Fanzin za fantazijo, znanstveno fan ISSN 1855-6434
lašubea
o in horor ter svet Drugotnosti julij 2014 leto VII
#31
/
Jašubeg en Jered
ISSN 1855 - 6434
Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti
Izdajatelj in urednik:
Bojan Ekselenski
Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje
+386 40 642 356 bojan.ekselenski@gmail.com www. drugotnost.si
Sourednik in oblikovanje: Andrej Ivanuša Borštnikova 33, 2000 Maribor +386 41 732 342 andrej@andros.si www.andros.si
Lektoriranje: Meta Ärväthyyll
Društvo Zvezdni prah Maribor Stritarjeva 24, 2000 Maribor www.zvezdni-prah.si
Copyright © 2014 društvo Zvezdni prah Vse pravice pridrzane. Besedila, slike in oblikovne resitve je prepovedano kopirati na kakrsenkoli nacin brez dovoljenja izdajatelja.
NOVOPECENI
■ Kje ste novi avtorji?
Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo nobenega periodičnega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Ja-subeg en Jered torej orje ledino.
■ Kaj lahko avtorji pričakujete?
Vsako delo bo slo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejse zgodbe. Objavili bomo zgosceno oceno vsakega prispelega dela, pri cemer bomo avtorjem svetovali, kako naprej.
■ Kam poslati svoje umetnine?
Svoje umetnine posljite na e-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com
X
Tudi to stevilko pricenjamo z uvodnim modrovanjem, s spekulativni-mi novicami v rubriki O Življenju, Vesolju in sploh Vsem. Vse skupaj smo zacinili se z Vesoljskim humorjem. Zelimo vam obilo užitkov pri branju. Predvsem pa brez panike (hvala ti, Douglas Adams).
^ Več na straneh od 3 do 5.
Rubrika Poročamo vsebuje le en sam prispevek. Vsekakor ne moremo mimo desetega Grossmannovega festivala v Ljutomeru. Po oceni bralcev revije MovieMaker je to eden izmed petih najboljsih sci-fi/ horror festivalov na svetu..
^ Več na straneh od 6 do 7.
Tudi tokrat je Bojan pregledal kar lepo stevilo filmov na TV, v kinu ali na DVD in jih skrbno ocenil. Spremenil je naan ocenjevanja in je sedaj ena enotna ocena v razponu od 1 do 10. Tokrat so na vrsti Godzila (2014), The Amazing Spider-man 2, Transformes: Age of Extinction in Maleficent.
^ Več na straneh od 8 do 11.
V rubriki Prebrano za vas je Bojan prebral in ocenil dve knjigi slovenske avtorice z umetniskim imenom Annalight Night, ki jo po domace klicejo Teja Gale iz serije Usluzbenka, to sta Usluzbenka Zmaja in Usluz-benka Smrti. Obstaja se tretja Usluzbenka Senc, a o tej kdaj drugič
^ Več na straneh od 12 do 13.
V rubriki Pogledi sta dva clanka, ki na prvi pogled nimata nic skupnega z znanstveno fantastiko. Sicer pa prinasata informacije o realnem svetu, ki nas obkroza in meji na bizarno fantazijo, ki si jo tezko zamisli se tako bolna misel norega pisatelja. V prvem prispevku je govora o tem, da obstaja na svetu moz, ki zivi zivljenje iz svojega ZF romana (Iz vojaske fantastike v realni svet). Drugi pa o tem, kako je Sluzba drzavne varnosti v Jugoslaviji za agente pridobila ustvarjalce rock glasbe (ZF in rock glasba 2). Prvega je pripravil Andrej Ivanusa, drugega pa Tihomir Jovanovic Tika iz Beograda.
^ Več na straneh od 14 do 17.
V rubriki Izobrazevanje nas Bojan popelje v svet izdelave e-knjige z razlicnimi programi v obliko ePUB.
^ Več na straneh od 18 do 25.
Najpomembnejse vedno prihranimo za konec - ZF&F&H zgodbe! V tej stevilki objavljamo: Frank Roger, Belgija - Kolidiranje matematike in piva; Vid Peqak, Slovenija - Podobe iz prihodnosti, zgodba Kupola in zgodba Armada Zdruzene Evrope; Andrej Ivanusa, Slovenija - Kamikaza za Kvangman; Marko Vitas, Slovenija - Slike z razstave (eros-tanatos) in Bojan Ekselenski, Slovenija - Privezan.
^ Več na straneh od 26 do 39.
Zadnja stran je namenjena vabilu - razpisu za zgodbe za objavo v naslednji stevilki zbirke zgodb ZVEZDNI PRAH 3.
OCENJEVALNI STANDARDI
Spremenjen je nacin ocenjevanja. Za vsa podrocja je uvedena enotna ocena in je v razponu od 1 do 10. Podocene so ukinjene, je samo ena ocena. Ce je ocena med 1 in 3 je izdelek pod vsako kritiko, v razponu od 4 do 6 so pov-precni izdelki. Razpon od 7 do 10 je prihranjen za dobre in najboljse.
U-VOD(E)
Bojan Ekselenski
V zadnjem času sem zapazil zaskrbljujoče razprave vodilnih v slovenski književnosti ter delu literarne in bibliotekarske stroke. Gre za debato o tem, kaj naj in predvsem česa naj slovenske knjizniče NE kupujejo. Del knjizevne stroke, karkoli ze to pomeni, je namreč dvignil glas proti temu, da bi knjiznice kupovale domače zanrske izdelke. Poudarek je na pridevniku domač. Pri tujih so tiho, saj so vir zasluzka nekaterih zalozb. Vzrok temu je po njihovem mnenju podpovprečna umetniska (nič)vrednost in partizanska produkčija.
Ne bom se mudil okoli mestoma ne preveč okusne debate, ki kaze silno aroganten odnos do tistih, ki jim posredno plačujejo rezine kruha. Podal bom osebno mnenje, glas nas malih, ki vse skupaj večinsko plačujemo s plačevanjem davkov. Javni interes SE plačuje preko davkov. Že sam pridevnik - javno -pove, da gre za nekaj občega.
V knjizniče v krizi zahajajo vsi sloji prebivalstva, ki zelijo brati. Struktura izposojenega gradiva je prečej odvisna tudi od letnega časa. Tako so v poletnih mesečih bolj »na udaru« knjige, ki jim »stroka« daje prečej negativen predznak. Ljudje si za na plazo pač izposodijo kaj lahkotnega, za sprostitev in prav je tako. Meditačije o trpeči slovenski dusi pač ne sodijo med razvedrilno čtivo. Morebiti bi lahko vodilni v stroki doumeli, da razvedrila ne kaze enačiti s sundom.
V knjizniče zahajajo tudi ljudje, ki nimajo denarja za nakup knjig. Nekdo z minimalno plačo, ki je ni prejel ze nekaj mesečev, nima niti za zepničo, kaj sele za kaj konkretnejsega. A ker ima tudi ta oseba pravičo do branja, gre v knjizničo in si zeleno literaturo izposodi. Morebiti si v knjizniči izposoja samo zanr-sko literaturo, saj v literarnih zgodbah pozabi na okrutni vsakdan. IN ima vso pravičo do tega in nihče z vrha Olimpa mu nima praviče pridigati, kaj je zanj primerna literatura. On zivi to, kar oni sanjajo v svojih hermetičnih meditačijah.
Ampak - za mnoge v slovenski literarni stroki pomenijo tovrstne izposoje skoraj groznjo slovenskemu načionalnemu interesu. Toda slovenski načionalni interes ne smemo in ne moremo enačiti s parčialnimi interesi ozke elite, kjer en drugemu priznavajo elitnost. Ponovimo skupaj: KNJIŽNICE SO ŽARADI JAVNEGA DOBREGA.
Javno dobro pa MORA BITI dosegljivo vsem, ne glede na status. VSI, ki zahajajo v knjizniče imamo pravičo do zadovoljevanje svojih bralnih zelja. Nihče nam nima praviče pameto-vati, kaj je in kaj ni za nas dobro.
Seveda pa si moramo naliti čistega vina. Veliko slovenskih, predvsem majhnih, zalozb produčira podpovprečne izdelke po nadpovprečno visoki čeni. Strinjam se, da je treba uvesti določene kvalitativne standarde, vendar jih je treba uvesti silno previdno.
Morebitno očenjevanje primernosti odkupa knjig za knjizniče ne sme biti v rokah zgolj stroke, ker bi to predstavljalo smrtni udareč slovenski zanrski literaturi. Nasih knjig ne spus-
tijo v knjigarne (vsi vemo za astronomske rabate in ostala bremena, da knjige potem oblezijo v skladisču), zdaj bi nas odstranili se iz knjiznič. Avtorji, ki ustvarjamo izven t.i. visoke literature in nismo udomačeni v kraljestvu subvenčij, nismo nebodigatreba, temveč smo sestavni del kulturnega bogastva. Vsa nasa dela niso pofl, saj drugače nekateri ne bi dosegli dobrih izposoj. Moja knjiga Vitezi in Carovniki: Votlina skrivnosti je ze več kot leto dni na lestviči TOP 5 na Biblosu, kar je dokaz, da slovenski zanrski avtorji le nismo inferiorni. Arogantna trditev, da nimamo dovolj kvalitetnih bralčev in je treba publiko izobrazevati, je silno nesramna do večine slovenske popu-lačije, ki dejansko plačuje vso to knjizevno veseličo.
Javna sredstva so od nas vseh, ne samo od elite. Ni problem bralstva, da večina t.i. »vrhunskih« knjizevnikov oblezi v prahu. Saj tudi mnogi slovenski zanrski izdelki oblezijo v prahu, a velik del njih je nastal mimo javnega finančiranja in so manjse »proračunsko« breme.
Ždaj pa nagradno vprasanje?
Kdo bo bedel nad kakovostjo ponujenih knjig? Knjige ne mores očeniti tako, da prestejes stevilo strani, tezo, čeno in vsečnost naslovniče. Knjigo je treba prebrati in to zahteva fizični čas. Nadalje je tu se osebno okus. Ko nekdo reče, da sploh ne bere fantazije in v isti sapi trdi, da je fantazija pofl, samega sebe negira in nogira. A taksnih je v stroki kar prečej. Koliko ljudi bi bilo potrebnih, da bi prebrali vse, kar se ponudi knjizničam? Poleg tega je literarna kvaliteta večkrat v nasprotju s popularnostjo. 50 odtenkov sive zagotovo ni literarni preseznik. Tudi Izgubljeni simbol ni. Da sta obe knjigi tako brani, je poslediča tudi črednega nagona in evforije. Obe knjigi v nas udarjata z vseh polič, ker so zadaj zalozbe z novči. Ce bi Izgubljeni simbol napisal kaksen ekonomski tehnik Janez Pesnik (ime in priimek sta izmisljena), bi gotovo ostala na veji zavrnitve.
Skratka, odgovora za jasna merila, kaj naj knjizniče odkupujejo, ni in za zdaj en more biti. Najprej je treba najti primerno formulo, da bodo primeren kvalitativni filter ze same zaloz-be. Problem je ravno pri njih. Mnoge ne premorejo sposobnega urednika, lektorja, niti oblikovalča. Veliko jih je »one man band«, čelo brez priblizno primerne izobrazbe in kar je se huje, brez občutka za to, kaj je dober obrtniski izdelek. In to ni OK. Saj veste - knjiga je najprej obrtniski izdelek in sele potem je lahko tudi umetnost. Njihova kalkulačija temelji na 50-60 izvodov, prodanih knjizničam. V tem magazinu ves čas bentim nad obrtnisko nezadostnostjo domačih zalozb. Ž mnogimi sem se čelo sporekel, ker vem, da obrtnisko nezadostna dela ne bi smela ugledati luči dneva. Tu je treba delati - izobrazevati, svetovati, pomagati. Žavzemajmo se, da bodo v knjizničah obrtnisko korektni izdelki. Pustimo ljudem, naj berejo. A mnoge, zlasti manjse zalozbe, potrebujejo pomoč in izobrazevanje, kako pripraviti obrtnisko čelovit izdelek.
Ste pripravljeni?
Izdaje SF&F knjig v Sloveniji do julija '14
Na spletnem portalu e-knjig BIB-LOS.LIB, spletna eknjižnica in eknji-garna, je devet knjig v kategoriji ZF&F. Od tega kar pet knjig iz serije Vitezi in Čarovniki Bojana Ekselen-skega - Votlina skrivnosti, Duhovi Alderverga, Zadnji boj Zeolije, Vzpon indigo otrok in Indigo novi svet. Preostale štiri pa so: David
Benjamin - Sedem; Marjan Tomsic - Uroki polne lune I; Matjaž Stran-car - Modra droga in druge zgodbe; Vojko Gorjan - Planetarium in kraj-sa dela iz zapusCine.
V kolikor pogledamo v ČOBISS je v slovenske knjiznice v istem obdobju prislo 14 del slovenskih avtorjev. VeČina tega so knjige v e-obliki. Ne-elektronske so Janez Jurca: Potepanje s carovnikom; Vanja Osterc: Dublin; Danila Zorä Ukleti
angel; Natalija Nanevska Duricic : 314; Silvester Vogrinec: Do konca in naprej; in Annalight Night (Teja Gale): Usluzbenka smrti, ki je prvi del sage Usluzbenka. V kratkem pricakujemo se knjigo Julia Doria: Metropola 4114
Vse skupaj s tujimi avtorji je bilo v slovenscini v preiskanem obdobju od zacetka letosnjega leta pa do vkljucno julija izdanih okrog 60 knjig. /Andrej Ivanusa/
Novice iz sveta Vitezov in Čarovnikov
Konec maja je, malce pred rokom, izsla E-knjiga Vitezi in Čarovniki: Vzpon indigo otrok. Knjiga je eden najobseznejsih slovenskih leposlovnih del, saj z dodatki obsega 1300+ strani. Tudi same vsebine, torej brez dodatkov, je za 900+ strani. Knjiga je nastaja na osnovi prvenca Vitezi in Čarovniki: Indigo otroci. Ker sem se zavedal, da za zahtevno publiko ne bo dovolj samo urednisko in slovnicno ociscen original, sem se lotil konkretne razsiritve zgodbe. Najpo-membnejsa razsiritev je neposredna navezava na uspesnico Vitezi in Čarovniki: Votlina skrivnosti. Slednja je ze vec kot eno leta na lestvici TOP 5 na knjigarniskem in knjiznicnem portalu BIBLOS. Ob tej priloznosti sem skupnosti daroval izvirnik Vitezi in Čarovniki: Indigo
otroci. Knjiga je seveda brez dodatkov, a je urednisko in slovnicno pociscena. Vsebine je 700+ strani.
Proti koncu julija je izsla se druga E-knjiga sage Vitezi in Čarovniki: Indigo novi svet (naj dodam; Vitezi in Čarovniki: Votlina skrivnosti je predzgodba). Na 760 straneh je za okoli cetrtino razsirjena zgodba in dodatki so na novo spisani in primerno razsirjeni. Ekskluzivno je ob koncu dodano celo prvo poglavje tretje knjige sage - Vitezi in Čarovniki: Vladavina indigo otrok.
Knjige so ze na platformi Biblos po zelo ugodnih cenah.
31. Slovenski knjizni sejem bom pocastil z izdajo Kronika Atlantide: Imperij sončnega boga. Novela zdruzuje dve temeljito razsirjeni kratki zgodbi, ki sta ze izsli na Hrvaskem in v Jasubeg en Jered. Za dobro mero bo takrat izsla tudi novela Vitezi in Čarovniki: Padec cesarstva. Dogajanje je postavljeno
Boian Ekselenski
C CtSARST
VA
M
skoraj 2500 let pred Vitezi in Čarovniki: Votlina skrivnosti.
NOVO! Spletni portal www.sa-mozalozba.eu je moja nova poslovna stran. Portal vitezicarovni-ki.com je na novo narejen. Starega so sesuli spletni kriminalci. Po novem so na njem vsi dodatki izdanih knjig, obsirni drazilniki (ePub in pdf) in brezplačna knjiga Vitezi in Čarovniki: Indigo otroci.. Zraven so tudi vse tri stevilke Biltena.
Na novo je narejen se portal tega fanzina drugotnost.si. Namen njegove izdelave je preprost - v casu mojega dopusta so kriminalci popolnoma unicili prejsnjo verzijo portala. Nov portal ni narejen z Joomlo, temvec s HTML 5. V dogle-dnem casu bo nov portal primerno razsirjen, saj je zdaj na njem samo najnujnejsa vsebina na precej osnovni podlogi.
/Bojan Ekselenski, samozalozba/
PLANET HUMORJA
Einsteinova teorija je dokončno dokazana! Masivna telesa ukrivljajo pot svetlobe.
KISIK
Uma ura kemije na osnovni soli.
Učiteljiča: »Kisik je nujen za življenje, brez njega ne bi mogli dihati. Odkrili so ga leta 1773.«
UCenec: »Se dobro, da smo se rodili po letu 1773, drugaCe bi bili vsi mrtvi.«
KAKO JE MLEČNA CESTA VIDETI Z MARSA!
Zanimivo! Zato je torej Čokoladni keks Maksimus boljsi, Ce je surov.
O UFOTIH
Zagotovo ste se vprasali zakaj ufoti na Zemlji vedno pristanejo v največji divjini?
Odgovor je res preprost. Zamislite si, da potujete svetlobna leta daleč čez vesolje. Če vas pritisne na malo potrebo, bi zares pristali sredi največjega mesta na Zemlji?
EDEN IZMED PETIH NAJBOLJŠIH HORROR/SF FESTIVALOV NA SVETU
(Moviemaker Magazine) Poročilo pripravil Andrej Ivanuša
Vau, preživeli smo! Desetega po vrsti in tudi pocu-krano zombie cetvorko v soboto. Zombiji, ki plešejo?! Prosim vas lepo! Ampak, povem vam, da je bila res »kul«. Drugače! Super! Zabavno!
MED 5 NAJBOLJŠIH NA SVETU
Revija Moviemaker Magazine iž ZDA je Grossma-nov festival fantastičnega filma in vina uvrstila na seznam »5 Coolest Horror/Sci-Fi Film Festivals in the World« po izboru bralcev te revije. Seznam je bil objavljen v stevilki, ki je izsla v decembru 2013.
mm
coolest Horror/sci-fi
film Festivals
Revija, ki je najbolj brana na podrocju neodvisne filmske produkcije na svetu, vsako leto objavi seznam najboljsih filmskih festivalov na svetu v desetih posebnih kategorijah. V kategoriji najboljs ih 5 festivalov grozljivk in znanstvene fantastike na svetu so bralci med zmagovalce izglasovali tudi Grossmannov festival, ki mu druzbo delajo Fantastic Fest (Austin, ZDA), Mile High Horror Film Festival (Denver, ZDA), Sacramento Horror Film Festival (Sacramento, ZDA) in Shriekfest (Los Angeles, ZDA).
Vsekakor smo lahko ponosni na organizatorje festivala, ki so s svojim predanim delom in duhovitimi idejami privabili pozornost poznavalcev iz vsega sveta. Letosnji deseti festival je samo se potrdil njihovo zagnanost in kvaliteto.
Povabili so 26 gostov, kar je res zavidljivo stevilo. Prikazali so, ce sem pravilno prestel, 61 kratko- in dolgo-metraznih filmov. Ob tem so bile se razstave, delavnice, maskiranje v zombije, zombi-zumba, cet-vorka zombijev in se vec. Povem vam, da je festival prerastel v gigantsko masinerijo.
FILMSKI PROGRAM
Sestavljen je bil iz stevilnih podrocij. Otvoritveni film je prikazal napore, tezave in prepreke pri ohranitvi prvih filmskih zapisov dr. Karola Grossmanna, cineasta po katerem se festival imenuje. Za nagrade HUDI MACEK so se potegovali filmi SAMURAJ/DER SAMURAI (Nemcija 2014), scenarij in rezija: Till Klei-nert, NEBEŠKA IZMENA/ISTENI MUSZAK (Madzar-ska 2013), scenarij in rezija: Mark Bodzsar; NIMFA/ MAMULA (Srbija 2014), rezija: Milan Todorovic; KANAL / THE CANAL (Irska 2014), scenarij in rezija: Ivan Kavanagh.
V kategoriji Grossmann Grindhouse so bili videni filmi CUDOVITI LJUDJE / BEAUTIFUL PEOPLE iz Italije (2014), TEMNO MORJE / MAR NEGRO iz Brazilije (2013), GLOBOK SPANEC / SONNO PROFONDO iz Argentine (2013 in MRTVI 2 / THE DEAD 2: INDIA iz Velike Britanije .
Foto: www.prlekija-on.net
Pod skupnim imenom Štiri desetletja kričeče kovine smo se spomnili dveh kultnih filmov METAL HUR-LANT: KRONIKE / METAL HURLANT CHRONICLES (Francija, Belgija, 2012) in HEAVY METAL (Kanada, 1981).
Na jubilejnem festivalu so se s častnim hudim mačkom za življenjsko delo poklonili srbskemu režiserju in scenaristu Bordetu Kadijeviču, avtorju stevilnih nepozabnih filmskih mojstrovin in pionirju fantastičnega filma na področju bivse Jugoslavije. Med filmske velikane se je vpisal že s prvenčem, mračno vojno dra-moPraznik, ljubitelji fantastike pa ga najbolj poznajo po kultnem TV filmu Vesča(Leptiriča), prvi jugoslovanski grozljivki. Tako smo videli kar stiri njegove filme.
