12 h a j a ob ponedeljkih, sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-78, Tajništvo in oprava 21-90 - tekoči račun prj komunalni bank! v kranju ^07-70-1-135 - letna naročnina 900 din, mesečna 79 din, posamezna stev. 10 din LETO xrv KRANJ, 11. MARCA 19S1 ST. 29 IZHAJA OD OKTOBRA iw7 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA cp ♦GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO :;>:v:;y: PoglejMf dvorano Gospodarskega raistavISea v LJubljani, kjer Je bilo trodnevno zasedanje V. kongresa 8ZDL Slovenije V, kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije končal delo odočnost je v rokah delovnih ljudi V htrtelhJt marca, je končal z delam V. kongres Socialistične Zvete delovnega ifuditva Slovenije. Na drugem plenarnem zasedanju, ga je v začetku vođUa^Jovaritica Lidija šentjurc so sledila poročila o delu komisij kongresaT^P^^odmoru je kongres nadaljeval delo od predsedstvom dr. Marijana Brectfit:.....Predsednik volilne komisije }r. Marijan Dermastia je podal navodila za votitvl Čhmov fMmcza^ je v novem sistemu delitve jeta f* nadzornega odbora. Izvoljeni so M vsi predlagani kandidati in je fila takoj na to prva seja Glavnega odbora SZDL Slovenije, kjer so « predsednico izvolili tovarišico Vido Tomšičevo, za podpredsednika [ranca Kimovca-Žigo in za tajnika Staneta Markica. Predsednik nadurnega odbora bo Andrej Peterlin. V razpravi v komisiji za politična in ideološka vprašanja so delegati predvsem govorili o družbenem pomenu in vsebini sprememb v gospodarskem sistemu ter o nalogah ideološko vzgojnega dela v zvezi z mer problemi, ki se že sedaj pojavljajo v zvezi z modernizacijo proizvodnje, avtomatizacije ter z doslednim uvajanjem (Telitve dohodka po delu itd. Delegati so podcrtali, hodka izredno pomembno izobraževanje v celoti, kar zahteva posebno pozornost za utrjevanje vloge in položaja šolstva v novih pogojih. V razpravi na komisiji za organizacijsko kadrovska vprašanja so bila podrobno obravnavani tudi mnogi problemi razvoja in delovanja sekcij. Sekcije, kot element gibčnega prilagajanja organizacij Socialistične zveze potrebam in interesom uveljavljanjem tega sistema. V rat - pravi so delegati nakazali tudi | državljanov so v mnogih primerih konkretna vprašanja, ki zahtevajo ze zaživele. Njihova vsebinska raz-ideološko obravnavo kot so na pri- I novrstnost je pritegnila mnogo večji V,a& Tomšič - predsednica Glav-I n«Sa odbora SZDL Slovenije ^ poročilu komisije za družbeni !stem ie bilo med drugim ugotovil0' da je razprava naglasila, da-ekoseŽnost sprememb v našem gozdarskem sistemu in njihov pozi-•pen vpliv na nadaljnjo socialistič-x Rfaditcv. Tc spremembe ne po-^nijo samo praktičnega uveljavljajo načela vsakemu po njegovem uu> temveč predvsem uresničitev npeU spodbudnosti delitve dohod-za proizvajalce, podjetja Zz- celotno komunalno skupnost, oročilu ie na to poudarjeno, da \y~f* "orostitev gospodarstva ad-vlrtStrat!vnin vplivov hitrejše A'UiČevanje v mednarodno delitev eM Pa tudi hitrejšo modernizacijo ^7T>'oških postopkov, hkrati pa ^ d,\ hitrejšo rast strokovnih ka-jerov\ Sistem strokovnega šolstva pa i tr*,ba čimprej prilagoditi potre-m Udobne industrij«. \{\ tako V žičnega obračunavanja med ljudmi. Ondan smo opozorili Ljudsko milico, naj pazi, da ne bi prišlo do incidentov. To niso izjave predstavnikov v Leopotovillu marveč v našem znanem in mirnem delavskem kraju—v Zireh. 2iri so oddaljene 30 km iz Škofje Loke in med ljudmi, dasi je močan stari ponos No-tranjtranjske^ včasih ni s-ložnosti naj sodijo h Gorenjski, Primorski ali Notranjski. Morda je prav ta njihova oddaljenost prispevala, da so bili že zdavna še bolj složni, da je tam ena izmed najbolj delovnih DPD Svobod, da je izredno razgibano družbeno življenje na sploh. S tem pa v zadnjih letih zelo hitro zidajo, urejujejo ceste in odpirajo nove obrate, da ta kraj dobiva iz nekdanje kmečke in čevljarske dejavnosti vse močnejši pečat sodobnega industrijskega mesteca z vedrimi in srečnimi ljudmi. i Toda sedaj je ta enotnost v nevarnosti. Peščica ljudi dela razdor, ki zmanjšuje razpoloženje in delovno storilnost. Treba je ohraniti enotnost. - Rovarjenje proti tej enotnosti je škodljivo, to je prava reakcija. Take in podobne informacije in ocene so dali posamezni odgovorni ljudje na občini ondan. Podobno je menda to stanje ocenil tudi plenum ObO SZDL v ponedeljek. Gre za opredelitev tega kraja oz. za njegovo pripadnost ob sedanji reorganizaciji občin. Imeli so možnost za združitev z Idrijo, Logat- priključitev k Logatcu. O tem je na široko razpravljal že Okrajni ljudski odbor, kjer je bila izrečena tudi bojazen, če so volivci p/isli do take opredelitve na osnovi vsestranskih objektivnih presojanj in če je taka rešitev za ta kraj v perspektivi res najboljša. Ne glede na to so potrdili želje večine volivcev oziroma predlog ObLO Ziri za priključitev k Logatcu. Toda med ljudmi so živele tudi druge variante. Te ideje so zadobile svoje oblike v raznih delegacijah sem in tja. Posamezniki so rekli, da niso mislili, da gre tako »za res« in da bi bilo pač treba ob taki usodni odločitvi d;iti možnost svobodnejše, tajne ?n množične oblike izražanja vsem, ne pa le z javnim dviganjem rok tistih volivcev, ki so takrat prišli na zbor. Začeli so zbirati podpise. v sredo so imeli že 541 podpisov volivcev, kar je, kot pravijo, že iznad minimalne zahteve — petine volivcev, za zahtevo uradnega re-rerenduma. Seveda bi bil referendum popoln in demokratičen, če bi bili vsi volivci oziroma prebivalci sploh v resnici objektivno in nepristransko seznanjeni z dobrimi in slabimi stranmi ob vsaki od možnih opredelitev in če se posa-samezniki ne bi bali groženj. Ti pogoji pa ob današnjem stanju niso povsem zagotovljeni. Toda nerazumljivo je, zakaj toliki hudi duhovi proti želji referenduma, proti najdemokratičnej-ši obliki, ki jo zakoni dovoljujejo volivcem in ki se je vse premalo RESOLUCIJA V. kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije N V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije odobrava in tprejema poroičlo Glavnega odbora SZDL Slovenije in referat njegovega predsednika. Obdobje med IV. in V. kongresom SZDL Slovenije je značilno tako zaradi pomembnih gospodarskih uspehov, nenehnega izboljševanja življenjskih razmer delovnih ljudi, zlasti pa zaradi razmaha socialističnih družbenih odnosov. Kongres ugotavlja, da je bilo politično delo Socialistične zveze učinkovito usmerjeno k spodbujanju in usposabljanju delovnih ljudi za uspešen razvoj gospodarstva za razširjanje materialne osnove gospodarskih organizacij in komun, za krepitev socialističnih družbenih odnosov pa tudi k izboljševanju življenjskih razmer delovnih ljudi. Tako smo na osnovi dosedanjih materialnih in družbenih dosežkov lahko izdelali program petletnega gospodarskega razvoja naše republike, ki bo omogočil razširitev materialne osnove, družbene ureditve, podprl razvoj produktivnih sil in s tem omogočil stalno rast ži&ljenjskega standarda delovnega človeka. Socialistična zveza bo podpirala prizadevanja po čimvečji gospodarski stabilnosti: posvečala bo stalno skrb prizadevanjem po modernizaciji, rekonstrukcijah in izgradnji novih industrijskih kapacitet. Kongres ugotavlja, da so novi ukrepi v izpopolnjevanju gospodarskega sistema, katerih idejne in politične temelje je oblikoval V. kongres SZDL Jugoslavije in katere je sprejela Zvezna ljudska skupščina, izredno pomembni za razvoj gospodarstva, zlasti pa za razvoj socialističnih družbenih odnosov. Kongres je izrazil organsko povezanost Socialistične zveze z družbeno gospodarskim življenjem delovnih ljudi Slovenije. Socialistična zveza delovnega ljuHstva se je utrdila kot sestavni del sistema družbenega in delavskega samoupravljanja. V prihodnje bo potrebno še več sistematičnosti v delu organizacij Socialistične zveze, zlasti še v komunalnih in krajevnih skupnostih. Socialistična zveza bo tako kot doslej tudi v naprej vzgajala svoje Slane v duhu politike in aktivne miroljubne koekshtence kot pogoj za to, da Uvirno v mim. še dalje jih bo vzgajala tako, da bodo razumeli mednarodno politično dogajanje posebno v odnosu s sosednimi deželami. (Izvlečki iz resolucije) Iz referata tovariša Miha Marinka na V. kongresu SZDL Slovenije SZDL je živa, vseobsegajoča —— sila videni obseg proizvodnje ob manjših investicijah, kot smo jih planirali. Investirali smo nepopolnih 80 % po načrtu predvidenega zneska. Prav to je pa omogočilo in opravičilo do sedaj daleč največje prekoračenje planiranega dviga osebnih dohodkov. Skratka to, da smo v preteklem obdobju Investirali v gospodarstvo manj kot smo v pričetku predvidevali, jo posledica zavestne politike, ki vsklajuje napredek posameznih panog proizvodnje z osebnim in družbenim standardom. Taka politika pa je tudi najboljša osnova za sam gospodarski razvoj, kar dokazuje dejstvo, da smo vendar vse proizvodne cilje v krajšem kot nredvidenem roku dosegli in presegli. Tovariš Miha Marinko je govoril tudi o spremembah gospodarskega sistema in hkrati o nalogah v tej zvezi. Dejal je, da spremembe gospodarskega sistema nimajo za cilj samo uveljavljanje načela: enako plačilo za enako delo, ki se v delitvi dohodka znotraj podjetja, v ožjih okvirih — omeieho na individualno vrednost vloženega živega dela — že sedaj uveljavlja, marveč da spodbujajo vsesplošno smotrno gospodarjenje tako podjetja kakor komune, torej tudi posamezne družbene dejavnosti izven čistega gospodarstva. Dajejo materialno osnovo in spodbudo za razvijanje samoupravnih oblik vseh družbenih dejavnosti. »So podlaga za popolno odpravo državno mezdnih odnosov, za odpravo ostankov i kapitalističnih! birokratsko etatističnih družbenih odnosov, za popolno uveljavljanje svobodnega dela.« To določajo tudi zakoni in predpisi, ki so j:h te dni sprejeli Zvezna ljudska skupščina in njeni izvršni organi. Skratka lahko trdimo, da se bodo v kratkem pokazali taki rezultati, da se bo lahko naša družba po svo-(Nadaljevanje na 2. str.) ji" 4t m i ^lllllHI,l,,IIN,lli!,lil «iniiiMitniiiritininmiiiiititimmiiiiiiin.....iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiuiiniiHiii li H M O M I ' \dim na stanovani*ko upravo, pa tako, si rani kupim avto. In pa, I V 9 H mm '#» m \mi vedno odgovarjajo, da mi oni da bi še deset let ostala tu v slu ž- 1 ' , . ■ ^stanovanja verjetno ne bodo mc hi! Neumnost, kaj vem, kako bo M § ff ' igli dodeliti in da naj se obrnem s še v prihodnjih letih. Če sem že S mvojo prošnjo na podjetje,* je od- toliko časa čakala, bom pa še ma- §§ {govorila ona. ^ lo. Enkrat mi bodo stanovanje = Ji »Saj sem jaz tudi slišal, da va- morda le dodelili brez vsakih po- M Wse podjetje vsako leto preskrbi gojev!* je zaključila z jeznim M '■ stanovanja večjemu številu čla- glasom. §§ »Mi smo žc pred leti vložili v I stanovanje skoraj dva milijona. §j Res je precej, ampak )e vsaj sta- j§ novanje samo za nas. Veliko nam B krog članov SZDL in drugih državljanov k aktivnemu udejstvov«'-nju v političnem delu. Znai**!" napredek je bil dosežen,p»eY*pri vključevanju nejjc£wdn'Th proizvajalcev v organe družbenega upravljanja, v življenje komune in v organizacije Socialistične zveze. Glede družbene aktivnosti žensk so v razpravi opozorili na nekatere probleme, ki zavirajo večje sodelovanje žensk v vodstvih olitičnih in družbenih organizacij in organov kakor tudi v proizvodnji in v družbenem življenju sploh. Udeleženci razprave so se zavzemali tudi za nadaljno krepitev "mostojne vlo^e družbenih organizacij in društev ter poudarjali njihov izredni pomen, ki ga imajo pri razvijanju socialističnih družbenih odnosov. zitivni del celotne socialistične skupnosti ne glede na to, kam se danes posamezniki želijo priključiti in za kamor se bo izrekla večina. Zato je vsaka bojazen in Živčnost pred »razbijanjem enotnosti, fizičnem obračunavanjem in reakcijo« dokaj neprimerna ali pa vsaj pretirana. k. Makuc izr< Na V. kongresu SZDL Slovenije, ki se je končal v četrtek, 9. marca, je imel tovariš Miha Marinko refe rat o nekaterih aktualnih nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Iz govora tovariša Mihe Marinka povzemamo nekaj najvažn/jših misli. TojjfriŠ Marinko je dejal, da res SZDL Slovenije sovpada z redno važno prelomnico našega notranjega življenja. Poteka pa tudi v obdobju poostrenih razmer v svetovnem dogajaniu. »Klasična« blokovska napetost, ki sloni na po-jlitiki sile in zastraševanja in, ki je doživljala periodična nihanja, ki so bila izraz taktičnih potez s strani ne in druge vodeče sile zaradi pridobitve prestiža in simpatij svetov->ne miroljubne javnosti in so bila ■značilna za mednarodne odnose, se komplicira. Očitnejša so trenja in Razlike v interesih in stališčih znotraj blokov. Dejal je, da je naša mednarodna politika odraz in sestavni del naporov v notranji politiki naše socialistične graditve. Zavezuje nas za primerne postopke pri Vseh konkretnih odnosih z inozemstvom. i Ko je govoril o vzponu našega gospodarstva je med drugim povedal, da se je realni narodni dohodek v obdobju od leta 1953 do 1960 skoraj podvojil, dosegel je indeks 198.5, letno po stopnji 10,3 %. Moramo pa podčrtati važno dejstvo, da pri tem ne gre samo za intenzivno naraščanje celokupne nroizvodnje, Jnarveč da je pod vnlivom zavestne Ekonomske oolitike dosežena tudi innogo skladnejša notranja struktu-jra. Razen industrije so se pospešeno razvijale tudi druge panoge, med katerimi je najpomembnejša kmetijstvo. Ob ugotavljanju uspešne izpolnitve minulega petletnega plana v štirih letih, smo poudarjali poseben Pomen tega, da smo dosegli pred- POJOUI Saj nisem neumna I Ne rečem, da je prisluškovanj^ nov kolektiva. Kako to, da ti ne % tujim pogovorom lepa stvar. ČJp prideš na vrsto, saj si že zelo % se pa dva tako glasno pogovaf- dolgo v tem podjetju?* Vprašu- §} jata, da ju človek mora poslušati, joče jo je pogledal. p če bi hotel ali ne, je kruvda gotopo ^ »Seveda sem. Pravzaprav bi ga s manjša ali pa je sploh ni. / že večkrat lahko dobila, ampak j§ »Kaj pa stanovanje, ali gaj že ali sploh veš, pod kakšnimi pogo- no in videti je bilo M imaš?* je povprašal nekdo v jav- ji? Pomisli, zahtevajo sklenitev mišljala, da pravza P tobusu svojo sopotnico, verjetno pogodbe, da bom vsaj še deset let novanicm in pohištvom ter avtom M S zelo dobro znanko. I v službi pri njih in pa 1 milijon ni velike ra:dike, da so to vse m »Kje pa! Čisto sem že ojbupa- bi morala sama prispevati. Saj ne stvari, ki služijo posameznikom na. Še vedno se stiskamo piji star- rečem, da z možem ne zasluživa in je zato prav, da ti posamezniki ših in smo takega življenja' ie vsi dobro. Ampak nisem neumna, da zanje tudi kaj žrtvujejo, naveličani. Skoraj vsak tejden ho- bi sledila za stanovanje, če je že J, M. koristi, veliko več kot bi lahko j§ imeli od avta.* Videlo se je, da S je zadovoljen in prepričan, da je g njegova družina storila prav. I »Že mogoče, toda jaz nisem tako j neumna.'