PROSVETA Uredniški in upravntški prostori; 1667 South Lawndaia Avo. Offlc« of Publlcation: 1657 South Lawndal« Avo. Talaphone. Rockw«U 4604 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 10. AVGUSTA (AUOU8T 10). 1948 Subecrlptlon $9.00 Yoarly Lov na ipekulknte v ruški coni Berlin, 9. avg.—¡Listi poročajo, da $0 ruske oblasti odredile lov na špekulante In one, ki kopičijo živila, v okupacijski coni v Nemčiji. Več kmetov in operatorjev črnih tržišč je bilo aretiranih. Maršal Vasilij D. So-kolovski, ruski vojaški guverner, jo povedal Ncmcefl, da morajo povečati produkcijo, ako hočejo, da bodo odmerki živil zvišani. Zdravstveno in pokojninsko zavarovanje delavcev VVashington, D. C„ ». «vg-Pederalni delavski department poroča, da zdravstveno in pokoj-ninako zavarovanje krije naj-manj tri milijone delavcev Za-devne določbe so v pogodbah, kalere so unije sklenile z delodajalci, Leta 1945 je tako zavarovanj o krilo samo 600,000 delavcev Poročilo Je aestavil biro ta delavsko statistiko delavskega dopartmenta Aretacije policajev v ruskem predelu Berlina Berlin, 9 avg,—Ruske oblasti «o aretirale voč policajev, ki so prišli v sov J tU ko cono iz zapad-nega lierlina. Aretacije so nova faza v mrzli vojni med vzhodom in aapadom. Več policajev je bilo aretiranih včeraj. Hrilsk«1 oblasti trdijo, da se aretacijo nadaljujejo. Vest Iz. ameriškega vira pravi, du nemška mestna uprava zahteva takošnjo Iz.pu-ali te v oretli unlh policajev, Petnajst ieikik generalov pobegnilo Frankfurt, Nemčija, 9 avg,— Petnajst čehosloveških generalov ju pobegnilo v ameriško o-kupacijsko cono v Nemčiji po preobratu v Čehoslovakijl v februarju, ko so komunisti do-hlll vso oblast Ta teden Je do-»l>el v ameriško cono general Miroslav Naumsnn. On jo bil poveljnik čehonlovaških čel v Angliji v vojnem času. Karikature, ki pokasulo. kal so dolall republikanci la demokrati na Isrednem saandaniu konfre u Kartunlat Jih le dobro pofodll. TOREK, 10. AVGUSTA 1048 it ncditv JULSjrfbuv M^toJUlu^tT¿Mu ¿«tri l^'Tchlc*. la akollee C—k C«. Mi« m ml» Uto. «4.7» m letaj m ImiimI?! »lU* Subscription ratMi for Um UnUed Stala* (except Chlca««) and Cansda M .00 per fN>, Čoka«» ui Cook County H M par ?aa», loriif« countries »11.00 pm year. . , , . Cono ogllkt po do^ 'toru.—Rokovi dufllllt la omm^mlh tinker m na naiajo. RokopUl litoranL rseblne (¿rUco. peeaaftL Aram«, pasmi Ua.) m rmejo pettljalelju f ▼ slučaju. ¿o )• prlleMI Oglejmo «i na kratko to breme militarizma, pod katerim dane» skoraj ves svet kakor ni ječal fte nikdar razen v dobah ak tualne vojne, Ko so nacistični «luvurji slepili in zastrupljali nemfcki narod in mu pripovedovali, da se moru odreči maslu ¡«»to da bo močan in vuren: zuto, da bo imel dovolj topov In letal in tankov in močno armado, so se jim mnogi smejali in jih krstili * ndrcl. Danes se razlega bistveno enaka pesem domalega širom vsega sveta,1 zlasti v Ameriki, v Kusljl, 6lrom vse Evrope, na Bližnjem vzhodu, na Kitajskem, v Argentini, Braziliji, Člleju in Južni Afriki. Danes ni skoraj države, ki bi troiila manj nego 30',' svojega celokupnega proračuna za vzdrževanje svojih oboroženih sil. V marsikateri državi znata ta delež. 50'• ali celo več. Če bi k temu prifttell fcc tekoče stroftke preteklih vojn, so ti izdatki ¿e mno^o večji. Vzemimo najprvo našo lastno Ameriko. Povojni stroiki zvezne vlade zna&ajo okrog $40 milijard letno. Polovica te vsote gro danes za oboroževanje in vzdrževanje oboroženih sil. Zo veterane. bolne, pohabljene in zdrave gre od Sest do sedem milijard, za obresti na ugromni narodni (vojni) dolg čez oet milijard, ostalo pa za vse ostale civilne funkcije vlade. Z drugo besedo: od vseh vladnih Izdatkov gre danes okro« B.V. /a pretekle In bodoče vojne Po načrtih "obrambnega" drpurtmenta »c Imajo Izdatki za urmodo In oboroževanje 4e zvrtati za nove milijarde. Kako je pa v Evropi? An«llja Iroftl /a svoje oborožene »lic čez Atiri milijarde dolarjev letno. Ker Je med vojno gospodarsko zelo oslabela, se radi tega bremena danes tudi nuhaja v takih Kospodaiskih &kri|h-ih. Ako bi ne hotela z lastnimi silami in sredstvi izvleči iz teli škripcev, bi tnoralu drastično reducirati svoje vojaAke izdatke. Toda dokler Imi prejemali! milijarde Iz Amerike, teua ne bo storila. Ostale zapadne Evtopske države potrebujem Mumhallov načrt predvsem iz razloga, ker tudi one trosijo velike vsote /a svoje armade SIcer nimamo pri roki detajliranih Atevllk. toda nam je znano, da so tt izdatki ogromni—mnogo večji nego so bili pred desetimi leti Francija i is Holandska na primer dnevno trosit« vsaka milijon dolarjev za "paclflkacljo" svojih rehelnlh kn-lonljalnih ljudstev, kt zahtevajo svobodo; in sicer Francija samo v Indokini, Holandska v Indoneziji, Knak.t slika se nam odpira, ako |M»glcd,imo za tako jjvanl že-le/ni zastor," kjer imajo danes glavno beaedo komunisti. Oboroževanje. ne samo rekonstrukcija in velike reforme in polaganje temeljev socialist nn» mu gospodarstvu, le na dnevnem redu tudi v teh državah "nove demokracije " l/med teh držav Ima naj* večjo armado Titova Jugoslavija Toda kukoi vse kaže. se bo to breme ie povečalo, kajti Tito )e zadnjič, po izbruhu nolitunc vojne med njegovim režimom in Kominformo (v lesnici Moskvo) pozval jugoslovanske nuiode rta'o ječanje mmade Slcrr je no)> bi že resnica, ako bi nova Jugoslavija ne imela močne armade in hu'it»e tajne (»olirtje, bi se ji *e slabie godilo In nI Izključeno. da bi se ne uresničile anje in /elje njenih notranjih in zunanjih sovražnikov. In te /elje gredo za tem, da bi Jugr. slavij« i ostala dru^a lirčija jenansko Odlomek iz knjige Xne Lulee