V rubriki Fantastična obzorja smo videli ČASOVNI PRESKOK / TIME LAPSE iz ZDA (2013), RACIJA 2 / THE RAID 2(Indonezija, ZDA; 2014) in film PIONIRJI GROZE / PIONEERS OF HORROR iz Česke (2013).
HRUPNI MAČEK je postregel z 11 filmi (bralča opozarjam, da to niso bile grozljivke), SLAKOV HUDI MAČEK prav tako z enajstimi, v rubriki Melies d'Argent smo si ogledali 19 kratkih filmov, Začarani kino je postregel z nadaljnjimi petimi filmi, ki jih sičer ze poznamo (npr. Indiana Jones, Gremlini, itd.), huje je bilo v Sok dok z dvema res grozljivima dokumentarnima filmoma, nadaljevalo se je v Torture Garden s petimi. Zaključili smo Na fantastični strani Alp s tremi in v Kino Klopoteč s sestimi filmi, ki pa niso bile grozljivke!
VINSKI PROGRAM
Letos so ponovno izbirali najboljse vino festivala, ki je na zaključni prireditvi razglaseno za Vinskega sam-piona Hudega mačka. Nagrado je podelil vinski strokovnjak Darrel Joseph. Seveda pa ni slo brez vinske kraljiče Spele Stokelj.
SPREMLJEVALNI PROGRAM
Kategorije so bile Glasbeni program, Vse divje bande Zorana Smiljaniča, Mother and Dirty Children, Zavodnik, (predstavitev romana Dejana Ognjanoviča) delavniče (MALA DELAVNICA ANIMACIJE, spoznavanje skrivnosti ustvarjanja animiranih filmov z Mitjo Mančkom, MALA DELAVNICA GROZE, snemanje kratkih zanrskih filmov med festivalom, IGRALSKE DELAVNICE z Zigo Camernikom), Skupina Stajn in Cloud Arčhitečture Studio, Subkulturna trzniča, Zombi zum-ba, Zaključna prireditev in Zombi četvorka.
Res je! Ta zadnja zadeva pa je bila vredna ogleda in udelezbe. Totalno noro! Na zaključni dan festivala so se na Glavnem trgu v Ljutomeru podirali rekordi z Zombi četvorko, v kateri so bili udelezeni plesni paru v čvetu razpadanja. Taksnega zombi spektakla res se ni bilo! Upajmo, da so uspeli podreti Guinnes-sov rekord v plesanju četvorke za zombije!
Očenjujem, da si je festival prisluzil ne samo očeno med najboljsih pet, temveč No.1 ON THE TOP OF THE WORLD. Kapo skupaj z lasmi in kozo dol pred organizatorji festivala. Tudi mozgane lahko razsujemo!
NAGRADE FESTIVALA
Na slavnostni zaključni prireditvi jubilejnega desetega Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina so bile stevilne nagrade. Med njimi:
• hudi maček za najboljsi čelovečerni film: NEBESKA IZMENA (Isteni Muszak; Madzarska; 2013; rezija: Mark Bodzsar).
• posebna omemba: ASMODEXIA (Spanija; 2014; rezija: Marč Carrete).
• častni hudi maček za zivljenjsko delo je dobil srbski reziser Djordje Kadijevič, avtor stevilnih filmskih mojstrovin in pionir na področju fantastičnega filma v Jugoslaviji.
Filmska fantastika je zelo provokativen žanr. Na trenutke se mi zdi, da bi bilo za vse nas veliko bolje, če bi bilo obratno - če bi živeli v fantastičnem svetu, v katerem bi imeli festival realnosti.
(Djordje Kadijevič ob podelitvi nagrade).
• Slakov hudi maček - najboljsi kratki film PODZEMNA GARAZA (Subterraneo; Spanija; 2013; rezija: Miguel A. Carmona)
• Melies d'Argent - nagrada Evropske federačije festivalov fantastičnega filma (nominačija za nagrado za najboljsi evropski fantastični kratki film): 24 UR Z LUCIJO (24 horas čon Lučia; Spanija; 2013; rezija: Marčos Cabota).
• Vinski sampion Hudi maček - najboljse vino po izboru gostov in obiskovalčev SIPON 2012 (Vino-gradnistvo druzina Kos)
Več o nagradah in festivalu pa najdete na njihovi spletni strani www.grossmann.si.
GODZILA
GODZILA
Za vas gledal Bojan Ekselenski
Podatki o filmu
Warner Bros., Legendary Pictures, Disruption Entertainment 15. maj 2014 (Slovenija) Dolžina: 123 minute * PG-13
Režiser:
Gareth Edwards
Scenarist:
Max Borenstin (scenarij), Dave Callaham(žgodba)
Igralci:
Aaron Taylor-Johnson, Elizabeth Olsen, Bryan Cranston, idr.
Kratek opis
Akcijski film o najznamenitejši mega opici/stroju/japonski legendi.
Ne bom zanikal - rad imam velike posasti, ki alegoricno prina-sajo silno preprosto sporočilo -človek lahko se tako unicuje in tepta naravo, prej ali slej se bo nasla naravna sila, ki bo sposobna clovestvo streti v prah nebeski in ž njim pognojiti solato.
Zadnji ameriski poskus oživitve Godžile izpod taktirke Rolanda Emmericha je bil bolj tako-tako. Sicer žabaven ob kokicah, a je žapo-slil nekako 12 možganskih celic.
Nova izdaja je bistveno boljsa, saj se je oklenila izrocila izvirnika. Malce starejsi smo v bivsi Jugi dobili v takratne kinodvorane dozo Godžile. Japonci so od leta 1954 dalje posneli preko 20 filmov in mnogi so se postarali bolje, kot bi glede na letnik izdelave pricakoval. Pac natancni samuraji.
Nova verzija se dogaja v sodobnosti, ko odkrijejo nenavadno velike zarodke. Potem se zgodi nesreca v jedrski elektrarni. Konc-no se pokaže velikanski molj. V ZDA pa se pojavi se ena taksna ogromna spaka. Ugotovijo, da se ti dve spaki želita združiti, in to rav-
no v Los Angelesu. A na zabavo pride se nekdo - Godžila. Vse tri megaspake imajo za clovesko oboroženo silo ucinkovito orožje -EMP. Vsa mogocna, v toliko podobnih filmih nepremagljiva ameris-ka vojska izpade slabse od tabornikov s papirnatimi letali. Destru-kcija je odlicno prikazana.
Bistvo filma pa ni demonstracija ameriske vojske (slisita, M. Bay in R. Emmmerich?), temvec samo-uravnalni mehanizem narave. Ljudje smo v teh procesih samo drobna nadloga ž omejenim vplivom.
V zakljucnem obracunu med posastmi smo ljudje samo price in imamo precej picel uänek na izid.
Film v sebi nosi veliko sporoal. Opozarja na nespametno uniceva-nje narave, na vtikanje nosu tja, kamor cloveski nos ne sodi, in seveda povsod oätno nemoc clo-veka proti silnosti naravnih procesov, ko ti dobijo epske razsežnosti. Morebiti bo koga zmotila prisotnost nekaterih logicnih lukenj, ki pa jih ni toliko, da bi motile pripoved. Velik plus je poklon japonskemu izvirniku.
Film ocenjujem ž novo metodo - ž ocenami od 1 do 10.
NEVERJETNI SPIDERMAN 2
THE AMAZING SPIDER-MAN 2
Za vas gledal Bojan Ekselenski
Podatki o filmu
Marvel Enterprises, Avi Arad Pro-dučtions, Columbia Pičtures 24. april 2014 (Slovenija) Dolzina: 141 minut * PG-13
Režiser:
Marč Webb
Scenarista:
Alex Kurtzman, Roberto Orči Igralci:
Andrew Garfield, Emma Stone, Jamie Foxx, Dane DeHaan, Paul Giamatti, Sally Field, Embeth Davidtz, Č. Thomas Howell, idr.
Kratek opis
Pajkasti moz znova resuje mesto in svet pred zlobnim zlobčem.
Ko se je pred leti iztekla trilogija Spider-Man, sem bil nad vsemi tremi izdelki prečej navdusen. Malče so prinesli igralči, malče odličen reziser in malče bolj odrasla zgodba. Skratka, fina stripofilmska izkusnja.
Potem pa je prisel Neverjetni Spider-Man. Ze predfilm me ni nav-dusil. Niti v kino nisem sel in sem si omislil DVD, ko je bil malče čenejsi. Sem se zmotil? Ne. Neverjetni Spider-Man je bil po mojem mnenju nepotreben film.
Zdaj je prisel istoimenski film z zaporedno stevilko 2. Nisem bil ravno na trnih. Sel sem si ogledat 2D verzijo. Skepsa od prej!
Ampak sem bil na konču prijetno presenečen. Spider-Man se mora tokrat soočiti z Elečtrom in Rhinom. Poleg vsega pa mora resevati se svoje osebne probleme in ves čas ga vleče k mični Gwen Stačy.
V filmu imamo zbirko človeskih slabosti in soočenje z njimi. Liki so spretno izvedeni in niso lepenkaste nakaze iz prvenča. Pohlep, zelja po pozornosti, zelja po ljubezni, aro-ganča, masčevalnost in se kaj se najde na seznamu tega filma. Za začimbo je prečejsnja doza humorja, ki malče popestri prečej temačno vzdusje. Vsekakor to ni film za dečo pod 12 let.
<>
OCENA IN KONKLUZIJA 7,5/10
Torej gre za zelo dobro izkušnjo, ki jo kazi mestoma posiljen humor, malce nelogičnosti, a vse to ne skvari dobro speljane in z alegorijami nabite zgodbe. Končno je neko nadaljevanje preseglo izvirnik in dalo upanje, da bo naslednji del vreden ogleda. Neverjetni Spiderman 3 zagotovo bo. Preveč cekina se je steklo v žepe krava-tarjev, da ne bi molzli licence. Če je molža kvalitetna, nimam nič proti.
www.drugotnost.si
Kar ni mogoče najti v tej stevilki, je zagotovo na nasi spletni strani. Tudi stare stevilke Jasubeg en Jered od prazgodovine (beri: od prve stevilke) do danes in to v PDF!
TRANSFORMERJI: DOBA IZUMRTJA
TRANSFORMERS: AGE OF EXTINCTION Za vas gledal Bojan Ekselenski
Podatki o filmu
Paramount Pictures, Hasbro, Di Bonaventura Pictures 26. junij 2014 (Slovenija) Dolžina: 165 minut * PG-13
Režiser:
Michael Bay
Scenarist:
Ehren Kruger
Igralci:
Mark Wahlberg, Nicola Peltž, Stanley Tucci, idr.
Kratek opis
Roboti iž daljne galaksije so znova izbrali Zemljo za prizorišče njihove bitke. Ljudje pa naj bi bili ob tem le statisti. Moja babica bi rekla: »Malo morgen!«
Med nas je trescila cetrta verzija robotskega raztura. Po treh delih vrescanja Shie LaBeoufa so nam prinesli malce neodgovornega izumitelja Cadea Yeagerja, ki ga igra Mark Wahlberg. Za obvezen par josk poskrbi njegova »odgo-
vorna« hci Nicola Peltz kot Tessa Yeager. Mar bi Mark ostal na Planetu opic in bi bil mir na transfor-merskem nebu. Tako pa je tu pravi Jegermajster, saj je na trenutke celo jekleno mocan in blokira udarce megarobota.
Naj kaj zinem o vsebini. Ta govori o neodgovorni firmi, ki si omisli druscino zasebnih robotov in kovine, iz katere so narejeni transformerji. Kovini je ime, uganili ste, transformij. Ker je v prejs-njem delu crknil sef desepticonov, si ga na novo izmislijo kar z robotsko reinkarnacijo. Ko zadeve dosezejo vrelisce, se po nekaj razsutih stavbah in se cesa pojavijo celo nekaksni dinozavrski tran-sformerji.
O logiki, smislu in prostaskem marketingu na vsakem koraku ne bi izgubljal besed. To je film z enim samim smislom - predvajati zaporedje reklam za ameriske vrednote biblicnega pasu in potro-sniske izdelke, ki se pojavljajo skoraj v vsakem kadru. Ker so ZDA ze dovolj zbombardirali, so ustvarjalci raztur izvozili v Azijo, konkretno na Kitajsko, saj jim gre ocitno na jetra njihova gospodarska rast. Notri so vse klasicne Bayeve zaämbe, celo prevec jih je.
Film se kar vlece in nikakor ga noce biti konec - kot cakanja v zobozdravstveni ordinaciji. Tehni-kalije so spodobne, najveckrat so same sebi namen. Igra je silno povprecna, se najboljsi so roboti. Ti nas vsaj nocejo preslepiti, da gledamo film za ljudi z IQ nad 25 (ali starejse od 8 let (evropska mera), oziroma 12 let (ameriska mera).
Dajmo se posvetiti konkluziji, ki je bridko kruta. Stevec se je ustavil na samo ....
nSr-
OCENA IN KONKLUZIJA 4/10
Pa še to samo zato, ker imajo roboti več karizme od ljudi. Edini namen filma je zgolj v tem, da odklopite 99% možganov in uživate v transformacijah, destrukci-ji in se režite logičnim črnim luknjam. Vsaj jaz sem se ... Pri naslednjem poskusu bom manj prizanesljiv!
ZLOHOTNICA
MALEFICENT
Za vas gledal Bojan Ekselenski
Podatki o filmu
Roth Films, Walt Disney Pictures 15. maj 2014 (Slovenija) Dolzina: 97 minut * PG
Režiser:
Robert Stromberg
Scenarista:
Linda Woolverton, Charles Perrault
Igralci:
Angelina Jolie, Elle Fanning, Miranda Richardson, Sam Riley, idr.
Kratek opis
Na novo napisana klasicna pravljica o Trnuljcici z dodanimi specialnimi
Zlohotnica je na novo spisana Zlohotnica je na novo spisana klasi-cna pravljica o Trnuljcici. Disney jo je splovil v animirani obliki leta 1959. Ocitno se jim zdi, da je cas za ponovno obuditev. Za naslovno vlogo so dobili Angelino Jolie, za ostale pa ne tako znane igralce in igralke.
Lahko bi rekli tudi pohotnica z zlomljenimi krili, a je zadeva precej zabavnejsa. Vse skupaj se zame kot se en dan v raju. Na eni strani imamo pravljicno dezelo z bolj ali manj src-kanimi bitji, na drugi strani je cloves-ko kraljestvo brez srckanosti, a z
obiljem pohlepa in zelje po vladavini. Pac sporocilo v skladu s sodobno mantro soocenja cloveske zelje po dominaciji z naravo okoli nas.
Zlohotnica, se mlada in navihana vila, najvecja svoje vrste, sreca Roberta, drobnega tatica, ki je ukradel dragocen kristal. Med njima se splete nekaj, za kar Zlohotni-ca misli, da je ljubezen.
Ostareli kralj se odloä, da bogastvo pravljicne dezele pripada clo-vestvu, njemu. Zbere vojsko in krene v napad. A Zlohotnica ga z bitji svoje dezele porazi. Kralja doleti umiranje in takrat obljubi nagrado tistemu, ki unici Zlohotnico. Robert, zdaj nepomemben sluzabnik na dvoru, se spomni svoje ljubezni. Pride v pravljicno dezelo, uspava Zlohotnico, ji odreze krila in potesi kraljevo zeljo po mascevanju. Zlo-hotnica pobesni zaradi prevare in ponizanja. Robert postane kralj, rodi se mu hci Aurora in Zlohotnica jo med krstom uroä, svojo dezelo pa obda s trnjem. Pravljica se sprva nadaljuje, kot veli original, kmalu pa se preusmeri v drugacno pripoved in drugacen konec.
Komu je film namenjen? Majhnim otrokom gotovo ne. Je predolg, ima nekaj strasljivih tonov in ves cas visi nekje vmes. Odrasle bo zmotilo, ker so vse filmske poskod-
be brez krvi. Ko nekomu zlomis krila, ga bo mucilo kaj vec od prehodnega glavobola.
Ce si zazelite malce vizualne poslastice, se sprostiti in uzivati v dovolj tekoci pripovedi, ki jo suvereno vodi A. J., potem je OK ogled. Priporocam 3D.
Teta Konkluzija je rekla ...
OCENA IN KONKLUZIJA 6,5/10
Film je sicer vizualna poslastica, tudi igra Angelina Jolie je nadpovprečna, a preostali so zgolj podporni liki brez posebne karizme. Je kriv režiser ali scenarist? Kdo ve in komu mar? Zgodba prereže s pravljičnimi klišeji, a naniza klišeje novodobnosti. Humorni vložki so malce posiljeni in večkrat neprimerni. Za konec pa nam natrosijo še nekaj ne preveč logičnih mimosukov.
USLUŽBENKA SMRTI & USLUŽBENKA ZMAJA
ANNALIGHT NIGHT alias TEJA GALE
Za vas bral Bojan Ekselenski
USLUŽBENKA SMRTI
Spravil sem se k branju knjige dijakinje Teje Gale, ki si je nadela umetnisko ime Annalight Night. Mogoče sem storil napako, ker sem najprej prebral Poljub Crnega jezera, saj mi nato je pri branju pod prste gledal duh videnega. Zgodba znova govori o vojni, tokrat med angeli in nekaksnimi vampirji, ki to niso. Seveda so zraven tudi pravi vampirji. Znova je notri ljubezen med predstavnikoma nasprotujočih si vrst, znova imamo adolesčenčno zensko bitje, ki je nekaj posebnega, znova so dvorči ene in druge strani. Tudi način podajanja zgodbe je podoben. Gre za čistokrvno urbano fantazijo. Znova se dogaja v nedefinirani anglosaski dezeli z anglesko zvenečimi imeni. Pa duhovi strasi-jo? Kljukiča.
Ja, beseda znova se ponavlja, a to ne pomeni, da je knjiga slaba. Njene najlepse odlike so lepo vodeni liki in tekoča pripoved. Dialogi so zivahni, mnogokrat začinjeni s posrečenimi komentarji, ki se poudarijo naravo likov. Od zgodbe ne gre pričakovati umetnis-kega presezka, a komu mar?
Med branjem sem se imel fino, nikoli me niso ustavile debilnosti in po zaprtju zadnje strani me je premagala zelja po branju nadaljevanja - Usluzbenke Zmaja. Morebiti so nekateri deli zgodbe narejeni mal-če naivno, predvidljivo in pokazejo na avtoričino neiz-kusenost, kajti nikjer nisem čutil resne uredniske roke (kar pa ni njen problem, temveč zaloznikov).
Arv^nl.. Vm I
Uslužbenlca Smrti
Vsekakor so to najboljsa priznanja mladi avtoriči, ki, upam vsaj, ne bo opustila pisanja. Dajmo torej realno očeno, ki mora iti preko osebnih občutkov:
VSEBINA OCENA IN KONKLUZIJA 6/10
Dobro branje.
USLUŽBENKA ZMAJA
Usluzbenko zmaja sem si prisvojil takoj zatem, ko Usluzbenko zmaja sem si prisvojil takoj zatem, ko sem »obračunal« s smrtjo. Vedel sem, kaj dobim, in bil sem čelo pozitivno presenečen. Ceprav Usluzbenka Zmaja v ničimer ne odstopa od končepta Usluzbenke smrti, je delo bolje napisano in sem pri branju se bolj uzival. Vidi se, da je avtoriča pridobila nekaj izkusenj in jih znala vkomponirati.
Zgodba se nadaljuje tam, kjer se je končalo, s smrtjo Smrti. Ravno ta moment mi je eden od zabavnejsih vsebinskih prebliskov. Resnično - kako ubiti Smrt? V tej zgodbi v pripoved kmalu vstopi Mor(g)ana, ki ni to, kar naj bi bila. Na nasem svetu pustosijo vampirji,
Naslov Usluzbenka Smrti
Avtor/ica Annalight Night alias Teja Gale
Založnik Zalozba Murano, 2012 http://zalozbamurano.weebly.čom/
Fizični opis 248 strani, A5, mehka vezava
ISBN 978-961-6883-05-4
Cena 27,00 €
FB avtorice https://www.faoebook.oom/teja.gale
vampirski netopirji, ki brez vodstva Smrti ne morejo »kvalitetno« opravljati svojega dela, Angel se zaplete ž Morano, vse ji polži iž rok. Pojavi se nova vrsta -uslužbenci Zmaja. Prvic srečamo tudi mrtve vrhovne angele in ražkrije se Angelina usoda. Nanjo pade naloga, da najde novo Smrt, pretresajo jo čustvene žadeve in mora se naučiti leteti. Kar veliko ža deklico, ki se ni dopolnila 18 let.
Ne bom vam kvaril užitka s preveč vsebine. Zgodba je vodena precej bolj žanimivo kot Uslužbenka smrti, dialogi so enako žabavno speljani in novi liki so dobra popestritev. Pravžaprav komaj cakam, da grem v knjižnico po žadnji del ...
Morebiti kaksna žamera - delo ž nicimer slogovno ne odstopa od prvenca. Nekateri elementi bi bili lahko bolje ižpeljani, kar žnova kaže na pomanjkljivo ured-nisko delo.