* je zaključila trdovrat- I da še ni raz- =§ 7.aprav med sta- M 2 NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, dne 11. marca 1# Polde Stražišar Med mnogimi komunisti in napredno mislečimi ljudmi, ki so jih pred 20-leti izgnali v Ivanjico, je bil tudi Polde Stražišar; eden izmed tolikih skromnih in tihih, toda neuklonljivih revolucionarjev, ki so danes dokaj pozabljeni. Polde Stražišar (olje Pavel Pirih) Rojen v revni delavski družini na Javorniku leta 1902, se je že v svojih mladih letih moral preživljati kot pastir, mesarski pomoč- nik itd. V delavskem društvu »Svoboda« na Jesenicah je bil med najbolj delavnimi člani. Opravljal je blagajniške posle, sodeloval v igralski družini, pri pevskem zboru ter bil telovadni vaditelj. Ko je bila »Svoboda« razpu-ščena zaradi naprednega delovanja, je s Cufarjem in Gregorčičem ustanovil delavsko društvo »Enakost«, in to društvo vodil kot predsednik vse do razpusta. Bil je član Komunistične partije od 1935. leta in delavci so mu zelo zaupali. Najprej so ga izvolili za svojega zaupnika v hladni va-ljarni, kasneje pa celo za glavnega zaupnika KID, kar je podjetnike in policijo zelo motilo. Pogosto so ga zapirali, pošiljali na »orožne vaje« itd. Zato je bil tudi med prvimi na spisku za internacijo v Ivanjico. Po okupaciji, ko se je vrnil, je odšel v partizane in postal poleg Gregorčiča in Žagarja najvidnejši organizator in borec. Leta 1941. je bil poveljnik partizanske grupe na Mežaklji. Svoje organizacijske sposobnosti je dokazal tudi v borbah pod Stolom in na Jelovici. Padel je 1942. v boju na Lipanski planini pod Triglavom. Njega, kakor tudi njegova brata: Viktorja in Ludvika, ki sta prav tako padla v času NOB, pa imajo ljudje še vedno v spominu. imiHiHintiiiiin imminmiimnitntiinniiiiiitiiiiiiiitnfmiifitiifiiiiiniitnniffniitiii liimiitniitfnmmiiTmiiiiTifiiiiii: i Ljudje in dogodki Nadaljevanje zasedanja Pretekli torek se je v New Yorku začel drugi del XV. zasedanja Generalne skupščine OZN. Generalna skupščina se je ponovno sestala v času, ko se položaj v svetu še nI umiril. So sicer nekateri znaki, ki kažejo, da obe strani iščeta stične točke za nadaljevanje prekinjenih razgovorov, vendar zapletajoč se položaj na najbolj kritičnih točkah vedno znova te poizkuse demantira. Prav tako so se v tem času močno uveljavile blokovsko nepovezane države in dosegle mnogo pomembnih mednarodnih uspehov. Zato svetovno javno mnenje z upravičenostjo pričakuje od nadaljnjega zasedanja Generalne skupščine nov prispevek k pomiritvi in iz-glajevanju nerešenih svetovnih problemov. Prva poročila s prvih zasedanj Generalne skupščine sicer niso kdove kako ohrabrujoča. — Po uvodnih izjavah predstavnikov ZDA in Sovjetske zveze namreč še tretji dan zasedanja ni znano, kaj bo pravzaprav ostalo na dnevnem redu spomladanskega nadaljevanja XV. zasedanja Generalne skupščine. Tako Sovjetska zveza kot ZDA sta sicer za skrajšanje dnevnega reda, vendar si to skrajšanje vsaka po voje zamišljata. — Sovjetska delegacija predlaga, naj odstranijo z dnevnega reda tista vprašanja, ki zadevajo Tibet in Madžarsko, medtem ko naj bi nadaljevali razpravo o razorožitvi in dosegli v tej smeri določen napredek ter sporazum. ZDA pa priporočajo, naj bi se najprej lotili kongoškega vprašanja, izvolili člane gospodarsko-social-nega sveta in obravnavali vprašanje skrbniškega odbora. Dnevni red je torej še vedno odprt. Nobenega dvoma ni, da bodo v nadaljevanju zasedanja predvsem v ospredju vprašanja, ki zadevajo nadaljnji razvoj osvobodilnih gibanj v svetu, predvsem kongoško vprašanje. - S tem v zvezi je predsednik Gane Nkrumah imel prvi dan zasedanja pomemben govor, ki je v krogih OZN naletel na ugodno oceno in odobravanje. Dr. Nkrumah je predložil načrt za rešitev kongoškega vprašanja, ki izraža mnenje mnogih azijskih in afriških držav. Predvsem je dr. Nkrumah v svojem predlogu zahteval glavno vlogo afriških držav pri reševanju kongoške krize in se zavzel, naj Kongo ne postane središče »gladne vojne«. Zlasti je apeliral na člane OZN, naj podpro v celoti zadnjo resolucijo Varnostnega sveta o Kongu in pripomorejo, da se v celoti Izvede. Hkrati pa je seveda nujno, da nadaljevanje zasedanja Generalne skupščine najde tudi skupen jezik glede obravnavanja dragih najbolj kritičnih svetovnih problemov, predvsem razorožitev. Po pretoinitvi ženevskih pogajanj praktično v tej smeri ni bilo ničesar storjenega. Cel« nasprotno, oboroževalna tekm» se nadaljuje In izdatki za oboroževanje rastejo. Seveda pa J« reševanje tega vprašanja nujno vezano na rešitev drugih odprtih vprašanj. Ce bodo velike sile pripravljene prisluhniti mnenju neangažiranih dežel In če bodo za vsako ceno hotele vztrajati na prestižnih interesih pri reševanju vseh teh problemov, ni nobenega dvoma, da bo lahko nadaljevanje zasedanja Generalne skupščine uspešno potekal* in dalo zaželene rezultate. Letos bo svetovni Dan zdravja 7. aprila. Primerno ga bomo proslavili tudi v kranjski občini. V ta namen je bil pri občinski sanitarni inšpekciji sklican posvetovalni sestanek, na katerem so določili način, obseg in program proslave. Na sestanku so se vsi navzoči strinjali s tem, da se mora v dneh okoli Dneva zdravja seznaniti čim širši krog naših ljudi z vlogo Z zadnjih občnih zborov sindikalnih podružnic y jeseniški občini Tudi v jeseniški občini je že večina sindikalnih podružnic izvedla svoje redne letne občne zbore. Občnih zborov ni imelo samo Še 12 sindikalnih podružnic, vendar pa lahko pričakujemo, da jih bodo tudi te opravile vsaj do 20. marca, kakor je bilo predvideno. Prejšnji teden je imela svoj občni zbor tudi sindikalna podružnica zdravstvenih delavcev »Franc Ber-gelj« na Jesenicah. Na zboru so predvsem razpravljali o novem zakonu v zdravstvenih ustanovah in o novem sistemu nagraievanja ter o sistematizaciji delovnih mest. Občni zbor jc pokazal, da ie sindikalna organizacija v preteklem letu uspešno reševala razne probleme v svojem kolektivu in da je bila tudi tesno povezana z upravnim odborom in upravo zavoda. Razprava ni bila naiboliša zato. ker niso obravnavali nobenih perečih vprašanj in problemov v njihovem delu. Istega dne je imela svoj občni zbor tudi sindikalna organizacija Elektrarne Moste. Poročilo in vse ostalo je bilo za občni zbor dobro pripravljeno. Iz razprave same pa I Krami oli Dneva im Zvečer pred praznikom Dneva žena je osnovna organizacija Zveze borcev terena Kranj — Center skupno z /organizacijo SZDL priredila za svoje članice slovesno proslavo, ki jc bila v zgornji dvorani Delavskega doma. Proslave se je udeležilo 150 žena člani? ZB in SZDL. Ženam so priredili pester kulturni program, v katerem so sodelovali tudi mladi pevci osemletke Simon Jenko iz Kranja, recitatorji Tehnične tekstilne šole, poznana mlada violinistka Majdka Fajonova ter pionirski odsek Svobode z deklamaci jami. Po končanem kulturnem programu so članice Zveze Borcev in SZDL pogostili, tako da je veselo srečanje ob zvokih harmonike kar prehitro minilo. Udeleženci so s proslave v pa-častitev Dneva borbenih žena poslali pozdravno brzojavkd V. kongresu SZDL Slovenije, at Gornik Uroš Zupančič 50-letnik 8. marca 1911. leta — to )e pred 50 leti, se je rodil v osrčju naših gora v Ratečah Uroš Župančič, poznan alpinist m gornik. Ko je končal ljubljansko Tehniško srednjo šolo se je ie vključil med planince in gornike, kjer se je uveljavil kot DOBER IZDELEK -NAJBOLJŠE PRIPOROCTLO V novi tržnici na Vodnikovem trgu v Ljubljani ima svoj prodajni prostor tudi podjetje Mleko iz Kamnika, ki izdeluje vse vrste mlečnih izdelkov. Stenografsko in strojepisno tekmovanje na Administrativni šoli v Kranju Kranj - Dne 6. in 7. marca 1.1. je bilo stenografsko in strojepisno tekmovanje najboljših učenk drugih letnikov v počastitev Dneva žena. Tekmovanja iz stenografije se je udeležilo 9 učenk, iz strojen! sja pa 10 učenk. Uspeh tekmovanja: iz stenografije, 160 zlogov na minuto — 1. Vida Lukanc z 95,2 % pravilnosti, 2. Marija Trobec s 93,8 % pravilnosti. Nato slede glede na pravilnost Ana Košnjek, Veronika Fr-lic, Marija Bajželj in Artka Štraus in s 140 loli mreža političnih šol v sodeloV* ^ z ZK, SZDL, LMS, sindikatov,^ drugih, kjer se že uveljavlja 0 y čena diferenciacija vzgojno lZ?fff ževalncga dela, prilagojenakon {Ljb0f smuku in patrolnem teku. ••tfb je program prireditev ot&*y\$ tako, da bodo lahko sodeloval'■ pionirji kakor tudi starejši >p ki. To bo uvpd v množično PT°^g ljanje letošnjega jubileja. / GOSPODARSTVO Iz razprave gorenjskih delegatov na V. kongresu SZDL Slovenije Marsikaj bo treba izpopolniti Med številnimi delegati, ki so razpravljali na V. kongresu SZDL Slovenije, so se k besedi oglasili tudi nekateri gorenjski delegati. Predsednik Občinskega ljudskega odbora iz Kranja, tovariš Franc "uhar je govoril o delu ljudskega Odbora v Kranju. Dejal je, da se Je ljudski odbor v zadnjih petih Rtih zelo uveljavil, zbor proizvajalcev pa je našel svoje mesto, zadnje čase se je ljudski odbor ^stajal vsakih 14 dni, včasih pa Judi vsak teden, toda nalog je toli-j*0. da ljudski odbor ni uspel spro-' spremljati niti najpoglavitnej- •h, ker se mora po zakonu ukvarjati z raznimi zadevami, ki bi jih 1)0 njegovem mnenju brez poseb-ne škode lahko prepustili raznim svetom, n. r>r. potrjevanje raznih Predračunov zavodov, razpravljale o garancijah, itd. Podobni problemi nastajajo tudi v odnosih občine do krajevnih ^borov in stanovanjskih skupno-.sf'> na katere naj bi občinski JUđski odbori prenesli čimveč pridnosti ter jim dali tudi gmotno Osnovo samouprave. Pri tem naj zlasti dajali razne sklade krajevnim odborom in stanovanjskim s*uonostim, s čimer bi zares omogočili, da bi le-ti mogli mobilizi-široko pobudo državljanov z hiranjem dodatnih sredstev, prostovoljnim delom, itd. Ciril Globočnik iz Kranja je go-■ °rii o izobraževanju v kranjski °bčini. Poudaril je, da je bilo izkazoval no delo v kranjski ko-^Unl doslej precej stihijsko, pa, tudi enostransko, to se pravi Usmerjeno predvsem na področje samoupravljanja. Programi izo-praževanja so bili preveč načelni ker Premalo konkretni, to pa zato, podjetja predpisujejo drugo d drugega programe za seminarji namesto da bi te programe prisodila svojim potrebam. Premalo Pazimo na nove oblike družbeno ekonomske vzgoje.* Ce bi ta zgoja bila zares pravilna, potem Oi bile razne novosti pri opravi j a-jjju. nagrajevanju, itd. odraz po-r°be proizvajalcev samih in od-2 njihovega prepričanja — ne pa odraz želja in zahtev vod-^ Podjetij. **ostorih organizacij SZDL in °v' opremi je govoril Pavel 3q iz Kranja. Nekatere orga- nizacije, ki imajo skupne prostore, čakajo kdo jim bo le-te opremil, medtem ko so nekatere druge organizacije vložile precej truda in sredstev, da bi same pridobile in opremile prostore. Tako je trinajst organizacij v kranjski občini zbralo med člani SZDL nad 3 milijone dinarjev lastnih sredstev, računajo pa da bodo uredili letos še deset prostorov, k čemer bi prispevale organizacije nad polovico potrebnih sredstev. Opozoril je tudi, da bi bilo mogoče ob pravilnem razumevanju in manjših adaptacijah pridobiti tudi precej prostorov v gasilskih domovih, ki niso izkoriščeni. Albin Jensterle iz Radovljice se je dotaknil dveh problemov. Najprej je obravnaval vsklajevanje teritorijev krajevnih organizacij, ne le s teritoriji krajevnih odborov, temveč tudi drugih organizacij ter na primer šolskih okolišev. To naj bi storili v tekočem mandatnem obdobju, da se ne bi dogajalo približno enako kot prej, ko so posamezne organizacije pogosto razpravljale o istem problemu in sprejemale različne sklepe. Čimprej se bo treba odločiti ali naj terensko krajevno organizacijo prilagodimo drugim organizacijam, ali pa naj se druge organizacije prilagodijo Socialistični zvezi. Drugi problem, ki ga je omenjal Albin Jensterle, pa je ugotovitev, da so ob sekcijah za kulturo, pro-sveto, komunalo itd. preredke sekcije za gospodarstvo. Te bi bilo nujno potrebno ustanavljati, da bi prek njih vsklajevali interese proizvajalcev in potrošnikov. Zdaj je že jasno, da je stanje življenjskega standarda tesno povezano z gospodarskimi investicijami. Zato je nujno prenesti razpravo o investicijah iz podjetij tudi na teren. Z ustanovitvijo takšnih sekcij bi hkrati vključili gospodarske kadre v delo Socialistične zveze, kar sedaj pogrešamo. Slavko Beznik iz Kranja je govoril o vse večjem pomenu lokalnega tiska. Dejal je, da lokalni časopis ni nadomestilo za vse ostalo branje temveč njegovo nujno potrebno dopolnilo. To prav dobro ilustrirajo podatki iz kranjskega okraja razen »Glasa«, ki izhaja v 15.000. izvodih, redno Štirinajstdnevno izhajata še dva komunalna lista v skupni nakladi 4500 izvodov in še 8 tovarniških listov s skupno naklado 30.000 izvodov. Naklada vseli teh listov znaša torej 49.500 izvodov ali 1 izvod časopisa na 2,7 prc bivaka v okraju. Kljub temu pa podatki kažejo, da tolikšno število listov ne ovira ostalega republiškega tiska pri niegovem razširjanju Spričo vse večje vloge, ki jo ima lokalni tisk v razvijanju našega družbenega življenja je potrebna ustrezna skrb za pravilen razvoj vseli lokalnih časopisov. Politične organizacije bi morale na te liste skrbeti še bolj kot doslej in jih politično pravilno usmerjati, kajti nikakor ni mogoče politično vplivati na reševanje posameznih problemov, če list nima pravilnega politično* ideinega koncepta. IRENA LEVIČNIK iz Kranja se jc dotaknila tistega idejno vzgojnega dela, ki se nanaša na otroke. V '»•aniskem okraju je mnogo organizacij in društev, ki vključujejo v članstvo tudi otroke. Kadar govorimo o ideino političnem delu z mladino, mislimo večidel na mladino nad 15 let. mlajšo pa prepuščamo šoli ne glede na to, da še tako dobra šola ne more vsega opraviti. Vzgoino oblikovanje je kompleksno in tako ima udeistvovanie otrok v raznih organizacijah in društvih še poseben pomen in nalaga veliko odgovornost vsej naši družbi. STANE MEŠIČ iz Tržiča je prav tako obravnaval probleme poslovnih in klubskih prostorov SZDL, ki so, kot je dejal v tržiški občini neurejeni. Omenil je pobudo kako bi jih uredili kliub temu, da ne razpola-iraio z zadostnimi sredstvi. Razmišljajo namreč, da bi v ta namen — te zamisli pa še niso dokončno proučili niti s pravnega niti s tehničnega vid'ka — razpisali občinsko posojilo. Račun ie pokazal, da bi tako in s prostovoljnim delom uredili poslovne prostore in klubske v vrednosti 10 milijonov dinarjev. ' Pred zaključkom razprave v komisiji za organizacijska in kadrovska vprašanja se jc PETER SITAR iz Škofje Loke ponovno dotaknil problema vkliučevania državljanov v članstvo SZDL. V zadnjih letih je v te jobčini Število članov pod okrajnim povnreciem. Reči pa je treba, da je število naraslo, ker se je z novimi delovnimi metodami povečalo število državljanov. Delegati z Gorenjske ob prihodu na V. kongres SZDL Slovenije Z občnega zbora Turističnega društva Bled Jazz in šah najpomembnejši tradicionalni prireditvi V soboto, 4, marca, so se zbral i na občni zbor člani Turističnega društva Bled. Ob navzočnosti številnih gostov in častnih ter zaslužnih članov so na zboru obravnavali številne probleme blejskega turizma in gostinstva ter trgovine ln komunalnih vprašanj. Turističnemu društvu Bled so člani in gostje izrekli priznanje za uspešno dosedanje prizadevanje, sprejeli so program dela, hkrati pa izrekli vrsto kritičnih in vzpodbudnih misli za delo v prihodnosti. Sobotnega blejskega turističnega zbora se je udeležil med drugimi uglednimi gosti tudi predsednik Turistične zveze Slovenije, dr. DANILO DOUGAN. V imenu upravnega odbora je poročal o dosedanjem delu in uspehih predsednik TD Bled, tovariš Jože Kapus. Če bi si sedaj zastavili vprašanje, koliko so blejski turistični delavci in pristojni organi za turizem in gostinstvo pri ObLO Bled in končno Turistično društvo Bled napravili za uspešen razmah obeh pomembnih gospodarskih panog v minulih letih — moramo odgovoriti, da veliko. Vsekakor pa potrebe narekujejo neprimerno več nalog, kolikor jih je z razpoložljivimi materialnimi sredstvi moč opraviti. Tudi kritične pripombe so potrebne, da se delo v nadalje še zboljšu-je.' Teh so udeleženci zbora izrekli precej. Veliko nerešenih vprašanj, ki Razvoj kmetijstva v jeseniški občini 240.000 kg mesa letno Spričo tega, da predstavljajo Jesenice pomemben železarski cen-ter v državnem merilu, pogosto pozabljamo na ostale gospodarske Panoge. Brez dvoma to najbolj velja za kmetijstvo. Ker stojimo prav ^daj pred volitvami v zadružne svete, je prav, da spregovorimo °«kaj besed tudi o kmetijstvu v jeseniški občini. v x decembrom so se združile *e štiri kmetijske zadruge; Zirovni-' Jesenice, Dovje-Mojstrana in * °Hnka« v Kranjski gori v eno uk*10' •^se te zac*ruSc s° sc predvsem p .