Strong - Jenan, ki je že dvanajst let glavno mesto kitajskih komunistov, leži na golih gričih severo/.apadne Kitajske v zaostali pokrajini z nerodovitno zemljo. Jenan je bil za rodove garnizijsko mesto, kitajski prednji položaj proti puščavskim napadalcem. Na kraju, kjer so se stikale tri doline, je stalo z zidom__s_ ograjeno mesto, čigar visoka pa-' . . . goda se je videla že od daleč. J* razprostiral-Novi trg kjer je Kmetovalci in mali trgovci so se bl1* v>»d* obmejne pokrajine s nastanili tu. da bi se zavarovali ¡jo»o banko In goefacem Tu je pred razbojniki. Trgovci so pre-,^ tudi univerza in nekaj milj skrbovali kmete z drobnarijami, dalje poskusna kmetija. Sever podkovski kovači pa so stregli no od razdejanega mesta Je bilo karavanam v primitivnih kovač- ameri*ko "ase,J*< **n*n0 " nicah. Komunisti so prišli v to ^jasko skupino za zvezo med mesto leta 193« in napravili iz l«?™*® vojno z -Radijskih nje«a svoje «lavno mesto. Ne- V™*" » kaj let pozneje je mesto izginilo «truge reke Jen. pod japonskimi bombami. | d, za ? ' . . . A slabih cest vzdolz raznih dolin Z uničenjem utrjenega mesta do ^ do yasi ^ kjer je bU se je v funkcijah Jenana kaj ^^ central komiteja-in malo spremenilo. Ljudje so za- do bolnišnice mednarod- puatili kupe razvalin in se razj RK, zavetišča Los Angeleš kropili preko deset kvadratnih raznih sUnovanjskih nasel. milj po kotanjastih dolinah in y ^^ ^ ^ vodilnl se zatekli v votline, podobno (ko|^un|BU kakor okoliški kmetovalci, ki so Qd Cu.Deove sk ine votlin živeli tako skozi stoletja. Dim J yrtu Urmi na MVfru do ^ se je vil iz njihovih »kozi_zem-lskugne kmetije nH ju je bil„ ljo prevrtanih dimnikov. Sčasoma so zgradili nova manjša poslopja na ravnicah ob razvalinah z zidom ograjenega mesta. Jenan je ostal glavno mesto obmejne pokrajine Senk-Kan-Ning, ki je bila do leta 1947 samo najmanjša in najsiromašnej-ša izmed vseh osvobojenih pokrajin. Pomen Jenana je bil leta 1947 v tem, da so se v njem še vedno mudili voditelji centralnega komiteja komunistične stranke in generalnega štaba narodnoosvo- najmanj deset milj. Nekaj voditeljev in dva, trije Američani iz naselja so uporabljali jeep Zdravniki in nekateri funkcio narii so jahali. Večina meščanov je hodila peš. Ljudje so živeli večinoma na kraju dela, kor je bilo malo prevoznih možnosti, hoditi pa je bilo težko. Vodo so dobivali iz vodnjaka. Svetili so si s svečami ali majhnimi svetilkami na karbid, ki so svetile komaj malo bolje od sveč, razen v bližini ameriške naselbine, kjer je preskrboval bodilnih armad, katerih poldrug | ^enerator' z elektriko nekaj bllž milijon borcev je operiralo v n-ih m Jn večjih dvoran za se dvanajstih pokrajinah. Jenan-ski radio je dajal partijsko linijo na sever do Harbina, na jug pa do ustja reke Jangce. Toda Jenan ni bil sedež vlade. Bil je zavetišče, kraj ¿a proučevanje in snovanje politike. Votline imajo kot bivališča gvoje dobre strani. Poleti so hladne, pozimi pa tople, ker jih izolira zemlja. Pravi vzrok za ujaorabo yotlin ' 'ig :<5čiVi-čan, da je odvlekel kamion. To je trajalo nekaj ur. Ko gledaš ta nenadni hudournik, si lahko misliš besnenje velike Rumene reke, ki nosj v sebi hudournike stotin rek Jen. Naglica se je slabo čutila v Jenanu. Čutil si stoletja, prostor in čas. Čutil si zemljo in počasni ritem letnih časov. Ce lo sredi zimskih borb, ko so Hu-Cung-Nanove čete napadale mejo, so ljudje uživali ob pogledu na goste snežinke, ki bodo tako "dobre za posevke". Poznali smo tudi občutek—morda nad vsemi—širokega, dušečega prostranstva kitajske zemlje in po časnega, nenehnega toka zgodovine. In tako je ostal Jenan kljub vojni, evakuaciji in bombardira nu v moji duši kot pristanišče nepojmljivega miru. Moje zdravje se je zboljšalo in upam, da bom živela dlje zaradi tistih mesec dni, ki sem jih preživela tam. Kadar pridejo komunisti iz Nankinga, Sanghaja ali Pekinga, tudi čutijo to okrevanje in počitek To je obnavljanje sil, ki ga Je čutil Gin iz bajke ob dotiku z materjo zemljo^ Spominjam se, kako je Cu Kn-Lai, ko je prišel Iz Nankinga po prekinitvi pogajanj, zapustil u-pehano gručo novinarjev na le tališču in prespal pri belem dne vu tri ure v neki votlini. Lu Ting JI, ki Je prebil pet meso cev v Cungkingu in Nankingu kot delegat v narodnem posve tovalnem svetu, je počival dva meseca v Jenanu. da bi se okre pil. Rekel mi )e "V ku«min tangovi Kitajski se postara človek bolj v petih mesecih kakor tu v petih letih Govoreč o počitka polnem po čeanem življenju v Jenanu. m» Ijenje na bojiščih," sem pripomnila, medtem ko je Cang u-dobno sedel v Nankingu." "Ne verjamem, da sedi res tr-ko udobno," se je nasmehnil Mao In oči so se mu zaiskrile. Celo v to primitivno pokrajino $o pripeljali komunisti nekaj modernih izumov. Pol ducata jeepov in kamionov, poljski te lefon, ki je vezal najvažnejšo kraje prfek reke. tiskarski stroj In radio, ki je vzdrževal zvezo s svetom. Življenje na "Radijskem griču" je bila neka čudna mešanica primitivnega in modemeua. V globoki votlini ob vznožju griča je tiskal stroj na papirju iz domače trave "Dnevnik je nans ko samostojnosti". Pet sto čevljev vzdolž stene, ob strmih, ob vlažnem vremenu spolzkih stezah so živeli na ravnicah delavci, ki so delali v tiskarni in pri radiu, medtem ko so se instalacijske žice gugale visoko v /.raku. Njihove votline so bile zelo majhne, približno 6krat 12 čevljev, slabo ogrevane s pečicami na oglje in ponoči razsvetljene z majhnimi karbidnimi svetilku-ml. V teh mračnih votlinah s"> prestrezali izobraženi, več jezikov govoreči ljudje iz vseh krajev sveta vesti, ki so prihajale po zračni poti. Tu sedi