157. številka. Ljubljana, petek 13. julija. X. leto, 1877.
lahaja vsak dan, iavaemsi ponedeljke iu dnuve po praznicih, tur velja po posti prejemali aa a v a tr o-og o M k o detel« za celo leto 1(> gbl., ga pol leta H gld., sa 6©trt lota 4 gld.  —  Za Ljubljano brox pošiljanja na dnui      culo loto 13 gld., ?a četrt leta 'A gld. 'AO kr., ta en mesec 1 gld. 10 Icr.   Za pošiljanje n. tlom ae računa 10 kr. aa mesce, :u» kr. za četrt. leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode užitni ju na ljndakib šolali in aa dijake volja aniiaua cona in sicer: Za Ljubljano M -Viit leta U gld. fnj kr., po poftti prejeman za četrt lota A gld. — Za oznanila ho plačuje od Aetiristopno petit-vratu d kr., će ae oznanilo enkrat ti.sli a. 6 kr., će se dvakrat in 4 kr. če ho tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae iavole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolinanovej biAi A t, .'! .gledališka Molba". Opravnistvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnino, roklamacije, oznanila, t. j. administrativno roči, ju v „Narodni tiskarni" ▼ Kolinanovej lulL
Po volitvah.
ii.
Ul6 v zadnjih dveh pivih člankih smo povedali glavno uzroke nagega propada pri volitvah v mestih i »i trgih. Naj donos šo nekatere navedemo.
Resnica jo, da so imeli nali perfidni in lažnjivi nemškularji na unesrećenoj banki „Sloveniji" veliko orožje zoper našo stranko. Fri nekaterih no dovolj omikanih in v uarod-iiom čutu neutrjenih volilcih malih mest se je, žulibog da z vspehom, ta banka iu njen krah našoj stranki v črovljo vtikal!
Nij treba na sini bralcem praviti in do-kazavati, kako nepošteno, lopovsko jo to, če ee unesrećeno podv/.otjo posameznih, kakor-finih jo bas ustavoverna nemška stranka na Dunaj i iu po vsej monarhiji iu kot stranka jako bogata zakrivila, (vido chabrus!) pripisuje nam vsem. To si pa lehko obstanomo, da mini jo res nesrečo zapustil oni ranjlu mož, ki jo po nerazumljenji zavod vodil do propada, da bi niti on no iz sumopriila. Da bi ga no bil nikdar ustanovil!
Kavno tako bi bilo boljo, ko bi bila lanska večina zidanje zavoda za blazne (norišnice) odložila iu no sklenila. Naj bi so bilo prej obširno razložilo, kako* jo tega zavoda ros treba iu kako je denar uže pripravljen. Tako bi bilo neinškutnrjein nemogočo rabiti z ono perlidijo narodno večino sklopa o zidanji tega zavoda, kakor so to storili. Dežnian, ki jo v odboru aain glasoval za norišnico, pisaril jo dolgo članke o tem in tako svojim agitatorjem dal lažnjivo in pertidno besedo na jezik. „('o hočete pol milijona proč vreči,
Prižigalec.
(Kliman, v angleškem spisala Mina M. Cumuiins, poslovenil J.) I >    ii fx i ©
Dovotnajoto poglavje (Daljo.)
„Videl se jo nezadovoljen ter ino je protu), naj hi smel ostati do drugega jutra, ker bode kmalu noč in si nij preskrbe! nobenega
prenočišča. Temu se iiijsrm branil, a še sanjal jiijsem, kako grdo kačo prenočujem. O polu noči sem se probudi] iz lehkega iu naglo motenega spanja ; sagleda] sem, kako je moj ^nst kradel mojo lastnino ter se pripravljal, da bi so brc/, vseh okolščin poslovil od mojega bi falifiča. Ta sleparija mu nij bilo dovolj. Ko ticm ga zgrabil ter mu očital njegovo krajo, zgrabil je za bližnjo orožje ter je hotel umoriti svojega dobrotnika. A na to sem bil pripravljen, odbil sem niahljej  in ker sem bil
čo hočeto še večje davke imeti, pa volito narodnjake," tako so vpili in vpili plačane dušo.
Mi se borilno, to smo užo ponavljali, za ideal, za svojo narodno pravice. Naši nemškutarji iu njih pomagači nas bi radi narodno potlačili, nam slovansko žilo izpod rezali iu za ponemčenje našega rodu vso priprave storili. To jo jedro našega boja in za to gredo vse volitve, čo prav dejansko tako volitve na vso zadnjo nijso odločilne, nego odločilna žilava vstrajnoat našega naroda iu — drugi faktorji, katerih nam nij treba imenovati. Da jo stvar taka, to vodo naši p r o t i v n i k i tako dobro, kako r m i, ali oni so hinavci, oni tega no povedo.
Naši nemčurski in drugi nasprotniki so sicer vedno nehote i/dajejo, kakovi so, celo leto lo za no niš tv o pišejo in vsa njih dejanja in glasovanja le na poiioinčevanje merijo. Ali žalibog, da nekateri naši malomisleči ljudje tega šo vedno in vodno no vidijo, da si ravno užo nad dvajset let mi slovenski novinarji in pisatelji to resnico kažemo iu neovržno doka/ai-jenio. Kadar do volitev pride, tačas ti nem* čurji nataknejo celo lai lo domoljubja iu ljubezni do našega je/ika! Oni čutijo, da bi jih precej zmanjkalo, kakor kafre (izvzomši komandira no voiilce, kateri viasi s teškim srcem volijo proti svojemu prepričanji iz skrbi za vsakdanji kruh) ko ne bi hinavce vali, ko bi odkriti bili. Oni vedo, da ne morejo z odkritim vizirjein vojevati, kakor vojujemo mi narodnjaki.
