154. Številka. Trst, v sni m »to, 20. avgusta 189S. Tečaj XXIII „Ediaost" izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno jih ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročninn znaša: Obe izdanji na lefc> . . . gld. 21'— /a »smo večerno izdanje , „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na ineaec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 3 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. T EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. 870. 4 nvč. V edinosti Je moč! Oglati se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. I'oslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Itokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema II pravil Istro. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Vrrdnlštro i ti tiskarna se nahajata v ulici 1'arintia stv. 12. I piaviilstvo, od-priivnlštvo in sprejem a nje inseriitov v ulici Moliu jiiccolo štv. M, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti", Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Novejše vesti. DuiihJ 111. V Neuiikirohenu so je dogodila danes huda nesreča. Biciklista profesor Diener in dijurnist <)rtawa sta tako silno trčila eden ob družeča, da si je prvi nevarno pretresel možgane, drugi |»si ima polomljenih pnr reber. Lvov lil. Kadi ogledu&tva aretovani baron Murmnnn od Marchfelda izjavlja, da prihaja z Dunaja od svoje matere. Na potu v Petrograd da si je hotel le iz golo radovednosti ogledati nekatera mesta Galicije. Novi Siliidec (Galicija) 11». Včeraj je bila zopet razprava radi antisemitskih izgredov. l)va obtoženca sta bila obsojena radi hudodelstva tatvine na oziroma 10 mesecev ječo; 10 družili je bilo obsojenih ..radi javnega nasilstva in pregreška tatvine na različne kazni od do 10 mosecev. Otlnje 111. Njegovo Veličanstvo cesar Fran Josip so je včeraj zahvalil knezu Nikolaju najpri-srčneje na čostitni brzojavki. Kil)! 11». Uradni list priobči nocoj dekret, katerim se odpravlja obsedno stanje v pokrajinah Arczzo in .Siona. Killl 10. Papež je podelil svoj blagoslov vsem onim, ki so se zanimali za njegovo zdravje inod kratko boleznijo njegovo. Killl 10. Bruhanje Vezuva so množi od dno do dne. Po noči je videti, kakor da se gora koplje v roki ognja. Lava se vali v masah na več kilometrov na široko ter /, hitrostjo 200 metrov na uro. P»liz 10. »Agenze Havas« javlja iz Bang-koka: Na preganjanju nekoga Kitajca je udrlo deset polioijstov v prostore francoskega poslaništva. Francozki poslanik je dal polioijste zapreti ter je uložil protest na Kitajski vladi. Poslednja je nemudoma izrekla svoje obžalovanje radi tega dogodka. Guverner v Bangkoku in načelnik policije sta se predstavila franeozkomu poslaniku, da so opravičita osebno. Pur iz 10. »T einps« javlja iz Madrida: Sluti so, da so bodo mirovna pogajanja vlekla na dolgo. Opozieijonnlne skupine zahtevajo, naj se snidejo »eortes«, kar se utegne zgoditi sredi septembra. Špansko namenijo sklicevati se na to, da se jo mirovni protokol podpisal dno 12. avgusta popoludne, in sieer zato, da ne bi /jedinjene države iz kapitulacije Manile, ki se jo dogodila pozneje, izvajalo posledie neugodnih za Špansko. Stoletnica Koseskega. (Povodom Koseškega slavnosti napisal M. P.) Prijatli, vsem delavcem narodnim slava, Hvaležna jim hode na vek očetnjava. S. Gregor iS i i. Na pobočji lahnega grička sloni mična vas Spodnje Koseze s svojo prijazno hišo božjo, posvečeno sv. Lovrencu. Mirna in tiha je ta vasica. Tuj ji jo posvetni hrum in šum. A kaj pa je ini-nolo soboto tako oživela? Kaj postala mahom živahna? Oživela je, da se vredno pripravi za velik narodni praznik, ki se je imel vršiti drugi dan v čast rojaku slavnemu, pesniku našemu I v a n u Veselu Koseskemu. Napravila in nakitila se je svatovsko, da slovesno vsprejme v svojo sredo častilce svojega rojaka. In ros se jo odičila kakor nevesta, ta vasica. Z domačega zvonika in z lepo očedenih hiš so mogočno zaplapolalc slovenske za- stave; in ob poti, ki vodi skozi vas do hrama božjega, dvigali so se vitki mlaji, oznanjajoči daleč na okolo nenavadno slavlje. In poknili so topiči in zapeli so zvonovi in razna šal i preko hriba in planot, v lopa naša gorska selišČa in vasi vest, o Koseškega slavnosti. In mej pokom in moj pritrkavanjem donela je lepa domača pesen iz jamih grl vrlih naših deklet, ki so neutrudno [detle vence in krasile ž njimi mlaje in dičile prijazno domove koseške. Ko pa je