mlade nič in lovi s slušalkami ob slabi luči Associated Press. Kraj njega lovi drugi United Press. Central News iz Nankinga lovi 21 ur dnevno. Izvleček iz vseh teh vesti pošiljajo Mao-Ce-Tungu i:i članom centralnega komiteja. V Jenanu si bil lahko bolje obve ščen o najnovejših dogodkih v svetu kakor v Pekingu. V ni-domestilo za pomanjkanje udobnosti je imelo osebje krasen razgled na tri doline. V zimskih nočeh, ko je sijala luna, je bil ta razgled očarljiv. Družbeno življenje v Jenanu je bilo prijetno ivL prav nič formalno. Imeli smo vse znane za bave—večerje, partije kart, plese, gledališče—toda vse zabave so imele nekaj posebnega. Večerjalo je navadno 40 do 60 ljudi za okroglimi mizami v eni izmed velikih dvoran. Postregli so nam z ostro pijačo, ki ji pravijo "belgar", toda dobil si je samo za naprstnik. Zbijali smo mnogo šal in se od srca smejali. nas na terasi v svojih temno modrih hlačah in s svojimi mehkimi, črnimi lasmi. Cu-De Je rekel: "Skozi tisočletja so via-' dali kitajskemu narodu despoti. Zdai pa je vsa severna Kitajska okusila demokracijo. Despoti nikoli več ne morejo zmagati." (Vprašanja današnjih dni) Film o slavnem ruskem zdtavniku V Ljubljani se junija predvajali sovjetski film "Pirogov", ki prikazuje življenje ruskega zdravnika, znanstvenika in izumitelja v medicini Pirogova. Dogajanje v filmu se prične a letom 1848, ko je Plrogovu 38 let Ta moš. po Imenu Everetti»««» ««bo ie slavno pretok-Bcaas 1« Cumberlsnds. Ky.. )e lo!it- velika-odkritja in svetovna eden Ismod onih rudsrsklh šr- ¡»Znanja. Prvi je uporabil njj> lov. ki so vsako leto trsjno po- oP^cijah. ^avkašk , ' _ . fronti je izvršil nad 400 operacij habljene pri avojem nevarnem f . , , . , ... r t 7 dolu pod tomlio. Tudi on I. bil.1" prvUe M!f[v "lrei- i.ko pobil, d. spodnji d.l U- "!«' Hu»k, Kl.uv»ik,, ki w »■ vol« popolnoma paraUslrtn. Voi'f" «P°r«yl »U njojove l.n.Jd-U. « ni mog.1 nil. a.nUl. Po ™ d»J-lo «stul.no pri»* ...t.nnultul »n^a ntrana Vilmini. ''J" ^ _ uatanovltvl rudarskegs blaginj skoga aklada pa H bil s 400 drugimi sllčnlml pohabljenci poslan k najboljšim zdravnikom, ki eo mu šo toliko pomagali, da krev-sa po beroljah. TI trajno pohabljeni rudarji eo bill poalanl v New York In Callfornljo v po-sobne bolnico, ki špeclallslrajo s sdravljenjem takih revošev. Do sdaj so al to lahko privoščili lo bogatini, ada) pa Imajo do-atop do najboljših zdravnikov tudi pohabljeni majnarjl na račun blaglnjskega aklada. ki ata ga isvojevall obe rudarakl uniji. UMW In PMW. in Mandžurije kakor tudi Iz šen-sija, Hopeja in Cahara. Zanje to ni bil poldnevnl izlet, kako;-če potuje kdo iz Sanghaja V Nanking. Njim so bili potrebni za ta pota celi tedni, morda pu tudi meseci. In tako, kadar so prišli, ni šlo za kratek sestanek, marveč za diskuzije, ki so trajale več dni. • Eno besedo si slišal med vsemi največkrat. To Je beseda "ljudstvo", "ljurtotvo", kitajsko ljudstvo, ljudstvo svela—to je bila vedno zadnja Instanca. "Pojdite med ljudstvo", "učite Gledališče'jV biV*ze1o" dobro, se od ljudstva", "iz ljudstva in izkušenimi iuralci in kostumi, za ljudstvo"-to mora biti vaša z izkušenimi igralci krasnimi prav tako kakor v Pe kingu. Uprizarjali so gledališka dela treh vrst: klasično pekinško opero, kratka propagandna ela, znana pod imenom "Yang-kes" in moderno dramo v več lejanjih. Vsako predstavo so spremljali tradicionalni orkestri izza kulis. Glavni družbeni dogodek so bili plesi ob sobotah zvečer, prirejeni po vrsti na treh krajih: grič rodbine Jang, ki je bil v centru, vrl Urmi na severu in gostišče na jugu. To menjavanje kraja je omogočilo fjudem z vseh krajev Jenana, da so en krat nli dvakrat mesečno prišli peš. Voditelji so prihajali s kamioni. Mnogi izmed njih—Cu De, Cu-En-Laj In Liu Hsiao-Ci so prihajali redno. Mao-Ce-Tung je prihajal približno dvakrat . mesečno. Sodelovali so razni orkestri in vsi so mešali zapadna godala s kitajskimi. Večer se je zaključil okrog pol enajstih, ker je legel Jenan— razen čezurnega dela—zgodaj spat. politika". Dve posebnosti, ki sta najznačilnejši za voditelje, k»t sem jih spoznala, sta bili ljubezen do ljudstva In veta v kon čno zmago ljudstva. Tako je bil general Cu De vo Jak z Izkušnjami i/, "petlntrldi* selletnih borb". Kadar pa Je ko del v svoji obledeli, sivkasto modri bambusovi uniformi pred mojo votlino in dlskutlral o dr žavljanski vojn*, nI gradil svojih jasnovldtiih pogledov v bo dočnost na svoje armade, mar več na "moč ljudstva". "Cangkajiek vojne ne mor« dobili," je govoril, "ker je na Kitajskem 4M) milijonov ljudi Vseli nI mogoče zatirati. Upi rali se bodo, dokler si ne pribo re demokracije." "Mi Kitajci smo Kakor mor Jo," je nadaljeval. "Kiuimintang je kakor ladja. Kadar prlsp< ladja, razburka vodo in jo skeli Toda ladja odpluje In voda se zgrne kakor preji Mi, komuni sti, srno kakor riba v morju. M živimo v njem." Pogovor se je nadaljeval mno Iz vseh osvobojenih krajev solno |Jozneje v njegovi štiri pro prihajali ljudje v Jenan na po-j store obsegajoči votlini ob reki svetovanje in poročat. Jaz sem | kjer nam je njegova ljubezniva se seznanila tu z delegati !