GLAS NARODA The only Slovenian Daily in the United States. List slovenskih- delavcev v Ameriki. fasti wwy day except Sundays —: aid Legal Hobdays. :— 50.000 Readers. TELEFON PISARNE: 4687 COETLAKDT. Entered m 8econd-0U» MmtWr, September 21, 1903, at the Port Office a Mow York, N. Y.f under the Act of Oongrees of March 3, 1879. TELEFON PI8ABNE: 4687 COETLANDT. NO. 212. — ŠTEV. 212. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 9, 1916. — SOBOTA, 9. SEPTEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Ob južni rumunski fronti zmagujejo Nemci in Bolgari. BOLGARSKE ČETE SO ZAČELE PRODIRATI PROTI SILISTRIJI. — TROJE RUMUNSKIH PRISTANIŠČ V BOLGARSKIH ROKAH. — GRŠKE OBLASTI SO BAJE ZAPUSTILE FLORINO. — GRŠKA ARMADA JE NA STRANI KRALJA KONSTANTINA. — NAČELNIK NEMŠKE PROPAGANDE NA GRŠKEM. — RUMUNI PRIPOZNAVAJO PADEC TUTRAKANA. STALIŠČE GRŠKEGA KRALJA. London, Anglija, 8. septembra. — Neko bolgarsko poročilo naznanja, da so bili Rumuni pri Silistriji potol-eeiii, ter da so se morali umakniti. Bolgarske čete so začele zdaj prodirati proti tej trdnjavi in jo bodo v najkrajšem času zavzele. Bolgari so zaplenili veliko municije ter drugega vojnega materiala. Tozadevno poročilo se glasi: — Naše čete ki prodirajo proti Silistriji, so porazile sovražnika pri vasi Cahaskene. Zaplenile so devet vagonov munieije, precej pušk ter par topov. Na bojišču je obležalo več kot šeststo mrtvili Rumunov. Vjeli smo nad sedemsto rumunskili vojakov, med katerimi je bilo tudi nekaj častnikov. Napredovanje naših čet v smeri proti Silistriji je zelo uspešno. Ta važna rumunska trdnjava bo v najkrajšem času v našili rokah. Naše čete, prodirajoče proti Balčiku, so zavzele neko vas, ki je oddaljena tri milje od tega mesta. Bukarešt, Rumunsko, 8. septembra. — Rumuiisko vojno ministrstvo je izdalo o zavzetju Tutrakaua sledeče uradno poročilo: — Na severni in severozapadni meji se vrše manjši boji med našimi vojaki in sovražniškimi prednjimi stražami. Na južni fronti se je posrečilo sovražniku zavzeti po hudem boju mesto Tutrakan. Dunaj, Avstrija, 8. septembra. — Avstrijski generalni štab naznanja: — Avstrijske čete so bili' prisiljene umakniti se pri Hargiti, ker so naletele na preveliko premoč. London, Anglija, 8. septembra. — Neka tukajšnja brzojavna agent ura je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da se je vnela v vzhodnem delu Rumunske strahovito vroča bitka, ki še ne bo tako kmalo končana. Ruinunom pomagajo močne ruske čete, ki so napram Bolgarom in Nemcem v ofenzivi. Bitka se bije ob celi dobruški črti med reko Donavo in Črnim morjem. Najhujša borba se vrši deset milj severno od bolgarske meje. To poročilo se nanaša na neko brzojavko, ki je dospela iz Petrograda v Rim. Amsterdam, Nizozemsko, 8. septembra. — Zavzetje Tutrakana je zelo navdušilo vse nemško časopisje. Ta prehod preko Donave je zelo važen in je takorekoč ključ eele južne Rumunske. Berlin, Nemčija, 8. septembra. — Nek sofijski časopis je priobčil članek, v katerem pravi, da je rumunsko ljudstvo živelo v strašnih razmerah. Glavno besedo so imeli na Rumunskem kapitalisti, ki so na vse mogoče načine zatirali ubogo prebivalstvo. Članek se konča z besedami: - Na vsak način moramo osvoboditi rumunskega kmeta izpod tega težkega jarma. Nasa naloga je delati na to, da ne bo imela Rusija v Rumuniji nobenega upliva. London, Anglija, 8. septembra. — Danes je dospelo sem poročilo, da so zavzele bolgarske čete v vzhodnem delu Dobrudže Dobrič, ter pristaniška mesta Balčik, Ka-talja. Alf at ar, Alifak in Askalmes. Pariz, Francija, 8. septembra. — Havasovi afeenturi so sporočiti iz Aten, da je nemški poveljnik "liasvetoval" grškim oblastim, da naj zapuste Florino. Baje se je to že zgodilo. Atene, Urško, 8. septembra. — Baron Schenk, vodju nemške propagande na Grškem, katerega so bili grški agenti pred kratkim aretirali, je odpotoval danes proti grškemu pristanišču Kavala. Zavezniki so mu dali varno in zadostno spremstvo. London, Anglija, 8. septembra — Zaveznikom se naj-brže ne l>o posrečilo spraviti Grško na svojo stran. Kralj Konstantin noče pod nobenim pogojem izpremeniti svojega stališča. Skoraj vsa armada je odločno na njegovi strani. Sprva so vsi mislili, da bo napovedal Bolgarski in Turški vojno, zdaj se pa to upanje z vsakim dnem manjša. Veiiizelos nima več toliko upliva, kot ga je imel pred enim tednom. Berlin, Nemčija,, 8. septembra. — Ko je dospelo v Avstrijo in Nemčijo poročilo, da so Bolgari in Nemci zavzeli Tutrakan ter vjeli nad 20,000 rumunskih vojakov, je zavladalo po vseh nemških, avstrijskih in madžarskih mestih veliko navdušenje. Ljudstvo je zdaj prepričano, da Rumunska ni sovražnik, katerega bi se bilo treba bati. Stavka v New Yorku. Dražbini uradniki namdravaljo uničiti unijo. -— Stavka-ji še vedno vstrajajo. — Stavkokaxi. Rojaki, Slovenci, spominjajte se slovenskih reveie? Kljub temu, da stavkajo konduk-tor.ji, motorinani iii drugi uslužben ei podzemskih iii liadeestniU želez-nie, se promet vrši skoraj čisto normalno. Družba je najela veliko število stavkokazov, ki opravljajo še dosti redo svojo službo. T. P. Shonts in Frank Hedley, načelnika Interborougli Rapid Transit Co., sta izjavila, da bo promet v teku par dni popolnoma normalen in da bo unija uničena. — ►Strajkarjein sta povedala, da lahko zopet dobijo službo, če izstopijo iz unije. Voditelji organizacije bodo poskušali pregovoriti tudi uslužbence cestnih železnic, da bodo zastav-kali. Če se jim bo to posrečilo, bo imela stavka uspeh, drugače pa ne. Včeraj se je posvetoval newyor-ški župan z organizatorjema Fitz-geraldom in Friedigerom ter zatem izjavil, da bo šele v par dneh končana preiskava prometne komisije. Načelnik prometne komisije O. S. Straus je rekel, da se stavka ne bo razširila ter izrazil upanje, da se bodo št raj kar j i v najkrajšem času vrnili na delo. Na cestni železnici stavkajo le uslužbenei takozvanih "zelenih kar". Angleži go izgubili zrakoplov v po. letu nad Bruselj. London, Anglija, 8. septembra. Uradno se danes naznanja, da so nemške baterije spravile na tla nek angleški zrakoplov, ki se je včeraj vdeležil poleta nad Bruselj. Belgija, ki se nahaja zdaj v nemških rokah. Zrakoplovi so napravili baje veliko poškodb na nemških vojaških napravah v Bruslju, kakor tudi na potu tja in nazaj. Angleški polet nad Sueškim prekopom. London, Anglija, 8. septembra. Augleški zrakoplovi so vprizorili polet nad turške pozicije pri E1 Arišu, na polotoku Sinai. Vrgli so precej bomb, ki so napravile velike poškodbe. Angleži za Wilsona. Nedavno je prišel v Združene države ugleden Amerikanec in izjavil, da so v Angliji prepričani, da bo izvoljen Wilson in ne Hughes. To tudi želijo. BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU __BRATU!___ DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V 8TARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK. Iz ogrskega parlamenta. Ogrski ministrski predsednik o. značaje rumunska vlado kot črno izdaj aJko. Cena kronam je ista kot pri navadnih pošil jatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam posije $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kai premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam ie dopoilje. Zdaj je mogoče poslati le okrogle trote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000. Brezžične po&iljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pg pošljejo denarne nakaznice po posti na zadaje mesto. Natančno smo poizvedel!, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da poiiljater traje tudi dalj čaaa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne mora i s-gabiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urina kje kaka napaka. Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora n a-tan dno napisati naslov in dodati: polije naj ss po Berlin, Nemčija, 8. septembra. Ko je razpravljal ogrski ministrski predsednik grof Tisza v parlamentu o situaciji, je rekel, da zgodovina ne pomni tako nesramnega izdajstva kot ga je napravila Ru-munija. — Dozdaj je bila vedno navada — je rekel, da je država najprej nekaj zahtevala in šele zatem začela z vbjno, če ji zahteva ni bila ugodena. — Še nikdar ni bila nobena vlada tako infamna kot je rumunska. — Mi smo prav dobro yedeli, da Rumunska na tihem oborožuje, in smo tudi zavarovali mejo. kolikor je bilo mogoče, toda Runiuska nas je naenkrat na izdajalski način napadla. Napadla nas je prej. predno smo bili na ta napad pripravljeni. — Prepričan sem, da bo zadela Rumunsko njastrašenjša kazen. Grof Audrassy je rekel: — Rumunska laže, če pravi, da hoče o-svoboditi svoje zatirane sinove na Ogrskem. — Prebivalstvo onega dela katerega hoče zavzeti Runiuska sestoji večjidel iz Madžarov in Saksov. — Na isti način bi lahko zahtevala Bolgarska večji del Rumunske, ker je v južnem delu Rumunske skoraj samo bolgarsko prebivalstvo. Denar za brezžične brzojavke pošljite po poštnem Money Orderu ali pa gotov denar ▼ priporočenem pismu, ne pa potom privatnih čekov. Situacija na Balkanu. Artilerijski spopadi v gorovju Vales. — Bo>ji med predstrašazni ob reki Stmmi. — Izpred Doilrana. Nesreča z avtomobilom. Poughkeepsie, N. Y., 8. sept. — Miss Marin V. Weber, devetnajst-letna deklica, je bila danes ubita, ko je njen avtomobil zadel v nek motorni voz. Privatni bankir aretiran. Chicago, III., 8. septembra. — Sem so došla poročila, da je policija v Graiid Rapids, Mich, are-tirala privatnega bankirja Johna A. Krzywossewiski-ja. Obdolžen je nepoštenega poslovanja. 