zatonilo solncc in ko je polegel dnevni šum, tedaj so zaiskrili po lukoviških in koseških, po moravskih in krašenjskili hribih v temno noč svetli kresovi, ki so spominjali ljudi na bližajoči se narodni praznik in jih vabili v Koseze. Tako je napočil slavnostni dan 14. vel. srpana ; dan, ki je bil jedinim predmetom govorici zadnjih tednov, katerega se je vse naprej veselilo. In bil jo to prekrasen dan. Lepo je sijalo božje solncc in razlivalo žarke svoje na mične Koseze in njihovo dično okolico. Kmalu po osmi uri so jele od vseh stranij vreti nepregledne množiee ljudstva od blizu in daleč, peš in na vozeh ; staro in mlado hitelo je v Spodnje Koseze, da počasti spomin moža, ki je bil naše gore list. Največ ljudstva se je nabralo ob lepem slavoloku, ki je bil napravljen na mestu, kjer vodi pot v Koseze. Zeljno je čakalo dragih gostov, ki so imeli skoro priti. Ob devetih so se na vozeh, katere je prelepo z zelenjem in cvetjem olepšnl g. Fran Otolani, krojač iz Tržna, pripeljala moravska vrla dekleta v nedosožno lepih narodnih nošah. Množice so jih kar niso mogle nagledati. Skoro se je oglasila živahna koračnica kamniško mestne godbe in za njo so se privezli dragi gostje in slavna narodna društva ali njih odposlanci, največ pa ognjegaseev, prišlih iz vseh stranij na desetletnico brdskoga gasilnega društva, ki je vzajemno z Koseskega sluvnostjo slavilo svoje slavje. Izmej dragih gostov naj se posebej omenijo: župan ljubljanski g. Ivan Hribar, oos. svetnik g. Ivan Murnik, državni poslanec g. Frančišek Povše, primarij g. dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški, gospoda Fr. Lovec in Evgen Lah kakor odposlanca »Slovensko Matice«; profesorja g. S. Rutar in g. Anton Funtek kakor zastopnika pisat, društva; odposlanci Sišenške čitalnico in odposlanci kamniške čitalnice ter 20 členov 1. kolesarskega društva »Ljubljana« z gospodom Fr. Gutnikom. Ko so se zbrali gostje, poprijel je za besedo g. notar Janko Kalin din jo v imenu slavnostnega odbora navdušeno pozdravil vse častilce Koseskega in jih zahvalil, da so so tako mnogobrojno odzvali odbor, vabilu in došli v te lepo kraje naše, obhajat slavlje domačina našega Koseškega. Potem pa jo v imenu narodnih deklet pozdravila Malka Povše vse navzoče in spregovorila nekako takole: »Prisrčno bodito pozdravljeni čestilei Koseskega iz vseh slovenskih pokrajin od tukajšnjih slovenskih deklet! — Vaš današnji prihod nam jo jasen dokaz, da ogenj zavednosti in domoljubja slovenskega, katerega je zanetil v burnih časih Ko-seski v narodu s svojo krepkodonečo pesnijo, še ni ugasnil; dokaz, da jo lipa slovenska, katero jo preti pol stoletjem usadil v domača tla, krepko pognala, razširila svoje korenike v rodni zemlji in mogočno razprostrla košate svoje veje po vsej Sloveniji. — Vsprojmite od nas slovenskih deklet, dragi naši gostje, se šopkom cvetlic tudi vsak od vas malo vejico od te naše slovenske lipe. Dovolite, da Vam pripnemo te vejico na prsi. — Združeni pod to slovensko lipo bodoino enega srca in enega duha, vsi bratje in sestro mej sabo neustrašeno stali sredi sovražnih sil. Kličem Vam še enkrat: bodite nam srečno pozdravljeni!« Nato je podala gospioa g. Leveu, predsedniku »Slovensko Matice«, društva, katerega častni člen je bil Koseski, društva, ki je z znatno gmotno podporo največ pripomoglo do izvršitve Koseskega slavnosti. Druga dekleta so paobstilc /, šopki ostalo goste. Ginjon so je zahvalil gospod Lovce za ta znak prijaznosti. V tem je zasv'rala godba in jol se je viti svečan sprevod proti cerkvi. Naprej so korakala ognjegasna društva, za njimi narodna dekleta v stari noši, za temi dragi gostje in nepregledne vrste ljudstva. Božja služba se je začela z govorom, katerega je prevzel iz posebne prijaznosti dični prvoinestnik družbo sv. Cirila in Metodija, proč. g. Tomo Z u p a n. V krepkih, jedrnatih besedah je slavil Ivana Vesela Koseskega kakor moža pobožnega in pravičnega, kateremu so bile v vodilo zlate besedo: vso za vero, doin, cesarja! Ognjevito jo vnemal mladino, naj ji bo slavljenee svetal vzornik; naj ona, ki je naš tip, ljubi in dola za svoj narod, kakor je zanj toliko storil slavljenee. — Sveto mašo jo služil z obilno azi-steneo proč, g. Tomo K ajdi ž, moravski dekan in deželni poslanee. Petje sta oskrbeli moravsko pevsko društo in pevsko društvo »Zarja« z Brda. Po završenom cerkvenem opravilu smo so napotili k rojstni hiši slavljenea. Tu jo stopil na oder priznani