« žena postregla / odličnim obe Santunga, Severnega Kiangsua I dom, potem pa je M«deb kraj Borci proti smrti Spisal Paul do Krulf (Nadaljevanje) Addison je bil nenavadno vesten In skrben star zdravnik. Vse preveč je opazoval in proučeval hude bolezni, da bi si bil utt ^uil zaslužiti mnogo denarja. Včasih jf vstal sredi noči, šel v bolmi-nico, opolnoči zbudil čuvajko — seveda je bila jezna — da sta |la h kakemu hudo bolnemu, katerega Je bil prejšnji dan pozabil preiskati. Bil je zelo dober s svojimi bolniki in sigurno je upal, da jim bo mogel pomagati. Toda mnogokrat Jim Je pozabil kaj predpisati. Čemu? "Koža po vserp životu je kot bela, gladka, voščeno prosojna rjuha Ustnice, dlesno, jezik so kot brez krvi ... jed mu ne diši," pravi Addison. "Ha/en tega nenavadna utrujenost in velosl, sape zmanjkuje pri najmanjšem, naporu in vznemirjenju . . . Bolnik kmalu ne more več vstajati: včasih postane tudi zmešan, nazadnje otopi kot brezčuten, končno umre." . Ttiko zaključuje Addison opis te bolezni. Tako je bilo in ostalo celih 00 let. Od Addisona pa do sira Wil-liama Oslqrja, ki je bil velik zdravnik in ki je v raanicl prinašal zarjo v bolniške sobe, so stali zdravniki ob poateljah tisočev bednih bolnikov, katerim je kri polagoma bledela, dokler niso končno zastrli njihovih obrazov s poslednjo zaveso Samo ono Jo zdrav nike zadovoljevalo pri tej bolezni , . . "Pri nobeni drugi bolezni ne potrdi rasteleaonje klinične diagnoze tako pogosto kot pri tej," je rekel di\ Richard C. Cabot Skratka: zdravniki so si bili smerom svestl, da ao pogodili bolezen, za katero so bolniki umrli. V Petrogradu divja kolera. p» rogov se smelo bori proti epi demljl in s svojimi učenci reši na stotine žrtev, obenem pa de la tudi na znanstvenem področju, secira; obducira, sestavlja anatomski atlas. Pri vsem «Vo jem delu se mora stalno boriti proti nasprotnikom znanosti, po |sebno proti tujcu, dvornemu zdravniku, mazaČu in strahopet u, ki stalno spletkar! proti njemu in se pri tem poulužuje pred nosti in pravic dvornega zdrav nika. Ob koncu filma vidimo Pirogova na odeški fronti, ko organizira sanitetno službo, zdravi in pomaga vsem vojakom brez razlike. . v Iz filma veje duh patriotizma velikih ruskih ljudi prejšnjega stoletja, ki so se morali boriti za ruskega človeka proti domaČim tlačiteljem in importiianim laž-njivijn strokovnjakom. Močni in ganljivi prizori, ko je Pirogov sam v borbi proti takim ljudeni, s irdno vero v bodočnost ruskega človeka. Njegova velika domovinska ljubezen se odraža tudi v prizoru,' ko mu prljaleljl | svetujejo, naj gre v inozemstvo, kjer ga čaka svetovna slava, a on odgovarja: "Zame ni znanstvenika, ki je zapustil domovino. Slava znanstvenika je slava njegove domovine." Najmočneje pa Je to Izraženo v prizoru t Mahimovlm In v poslednjih Piro-govljevlh besedah; "Rusija Je samo ena!" V filmu sodelujejo znani sovjetski umetniki. Skorobogalov je ustvaril v vlogi Pirogova Jik močnega in odločnega človeka, strogega s samim seboj In z okolico. Admirala Nahimova -igla Dlkij, ki je bil nagrajen za isto vlogo v filmu "Admiral Nahl-mov". Film Je Izdelal "Lenfilm" po scenariju J Germana; glasbo pa je sestavil D. ftoštakovlč Kolegi, ki so takrat sodelovali z Mlnotom v Splošni bolnlinlcl, tki si bili edini v tem: Minot se je tako neverjetno trudil z vsakim posameznim bolnikom, da se Je zdelo, kot da bi bil ravno ta bolnik t dini v vsej Splošni bolnišnici, za katerega se mora brigati. In o primerih s perniciozno anemijo Je sestavljal tako natančne bolezenske zapiske, kakor da bi o tem ne bili vedeli še prav ničesar. Takratno znanstveno prepričanje je bilo, da se kri teh nesrečnešev zaradi tega tako redči, ker nekak skrivnosten strup v njihovem telesu razkraja njihove rdeče krvničke. Minot Je gledal na to z druge strani. "Ali ne bi bilo mogoče misliti, da ae kri teh bolnikov redči zaradi tega, ker njihnv koatni mozeg ne proizvaja več rdečih krvničk?" Ta misel nI bila aleor po svojem Izvoru njegova, a nikakor se ni skladala s takratno ananstveno modo. Minot Je noprenohoma jemal svojim bolnikom s perniciozno anemijo kri, Jo nosil v cev- kah v svoj laboratorij In Jo razmazaval na tenka stekelca, V mikroskopu je neprestano študiral kolutaate rdeče krvničke, ki ao bile kot majhne igralne znamke, zeleno-rdečkaste na sivo-belem polju , . , Nekaj je bilo zelo Čudno. Hempatje ae Je kak bolnik fa hip zboljftal ... In tedaj je npszll v krvni sliki krvničke, ki an bilo bistveno različne od drugih , . . Ce Jih je omodril, je mogel v njih razločiti modro mrežico , . , Največkrat se jo pokazala kar cela kopa teh čudnih krvničk, prav V začetku takega, žal kratkega iboljšanja , . Tako oblikovane krvničke Imenujem«» "retikuloclte". To ao mladostne oblike krvničk, ki so se nemara prav teduj sprostile Iz svojega legla v kostnem mozgu , . . Za Minota so pomenile rahln upanje . , , Pozneje, po enem tednu, enem mesecu, da, včasih celo (mi pol leta, se Je bolnikom ' zopet znatno poalabšalo In tedaj je Minot odkrival pod mikroskopom zmerom manj In manj teh upapolnlh mladostnih krvničk. Včasih so se še enkrat prikazale in znova je zaplala bolnikom po Žilah goljufiva nada; potlej ao spet zginile In konec. Naaploh nI nikdo preživel dveh ali treh let ud početka bolezni. Sempatje je kdo živel tudi deset let, toda nazadnje so umrli prav vsi. Zakaj neki ni njihov kostni mozeg mogel tvoriti nove krvi? Prav verjetno Je, da se se bostonski neznalci rogall Minotu, ker su je bavll z boleznijo, ki Je bllu znana pravzaprav še di» osnov, Pozneje Je šel Minot na Juhu-llopkiiisovo vseučilišče V Baltimoro in je proučeval zmerom samo kri, kri, kri. Bil Je kar monoman v tem. Zmeraj znova je zginjal In prinašal v svoj laboratorij kri bolnikov. "Strela božja, Minot, ali ne vidite, da je obolenje v kostnem mozgu?" ga je vprašal Wright. Minot se je s|>et vrnil v Boston in delal v laboratoriju dr. Jamesa Wrights, katerega Je |>rosil, naj si v mikroskopu ogleda kostni mozeg nesročnežev, ki so umrli za perniciozno anemijo Ni bilo tako lahko vprašati kaj Wrtghta Ta vrli patolog so Je kal lahko strašno razburil in tedaj Je