[S- *
VSEBINA
OCENA IN KONKLUZIJA
7/10
Precej dobro branje.
Skupna ocena tega, kar sicer ni v avtoricini domeni, a je ža kupce knjige se kako pomembno, je ocena podpore.
Spletna podpora je genericna in glede na vsebino žasluži vec. Naslovnici sta spodobni. Seveda ne morem mimo tega, da ne obstaja v cenovno privlac-nejsi E-obliki.
f m\
/'•«[V
' a ^
Poljub črnejezer*
Naslov Uslužbenka Zmaja
Avtor/ica Annalight Night alias Teja Gale
Založnik Založba Murano, 2012 http://žaložbamurano.weebly.com/
Fizični opis 224 strani, A5, mehka vežava
ISBN 978-961-6883-06-1
Cena 26,50 €
FB avtorice https://www.facebook.com/teja.gale
PODPORA OCENA IN KONKLUZIJA 3/10
Slab nakup za zahtevano vrednost.
Naj ražložim to svojo precej kriticno oceno. Omenjeni knjigi iž serije Uslužbenka sta del trilogije, ki jo je mogo-ce najti v nekaterih knjižnicah. Zal prijažna in marljiva deklica ni kriva, da obema knjigama manjka malce ure-dniskega ciscenja in urejanja (to je opažneje v prvi knjigi, druga je bolje spisana - avtoricina žasluga).
Nadalje avtorica ni kriva, da knjige ne moremo kupiti v knjigarnah, niti ža to, da je ni v e-obliki. Če bi bila vsaka od 200+ strani debelih, mehko vežanih A5 knjig po 10 € (ali vsaj v e-obliki), bi ji takoj namenil svoj denar. Ze žaradi podpore, ker si jo glede na bralni vtis žasluži. Zagotovo bi kupil v paketu vse do ždaj iždane knjige (trilogija Uslužbenka + Poljub Črnega ježera). Zal pa žaradi na platnicah žapisanega žneska ža knjige ne bom odstel niti evra. Zakaj? Nakup trilogije bi me stal nežaslisanih 81 € (ja, prav ste prebrali, žaložba hoce povprecno ža vsak ižvod mehko vežane 200+ strani A5 knjige nežaslisanih 27 € - G. R. R. Martinove, nekako 8x debelejse knjige, so od palca pol cenejse). Avtorica ni kriva, ce žaložba cilja ižkljucno na knjižnice, kjer si poplaca stroske in ima ža place.
Ampak pojdite v knjižnico in le vžemite njene knjige v roke. Upam, da jih imajo, saj knjižnice v križi malce bolj pažijo, po koliko kje kaj kupijo.
IZ VOJAŠKE FANTASTIKE V REALNI SVET
KDO JE OBRAMBNI MINISTER T.I. DONETSKE LJUDSKE REPUBLIKE? Pripravil Andrej Ivanuša (po scifiportal.eu)
Prav neverjetno je, kako hitro resnicnost prehiti se tako daljno-casovno znanstveno fantastiko. Vojna za vzhod Ukrajine je bila v veliki meri na zacetku videti kakor scenarij za nov vojni film poln fantazije in bizarnosti. A vrniti se moramo v cas miru.
ČAS MIRU
Lani je Kijev v Ukrajini gostil EUROCON, srecanje pisateljev in ljubiteljev znanstvene fantastike. V caso-pisih iž tistega obdobja prebiramo, da je Harkov verjetno prestolnica ukrajinske znanstvene fantastike in fantazije. Tukaj so živeli in pisali H.L. Oldie, Aleksander Zoric, Andrej Daskov, Jurij Nikitin in Andrej Valentinov ter tudi Fedor Berezin. Vendar niso bili prevec zaželeni na konvenciji, saj pisejo v ruscini. Tako so bolj popularni na vzhodu Ukrajine in seveda v Rusiji. Situacija na podroqu ZF v Ukrajini je bila že dolgo casa razdeljena na dve konvenciji. Ena je bila v Kijevu, druga pa, imenovana »Zvezdni most« (rusko: 3be3ghbih moct), v Harkovu od leta 1999 naprej. Tukaj se izdajata casopisa RBG-Ažimuth in Realnost Fantastiki, oba v ruscini.
V Ukrajini, torej na zahodu pa so bolj cenjeni Marina in Sergej Djacenko, Vladimir Arenev, kakor tudi beloruski avtorji Olga Gromiko, Kiril Benediktov, Jurij Brajder in Nikolaj Čadovic Vendar pa se ti prebijajo težje, saj nimajo prave podpore pri izdaji svojih knjig.
ČAS VOJNE
Prav dejstvo, da festival Zvezdni most živi brez težav, kaže na možnost, da ima podporo sirse skupnosti v Rusiji. Drugo pa je, da so bili v preteklosti redno nagrajevana dela, ki so poveljevala militarizem, revansizem, komunisticno družbo, itn. v zgodbah zavitih v nekaksno znanstveno-fantasticno okolje.
»Prozahodna s strani NATO podprta ukrajinska vlada se je soočila s trmastimi uporniki iz pro-ruskega vzhoda. Boji divjajo okoli Donetska, civilisti umirajo v topovskem ognju in med zračnimi napadi. Ruske sile se medtem zbirajo ob ukrajinski meji...«
Zgornji odstavek ni izvlecek iž casopisne novice, temvec je del dvodelnega romana rusko-ukrajinskega pisatelja znanstvene fantastike Fedora Berezina. Prva knjiga ima naslov Vojna 2010: Ukrajinski front, druga pa Vojna 2011: Protiv NATO, ki sta izsli leta 1999.
Groteskno, fantazijsko - avtor zdaj živi svoj roman. Postal je obrambni minister Donetske ljudske republike. Na prav bizaren naän sta se sedaj v njegovem življenju zmesala resnicnost in znanstvena fantastika iž njegovih knjig.
Po drugi strani pa nas podrobnejse prebiranje nagrajenih knjig, pa tudi teh, ki jih je napisal obrambni minister, napeljujejo na misel, da je bilo vse skupaj programirano vnaprej. Da je to samo se en primer specialne vojne. Znova nekaj za fantasticen zaplet.
KDO JE FEDOR?
Fedor Dmitrijevič Berezin (rusko: $egop ^MHTpHeBHH Eepe3HH) se je rodil 7. februarja 1960 in je ukrajinski (ruski) pisatelj znanstvene fantastike. Odkar je bila razglašena Donetska ljudska republika (vzhodna Ukrajina) je tudi obrambni minister in glavni komandant uporniske vojske. V Donetsku je zivel do leta 1977, potem se je vključil v Engelsovo letalsko solo, diplomiral 1981 in postal tudi pilot. Vojaski krst je dozivel v Kazahstanu in na daljnem Vzhodu. Leta 1991 je zapustil vojsko s činom kapitana in se vrnil v Donetsk. Poskusil se je v mnogih pokličih in sluzbah— podjetnik, konstruktor eksplozivnih teles in drugo. Leta 1998 je pričel pisati kot profesionalni pisatelj, ustanovil je drustvo ljubiteljev znanstvene fantastike »Stranik« (vagabund, popotnik) v Donetsku in postal njegov prvi predsednik. Tako je pri 38 letih uspel
doseči svoje sanje, da bi postal pisatelj znanstvene fantastike. V njegovih knjigah so zgodbe napisane v trdi znanstveni fantastiki in se vedno dogajajo v voj-nih/vojaskih okvirjih. Kljub temu nekateri njegovi kritiki pravijo, da je »turborealist«, sam pa sebe označuje kot pisča »znanstvenofantastičnih filozofskih tehno-trilerjev«. Prva objavljena knjiga je bila ŽF novela Pepel (rusko: nene^) leta 2001.
POGLED V PRIHODNOST
Morda bi morali prebrati njegovo novo serijo Vojna 2030 v treh knjigah: Rdeča zora (KpacHbifi paccBeT), Metropolis v ognju (no^ap MeTpono^HH) in Napad na Ročky Mountains (ATaKa CKa^HCTWx rop). Nas čaka nova svetovna vojna na ameriskih tleh?
Euročon 2015 se pa zagotovo ne bo odvijal prihodnje leto v Leningradu. Kar je preveč, je preveč!
EUROPEAN SCIENCE FICTION CONVENTION
EBPOnEHCKUti OAHTACTMMECKMM KOHBEHT
ZF IN ROCK GLASBA (2.DEL)
Pripravil Tihomir Jovanovič Tika (SF PORTAL, BEOGRAD)
Izbral, prevedel iz srbščine in priredil Andrej Ivanuša
V prejsnji stevilki JeJ smo objavili prvi del prispevka Tihomirja Jovanoviča Tike z naslovom "ZF in ročk glasba", ki je govoril o uporabi znanstveno fantastičnih in fantazijskih elementov v glasbi. Danes se posvetimo biv-si Jugoslaviji in nečemu kar kljub realnosti meji na ZF.
Eden izmed bivsih usluzbenčev Drzavne varnosti Jugoslavije trdi, da je bila v nekdanji SFRJ ročk glasba ustvarjena namensko. Z njo bi naj pačifizirali mladino s pomočjo not in besedil. Ob tem bi ta morala biti pisana tudi tako, da sirijo idejo »jugoslovanstva«.
PROJEKT MILJACKA
Menda obstajajo usluzbenči SDV (sluzbe drzavne varnosti), ki to potrjujejo in dodajajo podrobnosti o akčijah v katerih so sodelovali, najprej pod Titom potem pa se pod Milosevičem v Zvezni republiki Jugoslaviji.
Ena izmed najbolj nenavadnih prič je Zivan Velisavljevič, ki je bil upokojen leta 1990 z ukazom takratnega predsednika SFRJ Janeza Drnovska. Pred tem je bil pomočnik načelnika Resorja drzavne varnosti. Danes zivi v svoji druzinski hisi v vasi Lojaniče pri Sab-ču (Srbija). Na skrbno urejenem podstresju te hise varuje nekaj tisoč LP plosč zabavne in ročk glasbe, ki je nastala v SFRJ. Na vprasanje »ali je diskofil?« odgovarja, da »te plosče niso tukaj za zabavo, temveč sredstvo za delo. Ob tem so mi jih v SDV dali na reverz in jih zato tudi ne morem prodati.«
S plosčami se je pričel ukvarjati leta 1968, ko so nastale znane studentske demonstračije. Te so zelo vznemirile Titov rezim. Se posebej, ker so se kar naprej pojavljala nova zarisča politične nestabilnosti (Brionski plenum, invazija na Česko, itn.). Na tajnem sestanku je Tito sprozil ta problem. Veljko Vlahovič je navijal za atomsko bombo, ki bi bila garant suverenosti. Edvard Kardelj naj bi predlagal večje zblizanje z NATO paktom. Od vseh bizarnih predlogov, je najbolj neumnega predlagal Stane Dolanč.
Pojasnil je, da ČIA uporablja glasbo ročk skupin za otopitev studentskih demonstračij. Skupine, ki zagovarjajo hedonizem in uporabo opojnih drog, naj bi zelo vplivale na amerisko mladino. Tako bi se naj njihova upornost prelevila v klovnovstvo. Postali bi uzivači brez jasnih revolučionarnih idej. Dolanč je menil, da bi to uspelo tudi z naso mladino. Vlahovič je menil, da so nasi ljudje bolj zdravi in zrelejsi od ameriskih ter bi to pri nas ne uspelo. Vendar je Tito dal Dolanču »zeleno luč« in ves projekt so poimenovali »Miljačka«, ki ga je dobil v operativno izvedbo prav Zivan Velisavljevič. Ta je to delo opravljal 22 let.
Pravi: »Prvi regrut je bil kar Goran Bregovič iz skupine Bijelo dugme. Z njim ni bilo problemov, saj je zagovarjal idejo jugoslovanstva, pa se seks in droge. Tako sva se kar hitro dogovorila. Z njim sva uporabljala tudi sistem, ki smo ga pri nas uporabljali s kriminalči. Oni so v tujini nekaj ukradli za nas, mi pa smo jim omogočil varno pribezalisče. Tudi Bregovič je tako v tujini kradel pesmi in jih tukaj objavljal kakor svoje. V njih pa je propagiral tisto, kar smo mi potrebovali in zahtevali.«
Nadaljuje z Zdravkom Čoličem, ki pa ga ni bilo mogoče tako enostavno regrutirati.
»Zdravko je bilo nadarjen glasbenik in ga nismo mogli zvabiti kar tako. Proti nam ni imel nič, a tudi ni zelel, da komurkoli karkoli dolguje. Vendar smo ga ujeli, ko je v Ohridu na črno menjaval devize. Strpali smo ga v zapor in po takratni zakonodaji mu je grozilo skoraj dve leti kazni. Obiskal sem ga v priporu in sva se dogovorila, da ga spustimo, če bo pel za nas.
V SDV je nastopila histerija, saj bi zanj res potrebovali najboljse pesmi. A le kje jih bi dobili? Ker se jim je zdel Kornelije Kovač premalo, so se odločili, da pokličejo čelotno jugo-pop sčeno. Tako smo neko noč zakupili dvorano Skenderija v Sarajevu in vanjo pripeljali vse ključne pop kompozitorje pri nas. Na sestanek so prisli Arsen Dedič, Borde Novkovič. Kornelije Kovač, Bojan Adamič, Zika in Radovan iz Zane, Momčilo Bajagič, mali Zlaja iz Črvene jabuke, Iztok Turk, Jasenko Houra, Jura Stablič, Vladimir Divljan, Zoran Lesendrič in drugi.
Kot politi so čakali, saj niso vedeli kaj naj pričakujejo. Stopil sem na oder. Zdelo se mi, da sem kakor Tito in jim dejal, da je vsak dolzan pripraviti eno pesem za pov-ratniski album Zdravka Čoliča.«
Velisavljevič se danes ne more skriti svojega navdu-senja. Z letali so jih spet razvozili po Jugoslaviji in pričeli so pisati pesmi. Toda pri SDV so znova postali nervozni, saj niso mogli obvesčevalno pokrivati toliko ljudi. Zato je vse skupaj spet padlo na ramena Gorana Bregoviča. Čoličev album bi lahko postal eden največjih v zgodovini jugo-pop glasbe, podobno kot je bil »Smile« za Beačh Boys, a na konču je vse naredil Bregovič.
PESMI ZA PRIMER ATOMSKE VOJNE
SDV je bila tudi zadolzena za pripravo končeptnih albumov s pesmimi, ki bi jih javno predvajali v primeru vojne in tudi ob nuklearni apokalipsi.
Velisavljevič pravi: »Te albume smo v sluzbi imenovali "Albumi sodnega dne". Pesmi na njih pripovedujejo o poslednjih rečeh na svetu. Bile so taksne kot bi jih ljudje potrebovali, da bi preziveli nuklearno zimo. Prip-
■Sri
ravljala jih je nasa jugoslovanska glasbena smetana skupaj s skupino psihologov. Med njimi so bile tudi ljubezenske pesmi, ki so spodbujale seks. Testirali smo jih na zivalih in te so se res pricele pariti, ko so jih poslusale. Pesmi bi naj spodbujale izlocanje ljubezenskih hormonov in so bile narejene za primer, ce bi morali v bunkerjih pod zemljo stimulirati ljudi, da nadaljujejo clovesko raso. Danes bi bilo kaznivo predvajati taksno pesem preko javnega radija. Ti posnetki se se danes nahajajo v sefu sefa SDV Srbije.«
Velisavljevic o teh pesmih nerad govori. Ko smo navalili nanj, je rekel, da je nekatere napisal Kiki Lesandric, prepevajo pa jih Zana Nimani, Anja Rupel in Marina Perazic.
DVOJNI AGENTI
Velisavljevic trdi, da se je samo enkrat srecal z dvojnim agentom, to bi naj bil Iztok Turk vodja in glavni avtor skupine Videosex. Velisavljevic pravi:
»Iztok je delal za nas. Ko so ustvarjali album »Lacrimae Christi« ga je kontaktirala nemska obvesce-valna sluzba BND. Ni hotel nic slisati o njih, a mi smo mu rekli, naj sodeluje. Ko je Jugoslavija razpadala, se je pricel nagibati na njihovo stran. Mislim, da Jugoslavije ni izdal, vendar je zelel z Videosexom snemati plosce v anglescini. To pa so izkoristili, da ga pridobijo zase.
Zeleli so marginalizirati nase skupine tako, da bi izdajale pesmi v anglescini. Tako bi jih oddvojili od domace publike. Vendar jim niso dali pravih moznosti na njihovi sceni. Tako so dobili le nekaj alternativnih skupin. Mi smo cvrsto drzali Bregovica, Corbu in Azro. Vidite, album skupine Divlje jagode v anglescini je bila cista diverzija MI6. Takrat je bil na njihovem celu zloglasni Anthony Monkton. Svojo kariero je zacel kot rock&roll operativec za SFRJ. Na koncu je koncal sluze-nje v Beogradu.
Na vso sreco smo imeli svojega agenta v skupini. Alen Islamovic je bil nas clovek in je anglesko kariero Divjih jagod razbijal od znotraj. On je bil zdrav element v skupini in zato smo ga nagradili z mestom pevca pri skupini Bijelo dugme.«
RAZBIJANJE JUGE IN IBARSKA MAGISTRALA
Velisavljevic sebe se danes ocenjuje za »jugoslovana«. Verjame, da so posamezne republiske sluzbe drzavne varnosti delovale proti skupni drzavi, tudi na podrocju rock&rolla. Pravi:
»Jasenko Houra je bil clovek v sluzbi Hrvaske drzav-ne varnosti. Nekajkrat sem jim poslal dopis, kjer sem zahteval, da nam ga dajo, ker je talentiran glasbenik. Oni pa so to zavracali in si kar naprej izmisljevali neumnosti in formalne zadrzke. Odgovorno trdim, da je njegova pesem "Mojoj majci (zadnja ruza Hrvatska)" maslo zagrebskega oddelka.« Nadaljuje:
»Ni nedolznih! Ko smo opazili, da se Bog in Cerkev pojavljata v pesmih skupine Pilot, smo pripeljali Lesendric Zorana, da nam pojasni vse skupaj. Med zasli-sanjem se nam je javil sef beograjskega oddelka in rekel, da je clovek njihov. Morali smo ga spustiti. Tako sem tedaj doumel, da ima vsaka republiska sluzba drzavne varnosti svojo lastno skupino.«
Velisavljevic meni, da je naivno pricakovati, da je borba med tajnimi sluzbami kaj manjsa ali manjvredna na polju rock glasbe kot je na drugih obvescevalnih podrocjih. Pravi:
»Tako bi tudi ne bilo vojne brez vojne propagande in skupin kot je na primer Prljavo kazaliste. Scenario ''Ibarske magistrale" so najprej uporabili na Krcunu, naslednjic pa na Drazenu Riclu. Tudi v prometni nesreä clana Crvene jabuke ni vse cisto. Zlaja je takoj zapustil skupino. Bil je pravi angelcek, eden najboljsih mojih operativcev, resnicni Jugoslovan. Mislim, da bo zelo zanimivo slisati, ko bo Zera enkrat spregovoril On pozna vso zgodbo.«
DANES
Velisavljevic ne spremlja vec domace scene odkar je vstopil v penzijo. Vsaj tako trdi. Ampak vedno bolj je presenecen, kaj se dogaja, kar pac vidi na televiziji in internetu.
»Dosti nadarjenih ljudi je odslo med "narodnjake", na rock sceni dosti skupin prepeva v anglescini. To je slabo! Scena je bila mnogo boljsa takrat, ko je SDV to vse kontrolirala in tudi sam sem kreativno pomagal, ko je nastopila kriza. S ponosom lahko trdim, da je sluzba pod mojim vodstvom za pesem ''Lipe cvatu'' angazirala tri profesorje Muzicke akademije in se enega profesorja knjizevnosti. Vsi ti so pomagali Bregovicu, da napise tako dobro pesem. Zal danes nima nihce vec podobnih ambicij. Bojim se, da SDV ne kontrolira vec niti tistih skupin, ki sem jih jaz ustanovil.«
E-ZALOŽNIŠTVO V PRAKSI
Pripravil Bojan Ekselenski
E-zaloznistvo ni nek bav bav. Vsekakor pa je potrebno pridobiti nekaj znanj in tudi prakse. Saj veste, vaja dela mojstra.
E-zaloznistvo je v Sloveniji se silno v povojih. Zelo malo nas obvlada pripravo E-knjig in se manj nas lahko naredi vse, od wordovega dokumenta do koncnega izdelka - E-knjige v ePub formatu.
EPUBZA VSAKOGAR
Aktualni standard za elektronsko knjigo, ki ga podpirata obe nasi omembe vredni knjigarni, je ePub. Kaj je to?
V bistvu je to zipana mesanica xhtml 1.1, ČSS 2.1 in xml. S tehnicnimi podrobnostmi se ne ukvarjajte prevec, saj se te skrijejo izza fasade ePub urejevalnikov.
Kaj morate vedeti glede ePub?
• Osnovni vstopni format je xhtml ali html, kodiran v skladu z xhtml standardi
• Vsebino pripravite v spodobnem urejevalniku besedila (Word 2007+, Writer 4+).
• Slike pripravite v gif, png, jpg ali svg formatu.
• Izogibajte se nestandardnim, eksoticnim tipografijam.