naš pisatelj, vodja gimnazije v Novem mestu, g. dr. Frančišek Detel a inje govoril slavnostni govor. Omenjal jo slavnih tukajšnjih rojakov, Jurija barona Vego, dr. .J. Župana, A. Olibana, Janka Krsnika in prešel na to na današnjega slavljenea, koseškega rojaka Ivana Vesela. Narisal je v glavnih potezah njegovo življenje, njega mladost, šolanje in službe, V jasnih potezah nam je predočil dobo, v kateri je živel Koseski, v kateri je pel svojo vneto rodoljubne speve in vspešno drumil rojake svoje, klicaje jim, naj so zavejo svojce narodnosti, ker »biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos«. Pravil je, ko-I i k o zaslug j o i m o 1 Koseski z a n a r o <1 n o gibanje v Trstu 1. 1H4K. in daje posebno o n p r i p o m o g o 1, d a j o to m e s t o ostalo v onih burnih časih zvesto avstrijskemu orlu. Po tem jedrnaten, trezno premišljenem in duhovitem govoru je pala zavesa in zalesketalo so so v solnčncm svitu zlato črke na prelepi spominski plošči. Napis so glasi: V tej hiši se je rodil 12. kimove a leta 1798. slovenski pesnik IVAN VESEL KOSESKI umrl v Trstu 2t>. sušen 1. 1SH-1. Iliti slovenske krvi, bodi Slovenca ponos! Oh stoletnici r u jutra fiostnrili rojaki. Tako so je torej, ko je bil govornik zazibal z vzneseno, prisrčno svojo besedo navzoče v nenavadno navdušenje in ko je I >i I tako rekoč pri-zval i/, onega sveta mej nas našega Koseskega: v tem slovesnem trenotji so jo razkrila plošča. Svetega, žarečega domoljubnega ognja so nam gorela srca, navdajal nas je nenavaden ponos; še bolj nas je pa navdušila prekrasna Jenkova Molitev , katero so pevci po odkritju upeli iz dna duše, S tem se je završil glavni «1<-I prelepe te slavnosti. Množice so se jele razhajati, noseče salni živo v spominu začrtan spomin na prelepo t« »Javnost. Dragi gostje pa in slavna društva so odkorakala proti Lukovici, mej tem. ko so se narodna dekleta v starih nošah zbrala na Vidmu, vasi blizu Kosez, kjer jih je fotografoval rodoljubni naš fotograf, tukajšnji domačin, gosp, Dragutin RovSek. Preden so dekleta zasela vozove in se odpeljala, nagovoril jih je v imenu slavnostnega odbora tajnik Makso 1'irnat in rekel nekako: Rodite prisrčno pozdravljena, draga narodna dekleta! Prispele ste i/, zelene moravške doline, in mienih Kosez, iz prijazne Lukovice in od hele dunajske cesto, prispele, da počastite Koseškega, da proslavite moža, ki vas je opeval s prelepimi besedami : Tli iinSa ileklcta ■o limharjev cvet, So tanke kot jelke, njili usta ho med. Srčna hvala bodi zato vam, ki ste bile vence današnjega dneva, in najlepši okvir današnje slavnosti. Spremlja pa naj vas vedno spomin na prelepi današnji praznik in naj kakor svitla zarja izza lepih mladih let sveti tudi v vaša pozna leta. Živela naša dekleta! Krepko je pozdravilo ljudstvo z glasnim »živela« dekleta in dolgo zrlo za vozovi, ki so nam jih odpeljali. Ko so dospeli dragi gostje in slavna društva v Lukovico, pozdravil jih je ondi lukoviški župan, g. Svitoslav Mlakar, za kar so mu je srčno zahvalil g. župan Hribar. Potem se je začel obed za gasilce pri g. Mlakarji, za druge mile goste pa pri g Drngotinu Veverju, p. d. »Slaparji«. Na obedu je napil g Kajdiž presvetlemu vladarju, ljubljenemu našemu cesarju Franu Josipu, na kar je godba zasvirala cesarsko himno. V drugem svojem nagovoru je napil isti govornik kakor predsednik slavnostnega odbora dragim gostom in si. društvom, ki so počastila Koseskoga slavnost, posebej še slavnostnemu govorniku, g. dru. Deteli. Dr. Detela je rekel, da njemu pač ne ide nikaka hvala. Ako jo prevzel slavnostni govor, smatral je to, kakor moravski rojak, za svojo dolžnost. Za prireditev današnje slavnosti spodobi se hvala najbolj slavnostnemu odboru, kateremu dviga v čast svojo kupico. V imenu slavnostnega odbora je odgovoril viaokošoloc Mak8o Pirnat, odborov tajnik. Rekel je, da je bil osnovnim odbor le sejalce, ki je sejni in širil misel o tej slavnosti. Da je pala na rodovitna tla ta misel in da so je slavnost tako vrlo izvršila, to je zasluga dragih gostov in slavnih narodnih društev; zasluga je pa tudi tistega stanu, iz katerega je izšel Koseski; stanu, kateremu jo Koseski posvetil najlepše pesni, kateremu jo zapel svojo prelepo »Kdo jo mar?