psoval in preklinjal, da so Jt kar kadilo, pieteklom stoletju| Toda, dr, Wright, kake stanice r» tO, tu na levi v vidiku? Me IZ ZGODOVINE IZUMOV AU ate naro6enl M dnevnik "Proeveto"? Podpirajte avoj llatl lih le bilo okrog nekaterih usta-¡je pojasnil Mao-Ce-Tung razliko nov centralnega kom,te,a. glav I med Cankajškom in vrhovnim S iilitana vlade ob- komandantom narodnoosvobodilnih oboroženih sil Cu-De om nega vojnega mejne pokrajine, univerze m U- »tov. Južno od starega, z zidom o-grajenega mesta, ki zaradi razvalin no bombardiranju ni bl'o več center, marveč pregrada, ae Oba sta pravkar praznovala svojo #10-letnico rojstva. ' Cang ima čisto sive lase. Cu-De pe samo nekaj sivih las " "A Cu De je živel težko iiv- Ko je v preteklem stoletju "Toda, dr. Wright, kake «tar krojač Timogne Izumil prvi il ^oblasti?" Je vj>rašal Minot. valni stroj, so padli po njem vsi -Malo mar mi je, kako lih označujete. Zaradi mene JiiT) recite krojači, ki so do tedaj šivali niakrobli^ti all preproatl blast!, če se vam zdi. Hel Človeče, fell brez stroja. Domolirall so mu l(,N nlf 0pU/|t», da ao to mladostne oblike?" je odgovoril Wright, delavnico v Hue de Sever ter Videlo se Je, da mu Minut strašno preseda, Toda Minot se ni mu uničili vse šivalne efroje in /Im,nij lo jn g* j* motil šo napiej. jih zmell na ulico Krojač Ti- -t,,^ kaj pomenijo take stanice tu, pri bolniku s perniciozno mogne je zapustil Pariz, no*e< ani,mjj0»» na hrbtu edini šivalni atroj, ki . pIM||u|tJt# „jj njBlo prl pda se ne razvita dal)e. Kostni moaeg sicer poizkuša tvorit! kri, toda ne uspe v tem Zde) me pa pustile pri miru! Kaj hudiča me traplte • tem?" Toda Wrlghl nI znal nehati, če le enkrat začel; vea dopoldan si Je mučil z M motom In pozneje še marslkstorl dopoldan. 'Wrtfht je bil livrsten učitelj Zda) )e tu skotej pozabljen, ko pa Je ved-j no tlčil In garal samo v svojem malem Isboratnriju, dajal malo y tisk In se le redkokdaj pokazal fta kaki znanstveni seji. Kot |>A I tolog je preiskaval Izključno le bolezni m njih načine, kako mo re ljudi Niti najmanj pa ga nI zanimalo, kako bi bilo tnofolo I ljudi obvarovali smrti, Min»,t se je zavedel, Itako hretupvM) le l vse Pernlclozna anemije Je torej tumor kostnege mozga ... nI Prod loesrno Unlets Lens psdl med stevkarll In potMJo. nad stsvkarje poslal LM0 moš dHavno milice Co. v Dartonu. Okle. s« bili nedavno veliki nerodl In ».gredi I. apo kaj more biti strašnejše kot tumor. U ki le raabtisla atavko. V la bo| Je po~g.l tudi okllakl governor In «Mran V mozgu tvojif, kosti, goleni, n,k kolkov - povsod Ksl ao lo po prihodu milico agodiio. kašo alika. (Dalje prihodnji*.) = AVGUSTA 1948 ...... ■■ -" — Zgodovinska povesi I« preteklega stoletja DIMEZ Cerar Anion Danilo STRAH KRANJSKE DEŽELE (Nadaljevanje) Prodajala je po okolici kokoši in jajca. Imeli sta z materjo kravico irf malo polia. [ane/.om v S gozdu ali v opekarni. Shajala sta se z Janezom v Sunkarjevem Ko sta v ljubezenskem pomenku poležavala v gozdu na mehki travi, je Dimež zadnje čase večkrat prigovarjal Katrci, da bi zapustila ta kraj in to življenje, ki se mu je pristudilo, češ da ima dovolj denarja ter si ga upa že nagrabiti. Toda lahko bi se poročila in si kupila drugod majhno domačijo. Janez bi trgoval in Katrca bi držala domačijo v redu. Katrca ga je o težkim srcem odvračala od te misli, čet da ne more zapustiti stare matere, ki je po očetovi smrti tako zelo navezana na to njihovo hišico, ki je ne bi mogla nikdar zapustiti! J Naslonila je glavo na njegove prsi in se stisnila proseče k njemu. Odsihmal je postajal Janez otožen in vase zaprt. Vsa podjetnost ga je minila. Čutil je, da ga tovariši zapuščajo, ker jim ne more več nuditi toliko prejšnjega zaslužka in izdatnih deležev. "Pa naj si sami pomagajo naprej," se je tolažil.' • Neki večer so izsledili žandarji, kam se Dimež s svojim dekletom zateka. Obkolili so bajto in pozvali Dimeža, naj se vda. Ne bodo ga uklenili, če pojde mirno z njimi . . . XI Aunkarjeva opekarna Sunkarjeve opekarne ni več. Kar Je še ostalo od razrušenega zidovja, štrli žalostno v mlado jutro in grenki topli duh osmojenega tra-movja se meša s svežim vonjem od Jutranje rose bleščečega se zelenja. Lesena, surovo zbita vrata vise s sprednjega zidu na spodnjem tečaju. Plat zvona v daljavi je že utihnil . . . Oologlav orožnik, ves črn od saj, kleči pri glavnih vratih pred opekarno ob negibnem truplu in mu drži roko na srcu. Mrtvec je v umazani, osmojeni kmetski obleki, obraz mu jejipadel in osmojen ter črn od saj. V rokhdrži samokres . .. "Dovolj nam Je prizadejal!" dš orožnik, ki je klečal ob mrtvecu. Zdaj vstane ter stopi k drugemu orožniku in mu »eže v roko. ."livula vam, prijatelj, rešili ste mi življenje To ni bil človek, bil je sam zlodej, Rajši bi bil samega sebe ujedel, nego bi se vdal. Zastrupiti se je hotel, ali jaz sem mu spodbil strup; nisem mu dal prilike, živega som hotel ujeti, toda koča se je podirala in streha se je sesula Plameni so Mikali po meni. Trenutek še, in ne bilo bi me več!" Drugi orožnik je stal malo ob struni in ni ves izmučen brisal pot s čela. "Stal sem tam daleč, z nabito pu&kn in preža!; kar zagledam, da se rufti stieba in pada. Zdrvel sem tja, bal sem ne, da pridem prepozno; čisto apehan aem slednjič dospel, a imel sem še toliko moči, da sem vas potegnil i/, pogorišča. Njegov tovariš, ki mu je stal vedno na sjraži ter ga povsod zvesto spremljal, se je v ognju zadušil. Tam leži ves obžgan!" Sunkar Je pristopil k truplu "Zdaj je končano Hvala ti za tvoje prijateljstvo, razbojnik. Bog naj se te ne ogne na onem svetu. Mrtvaška sveča ti gori ob tvoji zadnji