SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:	g
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. *
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspediclja ,,v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SementSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. T2.
V Ljubljani, v petek 30. marca 1894.
Letnik XXII.
Gabilo na naročbo.
S i. aprilom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. t Po pošti velja predplačan:
Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4 gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo ,, Slovenca".
Beseda o volilni reformi.
ii.
Največ upanja ima pač vladni načrt, dasi ne moremo reči, da bi bila tudi njemu dvetretjinska večina zagotovljena. Ugodno o tem vladnem načrtu so se izrekli samo levičarji, ker prav za prav ni nič druzega, kakor malo predelan levičarski predlog o razširjenju volilne pravice na delavce. Poljaki so pa tudi še precej zadovoljni s tem predlogom. Coroni-nijev klub mu ni nasproten, ali vendar se ni odločno izrekel zanj. Če se ne oziramo na stranke zunaj koalicije, moremo reči, da nasprotnike bode imel ta načrt pred vsem le v Hohenwartovem klubu. Odvisno je le od tega, bode li vsprejet ali ne, koliko članov Hohenwartovega kluba bode glasovalo zanj.
Dosedaj se Hohenvvartov klub še ni izrekel in torej ne moremo vedeti, kako njega večina sodi o
tem predlogu. Iz predloga, ki ga je stavil grof Ho-henwart, je posneti, da veleposestniki niso povsem zanj. To pa jedino zaradi tega, ker se pomnoži število poslancev ter bi torej njih glasovi več toliko ne veljali v državnem zboru, kakor veljajo sedaj. Ta ugovor je pač povse neosnovan, ker baš veleposestniki imajo toliko prednost, da je le želeti, da sa uekoliko prikrajša. Pri volilni reformi pač ne gre za to, ali nekaj delavskih poslancev dobiva desetake na Dunaju, temveč za to, da tudi ta stan dobi nekaj vpliva na postavodajstvo. To pa ni drugače mogoče, da toliko vpliva drugi stanovi odstopijo. To je tudi pravično. Tukaj naglašamo izrecno, da delavski stan pripada pač tudi mej tiste stanove, ki vzdržujo državo, da so odločno na napačnem potu tisti, ki državo ohranjujoče elemente stavljajo v nasprotje delavcem. Delavci nosijo velika davčna bremena in žrtvujejo tudi kri za državo. Seveda je pri tem pomisliti, da ne pridejo tukaj le v poštev davki, ki jih delavci naravnost plačujejo, temveč se je treba ozirati, da delavci pripomagajo drugim stanovom plačevati davke.
Po našem mnenju veleposestniki pač ne ostanejo pri svoji zahtevi, da se ne sme skrajšati njih vpliv, temveč se konečno sprijaznijo z vladnim predlogom. Pomisliti je, da je predlog precej ukrojen po željah veleposestnikov. Baš veleposestniki so želeli, da se izključijo kmetijski delavci od volilne pravice, za kar so že morali imeti svoje vzroke, in zares je vladui načrt izpustil izmej volilnih opravičencev vse kmetijske delavce. Po našem mnenju je pa baš to tista točka, zaradi katere konservativci nikakor ne moremo biti za vladni predlog. S tem se je naredila nova krnita za pravo domeno secijalnih demokratov. Da vol:i tudi kmetijski delavci, imel bi bil v tej kuriji uaervativni živelj več opore. V zbor bi bili prišli ljudje, ki bi se sami prizadevali, zbolj-
šati stanje delavcev, ali bi bili hkratu konservativni stranki dobra opora v verskih vprašanjih. Tako bode pa nova kurija v verskih vprašanjih podpirala le liberalce. Verska šola bi bila z novo volilno reformo vsekako pokopana. Zato pa so liberalci z vladnim predlogom jako zadovoljni. V narodnogospodarskem in socijalnem oziru pa pač ne bode mogla nova kurija dosti liberalcem škodovati.
Da bi pa s tem, da se izključijo kmetijski delavci od volilne pravice, se zaprečilo, da se ne razširi socijalizem na kmete, na to ni misliti. Socijalni demokratje še le tedaj dob£ dobro polje na kmetih za delovanje. Rekli bodo lahko: „To imate za plačilo, ker se niste nam pridružili." Ne bode dolgo, pa se bode socijalizem razširil po deželi. Druge stranke pa ne bodo mogle ničesa storiti, ker bodo kmetijski delavci že zaradi tega proti njim, ker bodo v njih videli nasprotnike, ki jim ne privoščijo volilne pravice.
Vse drugače bi pa bilo, ako konservativna stranka sedaj pripomore kmetijskim delavcem do volilne pravice. Ne bilo bi jih težko ohraniti na svoji strani. Seveda nekoliko delati bi bilo treba, in pazljivosti, da jih ne dob6 v roke socijalni demokratje.
Sploh bi nova volilna kurija bila jako nesrečno sestavljena in bi bila le nekaka organizacija prole-tarijata. V novi skupini odločevali bi le tovarniški delavci, kajti število tistih volilcev, ki so dovršili v vladnem načrtu navedene šole, bi bilo pač jako majhno, ker taki ljudje imajo po večjem že volilno pravico v dosedanjih kurijah. Odločitev delavcev od drugih stanov bi gotovo slabo vplivala na socijalni razvoj, poostrila bi nasprotje mej tistimi, ki kaj imajo, in tistimi, ki ničesa nimajo. Zato je iz soci-jalnega ozira taka volilna reforma naravnost obsodbe vredna. Kar se tiče nas Slovencev, le toliko
LISTEK
Katoliška delavska družba v Zagorju ob Savi.
(Konec.)
Dr. Jan. Ev. Krek izpregovori nato in omenja vzlasti napadov, katere je imela družba dosle že pretrpeti. Saj se je uprav današnji slavnostni dan pokazalo, da se goji pri nekaterih Zagorcih namenom »Katoliške delavske družbe" sovražen duh. V vrejenem sprevodu je korakalo do 200 ljudij z godbo uprav tisti čas, ko se je imel pričeti občni zbor „Kat. del. družbe" iz vasi na izlet. Bili so mej njimi rudeči, črni in beli; za zadnje, namreč ženske, je najbolj čudno. Dalje je tudi zanimivo, da so jim ob potu precej živahno klicali »živio". Vsi ti pojavi kažejo, da je bila „Katol. delavska družba" v Zagorju že jako potrebna in da moramo biti veseli njenega mnogo obetajočega začetka.
Nasprotniki ne poznajo njenih načel in zato ji nasprotujeio. In vendar se ravno na katoliškem temelju lahko vsi zjedinimo; ta temelj je dovolj širok in trden za celi svet, ne samo za par zagorskih društev. Koder je kaj dobrega, za vse smo tudi mi; tako tudi lahko v marsičem prijateljski in edini delujemo s socijaluimi demokrati.