Da bi to svojo hinavstvo v narodnem obziru pokrili, da hi zaslonih glavni |>riiic*i|», za kateri gre vsa naša borba, vrgli so se nein-čurji z vso silovitostjo in  z   velikim, dolžini,
močnejši, sem v malo trenutkih premagal obupanega nasprotnika. Vil so jo pred mojimi nogami tako zauičljivo poni/no, kot so to lo more pričakovati od nesramnega sleparja. Po pravici ju trepetal strahu, ker postava o smrti na mestu jo oniknit šo veljala ter je ravnala počez ia je hitro kaznovala take hudodolniko, kot. jo bil on. Morebiti bi bil izročil izdajalca nje« gOVej esotli, a prodno sem mogel to storiti, poka/al jo mojoj radovednosti tako zapeljivi* reč, da sem v naglici za njo mu dal svobodo ter sem   pozabil,   kar je SASlU&il   moj sleparski
gostač.
„Na moj ukaz je izpraznil svoje žepe ter mi jo vrnil zlato, čegar izgubo bi bil komaj obžaloval. Ko je malovredna kovina žvenkljala pred mojimi nogami, zasvetil se jo mej cekini drag kamen, ki je bil tako gotovo moj, kot vso dmgO. Komaj sem ga zagledal, začudil sem so mu ter so ga /veselil bolj, kot bi bila zvezda mi padla iz neba.
„l'iil jo prstan posebnega umetnega dela, ki jo bil nekdanja last mojega očota. Po njo-
preuiišijcnim študijem na mntorlJuluo stran. Kačunili so dobro, da se dan donos v slabih letinah, slaboj kupčiji, slabej trgovini in v občnem pomanjkanji izvrstno da porabiti denarno, gospodarstveno vprašanje. „Neknj bodo /.mirom obviselo", 80 si mislili in lagali ter zavijali so fanatično strastno. Žalibog, po mestih no brez vspeha. Poltenejll kmet jo poslušal odgovore in po-bitja teh lažij, mnogo mestnih in t rž kili ljudij naših so jo dalo zapeljati.
Telegrama.
P o t o r b u r g 11. jul. (Micijalno so poroča 9. jul. iz Aleksandropola: Potem, ko jo I.oris-Melikov zvedel, da skoraj vsa vojska MukUr-paševa maršira proti Karsu, opustil je za zdaj
bombardiranje Kana in poslal kanone v Ku-
riikdaro in Alcksnuprnpulj, združil jo svojo konjico pri Ilejivali in pošeo pri Zaimu. — Kolona generala Tergusakova, ki jo marširala iz Dajani in Surp-<)hanesa, prevzela jo varstvo {JOOO krščanskih družin, ki so pred grozodejstvi bašibo/.ukov in (Jerkesov bežalo iz Aleškersko doline. Ker so jo Tergusakov s toni zamudil bil, bilo jo mogočo turskoj infanteriji napasti arriergardo rusko. Tergusakov jo torej sklonil najprej bolnike, ranjence in izseljenca V lgdiru v varnost spraviti in jo f>. julija v Ig-dir prišel, od koder jo 8. julija proti Hajazidu dalje nuirširal.
London 11. julija. Mentorjev biro poroča iz K.rzeruma: lsmail paša jo z jednini oddeloni desnega turškega vojnega krila zašel višino,  s katerih so moro streljati v ltajazid.
govi smrti ga jo nosila mati, dokler nij bila v/.ela gospoda Grabama; pri tej priliki ga jo izročila meni. Vedno sem ga kot dragoeeno dedSčino visoko cenil ; ia bil je tudi mej dra-gotinaini, katere sem bože i/ hiše očma v/.el sohoj. Ta prstan, eno uro in nekatero drugo drngotine Bera bil pustil Luc iji, ko sem so bil v Kio Janeiru poslovil od nje; in pogled tega
prstana zdel se mi je glas iz groba. Slvii tal sem zvedeti od vjetnika, kako ga jo dobil ; a molčal je trdovratno. Sedaj sem so jaz pogajal / njim, onljubivši mu, da ga bodem Izpustil in ne izročil sodni ji, če mi pove, kako je prišel do prstana, sem mu nazadnje iz vil skrivnost, ki jo bila za-nie največo vrednosti. Povedati ti hočem s kratkimi besedami, kar sem izvedel iz njegovih, ii?.o čestokrat nevezanih izrekov.
Ta človek jo bil Štefan (irant, sin starega mojega prijatelja Benjamina. Iz ust svojega očeta jo izvedel življenje tvojo matere ; ker so jo bil pri dohodu mlade tujke Benjamin  hudo   razprl  s   s\o>   hudobno ženo,
X-
Vojska.
Slu vanje, dejal bi rodoljub, dozdaj nijsmo za srečo rojeni bili, nego trpljenje in velikansko potrpljenje nam osoda vedno naroča od povsod, tako, da je res treba več kot . moževskega potrpljenja ia vztrajanja, če slovanski človek v upanji na boljšo bodočnost , ne otrpne!
Kaj je zdaj z Rusi v Aziji?! Telegrami zgornji, oficijalno ruski, tedaj sami potrjujejo, , da je ruska vojska, ona vojska, ki je prod . Šestimi tedni tako naglo in upanje polno za- | čela svoj  voj,  zdaj  umeknila se pred onim turškim pasem Muktarjem, katerega so bratje naši hcrcegovinski vstaši zaporedom nabili iu dobro podili v beg! ,
Mi vemo, da to nij nič še stvarno hu-dega. Ruski veliki narod bode od jeze vzpla- , menel. Car se bode razgnjevil. Oni, ki so sve- | tovali tako malo ruske vojske v Azijo poslali, da se pred turško  premočjo nij mogla držati pred Karsom, temuč je morala celo teško delo obleganja opustiti ter umakniti se črez rusko mejo nazaj  v ruski Aleksandropolj, — oni bodo na odgovor klicani, osomdesetinilijonni narod  Rusov  bode  poslal  dvojno ali trojno večjo vojsko na mesto in nazadnje Turke po drobil.