uriT. -. ." Kmetje, ki su bili prihiteli s kavlji in dežami, stoje nemi ob mrtvecu pred pogoriščem. Sunkar je žalostno zadrževal kaplana, ki je bil prihitel s kmeti, da bi gasili. "O pustite, pustite, gospod kaplan; naj gori! Nuj požre še to moje j>oslednje siromaštvo!" Kaplan pristopi zdaj k mrtvecu. "Kdo je ta ponesrečenec?" "Dimež!" de srdito Sunkar * Kmetje se zganejo in stopijo začudeni še bliže k mrtvecu. / "Kaj? To je Dimež? Za božjo voljo!" vzklikajo. • ' ' "Preklet naj bo oni dan, ko sem se združil s teboj. Preklet ti sam! Koliko gorja je povzročil!" razgraja Sunkar. J Kaplan Tavčar se /daj odkrije in z njim vsi kmetje: "Ne preklinjaj ga, dovolj je obremenjena njegovu duša! Težko bo odgovarjal pred svojim sodnikom!" "Lahko vam je reči, ne preklinjaj ga. Ali glejte, kako mi je zgorela kajža. Glejte mojo opekarno, kako jo je plamen požrl, to moje zadnje premoženje. In kaj bom sedaj? Berač sem, zapadel sem postavi In pravici!" "Kletev ti ne pomore. A kako se je vse zgodilo?" "On in njegovo dekle sta me zapeljala z lepimi besedami in bogatimi obljubami ter z denarjem, ki sta mi gu dala precej kar na roko, da sta se smela shajati pri meni. Pomagal sem tudi njegovim tovarišem, da so v opekarni skrivali ukradeno blugo. Včeraj sta prišla k meni on in tisto njegovo dekle Katrca. Nekdo ju je videl in iz maščevanja izdal. Zasledili so ga orožniki, gu spoznali in silili, du se vda. Toda ni hotel. Zaklenil se je v kočo in streljal iz nje. Orožniki pu zažgejo kočo. A še sedaj je streljal iz nje. Upal je, da se bo rešil s tem, če pošlje svoje dekle v beg, misleč, du bodo orožniki stekli zu njo, Tako du bi lahko ube-žal v nasprotno stran. Pri požaru se mu je res posrečilo uiti nu prosto. A ker so orožniki streljuli zu njim, se je zutekel v opekarno in se v njej skril. Tudi tu je začel iz svojega zavetja streljati. Bog ve, koliko nubojev j|* nosil s aeboj. Streljal je neprenehoma tor enegH orožniku tudi ranil. Mo-ruli ho mu tudi tu zužguti streho nud glavo. Hitro je bilo vse v plamenih Rešitev je bilu nemogoča; diin gu je zudušil." Kuplan zakliče: "Bog se usmili njegove duše!" Tu pribiti zopet nekaj kmetov iz sosednje vusl: "Zakaj niste gasili? Kdo je zažgal?" vprašujejo vsi. V tem hipu zakriči obupno okoli deset let star dečko, ki je bil čedno oblečen, h lxin ter je bil prišel z drugo gručo kmetov. "Oče!" ter se vrže Janezu nu prsi. "Njegov oče? Kdo je to? Tu je njegov oče? Le j, to je Urškin otrok! Kdo je tu človek?" Tako vprašujejo kmetje vsevprek. Kuplun jim vse razloži, a Sunkar potrdi, du je dečko sin Dimeža in Urške, "Mi smo pa mlatili, du je tvoje sestre z Brdu!" se jih oglusi več. "Du, da, rodil se je nu Brdu. A njegovu mati je Ur&ku iz Bitenj." Kuplun s topi k fantu, gu prime zu roko in mu reče sočutno in resno: "Sirota, le oglej si svojega nesrečnega očetu! -Spomin ju j se vedno njegove smrti. Bodi pošten in moli rud zu ubogo očetovo dušo!" (Dalje prihodnjič) Razprava proti skupini ustaških teroristov in vohunov v Zagrebu. (Nadaljevanje ) Zločinski načrti toper FLRJ v slušbi mednarodne reakcije Pod takimi pogoji in pod vtisom nepiestanega |>odžiganja / vojnohujnkasko propagando, ki se vodi v inozemstvu zoper Sovjetsko zvezo in di /ave ljudske demokiaiije, je ustaško-mačkov-ska in četmika emigiacija spo mladi I. I!i47 začela s široko /a snovanim načrtom zločinske d< javnosti zoper našo državo. Ta načrt m» našli pri obtožencih in ob priliki njihove aietacije P splošnih naielih zapadne demokracije bi motali Pavellč, Kav ran. Krkovič. LjuImi Miloš, Ani« Vi ban in diugi ustaski ubijal«» in klavci pnti v našo dtravo In tu organizirati i/ ustaskih enn . grafitov in "neradovo)jnr>ev" t.» ko imenovan«* hivatske ikupt < sile" (HOSl ki In bile vod stvom tako imenovanega "hrvatskega državnega odbora". Pol vodstvom obtoženega Tomljeno-viča (Zfnaj od Bosne) in obto /enega H o ž i d a t j a Petram .t (Zrinjskil tet Viadimirja Sabo llča «Jubei l bi motale vrini tpionazo. dlvei /anUki akcije in terorizem Prekinjati bi motali br zojavne in telHonsk« hce, ru šiti železniške prope in mmt<> ve, napadati državna in ja\ rta skladišča, vršiti atentate na ¿iu ne politične in vojaške predstav nike itd , češ da zaviai od "iz-polnitve teh terorističnih nalog, lu/umevanje m |H>moč zunanjih sil". Ha/en tega bi morale i* vohunsko - teroristične »kupine /bii.iti |MNiatke (Militfcnega, go-s|HKiarskega in VojaAkega značaja tei jih |x»iljuti inozemaki špionaži /..i Apionažo v korist neke tute dr/ave naj bi organi /Irall tudi posebni vohunski kanal, k* bi vohunil /ase s svoji-n i lastriimi vohunskimi centri m lastnimi radijskimi |x»Majami. \ "Mlinska |MiiiN ila bi morali po- šiljati v Trst in nu Dunuj. To so bile neposredne naloge teh ustaških vohunskoterorističnih skupin. Ta zločinski načrt je naredil že Ante Puvclič, izvaja pa ga Božo Kavran, ki se je vse od osvoboditve pu do dunes neprestano vozil med Salzburgom in Reljakom. Tam je formiral po samezne vohunsko - teroristične skupine in jih je pošiljal v našo državo Hkrati si je cetniška emigracija izmislilu nekakšen načrt, da bi ustanovilu tako imenovano "jugoslovansko vojsko v domovini". Ta načrt je naredil podpolkovnik bivše jugoslovanske vojske in čatniškl komandant Simeun Deokollč, ki je sedaj »' Trstu, kjer.se je povezal z Ino zemsko Apionažn. Ta Simeun Deokolic je aestavil v Trstu čet-niško-mačkovsko trojko, ki bi morala formirati tako imenovano "hrvatsko armijo", ki naj bi bila sestavni del "jugoslovanske vojske v domovini". Obtoženi Mičič bi moral povezati razkropljene znane izdajalce na področju Srbija in ustanoviti špionski kanal za 