M C
Govornik nato dokazuje, da jednakost ljudi povdarja tudi katoliška vera, toda ne tako, da bi se moralo dati vsakemu ravno tisto, marveč, da se dd vsakemu, kar mu gre. To pa se godi le tam, koder se ljudje mej seboj spoštujejo. In to spoštovanje ima svoj temelj v pravi, nesebični ljubezni, katera je doma samo v krščanstvu. Potem stavi presvitlega cesarja za vzgled vernosti, ki vestno izpolnuje svoje verske dolžnosti in s tem osramočuje mnogo svojih služabnikov, katerim so vera in cerkvene zapovedi deveta briga. In vendar vse blagostanje posamnikov in skupin izvira od Boga. Bog je tedaj prvi in najvišji — tudi v državi, vsled tega so i prve in najimenitnejše dolžnosti do njega, mej njimi: vernost. Lastnost te kreposti pa je, da povsod shira, koder nima pravega mesta. Koder se kakoršna-koli dolžnost človekova stavi višje, nego dolžnost vernosti, tam se ne more razviti lepo in vrejeno življenje. Koder je pa vernost prva, tam ima vse, kar-koli je dobrega svoje gotovo, nujno m&to: ljubezen do starišev, do vladarja, do domovine. Belag za tako mišljenje je ime katoliško. Koder se posamnik ali skupina s ponosom imenuje s tem imenom, tam zagotavlja že sama po sebi tudi zvestobo do doma in cesarja.
Konečno je izpregovoril še preč. g. predsednik J. Gros, zahvalj.joč govornike in vnemajoč dru-
štvenike, naj bi besede, ki so jih slišali, ostale v njihovih srcih in rodile obilo sadu. Nato se je shodu uradni del završil in pri čaši vina so se še nekaj časa zabavali zbrani gostje vsi vneti in navdušeni za mlado družbo. Oživela je in pokazala veselega, čilega življenja znamenja. V dobrih rokah je.
Odbor, ki jo vodi, je tako-le sestavljen: predsednik Jakob Gros, župnik; I. namestnik Franc Vaš te, uradnik; II. namestnik B. Mihelčič, trgovec; knjižničar Fr. H i e r š e, kapelan; namestnik M. Borušak; tajnik Fr. Jordan, učitelj; namestnik L. Dolar; blagajnik P. Urbanija, namestnik M. Š e r a k ; starosta A. Koder, namestnik A. S e n č a r ; odborniki: J. M e c i-lovšek, J. Valent, J. Vozelj, A. K1 o-b u č i č , župan. Sami vrli možje!
Družbi je sedaj seveda še marsičesa treba. Dobra knjižnica je neobhodna. Knjigam bodo pomagala predavanja in z bistrenjem uma bo vspo-redno blažila srce poštena zabava. Bog pa daj svoj blagoslov, da bi mnogo mnogo delavcev dobilo v družbi prijazno zavetje. »Časi so resni in bodo še resneji", je pisal nekdo družbi v pozdrav. Res je taka. Uprav ta resnost pa zahteva, da ne cepimo močij, marveč, da vsak po svojih močeh zbiramo ljudstvo krog katoliške ideje in zbrano — čuvamo. Glede zagorske katoliška delavske družbe pa povdarjamo posebe, da naj no-
omenimo, da bi bil k večjemu na Kranjskem voljen kak Slovenec, pa še to ni gotovo, kajti tudi tukaj bi ne bila nemogoča zmaga kacega dunajskega socijalnega demokrata, v drugih slovenskih pokrajinah bi pa bili v novi volilni kuri ji voljeni samo naši narodui nasprotniki. Vidno je torej, da bi vladna predloga že iz narodnega ozira bila nam škodljiva, ker bi pomnožila število naših nasprotnikov. Tovarniški delavci so precej odvisni od nem-štva in židovstva, ki se šopiri pri tacih zavodih pri nas.
Pogledati je nam še v Galicijo. Tej deželi se je dovolilo 10 mandatov v novi kuriji in od teh mandatov se jih devet razdeli na deželne okraje. V Galiciji obrtnija ni tako razvita, kot na Češkem in se je nam zatorej naravnost čudno zdelo, čemu je pač ti deželi potrebno toliko novih mandatov. Odgovor na to je ta, da ima tukaj židovstvo svojo roko vmes. Vsa obrtna podjetja v tej deželi imajo židje v rokah in delavci so od njih odvisni, torej se ne bodemo čudili, če iz Galicije pride kakih osem ali celo deset Židov v zbornico. Komu bodo ti možje delovali v prid, si lahko mislimo.
Po našem mnenju bi bilo veliko umestneje, da se delavci vštejejo mej druge volilce. Nevarnosti ni prav nobene. Le poglejte, še v Nemčiji pri občni volilni pravici ne dobe socijalni demokratje niti desetine mandatov, dasi je v tej državi vse drugače velika industrija razvita kakor pri nas. Ce se delavci uvrste v druge kurije, se s tem tesneje zve-žejo z drugimi stanovi in nasprotje se pomanjša.
Mi zatorej nikakor ne gojimo tistega strahu, kakor ga je izražal neki slovenski poslanec proti dopisniku „Politike". Posebno v naši deželi je tako malo delavcev, da se ni prav nič bati, posebno če se bo narodna stranka ozirala na potrebe časa.
Da pa označimo vrednost vladnega načrta, je dosti, da navedemo nastopne številke: 5402 veleposestnikov bi volilo 85, 583 članov trgovskih zbornic 21, 338.500 volilnih opravičencev v mestih in trgih 118, 1,387.572 volilcev v kmetskih občinah 129 iu 1,750.000 članov nove kurije pa 43 poslancev. Nad 2 milijona polnoletnih moških bi pa še ne volilo. Pač resno se moramo prašati, ali se more trditi, da bi taka zbornica izražala mnenje prebivalstva. Iz povedanega je vidno, da ima vladni načrt toliko hib, da skoro ni misliti, da bi se dal toliko zbolj-šati. da bi mogli naši poslanci zanj glasovati.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. marca.