^ri^lc z odkupom kmetijskih *~ ldelkov. Niso pa opravljale vlogo .^nizatoria kmetiiske proizvod-,e> to je, da bi imele lastno proiz-s^anjo in uvedeno tesno kooperacij- • ° sodelovanje s privatnimi prodajalci. £ *H°va, združena kmetijska zadru-ok 17 razc^e''ena na * proizvodne l.i'X: • ? sedežem v Dovjem. Ti oko-'rnajo v svoiem okviru združeno tMto kmetijsko dejavnost, ki se liši Vso Jbolj neposredno približa kmetij skim proizvajalcem. Na sedežu zadruge se tako opravljajo samo tisti posli, ki jih res ni mogoče obravnavati ločeno. S tem je odpadla tudi bojazen, da bo tako obsežna zadruga izgubila stik s posameznimi proizvajalci. Za letošnje leto lahko pri-čakuiemo, da bo zadrupa, ki obsega 1555 ha obdelovalnih in 6822 ha kmetijskih površin ter 12.500ha gozdov, ustvarila z 88 zaposlenimi nad 400 milijonov celotnega dohodka. V članstvu zadruge je 862 proizvajalcev; prav za letošnje leto pa se pripravljajo spremembe v tem, kdo je lahko član in kdo ne. S temi spremembami pričakuiejo, da se bo poživilo sodelovanje kmetov z zadrugo. .GOSPODflflSKeueSTI IZ DOMOVINE... Začetek gradnje elektroke-mijskega kombinata. V vasi G orno Lisice pri Skopju so začeli te dni graditi elektro-kemijski kombinat »Biljana«, ki bo eno največjih podjetij kemične industrije v Makedoniji Tanker »TRUD« izročen sovjetski mornarici. Reška ladjedelnica »3. maj« je izročila 1. marca »Crnomorski mornarici« iz Odese 24.930 ton. turbinski tanker »Trud«, ki sodi med najsodobnejše ladje tega tipa na svetu. »Trud« je namreč dvojček pred meseci ponesrečenega tankerja »Petar Zoranič«. Nova nahajališča premoga. V rudnikih Kočevje in Zagorje bodo letos dokončali obnovo separacij, hkrati pa bodo v Zagorju in Hrastniku začeli odpirati nova nahajališča premoga. Vsako leto pridelamo mili- jon ton sliv. Jugoslavija ima možnost, da v nekaj letih poveča povprečni pridelek sliv za milijon ton. To so poudarili znanstveni in kmetijski strokovnjaki na nedavnem posvetovanju v Valjevu. »Rade Končar« gradi dve novi tovarni. Tovarna »Rade Končar« bo letos zgradila v Zlatarju v Hrvatskem Zagorju in v Slavonski Požegi novi tovarni za serijsko proizvodnjo raznih električnih delov. Lani nad 500 tisoč turistov. Lani je obiskalo Jugoslavijo več kot pol milijona turistov iz raznih držav. Skupno število tujih motornih vozil, s katerimi so prišli turisti v našo državo, je bilo nad 150 tisoč. Nova opekarna v Slovenski Istri. V Jezorini pri Obrovcu v Slovenski Istri so te dni dogradili novo veliko Da se bo zagotovil nadaljnji razvoj kmetijstva v občini, bo treba začeti oziroma nadaljevati z investicijskim vlaganjem v Kmetijsko posestvo Poljfče, zgraditi hlev na Bevški planini ter adaptirati mlekarno v Ratečah. Skupna poraba umetnih gnojil naj bi se zaradi uvajanja agrotehničnih ukrepov dvignila od porabljenih 80 ton v 1. 1960 na 250 do 300 ton letos. Zaželjeno in potrebno je, da se že v letošnjem letu kmetijska proizvodnja preusmerja v živinorejo, ki naj postane glavna kmetijska dejavnost v občini. V ta namen nameravajo uvajati v živinorejo kvalitetne živalske vrste, v govedorejo predvsem simen-talsko pasmo. Ob realizaciji postavljenih nalog se bo dvignila proizvodnja goveje živjne na 210 ton, proizvodnja prašičev pa na 30 ton, kar pomeni skupno 240.000 kg. Nova kmetijska zadruga bo morala utrditi notranjo organizacijo opekarno. Nova tovarna bo dajala letno 10 milijonov raznih opečnih izdelkov v vrednosti 300 milijonov dinarjev. ... IN TUJINE Tudi Češkoslovaška kupuje žito v Kanadi. Češkoslovaška je pred nedavnim sklenila s Kanado sporazum o dobavi 7,3 milijona bušlov pšenice. Ta dobava bo izvršena na podlagi triletnega kredita. Veliki sovjetski kredit Indiji. Sovjetska zveza je dodelila Indiji nov kredit v višini 112,5 milijona novih rubljev. Ta kredit je bil dodeljen po sklenjenem sporazumu o medsebojnem gospodarskem sodelovanju. Tudi v Indiji se uporablja zemeljski plin. Hkrati z nahajališči nafte v Indiji so bile odkrite tudi velike zaloge zemeljskega plina. Naravnega plina ne bodo uporabljali samo kot vir pogonske energije, pač pa tudi za proizvodnjo raznih plastičnih mas. poslovanja, ker bo levji delež pri pospeševaniu kmetijstva odpadel nanjo. Pri bližnjih volitvah zadružnih svetov bo treba skrbeti, da bodo izvoljeni taki člani, ki bodo pripravljeni nositi breme razvoja kmetijstva v občini. np so nujno potrebne čimprejŠnie uresničitve in so jih člani izrekli v diskusiji, je TD že sprejelo v letošnji program dela. V razpravi sc je med prvimi oglasil predsednik TZS, dr. Danilo Dougan. ki jc blejskemu društvu in vsem, ki se ukvarjajo s problemi turizma, izrekel priznanje k doseženim uspehom. Pozval pa je k čim tesnejšemu sodelovanju vseh prizadetih organov, ki skrbiio za turizem. Ugotovil je tudi, da bi Turistično društvo pridobilo lahko spričo pomembnosti turizma na Bledu precej več članov, zlasti pa mladine, ki jo je treba usposabljati za različne odgovorne dolžnosti, hkrati pa jo usmeriti k turistični vzgoji. Večkrat je bila na zboru ponovljena misel o čimboljši izkoriščenosti zimske sezone že v obstoječih možnostih in pa o potrebi gradnje večje zgradbe z dvorano, ki bi lahko sprejela 1500 do 2000 obiskovalcev. Le tako bi na Bledu lahko prirejali prireditve večjega obsega, hkrati pa bi taka dvorana služila za druge namene: kongrese, večja posvetovanja, festivale itd. Koristila pa bi tudi potrebam domačega kulturno - prosvetnega živlienja. Le-fch je iz leta v leto več. Samo lani se je v dvorani Kazine in drugod na Bledu zvrstilo 91 različnih prireditev: kulturnih, zabavnih, Športnih in d't-ugih. Za letos kaže da bo program še pestrejši in kvalitetnejši. Najpomembnejši prireditvi bosta vsekakor 2. jugoslovanski jazz Zelje kranjskega kinematografskega podjetja Nova kino dvorana Brez dvoma kino dvorana »Storžič«, Kranjskega kinematografskega podjetja, ne ustreza več potrebam po tovrstni zabavi ljudi. Danes je v Kranju prav tolike kino dvoran, kot jih je bHo leta 1939. Vsi pa vemo, da Je Število prebivalstva precej naraslo. Zato se je Kranjsko kinematografsko podjetje odločilo za gradnjo nove kino dvorane v centru mesta, in sicer za novim poslopjem Okrajnega ljudskega odbora. Načrte za nov kino so izdelali strokovnjaki iz Ljubljane in Kranja. Gradbena dela pa je prevzelo SGP »Projekt« iz Kranja. Pred kino dvorano je prizidan še del stavbe, kjer bosta imela svoje prostore »Moda« iz Kranja in trgovsko konfekcijsko podjetje »Modna oblačila« iz Ljubljane. V prvem nadstropju poslopja bo imela svoje poslovne prostore tudi Okrajna kmetijska zadružna zveza. Nova kfno dvorana bo sodobno urejena in bo v njej prostora za 700 ljudi. Omenimo naj tudi, da je Kranjsko kinematografsko podjetje največ stroškov za gradnjo krilo iz lastnih sredstev, medtem ko je najelo tudi nekaj posojila za dobo 20 let. V centru Kranja bosta tako dve kino dvorani, v petletnem načrtu pa namerava podjetje zgraditi novo kino dvorano v Stražišču. -dr- fesrival od 8. do 11. junija P>61 m jubilejni šahovski turnir v Septembru. Na zboru jc Turistično društvo obravnavalo tudi zadevo o upravičenosti prirejanja promenadnih koncertov v Zdraviliškem parku. O predlogu, naj bi morda prirejali podobne koncerte v kopališču, koder se ob nedeljah zbere tudi nad dva tisoč kopalcev, bi bilo vredno razmisliti. Blejski zbor Turističnega društva bo nedvomno v marsičem pripomogel, da se bodo odpravile tudi nekatere pomanjkljivosti in napake pri delu, hkrati pa bo vzpodbuda vsem, ki delajo pri turizmu, saj so slišali veliko dobrih predlogov in vzpodbudnih misli. Zelo utemeljene so bile zlasti tiste pripombe, da je potrebno bolje skrbeti za urejenost naselij in zgradb, da jc potrebna takojšnia ureditev markacij in kažipotov k turistično pomembnim točkam na Bledu, še posebno pa v njegovi okolici. -jb- Največ okrog Sobčevega bajerja Lesce Na letošnjem rednem letnem občnem zboru Turističnega društva v Lescah so pregledali delo v preteklem letu in ugotovili, da se je društvo v glavnem bavilo z urejevanjem Sobčevega bajerja. Tam imajo camping prostor s šestimi weekend hišicami, v katerih je 18 postelj in bife. — Letošnji program dela društva je precej obširnejši kakor prejšnja leta. Tako bodo letos, kakor so sklenili, dokončno uredili Sobčov bajer. — Spomladi ga bodo osušili in celoten breg obložili z betonskimi ploščami, ker se sedaj brez njih močno pogreza zemlja v vodo in jo kali. Zgradili bodo tudi betonski most na otok. Postavili bodo lično izdelan vhod v camping in hišico, v kateri bo imelo društvo potreben prostor in recepcij sko službo. Nabavili bodo tudi več čolnov. V neposredni bližini campin-ga pa bodo uredili potreben prostor za parkiranje motornih vozil. Na zboru so poudarili, da je za letovanje v campingu vedno večje zanimanje med inozemci. — Za oddajo tega prostora že sedaj društvo sprejema rezervacije iz inozemstva, predvsem iz Nemčije, Avstrije in Švice. Razen tega bo društvo še pred sezono poskrbelo, da bodo prebivalci Lesc kar" najlepše uredili okolice svojih hiš. Naredili so že osnutek za cenike, ki jih bodo natisnili v 5 jezikih. Prav tako bodo dali v izdelavo večje število razglednic in prospekte najzanimivejših turističnih objektov radovljiške občine, predr.»iem Lesc. Z občnega zbora TD Kamnik Teiiše sodelavanie med Hrani Letošnji občni zbor Turističnega društva v iriiiinmkm je NI v znamenju tesnejše povezave in sodelovanja med Kamnikom ln Kranjem. V malone potni veliki dvorani Kulturnega doma ie predsednik, dr. Svetozar Fraotar, podal poročilo o delu društva v preteklem leta, ki je bilo v glavnem posvečeno skrbi za reševanje gostinskih ln turističnih vprašanj v sodelovanju s Svotom za turizem pri ObLO Kamnik. Društvo je s propagando za olepšavo m okrasitev hiš s cvetjem skrbelo predvsem za lepši videz mesta. Skrbelo je tudi za poživitev stikov z Gorenjsko, tako z obiskom kranjskega sejma, kakor tudi z raznimi izleti. Učence kamniške gim- nazije je za najboljše sestavke o nalogah turizma nagradila z avtobusnim izletom v Kranj, Drago, Begunje, Radovljico in Bled, nagra- f'ence pri tekmovanju o ohranitvi liš pa je popeljalo v starodavno Kropo in skorjo Loko, ki prednja- čita pred Kamnikom v skrbi za okrasitev in ureditev kraja. Govorili so tudi o obširnem programu dela, ki k posebno pomemben zaradi letošnjega praznovanja 20-letnice vstaje. V programu jc zidava modernega hotela, asfaltiranje ceste Kranj—Kamnik in naprej skozi Tuhinjsko dolino, s čimer bi bila ustvarjena krajša povezava Štajer-skez Gorenjsko, dalje ureditev kopališča z dograditvijo kabin, povezava s stanovanjskimi skupnostmi za ureditev blokov in okolice, predvsem pa še tesnejša povezava z Gorenjsko. STKAN OBVEŠČEVALEC m fl 11 o O L fl S I PRODAM Električni šivalni stroj, popolnoma nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 753 Prodam motorno kolo »Puch« 250 ccm, skoraj novo. — Naslov v oglasnem oddelku 853 Prodam kopalno banjo, sedežno, lito železo, emajlirano, novo, Go-renjesavska 45, Kranj 854 Prodam čisto in dobro seme črne detelje. Pr. polica 18 863 Prodam plemenskega vola od 500 do 600 kg težkega. Pr. Polica 9 863 Nov motor Maxi prodam. Šenčur 264 Prodam 4 sedežni osebni avto ali zamenjam za smrekove deske. Ogled v nedeljo, 11. marca od 9. do 11. ure na Jelenovem dvorišču v Kranju 865 Ugodno prodam 14 naseljenih AZ panjev s čebelnjakom. Ciba-Šek Viktor, Gmajni ca 1, Komenda 881 Prodam dva čevljarska stroja »Telinder« in stroj z mizo. — Puc Franc, Rogleva 1, Jesenice 882 Prodam repo za krmo. Knez Valentin, Adergas 883 Prodam dobro ohranjen svinjak, narejen iz plohov, postavljen na samem in pokrit z opeko. Šenčur 167 884 Prodam zelo dobro ohranjen bel kombiniran voziček in otroško košaro. Jankovi č. C. Kokr. odreda, blok 9/d, Kranj 885 Prodam Fiat 600. letnik 1960. s prevoženimi 9000 km. Naslov v oglasnem oddelku 886 Prodam ženski šivalni stroj »Singer« z okroglim čolnlčkom. — Vopovlje 17, Cerklje 887 Prodam otroško posteljico z vložkom. Naslov v oglasnem oddelku 888 Prodam kravo, ki bo 1. aprila četrtič telila. Velesovo 24 889 Prodam gus vlitek za zidno ope-opeko, model in kobilo lipicanko. Vodnik, Trboje-Smlednik. 890, Prodam saksofon ES Milen Hat Pariz. Naslov v oglasnem oddelku 891 Prodam skoraj novo športno žensko kolo. Cesta na Klane 29. Kranj 892 Prodam češpijeva drevesca -sadike. Zasavska 27, Orehek 893 Prodam lueerno in beli dobri semenski krompir. — Mihael Ster, Sp. Duplje 23 894 Prodam motorno kolo »Riiis« NSU 150 ccm. Ogled v popoldanskih urah. — Kranj, Reševa št. 14 895 Prodam športni voziček in nekaj pese ter repe. Naklo 77 896 Prodam italijanski moped »Dukati«, po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 897 Prodam nekaj otesanih tramov. Ivan Rebernik, Šenčur 119 898 Prodam 2 kravi po teletih. Starost 6 in 4 leta. Anton Pintar, Sorica 2 919 Prodam mecesnov - hrastov rezan les različnih mer in nekaj kubičnih metrov gradbenega lesa. — Justina Ahačič, B'strica 89, Tržič 920 Lambretlo LD 150 ccm, odlično ohranjeno prodam. Avguštin;, Re-te*e 62, p. Škofi a Loka 921 Imam na prodal sadna drevesca vseh vrst — jabolka in hruške, po ugodni ceni. Porenta raFnc, Sv. Duh 93. Sk. Loka 922 Prodam gozd In travnik ter nekaj orne zemlje — vse v eni parceli na lepi legi ob cetf*1 pod Tr-stenikom. Zadružna 8, Primskovo. Kranj 923 OBVEZEN PREGLED VSEH KOPITARJEV NA SMRKAVOST Na podlagi odredbe o obveznem pregledu kopitarjev na območju občine Kranj (Uradni vestnik okraja Kranj, št. 7-86/61) razglašamo, da bo obvezen pregled vseh kopitarjev na smrkavost po spodaj navedenem razporedu: 13. marca ob 7. uri - LAHOVCE (pri gostilni Zaje) *n za vasi Lahovče, Vopovlje, Sp. Brniki. 14. marca ob 7. uri - ZALOG (gostilna »Pri Recku«) - za vasi Zalog, Glinje, Dobrava, Viševca, Vrhovlje, Poženk, Šmartno, Pšenična Polica. 14. marca ob 7. uri — NAKLO (pred Gasilskim domom) — Naklo. 14. III. ob 8.30 uri - ZG. DUPLJE (pri napajališču) - Zg. Duplje. 14. marca ob 10. uri — DOLENJA VAS — za vas Dolenja vas. 15. marca ob 7. uri — CERKLJE (dvorišče pri KZ) — za vasi Cerklje, Pšata, Zg. Brniki Vašca, Grad, Dvorje, Stefanja gora, Senturška gora, Apno, Sidraž, Ambrož, Stiska vas. 15. marca ob 7. uri - TUPALlCE (za okrevališčem) - Tupaliče. 15. marca ob 8. uri - PREDDVOR (Pri Majču) - Preddvor. 15. marca ob 9. uri — ZG. BELA (pri gostilni) - Zg. Bela. 16. marca ob 7. uri - VELESOVO (pred trgovino) - za vasi Adergas, Cešnjevk, Trata, Praprotna polica, Velesovo, Srednja vas, Olševek, Luže. 16. HI. ob 7. uri - TRSTENIK pred KZ; ob 8. uri Gorice pred KZ. 22. marca ob 7. uri -KOKRA (pri kamnolomu) — KOKRA. 23. marca ob 7. uri - BESNICA (pred krajevnim uradom) - za vasi Besnica, Rakovca, Zabukovje. Jamnik, Podblica, Nemilje, Njivca. 22. marca ob 9. uri - JEZERSKO (pred Korotanom) — Jezersko. 23. marca ob 9. uri — BREG (pri Gasilskem domu) — za krajevni odbor Mavčiče. 