'inozemstvo, obtoženi Tošič pa bi moral v Jugoslaviji organizirati četniško ravnogor-sko mladinsko gibanje. Zajeli smo mnogo pismenih direktiv, ki so zelo podobne navedenim Paveličevim navodilom. To je tudi razumljivo, saj sta prvi kot drugi imela iste gospodarje in iste naloge. Ko so se pripravljali, da bodo poslali vohunsko-teroristične skupine v Jugoslavijo, so pričeli reakcionarni krogi v inozemstvu s svojimi agenturami zbirati razpršene ostanke izdajalske jugoslovanske emigracije in sestavljati različne odbore in komiteje. Tako so v prvi polovici meseca aprila letos ustanovili v Munchnu hrvatski osrednji odbor političnih beguncev, v kate rem so bili predstavniki usta-ško-mačkovske emigracije v Nemčiji. Obiošenci imajo na vaatl ' najstrahotnejše zločine Obtožnica nato podrobno razčlenjuje neštevilne zločine, ki so jih zagrešili obtoženci kot verni hlapci okupatorr Miloš Ljubo, ustaški bojnik, komandant taborišč v Jasenov-fu je organiziral in ukazoval množična pobijanja taboriščnih pripornikov v Jasenovcu, Stari Gradiški in Lepoglavi. Zavzemal se je za' likvidacijo vseh Židov. Pod njegovim vodstvom so na nadvse zverinski način pobili od 40 do 60,000 ljudi samo v taborišču Jasenovac. 7. septembra lata 1942 je Miloš organiziral umor velikanske množici ujetnikov, ki so jih prignali s Kozare. Ta dan se je začelo na vse zgodaj zjutraj pobijanje 06,000 Kozarcanov, ki so jih pobili na Savi s kiji, noži in železnimi drogovi. ' ' / Po ul^azu obtoženega Miloša so pobili ne stotine zdravih o-trok. Trupla že prej pokonča-nih ljudi pa je sežigal na grmadah, da bi tako prikril sledove svojih gnusnih i zločinov. Po porssu fašizma v slušbi sapadnih fanperialiatov Po porazu nemških okupatorjev in zrušitvi gestapovskega in ustaškega zločinskega aparata je obtoženi Miloš pobegnil iz države v inozemstvo, kjer je našel zaščito in kjer je nadaljeval s svojim zločinskim delom proti novi Jugoslaviji. Poleti 1. 194;i se je obtoženi Miloš povezal s šefom antikomunističnega oddelka neke tuje obveščevalne službe, kateremu je dajal potrebne podatke. Ta pa mu je ponudil pomoč in ga oborožil pod pogojem, da se bo kot terorist v ugodnem trenutku vtihotapil v Jugoslavijo, kar je obtoženi tudi sprejel. Poleti in jeseni 1. 1945 se je obtoženi udeleževal mnogih sestankov v Avstriji in Italiji, kjer se je neovirano sestajal z gene ralom Moškevom, nadškofom Šaričem, podpolkovnikom Sari-čem, duhovnikom Draganovi-čem, polkovnikom Stirom in drugimi ustaŠi, v aprilu 1946 pa z Ante Puveličem, Kavranom in Sušičem, ko je sodelovsl pri pripravljanju načrta za teroristične diverzantske akcije. Obtoženi Milo* je spremljal in zavaroval prehod Ante Paveliča, ki je imel dokumente perujskega poslaništva, iz Avstrije v Italijo. Ob toženi je imel nalogo organizirati pošiljanje teroristov v drža vo in delovati po navodilih inozemstva Določiti Je moral mesta. kjer naj bi z letali spuščali material za teroriste. Po priho du v našo državo ae Je obtoženi Miloš takoj lotil terorističnega delovanja in je najprej oropal v Zvečevu skladišče hrane gozdnih delavcev, nekemu kmetu pa je ukradel lovsko puško in s tem dokazal, da Je hotel nadaljevati z zločini, ki jih Je vršil že med vojno. Mimo Kueandtč Je eden naj- Na kolodvoru v Slovenjgradcu nakladajo pilote za pančevski moet. pa se je skupno z drugimi vohuni in teroristi vtihotapil v Jugoslavijo, kjer pa je bil takoj po prihodu aretiran. Tomljenovič Josip je leta 1945 hovščine, ki je financirala in podpirala pošiljanje terorističnih tolp v našo državo, ki naj bi zrušile obstoječi red v FLRJ. Aretacije vseh omenjenih tero- pobegnil v inozemstvo, kjer je rističnih skupin pa dokazujejo Metuke dolina aa porušenih domov, nadaljeval s svojim zločinskim delovanjem. Skupno z županom Krešom in obtoženim Gržeto je izdelal teroristični načrt "10. travanj". Za pošiljanje teroristov v Jugoslavijo je pripravil 40 milijonov lir. Vodstvo usta ¿ke emigracije v Avstriji je določilo Tomljenoviča, da organizira vohunske in teroristične skupine v Hrvatski, Bosni in Hercegovini in je dobil naslov "bosanski zmaj". Oktobra 1947 je obtoženi prišel v Jugoslavijo, kjer je bil aretiran. Ivica Gržeta se je po pobegu v inozemstvo povezal z raznimi ustaškimi zločinci in z generalom Andersom. Obtoženi je organiziral tudi beg nekaterih že aretiranih ustaških zločincev. Iz zaporov se mu je posrečilo izvleči tudi Franja Sariča. Na koncu 1. 1946 in v začetku 1. 1947 je obtoženi Gržeta skupno z drugimi imel tudi sestanek s slovenskimi izdajalci, ki jih je vodil Žebot. Gržeta se je pozneje jrovezal tudi z nekaterimi nemškimi vohuni, zlasti z dr. Mos-nerjem, ki ga je 1. 1948 končno poslal v Jugoslavijo. t Obtoženi Izidor Geno Strmec-ki je v inozemstvu pripravljal akcije proti Jugoslaviji, obtoženi Mijo Jagarinec pa se je z radijsko postajo vtihotapil v našo državo zaradi izvrševanja terorističnih in vohunskih nalog. Obt. Edvard Kršul se je oktobra 1. 1947 vtihotapil v Jugo-slsvijo, da bi izvedel nekatere teroristične akcije v vzhodni Bosni. Obt. Julij Spalj, Josip^Jezov-¿ek, Vlado Hranilnic in Stje-pan Križanič so hoteli organizirati vohunsko mrežo in so sodelovali v terorističnih pripra vahv inozemstvu. Obt. župnik Zelimir Liko je po pobegu iz države organiziral teroristične skupini, ki jih je pošiljal v Jugoslavijo. Obt. Pa-nič Todor, ustaški vohun, je po pobegu iz države obiskoval teroristični tečaj, nato pa se je 1. 