Nova stranka na Češkem.. Radikalnejši elementi se mislijo odločiti od mladočeške stranke in osnovati svojo stranko. Pridobili so že več manjših listov za to. Ti listi so že začeli boj proti Mlado-čehom in jim očitajo boječnost, nepoštenost, neod-kritosrčnost in servilnost, prav kakor so poprej Mladočehi Staročebom. Nova stranka je že imela tri shode. Na teh shodih se je govorilo prav po receptu dr. Grčgra. Jeden državni poslanec je priporočal, da bi čehi se uprli, da ne gredo v vojake.
beden ne išče tam nasprotstva, koder ga ni. Družbin namen je pozitiven, delaven, ne pa negativen razdiralen; spajati hoče in ne rušiti; mirno delovati in ne bojevati se brez potrebe. Nobenemu ni še nasprotnica, pač pa ji je vsak dobro došel, kdor pošteno in možato vsprejme družbino načelo. Zato mu pametnih in dobrih načel dotedanjih ni treba opuščati. Časnih koristijne zametuje, kdor teži po večnih, marveč kdor je jednoč pozabil na svoj večni blagor, je hkrati zagradil si pot tudi do časnega blagostanja. Delavec brez nebeškega upanja je brez opore tudi v boju za svoje pravice. Brezbožna revščina je sposobna za vse, samo za ljubezen ne; „si 1 o v i t a" je in samo podira, kakor pravijo sv. Oče v svoji navedeni okrožnici, koder še pristavljajo: „Potrtega duha in izrabljenega telesa bi se pač radi marsikateri rešili iz tako poniževalne sužnosti (brezverskih društev), toda ne upajo se; nekaj jih je sram, nekaj pa se boje še hujše revščine. V vsem tem pa čudovito mnogo lahko pripomorejo k rešitvi katoliške družbe, če odstranjujejo težave in povabijo omahljivce v svoje naročje in če poboljšanim naklonijo svoje zvesto varstvo."
V tem smislu Bog živi mlado družbo zagorsko in obudi ji povsod na Slovenskem, koder prebivajo delavci, obilo sestric!
To prav spominja na dr. Gregra predlog, da bi prenehali davek plačevati. Kakor se dr. Grdgrovih nasvetov ni nikdo poprijel, ravno tako se tudi nikdo ne bode nasvetov nove stranke. Take stvari se le govori po shodih, ali da bi se uresničile, pa nikdo ne misli. Nadalje se je priporočalo, da bi češki poslanci v državnem zboru le češki govorili. Nova stranka s svojim radikalnim hujskanjem utegne k večjemu doseči, da se nekaj ljudij zapre in izjemno stanje razširi še na druge kraje Češke.
Socijalistični shod na Dunaju se je s 66 proti 42 glasovi izrekel za dr. Adlerja predlog, da delavci obsojajo vladno predlogo o volilni reformi in se izrekajo za občno in jednako volilno pravico, za katero se bodo poganjali z vsemi sredstvi. Vodstvu stranke se naroča, da dela priprave za generalni strajk, ko bi bil le potreben kot skrajno sredstvo. S to resolucijo je v resnici generalni strajk za precej dolgo odložen, ker dr. Adler in tovariši ne bodo posebno hiteli, ko jim vladni predlog zagotavlja 43 mandatov. Shod se je potem izrekel, da se je poleg boja za občno volilno pravico posebej boriti za osemurni delavnik in da bodo vsi delavci v tej stvari podpirali rudarje. Več druzih predlogov se je odklonilo, mej drugim tudi predlog, da bi z občnim štrajkom tudi nehali plačevati najemnino. S tem bi pritisnili še hišne gospodarje. Burno posvetovanje je pa potem bilo o tem, če socijalisti morejo biti tudi člani kacih druzih društev ali ne. Dunajski zastopniki so bili za to, da ne, drugi so pa mislili, da baš s tem, če so socijalisti v raznih društvih, ložje razširjajo svoje ideje.
Vojaški budget. Potrebščine za vojaščine naraščajo od leta do leta. Za drugo leto bode vlada zopet zahtevala 4'1 milijona več za vojno nego za letošnje leto. Pomnožilo se bode moštvo pri nekaterih polkih in pa število generalov in častnikov. Najžalostneje je pa, da to niso le jednoletni izdatki, temveč taki stroški vedno ostanejo. Vojna uprava pa poleg tega še priznava, da temu povišanju še ne bode konec. Avstrijski državljani pač radi donašajo za varstvo države, ali tega neprestanega povišanja vojaških bremen vendar davkoplačevalci ne bodo mogli prenašati. Treba je jemati v poštev, da kmetijstvo in vsa obrtnija močno pešata, direktni in in-direktni davki se pa jima le še povekšavajo. To pelje le k popolnemu propadu teh dveh stanov gotovo le v veliko veselje socijalnih demokratov, ki v novem proletarijatu dobivajo nove zaveznike. Davčna bremena zadevajo posebno našo državno polovico, ker v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele plačujo 70°/„ za vojne stroške.
Ogerski Srbi so se začeli jako odločno izjavljati proti vladni cerkveni politiki. V tem oziru se duhovščina popolnoma vjema z narodom. B lo je že cela vrsta dobro obiskovanih shodov, kjer se je prebivalstvo izreklo" proti vladni cerkveni politiki. Srbi zahtevajo, da se naj skliče cerkveni kongres v Karlovce, da se posvetuje o tej stvari. Gibanje, ki se je začelo, je vladi jako nepovoljno. Nekateri srbski poslanci so bili dosedaj pri vladni stranki, ali sedaj so pa izjavili, da glede na gibanje v mih volilnih okrajih v cerkveni politiki ne bodo mogli podpirati vlade. Ker že gre le za malo glasov, utegnejo baš srbski glasovi pripomoči k padcu Wekerlove vlade. Ako namreč v zbornici poslancev vlada ne dobi večine, bode morala odstopiti, dočim bi lahko ostala, ako s svojimi predlogami propade v gospodski zbornici, ki po ustavnih pojmih ne predstavlja mnenja naroda. Sedaj ne gre le za civilni zakon, temveč že za obstanek liberalne vlade.
Verska vzgoja otrok v Prusiji. Katoliška vdova protestantskega diumista je naznanila šolskemu nadzorniku in superinteutentu v Sigmarin-genu, da hoče svoje otr ke. ki so se dosedaj vzgajali v protestantski veri, odgaiati v katoliški. Lokalni šolski nadzornik se je obrnil do sodišča v Sigmaringenu. d* vdovo prisili, da otroke vzgaja v protestantski veri. S t» suario so se potem pečale razne instance, tudi komorno sodišče v Berolinu, ki jo je izroč lo nads. di-ču v Frankobrodu na Menu, ki je odločilo, da v d a more svoje otroke vzgajati v katoliški veri, k»-r |e pravjca očetova prenehala ž njegovo smrtio in ima po zakonih sedaj ona skrbeti za vzgojo otrok. Sodišče je to svojo razsodbo opiralo na razne znkone in navade do srede minolega stoletja nazaj. Ta razsodba je pa za pruske katolike precejšnje vrednosti, ker se taki slučaji večkrat dogajajo.
i
Cerkveni letopis.
Nov božji grob.
Iz Srednje Vasi v Bohinju 24. marca.
V divnoromantični zgornji bohinjski dolini kipi proti nebu na prijaznem hribcu lepa, prostorna v renesanskem slogu sozidana farna cerkev sv. Martina. Bila je pred leti edina farna cerkev v edem Bohinju; zato naše ljudstvo še vedno najraje govori le o stari fari sv. Martina. Zunanjost in notranjost imenovane cerkve je sicer priprosta, a vendar pravilna ter zadostuje vsem potrebam. Le o velikonočnem času pogrešali smo do sedaj, našemu ljudstvu toliko priljubljenega, lepega božjega groba.
Tako smo se toraj vzradostili opazivši letos novi božji grob v stranski kapeli sv. Štefana. 0.>krbel ga je naš župnik č. g. Mati|a Zamik. Postavil si je ž njim lep spomin svojega tukajšuega delovanja. Po naročilu g. župnika izdelal ga je mojstersko naš domač cerkven umetnik g. Matija Koželj iz Kamnika. Delo je res umetno. Sledi naj kratek opis.
Ves božji grob zvršen je, rekel bi, v orientalskem slogu. Primerna arhitektura razdeljuje vsak del prijetno zase iu objednem v lepo celoto. Stebrovje z obokom je lično sostavljeno iu tako plastično slikano, da se vidi gledalcu, kakor bi bilo izsekano iz kamena. Ob desni strani stebrovja vzrašča lepo cvetoča citrona, na levi se vspenja brsteče figovo drevo. Za stebrovjem se mogočno vzdigujeti temno-zeleni cipresi.
Okrožje pročelja olepšuje plastična ornameutika. Na opasju naslikana je rastoča značilna pasijonska cvetlica. Nad njo v sredi zgornjega pročelja plava v krasni svetlobi veličastna skupina peterih augeljev, predstavljajoči simbolično trpljenje in vstajenje Izveličarjevo. Tu je vsak ua svojem mestu, vsak ima skrivnosten pomen. Augelj s križem si žalostno zakriva jokajoči obraz. Drug poleg njega poln bolesti kaže orodje trpljenja: kladivo iu žeblje. V vzajemni zvezi ž njim drži zamišljen tretji v rokah pred se prt Veronike z glavo Gospodovo. K temu obrača se četni, hoteč mu notranje žalostne občutke povedati.
V	levici drži trst, z desnico pa si pritiska na prsi trnjevo krono. Celo to angeljsko skupino skrivnostno poveličuje peti augelj veselja z zastavo zmage, na kateri je napis resurexit. Res prav živa simbolika!
—	Koliko tvariue nudi premišljujočemu verniku !
Posebno okusno izdelana je tudi notranja stran božjega groba. V ozadju mogočno kraljuje judovsko mesto Jeruzalem. Obseva je čarobno večerna zarija. Spredaj pred mestom se nekako žalostno vzdiguje gora Kalvanja s tremi križi ua vrhu; pomenljiv kontrast nasproti žarečim barvam nad Jeruzalemom.
V	podnožji Kalvarije se razprostira z raznimi drevesi obraščeni vrt; najbolj podajo se palme in oljke. Ves vrt še posebuo poživljajo v uaturnih barvah mnogotere cvetlice, kakor kaktus, zelena aloe, vijoličastno pisana tulpa iu rumenorudeča vrtnica. S celoto prikladno združen je tudi strop. Nosi ga čveterno stebrovje, za katerim se panorama z Jeruzalemom tem bolj naravno vidi v daljavi. S stropa doli milo gleda na kraje odrešenja augelj s kelihom v desnici in palmovo vejico v levici.
Z vso slikarijo, arhitekturo iu simboliko v popolni celoti stoji na altarui menzi dostojni tabernakelj; ob straneh klečita dva moleča kerubiua. Pod menzo v votlini pa leži plastično izrezana podoba v grobu ležečega Izveličarja. Da pred božjim grobom stražita tudi dva čuvaja, mi menda ni treba posebej omenjati.
—	Vsi posamezui deli so med seboj v najlepši zvezi, med seboj jeden druzega spopolnujejo in završujejo; nič ni preobloženega. Vsaka cvetlica, vsaka poteza na sliki ima svoj pomen, in da bi je ne bilo, bi jo pogrešali. — Kompozicija celega božjega groba se je g. umetniku posebuo posrečila.
Perspektiva, risarija, harmonija barv je dovršena. Omenim naj še, da je naš novi božji grob slikan s takoimenovauimi „tempora-barvami, ki se v stroki dekorativne slikarije najbolje in najdalje ohranijo. — Umetno delo hvali samo sebe in gospoda umetnika najtopleje priporoča vsi-rn prijateljem umetnijo.	__
Siovstvo.
Najnovejše književno delce družbe sv. Cirila in Metoda.
(Konec.)
Vrejevatelj je vso tvariuo Funtekovega »Zabavišča" razvrstil tako, kakor je bila v izvirniku. Pomnožil jo je pa še z dvema deloma, prvi „nabožne
i P
pesmi" posivil je na čelo in zadnji je kot „dodatek" privzel k zbirki in tako popolnil, kar se je v Zabavišču" pogrešalo. Med nabožnimi pesmicami se nahajajo: „Sv. C^ril in Metod, Molitev k Božjemu Detetu, Božične pesmi, Pri jaslicah, Sv. Alojzij", prav primerne za slavnosti, ki se povodom dotičnih praznikov v zabaviščih obhajajo. V »dodatku" je najti sedem iger v krogu z mičnimi napevi, ki so se udomačili v slovenskih zabaviščih, a jih v Funt-kovi knjižici ni. Zadnji napev je avstrijska himna. Tako odgovarja vsa zbirka našemu geslu: .Vse za vero, dom, cesarja!"
Na konci svojega »predgovora" prirejevatelj še to-le pripominja: Kdor se bavi z vzgojo, ve, kako važne in mladini živo potrebne so pedagogiško urejene in nadzorovane igre za nje telesni, dušni in nravstveni razvitek. Misel, da je igra kot vzgojilo porabna le doma ali v zabavišči in ne tudi v ljudski žoli, je napačna in ginu od dne do dne. Zato se vedno množe otroške igre v pesemskih zbirkah za ljudske šole, in prav zato utegne ta zbirka dobro rabiti tudi ljudskim učiteljem, osobito n a nižji stopinji ljudske šole.