12 parnikov preko prekopa. Panama, Panama, 8. septembra. Včeraj je šlo preko Panamskega prekopa 12 parnikov. — To je zdaj rekord. Vihar v Detroitu. Detroit, Mich., 8. septembra. — Preteklo noč je divjal v tem mestu nadvse hud vihar. Poškodo vanih je več poslopij in par oseb je težko oziroma lahko ranjenih. Roosevelt bo stopil v akcijo. Bivši predsednik Roosevelt bo stopil zopet v politično aktivnost. Pomagal bo sedanjemu republikan sgemu kndidatu Hughesu. Žilica mu ne da miru! Reichstag bo ostal. Amsterdam, Nizozemsko, 8. septembra. — "Taeglisehe Rund schau" poroča, da se je nemška vlada odločila, da bo ostal stari Reichstag. — Volitev ne bo. Mehisko-ameriska konferenca. New London, 8. septembra. — Konferenca ameriško-mehiške ko misije, ki ima nalogo spraviti Združene države in Mehiko zopet v stare prijateljske odnošaje, se vrši v popolno zadovoljnost obeh strank. Brezžični brzojav — monopol. Buenos Aires, Argentinija, 8 septembra. —Vlada je predložila danes kongresu predlogo, da bi se monopoliziralo vse brezžične br-zojave republike Argentine. Kongres bo to predlogo najbrže odobril. Angleški parnik potopljen. Plymouth, Anglija, 8. septembra. — Angleški parnik "Tor-ridge", 5306 ton, se je potopil. — Devetnajst mož se je rešilo, ker so pristali tukaj; kako je z drugi mi nihče ne ve. Mogoče so vsi izgubljeni. — Kaj je povzročilo potop parnika, se ne ve; nekateri mornarji pravijo, da je zadel na mino, drugi pa, da ga je torpediral London, Anglija, 8. septembra. Uradno poročilo, ki ga je izdalo vrbovo poveljstvo zavezniške armade na Balkanu, se glasi: Naša artilerija neprestano obstreljuje sovražne pozicije pri Doiranu. Ob reki Strumi se vrše spopadi med našimi in sovražnimi prednjimi stražmi. Dozdaj ni imela niti ta niti ona stranka nobenega posebnega uspeha. Vzhodno od Giudeli so pognali Srbi v beg močno sovražiiiško patruljo. Pariz, Francija. 8. septembra. V gorovju Veles se je vnela vroča artilerijska bitka. London, Anglija, 8. septembra. Iz dokumentov, ki so jih našli pri padlih in ujetih bolgarskih čast-uikih, je razvidno, kako veliko ažnost pripisujejo Bolgari zavezniški ofenzivi na Balkanu. Posebno se čudijo Srbom, ki tako junaško branijo zapadno obal jezera Ostrovo. Bolgari so že večkrat kot desetkrat navalili na to točko, pa je niso mogli zavzeti. Žrtvovali se vsega skupaj kakih 15,000 mož. Bolgari so pripoznali, da pomenja zanje Ostrovo ono kot Verdun za! Nemce. Zapadno bojišče. V BITKI OB SOMME JE BILO VDELE2ENIH NAD EN MILJON MOŽ. — NA EN SAM BATALJON JE BILO ODDANIH 2,000 GRANAT. — OSVOJITEV STRELNIH JABKOV. Kongres Združenih dt*žav. Washington, D. C., 8. septembra. — Danes ob deseti uri do-ooldne je bilo prekinjeno zaseda-ije kongresa in odloženo na negotov čas. Poslanci se bodo najbrže zopet sestali mesca decembra. Predsednik je bil včeraj sicer v Kapitolu, toda samo v svoji pisarni. Strašna statistika. Berlin, Nemčija, 8. septembra. V treh mescih, to je izza uvedbe velike ofenzive proti Avstriji in Nemčiji, so izgubili zavezniki uii-jon vojakov. — Rusi so izgubili 300,000 mož, Angleži 230,000, 'rancozi 150,000. Italijani, Srbi n Rumuni pa 50,000. Pozor pošiljatelji denarja! London, Anglija, 8. septembra. — Angleškim četam se je včeraj zvečer posrečilo zavzeti zapadno od Lille nekaj nemških strelnih jarkov. Današnje oficielno poročilo se glasi, da so bili Nemci povsod odbiti ter da so vjeli preko dvesto mož. Berlin, Nemčija, 8. septembra. — Iz nemškega generalnega štaba poročajo, da se je vnela včeraj* južno od Somine vroča artilerijska bitka med nemško in francosko artlerijo. Francozi so se morali z velikimi izgubami u-makniti ter so obdržali le neko točko pri Bemv. Severno od Sonune divjajo brez pres tanka artilerijski spopadi. Glavni stan armade generala Gallwitza, 7. septembra; Kodanj, Dansko, 8. septembra. — Danes sem bil v bližini bojne črte južno od Somine, — poroča dr. W. B. Hale, dopisnik International News Service. — Silna bitka je takorekoč že končana, čeravno še vedno done topovi in strojne puške. Videl sem mesto Peronne, ki je popolnoma uničeno,ravno tako mesti Eterpigny in La Cliapa-lette. Pri La Cliapalette so izkopale granate jamo, ki ima tako prostornino kot Madison Square v New Yorku. Zatem sem se odpravil proti vasi Dding. Če je kje na svetu slika groze in opustošenja, toje vas Doing. —-Proti nebu se dvigajo gole in obžgane stene, kamorkoli sem pogledal, samo opustošenje, sama revščna in smrt. Na sto jardov dolgo fronto fronto, ker je bil razpostavljen nek bataljon, je padlo nad 2000 granat. Francoski jetniki se prav dobro počutijo. Vidi se jim, da niso trpeli lakote in da so bili z vsem preskrbljeni. Bitke ob Sommi se je vdeležilo 35 francoskih divizij. Vojaški izvedenci so mnenja, da se je vdeležilo te strašne bitke več kot en miljon vojakov. Take bitke ni bilo še nikdar v zgodovini. Toda kaj so dosegli i Košček zemlje katerega lahko človek v par urah obide. Nek general, ki je znan šaljivec, je izračunal, da bodo Francozi potrebovali natanko 10S let, da bodo odvzeli Nemcem to priborjeno ozemlje. Vzhodno bojišče. VROČA BITKA PRI HALICZU. — SEVERNO OD D VINSKA SE JE POSREČILO RUSOM ZAVZETI NEKAJ VAŽNIH NEMŠKIH POSTOJANK. — BORBE V KARPATIH. InUtIJuiJi Petrograd, Rusija, 8. septembra. — Vrhovno povelj-*oit% ki J« namenjena Is Amerik* stvo ruske armade razglaša: • Avstrijo in Nemčijo ter narobe,1 — Severno od Dvinska se je posrečilo zavzeti našim pr^RMmo dnisrae poifljtfre do četam nekaj važnih sovražniskih pozicij. Nemci so vpri- rmr.wn vannE^nSLAfiAJO Pai* protinapadov, ki se jim pa niso obnesli. Naša artilerija je tako strahovito streljala nanje, da so se morali v divjem begu umakniti ter pustiti na bojišču veliko število ranjencev in mrtvili. Bitka pri Velitsku se je končala z zmago našega o-rožja. Dunaj, Avstrija, 8. septembra. — Danes je bilo tukaj sledeče razglašeno: — Vzhodno od Halicza se boji neprestano nadaljujejo. Mi smo izborilo zavarovani v naših postojunkili. Sovražnik ne more kljub velikimi naporom ničesar ]»osebnega doseči. Berlin, Nemčija, 8. septembra. — Vrhovno po vel j-17ja,stvo nemške armade poroča: 20 23i — Na fronti bavarskega princa Leopolda se ni niče-21.60 sar posebnega pripetilo. ! Na fronti avstrijskega prestolonaslednika 1LED VOJNE IZPLAČAJO 40G0ČS Z ZAMUDO. DENAft TO BO V NOBENEM SLUČAJU ZGUBLJEN, ampak nastati sa-oorejo le sainude, Mi jamttmo sa tako denarno poifljate* toliko *u, da ae izplača n* doloienina. lor. Iatotako nsin jamtijo sanaa-Jiva amoriilro banke, g katerimi a seveda ne ugaja kapitalistom v južnih državah. V Savannah so že več agentov aretirali, ki so zbirali zamorce, v iieorjfiji so pa prišli na dan z neko staro postavo, ki prepoveduje iz >oz delavcev. Kljub temu se pa zmorci neprestano izseljujejo. Plače, ki jim nudijo železnice, so v primeri z malimi plačami, katere so dobivali v svojih domačih krajih, zelo velike. Iz raznih časopisov je razvidno, da se je dozdaj izselilo proti severa £e več kot miljoa zamorcev, mi-Ijon se jih bo pa v kratkem času. Meščansko časopisje v srednjih in severnih državah je v precejšnih skrbeh zastr&n te*a priseljevanja. Kapitaliste svari, da naj ne Kredo predaleč, ker se teh ljudi ne bo-| jih pognali nazaj, bi ne šlj tako prostovoljno kot so prišli. To svarilo je s stališča, ki ga zastopa časopisje zelo upravičeno. Ce se bo po- vojni zopet začelo priseljevanje, če bo vstavljeno poslovanje v munieijskih tovarnah bo na stotisoee ljudi brez dela. Kam bodo šli potem zamorei ? Isto tako bo nastalo tudi v Evropi s Kitajci in Japonci, ko bodo vojaki zopet oblekli civilno obleko in začeli izvrševati svoje poklice. Kitajeev in Japoncev ne bodo mogli poslati domov. Proti temu bodo namreč kapitalisti, ki pod nobenim pogojem ne bodo hoteli odpustiti svojih cenenih delavcev. Istotako bo tudi v Ameriki. — Kapitalist se ne meni veliko, če je delavec belokožec ali zamorec; zanj je glavna stvar, da mu dela poceni. Samo ena postava lahko reši to vprašanje. — Postava, ki predpisuje enako plačo za enako delo, pa naj bo delavec ta ali oni. Toda, ali bodo mogli delavci, katerih organizacije je vojna tako zelo oslabila, izsiliti to postavo f Težko, ker ni vojna oslabila n-gleda kapitalistov, ampak ga je le ojačila. Kapitalisti so zavladali državi in zakonodaji. IZ Rojakinja Mrs. Angela Peruae iz Chicaga, 111., je nam dala sledeče pismo iz Rusije na razpolago: Antonovka, 9. julija, 1916. Draga sestra! Zadnji čas sem Ti mnogo pisal, kakor tudi Josip D., od ^katerega sem dobil Tvoj naslov. Upam, da si vsaj del moje korespondence prejela. V prihodnjih dveh ali treh tednih pričakujem odgovor z doma, upam pa tudi, da mi boš Ti redno odgovarjala na moja pisma. Na dolgo Ti ne nim-em razkladati mojega življenja v tukajšnjih krajih. Naj le na kratko o-uienim, čeprav mislim, da se Ti ne bo zdelo ravno kratko. Prevozil in prehodil sem velikanski del Sibirije, kjer sem preživel 20 mesecev, dve hudi zimi, — mraza je bilo od 42 do 44 stopinj R. Pred odhodom iz Sibirije sem delal v Jevgaščini v nekem mlinu. Bilo je nam še dokaj dobro. Koncem svečana t. 1, sem bil pa nena doma vpoklican v mesto Tara, v koncentracijski tabor, odkoder so nas transportirali v mesto Tju-men in iz Tjumena sem prišel pa 8. junija sem po osemindvajset-dnevni vožnji z železnico. Sibirije sem se bil že skoro privadil, kajti motil sem se z delom in pa hrano smo imeli tudi dobro. Imeli smo pravo kranjsko kuhinjo; dobili smo rozkiove štruklje, žgance, kislo zelje, tudi guljaiša in svinjske pečenke ni manjkalo. To je sicer moralo biti, ker naše delo je bilo teisko. Skoro čifrrto smo se bili že udomačili, pa smo morali iti. Udomačili smo se bili, da je nam bilo malo lažje prenašati vjetniško življenje. Prišel sem iz azijske v evropsko Rusijo in zazdelo se mi je kot bi bil prerojen. V Sibiriji smo pustili še sneig, zamrznjene reke, medtem ko je bilo v evropski že čisto toplo, je že zelenelo in solnee je prijetno sijalo, medtem ko v Sibiriji ni imelo tiste moči. Xe želim si več nazaj, zdaj sedeli v sredini svojih bratov, se- obrnili v neko gorovje, 1600 me-stra in očetov ter mater znan- trov visoko, kjer so nam ukazali, cev, ako jih ne bc preveč manj- da kopljemo grabna^ kot so jih kalo, pri časi "vinca rajnega" in imenovali. pri glasovih slovenske pesmi. I Postalo je jasno, da smo na