«, stanu, kateri je prispel v nepreglednih stotinah počastit rojaka in domačina svojega in kateri so je na slavnosti vedel tako dostojno in plemenito. Na zdravje kmetskoga stanu naj velja ta napitnica! Prelepo je govoril g. župan Hribar, govoril tako, kakor zna le on. < »menjal jo o prekrasnih krajih, po katerih so se danes vozili si. gostjo, ko so šli na to slavje. Kamorkoli se ozira človek po domači zemlji, naj mu plove pogled po sneženih orjakih planinskih, po mienih brdih ali bohotnih poljih, posejanih z belimi vasmi, vodno in vedno se prepriča, kako krasan je naš rodni svet. Rog živi to lepo našo domovino! Rurno navdušenje jo sledilo tem iz srca govorjenim besedam. Gosp. prof. Leveč jo napil g. Tomo Zupanu, ncutrudljivemu predsedniku eiril-nietodijeve družbe, možu, ki tako vspesno odbija navale tujcev na slovenski svet. (J. Zupan se je zahvalil na napitnini ter dvignil čašo svojo v spomin moža, ki jo brez dvombe najveći častilec Koseskoga, v spomin g. Jakobu Smoleju, šolskemu nadzorniku v pokoju. In tako se je reklo še več krasnih besed. V prijazni zabavi potekel nam je prehitro čas in ločiti smo so morali od dragih gostov. Domačini pa smo še dolgo ostali skupaj in se vesolja topili v prelepih spominih, katerih nam je donesel prelepi dan Koseskoga slavnosti. Tako se je vršila lepo in dostojno Koseskoga slavnost, o kateri som poročal dragim tržaškim Slovencem bolj obširno ravno radi toga, ker je Koseski večino svojih let preživel v sredi tržaških Slovencev. S tem slavljem je obhajal slovenski narod, navdušen in prešinjen gorečih domoljubnih eutstev, stoletnico huditelja in dramitelja svojega in skazal tako dolžno hvalo možu, ki je toliko storil zanj s pokojnim dr. Bleiweisom v burnih časih našega preporoda. Posebno lopo so pa Koseškega spomin proslavili njegovi rojaki, ki so mu vzidali v rodni mu dom prelepo spominsko ploščo in z odkritjem te plošče združili tako krasno narodno slavnost. Tam v Kosezah so sedaj leskeče zlat napis na Koseškega hiši. In ta napis bode kazal odslej, kje se je rodil narodu našemu htidi-telj ; pričal bo ta napis pa tudi o hvaležnosti rojakov do svojega slavnega domačina. Ros, narod, ki si- tako lopo spominja zaslužnih svojih mož, ta zasluži v polni mori, da se mu taki rojevajo. Upajmo, da bode milostno nebo, ki je o svojem času poslalo dramit Koseskoga, da bo to dobro nebo še zanaprej pošiljalo nam dobrih, vrlih mož, mož požrtvovalnih in vnetih; mož, ki naj vodijo narod naš do prave sreče in blagosti, vodijo do boljše, lepše bodočnosti ! Shod županov v Ljubljani. Po lepem govoru gosp. župana Hribarja jo gospod župan Novomeški, dr. Sehegula, utemeljeval svoj dodatek k adresi glede vseučilišča v Ljubljani. Govornik je povdarjal potrebo splošne kulturo, in jo pojasnjeval, koliko stane po en dijak na avstrijskih vseučiliščih, tehnikah, akademijah itd., a prišel je do zaključka, da pomisleki na troške ne smejo ovirati snovanja vseučilišč. Ker pa ima sleherni narod svoja posebna svojstva, ki so kolikor toliko v podlago viši izohražbi, treba, da so širi omika v njegovem jeziku. Slehernemu narodu naj so torej privoščnjo sredstva za izomiko. Potrebo takega zavoda, kakoršen je vseučilišče, je težko dokazati, kajti potreba so pokaže še le potem, ko zavod že obstoji. Izozbraženost, omika je stanje, ki se mora še le vstvariti, torej tudi potreba vseučilišča. Vendar je trdil govornik, da jo vseučilišče v Ljubljani potrebno, kajti naši dijaki navadno nimajo sredstev, da bi lahko brez pomanjkanja študirali na vseučiliščih v Gradcu in Dunaju, kamor zahajajo navadno. Polog tega treba omenjati nasprotstev mej slovanskimi in nemškimi dijaki, katera nasprotstva ovirajo našo dijake v študijah. Govornik je pojasnjeval potem, da se iz Kranjske, iz Dol. Štajerske, iz Istre, z Goriškega, iz Trsta izobražuje na različnih vseučiliščih kakih f)00 dijakov. Kakih 150 do ltil) jih hodi iz Dalmacije na druga vseučilišča. To bi bilo skupaj kakih 650 dijakov. V tem številu pa niso všteti bogoslovei, pač pa medicinei. Ker pa na medicinsko fakulteto sedaj ne moremo računati, odbili bi od ravnokar izračunanega števila (650) 100 modieineev in ostalo nam bi še zmiraj 550 dijakov za univerzo. Co torej pomislimo, da je dunajsko vseučilišče, kamor zahaja večina naših akademikov, itak prenapolnjeno, se resnično pokaže potreba za vseučilišče na jugu Avstrijo in sicer v Ljubljani, zaradi tega, ker so ti dijaki v veliki večini Slovenci. Vprašanje je, da-li število kakih 550 dijakov zadostuje za vseučilišče? Ni li to premalo število? Ne! Poprašajmo statistiko ! V Italiji je 21 univerz, ki so jako dobro obiskovane. Na jedno univerzo spada tam