V polnem soglasju z urejevateljein pritrjujemo tem nazorom. Večji kraji z razvitim ljudskim šolstvom lahko v tem obziru res mnogo store. Težje je to izvršljivo učiteljem na lednorazrednicah s pol-dnevnim ali celodnevnim poukom. Kar pa se gojitev petja tiče, zgoditi bi se moglo več, če tudi ste po učnem načrtu samo dve borni poluri za to odmerjeni. Prijatelj petja nobene prilike ne zgreši, da ne bi z učenci kake kratke pesmice zapel pri ali po nauku, saj zadostuje za to samo pet minut, zlasti kedar se že priučene pesmice ponavljajo. Mercinovi napevi so v tem pogledu bogat zaklad in ko bi mla-diua ostavši ljudsko šolo znala vsaj polovico teh pesmic zanesljivo peti na spomin, bil bi vspeh sijajen in tudi trajen, ker bi glasbeni sluh za bodočnost ne opešal tako naglo, kakor sedaj. Naj izrečemo pri tej priliki še to mnenje, da bi bilo celo dobro, ko bi se v ljudski šoli lebki napevi z n o-t a m i na tablo zapisavali. Vidi se nam, da bi to bilo petje po nazorovanju; teorije za tako poočitovano peije ne bi trebalo Bog ve koliko, kajti pesmice so zložene iz najnavadnejših »prvin", in teh se bode mladina hitreje privadila nego slov-niških pravil in spisja. Koliko je odrasiih pevcev, ki se po notah izvrstno orijentujejo, a teorije ne znajo skoro da nič. Vender čislamo tudi take pevce; zakaj bi jih torej v ljudski šoli ne in zakaj bi se ne posluževali učnega sredstva, s katerim bi si zagotovili večji in trajnejši vspeh tudi za bodičuost. Na podlagi Mercinove pesmarice doseglo bi se ga na ta način prav obilo, toda brez truda in živega zanimanja ue.
Glede na to moramo v razgovor stoječo knjižico prav toplo priporočati našim ljudskim šolam.
Vsak učitelj, vsaka učiteljica, gojenke in učite 1 j ce zabavišč, vsi naj bi si to zbirko omislili kot izvrstno učilo, šolska vodstva in učiteljske knjižnice naj pa bi posredovale, di se v proračun za šolske potrebščine vsprejme mali znesek 60 kr. za par izvodov te knjiž ce.
Slavni c. kr. deželni šolski svet pa naj bi pri visokem naučnem ministerstvu izposloval, da se za učne namene v otroških zabaviščih in ljudskih šolah odobri.
Tako se bode dobri stvari koristilo, priznalo požrtvovalno podjetje družbe sv. Cirila in Metoda ter deloma odškodovalo jo za velike stroške, ki jih je družba napravila si z izdavo te prekoristne knjižice.
-ss—
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. marca.
(Avstrijski katoliški shod.) Dne 4. aprila ima pripravljalni odsek za letošnji avstrijski katoliški shod svojo prvo sejo, v kateri so dogovori, kedaj in kje da se bo vršil letošnji katoliški shod za Avstrijo. Do sedaj prevladuje mnenje, da naj se ta shod vrši v Insbrnku ali pa na Dunaju in sicer meseca avgusta.
(Sprejem cesarja v Opatiji.) Iz Opati je 29. marca: Okolu 9'/, ure pri najlepšem vremenu pripeljal se je Fran Josip I. pričakovan od mnogobrojnega prazniški oblečenega občinstva v solnčno Opatijo. Njemu na desni sedel je v avstrijski huzarski uniformi nemški cesar Viljem, a naš priljubljeni vladar bil je v pruski uniformi. Izgleda izvrstno. Siva brada dela mu neki očetovsko-častitljivi obraz. Po
celej cesti pozdravljalo ga je občinstvo z burnimi „živio"- in „hoch" klici. Venec elegantno napravljenih dam obsul je cesarski voz s celim dežjem lepodišečih cvetlic. Vesela, a vendar resna veličastnost brala se je na Njegovem obrazu. Celo Volosko in Opatiia je jeden sami drevored zastav, preprog ter domačih in eksotičnih rastlin. Na obrazu vsega občinstva čita se navdušenost. Tudi mnogo seljakov v narodni noši došlo je pozdravit in videt milostnega in dobrotnega svojega vladarja. — V resnici pozdrav in vsprejem ljubljenega in od vseh slojev naroda spoštovanega vladarja bil je navdušen in odkrit. Tudi krepki »živio", koji so se razlegali po gospodski Opatiji, dohajali so iz dna srca in so sve-dočili celemu svetu, da iu bivajo Slavjaui, oziroma Hrvatje, koji ljubijo svojo domovino, iu kateri čaetd v Fran Josipu ue le svojega gospodarja, nego tudi svojega očeta.
(Zgradba savskega mostu pri Radečah.) Poroča se nam iz Radeč: Delo pri zgradbi savskega mostu napreduje. Na štajerski strani se mostova glava že precej vzdiguie nad vodno vršino, pa tudi na naši strani so že položili temelj. Veliko truda je prizadelo, predno so onostran mogli temelj položiti, kajti težavno je bilo ovirajočo vodo odstraniti, no, konečno se je pa to s pomočjo parnega stroja vendarle posrečilo. Na naši strani pa voda ne ovira tako zelo dela, ker je je treba le majhen del zagraditi; pač pa morajo v vodo segajoče skalovje odstreljevati, da dob^ tako prostor za mostovo glavo. Sicer bode pa to skalovje tudi dobro služilo, ker se ne bode potrebovalo toliko druzih kamenov. Pri tej priliki si ne morem kaj, da ue povem, kako so marsikateri ljudje praznoverni. Ko se je namreč polagal temeljni kamen na naši strani, nabiral je nekdo denar, ki naj bi se vzidal v kamen, češ, potem bode več sreče pri mostu. Pa kakor smešno je to, našel je vendar nekaj praznovercev, pri kterih je nabral blizu 3 fjld. Toda glej, v njegovo žalost niso hoteli denarja vzidati in tako je bil prisiljen vsakemu svoje vrniti. Most sam bode brez podpornih stebrov in bode dolg nad 80 m. Kot taki bode največji na daleč okoli. Nad Savo bode tako visoko zgrajen, da bode treba i na kranjski i na štajerski strani cesto zelo vzdigniti; hkrati bode pa vsled svoje visokosti tudi oviral pogled na naš trg od Zid. mostu prihajajočim. — Mlado in staro se veseli mostu in se zanima za njegovo zgradbo. Ce bode vreme ostalo ugodno, je upati, da bo o določenem času, namreč koncem julija gotov. S tem bode potem vendar enkrat ustreženo občni potrebi in splošni želji. — Zgradbo mostu za silo prevzel je neki podjetnik iz Beljaka za 4000 gld. Potreben les se seka na vrhovški gori in bode baje stal 1200 gld. — Dovažanje železnega mostu od postaje Zid. m. pa do kraja, kjer bode stal, se bo najbrže izročilo podjetniku Tršeku, ki gradi tudi mostove glave.
(Zagrebški nadškof.) Splošno poročajo listi, da se v nekaterih dneh že uradno razglasi, da je dr. Juraj Posilovič škof senjski imenovan za nadškofa v Zagrebu.
(Iz Radeč pri Zidanem mostu.) Šol«, ki se ima ustanovili v Podkraiu, ima mnogo nasprotnikov, in sicer ne po krivici. Pač bore malo otrok jo bode obiskovalo, troškov bo pa vendar le dovolj. Zato so ljudje zelo uevol.jui zaradi njene ustanovitve in bi se raiše zavezali, svoje otroke parkrat na teden pošiljati v radeško šolo, nego pa novo šolo ustanoviti in vzdržavati. Vspeh v šoli gotovo ne bo odgovarjal troškom, katere bo stala. — Naši pred nedavnim ustanovljeni in zdaj že dobro poslujoči in služeči slovenski posojilnici podaril je g. Valentin Kri-per, tovarnar pri Radečah, svoto 200 gld. in s tem postal velik dobrotnik novemu zavodu. Vivat sequnis! — O velikonočnih praznikih smo imeli prav lepo vreme. Zato se je procesija na Velikonočno n-deljo zjutraj vršila zares slovesno. Od blizu in daleč ko prišli ljudje. Po procesiji je biia p^ta sveta maša, med katero je bila^cerkev do 7aiinietfa kotička natlačena. Zelo veliko vernikov je n.oralo pa zunaj cerkve ostati, ker niso mogli n tri S .oh je naša cerkev mnogo premajhna in gMč pr štora nikakor ne zadošča niti domačim faranoin Kai bode še le potem, ko bode most gotov in ko jo bode še precej več tujcev obiskovalo, nego do zdaj?
(Razpisane fare v ljnbljanski škofiji) so: Peče, Golo, Zaplana in Reka na Kočevskem.
(Misijon) se prične dnč 1. aprila na Vranskem. Vodila ga bodeta čč. gospoda jezujita Doljak in Tomazetic.
(V stalni pokoj) je stopil č. g. J»n. Krenner župnik pri sv. Frančišku pri Gornjem gradu. — Imenovana župnija j« razpisana do 8. maja t. 1.
(Zaslužena kazen..) Poroča se nam z Dolenjskega: Na neki postaji južne železnice je jedel na Veliki petek tega leta neki železničar meso, zaničujoč svoje tovariše, ki so izpolnjevali cerkveno zapoved. Pa glej, takoj drugi dan, t. j. na Veliko soboto, ga udari, ko je bil v službi, železen drog tako močno po obrazu, da mu izbije več zob in hudo poškoduje ustnice. Ali ni to očitna kazen božja, ki je predrzneža zadela prav na tisti ud, s katerim se je bil pregrešil?
(Predavanje o sadjereji.) Na belo nedeljo predaval bode potovalni učitelj g. Bele pri Sv. Janžu na Dravskem polju o sadjereji. Odbor bralno-go-spodarskega društva vabi kmetovalce k predavanju.
(Nezgode.) Dne 22. t. m. padel je zidar Fr. Vrečko iz Vrholj z neke hiše v Slovenji Bistrici ter kmalu na to umrl. — Dne 23. t. m. ponesrečil se je v Trbovljah v rudarski jami 35letni delavec Peter Polak. Padel je z naloženim vozičkom 27 metrov globoko v jamo ter se je smrtno ranil. — Izgubil se je na sv. Jožeta dan Jak. Kruhar, posestnik.
(Samomor.) V Mariboru se je te dni ustrelil šestnajstletni gimnazijec J. L., sin ondotnega trgovca L. — čudna znamenja moderne vzgoje!
(Pogoji za vstop v državno službo na pošti.) Vojni minister je izdal naredbo, v kateri so uave-deni pogoji, katere morajo izpolniti vsi tisti podčastniki, ki hočejo dobiti kako uradniško mesto na pošti ali pri brzojavu. Tisti, ki mislijo prositi za kako mesto asistenta, napravijo naj prošnjo na trgovsko ministerstvo. da jim dovoli z obiskovanjem poštnega in brzojavnega učnega tečaja združeno šestmesečno službovanje za poskušnjo. Prošnji morajo priložiti originalni certifikat in šolsko spričevalo ter v njej povedati, pri katerem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu žele službovati za poskušnjo. Prošnje je odposlati potom predpostavljenega poveljnika. Poveljnik priloži prošnji prepis konduitne liste, izvleček iz kazenskega zapisnika in zdravniško spričevalo o sposobnosti za tako službo in prošnjo odpošlje vojnemu ministerstvu, ki jo izroči trgovskemu ministerstvu. Potem se pokličejo od trgovskega ministerstva tisti k službovanju za poskušnjo, ki so se vsprejeli in vstopijo z dne 1. oktobrom. Po dovršenem šestmesečnem službovanju za poskušnjo morajo pa napraviti prometno skušnjo.
Društva.
(Slovensko planinsko društvoj priredi v nedeljo dne 1. aprila t. 1. popoldanski izlet v Laverco.
(II. shod konservativnega obrt,-nega društva v Ljubljani.) [Dalje.] Po blagajnikovem poročilu povzame besedo društveni tajnik k tretji točki vsporeda, tičoči se dobavnih razpisov sploh, posebej še razpisa tukajšnje finančne direkcije, zadevajoč dobavo izvršenja uradnih tiskovin za triletno dobo. V obširni razpravi pojasnjuje navzočim članom, kako oškodu.joče je razpisavanje dobav, ker ponudniki ne morejo tekmovati glede na kakovost izvršitve, marveč le v tem, da bi si zagotovili delo seveda za najnižjo ceno. Najnižja cena, to je jedro in namen dobavnim razpisom; marsikateri marljiv in podjeten obrtnik je vsled razpisane in vsprejete dobavne ponudbe izgubil vse imetje in prišel pod nič. Osobito pa se je poročevalec prepričal iz lastne izkušnje, da konkurenčni razpis vzlic precejšnjemu trudu tekmovalca ni imel onih vspe-hov, katere bi bil smel pričakovati pri ponudbi izvršitve za uainiž|o ceno. Poleg vseh sitnostij mora ponudnik večinoma, kakor je bilo tudi v tem slučaji, položiti vadium in kolekovati ponudbo. Poročevalec je povdarjal, naj bi osobito državni, deželni in avtonomni uradi ne razpisavali dobav, marveč svoje potrebščine menjevaje naklanjali jedenkrat temu, drugikrat onemu obrtniku na podlagi skupnega ifcračunjenja zanesljivih, izkušenih veščakov ter tako ugodili vsem obrtnikom - davkoplačevalcem. S takim postopanjem pa bi se tudi odstranila sumnja, da ima kateri ponudnikov prednost pred drugimi in da se protežuje. Poročevalec omenja, da je stvar objavil v strokovnem listu „Buchdrucker Zeitong" ter koncem članka stavil zadevnemu oblast»u tri vprašanja, in sicer: 1. Kakšeu namen imajo razglasi, objavljeni v uradnem listu, tičoči se dobave za kake potrebščine, v katerih dobavo morajo ponudniki svoje vloge kolekovati in vložiti vadij ? 2. Kateri je neki vzrok prav v opisanem slučaiu, da se je ponudba odklonila, ker so bili baš v tej ponudbi, kakor se glase zanesljiva poročila, pred drugimi najboljši pogoji? 3. Ker dobavni razpisi obrtu sploh škodujejo in ker so, kakor ravno v tem slučaju, brez pomembe iu mnogokrat nevspešni, ali bi ne bilo priporočljivo, da se v bodoče opusti razpis in se nienievaje prepušča izvršitev večjih naročil raznim tudi davek pla-
čujočim obrtnikom na podlagi natančnega izraču-njenja po zanesljivih veščakih, ker bi tako postopanje odstranilo tudi sumnjo kakeršne si bodi pro-tekcije ? Ker je pri tem prizadet vsaki obrt, zato si je izprosil tajnik od odbora dovolitve poročanja pri shodu, da tudi drugi člani povedo o tej stvari svoje mnenje. Priporoča torej konečno odobritev navedenih vprašanj v cbliki resolucije.
K besedi se oglasi g. Begali ter poudarja, da konkurenca sama na sebi ni škodljiva, da še vspod-buja obrtnike k delavnosti, odpravi pa naj se vitdij in kolekovanje vlog. Oblastva naj uvažujejo pri dobavnih razpisih najnižje ponudbe domačih obrtnikov in naj ne dovoljuie uporabe jetnikov, ker je poštenih delavnih močij na preostajanje. Mlajši delavni obrtniki pa, kateri morejo jedva sebe in svojo družino preživiti, naj se izselijo. Po svetu je še prostora in zaslužka za delavne ljudi.
Preč. g. dr. Krek opozarja, da se ravno sedaj snuje v državnem zboru obrtna novela, in da bode dotični odsek gotovo rad uvaževal želje in nasvete obrtniških korporaeij. Glede na stvar samo bilo bi želeti, da se obrtništvo organizuje po vzoru cehov iz toli zaničevanega srednjega veka. Prosta konkurenca je sad novodobnega liberalizma, kateri je, držeč se načela, da osamljenost v vsaki stroki, osobito obrtniški, razcepuje človeštvo ter ovira vspešno delovanje, olajšuje pa gospodstvo nad njim, izmislil si konkurenco, ne pa take, ki bi obrtnika ali trgovca vspodbujala k večji popolnosti in poštenosti, marveč tako, ki uničuje osobito posamnike jednega in istega obrta, iz katere izvira toli zla tudi v socialnem oziru. V prosti konkurenci vsakdo sam brez zavetja išče koristi, sam stoji, a tudi največkrat pade. Konservativno obrtno društvo kot tako mora biti že načelno proti vsaki novodobni konkurenci. Neumorljivo naj konservativno obrtno društvo deluje na to, da se ustanovč obrtne zbornice in obrtniške zadruge z avtonomno pravico. Gospod govornik, kateri se mnogo bavi z današnjimi socijalnimi razmerami, priporoča, da naj se obrtniki ob mnogih neprilikah oglašajo javno v skupnih shodih, ker le tem potom dii se kaj doseči.
Govornik nasvetuje nastopni predlog: Društveni odbor naj sestavi resolucijo v smislu 3. točke tajni kovega poročila, izroči državnemu poslancu g. kanoniku Klunu s prošnjo, da gosp. poslanec po svoji previdnosti ukrene v državnem zboru potrebno, pojasni prilično želje, namere in načela konservativnega obrtnega društva ter priporoča v blagohotno uvažanje obrtnemu odseku državnega zbora.
(Konec sledi.)
Telegrami.
Dunaj, 30. marca. Ob 9. uri 40 min. se je cesar povrnil iz Opatije.
Dunaj, 29. marca. Skupne ministerske konference so se zaključile. Delegaciji skli-ceta se koncem maja. Ogerski ministerski predsednik se je povrnil v Budimpešto.
Dunaj, 80. marca. Socijalno-demokra-tičen shod je sklenil, da se letos praznuje 1. dan maja in na demonstrativnih shodih ta dan avstrijska vlada pozivlje, da začne se pogajati z drugimi industrijskimi državami o vpeljavi osemurnega delavnika. Treba jo v Avstriji pred vsem priboriti osemurni delavnik vsaj za rudarske delavce.
Dunaj, 80. marca. V vseh dunajskih tovarnah za plin je delo zagotovljeno, ker so se dobili pomočni delavci.
Praga, 29. marca. Občinski odbor v Lomnici se je razpustil zaradi dogodkov pri mladočeškem shodu v nedeljo, na katerem je govoril v pravdi proti „0mladini" obsojeni Sokol.
Praga, 29. marca. Ker ni bila potrjena izvolitev deželnega poslanca Jande predsednikom češkega oddelka deželnega kulturnega sveta, je bila včeraj nova volitev. Predsednikom je izvoljen dosedanji podpredsednik
Frančišek Niklfeld, podpredsednikom pa Janda.
Krakov, 29. marca. Nakrat je tukaj umrl poveljnik 24. pešbrigadi, generalni major vitez Guttenberg.— Kardinal dr. vitez Dunajevski je odpotoval v Rim.
Budimpešta, 30. marca. Na tisoče ljudij prihaja z vsemi vlaki. Po mestu polno čruih zastav. Zahodni kolodvor je črno prevlečen. V Čakovci, Kaniži in drugih mestih, koder je šel vlak s Košutovim truplom, se je zbralo mnogo ljudij in odposlanstev.
Pariz, 29. marca. Predsednik Carnot je vsprejel avstrijskega veleposlanika Hoyosa v oficijalni avdijenci. Veleposlanik mu je izročil insignije reda sv. Štefana in zagotavljal, da je bil cesar jako zadovoljen s svojim bivanjem v St. Martinu Predsednik je prosil veleposlanika, da naj bode pri cesarju tolmač odkritosrčnih čuvstev hvaležnosti. Veleposlaniku so se pri prihodu in odhodu izkazale vojaške časti.
Slabo prebavljenje ima lahko slabe posledice, katere se lahko preprečijo z rabo premovane želodčne tinkture le-karja Piccolija v Ljubljani. Steklenica velja 10 kr. 3 10-9
Umrli so:
27.	marca. Andrej Jevc, kajžarjev sin, 11 let, Črna ras St. 45, škarlatica. — Franc Hribar, Crkostavec, 33 let, Gra-daSke ulice 22, jetika.
28.	marca. Katarina Uršič, delavka, 76 let, Kravja dolina St. 11, marasmus senilis. — Matilda Fabiana Simonič, usmiljena sestra 30, Kravja dolina 11, jetika.
29.	marca. Bogumila Sušteršič, odvetniškega kandidata hči, 11 mesecev, Vegove uliee 8, meningitis basilaris. — Ivan Bernard, posestnikov sin, 2 leti, Kolodvorske ulice 23, meniDgitis basilaris.
V bolnišnici:
28. marca, Marija Zupan, gostija, 42 let, jetika.
Tujci.
28. marca.
Pri bavarskem dvoru: Josip Avsenik, mizar, z Gorenjskega.
Pri Juinem kolodvoru: Birk iz Modlinga. — Bohm iz OrSove.
Vremensko sporočilo.
a . a Cas	Stanje		Veter	Vrem e	1 Mokrine 1 na 24 ur % mm
opazovanja	zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
| 7. u. zjut. 29 2. u. pop. | 9. u. zveč.	742-7 741-5 741-8	, 16 16-2 ■•t: 7,-8	si. vzh. n	jasno n n	0-00
Srednja temperatura 5*8°, za 17 nad normalom
Prisrčna zahvala
vsem, ki so tolažili mene in mojega sedaj v Bogu počivajočega soproga, oziroma očeta, in sina, gospoda
Franceta Hribarja
ob njega dolgotrajni, premučni bolezni in smrti. Osobito zahvaljujem preblag. gospb soprogo dr. Jenka za njeno nedosežno tolažečo in bolest olajšujočo požrtvovalnost, prečast. gg. odbornike Katol. tiskovnega druStva in njega predsednika, gg. tovariše pokojnika za mnogokratni obisk in prireditev lepega sprevoda, slav. tiskarsko društvo in vse darovalce vencev, gg. člane si. del. pevskega druživa »Slavec« za ganljivo petje, in obilne udeležtiike pogreba. Bog povrni vsem !
V Ljubljani, dnč 30. marca 1894.
Marija Hribar,
soproga.
Solnčniki
krasne novosti
v največji zalogi in najrazličnejše cene
priporoča 164 10-2
L. Mikuseh,
tovarna solnčnikov in dežnikov ▼ Ljubljani, Mestni trg it. 15.
najSIatlJe lufne
\USEL1NE
najboljše mizne in osve-v. žujoče pijače, 51 9
preiskuSene pri kailju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju.
sM NKMŠi'«. (©)■;:
posvečeni
SLOVENSKI MLADINI.
IV. zvezek. Uredil
IVAN ŠTRUKELJ.
=jiiiiiiiiii riiiiiiiiiii«iiiiiiiii»iiiiiii«iiiiimiiiiiiiiii«iiii»iiniiiiii»«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«i»iiiiiiii»ii»iiiiiiiti«i»M»iiiiiii»iit«»iininn»2
$ Lepa mladinska k n j i ž i c a I
e	Darilo za piruhe:
etrti zvezek „Pomladmh glasov" upa, da so bodo vsestransko močno priljubil slovenski mladini in mla-dinoljubom po svoji mikavni in različni vsebini (življenjepis Valvasorjev, s sliko slavnega moža, micna narodna pripovedka v verzih, več povestic, med nje uvrstene pesmice, daljša otroška igra), zlasti pa se nadtja prijateljev zaradi Č-j! letos mnogo lepše zunanje j oblike, (nove črke, barvan okvir) in precej večjega
obsega, kakor druga leta. *
M
sSsSiSl -s-

Založili sotrudniki. Tiskala Katoliška Tiskalna v Ljubljani. 1894.
ffena mehko vezanemu iz-** vodu je 25 kr., trdo vezanemu pa 36 kr.,
pošti 6 kr. več. *
Naročnino sprejema Ivan Štrukelj , bogoslovec Ljubljani, in Katoliška Bnkvarna.
II. in III. zvezka
je tudi še nekoliko izvodov na razpolago, mehko vezan po 30 kr. , trdo vezan
po 30 kr. *
Lepa mladinska knjižica!

___IgglMitoliMd^^	|
.............uim......i............................................................................................mil..........................
I > u 11 a j n k a borz a.
Dn6 30. maroija.
Papirna renta 5*, 16* davka ....	98	gld. 30	kr.
Srebrna renta 5 %, 16* davka ....	98	„	10	„
Zlata renta 4*, davka prosta.....119	„	55	„
4* avstrijska kronina renta, 200 kron . ,	97	.	95	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .	1020	„	—	,
Kreditne akcije. 160 gld................370	„	10	.
London, 10 funtov stri...... .	124	„	65	.
Napoleondor (20 fr.)................9	„	90'/,.
Cesarski cekini..................5	r	88	,
Kemikih mark 100..........61	„	—	„
Dne 29. maroija.
Ogerska zlata renta 4% . . .'	118	gld.	05	kr.
Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . .	95	„	10	„
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld.	148	„	—	„
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. .	158	.	90	,
Državne srečke i. 1864., 100 gld. ...	196	.	50	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4*	98	„	60	„
4* kranjsko deželno posojilo.....97	„	60	„
Kreditne srečke. 100 gld. ... .	197	„	50	„
St. (Jenois srečke. 40 gld.....70	.	—	.
4* srečke dunajske parobrodne družbe . .	143 glo.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18 ,
Rudolfove srečke, 10 gld..... .	23 ,
Salmove srečke, 40 gid....... .	74 .
Waldsteinove srečke, 20 gld..........51 .
Ljubljanske srečke.........23
Akeije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	154
Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. Bt. v.	2945
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.	108
Papirnih rubeljev 100	134
— kr.
50 . 50 .
25 60
37'
Nakup ln prodaja *£S
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmaDjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
M E B C U B"
Vfollzeile it. 10 Dnnaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila TfcS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. Ifl