ita-Vendar vem, da moja sreča ne lijanski meji, kjer bomo morali ko-bo popolna, ako bom sploh vse pati vojne zakope. našel, kar zdaj pričakujem, kajti Prvi dan smo samo lopate in vem, da ne bom našel onega, kar krampe premetavali in posedali, sem si vedno najbolj želel. Našel češ, da se moramo nekoliko odpo-bom nekaj, česar si ne želim; — čiti od dolge in utrudljive poti. — našel bom .grob svoje žene in otro- Naslednji dan smo pa enostavno ka. Kdo je temu (kriv? Prepričan izjavili, da ne bomo opravljali tešem, da, ako bi bil doma ostal, se dela. tudi, ako bomo morali to ne bi to zgodilo; zdaj pa že dve z življenjem plačati, leti trohnita v grobu. — Botgve Prišle so straže, da nas bodo od-kdaj bom zopet doma? Tukaj smo vedle, kjer bomo pravzaprav pri-prepričani, da v enem letu še ne. £-el iz delom. Bog daj, da bi bilo prej konec te šli smo. toda na 2?estu, smo zo-strašne in usodepolne vojne. ' pet ponovili, da mi tega dela ne Zdrav sem skoro vedno, le v bomo opravljali. Potem je prišel k Brnaulu sem imel lahki tifus, po- uara nek častnik in nas nagovoril tem pa v Tari sem bil pet dni v v ruščini: "No, ali ne boste dela-hoinici radi mrzlice, zdaj me pa jj«" Odgovorili smo: "Xe; — to zobe bole, da ne morem že par dni delo bi £il0 zoper postavo. Vi kr-ničesar zavžiti. (In ta je vedno šite evropsko postavo in vsa spo-zdrav? Op. stavca.) Da je bilo ta- ra2umljenja s tem. da nas silite, ko, da nisem dobil kake hujše bo- da bi za vas ffradji; utrdbe. Čast-lezni, se imam zahvaliti raznim llik je nato rekel: <*pazite. ne zo-zdravniškim predpisom, katere »erstavljajte se. sicer —" Odvrni sem kupoval »a svoj denar, ki sem Vl smo mu. <, enkrat vprašal, ako hoče delati. Junak je odgovoril: "Ne" in se prekrižal. Dve^rogli skozi glavo in Tiščenko se je zvrnil v jamo. Tako je bilo s prvim, tako s drugim, tretjim in četrtim. Prišel je na vrsto peti, katerega ime ne vem. Častnik ga je tudi vprašal običajno vprašanje, na katero je dobil pa tudi običajni odgovor. Vojaki so namerili puške, toda takrat je skočil k njim eden izmed nas peterih, ki bi imeli biti vstreljeni zvečer, ter zaklical: "Stojte.— ne streljajte!" Vsi smo bili potem pripravljeni iti na delo. Poslali so nas zopet nazaj v tabor, kjer smo ostali tri mesece. Potem so nas poslali v bližino italijanske fronte, tako ,da smo slišali streljanje. V tistem kraju je bilo veliko italijanskih delavcev, ki so kopali zakope. Na te italijanske delavce niso avstrijski častniki nič-pazili, temveč so jih pustili, da so z nami govorili. Med drugimi pogovori sem jaz tndi enega vprašal, v kateri o osebni v glavnem za po-J sljeuo s tozadevnimi principi. Nismo pa pogostokrat poskušali s podrobnostmi opisati neprilike, ki so nastale v nadaljnem ogrožanju' osebne svobode, namreč s praiktič-j ne strani. j Z ozirom na ta predmet naj se poslužimo nekega pogovora z mo-' žem iz malega mesta na ZahoduJ On je mnogo potoval in je živel več let v enem največjih mest v tej deželi. On ima dobro trgovino in velike dohodke. Ako si on ne dovoli gotovih udobnosti in pri-boljškov. se ne more reči, da on nima tozadevnih pojmov, ali. da ni takih sredstev. Ko je bil nekoč v mestu, je kosil s svojim prijateljem in si privoščil steklenico piva. To je dalo predmet pogovoru glede prohibieije v njegovem mestu. Rekel je. da ni pive pil v teku dveh let več kot dvakrat, mogočo trikrat. Skraja je pijačo, poskušal dobiti iz "mokrih" krajev, kar je bilo pa seveda proti-postav.no. Pozneje je tudi to opustil. ker se mu je zdelo, da ni vredno imeti toliko sitnosti. Ako bi jo hotel postavnim potom dobivati. bi moral napraviti različne notarsko potrjene izjave, povedati celo povest svojega življenja, plačati vnaprej, povedati, ako rabi pivo za zdravilo ter še cel kup drugih stvari, ki jih določa postava. Tako. da je pivo o-pustil. Ravnotako so storili tudi sosedje in prijatelji. Nekateri možje, ki so imeli pred leti vedno pivo v hiši in ki "So mislili, da ne bi mogli brez njega izhajati, so sprevideli, da je preveč sitnosti pri dobivanju pS*e, vsled česar so opustili to navado. In ta slučaj je tipičen, kajti slieno.se dogaja v večjih delih te dežele. Pri vsem tem se prohibiciouisti vesele in pravijo, da je to ravno tisto, za kar njim gre. Ti hočejo dokazati, da pivo ni potrebno, da ljudje lahko brez njega izhajajo, in pristavljajo še, da so ljudje veliko boljši, ako ga ne vživajo. Pisec tega članka ne vrjame. da je normalen človek v boljšem stanju, fizičnem in duševnem, brez piva, kakor, ako pivo vživa, namreč, 'ako ga pije zmerno, kot navadno večina ljudi. Pa mi se ne bomo s tem spuščali v to vprašanje. Iz stališča osebne svobode to ni materialno. Jasno dejstvo je. da so ljudje prisiljeni, proti svoji volji, želji in sklopu, da živijo kot mislijo drugi »Ijud-! je, da je bolje, kljub temu. da ni-' so ti zadnji ljudje čisto nič bolj popolni in nimajo nobene praviceJ da se vtikajo v navade dragih ljudi, .pa se navzlic temu delajo za sodnike, kaj je boljše za ljudi, in poskušajo svoje ideje vsiliti. S tem je osebna svoboda zelo prikrajšana. Praktične neprilike pri tem niso tako velike, 'kaikor je težak boj onih, ki so pri tem prizadeti. Prizadeti morajo prodati svoje trgovine, farme, zapustiti rodni kraj ter si poiskati bivališča drugje, kjer niso Ikra j i pod vplivom raznih reformerjev. In a- tem je ravno nevarnost. Kjer se jemlje ljudem osehno svobodo >po malem, zdaj nekoliko, zdaj nekoliko, se ljudje ne dvignejo proti temu početju, vsled česal' dobijo fanatiki priliko, da delujejo zdaj tukaj, zdaj tam in sčasoma vzamejo ljudem velik del njihove svobode. (Severovo Gothardsko Olje) je tak: liniment ter se že rabi preteklih 35 let. Izkazal je svojo vrednost pri zdravljenju REVHAHZHA, NEVRALGUE, IZVINJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN MIŠIC, KRČEV, BOLEČIN IN BOLESTI. Cena 25 in 50 centov* Črtajte sleilefe pismo- "Severovo Gothardsko Olj" se je izkszr.lo zelo n i* ;no. Moj« žena je imela hude bolet-ine v nogah toda po rabljenju Sevor..v-vca Uotli-irti-kf-ra Oija ao bolef ioe postale muBj hude in ko je porabiU pol swkiemee. soboiKine popuiaomm izsuulc." John Mikulastik, Hfd. No. 1. Box 5*5, Iron Mour.tun Mich. Kupite Se vero ve Pripravke v tekamnh Ako jih ne morete dobiti, naročite jih od nas. Zavrnite nadomestitve. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. MODERNO UREJENA TISKARNA KLAS NAROBA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO. IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNIJSKO ORGANIZIRAT au i-i >" ai POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. AobU* "OLA* HA&ODA" ikoH Itlrt mmci dnsvno, ixvxemii nedelj ta po-stavcih praznikov. "QLA8 NAJtODA." Izhaja dnevno na iestih itraneh, tako, da dobit« tedensko 36 strani berila, ▼ meee»m 156 strani, ali 634 strani v ftirik mesecih. "GLAS NARODA" donaia dnevno poročila s bojiiČa ln razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpoHlJamo 10,600! — Ta ifterilka jasno govori, da je list selo razširjen. ▼m oeobje liste je organizirano ln spada v strokovne »nije. ^WiV/vVMVnV.V/ f-Y7,7;. /' Kje je MIHAEL AXDOL*EK? Doma je iz Jurjevic j>ri Ribnici li a Dolenjskem. Pred dvema letoma se je nahajal v Denver ju, Colo., in kje se zdaj nahaja, nii ni znano. Za njegov naslov bi rad zvedel, da ga obvestim o smrti, rki je .dohitela dne 25. avgusta njegovega brata. — .John AndoKek, 243 Colonial .Salt Co., Ken more, Ohio. (9-12—9) ▼ Kavkazu. Rusija, 8. sept. — Pri Ognoti v Kavkazu divja iz-eri je meja. Pokazal mi vanredno vroča bitka med Turki nih step v Evropo. Takrat, ko bo- delo nam bodo dali. Dali so nam je in par dni nato sem s tovarišem'in Rusi. Kako se bo končala, tio ciogli tako irn* & bi m ismt «?**<>, 4* ^ » ^Ps^lP^ ~__Jdn «d«i it m 0» se Velika vojna mapa I vojskujočih se evropskih držav, g Velikost je 21 pri 28 palcih. % CENA 15 CENTOV. g Zinlaj j<« natančen popis koliko oliM-jra kaka država. ^ koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. ^ V zalojrt imamo tudi > STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 ^ VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE g DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ^ ZEMLJEVID PRIMORSKE. KRANJSKE IN DAL MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — ^ CENA JE 15 CENTOV. ^ Veliki vojni atlas Q vojskujočih se evropskih držav in pa ko- | lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 razniH zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOY. Naročita in denar pošljite na: i; Slovenic Publishing Company | 82 Cortlandt St., New York, N. Y. § AMWAMMMMVVM rojaki, naročajte se na "8LA8 narod a", MJfS&I SLOVENSKI DNEVNIK V 2PR, DRŽAVAH, ____ GLAS NAHODA. 9 1916. Kitil. JsdDiti ® 'nkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Mionwota. Sedež v ELY MINNESOTA ttedeednik: J, A. GERM, 601 Che*Z7 Way 4 M iT, dock. Pa. Podpredsedniki ALOIS BALANT, Box 108. Pearf Ohio. •lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, lfinn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 106. Ely, Minn. Sanpnik: LOUIS COSTELLO, Box 688, Salida, Goto, VRHOVNI ZDEAVNUI: E%. MARTIN IYEO, 900 N. Chicago St., Joliet, Dl, __EUNICH, 421 i 7th St, Calumet, Miefc PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Eanaaa City, Sana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Are., N. E. Cleveland, O, JOHN KBŽlftNIK. Boat« 2. Barley, Idah* POROTNIKI; FEAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. J08EPH PISHLAR, 308—6th St., Bock Springe, Wyo. «. J. POBENTA, Box 701, Black Diamond, Week. POMOŽNI ODBOl; JOSEPH MERTEL, od druitra ar. Cirila in Metoda, Mar« L Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od druitra it. Srca Jezusa, iter. 2, Ely, Minn. JOHN QRAHEK, at., od društva Slovenec, iter. 114, Ely. Minn. Vd dopiei, tikajoči ae uradnih sader, kakor tudi denarni »oiiljatve, naj ee pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, ▼•« pri toibe pa na predsednika porotnega odbora. Na oeebna ali neuradna piama od strani ilanov ne ne bede oafcralo. Draitveno glasilo 1E A 8 NABODAL LISTA glavAih uradnikov in delegatov za X. glavno zborovanje J. S. K. JEDNOTE v EVELETH, MINNESOTA. Mesca septembra 1916. t 1. ]. :i. 4. 