24. marca ob 7. uri — ŽABNICA (pred krajevnim uradom) — za vasi Bitnje, Zabnica, Sutna. 24. marca ob 9. uri - 3TRAZI5CE (pri gostilni Benedik) - za vasi Stražišče. Gorenja Sava, Pševo, Javornik, Cepulje, Planica, Drulovka, Orehek. 25. marca ob 7. uri — KRANJ (pri kopališču) — za vasi Primskovo, Cirče, Struževo, Gorenja Rupa in Kranj. 25. marca ob 9. uri — PREDOSLJE (pred krajevnim uradom) — za vas Predoslje. 28. marca ob 7. uri - VISOKO (pri KZ) - za vasi Visoko in Milje. 28. marca ob 8. uri - SENCUR (pri gostilni Jama) - za Šenčur. 28. marca ob 10. uri - VOKLO (pri KZ) - za vasi Voklo, Voglje, Trboje, Prebačevo. Hrastje, Zerjavka. Kopitarji bodo pregledani ponovno 6 ur po prvem pregledu in jih morajo lastniki tudi tedaj ponovno pripeljati na pregled ali počakati na kraju prvega pregleda. Lastniki plačajo za pregled 150 dinarjev. Kršilci določb odredbe o obveznem pregledu kopitarjev na smrkavost bodo kaznovani po določbah V. poglavja temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. list FLRJ, št. 26/54). Oddelek za gospodarstvo ObLO Kranj Tovarna klobukov »ŠEŠIR«, ŠKOFJA LOKA sprejme takoj v delovno razmerje pomočnika komercialnega vodje Osebni dohodki po dogovoru. — Stanovanje zagotovljeno. Pogoj: obvezno znanje nemškega jezika in po možnosti Še enega tujega jezika. »BORAC« - industrija oblek, perila in obutve, Travnik, razpisuje natečaj za delovna mesta: 1. Iravnlka splošne prakse ž. laboranta za delo v laboratorijski ambulanti 3. Ztbozdravnik* - dentista 4. Gradbenega tehnika Pogoji: Osnovna plača po uredbi, ostali pogoji po dogovoru. Stanovanja preskrbljena od meseca maja 1.1. Ponudbe poslati na naslov: »Borac« - Predstavništvo za LRS, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 39. K U P I M Kupim otroško posteljico. — Ponudbe pod »Dobro ohranjena« -oddati v oglasni oddelek 899 Kupim brzoparilnik od 150 do 2001. Naslov v oglasnem oddelku 900 Kupim otroški avtomobilček na ska 11, Tržič 901 pedala. Angela Zupan, Proletar- Kupim rabljeno »lajto« za gnojnico od 600 do 700 litrov. Po-dreča 11 913 0 T A L 0 Krojaškega mojstra za vodjo šivalnice in krojaškega pomočni-nost Skofja Loka. Nastop službe ka sprejme Stanovanjska skupin višina plače po dogovoru 707 Kemična čistilnica stanovanjske skupnosti v Skofji Loki, Spodnji trg 12, sprejema v kemično čiščenje vse vrste obleke, plašče, volnene jopice, bunde, volnene in prešite odeje, krzno, kravate itd. eCne nizke. Čiščenje izvršimo hitro in solidno 798 nju ali bližnji okolici. - Nudim Iščem sobo in kuhinjo v Kra-visoko nagrado tistemu, ki mi preskrbi stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku 702 Pričetek šoferskega tečaja v Zabnici. AMD Kranj - sekcija Zabnica obvešča, da se prične tečaj za šoferje amaterje v nedeljo. 12. marca ob 9. uri dopoldne, v Osnovni šoli Zabnica 870 Sprejmem takoj vajenca za športno kolarstvo. Ostalo po dogovoru. Franc Kurnfk, TupaLče št. 11, Preddvor 877 Dimnikarji! Pomočnika in vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Plača dobra. Janez M-avlje. Sk. Loka 902 Pozor! Sedaj je čas za vlaganje jajc. Vsak teden dobite sveža jajca pri meni. — Naslov v oglasnem od dr'kn 9ii AMD Cerklje priredi tečaj za šoferje amalerje. ki se bo pričel 24. marca 1961. Prijave por^ema-mo v društveni pisarni Zadružnega doma Cerklje do 24. marca 1*11 912 Zamenjam za žganje zaprto kad 1200 litrsko. Gostilna Skaručna, Vodice pri Ljubljani 913 Avtomobilisti pozor! Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov in motorjev vam hitro in lepo izdela Bohorič, Gregorčičeva št. 1, Kranj 914 Zetu inž. Srečotu Bergantu za odlično opravljeno diplomo na tekstilni fakulteti iskreno čestitata mama in Slava Zupančič 915 Menjam dvosobno komfortno stanovanje v Kranju za drugo -cnosobno. Ponudbe oddati v ogl. oddelek pod zamenjava 916 Delavka, ki dela na dve Izmeni are pomagati v gospodin istvo. — Ponudbe oddati v ogl. oddelek 917 Glasu in DOZ v Radovljici se najlepše zahvaljujem za izplačano zavarovalnino. Glas vsakomur toplo priporočam! Franc Prista-vec, Hudo 1. Križe Vdova srednjih let, s posestvom, želi takoj poročiti resnega moškega. Ponudbe oddati pod »Gorenj -skR« 903 Zdravniku dr. Hriberniku se iskreno zahvaljujem za uspešno zdravljenje moje težke bolezni in za vso njegovo požrtvovalnost in skrb, ki mi jo je ves čas bolezni posvečal. Jernej Vrtačnik, Rima 904 Zamenjava Ljubljana — Kranj: menjam dvosobno komfortno stanovanje v Ljubljani za odgovarjajoče v Kranju. — Evontuelna menjava Zagreb — Kranj. Ponudbe oddati pod št. 979 905 Zahvaljujem se gasilskemu društvu BHn'e. pasil^ki desetini Krsnj. gasilskemu društvu Zabnica in vsem sosedom za pomoč ^b po*nru. V. F. 906 Šivalne stroje vam hitro in so-Hdno pooravlm v delavnic'. — T. Omeic. Jelenov klan". Krrvnl 907 Prek'lcuiem mesečn« avtobusno vzovn'oo Krani—Šenčur na im^ Borta P'fv»n. Šenčur 149 908 f0.%9t»> sp^Uk« r*z»>!sule glasbena šola Tr«v,ni. Plača PO tarif" rtiuf* nravilTvkn. NSDtOt) službe 1. arrla W» Starejša mirna unokoienka išče nrazno sobo v bli*'ni Kranja. — N9koj, vsej do 20. tega meseca. Okrajn-' zavod zo socialno zavarovanje Kranj TZPLAČTLO ZAVAROVALNIN Podružnica državnega zavarovalnega zavoda v Radovljici nas je obvestila, da je izplačala naslednjem našim naročnikom zavarovalnino in sicer: Juhant Petru, Komcndska Dobrava 6, 8600 din; Vučko Ludviku, Kovor 16, 6000 din; Tičar Petru, Vrhpolje 46, 4000 din; Podpe-skar Ivani, Milje 15, za Ivana. 16 tisoč 410 din; Gašperin Antonu, Stara Fužina 53, 2000 din; Alič Francu, Ul. St. Bokala 6, Jesenice, 1333 dinarjev; Pušavec Francu. Hudo 1, Križe, 8000 din; Čarman Alojz, Zabukovje 10, Zg. Besnica, 2000 din; Čegnar Jakobu, Ul. Prvoborca 6, SI. Javornik, 1333 din. Uprava Glasa OBJAVA Zavod za napredek gospodinjstva Kranj organizira pripravljalni tečaj za polkvalifikadjo kuharic. Prošnje za sprejem v tečaj pošljite na Zavod za napredek gospodinjstva Kranj, Stritarjeva 6 do 25. marca 1961. Pogoj za sprejem je vsaj eno leto službe v kuharski stroki. SGP Projekt - Kranj, proda naslednja osnovna sredstva: 2 konja z opremo 2 voza z gumi kolesi Pojasnila dobite na direkciji v Kranju, Cesta JLA 8. RAZPIS ŠTIPENDIJ Komisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora Bled razpisuje na osnovi 22. in 29. člena Temeljnega zakc.pa o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55) in Odloka o ustanovitvi sklada za štipendije ObLO Bled št. 11/2-1707/1-57 z dne 18. 6. 1957 POGODBENE ŠTIPENDIJE za šolanje na. naslednjih šolah: Zabotchnična srednja šola 1 Šola za medicinske sestre 1 Prošnji je treba priložiti naslednic priloge: 1. življenjepis, 2. potrdilo o vpisu v šolo, 3. overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala, 4. potrdilo o imovinskem stanju prosilca — njegovih staršev, 5. potrdilo podjetja, zavoda ali ustanove v katerem sta zaposlena oče oziroma mati prosilca, o višini mesečnih prejemkov, 6. mnenje mladinske aH druge organizacije, 7. otroci padlih borcev ali žrtev fašističnega teror-ia naj predložijo potrdilo ZB, 8. kol-kovina za 250 din za rešitev prošnje. Pri razpisu imajo prednost otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja in tisti, ki so z najboljšim uspehom končali šolanje. Rok za vlaganje prošenj je do 30. mare a 1961. OLO Bled Komisija za štipendije Kino Jesenice »RADIO«: 11. in 12. marca ameriški barvni film TEH TISOČ PLANIN Jesenice »PLAVZ«: 11. in 12. marca jugoslovanski film PARTIZANSKE ZGODBE Žirovnica: 11. marca francoski film ZAKAJ PRIHAJAŠ POZNO Dovje: 11. marca italijanski film NEVARNE SOPROGE Koroška Bela: 11. in 12. marca italijanski film MLADI MOŽJE Kropa: 11. marca italijanski film KRIK ob 20. uri, 12. marca francosko jugoslovanski film ČUVAJ SE LA TOUR ob 15. in 19.30. uri Ljubno: 11. marca italijanski film RIMSKE ZGODBE ob 19.30. uri in 12. marca isti film ob 16. uri Radovljica: 11. marca ameriški vojni film MLADI LEVI ob 20. uri, 12. marca isti film ob 17.15. uri, 12. marca ameriški zabavni film KARNEVAL V NEW ORLE-ANSU ob 15.15. uri in 20. uri Bled: 11. in 12. marca jugoslovansko italijanski film MAŠČEVALEC Skofja Loka: 11. in 12. marca ameriški cin. film TRAPEZ Kranj »STORZlC«: 11. marca ameriški barvni film OKLAHOMA ob 15.30. 18. in 20.30. uri, matineja istega filma ob 10. uri, premiera ameriškega cin. filma MOZ, KI GA NI BILO ob 23. uri, 12. marca nemški barvni film LJUBAVNA ZMEŠNJAVA ob 10. uri. premiera italijanskega filma VELIKA VOJNA ob 13. uri, ameriški barvni film OKLAHOMA ob, 15., 17.30. in 20. uri Primskovo »Triglav«: 11. mar* ca ameriški barvni film MOZ, GA NI BILO ob 18. in 20. uri, 12. marca ameriški barvni cin. film OKLAHOMA matineja ob 10. uri. premiera nemškega barvnega filma LJUBAVNA ZMEŠNJAVA ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA«: 11. marca nemški barvni film LJUBAVNA ZMEŠNJAVA ob 18. in 20. uri,, 12. marca premiera italijanskega filma VELIKA VOJNA ob 10. uri. premiera domačega filma IZGUBLJENI SVINČNIK ob 15. uri. ameriški barvni film MOZ, KI GA Ni BILO ob 19. in 21. uri. Naklo: 11. marca domači film IZGUBLJENI SVINČNIK ob 18. in 20. uri, 12. marca ameriški barvni film PONOS IN STRAST ob 16. in 19. uri Cerklje »KRVAVEC«: 11. marca francoski film TAKSI IN PRIKOLICA ob 20. uri, 12. marca francoski barvni film LEPOTICA IN CIGAN ob 16. in 19.30 Duplica: 11. marca ameriški barvni film NEPOZNANI JE PRIŠEL ob 19. uri, 12. marca isti film ob 15., 17. in 19. uri Kamnik: 11. in 12. marca francoski barvni film SIROMAKI -II. del, 11. marca ob 20. uri, 12. marca pa ob 15., 17. in 20. uri GL6DPLIŠČC Prešernovo gledališče Kranj: uprizori v nedeljo, dne 12. marca ob 10. uri dopoldne URO PRAVLJIC in ob 16. uri Alejandro Ca-sanova: DREVESA UMIRAJO STOJE Gledališče »TONE CUFAR«, Jesenice uprizori v nedeljo, 12. marca ob 16. uri MANDROGOLO, go-štovanje v Begunjah, ob 20. uri pa z istim sporedom v Zgornjih Gorjah. Komisija DS za sprejem in odpust delavcev pri podjetju JPuškarna" - Kran! razpisuje naslednja delovna mesta: 1 finančni knjlpovodja 3 kvalificirane strug?rle 1 nekvalificiranega delavca 1 kopitarja 1 skladiščnika Plača po tarifnem pravilniku podjetja. KULTURA IN PROSVETA Pred pomembno nalogo Iz vsakdanje prakse in dela prosvetnih društev in Svobod lahko zapišemo, da imajo le-ta mnogo telav pri vzdrževanju svojih zgradb tn nepremičnin, prav tako pa tudi celotnega inventarja in odrske ter druge opreme. Celotni materialni Položaj pa je spričo zastarelosti poslopij in opreme še toliko težji, materialno vzdrževanje pa seveda toliko dražje in zahtevnejše. Saj vemo, da celo dobro ohranjeni domovi terjajo rednega in skrbnega vzdrževanja — kaj naj bi potem šele rekli Za domove, ki so se prav spričo nerednega in nesmotrnega vzdrževanja prav občutno poslabšali, tako da ponekod že resno ogrožajo normalno dtlo in seveda celo tudi varnost ljudi, ki se v domovih shajajo. To pa morda zaradi slabe električne napeljave in pomanjkljivih varnostnih naprav, gobe v podih in stropih *« podobno. Resen opomin pred nezgodami naj nam bo primer prosvetnega doma v Zasipu; tamkaj je pred nedavnim dom zaradi slabih varnostnih naprav zgorel. Društva se prav dobro zavedajo težavnega stanja njihovih prosvetnih domov, saj je na dnevnem redu različnih posvetov in sej pogostokrat prav ta problem eden izmed najvažnejših, na katerega vodstva društev pogostokrat opozarjajo in ga poskušajo reševati. V zadnjem času so se društva resno lotila popisovanja materialnega stanja in osnovnih vrednosti njihovega imetja z opremo in nepremičninami vred. Delo je sicer potekalo bolj ali manj počasi in s težavo, ker je bilo stanje marsikod precej neurejeno. Vendar pa so sc vodstva društev in njihovi gospodarski odbori tega problema lotili dokaj resno, saj se zavedajo potrebe, da bo to zadevo končno vendarle treba bolj pogumno in z večjo resnostjo reševati ne le v društvih samih, ampak v širšem krogu: v organizacijah SZDL in drugod, saj je to pravzaprav stvar vseh občanov in tudi samoupravnih organov pri ObLO. Ob tej priložnosti, bo postaja vprašanje vzdrževanja, urejanja, adaptacij in gradnja novih domov čedalje bolj pereče in očitno, naj bi društva hkrati s popisom^ in administrativno ureditvijo materialnih zadev sestavila tudi izčrpna poročila in analize potreb po adaptacijah. Seveda bi morala zajeti najnujnejša dela in popravila, ki iz potrebe po normalnem delu terjajo ureditve in obnove. Tehtno dokumentirane predloge naj _ bi obravnavali tudi pristojni sveti pri ObLO in končno tudi sami občin-Jki ljudski odboru Filmi, ki jih gledamo Oddelek iz škofjeloškega muzeja - kmečka hiša Lani nad 20.000 obiskovalcev Nekaj misli o loškem muzeju Včasih prav neradi prebiramo suhoparne številke statističnih podatkov, vendar pa nam prav tako navajanje številk omogoča kaj hitro poročanje, posebno še, če hočemo naenkrat čim več povedati. Tudi dejavnost loškega muzeja se da delno osvetliti s statističnimi podatki in nemalokrat nas take številke kar osupnejo. Naj mi bralci torej ne zamerijo, če jim jih nekaj natresem. Muzej ima zbranih po zadnjem statističnem pregledu preko 20.000 predmetov (tu so všteti muzejski predmeti, listine iz arhiva, mikrofilmi, fotografije in kniige), od tega je razstavljenih nad tri tisoč predmetov v 19 sobah, ki merijo 1390 kvadratnih metrov. Poleg razstavnih sob je Še 6 skladišč in depojev, ena delavnica, pisarna in ostali prostori. Loški muzej je dobil toliko prostorov po preselitvi na loški grad v letu 1959. Takrat ni dobil vseh prostorov na gradu, ker je bila v načrtu tudi grajska restavracija in so velik del prostorov hranili v ta namen. Z letošnjim letom pa bodo vsi prostori, skratka ves grad, služili potrebam muzeja, ki se je v enem letu tako razvil in ima pri- la. Ob personalnih spremembah prosvetnih delaveev-upokojencev Samo v interesu nas vseh S 1. marcem so v kranjski občini odpovedali službeno razmerje vsem prosvetnim delavcem, ki imajo že izpolnjene pogoje za starostno upokojitev, oziroma jih bpdo Imeli do preteka odpovednega roka. Zakaj je bil storjen ta korak? Predvsem za to, da damo šolam možnost, da bodo ob uveljavitvi predvidenih sprememb v našem Šolskem sistemu imeli proste roke pri razporejanju učnih kadrov. Z novim šolskim letom se bodo kratkim odpovedano službeno raz-namreč začele uveljavljati predvidene spremembe v organizacijskem delu šol. Te bodo postale samostojni zavodi, ki bodo razpolagali 2 določenim proračunom in samostojno vodile tudi vso personalno Politiko. Tako bodo osebni prejemki določene Kolegih seveda tudi sistem nagrajevanja učnega osebja odvisni od tega, koliko prosvetnih delavcev bo zapbsleno na nekem šolskem zavodu. Omenili smo že, da bodo šole samostojno vodile tudi personalno Politiko. Do takih sprememb naj bi prišlo že v začetku prihodnjega Šolskega leta, torej v Času, ko bo potekel odpovedni rok tistim prosvetnim delavcem, ki jim je bilo pred merie. šola kot samostojni zavod jih bo lahko razrešila, lahko pa tudi ne, ako bo smatrala, da odgovarjajo tako pedagoškim, kakor tudi ideološkim zahtevam sodobnega prosvetnega delavca. Tako se bodo lahko še nadalje honorarno zaposlili s pol-im delovnim časom. Tako smo mnenja, da bo večina teh prosvetnih delavcev še nadalje zaposlena, ker je pomanjkanje učnih kadrov še vedno precej občutno. S tem je dal Svet za šolstvo vsem Šolam možnost, da bodo lahko popolnoma samostojno razporejale očne kadre in namestile take prosvetne pravljene še nove zbirke, da bodo vsi prostori polno zasedeni. Ob ureditvi prostorov pa se seveda pojavlja vnrašanje, kje dobiti dodatna sredstva. Predvsem sredstva za ureditev velike dvorane, katero bi s stropom razdelili v dve in bi tako dobili dve dvorani — reprezentančna razstavna prostora oddelka NOB in umetnostne galerije. ObLO Skofja Loka v meiah možnosti vzdržuje muzej, takih velikih stroškov pa prav gotovo ne bi zmogel. Če pogledamo na muzejsko dejavnost v okraju, je loški muzej edini muzej, ki je doslej uspešno razstavljal gradivo iz NOB in kamor so se zatekale številne šolske skupine iz vsega okraja. Tako igra po pomenu vlogo okrainega muzeia. Njegov pomen pa bo še rastel in šolske skupine bodo obiskovale muzej tudi v primeru, da dobijo ostali muzeji v okraju primerne prostore. Lani jc obiskalo muzej 11.884 posameznikov in 10.040 dijakov v 334 skupinah. Vsako od teh skupin je vodil po muzeju muzejski uslužbenec, tako da so bili dijaki deležni strokovnega vodstva. 