povprečno — to je za Italijo pač dosti — 860 di jakov. To je povprečno število, na nekaterih vseučiliščih jo veliko več, na nekaterih veliko manj dijakov. V Nemčiji je 22 vseučilišč. Manjše, a slavne univerze imajo po (»50—800 slušateljev. Na Angleškem jo 11 univerz; na vsaki univerzi — ne na vsaki fakulteti — je tam povprečno 550 slušateljev. Kakor vidite, smo že pri številu, ki smo ga izračunih za našo univerzo. Švica, ki ima M milijone prebivalcev in to treh narodnosti, šteje 7 vseučilišč, na vsako spada povprečno 520 slušateljev. Rulgarija ima jedno vseučilišče, ki ima celih 2;$0 slušateljev. Sicer pa, zakaj se oziramo po drugih državah ! Poglejmo vseučilišče v Bukovini, v Cernovi-eah, ustanovljeno 1. 1875. Rukovina je za 500 km* večja, nego sama Kranjska in ima tudi za 160.060 več prebivalcev, a univerza v Cernovicah ima sedaj po tolikih lotili kakih 350 slušateljev. — Govornik je uvorjen torej, da ljubljansko vseučilišče izdatno prekosi univerzo v Cernovicah glede števila slušateljev, takoj v prvem letu. To je verjetno tembolj, ker bi ljubljansko vseučilišče prihajali tudi Nemci in Italijani. Važnejši predmeti bi se predavali razen v slo\enščini. tudi v nemškem, v italijanskem jeziku, kajti tudi Nemci bi morali pohajati nemška predavanja in prav v tem bi bilo ustreženo širšemu krogu istih, ki iščejo izobrazbe, ustreženo kulturnim potrebam v veči meri. Kako pa z učnimi močmi, s profesorji, ki bi bili sposobni poučevati na modroslovski, na pravo-slovski fakulteti? To vprašanje nam ne bodo delalo skrbi. Znano je, kako nadarjen je slovenski dijak. Koliko slavnih mož rodila jo slovenska mati! Med temi nahajamo velikane učenosti. Znani so vsakomur. Koliko mladih, učenih, nadarjenih mož imamo tudi sedaj Slovenci doma in v tujini, ki bi bili popolnom sposobni za profosure na vseučilišču! Ako se hočejo ti možje še natančnejšo strokovno izobraziti, naj so jim podelijo državne stipendije, da si na bero še več učenosti v svojih strokah po inozemskih univerzah, da so jim razširi obzorje v dotični vedi. Dani so torej vsi pogoji za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Sedaj jo vprašanje, kako dobiti dovoljenje? Naj se vlada v Avstriji s parlamentom ali brez parlamenta, naš prosvitH cesar lahko ukaže, in to je način, svoji vladi, dii ustanovi v Ljubl jani vseučilišče v slavo sebi, v prospeh omiko, v blagor narodu slovenskomu, ki so ponaša od pamtiveka z iskreno ljubeznijo in neomahljivo zvestobo do presvitlega cesarja in do proslavile habsburške rodovine. Nasvetujem torej — tako jo zaključil govornik — slavnemu zboru slovenskih županov, naj le-ta sklono, da se v udanostno adreso, ki se ima izročiti povodom petdesetletnice cesarjevega vladanja po odposlanstvu slovenskih županov Njih Veličanstvu sprejme poseben odstavek, s katerim se prosi cesar, naj ukaže ustanitev vseučilišča v Ljubljani. Politični pregled. Italijanska impertinenoa. V Turinu imajo razstavo. Predsednik komisije je italijanski poslanec Vili«. Povodom razstave je bila tam tudi mednarodna rogata. Vcsljnči so priredili banket na čast rečenomu gospodu predsedniku. Poslednji, uljuđen mož, je na banketu napil inozemskim ve-sljačem in je o tem postal irapertinenten nasproti naši državi. Rekel jo namreč v svoj i napitniei mej drugim: »Moje misli mi ubogajo v Trst, ki je krv nase krvi. ki živi nase življenje, ki pripada nam in ki se v liedaljnji bodočnosti tudi po lltlsko združi z nami! Ali sto ga čuli?! Je-li možno misliti si h ujo impertinenco ? Toda tej prvi impertinenei se je pridružila še druga, jednako huda, a to drugo so zagrešili vladni krogi italijanski, kakor p o sne mamo iz tukajšnje »Sere«. Mesto da bi tako izjavo — in to proti državi, ki je v zvozi žnjimi — označili za to, kar je, mesto da bi imenovali otroka po pravem imenu, mesto da bi se sramovali takega politiskega 1 o p o v s t v a, pa še opravičujejo tega hujskača, češ, da se mu je dogodil »lapsus lingue«. Istemu listu brzojavljajo iz Rima, da vladni krogi menijo nadalje, da Villa bi bil dobro storil, da so je udeležil banketa le kakor predsednik razstave in da ne bi bil dal duška svojemu politiškemu menenju. Tako torej! Taka je korektnost, ali bolje rečeno: iskrenost vladnih krogov italijanskih! Oni ne obsojajo žaljenja proti naši državi samega na sebi, njim je prav, da Italijani mislijo tako, samo'povedali nuj bi toga no tako na glas! —Sedaj pa pomislimo, da se te besede niso govorilo v kaki beznioi, ampak o slavnostni priliki, da jih ni govorila kaka obskurna oseba, ampak predsednik razstave, torej mož, ki gotovo zavzema odločno mesto v družbi! A če pomislimo slednjič in smo uverjeni, da je bilo na banketu tudi gostov iz Avstrije in da so so bržkone ravno radi navzočnosti teh poslednjih izustilo one nesramne besede ter da je težko odbijati misel od sebe, da so so to nesramnosti govorile skozi okno vsemu avstrijskemu italijanstvu, potom nam je jasno, kako se iz Italije ven avstrijski Italijani z i s t e m a t i č no in p r o ra č u n j e n o š č u v a j o li a i z d a j s t v o ! In ponavljamo: proti državi, ki je zvezana žnjimi!! Tako plačujejo Italijani vse "obzirnosti, s katerimi jih obsipljc naša država, tako, da mora lojalno avstrijsko prebivalstvo v teb obmorskih pokrajinah pretrpeti marsikaj in se odrekati svojim ustavnim, p o 1 i t i s k i m in n a r o <1 n i m p r a v i e a m: ravno radi t* svetel! Res lepega sadu nam donaša evropska konstelacija, v katero nas je potisnil oni mož od krvi in železa, ki je nedavno temu /.atisnil svoje oči gori v Friedriehsruh i Mihael Grigorjevič Čer naje v je umrl dne 17. t. m. nagle smrti. Pokojnik je med onimi generali, ki so igrali važno ulogo v noveji ruski zgodovini. ('ernajev je bil zajedno hraber vojak in dober diplomat. Odlikoval se je leta 1804. kakor vojaški poveljnik v Turkestanu v Aziji. ImeCer-najeva pa je postalo poznano med vsemi Slovani, ko je v srbsko-turški vojni vstopil v srbsko službo kakor general. On je vzpodbudil Srbijo, daje napovedala Turčiji vojno. V tej vojni je Srbija sieer podlegla, ali bila je v pričetek poznejim znanim dogodkom na Balkanu in — os v obojen ju balkanskih Slovanov. Pa ne le kakor vojak, ampak tudi kakor politik in diplomat je bil ( 'ernajev oznanje-valee slovanske ideje. ' Smrt ga je zalotila v 70. letu njegovega na dogodkih bogatega življenja. Bolgarska in Črnagora. »Kolnischo Zei- tung« trdi, (la se ni sklenila formalna zveza med Bolgarsko in Crnogoro, pač pa sta se dogovorila oba vladarja, da bode (rnogora podpirala Bolgarsko, ako bi to poslednjo napadla Turčija, dočim bi Bolgarska priskočila v pomoč ('rnogori v slučaju, da bi poslednja hotela razširiti svojo ozemlje. Zajedno sta sklenila oba kneza, da storita vse mogoče, da so tudi Srbija pridruži tej zvezi. Nam se zde te vesti neverjetne, sosebno z ozirom na sedanje razmero v Srbiji. Domače vesti. Novi častni /miki. Povodom svojega jubileja je Njegovo Veličanstvo naš presvetli eesar ustanovil spominsko medaljo za člene oboroženo sile in orožništva, ki so služili v vojski ali orož-ništvu v dobi vladanja sedanjega cesarja, to je, od 2. decembra leta 1*4*. do 2. decembra 1808. V posebnih statutih so označene vse tiste osebe, ki imajo pravico do te medaljo. Nadalje je ustanovilo Njegovo Veličanstvo jubilojsko medaljo za vso one osebe, ki so v rečeni dobi služile v civilni državni službi kakor uradniki ali sluge. In slednjič posebno »častno medaljo za 40-letno zvesto službovanje«. Osebna vest. Njegova ekscolonen gosp. namestnik grof (roess se je odpeljal včeraj na več-tedenski dopust na Koroško. Na poslovljanjo je prišlo na kolodvor več dostojanstvenikov in mej temi — in ta vest utegne zanimati marsikoga ■— tudi deželni glavar ter zajedno uzorni predsednik uzornoga deželnega zbora istrskega, gospod Campitelli. Dar papežu. Pater Long, člen družbe Jezusove, jo našel v rudnikih v Konovori (Avstralija) kepo zlata, ki tehta 95 angleških funtov in 14 unč. Rečeni pater je sklenil, du podari to kopo zlata Levu XIII. Nov li'l'ob. Zopet se je odprl nov grob v naši okolici, v katerega polože vrlega moža, čegar sleherni srčni utripljajjc bil posvečen temu tužnomu rodu. Danes jo umrl na Prošeku gosp. Janko S tr u k elj, šj>Wci učitelj in bivši neutrudljivi tajnik društva »Hajdrih«. Pogreb bode v ponedeljek ob 10. uri predpol. Uživaj večno blaženstvo, o blaga duša ! Vsedijaski shod. Včeraj so so zbrali slovenski visokošoloi in abiturijentjo v Ljubljani na prvo zborovanje. Shoda so jo udeležilo blizu 200 slovenskih visokošoloev in abiturijentov. Predsednikom shodu bilje izvoljen g. li e i s n e r (predsednik »Slovenije«), L podpredsednikom gosp. Piki (preds. »Triglava) 11. podprals. g. Kun št č (akademik iz Prage), zapisnikarjema pa gg. P u r in B r a d a š k a. Shod sta pozdravila g. župan Hribar imenom Ljubljano in deželni odbornik g. Povše imenom dežele. Vsprejela se je resolucija