• Sloge pripravite v zasebni datoteki ČSS.
• Naslovnica naj bo formata 4/3 ali 3/2, ostalega se izogibajte, naj bo vsaj 72 dpi.
• Za vsak korak priprave uporabite ustrezno namensko orodje.
• Obvladajte osnove xhtml in ČSS.
Verzije ePub so 2.01 in 3. Verzija 3 je, resnici na ljubo, se precej v povojih (podpirajo jo samo naprave z iOS) in standard se ni popolnoma definiran. Tako se vam lahko zgodi, da vas bo hitelnje s podporo ePub 3 stalo nekompatibilnosti s skoraj celim svetom.
V praksi boste pripravili E-knjigo v verziji standarda 2.01. To je zrel standard, ki ga podpirajo vsi urejevalniki in bralniki (tudi iOS, ce se bojite za precej obsezno iOS uporabnisko skupnost).
Ta prispevek ni sola ČSS, XHTML in podobnega, temvec prakticen vodic, kako iz Wordovega dokumenta, oblikovanega v skladu s standardi, ki jih podpiramo za pripravo besedila za objavo, dobimo nepro-blematicen ePub dokument.
Zakaj sem zapisal neproblematicen? Urejevalniki ePub lahko izdelajo datoteko, ki ni popolnoma cista ali ji manjkajo nekateri elementi. Nekateri bralniki ePub imajo lahko s taksno datoteko vecje ali manjse probleme.
NAPISALI STE KNJIGO. BRAVO VI!
Če ste spisali knjigo v skladu s standardi oblikovanja besedila za objavo, imate pri pretvorbi precej preprosto delo. V Wordu imate samo sloge Naslov 1, naslov 2, Naslov 3 in Navadno.
Vsi ti slogi uporabljajo tipografijo Čurier New, velikost fontov 12 pt, zamik prve vrstice 1,25 cm (5 crk). Za posevno besedilo ste uporabili podcrtovanje, saj je tako vidnejse od standardnega posevnega besedila. Podloga se nahaja na portalu Drustva Zvezdni prah, a o tem pri virih na koncu.
V primeru, da ste pisali s privzetimi slogi Worda (uporabili ste standardno podlogo Normal.dotx), dobite miks razlicnih barv, tipov fontov, razlicnih lastnosti odstavka ipd. To je slabo za nadaljnje delo, saj vas caka vmesno popravljanje in ciscenje.
POMEMBNO! NE OBLIKUJTE BESEDILA PRI UREJANJU! TIPOGRAFIJE, BARVE IN OSTALO NE UREJAJTE Z WORDOVIMI SLOGI ALI ČELO KAR SPREMEMBAMI OSNOVNEGA SLOGA, TEMVEČ TO PUSTITE ZA KASNEJE. OBLIKOVANJE VIDEZA JE NALOGA ČSS, KI NAJ BO VEDNO ZUNANJA DATOTEKA. NI GRSEGA OD PISANEGA BESEDILA.
Vase delo je, ce ste se pametno drzali standarda, v docx datoteki, posamezna poglavja so locena s prelomi strani.Vec korakov je koristnih, da si ne potrete osnove in prevec ne zapletete vmesnih faz postopka.
KORAK 1 - PRIPRAVA ZA PRETVORBO V HTML Podloga za pripravo
Na osnovi standardne podloge si pripravite se eno podlogo, imenujmo je StandardnaObjava.
Za osnovo vzemite kar standardno, saj jo boste samo malo prilagodili in tako prilagojeno shranili, da bo vedno v dosegu miske.
POMEMBNO! PAZITE, DA NE POVOZITE STANDARDNE PODLOGE!
S to novo podlogo boste besedilo osnovno oblikovali. Kaj potrebujete?
• Za vsakim naslovom naj bo prazna vrstica, kar naredite v urejevalniku sloga za odstavek (gl. sliko)
• Naredite slog odstavka, ki bo imel za sabo prazno vrstico.
• Odstranite ostevilcenje in vse, kar imate v glavi ali nogi dokumenta - te informacije so pomembne za pripravo, ne pa oblikovanje besedila.
• Shranite spremenjeno kot Podlogo programa Word (dotx) v mapo s podlogami.
Podlogo imate. Nicesar drugega ne spreminjajte.
KORAK 2: PRIPRAVA DATOTEK ZA PRETVORBO
Najprej si na v mapi vase knjige naredite ločeno mapo, kjer naredite podmapo Dokumenti. Sem boste shranjevali datoteke za pripravo E-knjige.
V ePub knjigi zagotovo želite poglavja, če ta obstajajo v izvirniku. Pri tem velja preprosto pravilo - vsako poglavje gre v svojo datoteko.
Če ste pri pisanju pred vsakim poglavjem naredili prelom strani, bo precej lažje. Zdaj vas čaka nekaj »kopij-pastanja« in temeljnega oblikovanja (podčrtano pretvorite v posevno ipd.) Kako to gre?
• Odprite datoteko svoje knjige.
• Ustvarite nov dokument iz podloge StandardnaObjava (ali kako drugače logično poimenovanega).
• Kopirajte vsako poglavje & podpoglavje v svoj dokument. Če imate v 3 poglavjih 10 podpoglavij, dobite skupaj 13 datotek.
• Shranite datoteke, pri čemer uporabite logično poimenovanje datotek, a brez sumnikov, presledkov in drugih posebnih znakov - Moje sumeče poglavje naj bo napr. Moje_sumeče_po-glavje. Ni slabo, če imate vse skupaj ostevilčeno. Večji projekti prinesejo tudi nekaj 100 datotek.
• Naredite popravke, kot je zamenjava podčrtanega za posevno, menjava oznak za prazno vrstičo ipd.
• V pogovornem oknu za Shrani kot (glej sliko 1) vpisete Naslov dokumenta (ta je lahko pravo ime poglavja, npr. Moja knjiga: Moje sumeče poglavje) ali kaj podobnega in razumljivega.
• Shranite dokument kot dočx (vedno hranite originale).
Naslov strani:
Ka^o do E-knjige?
Naslov strani je prikazan v naslovni vrstici brskalnika.
V redu
*■ Ji ' ►!:■!: r.-.M - r j 1 11, h iY Ji + 'j j," --,1 ■ A
>;H >J> 4 - > rj - ■ #
r.-rJTiii.dririivj
rl »M»' ■i W DHft® 1.1 '->rj t'ri -HIU ■k J»H:» il Jl DC'Hl» 1
htitWiT t« ■P
ifla 3IK-K4T iMHJVirillM -
;timt Krj-nu ■-•■Ml- lh LqihT. Il r. r.'iv hlft.r.n
tlH=V„,
#2
T | Bwrt |
• Shranite dokument kot Spletna stran (slika 2),
filtrirana.
Word bo naredil HTML dokument, skladen s HTML 4 in ČSS 2.1. V dokumentu bodo tudi definirani slogi. V tem koraku vam bo prav prislo znanje ČSS in XHTML. Sedaj je čas, da zapustite Word.
Naslednji korak, sarjenje po HTML, terja od vas primerno orodje in temeljno znanje xHTML, HTML in ČSS. Brez tega ste hladni.
KORAK 3: UREJANJE HTML, OZIROMA XHTML
Mičrosoft je dal v brezplačno rabo svoj urejevalnik HTML, ki slisi na ime Expression Web 4 (slika 3). To orodje je dovolj zmogljivo, da bistveno olajsa oblikovanje vase knjige. Seveda vam pred delom priporočam, da si preberete navodila in priporočila za delo z Expression Web 4, kaj in kako se dela s ČSS in seveda osnove XHTML in HTML (4 in 5). Brez teh znanj ne boste daleč prisli.
Generat | AutoTbumbnail | Defadt Fonts j Code Fonnattjig [ CSS
Color Coding _ Authoring
Picture I auler end Grid I IntelliSense [ Font Families
Hew Documents
Choose the defadt type ofr> docunente.
Default Document:
HTM
v documents end (he defacit tie extension of new HTML
Add a ordff" merk (BOM) when creating or renaming ITTF-B documents with these file extensions
Default html File Extension: '.ff' .htrrrf ■ .htm
.htm -js
k -html -php
? -CSS T .txt
j .dwt J ,xm(
Doctype and Secondary Schema Choose the doc type deda1 -a bon 10 be inserted into nev. pages. A matching docunert Schema a1 be used to drive ircompabbiity notifications and InteliSensa for HTM. ard script. If a page has no doctype or an inrecognized doctype is dedaredr the Secondary Schema will be used.
CocLment Typ« Deciara bon;
[xhtml 1,1
Secondary Sdiema:
CSS Schema
This schema de ter mri« what is avariable in CSS IntelliSense. Sdiema version:
#4
Priprava Microsoft Expression Web 4
urejevalnika za delo z xhtml.
Microsoft Expression Web 4 morate najprej pripraviti, da bo označeval v skladu z XHTML. To naredite v nastavitvah (slika 4). Tako vas bo urejevalnik opozarjal, če kaj nimate v skladu z XHTML 1.1 (tudi 1.0 ni problem).
V čem se ločita xhtml in html?
Enojni ukazi, kot so
se zapisujejo z zaključno posevnico - , , , saj vas program opozori, da niste prav storili.
S tema dvema vrstičama poveste urejevalniku, da gre za xhtml obliko spletnega dokumenta. To morate narediti sami, saj Word tega za vas ne bo storil!
Torej pljunimo v roke!
KORAK 4: PRIPRAVA IN ČIŠČENJE SUROVE
WORDOVE HTML DATOTEKE
Naslednji korak se izvaja v sposobnem urejevalniku HTML. Sam najraje uporabljam kar ze prej omenjeno brezplačno Mičrosoftovo orodje, ki je bilo do nedavnega se kako plačljivo - Mičrosoft Expression Web 4. Orodje ima prečej obsirno spletno podporo, virov je se vedno veliko in tudi kaksna zastonjkarska E-knjiga se najde.
Priprava za delo v urejevalniku
Microsoft Expression Web 4
Zaradi olajsanja dela boste uporabili orodja, ki jih nudi Expression Web 4. V meniju Site kliknite na New site in odpre se pogovorno okno (slika 5), ker izberete Empty Site.
Ko na izbrani lokačiji ustvarite Prazno stran z imenom MojaKnjiga ali Moja_Knjiga, zatem kar znotraj Expression Web 4 v Site View ustvarite se mape Images, Styles in Dokumenti. Tako dobite strukturo knjige, ki jo boste zlahka prenesli v nadaljnjo obdelavo.
Zakaj ravno ta imena? Ker boste tako imeli v HTML kodi ZE NAREJENO strukturo, ki jo zahteva ePub. Ce zelite inovirati, vas bo najkasneje pri urejanju v ePub urejevalniku bolela glava. Samo za lokačijo dokumen-
Oin-i ITI 2 » OiCrr i rnr. rii arih -Mi»] ki
jJ =rrn jöf
J »uraiaHK-cad
□ a""! ** [ |IK( hvtyf« fsšl)
It« Ivtt-! rcrr* i»d tc-J :r s-l hrrA rti
#5
tov ste lahko malče »inovativni«, ker ta mapa obstaja samo zaradi relativnih povezav do datotek v mapah images in styles.
Naslednji korak zahteva znanje CSS in osnovnega HTML. Brez temeljnih znanj boste tu opravili bore malo. V tej fazi boste Wordov HTML preoblikovali v xHTML kompatibilno datoteko, povezano z enotno CSS datoteko slogov, ki odloča o videzu vase publika-čije.
Pa pljunimo v roke.
Najprej v mapo nasega Expression Web 4 projekta skopirajmo nase HTML dokumente. Dobimo nekaj taksnega, kot je na sliki 7.
Irau "JM in [uu
Odprimo prvo poglavje nasega testnega projekta in v pogledu HTML kode vidite obsiren blok
• Odstranili bomo vrstičo na začetku vsebine in
na konču vsebine. Gremo po vrsti. Glavo zamenjamo z:
Tako Expression Web 4 pripravimo, da misli v skladu z xHTML sintakso. Vse, kar ni skladno z xHTML se obarva rumeno - ukazi, ki niso bloki, morajo na koču vsebovati znak / (slika 8).
»onc-tdniiy:■LflUfifir new'if p. Od stPrainaVritica , 1 i ,Üdit?rs:naV.r= e Ita, {flaa^OMäaS ^(fstf-raznavritliij rr.irgär t-qn:(?rn; nsiTjlii-fisht :0citij njrgir
MPllii-Icftillaj trsrt indent:35.45pt; line-heigtit :206t; font-=izc:11.0pt; *ont-fdiiilyi "Cou^ifif Hew";}
spar. hl.i L1 D\' Ž2 'lük
tlSS^iSylSdlSaSi'Mflslm' 3 ÜSäUSiQiUinii 1";
t-tddily: "Courier Hew";) .Pjcthpücfault
{■font-* afllly : "C-alltrl"," sans -se ^if ~ j.} . Hrtrf jpCtfjult
fiflfUln-tflttor»: Hfl,t!ptJ lire rtifnt:IIS*;) /* Jefimtlons V jpi^c- li'ürd^tctianl
fSJUg:6yi.i(Jt Ml.Bptj rcargin:90.7pt H.7pt 70,-Jpt 70.9pt;}
m*.mendSeetioni
■ipaqD:lrfardScEtiqnl: } ^/ttylB-J ^/headJ
3 i1.-. CdstPr azr a^riti ea
#8
Sledi ciscenje bloka style.
V Espression Web 4 ižberemo ukaž New -> ČSS. Odpre se pražna ČSS datoteka. V to pražno ČSS skopi-ramo vse iž bloka (ražen teh dveh html ukažov), žatem pobrisete v originalnem dokumentu celoten blok, vkljucno s . ČSS datoteko žatem shranimo v mapi styles kot styles.css. Znova opožarja - odrecite se inovacijam glede imena.
Pred brisanjem imate v urejevalnem pogledu »kopijo« videža v Wordu, ker so se Wordovi slogi pretopili v ČSS sloge (gl. slika 10).
Po odstranitvi bloka ža definicijo slogov pa je videž genericne spletne stran.
Za finalni rež odstranite se div ukaže, ker so nepotrebni. Tako dobimo ocisceno HTML datoteko, kompa-tibilno ž xHTML standardom.
Enako storimo s preostalimi HTML datotekami. V naslednjem koraku nas caka urejanje ČSS datoteke,
1
2
3
5
6
7
8 Vitezi in Čarovniki: test - I. Begunec
9 <5tvle>
#9
Beguna
Niyl]j „1 ij ljudi, ti Jih atrial vadi k ru^l. Niyijj r,S is j-rjJ.tp.Liiv, J(i avij* JitMflMtl 2 mMTJlMtJe In
Uisi^atjo iur-'-J j 1: in nwHnijn nar.jr. Mafiji jr I ju heran v yklii+j x. Tnljn 'flmljn iislclijmn r Ijnsrfrn I kv 11 n k--:- I j 11. '-ti rjr :-,mlinar h:Li m '--i i ivi rilVs ■.■]: I i 'i rn.
#11
cmeta http-equlv=Content^T^ge corrtent="text/html; charset=wiridows-1250"/> Vitezi in Čarovniki: test - I. Begunec
M
Beguriec
Magija ni za ljudi, ki jih strast vodi k moči. Magija ni za strahopetce, ki želijo svoje strahove izbrisati z umetnostno in znanostjo magije. Magija je ljubezen, v skladu z voljo, je volja, z
II.l'tl;'? "?= It f^ifii -•r<.:= "if:
V tej faži dolocite, da boste imeli ža žacetek poglavja sliko, torej lahko žamenjate h1 ža p in mu dolocite slog p.naslov. Tako se ohrani videž, a naslov poglavja
p {
}
font-size: 12pt; text-indent:G;
p.HsoNormal, Ii.MsoNormal, div.MsoNormal {
font-size:12pt; line-height:100%; text-indent:35.45pt;}
p.komentar {
font-size:13pt; text-indent:35.45pt; line-hight:17pt:
background-color: #D7FDA4; }
p. odstkornentar {
font-size: 13pt; text-indent: 35.45pt; line-hieht: 17pt:
wvvvvvvvvvvvvv>vvvv 1 ■»
margin - bottom: 24.0pt; background-color: #D7FDA4;
}
p. poševni {
font-style: italic; font-size:12pt; line-height:100%;
text-indent:35.45pt; }
#13
Apply St.. x Manage St... ■ x
New Style... Option g
Attach Style Sheet...
Attach Style Sheet
_RL: ../styles/styles.ess
Browse.,.
Attach to: Q All HTML pages Attach as: (»"■ Link
Selected page[s) O Innport
'Ši Current page
OK
; #15
izgubi oznako h, kar je pomembno sele v fazi urejanja v ePub urejevalniku. Vsekakor pred dodajanjem slik vse zelene grafike, slike in ostalo prekopirajte v mapo images in slike dodajajte v html dokument iz te mape. Znova - s tem si boste olajsali Analiziranje dela v ePub urejevalniku.
Za naslov poglavja ustvarite nov HTMl dokument v File -> New -> HTML in ga shranite z imenom Poglavje1. Postopek priprave je preprost:
• Najprej doloäte slog, namesto privzetega p izberite h1.
• Z ukazom za vstavljanje slik vstavite sliko poglavja.
• Shranite datoteko, doloäte, naj se slika shrani v mapo images.
Po potrebi lahko v HTML datoteke vstavite se druge predvidene slike. Tega ne pocnite ze prej v Wordu, temvec v urejevalniku Expression Weba. Na ta nacin boste dobili pri vstavljanju slik xHTML kodo in vam ne bo treba delati naknadnih popravkov.
Koncni izdelek vasega dela v Expression Web 4 je zbirka datotek v mapah Dokumenti, Images in Styles. Čas je za selitev v ePub urejevalnik.
UREJEVALNIK EPUB
Na trgu je obilica urejevalnikov. Open & Libre Office celo omogocata neposredni izvoz v ePub. Tudi za
Beguntc
^Iwüxri« li^sS-kjiitijSmh?jtjl —i" Tt—:~17JI——7JT1—
i!br.'jii 2 luraojgo id aumsuij aiafcdt. Muiuor v ülalu z voljo, n vetu. jitUjnu i
iffnnp^ljv. Mif i/ iiadihr fuluu |t/v:nhL:!i ■ ■:!---
kr;
#16
pretvorbo wordovih datotek v ePub je pretvornikov kar nekaj. vsak taksen hec stane in s tako dobljenimi izvozi se ne bi ravno postavljal. Torej, roke stran od njih.
Brezplacna resitev, ki je primeren kompromis med preprostostjo in moznostmi, je Sigil. Ta je prilezel do verzije 0.7.4 in njegov razvojni cikel se je zakljuäl. Avtor predlaga Čalibre ePub editor, ki je v osnovi podoben Sigilu, saj je avtor presedlal. A dokler je aktualen ePub 2+, je Sigil verjetno optimalna resitev, zato se bomo v nadaljevanju z njim malce bolj spoznali.
Program je precej spartanski, vendar odlicno opravlja svoje delo - (X)HTML in ostale datoteke spravi v ePub, naredi kazalo vsebine, omogoca urejanje meta-podatkov, preveri ustreznost standardu ePub 2.01 in naredi koncni izdelek - E-knjigo. Tu je odlicen. Pred casom sem opisal primerjavo Sigila in Yutoha. Yutoh je placljiv program, ki omogoca izlocitev vmesne faze oblikovanja z Expression Web (ali ustreznim HTML urejevalnikom), a ima uporabnik manj svobode pri urejanju slogov oblikovanja (ČSS) in za resnejse urejanje ČSS potrebuje zunanji program - torej se en
korak, le da je tu treba odsteti denar. Koncni izdelek Yutoha je standardni ePub z vsem, kar gre zraven.
Yutoh bo sedel zlasti uporabnikom Open & Libre Office, saj je ta urejevalnik narejen z mislijo na ta odprtokodni pisarniski programski paket. Yutoh stane svojih 30+ €. V njem lahko (na omejen naan) celo urejate svoje delo, ce ga prepricate v uporabo Libre & Apache & Open Office crkovalnika. To je dobro za vse, ki se nocejo ukvarjati z najnizjim nivojem dela, a na drugi strani, zaradi tega skrivanja »umazanih« podrobnosti, ne omogoca tako ucinkovitega nadzora nad koncnim izdelkom. Vgrajen validator opravi svoje delo, kar je za placljiv program tudi primerno.
SIGIL 0.7.4
Sigil je v osnovi spartanski urejevalnik XHTML, CSS in ePub. Dodan je se precej sposoben ePub validator. Naredi natanko to, za kar je ustvarjen - iz sestavnih delov ustvari ePub.
Lepota Sigila je uänkovitost v tem, kar pocne -zakljucno delo na E-knjigi. Iz pripravljenih spletnih dokumentov in slik ustvari polno funkcionalno ePub
1« l. H» ; to * • '1* -1 0 a H« eiini* v usj*y ^^^
>., ., - „ - . U J 4 »v,
fe \ mm \\ doto m« nO l Z. V™-1™! ---\ I «• > " pr*»«w dtfolrt \ Or od]» tš M« Vjl3><|ar|« Sit« \ **lep^«i>e med \ •jrolnim in fcodrnim leve näfM m vsldator)! («Pub in W3C) \ VMdMar l>»)«v«nlk tAzala
■........