334 šolskih skupin je obiskalo torej muzej v preteklem letu. Gola številka je tokrat prema^ lo zgovorna in si zato nekoliko natančneje poglejmo delo, ki ga je s tem v zvezi opravil muzej, če bi vse skupine obiskovale muzej posamezno, bi to pomenilo, da je muzej obiskala vsak dan po ena skupina šolarjev. Vsako skuoino (te priha jajo iz vse Goreniske in tudi drugod) je muzcisko osebje vod po zbirkah in diiakom strokov tolmačilo ob predmetih zgodovino pokrajine od najstarejših časov vse do danes. ' Vsako vodstvo šolske skunine t ja povprečno dve uri in dijaki po ogledu prav gotovo odhajajo iz litt-zeja obogateni z novim znanji m hkrati pa si še globlje vtisnejo spomin snov, s katero so se pr hodno že nekoliko seznanili v š S tem opravlja muzej nadvse usp ne naloge, ki jih nalaga zakon o rr J zeuh v zvezi s kulturno prosvet o dejavnostjo med ljudstvom in p staja važen faktor pri pedagoške delu reformirane šole. Škoda je 1 da se skupine ne razvrste tako ide ne more opraviti tako temeljito in poglobljeno kot prvega. Pomisliti moramo tudi na majhno število uslužbencev (v tako veliki ustanovi samo trije), ki poleg rednega dela vodijo v sezoni skupine kar po večkrat na dan. Razen tega, precej na široko opisanega poslovanja, pa muzej povsem izpolnjuje tudi svoje znanstveno delo ln zbira, ureia predmete za nove zbirke. Tako bo že letos namestil stare stroje iz tovarne šešir v Skofji Loki v posebne prostore in osnoval manjšo tehniško zbirko, ki bo ilustrirala večji oddelek kapitalističnega obdobja in razvoia proizvajalnih sil. S tem bodo zbirke, ki pri-kazu'cjo starejša obdobja, v časovnem zaporedju leno in tekoče prehajale v najnovejšo zgodovino: do zgodovine delavskega gibanja in NOB. Za uresničenje vseh teh načrtov je seveda potrebnih precej denarnih sredstev. Morda bi ObLO skofja Loka lahko pomagal tudi Okrajni ljudski odbor, saj muzej ni več samo krajevnega pomen sebno ne oddelek N lrej Pavlovec »DNEVNIK ANE FRANK« — v teh 15. letih po drugi svetovni vojni je Dnevnik Ane Frank, dnevnik neke vklenjene mladosti, vklenjene v spone človekove nemoči zaradi človeka - nečlo-veka, šel skozi milijone src. V teh 15. letih, ko je Nemčija padla in zopet vstala - tista Nemčija, ki doživlja gospodarski čudež, tista Nemčija, ki je v zadnjih 50. letih pričela dve svetovni moritvi, tista Nemčija, ki se danes zavzema za atomsko oborožitev in pripravlja manevre v Franciji (kako čudna so pota človeškega dostojanstva), tista Nemčija, ki je dala stotine Eichmannov, pa tudi tista Nemčija, ki danes prodaja pri nas otroške igračke in šilčke za svinčnike; v teh 15. letih je Dnevnik Ane Frank prebrodil tisoče človeških src, ki so v poslednji vojni doživljale podobno usodo, kakor drobni ljudje na robu prepada v Aninem dnevniku. - Dnevnik Ane Frank« je v dramski realizaciji prepotoval vse evropske odre; tokrat pa ga dobivamo tudi ▼ filmski stvaritvi. Film, ki je zvest dramski predlogi, ki je se posebej pomemben zavoljo zanimivega režijskega koncepta ustvarjalca Georgea Stevensa. -Glasbo filmu Je napisal Alfred Newman. V glavnih vlogah pa nastopajo: Milile Per-kins, Joseph Schildkraeut, Shelley VVinter (ki je za svojo kreaeijo dobilo Osearja). »VZGOJITELJSKI DOM« — Predvsem se mi zdi umestno, da v skopih besedah na-pliem, da je »Vzgojiteljski dom« delo sovjetske kinematografije, ki nas s svojo naivnostjo Se zdaleč ni prepričalo. Po »Baladi o vojaku« sme tokrat spet na povojnem sovjetskem nivoju t razliko, da so ustvarjalci tokrat opustili herojstvo ln te lotili zanimivega sociološkega vprašanja odnosov vaa — mesto, ter tako dali besedo kolhozom (o njihovi produktivnosti Je govoril pred nedavnim Hruščev!). FIlm je postal tako neprepričljiva podoba (ki Je včasih eelo Sa-blonska in celo nemogoča), sicer lepe ideje. - Skratka »Vzgojiteljski dom« pod podvprečnim kvalitetnim nivojem. Skratka h Je film j il i tet ni m . [ P. B. j Pred okrajno revijo komornih ansamblov in orkestrov glasbenih šol mm V naši družbeni stvarnosti zavzema glasbena vzgoja vse pomembnejšo vlogo. To vlogo v polni meri opravljajo naše glasbene šole, ki vzgajajo našo mladino ne le v učenju instrumenta in solo-petja, temveč ga vključujejo v kolektivno igro komornih ansamblov raznih sestavov in v orkestralno igro. Le tako usmerjena glasbena vzgoja pa nam daje zagotovilo, da bodo' naši društveni godalni in pihalni orkestri dobili pomladitev z vrst solidno šolanih godbenikov. Okrajna revija komornih ansamblov in orkestrov glasbenih šol, ki bo v sredo, 15. tega meseca ob 16. url^kiKWef4«i- Toda vseeno se sprašujem, kako mladinska organizacija, pa organi družbenega upravljanja pa tistih 120 brigadirjev, ki so gradili cesto v Prekmurju — kaj mislijo ti o takem pisanju, ki se razglaša pod krinko kraniskih dijakov za neko objektivno veljavno »gimnazijsko literaturo«. Zaprtost v lasten krog razmišljanja o sebi. Naj razmišlja — toda to razmišljanje naj ne objavlja za literaturo — zakaj umetnikova bolečina mora biti bolečina vseh drugih — šele takrat dobi vse pravice umetniške realizacije. Ko sem sedel za papir, mi je bilo jasno, kako težko je ocenjevati takšne stvaritve mladih ljudi. Lani sem pisal prizanesljivo — letos pišem prizadeto. Takega ustvarjanja, ki ni ustvarjanje, mi je dovolj. Jure Kobal večati knjižni sklad za 4170 primerkov. Pomembno je tudi delo Mestnega muzeja. Ker ta še nima na razpolago primernih prostorov za ureditev stalne muzejske zbirke, se delo muzeja preusmerja na prirejanje občasnih likovnih, zgodovinskih narodopisnih razstav, ki se bodo v primerjavi s preteklim letom povečale od 41 na 50. Vzporedno s povečanjem razstav se predvideva tudi dvig števila obiskovalcev od 96.226 lani na okroglo sto tisoč letos. Med razstavami bo v letošnjem letu 20 razstav sodobnih jugoslovanskih likovnih umetnikov, štirih starejših jugoslovanskih umetnikov, deset zgodovinskih, pet spomeniškovar-stvenih in enajst razstav svetovnih mojstrov barvnih reprodukcij. V okviru arheološke dejavnosti se bo nadaljevalo izkopavanje v Bašlju, V torek, 7. marca, je na centralni akademiji v počastitev Dneva žena v veliki Unionski dvorani v Ljubljani sodeloval poleg mladinskega pevskega zbora RTV, Ljubljana in komornega z t orkestra Srednje glasbene #1Jrjlt iz Ljubljane tudi mladi»«#i godalni orkester ku»jH*e glasbene rT^fT*"*^^^4^^^« ■•^"▼e^vom Petra Liparja. Orkester je razen samostojno izvajanega programa sodeloval še pri zaključnem sporedu vokalno-insfrumentalnega sporeda. Slavnostno akademijo je prenašala RTV Ljubljana. Pivki pri Naklem, sondirano pa bo tudi področje Šmarjetnc gore, kjer ie nekdaj stal grad \Vartenberg. Da bo mestni muzei lahko uspešno nadaljeval svoje delo, bo potrebno preurediti spodnje prostore v Prešernovi hiši, postopoma povečavati dejavnost in v zvezi z njo povečati zbirko_ umetniških del in podobno. Za dvig turizma pa je zlasti pomembno še nadaljnje odkrivanje in ohranjevanje kulturnih spomenikov. V tem kratkem pregledu pa ne sinemo prezreti gledališke dejavnosti, ki je v zadnjih dveh letih pokazala napredek tako po številu, kakor tudi po kvaliteti uprizorjenih del. Posebno občutno je porasla amaterska dejavnost. V sezoni 1959-60 je bilo od celokupnega Števila uprizorjenih del, 164 po številu, 32 gostovanj; v sezoni 1960-61 pa bo od 168 uprizorjenih del odpadlo na gostovanja 31 predstav. Obisk se bo od pretekle sezone od 42.632 povečal v sezoni 1960-61 na več kot 53 tisoč. Uspešno je bilo tudi delo dramske sekcije PD Svoboda center, ki je priključena Prešernovemu gle- dališču. Za izboljšanje gledališke dejavnosti pa je treba razmišljati o ureditvi programa gledališča in re-perroarne politike, povečati število gostovanj amaterskih in poklicnih gledališč ter povečati in razširiti servisno službo pri vseh društvih in obenem skrbeti za dvig kvalitete. Premagati je treba tudi začetne težave pri ustanavljanju Mladinskega gledališča in čim prej začeti z rednim uprizarjanjem mladinskih del. Vse te postavljene naloge niso lahke. Njihova izvršitev ne bo zahtevala samo moralne pripravljenosti, temveč tudi to, da se bo treba odreči marsikateremu dinarju v ta namen. To pa nam bo mogoče uspeti samo ob unoštev?nju, da ie sestavni del družbenega standarda tudi urejena in dovršena kulturna dejavnost. no Priznanje orkestru kranjske Glasbene šole FILM »VELIKO STOLETJE« NAVDUŠIL Jesenice — Filmski krožek DPD Svoboda »Tone Čufar« na Jesenicah je organiziral minuli četrtek predvajanje ozkotračnega zvočnega filma »Veliko stoletje«, ki prikazuje razvoj delavskega gibanja od Komunističnega manifesta do druge svetovne vojne. Film je predstavnike leseniških šol tako navdušil, da so ga v petek in soboto predvajali učencem in diiakom vseh jeseniških so . Prav bi bilo, da bi filmski krožek jeseniške Svobode oskrbel še več podobnih filmov, ki pomenijo za učence Šol najbolj nazoren učni pripomoček. Ker imajo vse šole lastne kinoprojektorje, bi bilo to toliko priporočljivejše. U, ^| STRAN RADK) — IZ NAS I H KRAJEV SOBOTA, tfne 11. marca »61 Tudi pri Poljanah nad Škof jo Loko, kot marsikje po naših krajih, kopljejo jarke za nov vodovod. Dobro pitno vodo bodo zagotovili tamkajšnjemu kmetijskemu posestvu. Hhrati pa bodo dobili vodo tudi prebivalci v Dobjem in v okolici Poljan, kar bo pomenilo zanje velik dogodek Pred mladimi mnogo nalog Gaberk V januarju letos so v vasi Gaberk v Poljanski dolini ustanovili mladinsko organizacijo, ki jo vodi Jože Lelja. Takoj po ustanovitvi PRISPEVEK ZA SPOMENIK Kokrica Krajevna organizacija zveze borcev na Kokrici pri Kranju je v preteklem letu oddala odboru za postavitev centralnega spomenika revolucije v Kranju 90.000 din, ki jih je organizacaja zbrala med članstvom in prebivalci tega kraja. Tudi po drugih organizacijah ZB je za postavitev spomenika veliko zanimanje m želja, da bi čimprej zbrali potrebna finančna sredstva, zato so tudi člani te organizacije sami najprej uspešno izvedli prostovoljno nabiralno akcijo, ki je povsod dobro uspela. -cm so napravili program dela. Organizirali so plesne vaje, ki jih redno obiskuje vseh 38 mladincev, kolikor jih je v organizaciji. Organizirali so že Debatni klub, v katerem se mladinci in mladinke redno zbirajo. — Ustanovili so tudi namiznoteniško in strelsko sekcijo, ki šteje 28 članov. V kratkem pa bodo pričeli tudi s šok) za živ- ljenje. Sedaj se pripravljajo tudi na uprizoritev dramskega dela, s katerim nameravajo nastopiti v času Mladinskega festivala. Mladinska organizacija najtesneje sodeluje s tamkajšnjo Osnovno šolo. Ta namreč mladini v marsičem omogoča, da lahko nemoteno izvršuje zastavljeni program dela. -an TD bo oživelo Pred časom je Turistično društvo v Cerkljah na Gorenjskem že kar uspešno delovalo. Sedaj pa kar ne more in ne more zaživeti. V teh dneh pa se menda resno pripravljajo na utrditev tega za Mladina ie pripravlja Skofja Loka Pretekli teden je bila redna seja Občinskega komiteja LMS Skofja Loka, na kateri so govorili o programu praznovanja Dneva mladinskih delovnih brigad in o idejno-vzgojnem delu mladine v letošnjem letu. Sklenili so, da bo praznovanje potekalo ves teden, to je od 26. marca do 2. aprila letos. V tem času bodo organizirali razgovore z mladinci in mladinkami, ki so bili na delovnih akcijah, organizirali bodo številna športna tekmovanja, vožnje z mopedi, po vseh Kamniška kronika REGRES VOZAČEM V Kamniku je ObLO odobril 80 dijakom, ki se vozijo v kamniške šoie iz Tuhinjske doline in Orne, kakor tudi dijakom, ki se vozijo iz Motnika na Vransko, doplačilo vozovnic v znesku 3,200.000 din. ENOTNA STANOVANJSKA SKUPNOST V Kamniku sta se združili obe stanovanjski skupnosti v enotno skupnost in izvolili nov odbor. V sklopu stanovanjske skupnosti deluje zelo uspešno nova pralnica in likalnica, ki ima čedalje več koriatnikov. Stanovanjska skupnost ima tudi namen, da prevzame vso skrb za otroški vrtec. VEC POZORNOSTI TURIZMU Svet za blagovni promet in turizem pri ObLO Kamnik se je razdelil na dva posebna sveta, za turizem bo zdaj skrbel poseben svet, ki bo imel te dni prvo sejo. OBISK NA STAREM GRADU V nedeljo je znano izletniško točko Stari grad nad Kamnikom obiskalo izredno veliko število izletnikov. Vsi gostinski prostori so bili polni, toplo vreme pa je omogočilo, da so zadržali tudi na prostem. TRIGLAV (Kranj) t KAMNIK V Kamniku so gostovali judo-rsti Triglava iz Kranja lan pre- magali domačine s 14:9. Kamniča-ni, ki so šele začetniki v tem športu, so nudili gostom krepek odpor. USPEHI BLEJSKEGA PORAVNALNEGA SVETA Poravnalni svet na Bledu je lansko leto obravnaval 229 različnih sporov. Na vsaki seji poravnalnega sveta so sodelovali najmanj trije člani tega sveta in 1 občinski uslužbenec. V 70 odstotkih primerov so sporna vprašanja ugodno rešili s spravo obeh prizadetih strank. Ta uspeh dokazuje, da je poravnalni svet v precejšnjo pomoč sodiščem. organizacijah LM bodo prikazovali barvne diapozitive iz raznih akcij MDB in ozkotračne filme — kar vse bo v rokah posebne filmske sekcije, ki dela pri komite Jjr: — Glede idej no-vzgojnega dela ugotovili, da je najprimernejši za mladino klubsko življenje, pr/ čemer mislimo predvsem na /tako imenovane debatne klube, ki se v zadnjem času v mladinskih organizacijah vse bolj uveljavljajo KRANJSKI GASILCI Z NOVIM AVTOMOBILI Poklicna gasilska četa v Kranju je v preteklem tednu dobila\nov gasilski avto, izdelek znane sloVen-ske tovarne »TAM« iz Maribora. Novi gasilski avto TAM 4500\e kombinirano vozilo z vgrajeno c sterno z 2200 litri. Razen tega ima rezervoar za 160 kilogramov katri-na, to je snovi za proizvajanje zračne pene. Avto ima tudi 7 sedežev in vso potrebno opremo za gasilce in gašenje. Ker je imela četa do sedaj le stare avtomobile, bo nov gasilski voz velikega pomena za požarno varnostno službo, saj bo z njim mogoče priti v vsak kraj v najkrajšem času in gasiti z njim vse vrste požarov. Razen tega avtomobila pa bodo kranjski gasilci potrebovali še vrsto druge opreme, ki jo jim za uspešno delo pri tem popmembnem delu že primanjkuje. -an turistično razvijajoči se kraj, pomembnega društva. Zares je potrebno, da njegovi člani takoj in hitro prično z delom. Napraviti nameravajo reliefni zemljevid, ki naj bi visel na avtobusnem postajališču. V cerkljanski okolici so namreč zelo lepe izletniške točke, kot so Štefana gora, Davovec s spominskim obeležjem, Senturška gora itd. Poskrbeti bodo morali tudi za razglednice in reliefne karte, kerleb- ni mogoče nikjer dobitL^-e^prav bi mno#i7sp založijo in izvedejo nekatere Y adrovske spremembe. S tem bi b lo tudi poslovanje lahko ren- »POMENIK BODO POSTAVILI Ljubno Krajevna organizacija ZB v Ljubnem pri Radovljici se je letos resno lotila dela. Za krajevni praznik nameravajo odkriti spomenik padlim borcem. Temelji zanj so postavljeni že od leta 1955. Da bi zagotovili potrebna finančna sredstva, so člani ZB organizirali že več prostovoljnih delovnih akcij sečnje lesa, kakor tudi prostovoljno nabiralno akcijo. Odkritje spomenika bo združeno s proslavo 20-letnice vstajo in Krajevnega praznika, ki ga bodo praznovali ves teden. Program praznovanja bodo dopolnile še razne druge organizacije. Turistično društvo Po-savec pa bo organiziralo »Teden narodne noše-«. RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 15„ 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22., 23., 24. uri in radijski dnevnik ob 19.30 NEDELJA, 12. marca 6 JO Veselo na pot 7.35 Križem po Jugoslaviji v narodni pesmi 8.00 Mladinska radijska igra 8.45 Iz albuma skladb za otroke 8.55 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 Zbori in samospevi Danila Bučarja 10.00 Se pomnite tovariši ... 