za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Poročala sta o tom gg. K. V o duše k in pilil. M a j e o n. Pričakujemo obširnejega poročila. Objava o občnem zbora kmetijske podružnice, ki so bode vršil dno 2*. t. m. v Rojanu, nam jo došla danes ob 1. uri popoludne, koso bili že v delu vsi spisi, namenjeni za to številko, in ko ni bilo nikogar v uredništvu. Ako se želi, da pride kaj obsežnojega v večerno izdanje, naj se nam dopošlje vsaj do K), uro predpoludne. Toliko na znanje vsem gg. dopisnikom. Došle nam »Trgovske podatke« smo morali tudi izpustiti radi pomanjkanja prostora. Slučaj ali ka-ll I Povsem zanesljiva oseba nam piše: Minole srede popoludne sem bil na južnem kolodvoru in soni videl, kako so se z vlakom, ki odhaja okolo "). ure, odpeljali iz Trsta več občinskih svetovalcev tržaških in moj njimi tudi jedon državnih poslancev, čegar ime se je mnogo glasilo te zadnje dni po mestu tržaškem. Seveda je le goli slučaj to, da so so rečeni odpeljali tikom popred, nego so pričele slavnosti v proslavo cesarjevega rojstnega dno, kakor je bil gotovo tudi le goli slučaj, da so so odpeljali z vlakom, ki odhaja v — Italijo!!! Ljubimka angleškega kralja Edvarda III., gro-finja Salisbnrv, je na nekem plesu — plesajc svojim kraljevim ljubimcem — zgubila modro podvezo ■/. levo nogoviee. Kralj je hotel naglo pobrati podvezo, a je bil tako neroden na tem početju, da je privzdignil ljubičino krilo, z čemer jej jo napravil veliko sramoto. Da ublaži to sramoto, je vskliknil hitro: Honnv soit <[ui mal v ponse! Tako vsklikamo tudi mi : hudobnež oni, ki si misli kaj slabega o tem izletu tržaških »očetov« v Italijo ravno ob dinastiški slavnosti v Avstriji! Saj jo bil vse le goli slučaj! Vendar pa so no moremo znebiti bojazni, da je vendar še zlih jezikov, ki si slabo mislijo o tem izletu ter trdijo trdovratuostjo starih grešnikov, da ta slučaj — ni bil slučaj, a ni pa k namen, ki se izvršuje loto za letom! Zopet Podgrajska posojilnica in hranilnica. C. kr. trgovsko in pomorsko sodišče v Trstu je poslalo Podgrajski posojilnici in hranilnici »Con-chiuso« od dne 12. avgusta 1898. št. 010, v katerem nalaga isti, naj prosi politično oblast za ' dovoljenje, da bode smola sprejemati hranilne vloge, dasi j obila rešena ta s t v a r že z razsodbo o. k. najvišega sodnega dvora od Iti. decembra 1890. št. 1458;! in z naredbo e. k. pravosodnega ininistorstva od dno 17. junija, (ali maja) 1H97. št. 1042(5. Pričakovati je, da se zadruga pritoži proti temu »Conchiuso«. A znamenito jo še to: Zgoraj omenjeno naredbo o. k. pravosodnega ininistorstva priobčilo je o. k. trgovsko in pomorsko sodišče zadrugi z nemškim odlokom od dne 1. junija 1897. št. 9871 in zato je posojilnica in hranilnica vložila sledečo pritožbo: »Visoko o. k. justično ministorstvo! Vsled postopa uja o. k. trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu v jezikovnem oziru, prisiljeni smo vložiti sledečo p r i to žb o: Z odlokom od 1. junija 1897. št. 9871 pod 1/. bila nam je vrnjena pritožba, predložena visokemu ministerstvu sub prnos. 2t>. septembra 189G. št. 19989. Ta pritožba je sestavljuna v slovenskem jeziku, v slovenskem jeziku so tudi sestavljena pravila naše posojilnice, t e r j e v e le s 1 a v n e m u trgovskemu in pomorskemu sodišču znano, da ista u l'ad ujo edino le v slove n s k e m j e z i k u. — Vkljub vsemu temu pa je odlok pod št. 1/. sestavljen v nemškem jeziku, a vročilni list, s katerim so nam je ta odlok vročil, sestavljen je bil v italijanskem jeziku. Tako postopanje je popolnoma nepravilno in krivično ter so zaradi tega proti istemu pritožujemo in prosimo: Visoko c. k. ministorstvo blagovoli odrediti potrebno, da se taki slučaji ne bodo ponavljali in da so bode varovala narodna jodnakopravnost. Podgrad, 2«. julija 1897.« Na to pritožbo jo došla sledeča rešitev: »Vsled odredbe visokega e. k. justičnega mi-nisterstorstva od 27. septembra t. 1. št. 19012 (došle sem razpisom visokega prodsedništva višega sodišča od 9. t. m. št. 4.!177) dajo so navzočo pritožbo po o. k. pošti opomboj nazaj, tla se je pri- kladno odredilo, da so v bodoče jednakim rešava-n j eni izogne. Od prodsedništva c. k. trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu dne 14. oktobra 1897. leta. Predsednik: dr. Fioeehi s. r. In na vse to prejela je zdaj zadruga italijanski »Conchiuso«, podpisan od istega predsednika! Latinska civilizacija! Pišejo nam: Dne 19. t. m. jo bil pri meni mož iz Kobdilja, ki je prišel ▼ Trst po obleko neko svoje sorodnioe, umrle v tukajšnji civilni bolnišnici. Pravil mi jo, da jo že bil tukaj zaradi tiste obleke, toda v bolnici so mu rekli, da mora prinesti podpis županstva, drugače da mu no dajo nič. Sel je domov ter si je dal izkazilno listo obleke podpisati po županstvu, katero poslednje je poleg podpisa pritisnilo občinski pečat. Mož jo bil ves nejevoljen, ker je moral za malo obleke priti dvakrat v Trst. Tolažil pa se je z nado, da vsaj drugokrat opravi svoj posel. Podal so je torej v bolnico tor jo vprašal zopet po omenjeni obleki — seveda v slovenskem jeziku, ker druzega ne zna. Gorje njemu, kajti občutiti je moral vso krutost — pardon: vso civilizacijo osobja v bolnici. Poganjali so ga iz urada v urad, so mu smejali, ga zmirjali s »porki di ščavi« in so zahtevni i od njega, da mora govoriti laški, ker da so gotovi, da zna ta jezik!! Ko je videl, da mu slovenska govorica no pomaga, je izjavil obupno, da, ako mu no dajo, kar mu gre, pojde na policijo. To pa jo gospodo razdražilo še bolj — a menda le na videz, kajti sedaj jo vendar prišla oseba, ki ga je nagovorila slovenski! Mej slovenskim dvogovorom padali so od okolo stoječih »ščavi na vso strani, naš revni Postel Josip je izvedel pa na svojo žalost, da niti sedaj no dobi toli zaželjene in tudi že — zasluženo obleke!]! Sedaj ne zadostuje več sam ž u p a liski podpis, sedaj treba še župansko — spri č e v a 1 o!!! To vso se godi ob zatonu toli prosvitljenega lil. veka in sieer uganjajo take krutosti sinovi onega naroda, ki si domišlja, da ima najstarojo eiviliza-cijo v Evropi!! To je nekako II. dejanje onega zloglasnega »Žalil K robot« ! Tu so plačuje in slano plačuje, a mesto da bi našemu ljudstvu dali, kar mu gre, je sramotč, grdo in spravljajo v škodo prav brez vso potrebe. Kako pomagati ? jo vprašal kmet Kako pomagati ? vprašujem tudi jaz?? Kako, tega ros ne vem. Ali to vem, da je »civilizacija« oni naslov, pod katerim so gospodovalni stranki italijanski priznava pravica, da smejo gospodovati z nami prav — neeivilizovano. B r e j s k i. Kdor prosi, nosi! Iz Bar kove lj nam pišejo pod tem naslovom: Ni dolgo od tega, ko smo se v veseli družbi »na botrinjah« krepčali in radovali, in to v imenu novorojenega Tončka. Ko se jo o tej priliki nabrala prilična svota za družino zaprtih Barkovljanov, izrazili smo srčno željo in prošnjo: »Dal Bog še takih Tončkov!« In glejte! Smo že vslišani. Dobili smo sedaj dvojico: Vokoslava in Marico! Kar smo zadnjič privoščili Tončku, to naj velja tudi tej dvojici. Sedeli smo ob mizi, popivali in popovali ali vendar je prišel trenutek, ko se je slehernemu odprla tudi žalostna stran srca, ko so so namreč v duhu obrnilo oči v žalostno stanje družin zaprtih Barkovljanov. Obžalovaje njih bedo položil je vsakdo po svoji moči darilo na žrtvenik človeko- in brato-Ijuhja. Tako so je nabralo v to svrho 50 kron 70 stotink. Med dobrosrčnimi darovalci bodi izročena posebna zahvala očetu Vokoslava, g. Svetko Mar-telaneu in očetu Marico, g. Miroslavu Martelancu, botru Vokoslava, g. Antonu Martelancu in tr. N. N., kateri štirji so darovali vsaki po 10 kron. Hvala pa tudi vsem drugim gostom. Slednjič pa prosimo zopet: Dal Bog še enakih dobrodoš lih lj u ličkov ! ..Delavsko podporno društvo" bode slavilo jutri običajno obletnico blagoslovljen j a svoje zastave. Slavnost bode dvojna: zjutraj ob S. uri bode sveta maša v cerkvi sv. Antona novega, popoludne ob o. uri pa veselica na vrtu šole pri sv. Jakobu, ('leni se zberejo jutri ob i/a S uri v prostorih »Del. pod. društva« in odidejo potem skupno — 9 rastavo in goillto — v cerkev. Pri maši in na veselici ImmIc pelo »Slov. pevsko društvo«. Znorel. Veeraj zjutraj ol> uri in pol je l»il poklican g. Tre ves v stanovanje št. 11 Šalita al Pronvmtorio, ker je delavec Anton IV znorel. Brzo došli Treves je našel nesrečn<'ža nagega s palico v roki, s katero je pobil vse šipe v svojem področju, ter grozečega, da ubije svoje sinove. Z običajno taktiko posrečilo se je Trevesu pomiriti blaznega človeka ter ga sprovesti v norišnico. Hotel se je maščevati. 41 »-letnemu težaku •!iMtre*ln> I Milni kuv v Htuttgikrt-u i. 1HIHI., |irlpo*nami ml zdravnikov in , t i mm'i zahvalnih pUmii. Jedino obstoječe, reelno in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj izpadanje las in prhljaj; ter vzgajajri jako mladih gospodih močne brke. Garantira »e r.n rxpeh in iH'*k