1947 vtihotapil v Jugoslavijo. Obt. Tošič Dušan je pobegnil v Trs|, kjer je stopil v stik z vojnimi zločinci, nato pk se Je vrnil v državo, da bi organiziral "ravnogorsko mladino". Obtoženi Josip Matješič, Fra-njo Petek, Vinko Dundovič, Martin Mesič, Ivan Sob, Jure Pre-ka, Mihajlo Čota, Edvard Pribi-lovič, Jura Brozovič, Jakov Me-dolič, Nikola Rubočič, Vinko Pavlonovič, Milan Žilič. Ivan Ceranič, Zvon ko Brezovič, Marko Jurišič, Pero Dumovič, Stje pan Bundič, Ivan Prusac in Leon Zlatar so obtoženi, da ao kot ustaši sodelovali pri pokoljih, požiganju vasi, ropanju ljudstva in da so pomagali spravljati Jugoslavijo teroristične bande zaradi terorističnih akcij. Inozemska in domača reakcija, ki že itak ni imela med našim ljudstvom nikake opore. Je polagala še zadnje upe v teroristične skupine, ki naj bi priha jale iz inozemstva v našo drža vo, da bi tu nadaljevala s svojim zločinskim delom, Je izgubila z aretaciio teh skupin še zadnje svoje hudi. ki ao se u maknili v inozemstvo seradi sovraštva proti ljudstvu In z na menom. da bi tam slušili svojim novim gospodarjem. Razprava da so vsi ti poskusi inozemske reakcije in izdajalske jugoslovanske emigracije že v naprej obsojeni na neusp>eh. Inozemski imperialisti in njihovi vohuni lahko z gotovostjo računajo, da se bodo tudi vsi njihovi bodoči zločinski poskusi razbili ob rodoljubni zavednosti našega ljudstva in državnih organov. (Dalje prihodnjič.) "PROLETAREC" —Bocialistično-delavakl tednik— Glasilo Jugoslovanska soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stane $3 sa celo. $1.7» sa pol. II sa četrt leta. NAROČITE SI OAI Naslov: PROLETAREC CKICAGO 23. IIX. 2301 South Lasmdale Avenue m* Prispevajte v obrambni sklad! Val darovi za obrambo Enakopravnosti, Prosveio in Proletar-ca naj aa pošiljajo na naslov: John Pollock. 244SS Lakeland Blvd. Euclld 23. Ohio. Br. Pollock ja blagajnik obrambnega DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišeta Proavetl ali v glavni urad SNPJ. na pozabite t naslovu napraviti poštna številka 23 sa bessdo "Chicago". Na kuverti vselej zapišite: Chicago 28. I1L To bo olajšalo dalo aa čikaški pošti, nam pa pospešilo doetavljanJe pošte. V Proavetl ao dnavna svata? aa la dala raka veetL Ali tu H te ta «ssk dea' SLOVENE RECORDS IS-lack recerda 7tc COD. plas postage C-1201 Be kappy, polks Bys-bys-baby. polka C-1214 My honey is waadcrinf la Tyrol; St. Hair polka , C-122S Too fat polka; Jolly polka P. Yankovic and his orek C-1192 Alpiae «alts Lamplighter's polka C-1S11 Village tsvern polka Lasiberjack — polka C-1215 Msrisnns polka Hit and »ias polka F. Zsjc and his Polkateere Silk Umbrella polka Linden Tree — waits Tivoli Park Polka Village Square Polka Red Wine — Polka Edelweiss waits Ernest Benedict Quartet Na Marjsnee. Polka Clarica (Clara) Pokla Clevelsndski Vsliek Malo Noeek. Polka J. Perush and his Tav. Band Write for free list of all new SLOVENE records, tha largest selection in US., by the best Slovene artists, to: PALANDECH'S 536 S. Clark Street, Chicago 5,11L T-103 f T-104 T-114 R-574 R-575 proti Diehlu je pokasila, da so starejših in najvidnejših članov I inozemski imperialisti prevzeli ustaškega vodstva Po pobegu vohunski aparat gestope. D«>-iz države le poeta! Roaandič e-; kazno gradivo dokataje. da ao den i/med vodilnih ustaških emi prevzeli inozemski imperialisti grantov v Italiji, nato pa tudi1 v avojo služb<\ ne aamo gesta v Avstriji. Ko je bilo ustanov- povskt aparat, ampak tudi četni Ijeno teroristično oporišče v fer- tke tolpe, v katerih sta bila ta-mu. »e obtoženi Rosandic eode- ka zločinca kakršna sa obto i r loval m i izdflavt načrfti za te- na Milo* Ljubo in Afite Vrban. rortatičnn akcije "10 travenj" ! Preiskovalni mateHel te raz-Junija I 1045 je odiel obloženi i prave pa nam tudi pojasnjuje Rueandic v Avstrijo, aprila delovanje vatikanske visoke du-j TISKARNA S:N.P.J. -sprejema vsa- v titfarsho obrt spadajoče delci Tiska vabila za veeelice in shode, vizitnice, časnike, knjiga koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, • angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, D K TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vss pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po informscije ne nsslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. Lawndal* Avenue Chicago 23. Illlaola TEL. ROCKWELL 4004 mwmm9*mm a aa f sea issassiiM ism m eaei ta. a ona aaas "PROSVETA" 2017 a LAWNDALZ AVE. Chicago 23, HI___________________II— Vaša naročnina na "Prosveto" je potekls z dnem----- V slučaju, da ja od etranl upravnlštva kakšna pomota, aaa takoj obveetlte. da aa lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETB" CENE LISTU SOt Za Zdruš. dršave la Kaasda 10M Za Ckleaeo la in tednika In. 0.00 M0 4.40 tednike* ln 1 tednik ln .~ 2 tednika la.. 3 tednike In. 4 tednike In... » tednikov In 7.10 0J0 4.70 Za Evropo Je: Dnevnik 011 JO — Tednik 02JO podaji kupen. prtlaOtta Order v pis asu In si kt le Prišteti ae sme le one člane la dvnštna. ki ta teraHje ta ki Ure a11 stanujejo na enem In Istem neelevn. V asbessni slučaju ne vaš kot 0 tednika* Pojaaniloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki ao prišteti preneha biti član SNPJ. ali ¿e se praaeli proč od druliae in be zahteval mm svoj list tednik, bodo moral tisti ¿lan Iz dotične d rutine, ki je tako skupno naročena aa dnevnik Proaeeto. ta takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotične vaoto listu Proeveta. A ko tega ne store, tedaj mora upravništvo snitati datum m to vaoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA. SlfPJ. 2007 a Lewadale Aea_ Ckioapa 22. Pilleleae pošiljam 1) Ri m Ust ČL } 2) — 0) — 4} — 0) — Ustevtte k med serosal al od et ČL ČL ČL a *ru*tea K DrOava Kadar m pr« Brlite, vse le) naznanite svoj Mart la novi aaaloef