10.30 Zabavni orkester RTV Ljubljana 10t45 Spoznavajmo svet in domovino tl.45 Koncertna skladba za klavir m orkester v G-duru 12.00 Nafc poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13*45 Koncert pri vas doma 14015 NaS poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Kar radi poslušate MJOO Humoreska tega tedna UJO Iz dežele v deželo z orkestrom Richard Havman 16.40 Peli so jih mati inoja... 17.00 Majhna prodajalna plošč Radijska igra l&tO Belokranjska rapsodija lfcJB MaK ansambli lt.40 Ljubiteljem domače glasbe JKMJS Izberite melodijo tedna 2050 Mandoline in godala 2TJ0O O Verdijevem življenju m dehi 2ŽJ5 Ples ob radtjakem sprejemniku 23.05 Nočni koncert PONEDELJEK, 13. marca 8.05 V deželi severnega sonca 8.40 Po pariških ulicah 9.09 Ha! podlmek 9Jt Iz oper Mirka Polica HM5 Veliki zabavni orkester Franck Poorcel 10.40 Slovenske zborovske skladbe na ploščah Jngotoa , 11XX) Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12X0 Petnajst minut s Kmečko 12AS R^tdijska kmečka univerza -ing. Jože Spanring: Locerna ?» starem m novem ako se zabavajo na Irskem fltffe Violinist Uroš Frevorlek igra skladbe Dvofaka U i IN SP OD NEDELJE 12. MARCA DO SOBOTE 18. MARCA 1961 13.30 Tatarska suita 13JJ0 Ciganski napevi 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Popoldanski operni koncert 17.15 Šoferjem na pot 18.15 Lepa Megelona 18.50 Človek in zdravje 20.00 Glasbeni variete 20.45 Kulturni globus 21.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 22.50 Komorni intermezzo 23.05 Iz naših studiov 23.55 Prijeten počitek TOREK, 14. marca 8.05 Izberite melodijo tedna 8.50 Vedri intermezzo 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Pesem in ples z Balkana 9.40 Ženski zbor Svoboda LaŠko 10.15 Dunajske pustne šale op. 26 10.40 Utrjujte svojo angleščino 10.55 Plesni orkester Max Grcger 11.00 Drugo dejanje opere Krst pri Savici 11.30 Deset minut iz naše beležni-ce 11.40 Melodije in ritmi 12.-00 Trio Slavka Avsenika 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Lipovec: Problemi borbe proti slani v sadovnjakih 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Iz operetnega sveta 13.50 Ansambel Felix King in pevec Ravmond Girerd 14.05 Radijska Šola za višjo stopnjo 14.35 Prizori iz opere Manon 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Zvočna panorama ^ 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Koncert za klavir in orkester 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Klavir in orglice 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 20.00 Poje zbor Sovjetske armade 20.30 Radijska igra 21.20 Tretja sonata za godala 21.31 Velika orkester Mantovani 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu 23.05 Melodije iz filma Porgy in Bess 23.25 Po svetu jazza 23.55 Prijeten počitek sreda, 15. marca 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani 8.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Na gostovanju v Zagrebu 10.15 Štirje slavni operni dueti 11.00 Pol ure z orkestrom Jerry Carretta 11.30 Za cicibane 12.00 Pozdrav iz Medjimurja 12.15 Radijska kmečka univerza: ing. Pavel Ferlič — Izbolj-šajmo plodnost zemlje v sadovnjakih za bogate pridelke 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Jugoslovanska solistična glasba 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Vibrafon in harfa 14.40 Oj, le prid* moj fantič — ljudske pesmi 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Napolitanske pesmi 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Prvi koraki in viški slovenske zborovske ustvarjalnosti 18.45 Melodije iz Mehike 20.00 Norma — opera 22.15 Ples s francoskim orkestrom Jacques Helian 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta Četrtek, i6. marca 8.05 Glasba ob delu 8.35 Od kvarteta do okteta 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Pred mikrofonom sta pianistka in violinist 10.15 Iz filmoY in glasbenih revij 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Iz Mendelssohnovega popotnega dnevnika 12.00 Samospevi Rada Simonitija 12.15 Kmetijski nasveti — in». Milko Trstenjak: Proizvodni poskusi v vinogradništvu 12.25 Baleti iz oper Orfej ip Evri-dika, Aida in Faust 13.30 Zabavni orkester Alfred Scholz 13.50 Zborovske skladbe Stephana Fosterja 14.05 Simfonični plesi in rapsodije .... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Zvočna mavrica 16.35 Mrtvaške pesmi in plesi 17.15 45 minut turizma in melo- 18.00 Odlomki iz manj znanih oper 18.30 Prisluhnimo kvartetu Art van rJammc 18.45 Ljudski parlament 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Literarni večer 21.25 Simfonija v e-molu 22.15 Po svetu jazza 22.45 Tri klavirske skladbe op. 11 23.05 Nočni akordi 23.55 Prijeten počitek PETEK, 17. marca 8.05 Vrag na vasi — baletna suita 8.30 Vzhodno od Indije 9.00 Naš podlistek 9.20 Učiteljski pevski zbor 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Majhen koncert klarinetista Igorja Karlina 10.35 Kubanski plesi 11.00 Od arije do arije 11.30 Človek in zdravje 11.40 Zvočni kaleidoskop 12.00 Slovenske narodne poje Ileana Bratuž 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Jože Ferčej: Naloge v selekciji pri zreji plemenske živine 12.25 Lepe melodije 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Odmevi iz Broadwaya 13.45 Melodije srca — igra orkester LM 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Mezzosopranistka Rise Ste-vens 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 S plesišča na plesišče 18.00 Iz naših kolektivov 18.1 S Glasbeni spomini 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev 20.00 Stari angleški napevi 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Obrazi iz naše glasbene preteklosti 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Praga ponoči 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni komorni koncert SOBOTA, 18. marca 8.05 8.30 8.55 9.25 10.15 10.40 10.55 11.00 11.30 11.50 12.00 12.15 12.25 13.30 13.50 14.35 15.40 16.00 16.40 17.15 17.45 18.00 18.15 18.30 18.45 20.00 20.20 21.00 22.15 23.05 Glasba ob delu Tri ogrske rapsodije Franza Liszta Radijska šola za nižjo stopnjo Ali vam ugaja Simfonietta Angleščina za mladino Hammond orgle Po svetu jazza Pionirski tednik Otroci izbirajo pesmico Napevi z naših gora Kmetijski nasveti: ing. Anka Vinšek — Ureditev domačega vrta Zabavni opoldanski spored Poje Koroški akademski oktet Orkestralni odlomki iz Wagnerjevih oper Šport in športniki S knjižnega trga V glasbenih revijah Poje moški zbor »France Prešeren« Po kinu se dobimo Četrt ure z Markom Novo- selom Jezikovni pogovori Copelia — baletna suita V ritmu cha-cha Okno v svet Po domače, kot bi sami izbirali Obe plati postave Za prijeten konec tedna Oddaja za naše izseljence Do polnoči v plesnem ritmu Televizijski spored NEDELJA, 12. marca 9.30 Oddaja za kmetovalce 15.00 Športno popoldne 17.30 TV za ' otroke 20.00 Sedem dni 20.45 Kala - jugoslovanski igrani film PONEDELJEK, 13. marca 18.00 Medic - serijski film 18.30 TV pošta 18.45 Dokumentarni film 19.00 TV pregled 19.30 Predstavljamo vam Isa- belle Beff — francosko umetnico 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Serafina — komična opera TOREK, 14. marca 17.00 TV za otroke 20.30 Zlati mikrofon RTB 22.10 Mdderato svving — glasbena oddaja SREDA, 15. marca 17.00 TV za otroke 18.00 Sestanek ob šestih 18.45 Ljudje pri delu 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Dokumentarni fikn 20.30 Zlati mikrofon RTB ČETRTEK, 16. marca 9.00 TV v šoli 17.00 TV za otroke 18.00 Pogum in dobra volja — oddaja za mladino 18.30 Izdajalec — film iz serije Robin Hood 19.00 Psihologija prometa 19.30 TV obzornik 20.00 TV cmevndk 20.30 Rezerviran čas 20.50 Bahčisarajska fontana 21.45 aCmpamille sera 22.30 Cinelandija — filmska oddaja 23.00 Kontrafagot PETEK, 17. marca 17.00 TV za otroke 20.00 TV dnevnik 20.15 Umetnost, moda in ritem SOBOTA, 18. marca 15.20 Zaključek kolesarske dirke Milano— Sanremo 18.00 Tekma med zajcem in ježem 18.45 Nevarnost je moj poklic 20.00 TV dnevnik 20.15 Dokumentarni film 20.30 Serafimov klub 21.30 Zimski vrt - del oddaje 22.00 Mednarodni festival popevk za veliko nagrado evrozi je 07^4 Dan žena smo lepo' proslavili DRUŽINSKI POMENKI Prav povsod: v delovnih kolektivih, šolah in Domovih Igre in dela ter v drugih ustanovah pa tudi v posameznih družinah smo Proslavljali 8. marec. V vseh večjih In v prenekaterem manjšem kraju na Gorenjskem so pripravili slovesno proslavo, na kateri so s primernim govorom in izbranim kulturnim programom počastili zbrane žene ob njihovem prazniku. Vsega tega ne morejo popisati, zato se le bežno zaustavimo na nekaterih od th prirditev - prepričani, da je biio tudi drugod lepo In morda še lepše. V Kranju je bila osrednja proslava v torek zvečer. Pred udeleženci, ki so popolnoma napolnili dvorano Prešernovega gledališča, je dosedanja predsednica okrajne zveze ženskih društev spregovorila o pomenu Dneva žena in o vlogi, ki jo ima naša žena danes, dramska skupina DPD Svobode pa je uprizorila dramsko delo »Drevesa umirajo stoje«. Na Brnikih so imeli proslavo 8. marca v Gasilskem domu. Pripravil jo je mladinski aktiv, skupaj z brniškimi pionirji. Na proslavi so govorili o zapostavljanju žena pred vojno, o njenem trpljenju v času fašizma in o vlogi in položaju žene v socialistični Jugoslaviji. Vaščani •o se v velikem številu udeležili proslave in toplo pozdravili vse re-citatorje. Na Trati pri Škofji Loki je SZDL pripravila svečano proslavo za predvečer praznika. Po uvodnem delu so prisotnim zavrteli film Modri pajčolan. V škofji Loki je ženam govoril predsednik komisije za delo z ženami, DPD Svoboda pa je Tudi v Škofji Loki je potreben uprizorila komedijo Tripče de Utol-če. Pri predsedniku Občinskega ljudskega odbora skofja Loka je bil svečan sprejem, na katerega so povabili preko 20 znanih družbenih delavk. Svoje proslave so imela tudi T%ečja škofjeloška podjetja in otroci v obeh domovih igre in dela, ki so pripravili za svoje matere prisrčen program. Bizjak Boža, učenka 4. razreda iz Škofje Loke pa nam je med drugim pisala: Vsi razredi na naši šoli so pripravili razredne proslave, ki so bile v okviru »Pionirskih iger«. Tudi naš razred se je za ta dan temeljito pripravil. Z lepimi vizitkami smo čestitali svojim mamicam. 8. marca smo lepo okrasili šolsko sobo. Na svojo proslavo smo povabili partizansko mamico, ki je žrtvovala sinova za našo svobodo ter bila tudi sama zaprta. Čestitali smo ji za praznik ter ji izročili cvetje. Pripravili smo kar deset točk programa. Ob koncu proslave smo se prisrčno zahvalili partizanski ma- I družbeno prehrano ni bilo na raz-mici za žrtve, ki jih je doprinesla polago nobenih sredstev. Zato boza našo svobodo. I do skušali dobiti potreben denar od V škofjeloški menzi se sedaj hrani 280 abonentov. Razen tega pripravljajo še 400 dopoldanskih malic za delavce raznih škofjeloških podjetij. Tu bi se radi hranili še mnogi drugi, vendar njihovim željam zaradi premajhne kapacitete tega obrata ne morejo ustreči. Vsi, ki se sedaj že hranijo v delavsko uslužbenski menzi v Škofji Loki, so s hrano zelo zadovoljni in to tem bolj, ker so cene razmeroma zelo nizke. Vendar menza sedaj posluje v zastarelih in zelo neprimernih prostorih, ki so nujno potrebni preureditve. 2e dali časa imajo izdelane načrte za adaptacijo, za katero bi potrebovali 15 milijonov dinarjev. Pridobili bi jedilnico s 130 sedeži, vse potrebne stranske prostore in sodobno urejeno kuhinjo, v kateri bi lahko pripravljali hrano za okrog 1000 abonentov. Upravnica škofjeloške delavsko uslužbenske menze je omenila, da na ObLO sedaj nimajo denarja za adaptacijo menze. Nameravali so tudi sodelovati na natečaju Okrajnega ljudskega odbora, ker bi bili sami sposobni odplačevati 1 milijon dinarjev anuitete letno, vendar za Škofjeloških podjetij, ki bi pomagala z dotacijami ali s posojili. Seveda upajo, da bodo tu z vso uvidevnostjo pomagale vse družbene organizacije, predvsem pa še organi delavskega samoupravljanja v podjetjih samih. Predvidevajo, da bodo z gradbenimi deli lahko pričeli vsaj ob koncu tega meseca. Sani- tarna inšpekcija je namreč odločila, da lahko menza obratuje v sedanjih pogojih najdalj do 30. junija 1961. Zaradi nujnosti rešitve tega problema v škofji Loki z upravičenostjo upajo, da bodo vsi, ki kakorkoli odločajo o dodeljevanju sredstev za adaptacijo menze, z uvidevnostjo podprli njihove prošnje. , Premalo zelenjave Znana pesem za vsa delavska središča je pomanjkljiva preskrba z raznovrstnimi artikli. To velja tudi za Jesenice, čeprav v splošnem lahko ugotovimo, da se je organizacija poslovanja trgovskih podjetij lani ustrezno izboljšala na račun ureditve nekaterih trgovskih lokalov in podobno. Se vedno pa je kritično vprašanje nakupa kmetijskih pridelkov. To ne velja v celoti edinole za mleko, ker latim ograjo naj postavio? Pri nas mislimo, da mora biti vrt ogaajen. Ograja je res potrebna tam, kjer se pase živina, kjer delajo škodo kokoši, divji zajci in drugi škodljivci in tudi tam, kjer Želimo biti v vrtu sami in nemoteni. Toda v sodobno urejenem vrtu ograjo pogosto opustimo. -Vendar moramo vedeti, kdaj je to prav in kdaj ne. Lepše je, če ograje ne postavljamo v ozkem pasu vrtov ob cesti. Mejo tu lahko nakazuje že prav nizka živa meja, nizka škarpa ali mejnik. Za zadnjega lahko s pridom uporabimo zidani betonski podstavek stare razpadajoče ograje, ki ga olepšajo še z grobim ometom. Hrapava *idna površina se neprimerno bo-ujema z zelenjem kot gladki feeton. tVedhišni vrtovi morajo imeti Prikupno lice proti cesti. V urejevanju teh vrtov so pravi mojstri Holandci. Preko nizkih zidov in Škarp se pri njih razprostirajo zimzeleni grmiči v pisani družbi cvetic in vzpenjalk. Ta zeleni pas je najlepši okras sodobno urejenih širokih ulic. V tem bi jih veljalo Posnemati. Tudi pri nas je že do- Male zanimivosti Iz statistike mednarodne zdravstvene organizacije je razvidno, da se pri ženah pojavi rak na želodcu najpogosteje po štiridesetem letu starosti. Čeprav je ta bolezen češča pri moških, zdravniki vseeno svetujejo ženam, da hodijo na redne preglede. Neveste na otoku Japu v Polinezijskem otočku dobijo za doto velike kamnite plošče, ki jih na tem otoku uporabljajo kot denar. Na otoku Fidži v Pacifiku se dekleta najprej poročijo. 