Ali v dušo boli in pečo vsaccga poštenega Slovana in Slovenca, če bere triumfa- [ torne in veseleče se članke zagrizenih sovražnikov našo in rusko krvi. In tako pride vprašanje, ali je bilo treba bratom Rusom, ki imajo doma Se tako ogromno vojsko, v Azijo poslati le tako premajhene oddelke, ki se nijso mogli presili in premožnosti turške, od vseh kotov v innožnem številu skupaj zmotene vojske ustavljači, da so tako užo prijete in zajeto kraje morali popustiti in bodo morali zdaj zopet od kraja začeti?
Res, da je užo baje Bismark rekel pri začetku vojske: „ vsaka rusko-turška vojska trujo dve leti,4 in res je, da je vojevanje v hribih in gorah azijskih, kjer jo za živež silna težava, težko je večjim armadam dalje časa operirati, — ali Bog nam greho odpusti, če se moramo celo mi potožiti, ker ruski no-vspeh bi bil naš vetji nevspeh, nego izguba devetih večin kranjskega zbora. Zato nam daj Bog kmalu učakati tolažbo, ruskih velicih zmag v Evropi, na Duuavu, kjer dozdaj za Ruse ugodno ide.
Vtisnilo  se je bilo ono njegovemu spominu. Iz njegove povesti sem sklepal, da je pošteni a nezaupljivi svetovalec in prijatelj mojo Lucije mislil, da sem jo zlobno zapustil, ker se zarad bolezni nijsem mogel tako dolgo vrniti. Ubogi ženi je bilo neznano moje prejšnje življenje ; tudi jej nijsem nikdar nič omenil. Vsled tega nij  mogla razumeti mojega značaja in vedenja,  ter se je dala kmalu prepričati bojazljivim  besedam in  slutnjam starega mornarja.   Obrnila so jo bila do mojega gospodarja, ter ga jo povprašala po meni.   Ta je slišal  o mojej bolezni,  ter me je vrstil uže moj  mrtve;   da bi je ne prestrašil b svojo mislijo, odgovoril jej je jako skrivnostno, kar jej je potrdilo njene negotove slutnje. Branila pa so jo odločno,   zapustiti  najino bivališče; in nadejajo se šo  vedno,  da se bodem pač vrnil, ostala je, kjer sem jo bil zapustil, dokler nij počela strahovita mrzlica razsajati. Do tja je bila porabila malo denarjo,  ginila jej je telesna in dnševna moč; nazadnje jo je pregovoril Benjamin, vsak  dan trdnejše prepri-
Osvojenje Bosne in Hercegovine.
Iz Praga poroča telegram, da ima ofici-jozna, sicer ustavoverna ,,l?ohemija1', organ, katerega se poslužujejo razni vladni krogi večkrat, da kako pripravljajočo se stvar svetu naznanijo, dopis iz Dunaja, kateri pravi, da je polje diplomat i.' no tako daleč poravnano, da more najdalje idoči korak Avstrije, obse danje Bosne in Hercegovine v sporazumu in s polnim d o v o 1 j e nj e m vseh udeleženih oblasti zgoditi se, s čemur bodo interesi Avstrijo najbolje varovani.
Torej bode na vso zadnjo vendar lo res prišlo do tega, da se naša monarhija pomnoži s slovanskim prebivalstvom, kar moramo mi avstrijski Slovanje le toplo želeti, ker na vse zadnje bomo vendar do opravičenega vpliva prišli, če se naši protivniki še tako ubijajo v boji proti našim pravičnim terjatvam.
Mi se moramo tega prirastka slovanskega elementa z rodovitno, čisto slovansko Bosno in s čilo Hercegovino tem bolj veseliti, ker vidimo, da so naši najhujši sovražniki nemškutarji in Magjari ves čas zoper ta predlog govorili in pisali.
V očigled zasedanja Bosne od strani Avstrije nij nezanimivo zvedeti, kako naši avstro-ogerski turkoljubi to razlagajo. Nek dopisnik „ Pester Llovda" pravi, da so jo užo večkrat reklo, da ne bodo eventuvalno zasedanje Bosne nič drugega, nego varovanje lastnih interesov Avstro - Ogcrske in remedura proti eventuvalnemu vstopu Srbije v akcijo; ravno tako, kakor ima maritimno postopanje Angleške namen, varovati angleško interese in posebno zabraniti vstop Grško v akcijo. Da bi porti to vštricno postopanje porte znalo prav biti, se razume samo ob sebi in zares je, pravi ta modri dopisnik, porta vso nezaupanje izgubila. Da porta Avstriji res več zaupa, kaže uže to, da velik del svoje vojske poteguje iz Bosne in Hercegovine. Porta torej kaže, da je z ravnanjem Avstro Ogerske zadovoljna, in kakor se z uv-stro-ogersko invazijo no namerava protirusk čin, ravno tako grof Andrassj no bode dal zasesti turškega ozemlja brez dovoljenja (!) porte.
Mej takimi nazori pa mej sporazumljenjem s porto je pa velikansk razloček, in ko bi se uže o sporazumljenji govorilo, bi se to tikalo
čan, da je bila Lucija nezvesto izdana, da je prodala pohišjo ter z izkupljenim denarjem zapustila okuženo deželo, predno bi bilo prepozno. Sla jo v Boston in sicer z isto ladijo, na katerej je bil Benjamin za mornarja. Ko jo prišla v pristanišče, vzel jo jo njen varuh precej pod edino streho, katero jej je mogel ponuditi.
„Tu so jo Žalostno končala tužna osoda tvoje matere; in ti ubogo dete!  si bila pre puščena milosti neusmiljene žene, ki bi te bila brez  dvoma  precej izpodila iz tvojega ubor nega bivališča v tvojej hiši, ko bi se ne bila zavedala svoje krivnje, tor so no bala biti izdana. Ta krivnja je bila, da sta Nani in njen užo onikrat zanikrni sin okradla tvojo mrzlično in nesrečno mater, katerej jo pri njenej sla bosti lakomnost lehko vso vzela.   Sadu tega ' ropa pa  Nani nikdar nij uživala. Nadepolni . njen  sin je uže takrat tako zelo prekosaval ! njeno zvitost in prekanjenost, da 'se je polastil dragotin, rekši, da jih če prodati, a ob-■ držal je one, ki so mu dopadale,  za drugo
le nekaterih naredeb, ki bi se o slučaji zase-denja zgodile mej obojestranskimi lokalnimi uradi, da se dislociranje materijalno lagljeje izvede.
Dolgega govorjenja v „P. L." kratka misel je očividno le ta, da bi Avstrija so zase-denjem Bosne Turčiji le ljubav izkazala ia da bi jej raznotere skrbi, ki jih zdaj ima, vsaj zmanjšala, če uže ne popolnem otela. V taisto vrsto bi spadalo tudi otvorjenje luke Kleka. o katerem činu pa še vedno dvomimo.
Tako bi mi bili, ako bi šlo po želji teh turkoljubov, zdaj res tam, kjer so različni krščeni avstro-ogerski muzulmani uže pred začetkom rusko-turškega rata hoteli biti: pri intervenciji Avstro-Ogerske na k o-r i s t T u rč i j i.....
Mi bi pa znamenja časa slabo zapisovali, da ne opomnimo še na nek manever, ki ga domači in inostrani turkoljubni listi zadnji čas prakticirajo.
Treba je namreč lojalno Slovane, kakor so ti umazanci uže od nekdaj navajen^ delati, denuncirati in sumničiti, na drngej strani pa z zares znanim sočutjem Slovanov naSe monarhije za njihove jugoslovanske in ruske brate nekatere kroge naravnost in kar se da strašiti.
Tako piše postavimo turška služabnica. „N. Fr. Pr.u in z njo fe marsikateri inostran-ski list enakega turškega kalibra:
„Akopram so nekateri dunajski krogi še vodno, če prav uže veliko menj rusoljubni, se vendar ne da tajiti, da so začeli strmet^ zaradi učinka, ki ga ima ruska vojska na slovanske kroge. Češka pobalinstva sicer ne veljajo mnogo, a manj zaupno so gleda ko-ketovanjo z Rusijo na nekej drugej strani, od koder bi se bilo najmanj pričakovalo, na — polj skej.tt
Gotovo nam nij treba, da bi poznano zvestost in lojalnost nas vseh Slovanov avstro-ogersko monarhije branili proti različnim nera-ško-judovskim podkupljenim bašibozukom kalibra „N. Fr. Pr." in mnogih druzih „turskih listov". Da pa imamo Slovani avstro-ogerske monarhijo n a j ž i v a h n o j š o s o č u t j e za nesrečno žrtve turško divjosti in bestijalnosti, da želimo najtoplejše svojim vrlim bratom  Rusom  zmago,  ki bodo osvobodila
skupljeni denar pa jo porabil za se. — „Starinski prstan, ki je sedaj moja last, dragocena ostalimi Žalostno tragedijo, bi bil imel osodo drugo dragotino, ko bi no bil na videz tako malo vreden. Nesrečni Štefan pa so jc nazadnje odkupil ž njim osodi hudodel-nika, katera pa mora na zadnjo pač doteči tega otrpnenega grešnika. Meni — oh! meni — je šo neznano, ali bode znanje skrivnosti, katere mi jo prstan razkril, blagoslavljalo bodoče mojo življenje ali pa jo bode omračilo s šo hujšo zakletvijo. K ljubu tom poročilom in kljubu tej spodbudivnej misli, da moj otrok šo živi ter mi je lehko povrnen, zagotovljen še nijsem bil nikakor, da bi ne moral precej opustiti drznih teh nad in da bi so komaj najdeni moj zaklad zopet no izgubil mojemu skrbnemu iskavanju. Ko sem ga prašal po tebi, Jerica ! rekel mi jo Štefan, ki nij imel več uzroka tajiti resnico, da mi nikakor ne moro povedati nič o naslednjem času razen tega, da si živela pri Truemanu Tliutu, Vedel je, da te jo vzel prižigalec sve-
nesrečne nam brate po veri in krvi, — da to
želimo, to se lehko umeje.
Avstro-Ogerska, nekdaj tvrdnjava cele Evrope proti zverinskim Azijatom, menda v teh simpatijah ne bode iskala nevarosti zd-se ? Od nekdaj pa ima velika Rusija zares izvrstne agente v našej avstro-oger3kej monarhiji, in ti so: brez mern o g o s p o d o ž e 1 j s t v o in brezmerno sovraštvo dveh narodov, ki zdaj slučajno v Avstriji vladata, •do vsega, kar je slovansko; dalje besno divjanje za o hranjenje turškega barbarstva v Evropi in posebno ta dva agenta delujeta bolje za Rusijo, nogo vsi oni strahovi panslavizma, ki se vedno novi in grozoviteji rajajo v poturčenih inožjanih naših turkoljub-nih Nemcev, kakor gnjusne mišice v smradnoj mlaki.
Politični ra/^led.
Koirttitje d«>irSe.
V Ljubljani 12. julija.
Driarni a:Unr je do 3. septembra odložen. Gospodska zbornica je 10 sejo imela a za nas nevažne stvari razpravljala.
<V*«r se snide z nemškim cesarjem v Salcburgu še le 7. avgusta. Oba monarha hočeta brez slavnosti tiho sniti se.
Ogei*sM listi nadaljujejo v pisanji jeznih člankov, ker se je nagoiiba razbila ali odložila zarad trdovratnega neprivoljenja cislej-tanskih ministrov v to, kar so ogeraki terjali.
Srh*ki* narodna skupščina je glasovala za adreso do ruskega carja, v katerej so naglasa govor carjev v Krenilu, ko je car prvič omenil Slovenstvo i n s 1 o v a n s k o vzajemnost. Srbija zaupa obljub -.m carjevim in se zahvaljuje za njegovo očetovsko skrb in za očetovski sprejem kneza Milana ter upa, da bodo prizadevanja kneževa stalno razmere na Bal kanu naredile.
Preko Londona so poroča, da je angleški poslanik v Teheranu imel nalog, IVi^»'/» za Turke pridobiti in je za to denarja ponujal. Misli se pa, da so ta prizadevanja zastonj, ker je Perzija z Rusijo gotovo uže dogovorjeno zvezo sklenila za neke slučaje.
Iz tStttut se poroča: Papež je deues *prejel odgojenco dveh rimskih zavodov. — Torej so bili prej glasovi o njegovoj bolezni zopet neresnični.
Dopisi.
Iz fciiiiirtilffftl pri Litiji 7. julija I Izv. dop.] Čital sem, da sto dragi Gerno-meljčanje opomnili in poročali, kako vas je vaša
tilnic k Bebi; tudi je nekaj mesecev pozneje bil izvedel slučajno, da si še vedno bivala v onem pribežališči. Povedal mi je namreč, da je bil stari mož (da se izrazim z besedami svojega poročevalca) tako trapast norec, da je prišel k njegovoj materi ter jej prostovoljno poplačal škodo, kor si jej pri svojoj otročjej maščevalnosti ubila okno.
Dražega nijsem mogel izvedeti; a zado-Btovalo je, da jo izbudilo vse moje moči ter mi srce polnilo lo z eno željo: — da bi nagel svojega otroka, ll.tel sem v Boston. Težko mi nij bilo najti tvojega dobrotnika; Že prav jo bil užo umrl, našel sem vendar mnogo prič dobroznanih njegovih kreposti; in ko sem tudi popraševal po njegovoj poliče r-jenki, pozabljena se nij bila v onej strani inesta, kjer je preživela svoja otročja leta. Mnogo hvaležnih glasov jo odgovarjalo mojim prašanjem. Pripovedovali so mi, zakaj so se deklice tako dobro spominjali. Ko jo namreč poskusila mnogo uboštva, bila jej jo potem sveta dolžnost iu največe veselje, da je
belokranjska glava, baron Apfaltrern naganjal za nemško stranko glasovati, in da je močno ngitiral za tisto, dalje, kako da vam je medeno na srce govoril, zlato hribe, i gradove, kakor tudi kupec denarja obljubo val. Tudi pri nas ae je to ubogo revšče baronsko jako napenjalo in v posameznih hišah agitiralo za nemško stranko, da je bilo joj. Predrznil se je baron-ček svoj nos o tej zadevi celo v take hišo vtikati, in take ljudi nagovarjati, da bi glasovali za n e m š k o stranko, kateri tako dobro, kot on ali pa še v e 1 i k o h o I j e vedo, kakovšni pomen imajo ove volitve. Tudi je ta mož tako uže zoperno govoril, da si je vsak želel, da bi bil skoraj ta sitnež proč od njega. Kar pa zadeva obetanja in obljub zlatih hrihov i gradov, pa kupca denarja, to je za mene pač Spanjska vas, nerazumljiva stvar, ker ga ne le jaz sam. ampak cela naša oblina, pa kaj govorim, menda celi okraj, pa še Ljubljana zraven, vsi ga poznamo, kako ,,velikodušen" da je ta mali mož. Da bi on potem takem kupec denarja obetal, ker še tega ne plača rad, kar ima plačati, tega ne umejem.
i k itroKirJta 3. jul. flzv. dop.] Lep, povse lep je bil dan prvega julija v mozirskem trgu Gornje savinjske dolino. Okolo 3. uro po poludne je grmenje možnarjev naznanjalo Gornjesavinjčanom slovesno otvorjenje čitalnice v Mozirji. — Seveda nij šinil glas, govorjen iz jeklenih ust, v vsa srca tukajšnjih prebivalcev, katerih ušesa nečejo opozorjenje slušati, ki naravnost terja narodno vzajemnost. — A vendar se nam zaradi tega nikakor lasje belili no bodo, ker znano nam jo, da se mej najčistejšo pšenico tudi ljulika nahaja — in iz najboljšega klasja postane mnogokrat tudi gnjilad.
Ko je tiha luna sč- svojo mično Bvitlobo čarobno krasila krilo našo Savinje, je prDrČna radost navdajala ude čitalnega društva v go-stilnici g. Pfeiferja; zanimivost, katero ponavljali bodo naši potomci in potomcev nasledniki, hvaležno spominjajo se tistih, ki so prvi boj na narodnem polji pridobili — žrtev, ki bode hranila omikcželjuo, ki bode pojila pu-stote in celine narodnega razvitka. — Saj veš, dragi čitalec, da nij hujšega, kakor boj mej domačini, katerih srca ne pripuste podlago storiti, na katerej bi narodno ognjišče nepremakljivo slonelo. Na njem ravno bi se lehko ogenj  gojil pri čistem   domoljubnem zraku,
žrtvovala svoje življenje in zdravje blagi u svojih bližnjih, katerih trpljenje jo poporej sama videla in ž njimi delila.
„Pa oh! da bi se popolnile žalostne do godbe, katerih jo bilo nesrečno moje življenje uže tako bogato, zadela ino je nova nesreča. Oni trenotek, ko sem bil zagotovljen, da moja hčerka šo živi, in ko je mojo uho radostno srkalo sladko hvalo, ki jo spremljala imenovanje njenega imena, so me kot strela zadele strašne besede: „Ona je sedaj pohčerjeuka Emilije Grnhamove, slepe goapice I"
„0, čudovit slučaj! O pravično povračilo! to me je isti trenotek, ko sem naslikaval iz-polnjenje najslajših svojih nad, znova vklonilo roki železne osodo, ki si nij pustila iztrgati svoje žrtve.
,.Mojo dete, moje edino dete navezano po hvaležnosti in mnogoletni ljubezni na deklica, kateremu sem se drznil komaj pogledati v obličje, da me ne bi razdrobila zakle tov, katero bi njegovemu licu izrazila gola zavest o mojej navzočnosti.
ogenj neugasljiv in vedno plamteč narodno zavest.
Nič ne de, da se je nepričakovana agitacija zoper naše druStvo vrSila, zmaga je naša; kajti čitalnica živi — in Životari na krepkejših nogah, kakor njeni nasprotniki. — A tudi to se bode s časoma poravnalo; vsaj je Savinja bistra — in osrčila bode tudi tiste, kateri so se narodne mlačnosti poprijeli. — Gospod podpredsednik Govedič je bil navzoče ude v navdušenem govoru pozdravil ter temoljito namen društva razložil in povdarjal, naj n> ha razcepljenje, katero je vsakemu narodu in kraju v pogin. — Obžaloval je, da nekaj odličnih Gornjesavinjčanov manjka, a vir ne-nnvzočnosti se že ve, katero postopanje je se ve da grdo — in obžalovanja vredno. Smešno pa ostane to, da bolj, ko so nnm nasprotuje, več udov nam prihaja, znamenje, da so v duhu z nami — in čas še nij prišel, da bi vzajemnost tudi v djanju dokazali.
Živioklict na presvitlega cesarja, kakor tudi zahvalnice g. Pfeiferju za brezplačno pre-pnsčeirje čitalničnih sob, gospod Mateju Blažu, ki jo sprožil hvalevredno idejo, ustanoviti čitalnično društvo — vsi jednoglasni slavoklici bili so pritrčni — navdušeni. — In tako je Še lo vshajajoče solnce drugega jutra spomnilo v sobani ho veselo vrteče in narodne pesni pe-vajoče, da so uro minule zabavo, katera ostane vsaeemu v neizbrisljiv spomin Tedaj le v tem narodnem duhu naprej, da s časoma iz čvrste kali izr.iste krepko drevo.
DomaČe stvari.
— (I z Kočo v j a.) Dodati moramo še k svojemu poročilu o volitvah, da jo v Kočevji voljen sodnik g. Ledenik. Nekdaj je bil navdušen Slovenec, a zdaj ... so je baje mož premislil. Žallbog, da nij on sam tak, ki se je „premislil.u
— (Iz Novega mesta) čujemo, da so so pri volitvi posebno vrlo in moževsko držali Ornome Ijci in Motličani. Bog jih živil Oni so vredni sosedje bratov Hrvatov, ki so si užo oborili narodna prava. Zapeljati so so pa zopet dali V i šn janje, kakor zadnjič!
— (Vabilo) k 9. obletuici, katero napravi rojanska čitalnica dno 15. julija 1877. Začetek ob 7. uri zvečer. Spored: 1. Predsednikov govor. 2. Nedved: „Lovčeva", zbor. 8. llajdrih: „Nijsem nemoč", četverospev. d. Graj-
„ Dežele in morja, ki so doslej naj i ločila, so nijso zdela mučeni mojej domišljiji tako ne-prelazljiva ograja mej menoj in mojo dolgo izgubljeno hčerjo, kot ta strahovita misel, da jedino pozemeljsko bitje, čegar ljubezen sem so bil nadejal s časom pridobiti, je vzgojeno od otročjih let v hiši, v katerej je golo moje   ime eelo vzbujalo strah in grozo.
rSrco mi jo močno mučila misel, da bi jej vse moje molitve, prošnje in besede no izbrisalo mladinskih utisov, mučila me jo misel, da bi vse mojo prizadevanje in vsa moja ljubezen lo (zbudili mrzlo in obredno priznanje moje hčere, ali, kar bi bilo šo hujše, lo hinavsko otroško ljubezen. Zato sem bil pustil svojega otroka v nevednosti o njegovem rojstvu; rajši ne bi bil nikdar več videl njegovega obličja, kot da bi ga postavil v strahovito silo, da bi volila mej prijateljico, katero je ljubila in očetom, o čegar zločiuu je slišala le h strahom ir trepetom.
(Daljo prih.)
ftčak in oskrbnik. Igrokaz v 4 dejanj ili. 5. Jenko: „Strunaiu", samospev, G. Mašek: .Pri zibelitt, zbor. 7. Sreckanje z daril?. 8. Umetni ognji. Tri zabavi svira beneški kvintet. Vstopnina je za ude prosta, za neude 40 kr. a. v. Odbor.
— (Iz Ajdovščine) se nam piše : Blagovolite v svojem i\ njenem listu naznaniti, da sloveč vijolinist g. Fr. Krežma bode dne 22. julija 1877 v Ajdovskem društvu: Edinost koneertirab iu ne 15. t. m. kakor je bilo v Soči naznanjeno. Dotični program v kratkem.
— (.Slovenec") piše osebi: Konfiscirana je bila naša zadnja številka zarad zgo-dovinsko-zuan.stvenega članka „Cerkveno premoženje in država". Kor je bilo le nekaj listov ge le natisnjenih, ko so začela prihajati poročila o volitvah, hoteli smo jih še v list vtakniti,   da  bi jih naši naročniki prej zvedeli. Toda mej tem pride policija in nam ne zapečati   samo   gori   omenjenega članka, ampak vse štiri strani z glavo vred,  tako da nam nij bilo mogočo napraviti druzega po pravljeuega natisa.   Človek uže res več ne ve, kaj pisati, da bi milost našlo pri slavni policiji. Predzadnjič smo iz Oloniuskega (1Po-zora" ponatisnili članek „S Slovani ua steuo", ki se je v Olomucu, kjer veljajo ravno tiste postave, kakor pri nas, tiskal  brez opover, nam so ga konfiscirali, zadnjič smo objavli zgodovinski članek o cerkvenem premoženji, pa je bil zopet konfisciran.   Druzega nam tc daj ne bode ostalo, kakor pisati o vremenu, ali pa od jare kače in steklega polža.
— (Otrok za žgal.)   V Malih Pecah, fare št. Vid v zatiskem okraji je šestletni de čak mežuarja Mostarja zažgal steljo, ko se je igral s kliučki.   Zgorela je mežnarjeva hiša hlev in kar je bilo okolo opravo.
— (Popravek.)  V včerajšnjem članku je grda tiskovna pomota. Bere naj so v drugej koloni „Na kmetih so ljudje še manj pok var jeni" itd. — a ne kakor je tiskano „manj ne pokvarjeni."
2. Meta Holdenla. Roman, francoski spisal Viktor Cherbulitz, poslovenil Davorin Hostnik   50 kr.
3. K»utor*ic«. Koman s pogorskega zakotja, OeSki spisala Kat lina 0Mfit; poslovenil Franjo Tomšič.
velja........50 kr-
4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — \» i mi zemlji. Novela, spi*. J- Skoke, velja 36 kr.
5. Kazen. Novela, francoski spisal H. liitičre, poslovenil Davorin Hostnik. — Orkev in driuva * Ameriki, francoski spisal K. Luboulnije, poslovenil Davorin 1 lastnik, velja     .       •      .       95 kr,
23. I_iistl£i v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Hibič. Životo|»isje, sp. Itajt Boi. — 1'rešerii, Prešerni ali 1'resiren, sp. Fr. Levstik. — Teleeja pečenka, novela, sp. J. Jurčič.— N. Maehinvelli, sp. dr. liibič. — Pisma iz K unije, sp. dr. Celentin. — Trštvo z grozdjem na liu.skcui, sp. dr. J. Vodnjak. — Čigava bode i Novelica, sj». J. Ogrinec.  Velja       ....      85 kr.
IV. zvezek, ki obsega: be|>i dnevi. Sp. J'aalun. — Plaše. Novelu. Kuski spisal A'. V. G ogni; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko upazek o izdaji slovenskih narodnih pesjiij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše Naroilnej tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vso »knp se dajo za znižano ceno 2 goli.
Ravnokar jo v „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani izšlo ia so doniva:
VIII. zvezek „ListJd":
Pomladanski valovi.
Roman, spisal I. Turgonjiiv, posloronl) dr. M. Samec. 8» 17 pol. Cena 6U kr.
Ste v. 9431,
(186-1)
EArniniča uredništva. Dr. Erženu v Litiji. Prodno se človek na kakov paragraf sklicuje, treba je, da ga pozmi. Naš list Izhaja poleg tega na s 1 o v e n s k e m jeziku. Za to smo Vaš nemški „Wiseu" v papirni koš vrgli, kamor spada najbolje.
11. julija:
Ktvupm'. pl. Pitat iz Benetk. — Kalister fz Trsta.
Pri Nlonn: Alič iz Trsta. — 1'reudonberger iz Dunaja. — dr. Kaiser iz Ljubljane. — Fi-llhoiiuer iz Dunaja. — Piinz iz Trsta.
Pri Mskllcft: Smrekar iz Dunaja. — Berger iz Koroškega. — Kodolič iz Grade;«. — Parnovitz iz Trsta.   — Paier iz Dunaja.
Razglas.
Z mngistratnim razglasom od 29. septembra 187G št. 93G3 naznanjeno novo napi-sovanjo hišnih številk v Ljubljani in šestih njenih predkiajih Hauptnianca, Hradeckvjevi vasi, Kurji vasi, Ilovici, Karolinški zemlji in Orni vasi jo dovršeno, novi zapisnik hiš, kateri ima značaj uradne izdajo mestnega magistrata je uradom izposlau, in jo za prebivalstvo v knjigarnah na prodaj, novo hišne številke in novi napisi trgov, ulic in cesta stopijo sedaj v veljavo, odstranjenje starih napisov pri trgih, ulicah in cestah bo mestni magistrat preskrbel, torej ne ostane z* obvarovanje prod zmotnjavami druzega, kakor, da hišni gospodarji v smislu zgorej omenjenega razglasa staro hišne številke od zunanje strani hiše odstranijo in taiste k večjemu v vežah napisati dajo.
To se v splošno vednost in spolnovanje hišnikom in drugim mestnim prebivalcem razglasi.
Mestni magistrat v Ljubljani,
5. julija 1877.
Duiiaj3ka borzu 12. julija.
(Izvirno tolografično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   60 gld. 75 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 66   „ .'50 „
Zlata renta.......72   , 40
1860 drž. por.ojilo 113   „ 25 "„
Akcije narodne banke 802   „ — _
Kredi ne akcije    ...        145   „ 10 „
London ....        120   „ —
Napol. ...... 10   „ 06
C. k. cekini  ......        6    „ 02 „
Srebro .     '0'.»    „ 95
Državno marko     ....      62 —
Slovenske
lepoznanskc knjigo.
V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so izšle in bo morejo dobiti sledečo slovenske knjigu:
-A—   Homani in. povesti:
1. l'.i'u.-.ciii Tuleiibuli. Izvirna povest, Bpisal J. Jurčič, velja......5o kr.
Naznanilo.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da po želji več prijateljev bo osnoval
privatno šolo za glasovir, gosli in petje
po najnovejši metodi. Šola bo za odraSecne in otroko. Natančnejšo se izve pri podpisanem na Marije T erozij e coBti, št. 5 v II. nadstropji, vsak dan od 10. do 12. uro dopoludne. Slavnemu občinstvu se priporoča tudi za poduk po hišah.
Z najvećim spoštovanjem
(174-4) Anion SI
Vsea bolnim moč in zdravje brei lek* in  brez stroškov po iz vrst ni
Rufalusciere ti Barry
30 Let ase Je aij boleni, ki bi Jo ae bila oidrs,-rtla ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i > reci h brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni t želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žleza i naduho, bolečine ▼ ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-->a v ljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato ul.i, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo,, iuoienje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, jtožnoat, diabet, trganje, shuj šarijo, biedič.ico in prebujenje; posebno se priporoča za dojonee in je bolje, lego dojničiuo mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wnrzorja, g. F. V. Boneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, dr. (Jampbetla, prof. Dr. Dede, Dr. Urč, grofinju Castle-Itazrt, M.trkize de Brehan a mnogo družin imenitnih >sob, se razpošiljava na posebno sahtovanje zastonj.
Kratki Izkaz ii 8U.OO0 spričevalor.
Na Dunaj i, 13. tprila 1872. Treslo jo vže sedem meBtcev, odhar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem valed p.snih iičut-nicnih bolečinah, in sicer tako, da s iu od dne do dno vidno g m), in to z»prečilo je dolgo 6uaa moje šl-.idfje. Cul sem od Vaše čudapolne Revalesoere pritel Bem jo rabiti in »s«gotovim Vaa, da se čutim po mesečnem i.žitku V* še tečne in okusne Uova-lesciero popon<m zdrav, tako, da brez najmanjega, trosi nj a morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam' vsem bolaiin to primerno prav cei.6 in okuaoo-hrano, kot najboljši pripem .ček, ter ostanuin Vas udani
Gabri el Toschnor,
slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize do Brehan.
Neapel, 17. aprila 1862; Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je' moje stanje hujšanja in bolečin \ sako vrste sodem let sem strašno. Nijsem mogl k niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutuice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na' razdraženji čutuic, katero me jo sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustile, in pri-tem bila Bem melanholična najvišjo stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V poluej obupnoati poskusila seiu Vaso> kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, za-' h vsiljujem bo bogu. lievalesciere zasluži največjo hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v 81 sinje, da morem mojo društvuuo pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti iu popotnega Bpoštevauja.
Markize de lirčhan. St. 65.715. Gospodični de Montlouis ua nepre--bavljenji, nespauji in hujšanji.
Št. 75.S77. Flor. Kollerja, c. kr. vojafik. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolehanji dušuika, omotici in tiščauji v prsih.
Bevalescičre je 4krat točnojša, nego meso, Ur •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ooni, ko pri zdrav ilili.
V plehastih pušioah po pol lonta 1 gold, 50 kr., 1 .unt 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 far., tov 10 gold., 12 funtu'/ '*0 gold., 34 funtov 3o gold.
žt<?v»loi-oior -Uisouiion v puiiaah in Bevalosoiere-Chocolatče v prahu i2 taa 1 gid. 50 ar., 21 tas 2 gl. o aiM 4o tas « gt. 50kr., v praha sa 120 tsi 10 gL-'rodaje: Da liarr;. * 0 om p. ua I»a*<aji, W*ll-JaelsKSMae it, 8, kakor v veeh uiostiu, pri dobrih okarjih m špecerijskih trgovoih; tadi raspoinja du-^jaka hiša ua vso kraje po p<)itemh lakuauioah ali povzetjih. V £.iabljr»al Ed. tlshr. J. Sv ob oda, lokar pri »zlatem orlu", v Reki pri lekarja J. P r o~ damu, v Celoveu pri lekarju Birn jaoherj a, ? Hpljela pri n.karju Aljinoviču, v Trslu pri iea*rju Jakoba Serravallo, pri drogoristu P. Boo ca iu J. 11 i rb ehu, v Zadru pri Androviču. illl)
Knjiga, ffft n*a + ic"fttT dolivala, vendar ne poki Je W» ll4*.W6W V treh nje niks.keg.i priporočanja, to jo pač najlepši dokaz, ksiko jo dobra. Za bolnike, ki so bodejo lo izvrstnega zdravljenja za pridobljcnjo svojega zdravja posluževali, je (sika knjiga dvojne vrednosti iu jamči zato, da bo ne misli z novimi zdravili na njegovem telosu eksperimentirati, kakor se to vočkisit zgodi. — Od imenitne. 5wo strani voliko knjigo: „l)r. Airy's Naliirlieihnetliinle1' je izšol nžo Gu. natis. Tisui- in tisoe so ima zahvali'1 za svojo zdravje načinu zdravljenja, kije v tej knjigi popisan ; o tem pričajo mnogobrojna, zraven tiskana spričevala. Nihčo naj dakle ne zamudi, kupiti si to izvrstno, jopiilartio-medicinsko delo, ki stane i>[) kr. a. v., prav kiutlu v bližnji knjigarni, ali pa n;ij si jo proti vposlanju 12 pisni, mark po 5 kr. da poslati od Uiehter'a Verlsigs-Anstalt in Leipzig, katera poprej, ako so to zahteva, pošijo JLOOstrani dolg iztisok iz nje franko, v pregled.   (HM—16)
Slovenske knjige.
V „narodnoj tiskarni" se dobo, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. ff Doktor Zober", originalen alo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena GO kr.
2. ,,Kttlijor>tske ±tovestlft od Bret Harte-a.   Cena 50 kr.
3. ,fTu(jomert(, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena GO kr.
4. „J\'a Žerinjuh", izviren roman. Spisal Janko Kronik. Cena GO kr.
0. „Župnik IVakejieldski". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleićine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
G. ,,Mej dvema stoloma," izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
lzdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne."