proti italijanskemu režimu in svoji lastni kvizlinški vladi. Po-iskusi Italijanov, da izobesijo novo zastavo, so izzvali upor. Govori se, da so se Italijani bali, da jo pokažejo v Tiranu, Ska-dru, Braču in Korici. Balkan polzi Hitlerju vedno bolj iz rok ter mu prizadeva velike skrbi Carigrad, 2.0. jul.—Hitler iraa polne joke dela v Rusiji, pa mu v istem času delajo tudi Balkanci velike skrbi. Celo njegovi lastni sateliti so nemirni in se grdo gledajo med seboj. Madjarska d o 1 ž i Slovaško, Hrvaško in Romunijo, da so sklenile medsebojno zvezo, imenovano "mala antanta," in to na škodo Madjarske. Obe, Madjarska in Romunija bosta zahtevali od Hitlerja odškodnino za sodelovanje na ruski fronti. Kakor bo Hitler odločil, ne bo prav. Hrvatska je baje sugestirala Bolgariji skupne meje na račun Srbije, to je, da bi vzeli vsaka nekaj srbskega ozemlja ter zbližali meje. —--o- Vaja za alarm je uspela Sinočna vaja proti zračnemu napadu je v okraju Cuyahoga dobro izpadla. Do 20,000 prostovoljcev je skoro brezhibno sodelovalo na vseh 29 postajah. Prvo svarilo o dozdevnem zračnem napadu je bji0 (jano 0b 8:35 zvečer. Enajst minut pozneje je bilo o tem obveščenih vseh 22 bolnišnic in osem minut pozneje so bili pripravljeni zdravniški oddelki, to je zdravniki, bolničarke in pomočniki. Arma-dno poveljstvo bo zdaj presodilo, če sme okraj izvesti popolno zatemnitev v sredo 29. julija. K vojakom V četrtek odide k vojakom John Pucel, 4620 St. Clair Ave., brat našega councilmana 10. var-de, Mr. Edward Pucla. Služil je Strica Saina tudi v prvi svetovni vojni. Takrat je stopil prostovoljno kot 17 letni mladenič v armado. T° je že drugi sin Pu-clove družine v armadi, pri kateri se nagaja sin William že več mesecev. Starejši brat Frank ima pa odgovorno službo v uradu East Ohio Gas Co. Mrs. Pucel je zelo Ponosna na svoje sinove in spl°h na vso družino, ki šteje devet otrok, 4 sinove in pet hčera. Johnu želimo vso srečo in zdrav povratek. V Detroitu bodo registrirali vse ženske, ki bi lahko delale za vojno 1 Detroit, Mich. — Ker se pri-j čakuje v tem kraju pomanjkanje ' delovnih moči, bodo izvedli re-i gistracijo vseh žensk in sicer v 1 tednu 10. avgusta. Registracija bo po pošti. Raznesli bodo po hi-| šah karte, ki so proste poštnine in na te karte bodo ženske odgo-| vorile, v koliko bi se jih lahko | zaposlilo v vojni industriji. Registracija bo p o p o 1 noma j prostovoljna. 0,d 650,000 žensk v tem okolišu, se jih bo potrebovalo v vojni industriji do novembra najmanj 800,000. Nadaljne se bo poklicalo na delo drugo leto. Kot se sodi, bo manjkalo v Detroitu do meseca novembra najmanj 140,000 delavcev v vojni industriji. -o-— Jugoslovanska armada je zasedla mesto v Bosni Moskva, 20. jul.—Glasom poročil iz Švice, je moskovski radio nocoj poročal, da je vojska generala Mihajlovioa zasedla mesto Konjico, 30 milj južno od Sarajeva. Bitka za mesto se je vršila med 8. in 9. julijem. En bataljon četnikov je premagal Nemce, ki so mesto branili ter vkorakal v mesto, kjer so četnike prebivalci radostno sprejeli. Cetniki so tudi pregnali vse Nemce iz okrajev med Sarajevom in Mostarjem ter razdrli 12 milj proge med Konjico in Mostarjem. Četniki so zasegli 25 železniških lokomotiv. Ves živež, ki so ga četniki vzeli tukaj osiškim četam, so razdelili med prebivalstvo. -o- Feighan bo odprl kampanjo v prihodnjih 10 dneh Michael A. Feighan, ki kandidira za kongresnika v 20. okraju proti Martin L. Swee-neyu, bo tekom 10 dni odprl svojo politično kampanjo. Včeraj se je posvetoval z okrajnim načelnikom Millerjem, če bo organizacija priredila zanj otvoritven shod, ali ga bo sam organiziral. Mr. Miller je rekel, da bo organizacija sodelovala s Feighanom. žalostna vest iz domovine V Zagorju na Krasu je umrl v visoki starosti 87 let poznani organizator gasilskega društva, Matija Čopič. Tukaj zapušča sina Johna in Mirkota, v Brad-docku, Pa. sina Maksa ter na Holandskem sina Alojzija. Pokojnik je bil poznan po vsej pivški dolini kot zelo vnet organizator in gasilec. Bil je odločen in kremenit značaj. Bodi mu lahka domača gruda in prizadetim naše sožalje. Cleveland je dobil čelade V Cleveland je dospela včeraj pošiljka 18,000 jeklenih čelad, katere bodo dobili stražniki v slučaju zračnih napadov, ter pomožni mestni stražniki in ognje-gasci. Slike v četrek Anton Grdina sporoča, da ne bo slikovne predstave na vrtu v sredo, ampak bo v četrtek, če bo vreme za to ugodno. Program slik bo naznanjen jutri. Rusi zbirajo vse svoje sile, da bodo branile Rostov pred Kavkazom Moskva, 20. jul. — Ruska južna armada se je umaknila nazaj proti Rostovu, medtem ko so poslali Nemci kar premorejo v tankih, moštvu in letalih, da pro-dro do Kavkaza. Maršal Timošenko je umaknil svoje čete v polnem redu ter jih bo postavil za odpor in obrambo Rostova nekje južno od Millero-va. Iz severne fronte pri Voronežu pa poročajo Rusi, da so premagali 75. nemško divizijo. Rusi so pregnale Nemce na vseh straneh od Voroneža. Nemci so poskušali vse, da bi zlomili rusko fronto pred Rosto-vom, tcda maršal Timošenko je! tako spretno manevriral, da so! se Rusi umaknili, ne da bi pre-! trgali linijo. Timošenko je dobil ojačenja iz garnizij v severnem Kavkazu. Nemci zdaj prodirajo proti Kamensku, ki legi 85 milj severno od Rostova. Od nemške kolone, ki je prodirala proti Volgi in Stalingradu, pa ni nič slišati. Najbrže so jo Rusi ustavili. -o-- Romanje v Lemont V nedeljo, 26. julija je dan Slovenske ženske zveze na ameriških Brezjah v Lemontu, 111. Kdor se hoče pridružiti družbi, ki se pelja tja iz Clevelanda, naj se takoj javi pri Mr. August Kollandru v Slovenskem narodnem domu in rezervira sedež na avtobosu. Vožnja do Chicaga in nazaj je samo $10.30. Da bo pa mnogim ustreženo, je čas odhoda razdeljen na tri dele. Ena skupina se odpelje v petek večer, druga v soboto zjutraj in tretja v soboto večer. Družbo v soboto večer bo spremljala Albina Novak, urednica "Zarje." Da bo vse v redu, mora biti naznanjeno v urad avtobusne družbe najkasneje do srede zjutraj. Torej pojdite še danes do Mr. Kollan-dra po vozni listek. -o--— Vojaška sodnija bo danes slišala obrambo osmih nemških saboterjev Washington, 20. jul. — Vlada je danes končala s svojo obtožbo napram osmim nemškim sabo-terjem, proti katerim se vrši obravnava pred vojaško sodnijo. V torek bodo začeli s svojimi dokazi zagovorniki obtožencev. Vlada dolži obtožence, da so se pripeljali z nemškimi podmornicami do ameriškega obrežja in se tukaj izkrcali z namenom sabotaže in vohunstva. Slike o civilni obrambi boste videli v Enclidu V petek 24. julija bo v Noble šoli na Babbitt Rd. slikovna predstava. Slike bodo kazale našo domačo fronto in našo borbo s sovražniki dežele. Govoril bo George Kalas. Rudolf Kranz iz 23410 Ivan Ave. bo vodil ves program. Načelnik za civilno obrambo v Euclidu je B. H. Peake. Pričetek predstave bo ob osmih zvečer in narod je prav prijazno vabljen, da se udeleži v velikem številu, ker so slike jako zanimive, obenem pa zelo pod-učne. Zadušnica V cerkvi sv. Vida bo v sredo ob pol sedmih darovana maša zadušnica za pokojno Mary Turek ob priliki 9. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže. London. (Radio-služba) — Iz današnje radijske oddaje v slovenskem jeziku: "Pri Slovencih se čuti živa želja za obnovo zemlje. Slovenci verujejo v svoje vstajenje. Oni imajo svojo kulturo in svojo zgodovino. Nikdar ne bodo pozabili, da so Slovenci, ostali bodo zvesi svojemu jeziku in tradiciji. Oni morajo to ohraniti v tej veliki borbi, v kateri niso sami, ker imajo močne zaveznike kot Zedinjene ameriške države, Rusijo in Anglijo. Danes se bore Slovenci za svojo lastno kulturo. To je prava vojna sloven- ske kulture proti barbarstvu. Jezik nas veže v borbi proti sovražniku. Nobena žrtev ni prevelika za ta visoki cilj, ki bo ohranil slovenstvo za bodoča po-kolenja. Mi se borimo za to in to bomo tudi dosegli." -o- MIKLAVŽ BO ZDAJ V NOGAVICAH Watsonville, Cal—John Sta-novich je 14 let igral vlogo Miklavža v tem mestu. Prihodnji božič bo moral biti John bos ali v nogavicah, če bo hotel biti še Miklavž. Njegove lepe kavču-kaste čevlje je namreč dala njegova žena, ko so nabirali star kavču!k. Poroka V soboto 25. julija ob devetih zjutraj se bosta poročila v cerkvi sv. Pavla na 200. cesti in Chardon Rd. Miss Amalia Novo-selc, hči Mr. in Mrs. Frank No-voselc iz 19808 Cherokee Ave. in Mr. Joe Severina. Prijatelji in sorodniki «0 prijazno vabljeni k poročni maši. Zvečer bo poročna slavnost v SDD na Waterloo Rd. Vse najboljše v novem stanu. Važna izredna seja Krožek št. 3 Progresivnih Slo. venk bo imel izredno sejo v sredo zvečer ob 7:30 v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Seja bo radi balincarske tekme, ki bo v nedeljo 2. avgusta. 1! AMERIŠKA lF 3©M©V1NA ^.......g ^'^tS^SRSST' AMERICAN HOME "S1 CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, JULY 21, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. >s , To so pa lista "gosja jajca," ki jih mečejo ameriški bombniki NunUji. Ker 0 teh bomb tehta po dve toni, si lahko misliti, kaj se zgodi kraju, kjer se razlete. i J 1 poslali v Jugoslavijo vojsko, da zaduši upor m § *——— Se> da je cela italijanska druga armada v hudi borbi proti četnikom >ion. _ v v jj0 večerna poročila Nori S° ItaliJani poslali ; ti dru£o armado v borbo . .. "Koslovanski patriotski j, od7la Mihajloviča,kaT a a]j ru£e polovice junija j »v. PlZajela 4,000 osiščnih opera? tak° sP°rofiaj°> da ka bomK &m pridružili itali- : fr tudi in lovska letala> : »avsi, nem§ka in madžarska ^iotr:rnarica- po Jt '.j0 jugoslovanski od-Ipobii/;^ Požgali šest va- Vil ^leLiTe V6Sti Je >je4et■ radio v emisiji, 1 -Co] newyorska po- . jta. T^bia Broadcasting . tooškn Se' da s0 zaprli 4 Prebivalstvo.) Npje, .el rtalijanskih no- fpno £ p0sla" v Hrvatsko Jija, lu1.i/ a vstaška orga-f^vis '*afkega premierja K-6' Ante Paveliča. SN vk je Pavelič izdal : Jaj'o t. aterei» je priznal, da #k, £si,!0 postrelili več kot I' * C?"0- bedelo se čete zajele več t h S1 krogi sporoča- Pešadijski JI ^iiT Fazzinati r°bn v ?pada na t tako ip °u lici Ljubljane. ubit brigadir Kh Za ta ubojstva I ajl°vioe V od&ovorni taj-R^rajo v!1 agenti> ki uspe-I 0siščnimi oku- Pravijo, da< pride včasih general Mihajlovič I sam v mesta, kjer pije kavo z 1 psiščnimi oficirji. Nadalje pra- ' vi j o, da je naročil svojim agen- da ?azširiju med nwodom ; glas, da pobijejo kolikor mogoče ■ veliko število osiščnih oficirjev. ■ Med ubojstvi je treba uraču-. ] nati v znak represalij 700 masa- ] kriranih oseb v Zagrebu. Javljajo, da je izgubilo življenje 300 oseb radi ubojstva majorja S. J Ignjatoviča, člana vstaškega voj- * nega štaba in generala Peri De- 1 negrija, šefa italijanske okupa- 1 cijske armade v severni Herce- ' govini in še 35 drugih italijanskih oficirjev in vojakov. Newyorški popoldanski list "PM" rezumira pod tem našlo- 1 vom najnovejše dogodke na ju- . goslovanski fronti sledeče: "Eksplozivna situacija na Bal- ' kanu in v južnovzhodni Evropi ^ je razvidna iz včerajšnjih depeš od medsebojno zelo oddaljenih mest. "Ruska poročila javljajo, da so jugoslovanski rodoljubi zavzeli večje število železniških postaj, ki so bile v rokah nemških in italijanskih oddelkov. Uničili so 39 lokomotiv in mnogo železniškega materijala. Jugoslovanski četniki so pobili nadalje tri nacijske oficirje v dravski banovini." "Neko poročilo iz Stockholma pravi, da so bile poslane italijanske divizije, Pusteria in Tauri-nensi v Srbijo, da se bore proti četnikom. Govori se, da so pred kratkim v nekem spopadu četniki izgubili 800 ljudi, število italijanskih izgub ni bilo objavljeno." "Reuter javlja iz Ankare, da zahtevajo velike izgube, katere so utrpele bolgarske čete v Sr-bij , umik šeste in sedemnajste divizije in v njih zameno novo mobilizirano sedmo in deveto divizijo." Prav tako se izzve iz Ankare, da Bolgari, preplašeni od zadnjih napadov vojnih bombarder-jev Zedin jenih držav v Rumuni- • J1, v naglici pojačujejo avionsko obrambo pristanišč črnega mor- • J a Varne in Burgasa. BBS je včeraj javila, da je 1 albanski narod v javnem uporu Poslanska zbornica je odobrila za več kot 6 bilijonov dolarjev novih davkov IS tem bodo narasli davki za zvezno blagajno na $23,000,000,000, kar je največja vsota v zgodovini Zed. držav. Predlog je bil poslan v senatno zbornico, da o njem debatira. Washington/, 20. julija. ..— Poslanska zbornica je odobrila za $6,143,900,000 novih davkov za federalno blagajno ter poslala predlog v senatno zbornico za nadaljno akcijo. Poslanci so sprejeli predlog z 392 proti 2 glasovoma. Ako bo ta predlog sprejet tudi od senata, bo dobila zvezna blagajna novih davkov od korpo-racij v vsoti $2,400,000,000, od posameznikov pa skoro $3,000,- 000.000. S tem bodo poskočili federaln: davki na novo višino $23,000,-000,000. V senatu bodo pričeli j debato o tem predlogu najbrž« že v četrtek. Ta nova davčna mera bo vzela $19 od vsakih $100, ki so davku podvrženi od posameznika ter $45 od vsakih $100 od korpora-cij, ki bodo morale plačati vrhu tega še 87 l/o odstotkov od tako-zvanega "excess" dobička. Po tem predlogu bodo oženje-ne osebe oproščene davka, ako zaslužijo $1,200, dozdaj je bilo $1,500. Samske osebe bodo oproščene davka, če zaslužijo $500, dozdaj je bilo to $750. Predlog tudi določa, da bodo morali delodajalci pobirati federalni davek od delavcev s tem, da jim bodo vzeli 5% od plače vsak teden. S tem bi pričeli v januarju. V letu 1944 bi pa pobrali 10% od tedenskega zaslužka. To se pravi, toliko bodo morali delavci plačati vsak teden od zaslužka, ki bo podvržen davku. Predlog določa tudi večje davke na žganje, pivo, vino, cigarete, tobak, cigare, olje, fotografske aparate, telefonske in brzojavne račune ter večje davke od železniških voznih listkov, busov, letal, ter nove davke na tovorne pošiljke. Ti novi davki bodo prinesli vladi $758,200,000. —--g---- Župan Lausche je vetiral sklep mestne zbornice za večjo plačo policiji in o^njegascem C1 evelandski župan Frank Lausche ni hotel včeraj podpisati odloka mestne zbornice, ki je volila.več kot $600,000 za povišanje plač policiji in ognjega-scem. župan je rekel, da je to storil iz vzroka, ker se ne ve, kakšni bodo dohodki mesta drugo leto in v letih zatem. Mestna zbornica je z 29 proti dvema glasovoma sprejela predlog za višjo plačo. Zdaj, ko je župan predlog vetiral, je potreba 22 glasov mestne zbornice, da županov veto porazi in uveljavi svoj predlog za večjo plačo. V podporo svojega koraka je župan navedel več vzrokov. Mesto bo dobilo v letu 1943 mnogo manj dohodkov od davkov in sicer bo dobilo samo od ulične železnice $255,000 manj v davkih, ker mesto isto samo lastuje, do-čim je prej družba ulične železnice plačevala davke mestu. Dalje bo mesto dobilo drugo leto mnogo manj denarja od av-tnih licenc in od gazolinskega davka, ker bo mnogo manj avtov na cesti. Ako bi mesto hotelo plačati to višjo plačo, bi moralo vprašati davkoplačevalce za izreden davek in sicer najmanj 5-tisočink. Kot je sprejela plačilno lestvico mestna zbornica, bi zdaj dobili stražniki in ognjegasci kot začetno plačo $2,419 na leto, to-rej $245 na leto več, kot dobivalo sedaj. Kot se poroča iz mestne hiše, bi bil župan pripravljen ponuditi $100 na leto več plače policajem in ognjegascem. 0 ODPORU IN STREMLJENJU SLOVENCEV "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor •117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, Četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 tor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c BESEDA IZ NARODA Dejstva naj govore Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. »83 No. 169 Tue., July 21, 1942 Hitler bi rad izoliral Rusijo Potem ko se Hitlerjevi armadi prošlo leto ni posrečilo uničiti ruske bojne sile, jo poskuša v sedanji ofenzivi popolnoma izolirati, osamiti, ter predvsem zapreti njen izhod na morje, koder dobiva Rusija zdaj pomoč od zaveznikov. Kadar bi se Hitlerju to posrečilo, bi udaril na kavkaška oljna polja in eventuelno tudi na Osrednji vzhod. Ako hoče Hitler to izpeljati, mora predvsem zapreti tri ruska pristanišča. Dasi se nemška ofenziva še ni toliko razvila, da bi to dokazovalo njegov načrt, pa se vendar že lahko sodi, da ima nemško vrhovno poveljstvo ta načrt v delu. Kot pravimo, tri ruska pristanišča so, ki jih mora Hitler zapreti in prvi teh je Vladivostok. Tega bo zaprla Japonska, kakor hitro bo napočil pravi čas. Drugo pristanišče je Murmansk. Hitler si že zdaj na vse načine prizadeva, da bi prestregel dobavo, ki prihaja v to pristanišče iz Anglije in Amerike. V to uporablja Hitler svoje najboljše bojne sile, med drugimi eno največjih bojnih ladij, Tirpitz. Tretje pristanišče je pa Astrahan na Kaspiškem morju ob izlivu reke Volge. Tu sem prihaja zavezniška pomoč iz Perzijskega zaliva in preko Perzije. Iz Astrahana gre blago po vodi in po železnici do ruske armade. Ofenziva nemškega generala von Bocka pri Voronežu in ob Donu nima toliko namena osvojiti te kraje, kot pa ima namen izgnati rusko armado iz teh krajev, da bo krilo nemške armade bolj varno in lažje operiralo proti Kavkazu. Kadar bo nemška armada v tem kraju dobila trdna tla, bo nemško vrhovno poveljstvo zapovedalo najbrže prodira nje proti Stalingradu in Astrahanu, kar bo predigra za okupacijo Kavkaza. To je ena slika fronte. Druga je pa na ruski strani, kjer obdržavajo Rusi še vedno strategične točke kljub vsej nemški premoči v tankih in letalih. Dokler sta armada maršala Timošenka in generala Žukova nedotaknjeni, bosta še vedno nevarni vpadniku. Ti dve armadi sta bili, ki sta prisilili Hit lerja, da je začel ofenzivo najprej na severu ob Donu, mesto da bi udaril naravnost na Kavkaz, kar je njegov glavni cilj. Toda za reko Donom leži Volga, mati ruskih rek in da lje za njo je še ogromen del Rusije. Čas in prostranost sta z Rusijo in na horizontu se svetlika komaj vidna, pa vedno svetlejša točka upanja — zavezniška armada. Ako se Rus umičejo in izvabljajo Hitlerja na ruske pustinje, ne pomen to nobene nevarnosti, dokler ostane ruska armada še cela Zato morajo pa zavezniki stopiti naprej in iti Rusiji na pomoč, dokler ima ta še armado. Upamo, da ta čas ni več daleč tolikem številu izseljenstva, bi ahko postavil najmanj dva mi-ijonsko armado, katera bi se prostovoljno borila na strani zaveznikov proti fašizmu in nacizmu. No pa se vprašajmo, koliko vojaških divizij je grof Sforza v ta namen organiziral in jih navdušil za borbo zaveznikov in svobodne Italije. Vsa armada, ki se bori ob strani zaveznikov, ki je pripadala Italiji, so ubežni fantje in možje iz Primorja in to so Slovenci, ki tvorijo prostovoljen bataljon nekje v Libiji . Če zavezniki mislijo, da je grof Sforza nositelj demokrat ske ideje, so v veliki zmoti in prevari. Zavezniki naj položijo pred grofom Sforzom karte na mizo in zahtevajo od njega akcije sedaj in ne potem, ko bo vojna izvojevana brez njega in njegove žalosti vredne slavne italijanske armade. Dejstva naj govore, ne pa bluf in za-hrbtnost. V imenu zaveznikov jim bomo mi odgovorili dne 9. avgusta pri narodni manifestaciji v Euclidu, Ohio. Bodite navzoči Joško Penko. -o- Strup proti strupu Nekje sem čital, da se zdrav niki v gotovih slučajih poslužu jejo strupa kot zdravilo proti strupu. To se mi je zdelo sko ro neverjetno, vendar pa sem se prepričal o tem, ko sem dobil od nekega zdravnika zagotovilo, da je to v gotovih sluča- Sedaj, ko se nahajamo v polni furiji vojnih dogodkov, posebno na ruski fronti, nam prihaja na misel čudno zadržanje in pojmovanje zavezniških vojnih sil o prizanašanju v večjem napadu na Italijo. Vsi vemo in nam je znano, da prvi, ki je napadel mirni etopijski narod je jila ravno Italija in vsi Italijani po celem svetu so se strinja-i z roparsko akcijo. Nikjer ni iilo slišati, da bi se kje oglasil kakšen grof Carol Sforza in protestiral proti temu načinu zahrbtnega napada. Vse, kar je padlo v imperialistično faši-stovsko malho je bilo prav, če prav je moral radi tega biti skaljen mir miroljubnega naroda, ki je živel še v primitivnosti. Vsi tudi vemo, da z dnevom, ko je bila zasedena Etiopija, ie tudi Hitler videl slabost velikih narodov v obrambi pravice in svobode in pričel, intenzivno oboroženo akcijo v napadu na svoje sosede. Skoro z gotovostjo lahko trdimo, da je Hitler zrastel na istem zelniku, kakor njegov predhodnik Benito Mussolini. Predno je odprto korakal po berlinskih ulicah, smo ga opazili v svatih korakati po milanskih varijetah in cestah. Tudi tistikrat nismo nič opazili, da bi kje tam iz Francije protestiral kakšen grof Carol Sforza in bodril svoj narod proti uporu. če hočemo dobro premotriti položaj med Mussolinijem in grofom Sforzo,' bomo ugotovili eno, da sta bila oba enaka v zatiranju narodnih manjšin, oba enaka v nasilstvu in oba enaka imperialista. Ločevala sta se samo v tem, da sta bila vsak ■svoje politične grupe, toda oba nositelj a eden prikrite in drugi razglašene diktature. Če pomislimo na obljube grofa Sfor-ze za časa okupacije naše zemlje, bomo videli v obeh velika ustneža in besedolomca. Ves jih jako uspešno zdravilo Ko opazujem te gnile siste me državnih "izmov," mi ne hote prihaja na misel sledeče Ako hočemo ohraniti civili zacijo na demokratski podlagi (seveda $ precejšnjo izboljša vo) se mbramo, hočeš nočeš posluževati protistrupa in sicer čim prej tem boljše. Sedanja svetovna revolucija je nastala radi užaljene častihlepnosti Naziji — naši smrtni sovražni Donski kozaki Danes grme topovi in treskajo bombe ob Donu, domovini slavnega kozaškega rodu. Kozak poje o svoji ožji domovini: Naša slavna zemlja ni preorana s plugi, naša zemlja je preorana s konjskimi kopiti; naša draga slavna zemlja je posejana z glavami Kozakov; naš prijazni Don je okrašen z mladimi vdovami, naš prijazni oče Don je razcveten z si rotami; valovi mirnega Dona so obogateni z očetovimi in materinim solzami. . . Stoletja je prepeval Kozak to svojo priljubljeno pesem Pel jo je, ko je gonil Tartarje z ruskih step v 16. stoletju. Pe jo je, ko je v civilni vojni med 1918 in 1920 udrihal po bolj-ševikih in belih. In pel jo je te dneve, ko se je nemška armada izlila preko zaspanega Dona in preko belih čistih vasi ob Donu. Don je pomenil za Kozake vse, vir živeža in kupčije. Don je reka, ki si utrinja svojo 1,300 milj dolgo pot po črni, bogati zemlji- Zahodno od Dona se razprostirajo bogata žitna polja, vzhodno proti Volgi pa leže nizke zelene stepe. Don je spomladi deroč in kalen, v juliju se) pa razločno vidi njegvo peščeno dno. Ob Donu odmevajo danes koraki 2,000,000 vojakov, preko nejega hropi 3.000 nemških tankov in nad njim hre-šči 3,000 nemških letal. Nemški inženirji so zgradili čez Don pontonske mostove. Ogromni topovi in orjaški tanki bobnijo po njih. V nje treskajo ruska letala bombe, da Nemci kolikor mogoče drago plačujejo svoj roparski pohod v deželo svobodnega Kozaka. Rdeča zvezda, glasilo ruske armade je pozvala: "Nobenega koraka več nazaj! Niti enega jarda ruske zemlje ne smemo več prepustiti Nemcem!" Slaba tolažba za ranjence Ko so dospeli prošli teden nemški ranjenci z ruske fronte, so jih doma pozdravili po radiju z besedami, ki so značilne za Nemčijo. Profesor Kunz, rektor berlinske univerze, je sestavil za ranjence takle pozdrav: "Človek ne potrebuje za vsakdanje življenje obeh rok in obeh nog. Vojaki, ki izgube obe nogi, na primer še vedno lahko jezdarijo konje. Vse, kar vojaki potrebujejo, da se vrnejo v svoje nekdanje življenje, je železna volja. Ako je njih volja dovolj močna, bodo lahko izvrševali razna ročna dela. Ena roka zadostuje za vsako delo in z močno voljo tudi izguba obeh rok ni zapreka ..." čas begunstva grofa Sforza ni bilo med njim in Mussolinijem druge razlike kakor to, kdo naj bo vodja Italije. V zunanjepolitičnem oziru se med njima niso računi nikoli križali. Kar je Sforza s svojo pretkanostjo dosegel, je Mussolini z orožjem branil. Pustimo ono o čemur nas je preteklost prepričala in poglejmo v sedanjost, koliko lahko računajo zavezniške sile na pomoč Italije, če že mislijo, da bodo zavezniške vojne sile liable ugodna tla v Italiji za uspešno bojevanje. Vedno se naglasa, da je italijansko ljudstvo proti sedanji vojni in radi bi vedeli, kateri narod jo želi, če izvzamemo napete fašiste in naciste? Nemčija ima v Italiji nekaj divizij svoje oborožene sile in ta drži v šahu šest milijonsko armado, ki ne sme imeti lastne inicijative. Ali je to kaj vredna armada, na katero bi se iahko zavezniki zanesli, če bi popolnoma pristopila k zavezniški sili? Zavezniki bi s to armado pridobili nepotrebno zlo z;a prehranjevanje in oviro do končne zmage. Nesrečen je oni, ki jo ima na svoje strani, če bo Hitler vojno zgubil, jo bo zato, ker ima italijansko armado na svoji strani in mu je pri operacijah vedno v napotju. Isto kar velja za zlo Nemčije velja za zlo zaveznikov. Nikdo drugi nego to mi potrjuje v končno zmago zaveznikov, ker nimamo Italije na svoji strani. Poglejmo malo naprej in prebrskajmo gnilo propagando grofa Carol Sforza, ki se potom časopisja in radio postaj usti in proglaša za vodjo vseh Italijanov, ki žive izven Italije. Teh ni malo, kakor statistika kaže; jih je nad 22 milijonov po ostalih delih sveta. Ta narod pri ki so pričeli strupeno propagan-o'o po vsem svetu. Tudi naše lopo rdeče jabolko je polno črvov, ki neprestano rujejo proti naši zvezdnati zastavi, to so ta-kozvani petokolonci. Ti bacili so povzročili, da se je razsula demokratska Franci ja, ti črvi so hoteli tudi izpoc-jesti slovansko državo — Rusi jo. Naleteli pa so na krčevit odpor. Ti črvi so. hoteli izpod-jesti našo ljubljeno mlado Jugoslavijo. Ali se jim je to posrečilo? Ne! Pojavil se je tam mož — Draža Mihajlovič — jd je vedel za namere teh vsiljiv cev. Oprijel se je protistrupa in sedaj povzroča strah in tre pet nacijem in polentarjem. Bratje in sestre; pomagajmo tem borcem. Je lepo, da zbira mo prispevke za pomoč po voj ni, a ti naši borci pa rabijo po moči tudi sedaj in sicer krvavo potrebujejo, ker se morajo re veži plaziti po hribih in doli nah, ko zasledujejo, napadaj in se upirajo ropanju naše sve te zemlje polentarjem in peklenskim nacijem. V spomin mi prihajajo pravljice o kraljeviču Marku, ki pa ni bil še senca proti temu junaku, ki se sedaj upira s peščico zvestih junakov proti ogromni premoči sovražnika. Da, ti junaki zaslužijo vso našo pomoč. Priloženo prilagam skromen px-ispevek; za v bodoče pa hočem darovati vsak cent, ki si ga bom mogel pritrgati pri pijači in jedači, zabavi in kajenju. Lahko mi bo pri srcu, ko bom izpustil kvoderček v ta nabiralnik, misleč si: bom pa enega manj izpil, ali pa en zavojček cigaret manj pokadil, ali ki si ga bom na drug način pritrgal. — Pri tem pa bom mislil na nase borce in krvne brate, ki izganjajo nemški in laški strup iz naših čistih in svobodnih hri- bov in dolin — z odločnim pro-tistrupom. Tudi mojim otrokom sem nabavil take "šparovčke" v ta namen in skrbel bom z vzpodbu-anjem da bo ta "slama" tlela pomalo sicer pa sigurno. Skr-oel bom, da bodo otroci pojedli malo manj sladoleda ter pri tem mislili, da ubogi pregnan-čki tam v Sloveniji ne okušajo takšne take stvari. Da, to bo od sedaj naprej moja naloga in moj cilj. Ko pomagamo junaku Mihajloviču, bomo obenem pomagali tudi ženam in otrokom teh borcev. Torej je ta sklad ravno tako potreben, kot sklad za pomoč po vojni, ko bo le še malo število naših bratov in sester pla-kalo tam ob pogoriščih svojih coč in vasi. . . Prihodnjič bom še kaj več napisal o tem protistrupu. Bog živi. Opazovalec. -o- Okostnjak predzgodovinske živali z dvema repoma V mestu Leopoldvill'e, v Belgijskem Kongu, so našli delavci pri kopanju temeljev za neko novo zgradbo ostanke velikega okostnjaka. Ko so oblasti za to zvedele, so same prevzele nadaljnje odkopavanje. Ko je bil okostnjak popolnoma odkopan, so ugotovili, da je to ostanek neke velike, do zdaj nepoznane predzgodovinske živali. Zanimivo je najbolj to, da se je hrbtenica tega velikana na koncu razdelila v dva dela, tako da je mogoče, da je imela žival dvojni rep. Hitro so sestavili posebno komisijo z nalogo, da okostnjak natančno preišče in poskusi sestaviti rekonstrukcijo najdene predzgodovinske živali. Domačini, ki so opazovali izkopavanje, trdijo, da so tudi oni večkrat našli slične kosti, vendar jim niso pripisovali nič posebnega. Take kosti; so uporabljali kot stavbno gradivo za hiše, kot podlago za ognjišča itd. Oblasti so razglasile med domačini, naj prinesejo take kosti, če jih kaj imajo, seveda proti plačilu. Dva dni po razglasu so nanosili velik kup kosti. Po natančnejšem pregledu, so dognali, da ne izhajajo vse od najdene živali. Vse kaže, da jih je bilo več vrst. Poznejše znanstvene preiskave bodo dog nale, koliko je resnice na tem. -o-- EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJI A lllimtlllllllllllll če verjamete al' pa ne Miiiiiimiiiiiiii Ker je danes na krožniku samo vojska in vojašvo, bom še jaz eno povedal iz svojih vojaških let. Prav za prav, če hočem biti natančen, se je zgodila v času med potrditvijo k vojakom in pa predno sem zares gank rukal. Menda ga ni bilo človeka na vsem svetu, ki bi bil težje priča koval uniforme, kot sem jo jaz. Dnevi so tako počasi tekli, da ni bilo za nikamor. Pa sem omenil nekoč prijate lju Lojzetu'Skulu, ki je bil takrat že odslužil vojake kot enoletni prostovoljec in je bil že rezervni kadet, naj mi posodi uniformo, da se bom vsaj videl, kakšen bom, če se bom poštre-kal, ali bom bolj za na koruzno polje. Lojze je privolil in neke nedelje dopoldne sem oblekel lepo uniformo. Lojze je mislil, da se bom šopiril samo okrog doma, ker drugače bi mi uniforme ne posodil. Če bi me bil kdo po-gruntal na cesti, bi bila oba "gor plačala" in nič koliko. Kolikor mi je moglo dokazati zrcalo v sobi, ga ni bilo lepšega vojaka pod soncem. Pa se ne bom skrival pod mernikom, sem rekel in jo udaril po naši beli Ljubljani, da bodo omedlevale lepe Ljubljančanke, pfi da bodo kar zeleni same grde zavisti moji ljubi prijatelji. Namenil sem se bil, da grem k Slovenska moika Ustanovljena 1. januarja, 1939. zveza v Ai Inkorporirana 13. marca, 1939 v 1 Ohio. Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, i ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške pf Pristop od 16. do 55. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, -plačuje dobrostoječem članu ^ pogrebnih stroškov. J Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske orga GLAVNI ODBOR: .. Predsedn'k: FRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W„ Barberton, da sem bil tako preVl ga nisem nič polom''1 A j. j i Od tistega časa se veselje do prelepega stanu nekoliko ohladi^ Is vlekel v oktobru tisti ^ i; kosamo, sem se zelo hi Drugi so vsaj za silo ''! sebe kak .usmiljen "aUJ^ bi jo bil pa najrajši11 S in dal pošto presvet'6 ju, naj se gre sam ? : če. 1 DEKLETA IN ŽENE! Ne odlašajte! Naročite si fin FtJp j; ali "STERLING" suknjo za bodočo * V WILL-CALL in to direktno iz toV&r'X DAJ, dokler dobite še dobro blago V°J cenah. Za dobro blago in pošteno jj^ bo se vam priporočam. BEN NO B. LEUSTl^1 ENdicott 3426 1034 APDISON RD. EN" utxmmtmmttmmitxmmmtmmmtmtmwmmtmmmmmM* Islandija Sprejmeta?" Mali in dolgi sta se spogledala, si prikimala in oba hkrati odgovorila z veselim da. "Well —!" je rekel Anglež. "In koliko zahtevata?" Grbasti je v zadregi gledal dolgina. In ker dolgin-pesnik ni nič rekel, se je mali počeh-ljal za ušesom in dejal: "Hm —! Da —! Plača —! Lepa beseda —! Ampak koliko — ? Veste, v zadrego ste naju nagnali s svojo ponudbo! Nikdar še nisva nikomur služila —. Torej takole za scouta—stezosledca — bi naju vzeli?" "Yes!" "Da! Ampak tak stezosledec se navadno ne da plačati —." "Razumem! Preponosna sta in vajin ponos mi je všeč! Pa vaju ne bom plačal. Le nagrado dobita in če bom z vama zadovoljen, vama še pose-aej primaknem! Prišel sem na divji zapad, da kaj doživim, da vidim slavne westmane in scou-e. Takole vama "ponudim —. Za vsak doživljaj plačam petdeset dolarjev. Sta zadovoljna?" Humply Bill se je nasmejal. "Sir, če plačate vsak doživ-jaj s petdesetimi dolarji, bova v kratkem najbogatejša človeka na zapadu, vi pa bodete segli po beraški palici! Kajti doživljajev tod ne manjka! Doživeli bomo marsikaj, — ali pa bomo tiste doživljaje tudi preživeli, tega ne vem. Midva se jih ne bova ustrašila, za takega tujca je pa bolje, da se doživljajem na zapadu izogne!;" "Pshaw —! Doživlajev si že-im, razumete! Pa slavne westmane in lovce bi rad videl! Prej le ste imenovali nekatere take ljudi, Winnetoua. Old Firehanda in Old Shatterhan-da. Cul sem o njih —. Well —! Za vsakega izmed njih vam plačam sto dolarjev, če mi ga pokažete!" "Sto dolarjev za vsakega westmana —? Ali imate toliko denarja, mylord, da mislite doživljaje in westmane tako drago plačevati?" "Imam, kolikor potrebujem sproti. Velja?" "Velja! Ampak kedaj pa mislite plačati? Kar sproti? Saj menda ne nosite kar celo premoženje v žepu —?" "Denar dobita v San Franci-scu." Spet sta se spogledala lovca in mali je dejal: "Dobro!" Podali so si roke. In spet je segel Anglež za hrbet, porinil debelo torbo pred sebe, jo odpri in izvlekel zvezek. "Moj zapisnik!" je pokazal. "Vse si zapišem. Otvoril bom vsakemu izmed vaju tekoči račun in ker nimata drugih izkaznic —. Ali pa morebiti imata vsak svoj potni list?" "Ne. V obče niti lista papirja ne." "Well —! Ker torej nimata izkaznice, postavim pred tekoči račun vajini glavi." Neumno sta gledala. "Glavi —?" se je čudil grba-vec. "Glavi! Sedita nekaj trenutkov nepremično!" Vzel je v roko svinčnik, ju pogledolaV in risal in jima črez nekaj minut pokazal zvezek. Na eni strani je bila narisana glava grbca, na drugi pa dolgi-na-pesnika. "In pod tile glavi," je razlagal lord, "vama bom zapisoval v dobro, kar si zaslužita. Ce se mi pripeti nesreča, vzemita zvezek s seboj v San Francisco pa ga pokažita v banki, ki vama jo napišem tule na prvi strani. Takoj in brez odloga vaju izplačajo." Islandska se dviga iz morja kakor pravljično bitje. Daljno in nedotakljivo, samotno in očarujoče strme skalnati bregovi, sneženi vrhovi ognjenikov in. blesteči se ledeniki Vatnajo-kulla iz morskih valov. To je prvi in poslednji vtis, ki ga imaš, če se otoku približaš od zahoda ali odhajaš z njega od vzhoda. Ko je ladja priplula do divje razcefedrane, naravnost iz morja kipeče otoške skupine Vestmartnaeyjar, potem je le še nekaj ur vožnje do Reykja-vika, ki je prestolnica in središče otoka. Razburjene jate galebov spremljajo ladjo, potniki pa stojijo začudeni na krovu, vsi na tisti strani, ki je obrnjena k naglo bližajočemu se bregu, tako da se skoraj bojiš, da se bo ladja nagnila na to stran. Kdor bi pa rad spoznal veliko ljubezen Islandcev do domovine, ta jih n$j v teh trenutkih opazuje, preden stopijo na domača tla. Mogoče je njihova strast za potovanje, ki je prišla že kar v pregovor, zato tako velika, da spet in spet doživijo ta trenutek. "Island er bez-ta land, sem solin skin a." "Islandska je najboljša dežela pod soncem." Teh navdušenih besed nisem slišal samo zdaj pred pristankom, marveč tudi sicer večkrat in povsod. Vendar — kdor koli je kdaj stopil na ta otok z navdušenjem, se mu je ta vzhičenast kmalu polegla in bil je razočaran. Brez dvoma so bili taki "navduševal-ci" polni davnih islandskih zgodb in junaških slavospevOv, ki jih pozna Islandija. Toda Islandci niso hoteli ostati le narod, ki bi ga svet občudoval kot nekakšno germansko starino. Jakp moderno in prosvetljeho se je mali narod, ki štejemalo več ko 110,000 duš — kakih 30,000 jih živi še v Ameriki — ob vstopu v,.2Q„ stbletje začel približevati življenjskim in delavnim oblikam ostalega sveta in se je po več stoletjih najhujše stiske začel okoriščati z moderno tehniko. Islandec je ponosen na to, da se je začel moderno razvijati njegdv nepri-stopni in neprijazni otok — ki je s svojimi 102,846 kv. kilometri trikrat tako velik ko Danska — in vozijo po njem avtomobili in je ondi elektrika in brzojav in radio. Dobro zna Islandec ceniti izkoriščanje pri-rodnih izvorov moči in industrializacijo najvažnejše pr-dobnine: ribištva. Veliko častihlepje in napor Islandcev sta pri tem seveda povzročila, da se je stopnjevala modernizacija z ameriško naglico. Vec in več kmetov je zapustilo tišino svojih domov, da bi bili na obsežnih krajih deležni "življenja." y glavnem mestu Reykjaviku biva tretjina vsega prebivalstva. Mesto se je kar skokoma razširilo. Poleg skromne, staroislandske travnate bajte stoji čezmoderna, nič kaj okusna vila, ki dobiva toplo vodo po dolgih ceveh iz prirodnih vročih vrelcev okolice. Stavbarska mešanica mesta močno razočara sleheimega, ki se navdušuje za Islandce, ^rav tako te pa razočarjo veliki, živahni in dragi hoteli, dalje te odvračajo trgovine, polne neokusne šare, in kinematografi s sladkobno filmsko romantiko in preveč nalepotičene ženske in bledi plesni mladeniči. Navdušenemu in za romantiko dovzetnemu potniku je zoprno slišati v teh naj samotne j -ših pokrajinah, da trobijo avtomobili, in v srce ga zadene, ko vidi, kako na kaki osamljeni kmetiji v topli gredi trgajo paradižnike. Vendar je tu sre-Ji večno grozečih izbruhov ognjenikov, sredi skalnate, neprijazne pokrajine nastala z vročimi, vrelci in z žilavo pridnostjo rodovitna oaza iz puščave. Vedno zvonkljajoči telefon je za kmetijo, ki je- po več ur oddaljena od slehernega človeškega bivališča, jako priljubljena zveza z zunanjim svetom. Mimo stremljenja po sodobni, neodvisni izoblikovanosti življenja v svojem svobodnem otoškem kraljestvu, pa je bil najvišji smoter Islandcev, da bi dosegli politično neodvisnost. Iz vseh razgovorov z Islandci se je že več let razodevalo veselje, da bo dala revizija zveznega zakona o personalni uniji z Dansko 1. 1940 vendarle svobodo. Ze več let pa obvladajo angleški trgovci islandski izvoz. Islandija je kot turistovska dežela najbolj priljubljena na svojem severu. Tu je pač tisti edini, slavni "gozd," ki sestoji iz mršavih brezpvih drevesc, in pa podnebje je bolj stalno kot na jugu. Tu imajo tudi posebne žilave konjiče, ki so za promet v tem kraju, kjer ni ne potov ne železnice, neobhodno potrebni. Varno nosijo svojega jezdeca po pokrajinah iz same okamenele lave, kjer je vse spolzko ko na ledu, čez šumeče rečice, mimo kadečih se vročih vrelcev, gejzirov, mimo rjavih, rdečih in rumenih hribov in po kamnitnih, z nežno zelenim mahom poraslih obronkih. V tej daljni samotiji stoji le tu in tam v kaki kotlini, kaka kmečka hiša, ki potnika lepo po domače sprejme in mu postreže, tako da se sleherni težko loči od gostoljubnih ljudi. Visoka izobraženost islandskih kmetov je pač edinstvena na svetu. Ljudstvo je nekam vse pesniško navdahnjeno in mimo tega težko 'preizkušeno po hudih prirodnih neprilikah. Tako rekoč iz kamenja si je treba gnesti testo za kruh. Takšne razmere pa bistrijo duha in utrjujejo žilavost volje in po-2flobljenje duše. Ze od leta 1911 je v Reykja-v'iku univerza s štirimi fakultetami. Na širokem prostoru nad mestom, v čigar sredini se dviga spomenik Leifa Erikssona, ki je odkril Ameriko še; pred (i'Mll'iM "" ; Gornji prizor je bil povzet v Terminal Island ladjedelnici v Kaliforniji in nam predstavlja že 15 ladjo, ki je bila splovljena iz te ladjedelnice tekom 30 dni. Ladje so bile izgo-tovljene 115 dni pred določenim časom. Na sliki vidimo tudi del množice iO.OOO delavcev, ki so prisostvovali splovitvi. Gomja slika je bila povzeta v vodah province Quebec, Kanada in nam predstavlja najnovejše kanadske zasledovalce podmornic. Te vrste ladje so dolge samo 110 čevljev, vozijo z veliko brzino ter so oboroženi z globinskimi minami. Uporabljajo jih tudi za spremstvo konvojev na St. Lawrence reki. Kolumbom, je tudi Narodna knjižnica, ki vsebuje dragoceno zbirko staroislandskih rokopisov. Slava Islandske v izobraženem svetu temelji na visoki duhovni kulturi davne dobe in še delovanje sedanjosti se okorišča s starim jezikom iz teh stoletij. (V slovenščini poznamo več knjig islandskega pisatelja, katoliškega duhovnika Svensona.) (S.) -o- Na goreči ladji Vsak se še spominja pogube, ki je 5. novembra 1940 zadela malo angleško pomdižno križarko "Jervis Bay." Nič manj nego 38 tovornih parni-kov so zaupali v Ameriki zaščiti te male ladje in ko je začela neka nemška vojna ladja iz velike daljave streljati v konvoj, se ji je "Jervis Bay" vrgla kakor zvest pes čuvaj naproti ter pritegnila ves ogenj nase, dokler se ni njenih 38 varovancev razbežalo na vse strani. Nekaterim teh tovornih ladij pa so bili Nemci vendarle posvetili zadosti pozornosti. Med njimi je bil tudi petrolejski parnik "San Demetrio." Na tem parniku je nastal silen požar, tako da je kapitan moštvu zapovedal, naj se vkrca v čolne. Enega teh čolnov je vodil drugi častnik Hawkins. Čolni so se kmalu razgubili na širni morski planjavi, po kateri pa je vihar podil visoke valove. Po dveh nočeh divjega guganja na valovih in upanja je Hawkin-sov čoln naletel na starega znanca, bil je to parnik—"San Demetrio." Parnik se ni bil potopil in je še vedno gorel. Olje je pokrivalo vodno površino vsenaokrog. Končno se je morje malo pomirilo. Nekateri izmed 16 mož v rešilnem čolnu so bili ranjeni, deloma tudi težko ranjeni. Ni bilo lahko, povzpeti se s pomočjo vrvi na krov gorep?-ga parnika. Na njegovi krmi so se dvigali visoki plameni, v.sredini je ladja žarela. Poveljniški most in vse, kar je spadalo k njemu je bilo uničeno, tako kompas, radio, morske karte in druge reči. V ladijskem trupu je stala voda meter visoko, iz njenih bočnih odprtin pa so se izlivali v valovanju curki petroleja v morje, tako da je bila nevarnost ognja še večja. Toda šestnaj-storica mož je po mnogournem delu spravila stroje v tek, potem se je borila 20 ur z brizgal-nami proti ognju. Uspelo ji je, da ga je ukrotila. Takrat je bil parnik kakšnih 700 milj od irske obale. To je pa bilo tudi vse, kar so možje vedeli. Zvezda Severnica, sonce, mesec in star otroški atlant so jim bili edina pomagala. V strojnem prostoru je umrl eden izmed težko ranjenih mož. Do svoje smrti je neutrudno delal Bil je to mazilec strojev Boyle. Teden dni je vozil "San De metrio" proti vzhodu, potem so zagledali irsko obalo in kmalu nato neko angleško vojno lad jo. Domov so pripeljali 10, 000 ton petroleja, poleg ladje, ki jo je bil nje kapitan smatra že za izgubljeno. Med potovanjem so živeli od same čebule in krompirja. Ognja si niso upali zakuriti, temveč so si kuhali skromno jed nad vročo cevjo stroja. Zastava "San De-metria" je stvar, za katero bi se lahko tepli še drugi ljudje, ne samo zbiralci spominkov. Toda petnajstorica mož, ki je preživela te strašne dni, se ni tepla zanjo, soglasno so jo priznali Rossu Prestonu, edinemu Američanu med posadko, ki se je dal najeti v Novi Škotski, ker je mogel le na ta način postati sobojevnik britske vojne sile. --o-- Narodni pozdrav ameriški zastavi je 21 topovskih strelov. ■>t * * "X-ray" aparat, ki se ga rabi v ameriških vojaških bolnicah, sestavijo v desetih minutah. Nekaj o Bengaziji ( O Bengaziju, glavnemu mestu Cirenajke se je v preteklih mesecih toliko pisalo, da bi bila že skoro vsaka beseda odveč o tem. Značilno pri vsem opisovanju pa je to, da so si skoro vsaka poročila nasprotovala v cenitvi prebivalstva. Eni trdijo, da ima Bengazij 45, a zopet drugi pa trdijo da ima mesto 60 tisoč prebivalcev. Resnica pa bo menda nekje nižje. Po pisanju italijanskih listov pa ima mesto Bengazi 32,000 prebivalcev, med katerimi je bilo 8,00Q Italijanov. V normalnih časih je imel Bengazij dobre pomorske zveze z Neapljem, Sirakuzo, Tri-polisom in Egiptom. Bengazij pa je poleg vsega drugega najboljše železniško križišče v Libiji. Italijani so v zadnjih tridesetih letih svojega gospod-stva mesto preobrazli v moderno naselje z lepo urejenimi ulicami. Skozi mesto Bengazi teče 1822 km dolga cesta vzdolž obale Cirenajke. To je tehnično delo, ki so ga Italijani izvršili v primeroma kratki dobi dveh let. Ko je bila ta cesta izročena prometu, je prišel k otvoritvi sam Benito Mussolini in se je bil opasal z islamskim mečem ter se proglasil z orožjem v roki za zaščitnika Arabcev. Pri teh delih od Tripolisa do Bengazij a je Italija zaposlila 500 tehnikov in 13,000 delavcev. Kako naporno je bilo njih delo, ^i lahko predstavljamo, če pomislimo, da vladajo v teh krajih silni peščeni viharji, obenem pa primanjkuje povsod poživljajoče vode. -o- MAKE EVERY PAY DAY BOND DAY MALI OGLASI Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $3.75. Pokličite LI 2067 (174) Odide k vojakom Mora prodati grocerijsko trgovino. Jako lepa prilika tudi •sa mestnico. Cena je $800 in kar je zaloge. Vprašajte za podrobnosti na 18114 S't. Clair Ave ali pokličite KE 6270 (171) Peč naprodaj Naprodaj je peč za gretje; peč je na premog in greje 5 sob. Naslov izveste v uradu tega lista. (170) Zidano poslopje naprodaj Proda se zidano poslopje na 14301 Sylvia Ave. Ima 3 stanovanja, 2 prodajalni in 2 garaži. Nobenih popravil ni potrebnih. Cena je jako zmerna. Kupčijo boste napravili direktno z lastnikom. Pokličite En-dicott 8262. (173) Hiša naprodaj Proda se hiša 6 sob, vse nanovo dekorirano, kopalnica in furnez, lot 37x108; dvorišče vse ograjeno; garaža. Zglasite se na 11306 Hazeldell Ave. ali pokličite MUlberry 7827. (Jul. 21, 24) Sobe se želi Želim 4 ali 5 sob, najraje blizu 131. ceste in St. Clair. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče EXpress 0067. (169) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. PRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled Cumezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. IlEndcraon 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE /ste ga čuli, mylord! Da, stric i IBstick je cel mož! Izobražen ]ek! Svojčas je bil gledali- c bralec in še vedno je pes- 1 t Malokedaj zine, kadar pa •> govori v verzih!" plomarno je pokimal lord. Well —; Naj govori v ku- c ;Cni solati ali pa v verzih, ti- r |e njegova zadeva! Za mene 1 Wavitno, da vidim, ali zna » res tudi prijeti za puško in 1 t1" 1 'gm-pesnik je na široko za- j /lul z roko, kar je pomenilo, 1 Požira lordove besede, raz- 2 .1 usta k desnemu ušesu, dvi-JPuško, pa spet odstavil. Za- 2 i11 Je nekaj dragocenih tre-f°V-i Med njegovim pesniš-hz'ivom se je orel, ki ga je £ »fasil prvi strel, naglo uma-1ln odplaval, le kot majhno i ► ga je še bilo videti na ne-jfcfj F1 ga več mogoče zadeti!" je r Jgrbavec. "Kajne, stric?" 1 J * je divigjhil fobe lost samozavest ali » naglo je stopil h ko-. Jezal Puško, jo dvignil k rel.j* Pol sekunde merjli m pol v te odložil puško, se- ] \kos nki in si odrezal obi- Po . . . < 1 „ • Je dejal s polnimi « 1 ga res ni mogoče za- j eriislfo 1 ) ,je Jsta lovca sta zijala, ču-:lti' a, občudovanje je bilo Sftiw h obrazih- 0rel te 'roti in zadet> 8 skrčenimi n. lzk'inil za bližnjim gri-je gledal za.njim. , e| nj mylord —! če le samo eo1 slučaj —" Po i0Se ^ pri zadnjih bese-^i°ustU' ~~ Pa umolknil Z • N, ? sedel pri pečenki, s i|a^lo;ITjen v kra->' kamor ^ko 111 Zvečil sv0-i griž" J V , ravnod«šno, kot da se kon-ietll° '•" je vzklikate BU1- "Mylord ^ Vendar —t Zadeli ste 'elili V6 samo zadeli, tudi ' ste gai" vera t" • i,Porini'1 Je dejal Anglež in kos Pečenke med Kvobrnil se ni- ' te ,, saj niti pogledali Jtti trnjlm —!" Iftno^! Vem, da sem ga V hp Moja krogla ni-'Am Zgreši." vsa^ak — človek! Mojster i se a ; streljanju! Mojster, jiiWhp-rno kosati z našimi .westmani, z :Km\°U°m' z Old Fire-J! ' 2 Old Shatterhandom ' Slovet;' Stric?" W/tedališki igraiec in I** noleVV6 spet p0Sta" / 11 2 il lesen možic, za-''0rla k*mi in deklamiral: U strei Zadel» — bil ; e sija- , in jaz se moram f Pesmi kovati!" 'HeJj^lež. "Cemu ver- i- edei, a]; —! Rad bi bil strei'iati ali J* v snaBdaJmo se pogoditi! / sPr^,Francisco me bo-i sijala! Plačam! - MAT; ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU tarja, more še vedno premeniti ženina, ti pa ga nadkriljuješ; po mojem mnenju je knez ravno takšen ničvrednež, kakor je bil njegov oče. — Ali si poznal starega kneza, oče? —In celo zelo od blizu; bil je mnogokrat gost v naši hiši. V tistem času je bil knez Nikolaj mlad častnik, adjutant nekega velikega kneza. Kakor mi je pravil njegov sin, načeljuje zdaj armadnemu zboru v Litvi. Moj Bog, kakšne gluposti je delal; vse mesto je govorilo o tem. No, če poj de sinček po očetovih stopnjah, tedaj bo lepa Milica v kratkem ozaljšana z mnogovejnatimi rogovi, kakršne imajo jeleni'. Vkljub veliki zaposlenosti v Dembovki, je vendar nekaj tlačilo vse; vse je bilo mrzlično šno nadzorovala Igorja; bi bila zapazila sumljive de, s katerimi sta se Igof nina obstreljevala. (Dalje prihodnjič. tal in zaprl okno, — ti si že zmagala, a tvoj samozavestni nasprotnik je hudo kaznovan za svojo oholost! Tu sem izgubil svoje srce in prestal težko borbo. . . . Kakšno strašno trpljenje pa me še čaka, če se poročiš in bom moral pred vsemi skrivati svoje muke! Ne, dober genij me ni pripeljal semkaj! VI i Oblak Furniture I TRGOVINA S POHISl« Pohištvo In vse potrebi za dom 6612 ST. CLAIR AVE' HEnderson 2978__, Dva dni pred plesom je prišel stari grof Berenklau. Bil je to debelušen človek srednje postave, popolnoma plešast, toda živahen, vesel, zgovoren in dobrodušen lahkomiselnež, igralec in ljubitelj žensk. Stari grof Sigfrid je bil takoj navdušen za Milico. Izjavil je, da je lepa kakor vila in jo začel obsipavati z ljubeznivostmi kakor kakšen mladenič. Ko sta se zvečer pogovarjala s sinom o raznih stvareh, je nenadoma vzkliknil: — Za vraga! Dvajset osem let imaš, pa si tako neroden! Dva te&na živiš v družbi te oča-rujoče deklice, pa se nisi vanjo zaljubil in se ne poteguješ zanjo? No, Egon, to je neodpu-stljivo. — Kakšen zmisel bi to imelo, ko je Milica napol zaročena s knezom Zagarinom? — je odgovoril sin in si grizel brke. — Kakšen zmisel? Ta, da stopiš na njegovo mesto! Dokler se dekle ne vrne izpred ol- — Sprejemam. Toda če bo dokaz podan, mi morate obljubiti, Milica Jurjevna, da boste izpolnili to, kar vas bom jaz prosil. — Obljubljam, če ne bo vaša prošnja vsebovala zame kaj poniževalnega! — Prav nič takega. Torej velja? Milica mu je podala svojo pekočo roko, ki jo je grof krepko stisnil v svoji. — Častna beseda, — zmagovalec in premaganec (bosta verno izpolnila pogoje najine stave? Ali ne? — je vprašal Berenklau. — Prisegam, — je vneto rekla Milica in mu iztrgala roko, ker v tem trenotku sta se pojavila v vratih terase Meli in ba- GenkrcU major Frank R. McCoy je bil imenovan od predsednika Roosevelta za Wedsednika posebni komisiji sedmih mož, ki bo sodila in preiska la delov an j e osfnih prijetih nemških vohunov. Na sliki vidimo velikansko sireno, katero so PoS^l na poslopja R. C. A. v New Yorku. Pravijo, da l', "super-sir ena," ki se jo sliši na osem milj daljave. M so jo preiskusili julija. Na kontrolnem sedežu P° | newyorški župan LaGuardia. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jai^ Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V • NAKUPOVALNO MOč SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA OGLAŠAJO V 'I Najstarejša slovenska podporna organizmi v Ameriki. . . Posluje že 49. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,0, Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24fo Če hočeš dobro sebi ln svojim dragim, zavaruj se pri najbolj*1, steni in nadsolventnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacij®1 bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 6"' otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate se dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Če 5e njs' / ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacij' (rudi w in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse drug« podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD a 351-353 No. Chicago St. Joliet,11 555555555555555555555555X5555 V. J. KKIŽANOVSKA: PAJČEVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK — Kakšno ponižanje je to, če Vas mož prisili, da ga cenite in spoštujete, in če ta mož pokaže ženi, da jo ljubi za vse življenje, da je njen najboljši prijatelj in pokrovitelj, in je ne smatra za igračo trenotnih muh. Jaz sem celo o tem uver-jen, da če bi vi spočetka tudi zasovražili človeka, ki bi vas nadvladal, končno bi ga tem bolj vzljubili. V človeškem srcu se skriva mnogo podobnih ugank. — Nadejam se* da me bo Bog rešil truda reševati take uganke. Toda dovolite mi, da vam rečem, da vse vaše obdol-žitve imajo svoj izvor v sovraštvu do vsega, kar je rusko; vas zasleplja trdovratna želja, očrniti in ponižati mojega rojaka. Jaz pa vam pravim, da je knez dober, udan, ljubeč in popolnoma dostojen človek. Rdečica jeze je zalila Mili-čin obraz, oči so se ji nevoljno bliskale in mehanično je trgala listke cvetlice, ki jo je držala v rokah. Grof je vstal; tako je bil bled kakor ona rdeča.. Nenadoma se je sklonil k njej in vprl svoje oči v njene. — Ali hočete staviti, da je knez sposoben nečastnega dejanja? — je rekel in glas se mu je tresel od razburjenja. — Da! Prepričana sem, da dobim stavo, — je vneto odgovorila Milica. — Stavite pogoje. — Če mi do dneva moje poroke ne dokažete, da je knez izvršil kakšno nizko dejanje, tedaj ga boste v moji navzočnosti p Kosili odpuščanja zaradi krivične obdolžitve in klevete. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE Dorothy Sober ki ie za vedno izdihnila svojo blago dušo dne 21. julija, 1940. Leti dve počivaš v grobu, v kraju večnega miru; enkrat bomo se združili, prosi m nas pri Bogu. Žalujoči ostali: SOPROG in SORODNIKI Cleveland, O., 21. julija, 1942. t ron. — Grem gledat, kaj dela ^ Kiti. In s temi besedami je skoraj stekla v hišo. v Berenklau se je vrnil v svo- . jo sobo docela razdražen. V '' njegovi duši, ki je bila navadno t mirna in odločna, je kipela ( zmes raznovrstnih čuvstev, to- t da vse je prevladalo globoko nezadovoljstvo s samim seboj. , Upihnil je luč, se naglo vr- t gel v naslanjač poleg odprtega okna, naslonil glavo na naslon j in se zamislil. Čim bolj je razmišljeval o dogodkih tistega dne, tem bolj ' se je jezil nase. Kakor kakšen mlad dijak se je pustil obvladati od svojega glupega ljubo- : sumja in izdal svojo tajno tej ; ponosni deklici, ki mu bo drago zaračunala njegovo grajo o priliki njih jahalnega izleta. Največja in neodpustljiva glupost pa je bila njegova neprevidna stava . . . Kako je mogel skleniti tako stavo? Ali je mogel dokazati svojo obdol-žitev proti knezu? Igor je bil, recimo, res nepošten in njegovo ljubimkovanje z Janino je res dokazalo, da ima široko vest. ... S svojimi opazovanji je prišel do prepričanja, da si bo Poljakinja prizadevala privezati kneza nase za vsako ceno, in se bo strastna, k uživanju nagnjena ženska, poslužila vseh sredstev, da se le reši zoprnega ji samostana, kamor so jo hoteli po sili zapreti. Tudi to je bil Igor ravnodušen napram koketstvu Janine in da so imele njefte temne oči večji vpliv nanj kakor jasne oči Miličine; toda istočasno je odkrito dvoril svoji nevesti in se zabaval pri tej dvolični igri. Vse to je bilo res, toda dokazati je bilo težko; če se mu pa ne posreči dokaz, tedaj ga čaka težko ponižanje. Pri misli, da se bo moral opravičiti onemu ničvrednežu, so se mu krčile pesti od jeze. Poleg tega mu bo to opravičevanje vtisnilo pečat obrekovalca. Pa tudi če dobi stavo, kaj bo zahteval od Milice? Njeno roko? Ta misel mu je prišla v glavo v trenutku nesrečne stave. Toda to je nezmisel, ona ne bi nikdar pritrdila temu, ker je jezna nanj in sqvraži v njem Nemca. In vendar tudi . . . kneza ne ljubi. O tem je bil grof popolnoma prepričan; niti enkrat ni zapazil v njenih očeh iskre ljubezni ali sence ljubosumja; večkrat pa je zapazil, da je skrivaj pogledovala k njemu, ko se je pogovarjala z Igorjem, kakor bi hotela videti, kakšen vtis je to napravilo na grofa. To je morda delala samo v svojo zabavo, toda vsekakor se je zanimala zanj, in kdo ve? — njena radovednost se je utegnila izpremeniti v toplejše čuvstvo in nagniti tehtnico na njegovo stran. Ni mogoče, da bi svoje zabavno sovraštvo proti celemu narodu obrnila tudi nanj. Medtem ko so se njegove misli obračale v novo smer, sta se nevolja in razdraženost v njem polegali in se zlili v sladke sanje, a spomin mu je pričaral zapeljive prizore, nad katerimi se je naslajal vsako jutro, kadar je Milica hodila pitat golobe, se igrala s psom, se šalila s staro pestunjo, ali pa se vozila s čolnom. Kako oča-rujoča je bila v svojem lepem plašču s čudovitimi, razplete-nimi lasmi in v svoji otroški radosti! Srce mu je radostno vztrepetalo pri spominu na te prizore, ki jih je tako željno opazoval s svojega opazovali-šča. Končno je silno utrujen vstal in globoko vzdihnil. I — Ah, Milica, — je zašepe- CHIEF LOGAN When Lord Dunmore glanced around the circle of Indians meeting with him at Camp Charlotte, near Circleville, on that bright fall day in 1774, one of the most influential. was missing — Chief Logan. The campaign which history calls Dunmore's War was over. The Indians were defeated. A new peace was to be made. But peace could not be made without Logan. He was a. great Ohioan—in the days before there was an Ohio. , , Logan, born in Pennsylvania in 1725, had(1been a friend of the white man — named Logan in honor of Pennsylvania's Secretary. He came to Ohio and dealt with his white friends. Then affection turned to bate. A party of Indians, including all of Logan's relatives, were at the mouth of Yellow Creek, near Steubenville. Roistering whites across the river sent an invitation to the Indians to join them. Men, women and children were wantonly murdered. Logan became an avenger. Other Indians joined him and Logan's Elm, 6 miles south of Circleville. Dunmore's War blazed in bloody reality. And now peace was being made, and Logan was missing. An emissary found Logan under a great elm—Logan's Elm, near Circleville. The Mingo chief spoke to the messenger in what Theodore Roosevelt declared to be, "perhaps the finest outburst of savage eloquence of which we have any authentic record." "I appeal to any white man," said Logan in part, "to say if ever he entered Logan's Cabin hungry and he gave him not' meat; if ever he came cold and naked and he clothed him not'. . . I had thought to have lived with you ... Colonel Cresap, the last spring, in cold blood and unprovoked, murdered all the relatives of; L