#17
mm B ~
knjigo. Poleg osnovnega sestavljanja iz gradnikov omogoca se:
• Urejanje metapodatkov
• Pripravo in urejanje kazala vsebine
• Pripravo in urejanje indeksa
• Validacijo ePub publikacije - zlasti v tem blesti, saj lepo pokaze, ce se je kaj izmuznilo, kar ni skladni z xHTMl, CSS ali manjka kaksen vir.
Ker ta prispevek ni navodilo za delo s Sigilom, vas bom pripeljal skozi celoten postopek brez posebnega zadrzevanja pri posameznih korakih.
Najprej si Sigil nalozite na svoj racunalnik Ko je Sigil nalozen, ga pozenite, pokaze se okno, kot je na sliki. Osnovni zaslon je razdeljen na datotecno drevesno strukturo, urejevalnika, kazalo, spodaj je okno rezultatov validatorja in na vrhu sta orodna in menijska vrstica. V orodni vrstici so kljucni ukazi za delo z vaso knjigo. Na sliki so prikazani najpomembnejsi deli Sigila.
Osrednji prostor je namenjen urejevalniku, ki ima dva nacina - oblikovalski (urejevalni) in kodni, podobno Expression Webu. Med obema preklapljate z ukazoma v orodni vrstici. Nimate pa moznosti deljenega pogleda, kot pri Expression Webu.
1
2
4
5
6
7
8
9 < t i11e >yitgzi in Čarovniki: Indigo novi §vet - I. Povabilo Elejj. j
L0
LI
! l Pgvafe41a IMÜ
i Človeške slabosti, ki tako hitro zapeljejo šibke v 5££Mi so xir mc£i Radarja.
i
\ &aj3yK, sawamlia. ^E^kŠBSSj;, bfiili Jsßfiffiltlsä, liremuštvo, fiohleß, maščevalnost^ brezmejni hedooizew in strast za močjo vabilo Eleilo. da se utelesi in zavlada.
)
i Dev.et ie grehov. Dgygt je mgčgy necaymt^jja,
> Vsakemu vlada enSnbsp;zatab
a>, S Vsak sije v eni luči,
l Luči, rojeni iz sferKj£ lupin J ; A vse iz Ene v Enega poveže Tisto. j Kar dvigne se pozvano iz ^j|elgm a, ' Kar priklicano je iz globočin. ! Lz asi sixarsixs prikliče gcažs, i Priklice nedoumljivo HejLo!
Elejla se radodarno odz< vabilu človeštva in vstopi v telo smrtnika.
_
#19
Resnici na ljubo, Sigil niti ni namenjen pisanju in urejanju besedila. Moznost, da mu vgradite crkovalnik je, glede na njegovo uporabnost, precej eksoticne narave. Najvec, kar je smiselno poceti v urejevalniku, je popravljanje zaradi opozoril validatorja.
OPOMBA! CE VALIDATOR ZAZENETE NA PRAZNEM PROJEKTU ALI PROJEKTU Z NEUREJENIMI METAPODATKI, BO VALIDATOR JAVIL NAPAKE.
Na levi je datotecna struktura. Ni prilagodljiva, niti ni potrebe za tem. Kljucne mape so Text, Images in Styles.
Ravno zaradi poimenovanja v Sigilu sem vam predlagal, da pri izdelavi mape za vas ePub projekt izdelate podmape Dokumenti, Images in Styles. Ime lokacije dokumentov ni pomembna, a je pomembno imenovanje map za slike in sloge CSS, saj se v dokumentih ustvarijo relativne poti do njih, torej je kljucno, kako so imenovane.
Na desni je seznam kazala vsebine. Program prepozna HTML oznake za naslov
do . Najbrž v leposlovju nimate vec od treh nivojev, torej je do vrh glave dovolj.
Seveda urejevalnik kazala zna gnezditi naslove. Če imate znotraj h1 vec h2, a ta vec h3, jih bo orodje lepo gnezdilo. Na vas je samo, da poglavja primerno definirate in razporejate v datotecnem drevesu. Aplikacija sama pac ne more vedeti, h kateremu poglavju sodijo posamezna podpoglavja.
Orodje tudi omogoca, da posamezne naslove odstranite iz seznama, kar zna vcasih prav priti.
Book Browser s x
Text
>.) Styles
> J Images
J Forts
Audio Video D files i
Mise
content.opf ] toc.ncx #20
PROJEKT EPUB
Vsaka knjiga se zancne s praznim projektom. V mapi text ze obstaja privzeti zacetni xhtml dokument Section0001.xhtml. Ne morete ga odstraniti, dokler v mapi ni vsaj se enega dokumenta. Na mapo text (si.20) kliknite z desnim miškinim uhljem in odprejo se sledece pomembne izbire: . Add blank HTML file • Add existings files ...
Ker ste si ze pripravili HTML datoteke v vasi mapi knjižnega projekta, se odpravite tja in izberite HTML datoteke. Program jih bo lepo prenesel v mapo Text. Zdaj lahko po potrebi odstranite prazno datoteko.
TDC Entry /Heading Title
a E
0 Show TOC items only »« sW^sC hj B
ir (jsvjAih VlJzflor indigo QtTUl* K5 17
'/ 1i" ir i rrrwH: Ljcrr Galije Hi <7.
Viča ir čsTff.-nita: Duhovi ^Ideverpc M
|||* n:Jf
--J^tact immh^ to mim a tiop -
#22
Kliknite na njo ž desno miskino tipko in izberite ukaz Delete. Datoteke razporedite, kot si sledijo poglavja. Saj ste vsako poglavje spravili v svojo datoteko. Ste?
POMEMBNO! VSAKO POGLAVJE NAJ BO V SVOJI DATOTEKI, IME POGLAVJA NAJ BO ZAPISANO S SLOGOM NASLOV (1, 2 ALI 3). TO UREDITE ZE V WORDU, FINALIZIRAJTE V EXPRESSION WEB 4 ALI PODOBNEM UREJEVALNIKU.
KAZALO VSEBINE
Za gust kliknite na ukaz za urejanje kazala vsebine. Odpre se okno, ki vam pokaze strukturo kazala. Zdaj je napocil trenutek resnice, ce ste poglavja primerno oznacili in imenovali. Se vedno jih lahko uredite, a naj bo tega res cim manj in se takrat, ko natanko veste, cemu je potreben dodatnega urejanja.
Kazalo vsebine lahko naredite tudi kot datoteko html. V meniju Tools -> Table of Čontex -> Čreate HTML Table of Čontext. Ustvari se HTML datoteka TOČ.html, ki jo lahko urejate, a vam zaradi konsistentnosti priporocam, da spremenite samo naslov datoteke - Table of Context v slovenski knjigi izpade silno neprofesionalno. Priporocam, da datoteko postavite na zacetek knjige, za naslovnico.
Vsekakor pri izdelavi kazala vsebine pozabite na orodje v Wordu ali Writerju.
METAPODATKI
Metapodatki so nujni del vsake E-knjige. Gre za specificno XML datoteko (ne, ne bom vas mrcvaril s tehnikalijami) content.opf, ki vsebuje podatke o vasem knjižnem izdelku. Kaj sodi med te podatke?:
• naslov knjige
• avtor(-ica)
• zaloznik
• ISBN
• avtor naslovnice, itd.
Meta podatke urejamo ž urejevalnikom, kot je na sliki 23. Ima dve vrsti podatkov - osnovne in vloge. Ko boste te podatke urejali, vam bo vse jasno.
ViMffl V' CHVUPfci Vi J» IXvi irt!
S jpri
[Swain
Milt*
1 JJI£-
7 Cotf-dHjQW X bdtlur
4 !l ltiIilIu:
Y«hr
k'jMUnJji Zu rill h«ML F^Mfld^ Mdife JLIIIJI
in Ifci riofi.n I kn mrii
»mWtMbS CSftliglKMDM jtfL4 .>■ Bc'üi
TMMil iiatiöT
Ihta Tv|w *" I -ilCe»:
i [ Aid
CanüLüi'
Cuil- kJL' "Vff
Coiil' liiiu:
S
#24
Rename-.. Ctrl+Alt+R
Add SefTMltKl ■
OpenWrth... WE AS...
Add Blank SVG Irnag
I-'A mL; i"ik;. #25
Sek« All
KOLOFON
Kolofon je datoteka, ki jo boste ustvarili v Expression Web 4 in dodali na koneč projekta. Kolofon mora biti v skladu z nasimi standardi.
CALIBRE EPUB EDITOR
Na sliki 27 je glavno okno Čalibre ePub Editorja. V osnovi je orodje prečej podobno Sigilu. Zraven je se nekaj orodij (rečimo koristen validator ČSS) in obstoječa orodja so malče drugače razporejena.
ZAKLJUČEK
Prisli smo do konča tega kratkega priročnika za izdelavo E-knjige. Čeloten postopek je mozno opraviti z brezplačnimi orodji (če pristanete na prečej čudaski html, ki ga pripravi Libre Writer 4+).
Vsekakor ne pozabite svojega izdelka preveriti z več bralniki ePub in na več napravah.
Vsekakor preverite na kaksni tabliči ali telefonu z Androidom, na računalniku ali tabliči z Windows 7 in 8, pa se več bralnikov preizkusite znotraj vsakega sistema.
<5vg xmlns='http ://www.w3.org/2B00/svg" height='100%" preserveAspectRatio='xMidYMid meet" version="l.1" viewBox="0 0 150 200" width="1003S" xmlns:xlink="http://www.w3.org/1999/xlink"> cimage width="150" height="200" xlink: href=" . ./Images/NaslovnicaAtlantis:i. jpg"/>
#26
_
PRIPOROČILO! V UREJEVALNIKU ROČNO NE SPREMINJAJTE DATOTEKE ČONTETNT.OPF!
Metapodatki so tudi prostor za vpis opisa knjige, zanrske umesčenosti ipd. te podatke uporabljajo razni iskalniki, kar je dobro za večjo vidnost in posledično prodajo (vsaj v normalnem svetu je tako).
NASLOVNICA
Vsaka knjiga ima naslovničo. Vgrajeno orodje svoje delo opravi brez veliko pompa:
• Najprej uvozite v mapo images (desna miskina tipka - ukaz Add existing file).
• Znova v tem meniju (slika 25) izberite ukaz Add semantičs in izberite Add Čover - tehnično podkovani boste v čontent.opf opazili novo kodo:
• V meniju Tools (glej sliko 20) izberite ukaz Add čover.
• S pogovornim oknom (slika 25) izberite prej določeno sliko, da se ustvari ustrezna datoteka z imenom čover.xhtml.
• Ključni del samodejno ustvarjene datoteke je koda: na sliki 26.
Zadnje strani v obliki platniče ne potrebuje.
VIRI
• ČSS in HTML & xHTML: http:// www.w3sčhools.čom/
• Epub vir: http://epubzone.org/
• Mičrosoft Expression Web 4: https:// www.youtube.čom/watčh?v=IdDeB3FHQXU (video) in http://msdn.microsoft.com/en-US/ expression
• Sigil: https://čode.google.čom/p/sigil/
• Čalibre: http://čalibre-ebook.čom/
• Spremljajte tudi spletna mesta http://pisatelj.net, http://www.samozalozba.eu, kjer so objavljene koristne informačije in informačije o izobrazevanjih.
#27
KOLIDIRANJE MATEMATIKE IN PIVA
Frank Roger, Belgija
(Originalni naslov: When Mathematičs And Beer Collide, iz anglesčine prevedel Andrej Ivanusa)
Bral sem dnevne noviče in pil pivo, ko sta v gostil-ničo Pivski vrček vstopila dva gospoda. Sedla sta ob meni za točilni pult. Prijazno sta mi pokimala, ko sem ju pogledal čez okvir e-tabliče.
Po videzu mlajsi z bujnimi in kodrastimi lasmi se je obrnil k barmanu in ga vprasal:
»Naročila bi pivo. Katerega nama priporočate?«
Barman mi je namenil pomenljiv nasmeh. Tudi sam sem se namuznil in zmignil z rameni. Kljub temu, da nisva spregovorila niti besede, sva oba vedela, da sta gosta novinča v mestu. Žagotovo sta prvič pri Pivskem vrčku, saj stalni gost ne bi postavil taksnega vprasanja.
»Pri nas lahko dobite katerokoli pivo, ki ga poznate,« je odvrnil barman, »seveda pa tudi vsa druga za katera niste niti slisali.«
»Žares?« je rekel kodrolaseč. »Koliko različnih piv pa imate na voljo?«
»Praktično nesteto,« je ponosno rekel barman.
Nova gosta sta bila videti presenečeno navdusena.
»Ali imate pivski list?« je vprasal starejsi obiskova-leč in si z dlanjo pogladil pleso. »Ga lahko vidim?«
»Nas pivski list kar naprej dopolnjujemo,« je dejal barman. »Ker bi bil neračionalen, smo presli na elektronskega.« Pred plesastega gosta je porinili e-tabličo. »Kar preglejta,« je rekel in se dotaknil s kazalčem ekrana, da je odprl pivski list.
Moza sta se sklonila nad majhen ekran in s prsti drsela čezenj. Minilo je kar nekaj minut, onadva pa sta se vedno pregledovala silno stevilo piv, njihovih opis in čene. Kar naprej sta momljala pripombe ter se tu in tam presenečeno zazrla drug v drugega. Na njunih obrazih se je izmenjavala nejevera z vedno večjim navdusenjem.
»To je res neverjetno,« je rekel mlajsi, ko se je barman ustavil pred njima, da mu povesta naročilo. »Kaj takega se nisem nikjer videl. Sploh nisem vedel, da obstaja toliko piv na svetu.«
»Pivski vrček ni navadna pivska gostilniča,« je ponosno rekel barman. »Pri nas lahko dobite čisto vsako pivo, ki so ga kadarkoli v preteklosti in v sedanjosti zvarili kjerkoli na Žemlji! Ža nabavo teh piv uporabljamo nas najnovejsi časovno-prostorski translokator!«
Moza sta se spogledala in nekaj časa nemo zrla v ekranček in potem v barmana.
»Huh, le koliko časa bi potreboval, da bi poskusil vsa piva s seznama?« je zamisljeno rekel kodrolaseč.
Barman je zmignil z rameni, njegov starejsi kolega pa je rekel:
»Hja, to je odvisno od tega, kako hitro bi popil posamezen vrček. A mnoga piva na seznamu so zelo močna. Tako si omejen s količino alkohola, ki ga se lahko preneses brez črpanja zelodča. Torej bi moral popivanje raztegniti na nekaj mesečev ali na več let.«
»Imas prav!« se je strinjal mlajsi. »Rečiva, da bi prisla sem dvakrat na teden. Ob tem bi vsakokrat popila po tri različna piva. Mislim, da bi to bilo znosno. Torej, koliko časa bi potrebovala?«
Barman je prenehal brisati kozareč in počasi rekel:
»Ob tej frekvenči pitja bi za to potrebovala vse vajino zivljenje. Ja, res je! Malo bolj se bosta morala potruditi, če zelita pred smrtjo res poskusiti vsako pivo s seznama.«
»Imate popolnoma prav,« je pokimal starejsi. »Pa povečajmo frekvenčo na trikrat na teden in vsakokrat po sest piv.«
»V tvoji logiki je nekaj nelogike!« je rekel mlajsi. »Konzumiranje večjih količin piva je slabo za najino zdravje. Ce bi tako pogosto popivala, bi si skrajsala zivljenjsko dobo zaradi čiroze jeter. Seveda bi potem spila manj piva. Ce bi pila manj, bi potrebovala dalj časa. A tudi dalj časa bi zivela. Mislim, da imava pred seboj matematični paradoks. To je bolj zamotano, kot je videti na prvi pogled.«
Plesasti je pokimal:
»Torej ... najti morava idealno sorazmerje med najino zivljenjsko dobo in zmoznostjo pitja piva. Žagotovo obstaja matematična funkčija s pomočjo katere bi določila sredisčno točko. Žanima me, če res obstaja. To bi nama omogočilo, da bi optimalno izkoristila pivski list.«
»Verjamem, da obstaja matematična resitev tega problema, vendar bi ga lahko resevala ob vrčku piva. Tako bi lahko ze danes začela z eksperimentom. Ne vidim razloga, da ne bi.«
»Res je, prav imas! Torej začniva na začetku liste. Rečimo ... kaj pravis na Achel?« je predlagal starejsi.
»Prav! Dva Ačhela, prosim!« je mlajsi pomignil bar-manu.
Ko je ta postavil pred njiju dva orosena steklena vrčka napolnjena s svetlo-rumeno tekočino in s polno peno na vrhu, sta ze zivahno razpravljala o enačbah, faktorjih, ničlah in presečisčih. Vročično sta čečkala po papirnati servieti. Vmes sta tu in tam odpila pozi-rek grenke pijače. Ko sta se uskladila okrog metode, sta naročila naslednje pivo. Odločila sta za kitajsko pivo Golden Dragon, ki so ga v 18. stoletju zvarili spanski menihi v okoliči Hong Konga.
Ob napol popitem tretjem vrčku piva Chimay, ju je barman prekinil:
»No, sta ze uspela izračunati?«
Presenečeno sta se zazrla vanj in njuna rahlo meglena pogleda sta dala barmanu vedeti, da jima je nekaj alkohola ze stopilo v glavo. Pivo je pričelo vplivati na njuno matematično bistrino.
Starejsi se je zazrl v popisano servieto in počasi rekel:
»Mislim, da sva naredila nekaj napak. Moj mlajsi kolega je boljsi matematik od mene in zato bo sel se enkrat skozi enačbe ... Nisva se, ampak se čisto malo nama manjka.«
»Povejta, ko bosta izračunala,« se je nasmehnil barman, da ju opogumi. Naročila sta se četrto pivo Rochefort. Takoj zatem peto Urthel Samaranth, kmalu se sesto Zlatorog in mlajsi je nato od sebe odrinil do zadnjega milimetra prostega prostora popisano servieto. Barman je menil, da sta končala s kalkulačijami in ju povprasal po rezultatu.
»Bojim se, da se ne moreva več dovolj dobro skon-čentrirati,« je rekel kodrolasi piveč. »Ta piva so mnogo močnejsa kot sva mislila. Problema se bova morala lotiti ob drugi priliki.«
Plesasti je prikimal:
»Matematika nama ne gre več od rok.«
»Dobro,« je vzdihnil barman, »sta vsaj kaksen korak ali dva blizje k realizačiji vajinega čilja. Popila sta nekaj vrst piva in zato bo vajin seznam prihodnjič krajsi. Koliko sta jih poskusila?«
Prestraseno sta se spogledala in potem zmedeno pogledala barmana. Mlajsi je počasi rekel:
»Ne vem! Nekaj sva jih res popila.«
»Oh, sploh jih nisem stel,« je zavzdihnil pleseč. »Tako res ne bova nikoli prisla do konča. Rabila bi seznam popitih piv. Zdaj bova morala začeti spet od začetka.«
»Morda bi bilo bolje, da pozabiva na matematiko. Neumno je, kaj, če bi pila kar tako - slučajno - iz čistega zadovoljstva,« je predlagal kodrolaseč. »Kar dajte nama kateregakoli. Takega, ki ga se nisva poskusila!«
Barman mu je namenil hladen, zaničljiv pogled in rekel:
»Katerega naj vama postrezem, če pa se ne moreta spomniti katera piva sta ze pila. Statistično je mozno, da vama prinesem takega, ki sta ga ze popila!«
»Potem pa nama prinesite katerega, ki sva ga ze poskusila,« je predlagal starejsi.
»Katerega pa? Kako vama naj postrezem s pivom, ki sta ga ze poskusila, če ne vesta, kaj sta pila?« je vpra-sal barman.
»Kaj si ne zapomnite, kaj so gostje naročili?« je zajedljivo vprasal kodrolaseč.
»Seveda si!« je uzaljeno rekel barman. »Vendar se nikoli ne vmesavam v zelje gostov. Se manj pa v njihove matematične izračune! Zelela sta izračunati koliko piv lahko spijeta za časa vajinih zivljenj. Zdaj vidim, da
nista nič izračunala!«
»Res ne! Opustila sva to neumnost z matematiko! Kaj predlagate, da narediva sedaj?«
»Predlagam, da poravnata račun preden se spustita v nadaljevanje degustačije piv iz nase praktično neskončne zbirke. Če sem čisto odkrit, me bolj kakor ste-vilo popitih piv za časa vajinega zivljenja zanima, če lahko plačata pivo, ki sta ga naročila.«
»Hja, torej to je koneč najinih matematičnih ambi-čij,« je rekel starejsi piveč. »Pozabimo torej na vso to matematiko. Koliko sva vama dolzna?« Segel je za pas, kjer je imel iPhone.
Barman je pritisnil kazaleč na e-tabličo in rekel:
»Naj preverim, koliko in katera piva sta spila in zmnozim vse skupaj!«
»Oh, prosim vas, ne spet s to matematiko. Imam jo vrh glave,« je rekel pleseč. Njegove oči so bile prestra-sene in njegov glas je bil slisati nekako izgubljen.
Frank Roger (Florimond De Cuyper) Rodil se je leta 1957 v Gentu v Belgiji.