5. 6. 9. 9. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 18. 1». 19. 20. 'JI. 25. 25. 26. 27. 28. 29. 30. :to. »1. ;J2. 33. 35. 36. 36. 37. 37. 38. 39. hO. 41. 42. 43. 44. 45. 47. 49. 00. 51. 52. 53. 54. 56. 57. 58. Predsednik: Podpredsednik: Tajnik: Blagajnik: Blag. N. S. Vrhovni zdravnik: Nadzornik 1: Nadzornik 2: Nadzornik 3: Nadzornik 1: Porotnik 1: Porotnik 2: Porotnik 3: Joseph A. Mertel, Matevž Zgonc John Merliar Joseph Kolenu, Math. Konip, Joseph A v bolj, Aloiz Balant, .John Ilenich, Joseph Plautz, Ur. Jos. V. Grahek. Frank Krajbtk, Joseph Merkar, Gregor Hrescak, Leon. Slaboduik, John Putz, Valentin Mrcina, Aloiz Baaut, Frank Justin, Frank Kochevar, Frank Skrabec, Anthouy Motz, Geo. Kotze, John Primozick, John Varoga, Anton Z. Arko. Leon. Siabodnik, Valentin PeIsrael, J Ah 11 Lamutk, t'karles Zgone, Aloiz Hrovat. Gr. J. Porenta, Anton Eržen, John Jereb, J os. Dremelj, Mihael Rovanšek, Frank Milavec, Kudolph Perdau, J os. Culi g, Valentin Bruketa, Antou Kosoglav, John Varoga, John Prijatelj, Math. Kramar, John Hribernik, Frank Marolt, Marko Gushtin, F. G. Tassotti, Leonard Slabodoik. Frank Augustine, Joe. Homovec, Anton Kromar, • John Rupnlk, Braddock, Pa. Lorain, Oho. Ely, Minn. Ely, Minn. Salida, Colo. Joliet, 111. Calumet, Mich Glavni uradniki: John A. Germ, Aloiz Balant, G. L. Brozick, John Gouze, Louis Costello, Dr. M. J Ivee, Michael Suuiek, Peter Spekar, Kansas City. Kan. John Kerzisnik, Burlev, Idako. John Ausee, Cleveland, Ohio. Frank Justin, Lorain, Ohio. Jos. Piskler, Rock Springs, Wyo. G. J. Porenta, B'k Diamond, Wash Delegati: Ely, Minn. Ely, Minn. Ely, Minn. Ely, Minn. La Salle, 111. Burdine, Pa. Soudan, Minn, pob. Lorain, Ohio. Calumet, Mick. Calumet, Mick. -1 Omaka, Nebraska. Pittsburgh, Pa. f Hostetter, Peuna. Crockett, Cal. Pueblo, Colo. Johnstown, Pa. Ely, Minn. Rock Springs, Wyo. Rock Springs, Wyo. Loraiy, Okio. Lorain. Okio. Gilbert, Minn. Denver, Colo. So. Ckieago, 111. . Eveletk, Minn. Eveletk, Minn. Pittsburgh, Penna. Diamondville, Wyo. pob. Sublet, Wyo. Imperial, Peuna. i Ckiskolm, Minn. Chiskolm, Minn. Braddock, Penna. pob. Black Diamond, Wash. Trestle, Penna. Lloydell, Penna. Conemaugh, Penna. Conemaugh, Pa. Cleveland, Ohio. Cleveland, Ohio. Pueblo, Colo. Roslyn, Wash. Claridge, Penna. pob. East Palestine, Ohio. Pueblo, Colo. East Helena, Mont. Barberton, Ohio. Indianapolis, Ind. Aspen, Colo. Kansas City, Kana. Brooklyn, N. Y. Murray, Utah. West Mineral, Kane. Little Falla, N. Y. Hibbing, Minn. Uniontown, Penna. Export, Penna. Mont pob. pob. pob. i ■ - ■.. - & i 60. John Movern, pob. Chisholm, Minn. 61. Matija Vardjan, Reeding, Penna. 64. Frank Praprotnik, pob. South Range, Mich. 66. Josip Zalar, Joliet, III. 68. Ed. Dusich, Monessen, Penna. 69. John Urbas, Thomas, W. Va. 70. Mohor Mladich, pob. Chicago, IlL 71. John Malovrh, Collin wood, Ohio. 72. Mehor Mladich, Taylor, Wash. 75. Josip Mravinec, Cannonsburg, Penna. 76. Mohor Mladich, Oregon City, Ore. 77. Greensburg, Penna. 78. Louis Usnik, Salida, Colo. 79. Matija Pogorele. Heilwood, Penna 81. Frank Praprotnik, Aurora, 111. 82. Anton Borsc, Sheboygan. Wis. 83. Superior, Wyo. 84. Matt Karcieh, Triuidad. Colo. 85. Frank Sustersich, Aurora, Minn. 86. M id vale, Utah. 87. Antou Oberstar, pob. St. Louis, Mo. 88. Roundup, Mout. 89. Gonawanda, N. Y. 90, F. G. Tassotti, pob. New York. N. Y. 92. Anton Oberstar, Rockdale, 111. 94. Andrej Bar tel j, Waukegau, HI. 94. Anton Celarc, Waukegau, 111. 99. Leon. Slaboduik, pob. Moon Run, Peuna. 100. Middleton, W. Va. 101. Matt Karcich, Walsenburg, Colo. 103. Collinwood, Ohio. 104. Mohor Mladich, Chicago, 111. 105. Butte, Mont. 106. John Urbas, pob. Davis, W. Va. 107. John Movern, Duluth. Miuu. 108. Youugstown, Ohio. 109. Matt Pogorele, Keewatin, Minn. 110. Matt Pogorele, McKiuley, Minn. 111. Frank Skrabee, pob. Leadvillc, Colo. 112. Anton Kromar, pob. Kitzville, Minn. 114. John B. Smrckar, Ely, Minn. 114. John Somrock, Ely, Minn. 116. John Rupnik, Delmont, Penna. 117. Leon. Slaboduik, pob. Sar tell, Minn. 118. Matt Karcich, pob. Cokedale, Colo. 119. Frank Proprotnik, pob. Aurora. Minn. 120. Mohor Mladich, pob. Ely, Minn. 121. Dodson, Md. I i I. Turki in civilizacija. Odkar je pričel Turek igrati svojo krvavo ulogo v svetovni zgodovini, odkar se je prvič pojavil *kot največji krvolok in zatiralec krščanstva, pa do današnjega dne ni storiL še ničesar velikega. ničesar ni vstvaril, kar se prišteva literaturi, znanosti, u-metnosti. trgovini, financi itd., vsled česar se ga smatra, da ni ničesar storil za svetovno civilizacijo. To Turki sami pripoznajo. toda v zadregi so, ako se jih vpraša kaj je bilo temu vzrok. KakšeiL, ki se poslaži vsega, samo. da se spravi iz zadregi, pravi, da je to pripisovati temu. ker so se tuje države vedno vtikale v notranje razmere Turčije. Nek turški diplomat se je nekoč izrazil, da je Turčija na diplomatičuem polju kot nekaka žoga. ki je enkrat v zraku, pa zopet na tla prileti iu odskakuje. Tako je bilo — pravi oni diplomat — s Turčijo zadnja leta, vedno je bila v negotovosti. Diplomat je pa takrat pozabil povedati, zakaj je bilo tako. Pozabil je povedati, da obstoj Turčije, take. kakoršna je, nikakor ni v zgodovinskem soglasju; drugič so pa morale tuje države vtikati v notranje razmere Turčije, ker je bilo to potreba s oziroma na obnašanja Turka v deželah, kjer so stanovali drugi narodi, ki so bili tako nesrečni, da so padli pod njegovo oblast. Kar se tiče prvega vzroka, lahko rečemo, da je Turek v svojih posestih v Evropi, Aziji in Afriki užival popolen mir in imel popolnoma proste roke od prieetka petnajstega stoletja pa do nekako leta 1712. Kar se tiče pa drugega vzroka, so bile pa tuje države primorane nastopati proti Turku, ker je on na nečloveški način gospodaril po grških in arabskih pokrajinah. Od leta 1842. pa do 1882 si je Turčija sposodila od teh tujih dr žav, ki so se vtikale v njene notranje zadeve, okoli 585.000.000 dolarjev, od katerih pa ni mogla plačevati davka. Leta 1913 je imela Turčija že okoli $700,000.-000, kar si je bila vse izposodila od evropskih držav, zlasti od Anglije in Francije, vsled česar je postajala Turčija vedno bolj in bolj tuja last, česar posledica je bila, da je la njena mogočnost, njena neodvisnost po vodi. Postala je dobesedno vazal evropskih držav. Turek je v prieetku trinajstega stoletja zelo veliko škodoval civilizaciji. Takrat je namreč pridrl iz Centralne Azije, nakar je pričel podjarmljevati male narode, podjarmil je vse, kar mu je prišlo pod roke, kjer je potem vse, kar je ugledalo ali dišalo po civilizaciji zatrl, ker je ni razumet Od-kraja jim je sicer nekaj časa pustil, da so ae narodi razvijali ___ ....._____j___. „. _. zavedati svoje mogočnosti, je postal krut, prisiljeval je narode, da so se popri jemale njegove vere, njegovih navad, sicer — smrt. Ko je pričelo v Turčiji ravno nekoliko si jat i. ko je pričelo izgledati, da bo mogoče res prišel kdaj čas, d« bo Turek postal civiliziran človek, se je pa pojavilo ono. kar je. gori omenjeno, namreč. da je morala biti Turčija odvisna od drugih držav. Leta 1914 je naznanil turški finančni mini ster. da je bilo za tisto leto $45. 000.000 deficita. Omenil pa je, da upa, da bo naslednje leto manj, in potem še vednoinvedno manj, ter še pristavil, da je mogoče, da se bo Turčija s časoma čisto izkopala iz tega zla. Vendar rekel je, da je to samo njegovo mnenje, katero pa ne more podpreti z nobenimi fakti. Nakar je prišla vojna. Nemčija jo je hipnotizirala, vojna je Turčiji naložila novih bremen, težkih za Turčijo. Kako jo ima zdaj Nemčija v svojih krempljih. je znano. Prišlo je tako daleč, da je zdaj Turčija popolnoma odvisna od Nemčije. Kakšno bodočnost more imeti Turčija ? Ako zmaga Nemčija, ima lahko še malo upanja, da bi nekaj časa poimenu obstojala, toda prišel bo čas, ko bo tam popolnoma zago spodarila Nemčija. Vendar na to še menda misliti ni treba, kajti koliko se lahko danes upa na nemško zmago, se ve. Ako zmagajo zavezniki, je Tur čiji usoda trenutno zapečatena. Za Carigrad se gre dvema na zavezniški strani — Angliji in Rusiji. Govori se. da sta se te dve državi sporazumeli, da ga bo dobila Rusija: seveda kolikor se je na to zanesti, je še vprašanje. To-raj, recimo, da bo Carigrad ruski ali angleški ali pa mednarodni; v ^akeni slučaju bo Turčija šla nazaj v Azijo, kjer je njena originalna domovina. Kaken račun bo pa Turška dala civilizaciji, ko bo zapuščala Evropo; zapustila jo bo. kajti to se bo tako^gotovo zgodilo, kot se je čez vsako državo, katere neodvisno se je razblinila. Kar se tiče trgoviue. finance, ki ki sta nekaki srčni žili celega sveta, ki sta. ako se jih rani. najbolj krvaveči, ni Turčija storila storila popolnoma nič, s čemer bi se lahko postavljala. Pač pa je z delanjem dolgov precej pripomogla da je priSo do te vojne. Kar se tiče njenega lastnega razvoja, razvoja njenih not raju i h zakladov, ni veliko storila. Kljub temu. da je Turčija že precej stoletij na onem mestu, je vseeno Turška ena najbolj nerazvitih dežel na svetu. Turčija ima zelo veliko naravnih zakladov, toda turško ljudstvo je eno najbolj sina svetu. To je največ pripisovati temu. ker je bilo celo ihrijenje Turčije nekak verski boj, ničesar ae pa ni storilo za iz- K«r ■i . a se tiče umetnosti, znanosti, lepo- (vsa okna ▼ prvem nadstropju To- čudila ualaač, zakaj dobro ji je slovja iu drugih .sličuih pojavov plačeve hiše in malo zakašljat. — na polju civilizacije, je Turčija na najnižji stopinji med večjimi državami in zelo zadaj za vsemi manjšimi narodi. Ju niso imeli prevelikih zaprek pri razvoju. Nad Turčijo se je pričelo v tem oziru šele po mladoturški revoluciji daniti, namreč takrat, ko so Abdul Hamida pahnila s krmila. Dotakrat je bilo življenje Turčije le v hudem političnem boju. Takrat se je pričelo pa tudi izboljševati stališče Turkov, kar se tiče njihovega duševnega razvoja. Polagoma je pričel svet uvidevati. da Turek pravzaprav ni več tak divjak, kakoršuega so si predstavljali Evropejci. Turki nimajo stare literature, kar jo imajo ui njihova, temveč arabska, kajti arabski jezik je ta-kerokoč turški klasični jezik, katerega mora znati vsak Turek, ki hoče biti inteligenten. V prejšnjih časih se je sicer pojavil kak turški literat. toda sultani, zlasti Abdul Hauiid. so postopali žujimi na tak način, da so se preselili na Zapad. največ v Pariz, kjer se je pa turška literatura nalezla tujega, franeoskega duha. Toraj Turki pravzaprav nimajo skoro nobene originalne literature. Zdaj izhajajo v Carigradu romani iu novele, ki so pisane v po polnoina tujem duhu, uamreč za-padnem. Zadnje čase so se pojavili dve pisateljici, iu .