30 odstotkov deklet se poroči že med !2. in 14. letom. stopna velika izbira najrazličnejših okrasnih sadik. Ce že želite ograjo, naj ta ne bo previsoka. Le redko je potrebna višja ograja od 1.20 metra. Prilagodimo jo okolici, zato naj ne bo masivna in kričeča, ampak kar najmanj opazna. Dobrega učinka ne bomo dosegli le z uporabo dragega gradbenega materiala, s klesanim kamnom ali kovanim železom, ampak s skladnostjo med ograjo in okolico. Ni lepo, če privoščimo mimoidočim le pogled na beton, mrežo in bodečo žico in morda še na zelenjavo v vrtu. Prav čedna, celo zelo lepa je lahko ograja iz lat ali desk, ki so pritrjene na močne kole ali betonske stebričke. Stebrički naj bodo malo nižji od lat in postavljeni na vrtni strani. Na podeželju se dobro podajo poligonske ograje iz ravnih vej, ki so na-vskriž pritrjene na opore. Pogosto si urejamo klopico neposredno ob sosedovi meji. Če v tem primeru ob meji zgradimo zid, nam bo ta služil kot učinkovito ozadje za vzpenjalke, cvetlične grme in trajnice. Pri saditvi ne pretiravajmo, saj že nekaj prav izbranih in razpostavljenih rastlin zid lahko močno poživi. S takim zidom lahko lepo povežemo ogrodje za vzpenjalke in tako dobimo prijetno zavetišče. Zelo je priporočljivo, da obdamo ograjo z Živo mejo ali s prosto rastočimi skupinami nižjega drevja in grmičevja. Ta živa meja lahko ograjo tudi popolnoma nadomesti. Živo mejo zasajamo prav v zgodnje pomladanskem času. Za visoko obrezovano živo mejo zasajamo gaber, bukev, kalino (ligusta), češmine, ognjeni trn, glog, tiso. Za neobrezovane živice, ki lepo cveto, zasajamo metuljev-ke, medvejke, nepravi jasmin, forsitijo, vajgelo, grmaste višje sorte vrtnic in še mnoge lepe grmiče. Prav nizko živino pa lahko vzgojimo na primer iz pritličnih sort češminov, kaline, pritlične medvejke in petoprstnika. Za živo mejo potrebujemo 4 do 7 sadik na tekoči meter. Sadimo jo v dveh vrstah, ki sta 30 cm narazen. To velja za obrezano živico. Sprva živica ne daje vrtu potrebne zaščite, zato lahko napnemo po sredini nizko mrežo, ki jo bo meja pozneje prerasla. Da je živica res lepa in koristna, naj bo spodaj košata in gosta. Vsako leto jo zato globoko obrežemo, da močno odžene. Žive meje, ki hitro zrastejo v višino, so spodaj gole in grde. TEČAJ ZA VRTNARJE V prostorih Okrajnega zavoda za napredek gospodinjstva v Kranju je bil prejšnji teden seminar, ki ga je pripravilo Hortikulturno društvo Kranj za poklicne vrtnarje in amaterje. Tečaju je prisostvovalo 11 tečajnikov. Zelo kvalitetna predavanja so bila spremljana z barvnimi diapozitivi, zato je prav škoda, da se seminarja ni udeležilo več slušateljev. Na tem seminarju, ki je bil prvi te vrste na Gorenjskem, so znani strokovnjaki govorili o vrtni arhitekturi, sodobnih pogledih na urejanje javnih nasadov in vrtov, o vrtnem načrtu, o pripravi terena za sajenje, o dovodu površinske vode, urejanju poti, tehniki sajenja, o vzdrževanju javnih nasadov in vrtov itd. Udeleženci seminarja so bili s programom in samimi predavanji zelo zadovoljni, zato pričakujejo, da bo za podobne seminarje v prihodnje večje zanimanje. To bi bilo tudi nujno, saj je skrajni čas, da tudi pri nas bolj poskrbimo za lepši izgled javnih nasadov, okolice novih stanovanj sk*h Vinšek A. blokov in posameznih hiš. A' KŠ . . m ■ so se Jesenice navezale na ljubljanske mlekarne. S tem so dobili potrošniki kvalitetnejše mleko, ki je tudi vstekleničeno. Navzlic temu pa še vedno lahko ugotavljamo, da je preskrbovanje Jesenic in vse gornjesavske doline s kmetijskimi pridelki pomanjkljivo. Zlasti se pogreša premajhen dotok zelenjave na trg. Ovira za boljšo preskrbo z omenjenimi artikli so predvsem skladišča. Teh ni oziroma, če obstojajo, ne ustrezajo svojemu namenu. Vse to bistveno ovira organizacijo preskrbe. Upoštevati je namreč treba, da je jeseniški trg znatno oddaljen od proizvodnih središč in da so prav zato skladišča še tembolj potrebna. Delno izboljšanje lahko pričakujemo zaradi povečane kmet. proizvodnje na Kmet. posestvu Polj-čah in na račun boljšega dela nove, zadružne kmetijske zadruge. — Predvideva pa se tudi gradnja javnih skladišč, ki bi jih gradilo več trgovskih podjetij. K tej gradnji nameravajo pristopiti tudi nekatera druga zainteresirana podjetja, med njimi tudi 2elezarna. Z dograditvijo tega objekta bo podana možnost vsestranskega izboljšanja preskrbe na Jesenicah. np vmjtm w* M!y w*lia Letos kostimi skorajda nikoli na bodo krojeni po klasičnem vzorcu. Priljubljene bodo ravna jopice, majhni ovratniki, še večkrat pa so jopice kar brez njih. V modnih časopisih so zelo pogosti modeli z orobljenlml robovi. S to zamislijo si bomo lahko pomagale tudi pri obnavljanju lanskega kompleta Nizozemke so menda v Evropi prve pile čaj. Verovale so, da je čaj zdravilo za nekatere žensko bolezni. ledi od vsepovsod Sirova juha j od Va limone, 50 dkg skute, 1 dl lOdkg kruha, 1,51 kostne juhe, smetane-sol, 10 dkg naribanega sira, zelen peteršilj, drobnjak, 2 žlici sme- | Zemljevka z jabolki tane. i 7 dkg surovega mašila, 6 dkg Ce je pomlad zunaj, naj bo Še na naših mizah. Dočarali jo bodo lahko že majhni, enostavni šopki, izvezeni na platnu lepe barve I 2 jajci, 12 dkg sladkorja, lupina Tenko narezan kruh kuhamo 7t ure v kostni juhi, nato oboje pre^ tlačimo in solimo. Tik pred serviranjem dodamo nariban sir, smetano in sesekljan peteršilj ter drobnjak. Riževa juha 3 dkg olja, 8 dkg riža, Va drobne čebule, 1 dkg zelene, 1 koren, Va dkg moke, malo muškotovega oreščka, zelen peteršilj, 2 žlici smetane. Riž pražimo na olju, mu dodamo drobno zrezano čebulo, korenje in zeleno. Čez nekaj časa dodamo moko, jo prepražimo, jed zalijemo, osolimo in kuhamo 20 do 30 minut. Začinimo jo z mu-škatovim oreščkorn in zelenim peteršiljem in tik pred serviranjem izboljšamo s smetano. Skutine omlete Testo: 30 dkg moke, 2 jajci, sol, '/a pecilnega praška, 4 dkg sladkorja, mleka po potrebi; mast za pečenje. Nadev: 6 dkg margarine, sladkorja, 1 rumenjak, Va kg belega kruha, Va 1 mleka, sneg iz ♦ enega beljaka; V* kg jabolk'1n 8 dkg sladkorja ter cimet. Surovo maslo umešamo s sladkorjem in rumenjakom, dodamo narezan in v mleku namočen kruh in nazadnje še sneg. V namazan pekač zvrnemo polovico zmesi, jo potresemo z zrezanimi jabolki, posipamo s sladkorjem in cimetom, pokrijemo z drugo polovico zmesi in spečemo v pečici. Reteš (prekmurska močnata jed) Testo: 25 dkg moke, žlica olja, sol, mlačna voda. Nadev: V* kg skute, 2 jajci, 2 dl smetane, 8 dkg sladkorja, V« 1 mleka, maščoba za pekač. Iz moke, olja, soli in mlačne vode napravimo vlečno testo. Čez pol ure ga na pomokanem prtu tanko razvlečemo, namažemo z nadevom, zavijemo in polijemo z vročim mlekom ter dobro z a pečemo. Nadev: Skuti primešamo jajci, smetano in sladkor. 111 ULJ (P ID UJ 10 Robert je govoril o tem z njim v njihovem skupnem stanovanju. Omenil mu je, da bi se tam utegnl-'« nekaj najti, kar bi on, Robert, sila rad izvedel; *°da Andre ni bil nič navdušen. Michela nI poznal In čeprav se je dal pregovoriti Robertu, ko je apeliral na njegovo ljubezen do domovine, da je prevzel mesto risarja v nemškem podjetju, ga je vendarle bolj vleklo, da bi mirno služil svoj denar kot inženir, kot pa da bi se spuičal v tvegane podvige Proti Nemcem. Andre je bil tih, marljiv ln zelo boječ človek, »ar nič pripraven za nevarne podvige. Toda Robert nikakor ni odnehal in nazadnje ga je pripravil tako daleč, da je vpisal svoje ime na listo. c«z nekaj dni je prejel povelje za odhod. Skupaj 8 Se nekaterimi prostovoljci naj bi se drugega dne Javil na enem velikih pariških kolodvorov. Ne da bi Vedel, kam se pelje, se je tam poslovil od Roberta, ^omenila sta se, da si vzame dan dopusta, kakor hitro bi imel kaj poročati in pride v Pariz. Ves teden se potem ni zgodilo nič. Cez teden dni P* Je Robert telefoniral Michelu, ki ga je medtem ° vsem obvestil, da je Andre na poti v Pariz. Pred-Ia8al je, naj bi se sestali v njegovem stanovanju In *JCer k obedu. Michel je prvič videl Andreja, ki mu nI bil nič Posebno všeč. Spoznal je, da je mladi mož nezrel, hrez pravega odpora in bolj zavzet za svoj poklic in hoječ, brez pravega navdušenja za stvar, pa tudi *&služek kot za domovino. Toda ta prvi vtis je varal, kot se Je kmalu poka-Andrč se samo še ni vživel v življenje dvoživka, v življenje, v katero ga je povlekel Robert In ki ga je sprejel, ne da bi se mu od daleč sanjalo, kaj mu utegne prinesti. XXVIII NA PRAVI SLEDI Zaposlen je, tako je pripovedoval, v kraju P° imenu Bois Carre, kamor so jih pripeljali iz Yvren-cha (vas, severnovzhodno od Abbevllle). Zgradba je taka, kot jo je bil opisal Robert. Bila je res ena tistih, ki so jo Michelovi ljudje že izsledili. Iz žepa je privlekel nekaj grobih skic, iz katerih se je dalo komaj kaj več razbrati kot iz tistih, ki jih je napravil Michel. Potem Je oznanil z glasom človeka, ki je vesel, da ima za seboj neprijetno nalogo In ki upa, da ne bo o tem nikoli več ničesar slišal, da mora zdaj spet nazaj. »Samo trenutek še«, je dejal mirno Michel. *Se nekaj vas moram vprašati«. Ves nesrečen je Andre spet sedel. »Prvič, kakšen je vas posel v Bois Carre?« »No, nastavili so me kot risarja za gradnjo.« »In kaj pomeni to, če se natančno vzame?« »No, to, da rišem gradbene načrte.« »In, kako delate to?« »Imamo generalni načrt celotne gradnje. Po njem rišem detajlne načrte za našo zgradbo. Vsaka zgradba ima seveda nekaj svojstvenega in zagotavljam vam, da ni prav nič lahko tako brez vsake pomoči. Toda Jaz sem se dobro znašel in boehe je z menoj zelo zadovoljen.« »Boche, kdo pa je to?« »Nemški častnik, ki vodi gradnjo.« »Samo eden?« »Eden je vedno tam. Ostali prihajajo in odhajajo.« »Potem je pa vaša odgovornost zelo velika?« »O tem ni pač nobenega dvoma,« js ponosno odvrnil Andre. »Saj pa tudi opravljam pravzaprav vse delo.« »Zelo zanimivo,« je dejal suho Michel. V navdušenju za svoje samostojno delo je izgubil Andre vso svojo plašljivost. Zdaj pa se je v njegove oči spet povrnil strah. »Upam, da vam bo to tu nekaj koristilo,« je dejal nervozno s pogledom na svoje skice. »Toda zdaj moram pa zares iti.« »Zal, ne kdo ve koliko!« je odvrnil Michel. »Privedlo nas bo komaj kaj dalje. To kar potrebujem -In vi ste najbrž edini Francoz, ki mi more pomagati - so vse popolne in detajlne kopije, to je kopije vsega, kar delate.« Andre ga je prestrašeno gledal. »Bojim se, da bo to težko Izvesti,« je zajecljal. »Zakaj? Saj lahko pridete neposredno do vsega. Mnenja sem namreč, da ste vi edini človek, za katerega bo to nekaj lahkega.« XXIX * VSI SE BOJIMO »To že mogoče,« je priznal Andre" vedno bolj v zadregi. Toda poslušajte me, od tedaj, ko sem obljubil Robertu, da to storim, se je nekaj spremcni'o! Nemci so nam dali v podpis obljubo, da od tega, kar bomo delali, ne črhnemo nikomur besede.« »To ni nič!« je dejal ostro Michel. »V vojfti smo. Pritegnili so vas k delu. Saj niste svobodni! Pod takimi pogoji vas ne more vezati nikaka obljuba.* Andre je kot brez volje skomignil z rameni. »Saj imate prav,« je dejal, »na to niti pomislil nisem.« »Kako, ali se bojite?« Andre je pogledal v tla. »Na to tudi še nisem mislil,« je dejal čez čas. »Zdaj pa, ko ste to omenili, moram priznati, vse tako kaže, da zahtevate od mene nekaj zelo nevarnega.« »Prav,« je dejal Michel, »zdaj šele vemo, pri čem smo. Razen tega je pa to povsem nekaj naravnega. Bojimo se vsi in Jaz najbolj.« Vstal je in začel hoditi gor in dol po sobi. Robert se je razgovarjal zunaj s svojo ženo in tako sta bila sama. Michel nI nikdar poskušal koga siliti, če nI hotel. Edine Izjeme so bili primeri, ko ni bilo drugega Izhoda. In tu je bil tak primer. Sreča ln lastna iniciativa sta pripomogli, da je srečal človeka, ki bi mu mogel dati izredno pomembne informacije. Zelo neverjetno je bilo, da bo lahko še našel drugega človeka, ki bi bil tako ugodno nameščen kot je bil Andr«. Pri ostalih gradnjah ni poznal nobenega Francoza, ki bi bil kaj več kot preddelavec. In časa je bilo vedno manj. Torej: Andre ali nihče! »Poslušajte me,« je dejal. »Cisto odkrito moram govoriti t vami. Možnost imate - najbrž edinstveno možnost - storiti svoji domovini ogromno uslugo. Francoz ste in vaša dolžnost je izkoristiti to možnost. Prepričan sem, da boste to uvideli, ko boste stvar resno premislili. Pa še nekaj vam moram povedati. Ce odklonite, ste ravno tako kriv kot je kriv vojak, ki pobegne iz bitke. In tako se bo z vami tudi ravnalo! Saj me razumete, ne?« Andre je prikimal. »Torej?« »V tem primeru ni pač nobene Izbire.« »Torej boste prevzeli nalogo?« Nastala je tišina. Potem je zamrmral Andre: »Da.« »Prav, dam vam teden dni za premislek. Po preteku tega tedna boste prišli spet sem in mi prinesli kopije vseh detajlov. Cim več podrobnosti, tem bolje. Ali sva si zdaj edina?« Andrč je pokimal. Toda še vedno se je boril i dvomi. »Težko bo priti stran,« Je rekel. »Nemci nam ne dajo dopusta. Danes sem priiel, ne da bi komu kaj povedal in pri vrnitvi si bom moral Izmisliti kak izgovor.« »No, potem pa storite takole: naslednji teden začnite tožiti o bolečinah v želodcu. Te bolečine bodo vedno hujše, tako da nazadnje ne boste mogli več opravljati svojih poslov. Potem boste prosili sa dovoljenje, da bi smeli k svojemu lastnemu zdravniku v Pariz. Ko boste enkrat tu, prepustite ostalo meni!« »Prav, storil bom, kar bo v moji moči.« »O tem sem prepričan,« je dejal Michel. »Zaupan vam. Zdaj pa le hitro nazaj, bolje bo tako!« 3998 STRAN GLAS SOBOTA, dne 11. marca 1961 OTtO.liltZA K L A DOM 133. - S Silverjem sva odšla proti koži. Kmalu smo 134. - Po zajtrku gmo se odpravili na pol, iskat zasedli k obilnemu zajtrku. Silver je sedel med mor- klad. Odhajali smo v umazanih mornarskih oblekah, narje s papigo na rami in se hvalil pred vsemi, kako Vsi roparji so bili do zob oboroženi. Silver jc nosil pametno in spretno jih vodi, kako je prav, da me puško čez rame, za pasom tečko sabljo in dve pišto-imajo za talca in da me bodo pošteno poplačali, ko li. Jn da bi bil videti še bolj čuden, mu je čepela na izkopljejo zaklad. Roparji so bili spet dobre volje, rami papijra, ki je venomer žlobudrala. Ostali mor-Jaz sem bil strašno potrt. Zdravnikove zadnje bese- narji so se kaj čudno otovorili. Eni so nosili sekire, de: »Čuvajte se viharja!« so mi bile velika uganka, krampe ln lopate - drugi so si oprtali vreče s svini-zalo mi zajtrk ni prav nič teknil. Bal sem se ropar- no, kruhom in žganjem. Korakali smo drug za dru- TELESNA KULTURA Začetek spomladanskega dela SCL ufri za prvenstvene točke jev in Silverja. gim proti obrežju, kjer sta čakala čolna. Jutrišnjo nedeljo smo pričakovali skozi vso zimo, od 3. decembra lani, ko je bilo na sporedu zadnje jesensko kolo slovenskega nogometnega prvenstva. Na nogometnih igriščih po vsej Jugoslaviji bo jutri spet živahno in navijači, ki so v mrtvi sezoni iz previdnosti večkrat raje molčali, bodo spet prišli do besede. Enajst nedelj bo trajala »nogometna mrzlica« pa bo spet prišel čas, ko bomo lahko čestitali novim prvakom ter spoznali najboljše, dobre, povprečne in slabe. Naj pred pričetkom prvenstva omenimo doscdan'i vrstni red slovenskih cnajstoric! Prvo mesto drži v rokah Maribor, ki je ta naslov sklenil tudi obdržati in zastopati našo republiko na kvalifikacijah za drugo zvezno ligo. Seveda ni edini, ki to želi. Za niim ie s prav toliko točkami (16) trboveljski Rudar. Sobota, ki bo v spomladanskem delu nastopala z oslabljeno ekipo — s tremi mladinci — ;c tretja in ima 15 točk. Slede Ljubljana 14, Krim in Kladivar po 12, Ilirija 11, Slovan in Nova Gorica po 10, Olimp 9, Triglav, ki jih ima 6: na zadnjem mestu pa jc Nafta z 1 točko. naš RAzeouoR Vesela sem uspeha Konec minulega meseca je bila v poslopju OLO v Kranju okrajna frizerska revija, ki se no ste se vi uvrstili?