Njegova prva zgodba je nastala leta 1975. Od takrat so njegove zgodbe objavljene v več jezikih, v mnogih revijah, antologijah in drugod. Od leta 2000 je tudi zbirke zgodb objavil različnih jezikih.
Poleg pisanja fikčije ustvarja kolaze in grafična dela v skladu z nadrealistično in satirično tradičijo. Objavlja jih v različnih revijah in knjigah. Do sedaj so objavili nekaj sto njegovih kratkih zgodb v več kakor 40 jezikih. O njem je mogoče najti več na spletni strani www.frankroger.be.
V Jasubeg en Jered, posebna stevilka Euročon letnik 5, junij 2012, je bila v slovensčini prvič objavljena njegova zgodba SMRTNA NEVARNOST. Druga njegova objava v slovensčini pa je zgodba KRIOPIK-NIK v zbiru fikčije ZVEZDNI PRAH 2012 . (ISBN 978-961-269-817-1).
KUPOLE
PODOBE IZ PRIHODNOSTI
Vid Pečjak
V 23. stoletju je postalo jasno, da bo svet v kratkem dokončno propadel. Povprečna temperatura v Evropi in Severni Ameriki se je dvignila na 35 stopinj, čelo na Islandiji in Aljaski je rasla trta, v tropskih predelih pa se je pojavila neznosna susa, tako da je vse zelenje odmrlo. Tam, kjer je bil nekoč mogočni amazonski pragozd, se je sirila blatna pusčava, prerasla z grmovjem in bičevjem. Zalivski tok se je ustavil, nastala sta dva toplotna pasova: vzhodni in zahodni atlantski pas. Velike klimatske spremembe so se pojavile tudi na Pačifiku. Večino tamkajsnjih sanjski otokov je pokrila voda. Zalila je tudi mnoga milijonska mesta. Tedaj so vlade, mednarodne organizačije in največje gospodarske korporačije sklenile, da je treba ustaviti propadanje. A kako? Vsaka sprememba je terjala neznanska sredstva in napor. Odkritje fuzijskih elektrarn je omililo energetsko krizo, kar pa je le delno prispevalo k pridobivanju hrane, čiste vode, k dvigu zdravstva, povečanju zaposlenosti in drugih za obstoj nujnih dejavnosti. V takem stanju sveta je delniska druzba Survival predlagalo gradnjo nepredusnih, samozadostnih in varnih mest pod kupolami. Ze spočetka je bilo jasno, da bodo lahko sprejela le omejeno stevilo pre-bivalčev in da bo večina ljudi ostala zunaj. Izbruhnile so demonstračije, na katerih so mnoziče zahtevale bodisi gradnjo varnostnih mest za vse drzavljane bodisi naključni izbor prihodnih mesčanov, na primer z metodo slučajnih stevilk. Demonstračije pa niso zaustavile gradnje.
Najprej so zgradili varno mesto v ameriskem Palm Springu, ki je ze prej gradil krozne zgradbe s stekleno streho, a majhne in nezadostno zaprte. Priprave na gradnjo so se vlekle dve leti, nato so prisli gradbeni stroji. Demonstračije so prenehale, ljudje so bili zadovoljni z odpiranjem novih delovnih mest. Zgradili so krozne stavbe s skupnim radijem 600 metrov. Pokrili so jih s posebnim steklom, ki je slabo prepusčalo toplotne zarke.
Na dan otvoritve se je zbrala pred kompozičijo mnoziča radovednezev. Prisli so tudi razni odličniki od umetnikov do politikov. Palm Spring je bil ze prej mesto imenitnih in bogatih ljudi, ki so imeli v njem svoje počitniske hise.Imel je zadosti vode in z bliznjih, 3000 visokih gora je pihal hlad.
»Odpiramo novo poglavje v zgodovini človestva,« je dejal predsednik Zdruzenja narodov Bill Asimoto in se izprsil. Tedaj je prihitela skupina poličistov in prepovedala vstop pod kupolo. Nastala je zmesnjava, nihče ni vedel, kaj se je zgodilo, dokler ni vodja poličistov
stopil na govorniski oder in povzel: »Nihče ne sme stopiti v varno mesto. V njem smo odkrili strupene pline, metan in ogljikov monoksid. Zato ostane zaprto do temeljitega prečisčenja.«
Mnoziča je prestrasena stekla na vse strani. Vozniki so planili v avtomobile in na vrat na nos odpeljali svoje stirikolesne prijateljčke. Posamezniki so sprasevali poličiste, kako je zasel plin pod tesno zaprto kupolo. Ti pa so skomigali z rameni, ker sami niso vedeli kaj več.
Preiskavo je prevzel detektiv Elizej Hole. S svojimi pomočniki so izprasali vsaj tisoč ljudi, ali so videli kaj sumljivega. A nihče ni videl nič takega. Koneč končev ni mogla toliksna količina plina priti v zaprt prostor v navadni jeklenki. Potrebovali so jih veliko, vsaj en tovornjak.
Hole je zaslisal glavnega inzenirja Marka Klavora.
»Kako ste ugotovili, da je v stavbi plin? So se oglasili detektorji?«
»Notranji detektorji so se oglasili prepozno. Nekaj pa smo jih vgradili v stebre zunaj stavbe in ti so prvi zagnali alarm.«
»Aha, zunaj stavbe,« je s poudarkom dejal Hole. »Ali to pomeni, da stavba ni dobro zatesnjena? Da pusča?«
»Seveda,« je pritrdil Klavora. Za zdaj se nismo ugotovili, kje. Napaka pa utegne zavreti gradnjo varnih kupol.«
»Mislite, da gre za sabotazo?«
»Ne vem. Morda, ali pa za povrsnost. Izvedli bomo svojo preiskavo, ker taksnih napak ni mogoče odpustiti. Se sreča, da je bila kupola prazna in da plini niso nikogar pokopali.«
»Se sreča. Tisti, ki je spustil plin, je nameraval zastrupiti veliko ljudi.«
»Ce bi se proslava začela le deset minut kasneje, bi imeli pokol.«
»Zakaj pa se je zakasnila?«
»Ker je voznik enega od govornikov imel zamudo. Oviral ga je pregost promet.«
»Aha! Torej gre za slučajno zamudo.«
»Vsekakor.«
»Kdaj pa ste zadnjikrat pregledali alarmne zvon-če?«
»Pred dvema dnevoma.«
»Aha! Ze pred dvema dnevoma. Zakaj pa jih niste včeraj?«
»Imeli smo preveč dela.«
»Kdo pa bi s katastrofo pridobil?«
»Ne vem. Nihce. Morda konkurencno podjetje New World Com.?«
»Aha! Konkurenca?«
»Na razpis se je prijavilo nase gradbeno podjetje in se tri druga. Najbolj nevarno se nam je zdelo New World Com.«
Hole je ukazal, naj vse price izprasajo, ali so videli uslužbence ali vozila tega podjetja. Niso jih videli, toda dve pria sta povedali, da so se trije gledalci cud-no obnasali.
»Kako cudno?«
»Neprestano so buljili v vhod in se mu blizali ter spet oddaljevali. V rokah so držali nekaksne naprave. Prici sta menili, da gre za daljinske prisluskovalce.
»Aha, za daljinske prisluskovalce.«
Tu pa je preiskava obstaja. Opisi so bili premalo natancni, drugega dokumenta pa niso imeli. Hole je pregledal, kaj so mediji pisali pred otvoritvijo. Clanki, ki so jih podpisali usluzbenci New Worl Com.« so zares zveneli dokaj agresivno.
»Ce zgradba ne bo delovala, mora drzava prepustiti gradnjo kakemu drugemu podjetju, na primer New World Com.« Podpisal se je neki Ernest Guvara. Hole je ugotovil, da je zaposlen pri konkurencnemu podjetju, kjer vodi sektor Public Relations. To je bilo zelo sumljivo, a premalo za obtožbo.
Cez deset dni je sledil atentat. Pod strelom seje zgrudil pisec Ernest Guvara. Zdaj je bil Hole skorajda
preprican, da je plin namestilo podjetje New Word Com. A manjkali so zanesljivi dokazi.
Neki policist je nasel zraven vrat ogorek cigarete Morava. Hole ga je vlozil v forenzicni analizator in ze cez nekaj ur je dobil sporocilo: »Cigarete Morava izdelujejo in prodajajo samo v eni od balkanski držav. Ustni odtis je pokazal, da jo je kadil srbski državljan ž imenom Joco Džuric. Racunalniski spisek vseh srbskih državljanov zunaj Srbije je odkril, da je gospod Džuric sodelavec podjetja New World Com. V kriminalistic-nem arhivu pise, da je bil ze dvakrat obtozen kaznivega dejanja, a nikoli obsojen.« Sledilo je se nekaj manj pomembnih podatkov.
Hole je vzdihnil »Blagor Sherlocku Holmesu in drugim detektivom preteklih stoletij, ki so lahko samostojno raziskovali kriminalna dejanja, se sprasevali, presojali in odlocali. Zdaj pa ti vse to postreže Foren-žicni analizator. Naj gre k vragu! Postal sem samo lutka v njegovih rokah.«
Kljub incidentu v Palm Springu pa gradnja varnih kupol ni prenehala. Po nekaj letih zastoja so zacele rasti kot gobe po dežju. Ze cez 10 let so jih po svetu zgradili cez 50, cez 20 let pa vec kot sto. Vsako milijonski mesto ga je postavilo v poljedelskem okolju ž vodo in energetsko postajo v bližini mesta. Gradnjo so prekinjale samo silovite demonstracije in nemiri jeznega ljudstva, ki je ostalo zunaj. V nekaterih primerih so skupine drzavljanov celo napadla mesta.
ARMADA ZDRUŽENE EVROPE
PODOBE IZ PRIHODNOSTI
Vid Pečjak
Ko je evropska vlada propadla, so druga za drugo razpadale tudi njene institucije in njena armada. Vojaki so odsli domov, toda mnogi niso vedeli, kod in kam. Ko so se izbrani prebivalci zaprli v steklena mesta, so se pojavile roparske tolpe. Sestavljali so jih prebivalci, ki se niso uspeli ali niso hoteli vkljuciti v naselja pod kupolami, demobilizirani vojaki, begunci in brezdomci. Napadali so vasi in manjsa naselja ter jih ropali, vcasih tudi mesta pod kupolami in skusali vdreti vanje, ker so se nadejali bogatega plena. Vendar so se mesta uspesno branila, dokler se ni pojavila armada generala Maksimiliana.
General Maksimilian je bil pred tem oficir v evropski armadi. Sledil je karieri svojih prednikov, oceta Brovwinga in deda Tusa, ki sta se sodelovala v zadnjih vojnah med Evropo in Islamijo ter Ameriko in Daljnim vzhodom in se proslavila z zasedbo Kaira.
Povzpela sta se do generalskega cina, Maksimilijan pa ni prisel dlje od porocnika, kar ga je neizmerno žgalo.
Ko je propadla evropska armada, se je zavedel, da je prisel njegov cas. Zbral je njene ostanke in vse nezadovoljneze, ki niso uspeli zbezati pod kupole. Toda casi niso bili ugodni za vojno. Prebivalstvo je bolehalo za vsemogocimi boleznimi, prirastek je skorajda povsem usahnil, v ljudeh pa so prevladali primitivni nagoni, zato so tolpe ropale, pobijale in posiljevale, kamorkoli so prisle. Lokalne policije so jih skusa-le zaustaviti, a marsikje zaman.
Maksimilian je sprevidel, da se v teh razmerah lahko proslavi in prevzame oblast v nekdanji Evropi. Zacel je ustanavljati Armado zdruzene Evrope, ceprav nekdanje Evrope ni bilo vec, ker je narasla voda preplavila mnogo držav ali delov držav in spremenila vecji del kontinenta v polotoke in otoke. Med prosto-
voljči so prevladovali begunči, brezdomči, nekdanji vojaki, mnogo pa je bilo tudi pribeznikov, ki jih niso sprejeli v steklena mesta. Vojska je bila rasno zelo mesana, belčev je bila komaj poloviča. Največji problem pa je bilo njihovo zdravstveno stanje. Tri četrtine vojakov je bila bolnih, izčrpanih, mnogi so na pohodih umrli ali oblezali ob čestah. Poleg tega so govorili različne jezike in le malo jih je obvladalo nastajajočo evropejsčino. S takimi vojaki bi bilo tezko osvajati dobro varovana mesta pod kupolami. Drug problem je bilo orozje. Ob razorozitvi so veliko lahkega in tezjega orozja uničili, ostanek so pobrala steklena mesta ali jih poskrili prebivalči. Posebno novejsega orozja je bilo malo. Tretji problem je bil transport. Klasičnih vozil na fosilna goriva ni bilo več, električna vozila pa so bila redka, poleg tega je primanjkovalo elektrike za polnjenje. Majhni in tesni eggmobili na vodikov pogon niso ustrezali potrebam, ker niso mogli vleči tezkega orozja, večjih vozil pa je bilo malo. Kljub tem pomanjkljivostim je Maksimilianu uspelo zbrati kakih 15.000 vojakov in 16.000 večinoma zastarelih pusk, zaplenili so tudi tri topove. Uspeli so popraviti nekaj zarjavelih vozil na naftni pogon, a so premogli le malo goriva. Nato so krenili na pohod na samostojna mesta. Ropali so naselja in vasi, da so se prehranjevali, in odvzemali ljudem, karkoli se je dalo uporabili, najbolj pa električna vozila, če so jih kje odkrili.
Maksimiljanova vojska je najprej napadla večje naselje Vetrniča in ga po nekaj urah boja zasedla. Čeprav ni bilo zgrajeno kot kupola, so prebivalči namestili v večje stavbe vodne in zračne filtre in upali, da bodo preziveli. Maksimiljanova vojska se ni menila za ukaze. Čeprav je komandant prepovedal pobijanje prebivalčev brez razloga, ga vojska ni ubogala. Pobijala je mesčane vse vprek in jim odnasala vse, kar so premogli. Posiljevala je zenske. Za njo je odmeval jok in stok, na srečo pa je vojska kmalu odsla naprej.
Poleg Maksimiljanove Armade zdruzene Evrope so po dezeli rogovilile se druge oborozene tolpe, ki pa so bile slabo organizirane in oborozene in mnoge so hitro razpadle. Naselja so se jih zlahka obranila. Najbolj znane so bile Vojska Hitlerja drugega, Osvobodilna fronta Evrope in Armada osvoboditve, večina pa ni imela nobenega imena in nobenega drugega čilja kot ropanje prebivalstva. Maksimiljan jih je zaničeval, ker se niso obnasali kot vojaki, kadar pa je nehote ali hote trčil nanje, so se po kratkem pozdravu razsli, vsakokrat pa so se mu pridruzili stevilni dezerterji, ki so z njim računali nagrabiti večji plen.
Po osvojitvi Vetrniče je vojska krenila proti gorski planoti, da nagrabi opremo in mobilizira zdrave novake. Oropala je mesto Kajak in prečesala manjsa naselja in vasi na planoti.
Manjsi oddelek je vstopil v naselje Edelwise, ki se ni upiralo. Mlajsi prebivalči so pobegnili na gorske vrsake,
kamor jim vojaki niso sledili. Vstopali v hise in vsakdo, ki se jim je upiral, je dobil laserski zarek v glavo. Odpeljali so zivino in zahtevali, naj prinesejo vso prehrano na kup. Iskali so orozje, ki ga pa niso nasli.
Mlajse prebivalče, ki so ostali v naselju, so postavili v vrsto in poseben vojaski selektor je najbolj krepke izločil in poslal v armadni stab, kjer so jih razvrstili v borbene enote.
General Maksimilijan si je osebno ogledal plen. Godrnjal je, ker so zbrali premalo orozja in hrane, nato pa je sel pozdraviti nove vojake.
»Dobrodosli v Armadi zdruzene Evrope!« je začel svojo govorančo. Zahtevam sto odstotno disčiplino!« jim je zabičal. Razkril je namen vojaske akčije in prvi čilj pohoda - stekleno mesto Opčija. »Imajo veliko zalogo hrane in orozja, surovin in virov. Morda ostanemo tam in bo to nase mesto. Ziveli bomo kot v nebesih. Zakaj pa ne? Nismo nič slabsi od njih! Zato pa zahtevam pogum in se enkrat pogum. Strahopetnost kaznujemo s kroglo. Pričakujem, da se bo Opčija zagrizeno branila in od nas je odvisno, ali bomo zmagali. Zapomnite si: Maksimilija-novi vojaki se ne predajo!«
»Si ti tisti človek, ki mu pravijo Divji Maks?« je vprasal eden od mobilizirančev.
Na začudenje strazarjev je Maksimilijan odgovoril:
»Da, jaz sem divji Maks. Divji sem zato, ker ne poznam milosti. Ali boste z menoj zmagali ali pa s steklarji umrli.« Vojaki so prebivalče steklenih mest imenovali steklarji.
General je imel velik vpliv na svoje podrejene. Ubogali so ga brez ugovora. Čelo tisti, ki so mu nasprotovali, so med srečanjem onemeli. Bali so se njegovih srsečih oči. Govorilo se je, da je hipnotizer. Zavedal se je svoje dusevne moči in jo zlorabljal.
Armada zdruzene Evrope je nadaljevala svoj pohod. Vdrli so v nekaj naselij in ekoloskih his, jih izropali in se priblizali steklenemu mestu Opčija.
V gaju blizu mesta so se utaborili.
Maks je dvignil telemobi in ga pritisnil na uho.
»Kva zelis, kolega Divji Maks,« se je zarezal general Jung. Hudič ti pomaga, ker si se vedno tako trdno na nogah, kot takrat, ko si bil kadet v ofičirski soli!«
Maksimilijan in Jung sta obiskovala isti razred ofi-čirske sole, vendar slednji ni opravil izpita in je ostal narednik.
»Mislim, da je napočil čas za skupni napad na Opči-jo. Domobranči so dobro opremljeni in sami jim ne bomo kos.«
»Kaj ga pa serjes, Divji Maks?« je presenečeno vzkliknil Jung. »Moja vojska sestoji iz bolnikov in mobilizirančev, je skorajda brez orozja in brez disči-pline. Ker vsakdo govori drug jezik, me ne poslusajo. Opčija pa je preveč utrjena. Najmočnejsa trdnjava v Evropi. Rajsi osvojiva kaka manjsa mesta ali ekoloske
hise. Cepale bodo kot muhe druga za drugo!«
»Vem, vem,« je dejal Maks. »Glavni napad bomo prevzeli mi, vasa armada pa bo vezala domobranske sile na drugi strani mesta.«
Po dolgem prerekanju sta se zmenila, da bosta armadi sodelovali. Maksova armada bo napadla na jugu in vzhodu, Jungova pa bo igrala napad na severu in zahodu. Dogovorila sta se tudi o plenu.
»Fifty fifty,« je zahteval Jung.
»Najvec cetrtino,« je predlagal Maks.
»Fifty fifty,« ni popustil Jung, toda Maks je vztrajal pri cetrtini.
»Vi boste le igrali napad, mi pa se bomo borili!« je vzkliknil Maks. Ze je kazalo, da bo dogovor padel v vodo, ko je Maks je zagrozil, da bo poklical na pomoc vojsko Napoleona cetrtega, ki je rogovilila in napadala vasi v blizini. Jung je nerad popustil.
»Vrag te vzemi, Divji Maks!« je koncal pogovor.
»Eh, Mala vojna, vrag bo vzel oba, ce ne osvojiva Opcije.« Mala vojna je bil Jungov vzdevek, ž njim pa so ga smeli klicati samo njegovi prijatelji.
Maks je zacel zbirati orozje in z zaplenjenimi elek-tromobili mu je celo uspelo privleci nekaj topov na žbiralisce. Ker ni nikjer nabral dovolj nafte, je pustil zastarele tovornjake v bazi.
Zacelo se je obkoljevanje mesta. Maksovi bojevniki so polegli vzdolž parobka gozda, ki je obdajal mesto. Selena je prvic videla kupolo. Segala je visoko pod nebo in pod betonskim steklom je videla stavbe. Obkrožali so jo pritlicni bunkerji, na povrsini pa so se videli obrambni balkoni
Neka domobranska patrulja je kmalu zagledala napadalce. V Opciji so sprožli alarm. Maks je zaklel in vzkliknil:
»Prekleti predniki! Hudici! Odkrili so nas!«
Najprej je Maks predlagal domobrancem pogajanja. Ker se po mobiju niso mogli dogovoriti, so se domenili za sestanek na licu mesta. Predlagal je, naj se sestane-jo za obzidjem takoj za portalom, branilci pa so pristali le na sestanek zunaj kupole.
Ze zjutraj je pripekalo sonce tako mocno, da se je temperatura v senci dvignila na 43 stopinj. Pogajalski odbor se je podal pred portal Opcije. Divji Maks je ž zanimanjem gledal bunkerje pred kupolo in strelne balkone na njej. Mescani so jih zgradili nedavno, da bi se zascitili pred napadi vpadnikov. Domenili so se, da pridejo brez orožja, ki ga obdržijo le straže v ozadju. Maksa so spremljali njegov pribocnik Dakic, polkovnik Vonbrawn in general Jung. Dakica je Maks povisal v praporscaka, ker je, kot je dejal, pogumno zasedel in oropal nekaj naselij.