^icer Fatima-Alis-Hanuma in pa Nedžar.-Hauuma. ki se zlasti potegujeti za ženske pravice, kar je vsekakor zelo tir/, no podjetje. Dalje imajo pa pesnika Tefih-Fikrata, ki kuje pesmi brez rime. ki so pa zelo podobne francoskim Originalne literature, o kateri bi se lahko reklo, da je tipičuo turška, nimajo. Istotako ne morejo pokazati ka-kili uspehov na umetniškem polju. Najstarejša. Spisal Ivo Trošt. (Nadaljevanje.") Dokler je mogel Rafko, je odgovarjal : — A. a. ah! Pustite me! Se sem človek, saj ituam svoj god; živina nima godu! — Vsaj tako veselega ne kakor naš Rafko. Živio, o, o! Ko ni mogel več ter je izprevi-del. da ne pomaga nič. se je u-dal usodi iu pijanim tovarišem: — A. ali! Pijmo ga. pijino!... Ak, kaj boš, pasja dua. ah! Iu pili so. pili, — še mnogo pili. Toplač je bil vesel vinskih po-skuševavcev. Anka se jih je ogibala, kolikor je mogla, iu vsled tega slišala marsikateri pikro. — No, pa go—gospodična, pro sini. vsaj tam-le od godovnjaka Rafka boste pili. saj je Vašega gospoda svaka bratranec. — jo je slednjič podražil nekdo izmed Rafkove družbe. — A. bežite, no! — Pa bi se bil vendar kaj pokazal — hočem re či, drugače pokazal. — Kaj ? Predvčerajšnjim je pri šel, zvečer je bil v službi, danes pa goduje. — Menda goduje večkrat: njegov nos, ha, ha! — Da. ta govori mnogo, a — Rafko zna bolje. — Toda ne danes, kaj? — Hm! Danes ne utegne. — Pa sorodnik? Se nocoj bom pisala sestri in svaku, kako lepega^ pijanca sta nam priporočala. Se tisti zvečer so zvedeli vsi Toplačevi. iu po odhodu železničarjev vsi ostali gosti kakor tudi vsi štacunski fantje, kako se je prvikrat priporočil a- Toplačevi hiši prvega Toplačevega zeta bratranec. In še tisti zvečer so vsi domači od kraja in glasuo trdili : — Naša Anka je zopet pogorela s svojo prisrčnostjo. Hm, hm! Dostikrat pogovi naša Anka! Naslednje popoldne se je oglasil pri Toplaču na pol v uradni o-bleki Rafko. Boke je skrbno tiščal v rjave rokavice, ovratnik in ovratnica mu nikakor nista bila danes poslušna, zlaio verižico, katera je danes dobila za nameček še njegov pečatni prstan, je pomikal rajši predse nego pod suknjo. Samosvestno se je oziral na desno in na levo, odkod ga najprvo iznenadijo, in že je hotel sneti rokavice, da bi pokazal tudi skrbno negovane nohte, pa ee mu je zdelo prezgodaj. Nestrpno je pogladil brade s desne in leve, pmesei z jednim Ker ni tu opazil še nič pomenljivega, je stopil v vežo, rz glasnim opravičevanjem odprl in zaprl kuhinjske duri, češ: — Nič mi ni znano tukaj! Krenil je v gostilniške prostore kjer je takoj v prvi sobi zrl s zolz-uiiui, kakor s svežo čebulo namazanimi očmi naravnost v lice nizkemu. toda dovolj krepkemu rno-žičku -— samemu gospodu To-plaču: — Oprostite, gospod — moj" ime: Rafko Kos. — Moje ime —oprostite — ste videli zunaj na moji hiši — odvrne Toplač suho, skoro nemarno. — Prav lepo. ponižno prosim, oprostite, da se vas moja skromna malenkost drzne nadlegovati ob uri, ki ni za vizite. — Zakaj neki? Moja gostilna je odprta — za tujce — celo noč. Rafka tudi to ni spravilo v zadrego. Prijazno je pogledal nasprotnika in de ja!: — Poznam vas. pozuaiu. gospod Toplač, da se radi šalite: — jaz sem bratranec soproga vaše Betke. — Sem vas videl že sinoči? pa meni se zdi, da me vi niste videli: oprostite! — Hm! Mogoče! — je potrdil ler-ta lahkotno, se sladko nasmehnil, ozrl po sobi in snemaje rokavice ugledal na pragu gosposke pivnice Anko in Milko. — To so pa vaše gospodične hčerke, prosim gospod? — Menda! prijazueje nego očetu je povedal svoje ime deklieama in takoj zastaviL vprašanje: — Kakor kaže, me bratrauei ni priporočil pri vas kot sorodnikih. Ali je zamenjal adreso? — O, je, je! — mu pritrdi Anka, srepo upiraje oko v svoje ple-tivo. — Pač vas je priporočil, pa sinoči smo pričakovali — oprostite — nekoga drugega... — Prav pohlevno prosim, go-spiea. izvolite mi prizanesti s tem vprašanjem. Iu pogledal je doslej neznano sorodnico tako nedolžno in prepričevalno v oko, da mu je v srcu odpustila, ga povabila s seboj v odlično sobo, rekla Milki prinesti pijače iu sama prosila očeta, naj se kmalu podviza k njima, po mater pojde pa :£buia. Rafko je bil ves drugačen od sinoči. bilo znano, da se Rafku nastavljajo nevarne mreže tudi drugod. — lu tudi to je morala zvedeti Anka, ki je poslej še rajša hodila na kolodvor; saj ji je tako laskala ta zavist, da se je često pred zrea-lom nasmehljala svoji — sreči. A hodila je na kolodvor preko travuikov iu ponicajočega potoka, kjer je ropotal injcuega očeta mlin. v mlinu pa pridno gospodaril hlapec Jože. O. kako lahke so ji bile noge iu kako burno srce. ko je lagala mlinarju, da so jo poslali gledat, če je že zmleto to iu ono žito! Jože je bil izprva užaljen: pokaj me tako nadzirajo? Ali nisem že nad petnajst let lukaj — petnajst poštenih let vedno po sten kot vreteno pod kamenotn? Toda videč prvič iu drugič ,ka ko srpeuilja gospodično s kolodvora Rafko Kos, se je prijel za čelo iu nasmehnil svoji počasni pameti. O prvi najlepši priliki je potem namignil Anki: — Bi že jaz skrbel, da bi bila bližnjica na kolodvor vedno bolj gladka in pa — varna, ko bi tudi gospodična skrbeli — — Tu je pretrgal svoj govor, uieu-caje z rokami iu ustnicami, po tem je rekel naravnost: — E. vejo, tobaka mi manjka — ue manjka — prav za prav — pozabijo ini ga poslati njih a t a. iu — ha, ha. — grlo imam — kakor mlinarji — vedno suho, gospodična vejo. tako je! Grlo je razvajeno, pa ne za vodo! — Razumem. .Jože! Le potrpi-te. vse pride. — Oni so še največ vredni pri Toplačevili, da oni, pa njih mama. .. Rafku je pa pripovedoval, ko se je vračal po bližnjici zopet na postajo, da bo gospodična imela še veliko več dote kukor njena sestra, ker je, ker je — taka!... Tudi ni zabil pristaviti, da je od vseh najbolj dobrega srca in st za primero pohvalil, koliko je že samo njemu darovala zlasti ta čas. kar hodi ''tako" seui-le — preko broda na kolodvor. Potem je pogledal železničarja s pomenljivim pogledom, zalir-kal iu hotel nadaljevati z večjim uspehom svoj predlog, pa — Rafko se mu nasmehne, segue v žep ter ponudi previdnemu ter javen dve dišeči smotki. katerih se je njegovo srce tako v/.rad o valo. da je takoj pokazal očrne- Njegova spretnost in samoza lle zobe Rafku iu smotkauia. vest v občevanju je slednjič pre-* . __ .•___.-^j.. magala vse premisleke celo trdovratnemu Toplaču: saj je bil 'železničar* tako ljubezniv, prijazen domač iu tako gosposki, poleg tega pa še tako otroško naiven, da se je prikuil tisti večer vsem. In te zavesti ni prikrival, marveč kretal se je neprisiljeno, trosil poklonc iu pohvale iz polne zaloge ua vse strani, da so ga slednjič jeli vsi občudovati. Toplač ga je pa povabil k večerji. Anka se je čudila ua tihem in pozneje tutli glasuo v kukinji. kakor more tako spodoben iu — tega tudi ni mogla utajiti — tako lep. učen iu zgovoren dečko, kakor Rafko Kos. pogledovati kozarcu v dno toliko časa. da slednjič vino njega pogleda. Prav rada bi mu bila to očitala, toda v tako prijateljski družbi iu takoj prvi večer — ne. drugi večer — bi ne bilo spodobno. Gotovo bi ga užalila, da bi celo ne prišel več v hišo. iu to bi bilo pač škoda— Po večerji se je poslovil in stopil v gostilniško sobo med sinoč-nje tovariše. Toplač, Toplačevka. Anka iu Milka so se gledali in molčali, kakor bi se bali sprožiti stvar, ki je sedaj vsem. pa bi pozneje ne bila vsem prav. Čutili so, da je šel iz družbe samo jc-den, a je šel ž njim vse družabni duli. Rafko Kos je s tem nastopom pri Toplaču pridobil zase uajod-ličnejšo hišo v Logu. Odslej je bil tu vsakdanji gost. iu vsi so ga imeli radi. morda še najbolj — Anka. Ko je drčal mimo ua biciklu. je pletla gotovo na pragu, da jo je pozdravil; ko se je vračal, je biki zopet slučajno na oknu v drugem nadstropju iu zalivala cvetlice. Ako je bil o prihodu tega in ouega vlaka on v službi, to je najbolje vedela Toplačeva Anka ter hodila na kolodvor čakat povabljenih in nepovabljenih gostov. Sosedovi Mimic i — seveda kako bi meglo to biti tajno, saj so ie vrane vpile o tem okolu bolj oddaljenih sosedov. I — Pa tako! A, a. pa tako! Pa a, a! S tem je dobila Ankina uajuo-vejša prisrčnost znak javne tajnosti. Ljudje so govorili v gostilnah o Rafku in Anki. v prodajal nicak iu žganjaruicah pri sladkem " jerušu" o naj bližnji svatbi v Logu. v cerkve iu iz cerkve gr»--tloče ženice so ugibate o Toplačc-vem bogastvu in Aukini doti. Dekleta pa. njene vrstnice, so trdile nevoščljivo: — Glejte, kar stori denar! In ponosno so se ozirale dru ga v drugo ter si z očij brale tega vprašanje še drugi del: kaj bi še le učinil denar pri nas, ki smo zdrave, hvala Bogu — in Iep»-! Celo Rafkovi tovariši, kakor tudi kolodvorski delavci so zbijali neslane dovtipe v Kafkovo uaj novejšo "partijo". Neko popoldne, ko sta z načelnikom .oba sedela v pisarni "sluz beno" brez dela. ga je le-ta v-prašal. da-li misli resno s Topla-čem in Anko? — Hm! S Toplačeui že. zakaj pa ne? Imajo me radi ter mi strežejo gostoljubno iu prijazno. — E, na kakšen način, če ne zastran Anke? — Hm, kakor sorodniku! Zastran Anke moram še premisliti --toda nič! Kaj bi mislil! Moja glava ui za to! Upam, da je Toplač sam dovolj pameten____ Komu neki vriue to pokveko? — Pa ji vsaj razodenite to! — Njej? Jaz? Ne bodite čudni, gospod šef, prosim vas. Der K rug geht so laiige zuin Washer, bis «-r brickt. Iu jaz kočeui. da to spozna sama. — Pa morda prepozno! — To ni mogoče, saj pojdem v dvek tednik od tukaj: to sami veste. — Pa vendar!... Moška šteuost! Hm. km! — je ponavljal Rafko naniestu odgovora, za pa-lit cigareto iu pulial modrikasti dim proti oknu. odkoder se je razpršil kdo ve kam. (Dalje prihodnjič). OLAS MAK0DA" JE EDINI 8LOVSMSXI DNEVNIK V ZDE. — HABOftXXE SE po ee je KAMJI QLAS NARODA fr. SWT. 1916. fttOTCB pod p. društvo sntr Bartnrr ZA ZKMNJENE DRŽAVE SCVEMNE AMERtKK Sedež: FOREST CITY. FA. tmkmrpmHrmmm 4mm 21. 