« »Uvrstila sem se v A skupino, in sicer zato, ker sem se ta&*n S je je udeležilo kar 30 tekmoval- revij že večkrat udeležila. V B cev in tekmovalk. Da bi kaj več izvedeli o tej veliki prireditvi, ki je privabila zares veliko število občudovalcev, smo poprosili Zvonko Rejc, ki je na tej reviji zasedla prvo mesto, za kratek razgovor. »Kot vemo, ste tekmovali v A in B skupini. V kaiero skupi- skupini so bili namreč vsi tisti, ki so bili prvič na podobni reviji.« ; * Koliko časa ste že v temi po- veselja do frizerske stroke. Danes mi ni žal. Zadovoljna sem.« »■Ali ste kaj upali na uspeh, kakršnega ste na omenjeni reviji dosegli?« »Res je, da sem že na prejšnjih revijah prejela priznanje in dvakrat diplomo, vendar na klicu iri kaj vas je privedlo do tako visoko mesto nisem niti po- tega, da ste se odločili za to stroko?« »Osem let sem že v tem poslu. Zanj sem se odločila zaradi mislila. Vse do konca revije nisem slutila, kdo bo prvi in ko sem zvedela, da sem to jaz, kar nisem mogla verjeti.« »Ali ste se na revijo kaj posebno pripravljali?« »Da. Sest nedelj zapored smo imeli v dopoldanskem' času poseben tečaj, na katerem so nas strokovne učiteljice iz Ljubljane učile frizerskih veščin.« »In še vprašanje iz radovednosti. Kakšno priznanje ste dobili za prvo mesto?« »Kranjska Obrtna zbornica mi je poklonila lep pokal in to v trajno last.« M. F. zueoeu smo... mmu% Kranj - V Prešernovem gledališču bo kot običajno ob 10. uri »URA PRAVLJIC«. Popoldne ob 16. uri pa dramsko delo A. Casona »DREVESA UMIRAJO STOJE«. Na kegljišču bo v dopoldanskem času zadnje kolo kegljaške-ga prvenstva Danes ob 19. uri bo v koncertni dvorani Delavskega doma občni zbor Turistično — olepševalnega društva z običajnim dnevnim redom in podelitvijo nagrad za najlepše okrašena okna s cvetjem. Po občnem zboru bo zanimivo predvajanje izbranih barvnih diapozitivov z glasbeno spremljavo z naslovom IZ ALBUMA BARVNE FOTOGRAFIJE. Predoslje — Člani Dramske sekcije mladinskega aktiva v Predo-sljah bodo danes ob 20. uri in jutri ob 16. uri uprizorili v tamkajšnjem Kulturnem domu Finž-garjevo dramo »DIVJI LOVEC«. Kokrica - Danes ob 19. uri bo v Zadružnem domu svečana akademija v počastitev Dneva žena. Program bodo pripravili člani KUD Kokrica in orkester kitar glasbene šole DPD »France Prešeren« iz Kranja. Tržič — V nedeljo popoldne bo v Strelskem domu ekipno okrajno prvenstvo za članice in mladinke z zračno puško, ki se ga bodo udeležile vse občinske ekipe v okraju. Skofja Loka — Na Starem vrhu nad Skofjo Loko bo v nedeljo meddruštveni veleslalom s pričetkom ob 11. uri. Rudno polje - Člani TVD Partizan, JLA. ZB, ZROP in PD Bled bodo v počastitev 20-letnice vstaje in v spomin padlih borcev izvedli smučarske tekme v veleslalomu. Start bo ob 11. uri. V nedeljo ob 14. uri pa bodo pričeli s skoki za Jakopičev memorial. Krvavec — Danes bo nadaljevanje V. zimskih športnih iger Elektrogospodarstva Slovenije. Ob 10. uri bo pričetek tekmovanja v veleslalomu za člane, starejše člane in članice. Tržič — Na Kofcah bo v nedeljo smučarsko tekmovanje, in sicer tako imenovani Bratičev smuk. Jesenice — Danes in jutri.bo v tamkajšnji telovadnici pionirsko in mladinsko ekipno prvenstvo v namiznem tenisu. % Na pobudo KO SZDL Križe je bila sklicana skupna seja vseh društev in organizacij. Na seji so se pomenili oziroma pripravili skupen program za proslavitev 20-letnice ljudske vstaje. Program obsega v glavnem zborovanje na Veternem, odkritje spomenika padlim talcem na Retnjah, pohod mladine v Udinboršt in na Okroglo in zborovanje v Gozdu f) Od 27. februarja do 1. marca je bil v Kranju tridnevni seminar za predsednike in sekretarje krajevnih organizacij SZDL in LMS. Seminar je obiskovalo 27 slušateljev. Iz krajevnih organizacij Se-benje in Senično se ni nihče udeležil seminarja. % Za Spomenik revolucije v Kranju je doslej relativno največ nabrala v skupni akciji z ostalimi družbenimi organizacijami organizacija ZB NOV Kokrica, ki je nabrala okrog 90.000 dinarjev prostovoljnih prispevkov. f) V tovarni Planika v Kranju je bil pred kratkim povečan letošnji družbeni načrt, in sicer od 1,300.000 parov čevljev na 1 milijon 350.000 parov. V prvem polletju so se zato povečale naf;e obveze za 40.000 parov, v drugem pa za 10.000 parov čevljev. (t> OO ZB Jesenice zbira dokumentarno gradivo, kot so fotografije, članki, rokopisi, slike in drugi predmeti, da bodo z njim uredili v Tehničnem muzeju na Jesenicah poseben kotiček iz taborišča »Ivanjrca«, v katero se odpeljali 23. januarja 1941. leta z Jesenic in drugih krajev Gorenjske 51 tovarišev. Z ureditvijo tega kotička bo OO ZB Jesenice prispeval k počastitvi 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. TRČENJE MOTORISTA IN KOLESARJA Prvega marca je prišlo do prometne nesreče na cesti III. reda v Mlaki. Po cesti je peljal motorist A. R. iz Srednje vasi, in sicer v smeri Kranj—Golnik. Na Mlaki jc iz stranske poti pripeljal kolesar A. S., doma iz Mlake in tik pred motoristom prečkal cesto. Ker se je motorist hotel nesreči izogniti, ga je pri zaviranju spodneslo, tako da je priletel v kolesarja. Motorist je dobil lažje telesne poškodbe na glavi. Na motorju je nastalo škode za približno 28.000 dinarjev, na motornem kolesu pa za približno 1500 dinarjev. MOTORIST MRTEV 28. februaria pa je prišlo do nesreče na cesti III. reda Visoko— Cerklje, in sicer med voznikom motornega kolesa S-11705, ki ga je upravljal A. K. iz Grada pri Cerkljah in voznikom konjske vprege T. J. iz Spodniih Brnikov pri Cerkljah. Do nesreče je prišlo zaradi vinjenosti obeh voznikov, ko ^ je. motorist prehiteval vprežni voz. Motorist "e pri trčenju padel in obležal, voznik vprege pa jc močno vinjen nadaljeval vožnjo, ne da bi sc zavedal kaj se ie prioetilo. Motorista so v jutraniih urah našli mrtvega. >koda na motornem kolesu znaša 50.000 dinarjev. NA OVINKU GA TE ZANESLO 27. februarja ob 20.30 je prišlo do prometne nesreče na cesti I. re- da Kranj—Ljubljana. Na Gaštcju je na ovinku zaneslo F.' B. iz Škofie Loke, ki je upravljal poltovornjak S-9564, in sicer tako, da je z zad-niim delom priletel v obcestno steno na desni strani, od tu pa ga je odbilo na levo stran, kjer se je zaletel v ograjo in odbil betonski kamen in na mestu obstal. Nastala je le materialna škoda za približno 300.000 dinarjev. Šahovski šampionat Jugoslavije BO ČUDERMAN MOJSTER? V Zagrebu se je že februarja pričelo 16. šahovsko prvenstvo Jugoslavije za posameznike. Na njem igrajo tudi slovenski predstavniki — Puc, Cudcrman, Stupica in Vošper-nik, ki so si na republiškem prvenstvu »priigrali« pravico sodelovanja. Boj za prv omesto med »najboljšimi« (v narekovaju zato, ker treh najboljših na prvenstvu sploh ni!) šahisti druge šahovske veselise na svetu, je od kola do kola bolj zagrizen. Vsak ima svoj cilj. Kranjčan Vinko Cudcrman si je zadal tega, da osvoji mojstrski naslov. Končano je že 13. kolo od devetnajstih, kolikor jih bo vseh skupaj. V teh 13. kolih je Cudcrman zbral 7 točk in pol. Samo eno partijo je izgubil — s Piscem, tri je odločil v svojo korist, kar devet pa jih je — s prisebno in varno igro — remiziral. Če bo v preostalih šestih partijah dosegel 3,5 točke, bo osvojil zavidljivi naslov šahovskega mojstra. 2. POPOLNA ZMAGA KRANJSKIH GIMNAZIJCEV Ta teden so se kranjski gimnazijci srečali v Novem mestu s tamkajšnjimi dijaki. Ob tej priložnosti so se pomerili z njimi v košarki, od- Edini gorenjski predstavnik v Slovenski conski ligi — Triglav iz Kranja je v nevarni coni in mu grozi izpad. Zadnjo prijateljsko tekmo z Ločanom iz škofje Loke so Kranjčani izgubili z 2:3, vendar jim poraz ni vzel poguma; nasprotno, celo vzpodbudil jih je k edinemu cilju — ostati v družbi najboljših slovenskih cnajstoric. Jutri se Bo moštvo iz Kranja pomerilo z zadnjo na lestvici — z Nafto iz Dolnje Lendave. Poznavalci nogometa trdijo, da jc prav Nafta sedaj najboljše moštvo v Sloveniji. K tej trditvi prištevaio zmago ligaša iz Lendave nad Var-tčksom iz Varaždina (!), torej nad tistim, ki je v nedeljo premagal zveznega ligaša Hajduka in sc uvrstil v finale tekmovanja za nogometni pokal. Pravijo celo, da je Nafta dvakrat premagala Vartcks ter da bo še marsikateri slovenski enaistorici prekrižala račune, saj so jo okrepili nekateri igralci, ki so prej nastopali za barve drugoli-gašev. Naj bo tako ali drugače, jasno je, da bo kranjskim »zelenim« jutrišnji nasprotnik nevaren tekmec, proti kateremu bo treba igrati resno, hitro, kolektivno ... Verjetno se jesenski izid 8:0 v korist Triglavanov tokrat ne bo ponovil, vsekakor pa bi bili dobljeni točki za Kranjčane lep uvod in nagrada za zimske priprave. Jutri igraio še — Ljubljana : Ilirija na stadionu Ljubljane, Kladivar : Rudar v Celju, Krim : Olimp v Ljubljani, Sobota : Slovan v Murski Soboti ter Nova Gorica — Maribor v Gorici. J. z. Svetovno hokejsko prvenstvo v Švici TRETJA ZMAGA JUGOSLAVIJE V nadaljevanju svetovnega hokejskega prvenstva v Ženevi in Lau-sanni (Švica) je jugoslovanska reprezentanca premagala reprezentanco Belgije z 10:2 (4:0, 4:0, 402) in si s tem zagotovila mesto pod vrhom v jakostni C skupini. — Za Jugoslavijo so dosegli gole: Klinar in Zupančič po 2 ter Tišlcr, Smolcj, Felc, Valentar, Ravnik in Mijuško-vič po enega. Francija pa je premagala Jugoslavijo z rezultatom 3:2. Božo Jemc najboljši Po tekmovanju smučarskih skakalcev v Lahtiju na Finskem, je bila v sredo na sporedu še ena tekma. Na 55-mctrski skakalnici v Kuovoli se jc pomerilo 65, tekmovalcev iz desetih držav, med njimi tudi Jucoslovani: državni prvak Božo Jemc z Bleda, mladinski prvak in imetnik mladinskega pokala Kongsberg, Ludvik Zaic z Jesenic, svetovni rekorder Jože ŠKbar iz Ko-vorja ter trikratni nosilec trofeje Kongsberg in do sedaj najboljši Jugoslovan, Marian Pečar iz Mojstrane. — Na tekmovanju je zmagal poznani Finec Ammoncn pred rojakoma Ukkoncnom in Kirionc-nom, s katerimi ie Pečar letos obračunal na švicarski turneji. Najboi-ši naš skakalec je bil Božo Teme, ki ie osvojil deveto mesto. Odličen je Razgovor s predsednikom NE »Triglav«, tov. SI. Bcznikom voljo In elanom se bomo obdržali bojki in namiznem tenisu. Kranjca- | m'j m\lXi{ Zaje z desetim mestom, ni so v vseh športnih panogah pre- ' močno zmagali. Rezultati — košarka: Gimnazija Kranj : Gimnazija Novo mesto 89:50, odbojka: Gimnazija Kranj : Gimnazija Novo mesto 2:0, ženske: Kranj : Novo mesto 2:1, namizni tenis: Kranj : Novo mesto 5:0, ženske: Kranj : Novo mesto 3:0. Make Zapora mostu čez savski log Občinski ljudski odbor Kranj, oddelek za gradnje in komunalne zadeve obvešča, da bo most čez S?.vski log zaprt za ves promet zaradi popravila v času od 13. marca do 26. marca 19C1. — Promet z vprežnimi vozili bo mogoč čez glavni Savski most In to samo v času od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Občinski ljudski odbor Kranj oddelek za gradnje in komunalne zadeve »PLANIKA«, industrija obutve, Kranj, sprejme vodovodnega Instalaterja Nastop službe možen takoj. Osebni dohodki po dogovoru. Pismene ponudbe poslati r>a upravo podjetja ali se osebno zglasiti v kadrovskem oddelku podjetja. Šlibar je še vedno utrujen -f zavzel ie 13. mesto, medtem ko je bil Pe-č?* 25. — Danes in jutri bodo vsi najboljši tekmovalci sveta nastopili na skakalnici v Holmenkollnu, č"z teden dni pa se bodo verjetno udeležili (tako se sliši govoriti) poletov na 120-metrski skakalnici v Planici, v kolikor bo pobudnikom uspelo tekmovanje organizirati in izvesti. Jutri bodo nogometna igrišča spet oživela. Videli bomo, kako se je to ali ono moštvo v slovenski conski ligi pripravilo na spomladanski del prvenstva. 9 Ob tej priložnosti smo so obrnili tudi na predsednika nogometnega kluba Triglav, tov. Slavka Bcznika in mu postavili nekaj vprašanj v zvezi s težavami in / s perspektivami tega kranjske-iga nogometnega kolektiva, i »Zanima me, kako je moštvo NK Triglav pripravi jenov za spomladanski del tekmovanja v slovenski conski ligi?« »Moštvo je za spomadanskl del tekmovanja dobro pripravljeno, čeprav rp - > imeli v pripravah težave ti sei^ve s starega igrišča nogometno igrišče Mladosti. Fantje so n» tem igrišču odigrali več tekem in so ga zato že kar dobro spoznali. Zal. zaradi tega, ker so se tekme igrale večinoma med tednom, ni moštvo skoraj nikoli nastopilo kompletno. — Vendar igralci, ki pridejo v poštev za prvo ekipo, so v zadnjem času vsi redno na treningu, tako dft upamo, da bo v prvenstvenih J tekmah precej bolje kot v pri-\ pravah.« »Koliko imate na razpolago igralcev in kdo so ti?« »Igralcev, ki pridejo v poštev za prvo ekipo, je na srečo kar precej, vendar so bili nekateri v pripravah poškodovani. Tako v prvih srečanjih ne moremo računati na Finžgarja in Francija Stularja. Klub se je v pripravah na spomladanski del tekmovanja močno konsolidira!. V jesenskem delu tekmovanja kaznovanim igralcem smo kazni brisali, vendar so kljub tej gesti MihelčiČ, Čebulj in Stravs klub zapustili medtem ko bosta brata Stane in Marjan Brezar igrala še naprej. S tem v zvezi bi rad poudaril* da je bil klub v dokaj težkem položaju pred javnostjo, ker Je lani ob kaznovanju naš tisk 0 igralcih objavil netočna poročil* o tem, da so le-ti klub izsiljevali. Moram povedati, da dvomim, če še kakšen klub, ki tekmuje v slovenski conski li posluje na ta>ko amaterskih pri"" c.Mh, kot mi. Zalo je nekoli^ čudno. e> se pisc o stvareh, r niso točne in že diše po prol^ sionalizma. Pri nas igra vsak '* dobre volje in razen nadomesti' la za eventualni izgubljeni de' lovni čas ne dobi ničesar.« »in kakšna so vaša predvide vanja za uvrstitev v slovenske«1 nogometnem prvenstvu?« »Upam. da se bomo kljub te?" kemu položaju z volio in ela* nom vseh na"'h igralcev obdržali v tem tekmovanju.« M. Z. TEKMOVANTE ZA »ZLATO PUŠČICO« « Jesenice — Preteklo nedeljo !e bilo tudi v Strelskem domu na J** :ah izvedeno letošnje obcins tekmovanje za »Zlato puščico«. ki se ga je udeležilo 50 strelcev 'n strelk. 14 od teh se jih je uvrstil" na okrajno tekmovanje. Zlato puščico je v tesni konkurenčni borbj osvojil Edi Dobrave s 367 krog» pred Janezom Strinom in Stane-tom Seknetom, ki sta dosegla vs:l)t po 361 krogov od 400 možnih. S AH Domžale : Kamnik 19,5 :14,5 Šahovski dvoboj med šahisti kamniške in domžalske občine, ki je bil pred nedavnim v Domža' lah, se je končal z zmago Domžal z 19,5 : 14,5. Na prvih 10 derftah so Domžale slavile visoko zmag0 7,5 : 2,5. Od Kamničanov sta zm3' gala samo Borut Ocepek in DO" brovoljc, remiziral pa je profesof Zika. IZLETNIK-turistična agi obvešča Javnost, da pr&nejo s svojim rednim poslovan em naslednje ttsrfsfifirc pcstovalrios: 12. marca IZLETNIK, Skofja Loka, Kidričeva 2 13. marca IZLETNIK, Celje, Titov trg 3 15. marca IZLETNIK, Kranj, Koroška cesta 4 18. marca IZLETNIK, Radovljica, Avtobusna postaja 20. marca IZLETNIK, Kamnik, Titov trg Izletnikove poslovalnice bodo nudile naslednje usluge: prodajo železniških vozovnic za potovanje doma in v inozemstvo, prodajo avtobusnih vozovnic, informacijsko službo, službo potn'h listov, nabavo tujih vizumov, menjavo valut, organ'zaci j o izletov, ekskurzij in potovanj doma in v Ino&jfnstvo, o:ldajo avtobusov za posebno vožnje naslednjih avtobusnih potffetrj: I.'ubl'ann transport, Ljubljana Tr?nsturist Skofja Loka Avtopromet Kranj Aviopromet Gorica Avtobusno podjct*e Celje Avtoservls Jesenice Poslu?!'!te se nrtSih uslug! IZLETNIK, turistična agencija, Ljubljana, Celovška 121, III. nadstropje — telefon 32-011