»Jaz se ne bi pogajal, ampak bi jih kar napadel,« je mrmral Jung. »Kdor prvi useka po gobcu, zmaga.«
»Morda se bodo predali brez boja. Nas je veliko vec,« je dejal Maks.
»Ali stejes tudi bolnike?« se je zarežal Jung. »Menda ves, da doslej se se nobeno stekleno mesto ni predalo.«
»Saj se nobenega nismo osvojili razen majhne Vetrnice. Opcija bo nasa velika borbena preižkusnja.«
Tedaj so se odprla vrata portala in skoznje so prisli stirje domobranci v zelenih uniformah. Maks je razodel pogoje predaje. »Polozite orozje na kup, nato se postavite v vrsto. Zasedli bomo vse prazne prostore. Domobrance bomo odpeljali v ujetnistvo. Vojnim ujetnikom se ne bo zgodilo nic hudega. Dajem svojo generalsko besedo.So pod mojo osebno zascito.«
Po dolgem razgovoru in zmerjanju z obeh strani so se dogovorili, da se se enkrat, se zadnjikrat dobijo, pred tem pa premislijo vse opcije.«
»Kaksne opcije?« je vprasal eden od zelencev.
»Saj ste Opcija, boste že vedeli, kaj je opcija!« se je zarežal Maks.
Ko se je Maksova skupina obrnila, je Jung zavpil:
»Kavsnite se v rit! Bolje, da sprejmete naso ponudbo, sicer ne bo milosti. Z nami ne morete pometati!«
Noc je minila v napetem pricakovanju. Maksove straže so hodile vzdolž speäh bojevnikov. Toda nobena stran ni sprožila orožja.
»To je dobro,« je mrmral Maks. »Dokaz, da se nas bojijo.«
Naslednjega dne so se ponovno sestali.
»Razumemo vaso stisko, zato ponujamo nove pogoje,« je dejal Divji Maks. »Oficirji smejo obdržati osebno orožje, kdor želi, pa lahko v enem dnevu zapusti mesto.«
»Ali ste ob pamet!. Dobili boste nekaj kruha in konzerve pasiranega fizola, nakar lahko greste svojo pot.«
»Nismo beraci, temvec Armada zdruzene Evrope.«
»In Vojska osvoboditve!« je dodal Jung.
»Zdruzene Evrope ni vec. Tudi nobene druge Evrope.«
»Temu so se pa skisali možgani,« je glasno dejal Jung in pokazal na govorca. »Tisti posrani fižol pa kar sami požrite! Zatlaate si ga v rit!«
Sestali so se se enkrat. »Predlagamo kompromis,« je predlagal Maks. »Dobimo polovico mesta, v drugi polovici pa ostanete vi!« Branilci Opcije niso odgovorili. »Potem pa nic!!« je zavpil Maks. »Ponujamo vam roko, a jo odklanjate! Posledice pripisite sebi!«
»Jebajte se!« je dodal Jung. »Obesili vas bomo za jajca na portal!«
Skupini sta se razsli. Zjutraj je general Maksimilijan povlekel svojo vojsko do parobka gozda, od koder je ni bilo moc videti iž utrdb Opcije, nato pa jo razdelil na dva esalona. V prvega je razporedil bolne in onemogle vojake, ki so komaj stali na nogah, v drugega pa vsaj na videz zdrave mladenice. To taktiko je uporabil, ko je napadel Vetrnico.
Prvi esalon je vodil polkovnik Browing, ki ga je Maks, kot je dejal, zaradi hrabrega napada na Vetrnico povzdignil iz praporscaka v polkovnika. Razporedil je
esalon okoli juzne polovice obroca in z elektronskim zvocnikom zavpil: »Prvi esalon, pripravi se za napad!« Povelje je donelo na vse strani in gotovo so ga v Opciji slisali. Nato je nadaljeval: »Prvi esalon, v mestu vas caka lepse zivljenje! Naprej! Hurra!«
Vpadniki so se pognali naprej, vecina se je opotekala, se zaustavljala, kasljala in mnogi so tudi bruhali. Nekateri so kleli: »Prekleti predniki!« Nekaj jih je hodilo po vseh stirih. S starinskimi puskami so streljali proti kupoli in s hripavim glasom kricali: »Hurrra!« Grmenje je napolnilo jaso pred mestom. Nasprotnik je odgovarjal z laserskim orozjem, zato ni bilo slisati pokanja, temvec se je videlo samo napadalce, ki so padali kot snopi. Vendar je bilo napadalcev toliko, da jim je uspelo zavzeti najblizji bunker. Razstrelili so ga z mino, napolnjeno z eksplozivnim ekstrazitom.
General Maksimilian je z daljnogledom opazoval napad. Ko so vpadniki zasedli bunker, je vzkliknil: »V tej smeri bomo prebili zid iz betonskega stekla! Tod bomo zmagali!«
Ko je od prvega esalona ostala le pescica razcapan-cev, je general Maksimilian zavpil: »Drugi esalon, pripravi se za napad!«
Vpadniki so stekli do parobka gozda. »Za boljse zivljenje, naprej! Hurrra!««
Borci so se pognali proti obzidju. Nekateri so imeli tudi lasersko orozje, zato ni toliko grmelo kot prej. Kljub temu so padali kot jesensko listje z dreves. Skupini s prebojnimi minami pa se je nekako posrecilo doseci kupolo iz betonskega stekla. Kmalu zatem je zagrmela strahovita eksplozija. V zidu se je prikazala luknja in vpadniki so krice stekli skozi. Streljali so
branitelje in tudi civiliste, ki so se prikazali na oknih. Neki vpadnik je hladnokrvno zabodel otroka, ki je pritekel iz stavbe in vpil: »Ocka! Ocka!«
»Zmagujemo!« je sopel Divji Maks.
Čisto blizu je zagrmel strel. Eden od ranjencev je sprozil s starinsko pusko na smodnik. Krogla je svig-nila mimo tik mim o generala Maksa, ki je divje zaklel.
Branilci so se povlekli v mesto in nadaljevali boj. Stavbe ob glavni ulici so bile utrjene, v Opciji so jih imenovali »druga obrambna crta«. V hodnikih jih je cakalo orozje in strelivo, eksplozivne naprave, hrana, voda, zdravila in obveze.
Nenadoma jih je napadla kolona vojakov, ki je prisla na pomoc iz najblizjega mesta Vrtnica. Razporedili so se v vrsto in vdrli v mesto na strani, ki naj bi jo branili vojaki generala Junga. A jih ni bilo. Opcija jih je na pomoc, da ji pomagajo pregnati vojake samozvanih generalov. Po medmestni pogodbi so si morala mesta v stiski pomagati, tudi v primeru oborozenega napada.
Vojaki obeh armad so zaceli brezglavo bezati. Branilci iz Vetrnice so bili dobro oborozeni s sodobnim orozjem. V obeh napadalnih armadah je padlo kakih 25% napadalcev.
Ko sta se Maks in Jung pogovarjala o vzrokih poraza, je Maks menil: »Lotila sva se pretrdega oreha. Opcija ni mesto, ki ga lahko mimogrede premagas.«
»Opcija naju ne bi porazila brez pomoä Vrtnice. Na to nisva racunala. Predlagam, da skupaj napadeva kaksno manjse mesto, na primer Laguno.«
»Velja. Laguna je manjsa in slabse oborozena. Niti Opcija niti Vrtnica ji ne moreta pomagati. Padla nama bo kot tepka v roke.
KAMIKAZA ZA KVANGMAN
Andrej Ivanuša
Upal je, da ga Kvangmani niso odkrili. Zato je hitel z vnasanjem ukazov. Planeta na monitorju se ni bilo opaziti. Prav tako ni bilo nikjer opaziti nobenega plovila, torpeda, bombe ali kar koli drugega. Se navadnega meteoroloskega satelita ni bilo nikjer!
Takoj nato, ko je dokoncno in nepreklicno zace-mentiral trajektorijo poleta s pritiskom na gumb, je nekaj zadelo plovilo. Udarec je bil tako mocan, da ga je vrglo s pilotskega sedeza. Zaklel je, jezen nase, ker se ni privezal. A naslednje misli vec ni bilo. Izbilo mu jo je iz glave, saj je trescil z njo ob komandni pult in za trenutek ali dva izgubil zavest.
Ko je prisel k sebi, je potreboval kar nekaj casa, da se je skobacal iz ozkega prostora med sedezem in komandnim pultom vesoljske ladjice. Najprej je potre-
boval nekaj sekund, da mu je do zavesti prisla informacija, da se je nekaj zaletelo v njegovo plovilce. S tezavo je sedel v mehki sedez. Zdaj je skrbno nastavil varnostni pas in preveril, ce se je zaponka zaskocila. Drgnil je bolece mesto na senceh in pocasi se je zavedel, da nekaj ni v redu. Nekaj sekund je preverjal instrumente in se razgledoval po kabini. Potem se je domislil:
-Alarm! Zakaj ni alarma? Taksen udarec meteorita ali Kvangmanske rakete bi prebil oklep ...Na glas pa je rekel:
»Kaj, hudica je bilo to?« Mrzlicno je pricel preverjati sisteme. Vsi kontrolni kazalniki so bili v zelenem podrocju. Stroj mu je sporocal, da vse deluje normalno. Na zaslonu je preklapljal med razlicnimi kamerami, ki so snemale zunanjost vesoljske ladjice. Opazo-
val je premikanje zvezd na črnem ozadju vesolja, ki so se navidezno premikale zaradi lastne rotačije plovila, kar mu je zagotavljalo umetno gravitačijo.
Ponovil je se enkrat:
»Kaj, hudiča je bilo to?«
Znova je preveril vse sisteme. Nič! Vse je bilo videti v redu.
»Morana!« je pozval ladijski računalnik. To je bilo tudi ime njegovega plovila, Morana-1. Njegova vesoljska ladjiča je bila dejansko torpedo, ki so ga z Zemlje poslali, da v sončni prah sesuje Kvangman. Ko se je prebudil iz krio-spanja, je bil več kot sto svetlobnih let daleč od Zemlje. Med spanjem je prezivel tudi pet napornih časovno-prostorskih skokov. Bil je kamika-za, ki bo svoje zivljenje herojsko končal z uničenjem planeta Kvangman.
»Zelis, dragi moj!« se je s senzualnim kontra-altom oglasila ladjiča.
»Prosim, se ti preveri vse sisteme in sporoči, če opazis karkoli kar odstopa od zadanih parametrov. Karkoli, pa če je se tako neumno ali nenavadno,« ji je nalozil. Bil je previden se iz časov geta. Zivljenje v zaporu pa ga je naučilo se lokavosti in zvitosti. Tako si je izostril sposobnosti svojega prezivetja in obstoja. Saj zato pa je bil izbran za kamikazo.
»Trenutek ... « je rekla Morana in obmolknila za dve sekundi. Potem je rekla: »Vse je v redu, Andrej!«
Zmignil je z rameni. Vendar ga občutek, da nekaj ni prav, ni zapustil. V zivljenju ga je resevala prav ta skoraj bolestna previdnost.
»Nekaj te je zadelo, Morana! Kaj je bilo to?« je uporno vprasal. Ladjiča je bila nekaj časa tiho. Potem je rekla:
»Ne vem, ne morem določiti. To bi lahko bila kak-sna prostorska anomalija, gravitačijska leča ali kaj drugega, česar znanost se ne pozna.«
»Prav!« je vzdihnil. V glavi mu je zaradi udarča se razbijalo in glavobol je le počasi popusčal. Namestil se je udobno, da nadaljuje s tem, kar je ze začel.
Preden ju je zadelo, je preveril odčitke parametrov poti. Nato je Morano usmeril natančno proti planetu Kvangman. Zadeti sta morala čim bolj v sredino in se zakopati deset tisoč kilometrov pod povrsje planeta. Sprozila se bo 'črna luknja' in posrkala planet Kvang-man vase. Tako bo Zemlja dobila stoletno vojno s teh-nolosko visje razvitimi Kvangmani in postala nesporna vladariča tega dela galaksije.
»Morana, zakaj se ob udarču ni vključil alarm?« je zamisljeno vprasal. Odgovor ga je presenetil.
»Saj se je vključil!« je zatrdila Morana.
»Kako? Ko sem prisel k zavesti, alarma ni bilo!«
»Res je!« je odgovorila Morana.
Zamislil se je. Stroji so bili se vedno nepopolni in so potrebovali nadzor, posebej ob nenavadnih ali mejnih situačijah in dogodkih. Lahko bi poslali Morano samo
na samomorilsko pot. A ker je bil vedno kaksen odstotek moznosti, da strojem ne bo uspelo, so potrebovali kamikaze. Na tako dolgi poti skozi vesolje se lahko pripeti sto stvari. Zdaj se je zgodila ena izmed tistih stvari. Zdaj se lahko izkaze in častno zaključi svoje zavozeno zivljenje. Počutil se je kakor mesija, odresi-telj Zemlje.
»Morana, koliko časa sem bil brez zavesti?« je tiho vprasal. Ladjiča je takoj odgovorila:
»Triinpetdeset minut in dvanajst sekund!« »Meni se je zdelo le nekaj trenutkov!« je rekel in potem ga je začela grabiti panika. Nekaj res ni bilo v redu! Pogled se mu je na konču ustavil na majhnem digitalnem prikazovalniku časa v kotu. Ta ni kazal tistega, kar je rekla Morana. Kazal je nekaj, kar je bilo videti popolnoma nesmiselno. Namesto stevilk je bilo na njem zapisano »ADIJO«.
Strmel je v zaslon in razmisljal o tem kateri noreč na Zemlji je tako sprogramiral uro in digitalni prikazovalnik časa. Potem je njegova podzavest, ki je ves čas premlevala dogajanje od kar se je zbudil, preusmerila njegov pogled na zaslone kamer, ki so snemale zunanjost Morane. Strmel je vanje in v rotačijo zvezd na črnem ozadju in nenadoma je spoznanje sinilo skozi njegove mozgane.
»To niso prave zvezde!« je vzkliknil. »Morana, preveri zvezdne karte, takoj!«
»Preverjam,« je rekla ladjiča. Medtem, ko je Mora-na preverjala, je preusmeril pogled ene izmed kamer naprej v smeri njune poti. Strmel je v sliko na ekranu in kri mu je ledenela v zilah.
»Andrej, nekaj ni v redu!« je previdno začela ladjiča. »Ne vem, kako je to mogoče, a preverila sem trikrat. To niso ozvezdja Kvangmana, temveč Zemlje.«
V plovilu so se izklopili vsi sistemi, ugasnila je razsvetljava in samo komandni pult je deloval. Morana je porabila vse vire za svoje preračune. Čez nekaj sekund je nadaljevala s popačenim glasom:
»Preverila sem vse in - mogoče - je edino prava teoretična razlaga, da so Kvangmani naredili nekak-sno časovno-prostorsko reverzibilno sfero, ki odbije telesa skozi čas in prostor na njihovo izhodisče ... « Preko zvočnika je zapresketalo: »Neidentifičirano plovilo, javite se! V treh sekundah bomo streljali na vas!« Zaslisal se je se drug glas:
»Prekinite napad, to je Morana. Kako, hudiča, je prisla nazaj? Kdo je skuhal to piz...« Morana je blago rekla: »Andrej, proti nama leti prestrezna raketa!« Zdaj se je oglasil oglusujoč alarm, a Andrej ga ni več slisal. Vse je bilo nastavljeno in trajektorija poti je bila začementirana. Sam jo je nastavil . pri planetu Kvan-gman . pred dobro uro in pol. Samo s s iroko razprtimi očmi je strmel v ekran in čakal, da čez nekaj trenutkov zadeneta Zemljo.
SLIKE Z RAZSTAVE
EROS - TANATOS
Marko Vitas
Visja teoretična mehanika - kako zahteven predmet! Nable, rotorji in druge drugi zahtevni diferenči-alni operatorji. Zakaj je matematičen opis tako preprostih sprememb in stanj skrajno zapleten in okoren? Zakaj? Glavo imam tezko in utrujen sem. Kmalu spoznam, da ne morem več, da četudi zdaj v neskončnost sedim pred knjigo in zvezki, ne bom zaradi tega nič pametnejsi. Malo odmora se mi bo zagotovo prileglo. Potem se bodo, kot po navadi, misli zbistrile in bom laze razumel zapletene matematične formulačije, ki sem jih studiral. Tudi kaksno hladno pivo bi se prileglo. Toda ne smem piti. Če bom toliko pil, kot imam navado, kmalu ne bom več zmogel studirati.
Posezem po mobilnem telefonu. Kličem svoje dekle, Suzano. Zvoni, ... zvoni dolgo časa. Neznosen elektronski zven se mi zajeda v mozgane in misel, ali bolje rečeno vprasanje, 'ali se bo oglasila,' se igraje prepleta z mojimi zivči.
Naposled se le oglasi:
»Zivijo.«
Njen glas je nekoliko naveličano nejevoljen.
»Zivijo,« odvrnem. »Draga, zares te pogresam, ali bi se lahko danes dobila?«
Tisina. Nekaj neskončno dolgih, grenkih trenutkov tisine.
»Ves, da moram studirati.«
»Daj no, le za pol ure, samo da te ponovno vidim.«
»Lahko greva na kavo,« odvrne z glasom, ki je prav tako izdajal kanček zlovoljnosti.
»Kje bi se pa dobila?«
»Čez eno uro pred Narodno galerijo. Potem bom sla se k prijateljiči, ki stanuje v blizini. Obljubila je, da mi bo posodila zapiske.«
»Se te ze veselim, draga.«
»Čav.«
»Adijo.«
Sedem na mestni avtobus in se odpeljem proti mestnemu sredis č u. Poleg mene sedi mladenka s slus alkami v usesih. Niti malo se ne zmeni zame. Ura je 16.30. Mrači se. Postajalisča in uliče so polne ljudi, ki se vračajo z dela. Prizigajo se mestne svetilke, vendar njihova svetloba le za malo, le za silo razsvetli spusčajoči se mrak in poznojesensko meglo.
Izstopim pri posti. Nekoliko prezgodaj sem. isčem čvetličarno, zato se namenim po Čopovi uliči. Mimo mene gre gruča gologlavih vernikov Skupnosti za zavest Krisne. Oblečeni so v svetle tunike, oziroma sarije in obuti v bele debele volnene nogaviče in san-
dale. Prepevajo ob spremljavi melodije iz harmonija svojo prepoznavno mantro:
»... hare Krišna hare Krišna Krišna Krišna hare hare hare Rama hare Rama Rama Rama hare hare...«
V usesih mi odzvanjanja zvončkljanje drobnih činel v taktu napeva mantre. Grem proti pasazi, prehodu med Čopovo in Nazorjevo. Zvončkljanje in harmonija napeva se oddaljujeta. V bliznji čvetličarni kupim sopek vrtnič. Skozi megličo k meni pristopi mična mladenka in mi v roke potisne letak:
KITAJSKA RESTAVRACIJA »PREPOVEDANO MESTO«...
... Obiščite nas! ...
... Uporabljamo pristne tradicionalne začimbe daljnega vzhoda...«
Zmečkam ga in ga vrzem v najblizji smetnjak. Grem skozi pasazo mimo gledalisča in se po Nazorjevi napotim proti Narodni galeriji.
Stojim pred vhodom v galerijo in čakam. Minute minevajo počasi in se kot vlečeno testo raztezajo v neskončnost. Mrzlično pogledujem na uro in v zepu vročično gladim mobilni telefon. Dlani se mi znojijo.
»Morala bi ze priti,« pomislim. Zamika me, da bi jo pokličal, a mi moski ponos tega ne dovoli. »Bo ze pris-la, če ne, pa ze ne bom poslusal neumnih izgovorov,« si dajem poguma.
Zeja me.
Zaman čakam ze pol ure, in ko se končno namenim oditi, se v zadnjem hipu premislim:
»Ne, ne grem na pivo, saj nisem Pavlov pes. Zakaj pa si ne bi raje ogledal slik v Narodni galeriji?«
V Narodni galeriji sem bil do sedaj samo enkrat in se to s solo. Vstopim skozi vrata v novo vhodno avlo. Stopim do pulta, kjer prodajajo vstopniče, se prej pa bezno prelistam nekaj knjig in brosur, ki so naprodaj zlozene na poličah, ki so postavljene pred prodajnim pultom. Odstejem bankoveč. Prodajalka mi poda vsto-pničo in mi vrne nekaj kovančev.
Prikupna mlada hostesa me usluzno pospremi do garderobe, kjer odlozim plasč. Dodeli mi ključ od kasete, kamor odlozim svojo torbo. Sele takrat se zavem, da imam v rokah sopek vrtnič. Ze sem ga hotel
spraviti v kaseto, a si v zadnjem hipu premislim. Izročim ga hostesi:
»Za prijaznost,« ji rečem in se s skrajnim naporom skusam vedro nasmehniti.
Hostesa sprva ne skriva presenečanja. Vrne mi pre-seren nasmeh, a se ji po nekaj trenutkih obraz resnobno zmrači. Sočutno me premeri in mi naposled mirno odvrne:
»Hvala, hvala. Zelo sem vesela, katerikoli je bilo to ze namenjeno.«
Po stopničah se povzpnem v prvo nadstropje. Pred menoj se odpirajo pogledi na mojstrovine Azbeta, Vesela, Kobilče, Jame, Sternena, Jakopiča in drugih.
»Kako so lepe,« pomislim, »reprodukčije so lahko le bleda senča.«
Postojim pred Petkovskovo sliko »Doma.« Naslikana podoba druzine, sedeče za mizo, je preveta s tisino.
Morda zaradi odsotnosti očeta, ki ga ni na sliki. Nekateri baje prepoznavajo njegovo silhueto v podobi zenine rute. Na levi strani slike je upodobljeno ogledalo, v katerem je zrčalna podoba praznega stropnega kota kmečke izbe, pretanjen oris praznine oziroma trirazseznega prostora. Pod ogledalom pa je namesče-no motovilo za navijanje in odvijanje preje, simbol minevanja časa. Genialno. Slika kot alegorija, oziroma prispodoba zivljenja, rezina nekega dogajanja, zamrznjenega v času. Dve večji prostorski razseznosti, v katerih sta določeni visina in sirina slike in ena čisto majhna, skorajda infinitezimalno tenka dimenzija, katero ponazarja debelina platna, a je v njo nakazana umetnisko upodobljena navidezna globina, kar je morda najpomembneje.
Ne morem se otresti občutka, da so stari Egipčani vedeli. Zgradili so mogočne piramide in templje ter izklesali veličastne kipe. Le zakaj so potem njihove
slikarije ali hieroglifi tako neverjetno ploscati? Obstaja najmanj se ena prostorska razseznost in vsaj se ena casovna razseznost, ali pa morda kar N dodatnih prostorskih in c asovnih dimenzij.
Napotim se dalje. Se naprej si ogledujem slike, toda kmalu ugotovim, da si ne morem vec zbrano ogledovati zbirke, kajti informacij je enostavno prevec, da bi jih lahko v tako kratkem casu vsrkali moja zavest in podzavest.
Mojo pozornost pritegne slika, ki prikazuje Svetega Jurija v boju z zmajem. Hans Georg Geiger a Geigerfeld, preberem napis, ki navaja avtorja slike. Sveti Jurij, Jezus, Horus, Oziris ... Simbol reda in zmaj, ki pooseblja nered, kaos. Repozicija, propad, ljubezen, nov zacetek ... in Seth ... »padam na kolena pred tvoje mracno obliqe in živalsko podobo.« A slutim, vidim, da tudi sokolje oa motrijo obist moje duse. Sunkovito zacnem odkimavati z glavo, da bi se otresel zlocestih misli. Obrnem se in odidem. Ne zelim vec gledati slik. Zato zapustim galerijo.
Odpravim se proti bližnji pivnici. Naroäm si pivo. S prsti brisem roso s steklenega vrcka. Naredim poži-rek. Hladna, prijetno rezka tekoana mi spolži po grlu. Opazujem ljudi v pivnici. V misli se mi priklice programski problem v strojnem jeziku, katerega ze dalj casa ne zmorem resiti:
00100011110011 00101010010011 11100001001001 00100100100100 100100101010110
»Ta algoritem bo zaciklal. Vedno zacikla. Nereslji-vo.« Preneham se ukvarjati s problemom. Ponovno se mi pojavijo prisilne ali vsiljene misli, ne vem:
»Sveti Jurij, Jezus, Horus, Oziris ... podatki ... besede ... v zacetku je bil podatek ... in podatek je bil pri Bogu .« Na spletu sem prebral, da so prisilne misli posledica obsesivno-kompulživne motnje, vsiljene misli pa nastanejo zaradi psihoticne motnje, kdo bi vedel. Mozgani niso samo strojni procesor za obdelavo podatkov ampak tudi cutilo.
Pomislim nanjo. Kadar pride ona, je prijetno. Ljubiva se. Spreminja svojo podobo in se poigrava z menoj, kar me crvici in zaradi cesar sem globoko v sebi nejevoljen. Toda vedno, potem ko se razblini v nic, mi zapusti kaksen priboljsek, navadno je to resitev katerega izmed problemov, ki sem si jih dalj casa krcevito prizadeval resiti.
A ko pridejo oni, je povsem drugace. Preden pridejo, praviloma popadajo predmeti na tla, kot bi jih nekaksen val nevidne sile pometel iz njihovih ravnovesnih leg na policah. Prvic sem se tega zelo prestra-sil. Mnogo bolj kot tistikrat, ko se je pred menoj, med sprehodom po gozdni cesti, iz nic pojavilo nekaj, cemur bi lahko poenostavljeno rekli vesoljska ladja. Spreminjalo je obliko in barve ter izvedlo nekaj fiži-kalno povsem nemogocih manevrov, kot so zavoji pod pravim kotom ali ustavljanje na mestu, dokler ni na lepem izpuhtelo v nic. Ko pridejo oni, me stresajo in crno-magijsko prebadajo.
Ozrem se k sosednji miži, kjer tocajka postreže sta-rejsemu, pivsko zajetnemu gostu peceno pisko skupaj ž vrckom piva.
»Najmanj kar lahko storijo je, da me spečejo kot pisčanča v mikrovalovni pečiči, saj sem vendar navaden ploskoveč,« pomislim. Najhuje od vsega pa je trpko spoznanje, da me prehitevajo po času in mi pečati-jo usodo. Tudi vsota mojega zivljenja je plosčata. Vzročnost se lomi. Nemogoče se je skriti ali se slabse, brezglavo bezati.
»In resitev?« se vprasam. »Samouničenje, vsaj o tem lahko odločam.«
Naredim dolg pozirek piva. Začutim alkoholno omamo. Pogledam v dno napol praznega vrčka.
»Ne, ne, nečesa drugega se moram domisliti.«
Ozivi moj mobilni pametni telefon. Zvoni. Na prikazovalniku se pojavi Suzanina fotografija:
»Zivijo.«
»Zivijo, Suzana.«
»Pa ne da zopet popivas?«
Suzana je zagotovo morala skozi telefon slisati gos-tilniski rumel in zvenket kozarčev, jedilnega pribora in posodja.
»Samo eno pivo sem si privosčil,« odgovorim.
»Saj to ne more biti res. Uničil se bos! Paranoidne blodnje imas! Slisis? Ali si se ze naročil pri psihiatru?«
»Ne se,« odvrnem tiho, skorajda osramočeno.
»Spravi se ze vendar k psihiatru. Dokler ne obisčes psihiatra, da vidi in razčisti, kaj je na stvari, se ne vračaj več k meni!«
Tisina. Pogledam prikazovalnik na telefonu, kjer se je izpisalo:
»Klič prekinjen.«
Do dna, na dusek, izpijem preostanek piva. Plačam ob točilnem pultu in se odpravim na uličo. Grem do
krizisča Slovenske in Subičeve, kjer se na ogromnem reklamnem zaslonu predvajajo oglasi in izmenjaje prikazuje točen čas in temperatura ozračja. Za trenutek postojim in zrem v reklamo na zaslonu:
S \
POMAGAJ SI S SPLETOM IN BOG TI BO POMAGAL(!) Spletne resitve vozelj[pika]čom
I ^
Napotim se naprej skozi večerne megliče, proti Tivoliju. Nasproti mi privrsi nuna. Kljub temu da je večer in je na ob tej uri uliči se prečej ljudi, ni mogoče, da je ne bi opazil. Kmalu stopam mimo kipa, postavljenega v spomin na Edvarda Kočbeka, na začetku Tivolija.
Zaslisim zavijajoči jek sakala in v misli se mi prikrade podoba Anubisa, egipčanskega bozanstva s sakaljo glavo, zavetnika mrtvih.
Stopim med zelezniske tire in čakam luči.
O življenju, vesolju in sploh vsem www.andros.si/vesolje/
podroben opis Sonča in planetov Osončja, nastanek in mehanika galaksij, rojstvo, zivljenje in smrt zvezd, bigbang, struktura vesolja in njegov koneč, o moznostih zivljenja na različnih planetih, potovanja na Mars, izza meja Osončja in se dlje, pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule.
^UIM - »if III «j/l
iHOill J» j» lin*. *
•» IM H r r »► ■ fc*» 4 44
■ VSEMIRJE
kratki vodič po osončju in okolici
^ ■ mm
k • - vV
UM».ČJt UUMII1 «l kIILil JlWJlMU Mil L/V4HII
•na«:»i»K itct'. (niui.\)
PRIVEZAN
Bojan Ekselenski
Ne vem, kako naj začnem. Res, znasel sem se v silno norem polozaju. Biti privezan na lastno zakonsko posteljo poleg mrtve ljubiče Lane je gotovo nor polozaj. Saj imam rad kaksno manj običajno seksualno prakso, a ne z Majo.
Zapestja in gleznji me bolijo kot hudič. Vrv je malče preveč zategnjena. V glavi nimam mačka, temveč podivjanega ljudozerskega tiranozavra. S čekani tolče po glavi in na svetlo vleče izgubljene spomine. A naj-hujse, ker se ne spominjam, kako sem se znasel v tej nori situačiji. Kaj se je dogajalo od včerajsnjega večera v baru pa do danes?
Vprasanja, vprasanja in se enkrat vprasanja.
Vrnimo se torej večer preden. Pokukajmo, preden Maja ne najde svojega moža Miho privezanega poleg trupla ljubice.
»Kje imas čebeličo Majo?« izleti iz Laninih seksi ust.
Miha se potopi v njene modre oči in ignorira zatohli vonj bifeja:
»Sla je k nadlogi tasči. Zakaj stara vestiča noče in noče črkniti? Hudič je zakuril ekstra zanjo in čaka na njeno ukleto duso.«
Lana je razsirila oči in zaradi hrupa glasno zakličala:
»Tasča je kot sonče. Ko ga ni, ga pogresas, a ko je, ti je hitro odveč. Na srečo je moja ze pred desetletjem sla iz grasčine z nogami naprej.«
Miha je srknil pijačo in prikimal:
»Srečna ti.«
Lana je bila res dober komad, a ne za v kuhinjo. Se jajč ne zna speči, ne da jih zazge. Tudi drugače ni nek umski biser. A hej, kdo za pod klobaso rabi brihto? A saj veste, ljubiče imajo samo en namen. In v tem je bila vrhunska.
»Dajva se spraviti nekam na manj hrupno,« je oprezno predlagal in jo slačil z očmi. Saj je imel kaj sleči. Čisto pravi prototipni X komad. Maja je v letih zakona dobila dodatni plavalni balon in ze nekaj let ne daje nič na svoj videz.
Ona je skomignila z rameni: »Prav imas.«
Kavalirsko je plačal zapitek, ji pomagal obleči plasč in se nauzil vonja blizine potrebne samiče. Hladen jesenski zrak je buhnil kot iz zasede. Za hip je pomislil na Majo in tasčo. Gotovo ga zoprna vesča opravlja. Kar naj, si misli.
»Kam?«
Seveda je morala vprasati, saj imajo blondinke baje nekatere dele mozganov zakrnele. Malče nejevoljno ji je odvrnil:
»Saj ves. Imas mogoče kaksen drug predlog? Zdaj je čas za tovrstno demokračijo.«
Lana se je namuznila:
»Bo kar dobro.«
Makino je parkiral na prostor za invalide. Kateri hudič si je izmislil parkirisče za invalide pred motelom, kjer večino strank predstavljajo fuk-pari?
Prijavila sta se in dobila ključ od svoje običajne sobe. Tukaj sta bila ze stari stranki, Miha dlje od Lane. Prej je bila z njim malče zmesana Mojča, zatem kot noč zabita Petra in seveda nepozabna obsedenka Lučka.
Zaklenil je vrata in ko sta se spogledala, sta vedela, kaj sledi. Lana mu je bila vseč, ker je znala drzati zaprta usta. Njen impotenten moz se peha za poslom nekje v Nemčiji. Zavaljen plesko, pol metra nizji in dvakrat starejsi od nje, jo ima za nekaksno trofejo, kronski dragulj uspesnega poslovneza. Tipu stoji vse drugo, samo to ne, kar Lana potrebuje. Miha pa je bil samo Miha.
Postelja je bila frančoska, torej ravno pravsnja za vse njune perverznosti. Na njej je bila rdeča vrtniča. Gotovo darilo hise za stalne stranke. Presine ga -Kaj, če bi jo sčegetal z vrtničo po obriti česplji?-
Blizala se je noč čarovnič in to je bil Majin praznik. Glede na to, kako se oblači ... Odmahnil je z glavo, misel na zeno je izpihnil iz mozganskih vijug.
Posvetil se je Lanini fukis diseči obleki. Kako rad jo je slačil in vonjal buhteč zmoht potrebnosti. Njeni dolgi prsti so radi nasli pot tja dol. Lana je bila obdarjena s sex domisljijo. Vsaj nekaj, kajti po njegovem mnenju ji bog ni namenil ostalih delov mozganov. Maja je res pridna čebeliča, a v postelji z njo se je počutil kot nekrofil. Tisti zaključni -Ja, ja, prihaja mi. Joj,— ze goni petnajst let. Nikoli nobenih grdih besed, nobenih porednih idej. Samo natepavanje negibnega trupla.
A Lana? Ona je podivjana fukotrebniča. Sičer imata po Mihovem mnenju njegov pes in ona IQ skupaj 30, pri čemer na psa pade 25, a komu mar? Saj ne hodita v motel polagati doktorata, temveč zadovoljevat nagon za ohranitev vrste. Na srečo se ukvarjata samo s prijetnejsim delom, saj si je ona ze davno tega zakle-
s prijetnejsim delom, saj si je ona ze davno tega zaklenila masino, ker ne mara otrok. Bravo zanj, saj lahko fila, kot mati z orehi filajo potico.
Tedaj ga je neki vrag napeljal, da se je obrnil proti postelji. Prebledel je. Obstal. Lana je opazila in bev-sknila:
»Zakaj si zmrznil?«
Tudi ona je obrnila oa v njegovi smeri. Prav tako je ostala brez besed. Takoj je moral pokazati naravo alfa samca pred razplodom:
»Kdo ste? Kaj pocnete tu? Kako ste prisli notri?« Vitek, popolnoma belolas moski z dolgimi lasmi se je urno postavil na noge. Na njem je bilo nekaj nenaravnega, lahko bi rekli celo gejevskega, da uporabimo politicno korektne besede. Čeprav ni videl odpiranja ust, mu je v glavi zadonel pocukran glas:
»Oprostita za ta vdor v vajino intimo. Jaz sem nadangel Dick, zavetnik presustnikov.«
»Kaj ste?« je siknil in nejeverno namrscil celo. Lana je molcala. Njen enomestni IQ ji ni dovoljeval razmis-ljanja o tem, kako je to zmene, napravljeno za parado ponosa, prislo v njun koticek.
»Saj sem rekel, nadangel,« a mu je nic kaj vljudno segel v besedo:
»Taksnega nadangela ni! Ker sem hodil k verouku, mi ne prodajajte piskavih orehov. Nadangelom je ime Mihael, Rafael, Gabrijel, a Dick?«
Tokrat je fante segel v njegovo nastevanje in resno odvrnil:
»Čerkev me je zanikala, kar je razumljivo. Tudi nebeski bog se me malce sramuje, ker tako priznava nepopolnost svoje kreacije. Zaradi delikatnosti svojega patronata sem nekaksen honorarec.«
Spogledal se je z Lano. Čutil je njen strah, udarjal mu je v nosnice. Jezno je zarencal:
»Vam bom dal nadangela, ko vam bom polomil kosti in ...« je samo stiskal zrak skozi stisnjene zobe besa. Fant, moz, evnuh, karkoli je ze bil, je zakvakal: »Gospod, vase groznje me zalijo.«
»Zalijo? Ti krota! Ko bos iskal zobe, ne bos uzaljen, temvec krvav.«
Ze je hotel zaigrati pravega samca, kakrsnega pri-cakuje samica pri motnji parjenja. A se ne more premakniti. Besno je hropel:
»Kaj je to?« Zalila ga je rdeaca bikovskega besa, krizana z velicino razdrazenega leva. Fant je bil bliskovito pri njem. Bil je res bizarnega videza. Sele zdaj je to ozavestil. Ozke pajkice, bela oprijeta majica, mrtvasko bled obraz in usta brez ustnic. Zdaj ga je res zgrabila prpa.
»Ampak do danes ste se imeli fino, ker sem delal za Boga. Zal pa sem kot honorarec prisiljen sprejeti se dodatno delo.«
»Kaj bledes?« mu je izletelo. Fant je skoal do otrple Lane, jo oblizne po vratu. Prasicka ni niti trznila, celo zavzdihnila je od ugodja.
»Delam se na crno kot patronat prevaranih,« in znova je obliznil njen slastni vrat. Se en sladostrastni uh in oh.
»Kot kaksen zjeban dvojni agent.« Fant je prikimal, mrmrajoce potezkal Lanine prsi: »Dobri komadi. Ker si zaklenila fortrajber, so samo za igro,« in mu je odvrnil:
»Dvojni agent, lepo receno. Na vaso smolo sem danes tukaj v sluzbi vase zene ... « se malce pregnete Lanine bujne prsi, »... in vasega moza. Moja naloga je, da nekako osmislim vajine skrite zelje.« »Skrite zelje?«
»Ves cas fantazirate o seksualni eksotiki. Danes boste doziveli grande finale svojih fantazij.«
Za trenutek se je svet obrnil ven, notri in znova ven. Znasel se je privezan na domaco zakonsko posteljo. Poleg njega je lezala Lana. Oba sta bila gola. Nadangel Dick, kaksno je to zjebano ime za nadangela, je uzivantsko oblizoval Lanino telo. To bi moral Miha poceti. A ni, temvec je, trdno zvezan za posteljo, globoko sopihal. Nadangel je malce nagajivo siknil:
»Zdaj pa prvi fukis izziv,« in v roki se mu znajde konkreten noz:
»Tudi o tem ste ze sanjali. Dobro vem. Poznam vse perverzne koticke vasega uma.«
Hotel ga je ustaviti. Zaslisal je njegov sepet: »Torej, gremo veselo na delo. Naj vam prehitro ne pride.«
Tako privezan si razbijam glavo, kaj se je zgodilo. Zaslisim skrtanje kljucavnice. Zgrabi me mrzlica. Kaj zdaj? Kako naj to razlozim?
Maja vstopi v spalnico in neprizadeto frkne: »Glej no glej! Okoli si govoril, da se ob meni pocutis kot nekrofil.«
Stresem z glavo. Kaj naredite, ce se vam sanje spremenijo v resnicnost, a resnicnost v nocno moro?
VITEZI IN ČAROVNIKI www.vitezicarovniki.com
JAŠUBEG EN JERED NOVICE IZ DRUGOTNOSTI www.drugotnost.si
DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH www.zvezdni-prah.si DRUŠTVO PRIZMA www.prizma.si
TOLKIENOVO DRUŠTVO GIL-GALAD www.drustvogil-galad.si
FUTURUM www.futurum.si
VODNIK PO ZF vodnik-zf.info
MARA R. SIRAKO www.marasirako.info
MARTIN VAVPOTIČ martinvavpotic.wordpress.com
BOJAN EKSELENSKI www.pisatelj.net
ANDREJ IVANUŠA www.andros.si
MIHA REMEC www.miha.remec.si
MIHA MAZZINI mihamazzini.com
MIKI MUSTER www.muster.si
IVAN SIVEC www.ivan.sivec.net
VID LEGRADIČ www.vtine.org/nr.html
SLOVENSKA WIKIPEDIJA sl.wikipedia.org/wiki/ Slovenska znanstvena fantastika
ZVEZDNI PRAH 3
Letni zbir slovenske fikcije
RAZPIS ZA OBJAVO
SPEKULATIVNIH ZGODB IN PESMI 2014
Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije. V pripravi je naslednja ZVEZDNI PRAH 2013. Mi pa načrtujemo naprej.
RAZPIS ZA LETO 2014
Drustvo ustvarjalčev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH, Stritarjeva 24, Maribor, razpisuje netekmovalni natečaj za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za tretjo zbirko spekulativnih zgodb ZVEZDNI PRAH 3 - letni zbir slovenske fikcije.
Namen natečaja je pridobiti kvalitetna dela za objavo.
Zaključek 3. natečaja je: 30. september 2014.
Zbirka bo izsla predvidoma med novembrom 2014 in marčem 2015. Na natečaj posljite vaso zgodbo ali pesmi s področij:
• znanstvena fantastika,
• fantazija,
• horor (grozljivka),
• in/ali kriminalka.
Zgodba naj bo dolzine največ 24.000 besed (ali 96 strani ali 6 avtorskih pol ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj bodo največ tri, poljubne dolzine. Besedilo naj bo v elektronski obliki (DOČ, DOČX, ODT, ipd.) in naj bo pripravljeno skladno s standardi, ki so objavljeni na nasi internetni strani www.zvezdni-prah.si.
Tričlanska komisija sestavljena iz članov drustva, bo očenila vse prispele zgodbe ali pesmi in se odločila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odločitev pritozba ni mozna. Avtorji prejmejo kratko sporočilo o izboru/neizboru v roku 30 dni od dneva zaključka natečaja. Z izbranimi avtorji bomo sklenili ustrezno avtorsko pogodbo o brezplačnem odstopu besedila.
Gradivo posljite v elektronski obliki na e-naslov: info@zvezdni-prah.si ali v drugi digitalni obliki (USB ključek, ČD) na naslov: Društvo ZVEZDNI PRAH Stritarjeva 24, 2000 Maribor.