1902 w Mwi P«i (BATNI ClADNKIt JOŽnr PXJTEBNBI* Box OS Wllloek, Pa. 1 podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 647, Forest OUy, Pa. H. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 838. Bock Sprtaq Tajtnk: JOHN TELBAN, Beer 707. Foreot City, Pa. It tajnik: JOHN 080LIN, Boa 462. Forest City. Pa. Steesjnlk: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. PestoteAfiaase: JOSIP ZAUB, 1004 North Ohlcaco 8L. JoUot. Dt. fUOTNI SDBAYNXKl D*. MARTIN IVBO. 800 Ohkw St, JoBst. m. NADZORNI ODBORI Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station 8t E. E.. Pittsburgh. Fa. (. asdsomtk: JOHN TORNlO, Box 822, Forest City, Fa II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, fim*™.«^ pt. in. asdsoraik: ANDREJ SLAK, 7718 Tester Ara. Cleveland. (Mm, POROTNI ODBOR« Predsednik: MABTIN OBREŽAN. Box 72, But Mineral. Km L Porotnik: MABTIN StEFANCIČ, Box 78, Franklin, Kana U, porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 528 Davaon Ara. B. F. D. L field. Detroit. Midi. UPRAVNI ODBORI Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11U L opmvnlk: ANTON DEMSAR, Box 135, Broughton, Pa ' EL upravnik: PAVEL OBREQAB. Box 402, Witt. BL JW m PoWJsJo L tajnika Iran Telban. P. O. Boor m, Drnetreao glasilo: **e LA 8 NARODA", Pred lags uo in podpirano, da se voli konvenene uradnike, nam ree. predsednika in dva podpredsednika tajno; dotieni. ki dobi naj več pri a sov naj postane predsednik in ostala dva podpredsednika konvencije. — Sprejeto. Predlagano in podpirano, tla se imenuje kandidate javno. — Sprejeto. " Nominirani so bratje Frank Taučar. TeropeiČ. Dolenc in Go stiša. — Sledi volitev z listki. — Rezultat glasovanja: Taučar 53 glasov, Teropeie 42 glasov, Dolene 37 glasov in Gostiša 30 glasov Izvoljeni so torej brat Frank Tauear predsednikom in brata Teropeie in Dolene podpredsednikom. •Sledi 15 minut odmora. Po odmoru zasede predsedniško mesto brat Frank Tauear in v prvi vrsti priporoča nastavitev vratarja. Predlagano in podpirano, da se izvoli vratarja. — Sprejeto. Za kandidate se uominira brata Močnik in Zavrl. Vratarjem je izvoljen brat Močnik z večino glasov. Sledi ureditev poslovnega reda. Predlagano in podpirano, da se točka ">. poslovnega reda spremeni, da se bode glasila: *'">. volitev enega predsednika, dveh podpredsednikov in drugih uradnikov zaeasa konvencije". Predlagano in podpirano, da se točka 11. poslovnega reda premesti med točki S. in 0.. Predlagano in podpirano, da se izvoli odbor, sestoječ iz treh članov za sestavo poslovnega reda od točke 5. naprej, ter duevni red. Predlog, da se izvoli ta odbor, je sprejet iu potrjen. Sledi nominacija: kandidati so bratje Lekše, Marinčič in Pa-vločič. Predlagano in podpirano, da se vse tri enoglasno izvoli; sprejeto. — Predlagano in podpirano, da bi se izvolil posebni odbor (Ways and Means Committee), ki naj bi se bavil s plošnim poslovanjem društva, sprejemal in pretresaval prošnje in pritožbe; revidiral pravila, priporočal spremembe in dodatke k istim ter sploh kar je za dobrobit in v interesu celokupnega članstva. Sledi debata. Predlagano in podpirano, da se debata o tem zaključi; sprejeto. Predlog se stavi na glasovanje in je enoglasno sprejet. Predlagano in podpirano, da se takoj izvoli ta odbor; sprejeto. Predlagano in podpirano, da se voli pet članov v ta odbor; sprejeto. — Sledi nominacija. Kandidatje so: bratje Vidervol, Živic, Gostiša. Marinčič iti Kastelie. Predlagano m podpirano, da se pokliče državnega računskega izvedenea, da pregleda knjige od zadnjih treh let, ter o rezultatu poroča konvenciji; sprejeto. Sledi nominaeija odbornikov, kateri bi naj pomagali računskemu izvedencu pri pregledovanju knjig. Predlagano in podpirano, da se izvoli dva odbornika v ta namen : sprejeto. Nominirana sta brata Gabrovšek in Bognar. Predlagalo in podpirano, da se ju enoglasno izvoli: sprejeto. Sledi čitanje brzojavk; vzame se v naznanje brzojavko od po-1'redsednik IVternel otvori sejo ob pol deveti uri zjutraj. Pozdra- sta3e št. 1Z Rock Springs, AVyo. ter od uredništva "Glas Naroda", vi vse navzoče delegate in člane glavnih odborov, ter ob enem izrazi' Predlagano in podpirano, da se iste vzamejo v naznanje, ter, da zeljo da se bode v -a k i posamezni delegat kolikor mogoče potrudil, sc pošiljateljem zakliče: Na zdar! — Sprejeto, da bode izpolnil naloženo mu dolžnost, ter delal v prid in korist cele j zaključena ob 12. uri. organizacije. prve seje pete redne konvencije druslva svete Barbare v Forest City, Pa., dne 4. septembra 1916. Sledi debata.— Na poziv nekaterih delegatov izjavi prvi zapisnikar Zbašnik. da je delo zapisnikarja zelo težavno in naporno, kar naj blagovolijo delegati uvaževati; brat Zbašnik je mnenja, da bi vsota $5.00 ne bila pretirana, ako »e vzame delo zapisnikarjev v poštev. — Nekateri delegati ugovarjajo temu. češ. da je dnevnica previsoka, d oči m drugi odobravajo. — Predlagano in podpirano, da se debata o tem zaključi. Sprejeto. — Po končani debati se stavi predlog, da se plača.prvemu zapisnikarju $5.00 dnevnice in drugemu $4.00. na glasovanje in je bil z večino sprejet. sledi poročilo glavnih uradnikov. fiflavm predsednik Peternel poroča o svojem delovanju za časa njegovega poslovanja. Omenja, da je vedno skušal izpolniti svojo dolžnost stem, da je delal kolikor mogoče v korist in napredek organizacjie. da tajnik ni imel popolnoma vse urejeno v svojem uradu ob času. ko je on nastopil predsedništvo. ter da je bil vsled tega prisiljen dovoliti mu pomočnika za debo 60 dni. Glede prošenj in pritožb izjavi, da bode pojasnil, kadar pride to na red. Obenem priporoča združenje našega društva z drugimi podpornimi organizacijami iu vidi v tem najboljši korak za obstoj in boljšo bodočnost našega društva. Obenem preporoča. da je takoj prvikrat, ko je prišel v Forest City uvide! potrebo, da se glavni urad preseli v druge prostore, in je naročil glavnemu tajniku, da preskrbi primeren prostor, kar se je pa šele pred enim mesecem zgodilo. Francozi in Wilson. Ameriški poslanik Zii Francijo William G. Shrap, ki se zdaj mudi v Združenih državah, je včeraj povedal Vance MeCormicu, predsedniku demokratičnega narodnega komiteja, da ^o Francozi prepričani. da bo Wilson zopet izvoljen za predsednika Združenih držav ter to tudi želijo. Po običajnem govoru brata predsednika slednji prične s dnevnim 1 F. S. TAUCHAR predsednik. a. zbašnik, zapisnikar. redom in sierr i« bil bilo prvo izvolitev zapisnikarjev. Zapisnikarjem sta a enoglasno izvoljena brata Anton Zbašnik ni Frank Gregorka. Zatem, ko sta zapisnikarja zasedla svoji mesti, naznani predsednik, i|i( se mora na jprej izvoliti odbor za pregledovanje poverilnih j listov !n v ta odsek s., bili nominirani sledeči delegati: bratje Frank Novak, John Živci, Josip Brajer in Mihael Cene. Ker ni bilo nobenih' protikandidatov, so navedeni enoglasno izvoljeni. FRANK GREGORKA, zapisnikar. ZAPISNIK TRETJE SEJE PETE REDNE KONVENCIJE DRUŠTVA SV. BARBARE V FOREST CITY, PA 5. SEPT. 1916. Predsednik brat Taučar otvori sejo točno ob pol drugi uri po-.poldne. Sledi čitanje imenika delegatov in glavnih uradnikov; — Brat Jakob Ahčan predlaga, da bi se zborovanje vsled današnje-i navzoCi 80 vsL Sletli Stanje zapisnika druge seje. Predlagano in ga praznika (Labor Dav ne vršilo; predlo" podpiran po bratu Ži ?PodPirano< da zapisnik sprejme: sprejeto. Predlagano in podpi-veeu. Brat Josip Zalar poroča, da je tukajšna postaja štv 1 vse po i1™10- da SC mora VSak delegat ali g,avui u™«*1"^ ka*eri pride pre-trebna ukrenila glede parade, in da Člani tukajšnje pstaje zagotovoiP°Zn° K ^^ opravičiti pri predsedniku; sprejeto, pričakujejo, da se bodo dele«iatje in člani glavnih odborov iste vde-1 Pricne se debata tiskanja zapisnika. Predlagano in pod ležili, ob enem priporoča, da bi se vpoštevalo današnji praznik ter Pirauo- da ^ da tlskatl 200 ,ztlsov cele?a zapisnika, ter da se poš-nadatjevalo /. zborovanjem šele jutri. Brat Martin Potnik predlaga 1'Je vsakemu deieSat«> glavnemu uradniku in krajevnim postajam Kari GabrovŠek podpira, da se zborovanje nadaljuje " *|P° kopijo. — Sprejeto. — Predlagano iu podpirano, da se za- Brat Hočevar.pripomni, da bi bili današnji sklepi konvencije ne 'pisuik PO^eznih sej pošlje glasilu Glas Naroda v svrho priobče-vcljavni, ker je praznik in vsled V-a bi se naj ne zborovalo danes ter da ^ "aj takoj pošlie po 200 iztisoV VSake seje- Brat Marinčič predlaga, in brat Grošelj podpira da se debata o' Sledl 1,a novo ustavljenega poslovnega reda, kakorš- tem zaključi; sprejeto. Ob enem se sprejme predlog brata Ahčana. da se danes ne zboruje. — Na predlog brata Zalar ja se sklene, da se seja vrši vsaki dan od H. ure zjutraj do 12.. opoldne, ter «>.I 1.30 do ti. ure popoldne s odmorom 1"» minut od 10. in 4. uri. ' Brat predsednik na to sejo ob pol deseti uri zaključi JOSEPH