukaže, ker so nepotrebni. Tako dobimo ocisceno HTML datoteko, kompa-tibilno ž xHTML standardom. Enako storimo s preostalimi HTML datotekami. V naslednjem koraku nas caka urejanje ČSS datoteke, 1 2 3 5 6 7 8 Vitezi in Čarovniki: test - I. Begunec 9 <5tvle> #9 Beguna Niyl]j „1 ij ljudi, ti Jih atrial vadi k ru^l. Niyijj r,S is j-rjJ.tp.Liiv, J(i avij* JitMflMtl 2 mMTJlMtJe In Uisi^atjo iur-'-J j 1: in nwHnijn nar.jr. Mafiji jr I ju heran v yklii+j x. Tnljn 'flmljn iislclijmn r Ijnsrfrn I kv 11 n k--:- I j 11. '-ti rjr :-,mlinar h:Li m '--i i ivi rilVs ■.■]: I i 'i rn. #11 cmeta http-equlv=Content^T^ge corrtent="text/html; charset=wiridows-1250"/> Vitezi in Čarovniki: test - I. Begunec M Beguriec

Magija ni za ljudi, ki jih strast vodi k moči. Magija ni za strahopetce, ki želijo svoje strahove izbrisati z umetnostno in znanostjo magije. Magija je ljubezen, v skladu z voljo, je volja, z II.l'tl;'? "?= It f^ifii -•r<.:= "if: V tej faži dolocite, da boste imeli ža žacetek poglavja sliko, torej lahko žamenjate h1 ža p in mu dolocite slog p.naslov. Tako se ohrani videž, a naslov poglavja p { } font-size: 12pt; text-indent:G; p.HsoNormal, Ii.MsoNormal, div.MsoNormal { font-size:12pt; line-height:100%; text-indent:35.45pt;} p.komentar { font-size:13pt; text-indent:35.45pt; line-hight:17pt: background-color: #D7FDA4; } p. odstkornentar { font-size: 13pt; text-indent: 35.45pt; line-hieht: 17pt: wvvvvvvvvvvvvv>vvvv 1 ■» margin - bottom: 24.0pt; background-color: #D7FDA4; } p. poševni { font-style: italic; font-size:12pt; line-height:100%; text-indent:35.45pt; } #13 Apply St.. x Manage St... ■ x New Style... Option g Attach Style Sheet... Attach Style Sheet _RL: ../styles/styles.ess Browse.,. Attach to: Q All HTML pages Attach as: (»"■ Link Selected page[s) O Innport 'Ši Current page OK ; #15 izgubi oznako h, kar je pomembno sele v fazi urejanja v ePub urejevalniku. Vsekakor pred dodajanjem slik vse zelene grafike, slike in ostalo prekopirajte v mapo images in slike dodajajte v html dokument iz te mape. Znova - s tem si boste olajsali Analiziranje dela v ePub urejevalniku. Za naslov poglavja ustvarite nov HTMl dokument v File -> New -> HTML in ga shranite z imenom Poglavje1. Postopek priprave je preprost: • Najprej doloäte slog, namesto privzetega p izberite h1. • Z ukazom za vstavljanje slik vstavite sliko poglavja. • Shranite datoteko, doloäte, naj se slika shrani v mapo images. Po potrebi lahko v HTML datoteke vstavite se druge predvidene slike. Tega ne pocnite ze prej v Wordu, temvec v urejevalniku Expression Weba. Na ta nacin boste dobili pri vstavljanju slik xHTML kodo in vam ne bo treba delati naknadnih popravkov. Koncni izdelek vasega dela v Expression Web 4 je zbirka datotek v mapah Dokumenti, Images in Styles. Čas je za selitev v ePub urejevalnik. UREJEVALNIK EPUB Na trgu je obilica urejevalnikov. Open & Libre Office celo omogocata neposredni izvoz v ePub. Tudi za Beguntc ^Iwüxri« li^sS-kjiitijSmh?jtjl —i" Tt—:~17JI——7JT1— i!br.'jii 2 luraojgo id aumsuij aiafcdt. Muiuor v ülalu z voljo, n vetu. jitUjnu i iffnnp^ljv. Mif i/ iiadihr fuluu |t/v:nhL:!i ■ ■:!--- kr; #16 pretvorbo wordovih datotek v ePub je pretvornikov kar nekaj. vsak taksen hec stane in s tako dobljenimi izvozi se ne bi ravno postavljal. Torej, roke stran od njih. Brezplacna resitev, ki je primeren kompromis med preprostostjo in moznostmi, je Sigil. Ta je prilezel do verzije 0.7.4 in njegov razvojni cikel se je zakljuäl. Avtor predlaga Čalibre ePub editor, ki je v osnovi podoben Sigilu, saj je avtor presedlal. A dokler je aktualen ePub 2+, je Sigil verjetno optimalna resitev, zato se bomo v nadaljevanju z njim malce bolj spoznali. Program je precej spartanski, vendar odlicno opravlja svoje delo - (X)HTML in ostale datoteke spravi v ePub, naredi kazalo vsebine, omogoca urejanje meta-podatkov, preveri ustreznost standardu ePub 2.01 in naredi koncni izdelek - E-knjigo. Tu je odlicen. Pred casom sem opisal primerjavo Sigila in Yutoha. Yutoh je placljiv program, ki omogoca izlocitev vmesne faze oblikovanja z Expression Web (ali ustreznim HTML urejevalnikom), a ima uporabnik manj svobode pri urejanju slogov oblikovanja (ČSS) in za resnejse urejanje ČSS potrebuje zunanji program - torej se en korak, le da je tu treba odsteti denar. Koncni izdelek Yutoha je standardni ePub z vsem, kar gre zraven. Yutoh bo sedel zlasti uporabnikom Open & Libre Office, saj je ta urejevalnik narejen z mislijo na ta odprtokodni pisarniski programski paket. Yutoh stane svojih 30+ €. V njem lahko (na omejen naan) celo urejate svoje delo, ce ga prepricate v uporabo Libre & Apache & Open Office crkovalnika. To je dobro za vse, ki se nocejo ukvarjati z najnizjim nivojem dela, a na drugi strani, zaradi tega skrivanja »umazanih« podrobnosti, ne omogoca tako ucinkovitega nadzora nad koncnim izdelkom. Vgrajen validator opravi svoje delo, kar je za placljiv program tudi primerno. SIGIL 0.7.4 Sigil je v osnovi spartanski urejevalnik XHTML, CSS in ePub. Dodan je se precej sposoben ePub validator. Naredi natanko to, za kar je ustvarjen - iz sestavnih delov ustvari ePub. Lepota Sigila je uänkovitost v tem, kar pocne -zakljucno delo na E-knjigi. Iz pripravljenih spletnih dokumentov in slik ustvari polno funkcionalno ePub 1« l. H» ; to * • '1* -1 0 a H« eiini* v usj*y ^^^ >., ., - „ - . U J 4 »v, fe \ mm \\ doto m« nO l Z. V™-1™! ---\ I «• > " pr*»«w dtfolrt \ Or od]» tš M« Vjl3><|ar|« Sit« \ **lep^«i>e med \ •jrolnim in fcodrnim leve näfM m vsldator)! («Pub in W3C) \ VMdMar l>»)«v«nlk tAzala ■........ #17 mm B ~ knjigo. Poleg osnovnega sestavljanja iz gradnikov omogoca se: • Urejanje metapodatkov • Pripravo in urejanje kazala vsebine • Pripravo in urejanje indeksa • Validacijo ePub publikacije - zlasti v tem blesti, saj lepo pokaze, ce se je kaj izmuznilo, kar ni skladni z xHTMl, CSS ali manjka kaksen vir. Ker ta prispevek ni navodilo za delo s Sigilom, vas bom pripeljal skozi celoten postopek brez posebnega zadrzevanja pri posameznih korakih. Najprej si Sigil nalozite na svoj racunalnik Ko je Sigil nalozen, ga pozenite, pokaze se okno, kot je na sliki. Osnovni zaslon je razdeljen na datotecno drevesno strukturo, urejevalnika, kazalo, spodaj je okno rezultatov validatorja in na vrhu sta orodna in menijska vrstica. V orodni vrstici so kljucni ukazi za delo z vaso knjigo. Na sliki so prikazani najpomembnejsi deli Sigila. Osrednji prostor je namenjen urejevalniku, ki ima dva nacina - oblikovalski (urejevalni) in kodni, podobno Expression Webu. Med obema preklapljate z ukazoma v orodni vrstici. Nimate pa moznosti deljenega pogleda, kot pri Expression Webu. 1 2 4 5 6 7 8 9 < t i11e >yitgzi in Čarovniki: Indigo novi §vet - I. Povabilo Elejj. j L0 LI ! l

Pgvafe41a IMÜ

i

Človeške slabosti, ki tako hitro zapeljejo šibke v 5££Mi so xir mc£i Radarja.

i \

&aj3yK, sawamlia. ^E^kŠBSSj;, bfiili Jsßfiffiltlsä, liremuštvo, fiohleß, maščevalnost^ brezmejni hedooizew in strast za močjo vabilo Eleilo. da se utelesi in zavlada.

) i

Dev.et ie grehov.
Dgygt je mgčgy necaymt^jja,
> Vsakemu vlada enSnbsp;zatab,
S Vsak sije v eni luči,
l Luči, rojeni iz sferKj£ lupinJ
; A vse iz Ene v Enega poveže Tisto.
j Kar dvigne se pozvano iz ^j|elgma,
' Kar priklicano je iz globočin.
! Lz asi sixarsixs prikliče gcažs,
i Priklice nedoumljivo HejLo!

Elejla se radodarno odz< vabilu človeštva in vstopi v telo smrtnika. _ #19 Resnici na ljubo, Sigil niti ni namenjen pisanju in urejanju besedila. Moznost, da mu vgradite crkovalnik je, glede na njegovo uporabnost, precej eksoticne narave. Najvec, kar je smiselno poceti v urejevalniku, je popravljanje zaradi opozoril validatorja. OPOMBA! CE VALIDATOR ZAZENETE NA PRAZNEM PROJEKTU ALI PROJEKTU Z NEUREJENIMI METAPODATKI, BO VALIDATOR JAVIL NAPAKE. Na levi je datotecna struktura. Ni prilagodljiva, niti ni potrebe za tem. Kljucne mape so Text, Images in Styles. Ravno zaradi poimenovanja v Sigilu sem vam predlagal, da pri izdelavi mape za vas ePub projekt izdelate podmape Dokumenti, Images in Styles. Ime lokacije dokumentov ni pomembna, a je pomembno imenovanje map za slike in sloge CSS, saj se v dokumentih ustvarijo relativne poti do njih, torej je kljucno, kako so imenovane. Na desni je seznam kazala vsebine. Program prepozna HTML oznake za naslov

do

. Najbrž v leposlovju nimate vec od treh nivojev, torej je do
vrh glave dovolj. Seveda urejevalnik kazala zna gnezditi naslove. Če imate znotraj h1 vec h2, a ta vec h3, jih bo orodje lepo gnezdilo. Na vas je samo, da poglavja primerno definirate in razporejate v datotecnem drevesu. Aplikacija sama pac ne more vedeti, h kateremu poglavju sodijo posamezna podpoglavja. Orodje tudi omogoca, da posamezne naslove odstranite iz seznama, kar zna vcasih prav priti. Book Browser s x Text >.) Styles > J Images J Forts Audio Video D files i Mise content.opf ] toc.ncx #20 PROJEKT EPUB Vsaka knjiga se zancne s praznim projektom. V mapi text ze obstaja privzeti zacetni xhtml dokument Section0001.xhtml. Ne morete ga odstraniti, dokler v mapi ni vsaj se enega dokumenta. Na mapo text (si.20) kliknite z desnim miškinim uhljem in odprejo se sledece pomembne izbire: . Add blank HTML file • Add existings files ... Ker ste si ze pripravili HTML datoteke v vasi mapi knjižnega projekta, se odpravite tja in izberite HTML datoteke. Program jih bo lepo prenesel v mapo Text. Zdaj lahko po potrebi odstranite prazno datoteko. TDC Entry /Heading Title a E 0 Show TOC items only