PETERNEL, predsednik. A. ZBAŠNIK, zapisnikar FRANK GREGORKA, zapisnikar. ^J"__ DRUGA SEJA. PETE REDNE KONVENCIJE društva svete Barbare v Forest City, Pa., dne 5. septembra. Predsednik Peternel »»tvori sejo točno ob 8. uri zjutraj ter pozdravi navzoče glavne uradnike in delegate. Sledi |>oročilo poverilne-ga odbora, kateri poroča, da je našel vsa pooblastila v pravilnem redu, ter da delegata Dolenc iu Mali od postaje št. 17. prejmeta svoja pooblastila po pošti. Poročilo poverilnega odbora se vzame v naznanje. Peruti sledi čitanje imen glavnih uradnikov in delegatov; navzo-e. so vsi izvzem&i dveh porotnikov in enega člana upravnega odbora. Sledi čitanje zapisnika prve seje. Predlagano in podpirano, da se zapisnik sprejme. — Sprejeto. Brat Marinčič predlaga, brat Bognar podpira, da bi se imena predlagateljev ne stavljajo v zapisnik; brat Josip Zalar je mnenja, da je to potrebno. Brat Živec stavi protipredlog, podpiran po bratu Kamin, da se imena predlagateljev zabiležijo. Predsednik da oba predloga na glasovanje in predlog brata Ma-rinčiča se z veliko večino sprejme. Predlagano in podpirano, da se voli konveučnega predsednika; brat Peternel izjavl ja, da ima on kot predsednik glasom društvenih plavil pravico, predsedovati konvenciji. Predlagano in podpirano, da se točka štv. 3. društvenih pravil suspendira; predlagano in podpirano, da se vsa pravila suspendirajo ; predlagano iu podpirano, da sedanji glavni predsednik predse-d^ije pri konvenciji ter da svoje mesto odstopi podpredsedniku le tedaj, kadar se razpravlja o zadevah, katere so v direktni zvezi s predsednikom ali njegovim poslovanjem; predlagano in podpirano, da se ves glavni odbor začasno odstavi, dokler se ne opraviči prestopkov, sled katerih je bil po mnenju nekaterih članov oktožen; predlagano in podpirano, da naj nadzorni od bo*- člane glavnega, izvrševalnega odbora začasno suspendira, ter postavi začasne uradnike na njih mesto: predlagano iu podpirano, d? se suspendira tiste točke, ki predpisujejo poslovni in dnevni red konvencije; predlagano in podpirano, da s$ debat% o tem zaključi. — Sprejeto. Predlog, da sc suspendirajo samo tiste točke, ki predpisujejo poslovni in dnevni red konvencije iu da se izvoli konvenenega predsednika, se sprejme s 44 proti 4 glasovom. M xB - J TST Predlog, da se ne suspendirajo navedene točke, je bil s H proti 4 2dkJftnjar so jim morali priholjšat NAŠI ZASTOPNIKI^ kateri bo pooblaščeni pobirati n«r<*-aino za "Glas Naroda" in knjige, tutor tudi za vse druse t na5o stroko »padajoče posle. Jenny Lind. Ark. In okolica: Mu,»ei Clrar. San Francisco, Cal^: Jakob LovMn. Denver. Colo.: Frank Skrabee. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, Frank anesh in John iJerm. Sallda, Colo. In okolica: Lout* v. tel la Clinton. In«L: l-amhort Bolskar Indianapolis. Ind.: Alois Rudman Woodward, la. in okolica: ^odbrecar. Aurora. IU.: Jernej B. Verbis Chicago, IU.: Frank Jurjovec. Depoe. 111.: Dan. Badovlnac. JoUet. I1L: Frank Lanrlch. John i m atel In Frank Bambich. La Salle. III.: Mat. Komp. Nokomis, IU. in okolica: Matb. ti&i-rfbek. So. Chicago. I1L: Frank £ern# <• Springfield, I1L: Matija Barborli . Cherokee. Kans.: Frank Režissdk Odeoby. I1L: Matt. Hribernlk Waukegan. I1L in okolica: Fr. l et covfiek In Math. Ogrin. Columbus. Kans.: Joe Knafelr. Franklin, Kans.: Frank Leskovec Frontenac. Kans. in okolica: Frank ma izginili. Zadnji so ni odredilo, da ne bo smela nobe-nožiee, nebeški obrazek, zlati las-'1 ari®1rad. Plinoma zapustili in na država /ohranjevati proste ci, za hlapca bi vam bil, oh, sreO-'sll.v AziJ£ k^er se imaJ° ali bo- plovbe pred Gibraltarom. Dalje na, zlata duša, rajsko dete...7, r,tl P^i Rusu, ali pa imajo nalo- pravi, da je Anglija tekom cele tako je gostolel iu me jezil, da *atretl arabsko vstajo. Cela vojne čisto ignorirala nevtralnost Stari zdravnik Mullin ipecijalizt moških bolezni sad- —. njih 35 let. Ni upzvtenj« kaj vam manjka — adcavHa-aj« potrebujete- L Povejte stMewsdravtiikH svojo boletan. Ni n DiKtenje kal jm, cm va* bo oadtsvil ako j s ozdravljivo. Niste MM -»omot ncotovljoM po dol«i »kufa^ Vabim m za brezplačno oreiakavoT^ 409 Fourth Ave.. PiUabarsh, Pa. Dalje pravi, da se bo po tej voj- sem kar ustnice grizla. Ker nisem turska žendarmerija je odšla pro-hotela dovoliti, da mi pritrdi sinu-!*1 v^odu. če na no«e. pokleknil je šiloma' *"-Ne,»cija je bila obljubila, da pred mene m mi hotel i*>magati.' PasIala v Turčijo 120,000 vo-A z roko se je dotaknil tako ne-'jakov' eesar Pa «" storila, pač pa dostojno noge. da je vse zaškripa-'-'0 Prejšnja nemška armada v lo po meni in nisem nič vedela,11Mah tod* ni *aiko velik«, da _____. kako je prišlo, da sem ga tako su-1'1 m.°?la Pf1*1 v vpošte^.|/ina^aIka bo do ,>ropada >. . ..... \MUU;iA . . ..... 1 r Španske in njene teritorialne pravice, česar pa Španska ne bo pozabila, kadar bo prišel čas za mir, ko bo poklicala Anglijo k računu. Dalje pa še pravi nemški pisatelj, da morajo Španci pomniti, da, aiko bo Anglija v tej vojni nila z nogo. da je omahnil na tla.1 NeuKM-»a vedno dovaia municijo španske: medtem bi bila pa zrna-Vstal je, otrebil se snega in na- m *«»3ivo m to je menda vse, s ga Nemčije tudi zmaga Španske „ _ ... . ... i bral tisti topi, neumni obraz fe^er pomaga Nemčija Turkom.| Vsled tega pa svetuje Špancem, je sprax, s svojimi dar.li vse v boJj v brezizra2I1 e gube ter rekel:' ^ aPr,la- lanskega leta, 81 dobro voljo, morad so pa sedeli ,^,, je hud u otrok tudi tako srečno izbrani, da se nyotrak> je pa tako mbee dolgočasil m iskal snovi za«bi r,ko!: katera se z uami ue paj. se 5 da zavzamejo Gibraltar ali z orož- Dr. LORENZ, fcKdallflt mT P>~----- -------, - . v "— . uautv^v U1V1U11UI Ufl £1 Ui \J£m~ itrok!' Besedo vrsl utrjevanje Bospora, namreč jem? ne mog^ da bi Gibraltar poudaril, kakor na strani ki je obrnjena pro-|zavzeH s kanoni; temveč, da bi se ^ z nami n« a »vropi. Ltrjevamje vrše kr- v hoi.i »m«. a^rl«* t^iii Jas «em edini brniko coror*-« ipeclalliit mačkih bolesnl » Pittsburgh n, Pa. •i« r, PR> LOKN& Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure sveCer. V petkih od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od io. dop. do 2. popoL Frank Pet ko vie k Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET ffAUKlGAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne listke vseh prekomor-8kih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. njegova navada. Pil je čvrsto, gledal s črnimi očmi po družbi, kadil cigareto za cigareto, a včasih se tako dohrovoljno nasmejal. Utrjevanje vrše kr-\- boju zo^r Aigiijo toliko 0"b„e-, NAZNANILO m PMP°S0^0. državi da jih zastop- Meni je tudi siluo priskuten ta *ap<*ljenih pri utrjevanju, ka __ španska, ako hoče sama človek!" ,Pri remer 8e Voslužajejo nemdkih sebi d(>br0j mora priti na ^^ nik "Cin-cin-cin! Postuli!" Karol ^rojov m motornih vozov. I Nemčije in se boriti proti Angliji.1 se je dvignil in s sonornim bari-' Carigrad in okolico je pri- Tako pravi dv Diercks , • . . . tonom ponovil: "Gospoda, po- °eza vellk» begunce-v pred pro- Dr Diepeks pripozna, da bi da je pokazal izpod gostili crnihjs!uUKo ^ vsi obnlolkllili ^ dirajooo rusko armado. (špansko orožje ne moglo zavzeti brk lepe svetle zoln> Pavel m j Iedali ua Kal^la nadaJjeval je' ^f" vo^aklh 17. do mo^.ne tr^jave, temveč - kot liugou sta izknaala zabavati an-jimSllft;. J.; 60. leta. Šestnajstletni dečki so ^ t .^i „»^deno — je najbo boj proti Angliji in _ . - španske*' kolonije, H: ,, « , , ... i^edo samemu sebi/' !,avaofai* rnumi v Kanstanci, je kjer gospodari Anglija, svoje a- ,od* lo m b,l0( "Živio! Pere.ee Karol ima be-i1^8^ da ">jaki gente* ^ delajo ^^^ in ono razposajeno raako.no ves,-|sedo, Kar()l ri!„ drugega kot - miru. Njemu je.^privijo kolonije na čas, ko se kakor kažejo prepogosto, -Mklite. da bom govoril. ^ ako lurek zmaga, ali pa ^ -'xie^j zgodilo". I ' ^>HpK'e :kl ^ 2e motite se. Saj govorite vi zadosti ^ ^ V*™™- _ Vse, kar je treba Španski, je. v Turčiji so grozne,'da pristopi na stran Nemčije in :lue ' Qa pomaga oslabiti .Anglijo in zavez-! nike. popolno ob boječnost kateri vsa družbi je'uXrUa za"last nad situacijo, svet roga m posmehuje a poSten kmalu so bu . j -- človek jo hvali in občuduje, tem-' ; - j , - * ~ .. J . . i njene in zadoiiela je dovi*s«ua' ven- to je bilo veselje v pravi, ce- i , , J " salva — prrrum! Ko so bili ko- zarci zopet natočeni, oglasi se za HrH mlad ljubavnih piemili, skrivnem sre-čavanju in spoglwlovanju. ter pozabljate ua polne čaše pred' Razmere P° -boj. Zato ne lwm govoril, am- Pravi ta t1^0^ plesnih protnenadah in lajscivnih ak ZV(>u-ki__»» Zipel Pri^10 <*o revolucije. gl-diščih zaigrale ono deviško, je ?lasuo, zvouko priljubljene' "Mladoturki imajo p-skromnost in bojeeuost kateri se ...... ..... j. ■ , _ last nad situaciio " .»di Hr Nemci hočejo, da bi si je pripovedoval Julki o vojaškem besodo ^ota življenju, o manevrih, o trpljeuju , iu vročini, pa tudi o zabavah in' * Gospod notar imej besedo! o častniških večerih. Julko je za- UEzrra,nl slovesuo nimalo vse. Kaj bi je ne! Vzgoje-] "Jasna go.spoda, slavna dete-na je bila v samostanu, učila se U^a! Prijetna dolžnost mi je, da je mnogo, bila je vedno ljubljen-!pooblaščen izrekam v imenu vseh ka mater učiteljic, toda zunanje- družin slavni deteljici najiskre- ga sveta, njega vnšenja in vrve- ff^ za nocojšnji večer. ^ ^ ijo u nja je poskusila *e malo. Druga ^ ^ neizbrisen v spominu na^iu da w dobni od J ' pot ji ni bila znana, kakor od d^ *"ikov bceric. V znak braW mu v samostan iu iz samostana hvaležnosti sprejmi slavna dete-zopet domov v domače mestece k skromen si>omuiček ua da-mamici, dokler je bila še živa, "^»ii večer!" kasneje pa k dobremu očetu. j Notar dvigne izza mize lepo iz-Pavel pa i>i bil vojak, zato mu rezljan okvir, za katerim se pri-ni bila taka snov zabave ugodna, kaže velika naslikana trolist-iia de-O Dunaju in o dijaških letih tudi telj iea. Na listih so bila imena: Spanci priborili Gibral-tar. V Nemčiji je nedavno izšla neka kujiga, v kateri se Špance po-1 Kje je MIHAEL LOVRENČlO? Doma je iz Spodnjega Zeimina i Kje je FRANC JUG ? Doma je iz vasi Senovo pri Rajhenburgu. Poročati mu imam o smrti nje- Mr. Janko PleSko, govega soseda Matije Krejana ^ je pooblaščen sprejemati naroč-ter ga vprašati o nekaterih važ- XT nostih. Prosim, da se mi javi , ^ ' Glas Naroda" in izdajati ali če kateri rojak ^ve za nje>gov naslov, da ga mi naznani. — Frank Kozole. R. F. D. No. 2. Box 265, Mulberrv, Kansas. (9-12—9) j tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh oži-rih na roko. UrednUtvo. Posebno poročilo Profesoija Doktor SLOAN. S seboj je prinesel v Pittsburgh vse svoje čudovite stroje iu aparate, ki se jih rabi pri zdravljenju možkih iu ženskih bolnikov iu tu 1k> nadaljeval svoje usiiešne metode, ki jih rabi! z velikim usitehoui na glavnih klinikah v Evropi, i>ole;r vsega tega i>a ne bo raeunal nie za pn-islfavo iu nasvete. PROSTO PREISKAN JE Z ELEKTRIČNIMI ŽARKI je na razlago vsakemu bolniku, ki se oglasi v njegovem uradu. Doktor Sloan pravi: Predno se zamore koga zdraviti, je neobhodno iM>trebuo. tla se »i natančno preišče, ker ravnotako je potrebno zdravniku vedeti zji pravo bolezen bolnkia. kakor znati, kako zdraviti. To je torej, tla pridete in preiskani boste brezplačno ter sprejeli zdravniške nasvete: preiskalo se vam bo votlo, kri in želodec, še eelo rabilo se »k« električne žarke. Potem .šele se prične zdravljenje (če se bolezen prouajdc ozdravljivimi in JlgnivnikjjovejtriJčno. kako dolgo je potrebno zdraviti in koliko !►<■ Malo. RUgoii uradi se ui iznad najboljših. Tu boste videli čudovite stroje, potom katerih se večkrat doseže znatne uspehe, ki se jih ni dosetrlo po drugem načinu. Čudili se bo->te. kako vse na vas učinkujejo ti stroji in aparati. TET ste bolni. Pridite takoj, da vam ta specialist pokaže, ka j zamore za vas naredili, povedal v.m bo ako *a-■arrte hiti «Ai,6t«i. Ako ste že rabili vse druge $1000.00 X ŽARKE se rabi pri preiskavi in zdravljenju. Mnoga priznanja in uspehe ima radi znanstvenega načina, ki isi pri vsakem bolniku uporalil. Nič ne opusti, kar zuuiort» i>o-ma^ati bolniku v najkrajšem času Osebno zdravljenje in ]»oi»olno ugodnost se jam-či iKilnikom. načine brez vspeha. nikar ne obupajte, temveč pridite in pustite profesorju in doktorju, da rabi svoje čudovite priprave. ki jih dobil iz raznih delov »ve»*. pn niem ty>ste videli pn- pravc za zdravljenje vfw>h boleini. ki jih m'^ooe zdraviti. Njtgova uporatia vsakc.vrstnih priprav je poledica x-ečletnejra učenja. Vse to je brez vlakih bolečin ali -h..)de. i-er ozdravljenje ie prijetno in ni potrebno cubiti svojega delavnem ča-a. Doktorjev namen je. da nihče ne trosi svoj težko prisluieni denar brez uspehov, torej po kratki uporabi njegovega nafinast^j^oti^i^ojolrifg^d^ Ali imate nered v želodcu, katar, bronchitis, nered v ledicah ali mehurju, reumatizem. bolna jetra, zaprtje, glavobol, nečisto kri. ture ali roazule? Otrpnelost. boječine. zbadanje ali zvijanje, nenrmnnst ati oslabelost. Kakršnokoli bslezen ali onemoglost? Bolne pljuča? Bolno »rce? Kašelj? Spolne bolezni, možke ali ženske? Vaša prilalca. Zdai je vaša prilika, da obiščete velikegn špet-ialista, da vas preišče z X žarki popolnoma brezplačno. Nikdar preje «? ni m; nudila taka prilika bolnikom, ki m zdaj nudi ženskam al: rr.o^kim v teni mestu. Svetujemo vam. da k-i takoj obiščete. Uradne ure vsak dan od 9. ure zjutraj do K. ure zvečer. V nedeljah Od 9 30 do I. ure popoldan. Prof. Doktor Sloan za stalno nastanjen 303 Smith field St.. Nasproti poš-te. Pittsburgh. Pc »f« T braltar, mogočno trdnjavo pri vhodu v Sredozemsko morje. Knjiga je izšla pod naslovom^ "'Kaj se bo zgodilo z Gibralta-i ipri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Nahajal se je v Pennsvl-!^ vaniji in kje je zdaj. mi ni zna V no. Prosim cenjene rojake. č-e| t eej kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Michael min?" in izpod peresa dr.-a Diereksa, ik je že prej spisal pre-j Vrh! 208 Jaekson St., Joliet, UI. cej razprav in 'knjig o španskih (9-12—9) . . „ ir , rw - [aferah. Oceno je knjige je ravno- - m hotel govoriti *e manj o pu-, Karol Hugon, Pavel, ( ez podobo kar Jiajtl v zadnji izdaji -The Kje je MARTIN LAUBICH? - » i . w - ' I nui JJttju Mih tožbali in odvetniških aktih, je bito brati v velikih barvanih|Standard-a". organa, angle^to-' Zato pokosil drn^aee. (baročnih črkah: Neka Bog poživl{g0voreeih ljudi v Buenosu Airesu' "(iospodiena, zakaj trte vedno slavno deteljieo! \'sa družba,je doma? Poldrugo leto sem tukaj, pozdravila mladeniče z burnim vas komaj dobro poznani!" j "živeli!" Karol je sprejel diplo-"Mania ue gre t»koro nikamor.( mo, kozarci so zazveneli. vmes je Brez nje pa jajc tudi ne grem. Če pa zaorila napitnica: 4'Mnoga le-je vrt me ugodno, napravimo ob ta sreeni bili, mnoga leta živeli!" nedeljah izlet. Tain se pa poživim Tedaj se je raz p redi a vsesploš-/a celi teden in druibe nič ne po-^ia debata, kam bi tablo obešali, grešain.'' j Sklenilo se je, da bo imela častni "Ali vendar! Včniili vaju mora prostor v Peča rje v i gostilni na biti dolgčas, ker ste tako fcaani!". steni za skupno mizo. Zabava je 4'Sama? Saj uas je doma lepa bila vseobt-a, vesela, glasna. Ce druiina. Se kako rada bi bila sa- povemo, da je etMo dobrodušni ina, pa mi Raj ko in Minka ne da-'atljunkt Kotek imel naipituico v sta nikoli miru. K drugim dekli-j verzih, zad^tuj. da zamihli vsak, cam pa ne greiu, samo k JuMti, kako živo je bilo vsem razigrano ali ona k meni.?' 1 srce. Polnoč je že odbila, ko so se "Zakaj pa ne greste? Ali vam poslovili, ue ugaja njihova družba!" | Hugon se je na pragu poslovil "iiospod doktor, saj veste, da ljubeznivo in prijazno od Julke, ni lepo, če bi opravljala. Ne smem katere roko je nehote majčkeno jih kritikovati!" ! in rahlo stisnil, rekel še "lahko "To pa res ni opravljanje. Saj noe" Pečarju m šel za drugo dni-nodite le aebe, zakaj da niste za žbo. Karol je stopal sredi ceste, tako družbo!" -trdo. počasi. Pavel je pa podal ro- Sebe, da. saj sem res tako ko Adetiei. thi ji ne bi izpodrsnilo čudna; zadnjič so mi celo rekle, na slizski cesti. O vila je tenko roda sem prismojena !" | ko krog njegovega komolca, a ta-"Nočuveno, gospica; aako se ko rahlo, da je dr. Polenee ni kar drznejo kaj takega!" |nič opiral, a zdelo se mu je, da "Morda govore prav, kaj ve- plava ob njeni, ne da bi se dotika-»tet" ila zemlje. "Ni res, ne govore prav, ne!( (Dalje prihodnjič). To Je naravnost žaljivo! In iakaj bo tako rekle?" "Zato. Povabile so me zadnjič, da se gremo k "žegnanemu studencu" drsat. Mam*, mi je dovolila, ker ve, da se rada drsam in' da je zdravo, ee »e nekoliko okre 1 pirn." Iščem svojega bratranca ANDREJA ZUPANA. Dama je iz vasi Ježa. pošta Črnuče na Gorenjskem. V Ameriki biva že od leta 1904, in sicer nekje v Minnesota Prosim ga, da »e mi oglasi, ali pa ako je kdo drugi tako prijazen in mi sporoči njegov naslov. — John Zupan, 6028 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. "Gotovo, gospica!" "JŠle smo. Ker sem dopoldne brala a«kaj Gre^rčičevifc pesmi, je še vse po glavi. Zato; navajala na pamet «e- i . . . . _ pa sem bila menda PASPJTg PU (ttKTOV SLO-zato so se mi vsng&iX 7KPIHOU T BTA&I Ali v Argentini Dr. Diercks prične svojo knjigo s tem, da polaga Špancem na srce, da naj ne vrjamejo, kar jim Anglija in Francija pripoveduje- ti glede vzrokov vojne, temveč, r_ _____ da se naj zanesejo na nemške iz-! ROJAKI NAROČAJTE SE KA jave, namreč, da je vojno zakri- ««OIiAS KABODA". NAJVEČJI vila Anglija, ker je hotela cel'^hlSSamKmV^ Pred eni mletom je bil na 1900 W. 22. Place, Chicago, IU. Pisal sem mu več pisem, pa ne dobim nobenega odgsel»n«> aku iujHU* družino, l»» i»olrebno nabavili |H»liiStv«i in kuhinjsko i>pra\o ako se boč»'le nastaniti v naši uu-selbiiii. Zatu «>b tej priliki priporučnut svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. 1'ri meni imate vedno čteno iu zuuesljivo blago. Ako dosjiete v Cleveland na jiostajo lil s«* ne veste kani obrniti, kličite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 18*1 in jaz lwm poslal en avtomobil po vas. Ak« pa vzamete pocestno karo s»- ]teljile t? St. Clair karo do 02. ceste iu na vogalu St. Clair Ave. ie naslov : A- GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. I'ri uieui se vedno dobi lelui koledar z:i L'lK-. iMc'tnib znamk. IsČE SE DELAVCE za splošno delo v tovarni. Vprašajte pri: Employment Department, AVestinghouse Electric and Manufacturing Company, East Pittsburgh, Pa._ll9-8_v UjuI bi zvedel, kje se jiahaja ui«>j prijatelj MARTIN KRUMER. Doma je iz Vrhovske vasi pri Sv. Križu na Dolenjskem. Pred onim letom sva bila skupaj na De Puc, 111., in zdaj se nahaja nekje v Penusvlvjiniji. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, o4, Abbeville, Ga. (G-8—*J) Kje je JOŽKP CtAZVODA ? Preti tri in pol leti je bival v Delinon-tu, Pa. Prosim cenjene rojaki, če kdo ve za njegov naslov, tla ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Anton Vidmar, Box 256, Lowber, Westmoreland Co., Pa. (31-8—2-9) 1 Talk. I.T. Važno za priseljence! Državni delavski department Združenih držav je odprl svoj urad na 240 E. 79. St.. med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad je odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne ps do opoldne. Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk in pomoč, in sicer vse brezplačno. Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in v zvezi z delavskim departmentom Združenih držav. Za storjene usluge ni treh« plačevati nikakih pristojbin. Pišite ali pa pridite ošabno t Kje se nahaja ANTON ABRA-NOV1CH? Doma jo iz Sklada, Ciorski kotar, Hrvatska. Pred nekaj leti se je nahajal s svojo družino v West Virgrniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja,