st« l@to aefcainaij.ua Poštnina pavšalirana. Današnja številka vclla K 3’- f Uglasi, v četrtek 3©. marca' 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 4S K. Letno 576 K. Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno 816 K. Oglasi: enostoipna mm vrsta za *nkrat 280 K, večkrat popust. m® an» do- ~-.mM.mn P*V*alnt Irank « Hi LjtfLVav! wmm Jana. * Obloliiio profil hiviemu vojnemu ministru. DEBATA o OBTOŽNICI OPOZICIJONALNIH STRANK. — REKRUTI SO UMIRALI PO VOJAŠNICAH VSLEP NEZADOSTNE PRESKRBE. DEBATA SE NADALJUJE DANES. Beograd, 29. marca. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bi-ja zelo dobro obiskana. Galerije so bile polne. Za to sejo je bilo mnogo zanimanja, ker je na dnevnem redu obtožnica proti bivšemu vojnemu ministru generalu Zečeviču, katerega obdolžujejo, da je zakrivil smrt Več stotin rekrutov. — Predsednik or. Ribar otvarja sejo ob 5.15 popoldne. JPred prehodom na dnevni red Vpraša dr. Janjič (radikalec) ministra za vere dr. Krstelja glede ponovnega zakona pravoslavnih duhovnikov. — Minister za promet Stanič odgovarja na vprašanje demokrata Milana Pribičeviča glede slabega prometa med Banjaluko in Magrebom. — Minister za šume in jnde Rafajlovič odgovarja na nekatera stavljena mu vprašanja, nakar Preide zbornica na dnevui red. — tajnik skupščine dr. Janjič čita obširno obrambo in odgovor bivšega Vojnega ministra generala Zečeviča obtožnico, ki so jo vložile opozi-'jJonalne skupine v narodni skupščina General Zečevič naglaša v svojem obrambnem spisu zlasti dva momenta: 1. da je obstajala potreba, da se rekruti nemudoma vpokličejo V kader in 2. da je ukrenil vse potrebno, da dospejo novinci zdravi in v redu na svoja mesta. To odredbo JO moral izdati, ko je zaslišal načelnike vseh oddelkov in poveljništev In ko je uvidel, da je treba izdati tak Odlok. Minister je odredil, da se pravočasno zagotovi vse potrebno za sprejem teh novih vojakov. V tem zmislu je izdal tudi povelja vsem vpoštev prihajajočim poveljnikom, naj se vpoklic in transport novincev čimprej in energično izvrši. V zmislu Povelja so bile vse postaje pozvane, naj vse pripravijo za transport in za Prehrano rekrutov. Da dokaže takratno potrebo, vpoklicati novince, se sklicuje bivši vojni minister tudi ha vlogo poveljnika druge armije, v kateri veli, da se morajo nemudoma Vpoklicati rekruti, ker so stari vojaki že doslužili svojo dobo in bodo odpuščeni. Novinci da se morajo Čimprej izvežbati. — Obrambni odgovor bivšega vojnega ministra generala Zečeviča je zelo obširen in ga Je tajnik dr. Janjič čital skoraj eno nro. Zbornica je čitanje poslušala z Veliko pozornostjo, nakar se je o tem otvorila debata. — Kot prvi povzame besedo republikanec Jovan Gjonovič in naglaša, da mora biti nekdo, ki mora braniti naš dragoceni naraščaj, da ga ne uprepa-ščajo s takimi odredbami, kakor smo jih sedaj slišali in da more biti tudi nekdo, ki je za vse to odgovoren. V parlamentu ni nikogar, ki ne bi bil za to, da se krivci kaznujejo. Posledica takih odredb je nezaupanje v državo in še večja nezadovoljnost v narodu. Pustolovščina Karla Habsburga je najbolje dokazala, da se bodo v slučaju potrebe javili vsi v obrambo domovine. Zakaj pri zadnji pustolovščini Karla Habsburga se je večina naroda stavila domovini na razpolago. Govornik misli zaradi tega, da vpoklic novincev takrat ni bil neobhodno potreben za varstvo države. Rekrute so spravili v vojašnice in tam so ležali bolni nad en mesec, več sto pa jih je umrlo. Na ta način se ni nič pridobilo, nasprotno, več kot en mesec dela se je s tem izgubilo. Govornik ne ve, zakaj se hoče zbornica izogniti preiskavi. Ako bi bil on obtožen takega dejanja, potem bi sam zahteval preiskavo proti sebi. (Opozicija živahno pleska temu govoru.) — Dr. Mazi (Jugoslovanski klub), zemljorad-nik Voja Lazič in radikalski disident dr. Momčilo Ivanič govorijo proti gen. Zečeviču. Vsi se v tem strinjajo, da je treba priti tej stvari do dna. Dr. Ivanič naglaša, da bomo storili narodu in domovini le dobro, ako tako vprašanja spravimo v javnost. Obžaluje, da so bili vsi člani narodne skupščine edini v tem, da se komunistični poslanci izroče sodišču, dočim se pri razpravi zoper generala Zečeviča ne kaže ta enoduš-nost. — Radikalec Marko Gjuričič brani bivšega vojnega ministra generala Zečeviča in meni, da ga ne zadevlje nobena krivda, ker so bili rekruti potrebni in je bilo ukrenjeno vse potrebno za njihov transport. — Debata je bila v splošnem zelo živahna in ni prišlo do nobenega incidenta. Zbornica je poslušala skoro vse govornike z veliko pozornostjo. — Seja se je zaključila ob 7.50 zvečer. Prihodnja seja jutri ob 10. dopoldne. Dnevni red: nadaljevanje današnjega. Vlada sa pomišlja tsvas& upravoo r&sdelliev tiriava. RAŠlC ZA SPORAZUM. — DR. TRUMBlC IN DR. ROJC NAMERAVATA UVESTI PORAZGOVORE S HRVATSKO OPOZICIJO. Beograd, 29. marca. (Izv.) Danes dopoldne je predsedništvo narodne skupščine predložilo vladi elaborat o Upravni razdelitvi države. Vlada ima v Zmislu člena 135 ustave izvesti razdelitev s kraljevo naredbo najkasnje do 28. aprila. V političnih krogih sedijo, da bo ministrski predsednik Pašič še enkrat skušal doseči sporazum z opozicijo v radikalskcm klubu, in sicer še preden pride v vladi do odločitve glede te na-redbe. Današnja »Politika« poroča, da se je včeraj govorilo o tem, da namerava dr. Trumbič vladi predlagati, naj se sporazume s hrvatsko opozicijo glede vprašanja upravne razdelitve države na oblasti. Enako akcijo je začel v Zagrebu tudi dr. Rojc. Neva italijanska in&rlae m Reki. ITALIJANSKI POLITIKI NA REKI. — ZANELLOVI NASPROTNIKI NA j DELU. - ODPOR PROTI ITALIJANSKI VOJSKI. Kraljeviča, 29. marca. (Izv.) Dejstvo, da je zadnje dni dospelo na Reko več Politikov iz Italije, je tukaj vzbudilo Pozornost in pomisleke. Med drugimi je dospel tudi profesor 6relli, ki se shaja s člani manjšine reške konstituante in 2 zastopniki oborožene sile. Sodijo, da So ti ljudje prišli na Reko z namenom, da rešijo na kakršenkoli način zamota-Položaj, v katerega je prišlo reško Vprašanje zaradi postopanja združenih Nacionalistov. Sestanki se vrše v Opa-hi in na Reki. Včeraj je bil v Opatiji Sestanek z manjšino konstituante in z Nekaterimi znanimi voditelji. 2e na vse zSodaj so dali parolo, da ne sme nihče jhanjkati. Ne ve se, katere vplivne oseke z Italije stoje za celo stvarjo. Popolnoma gotovo je, da pripravljajo Zancl-lQvi nasprotniki močno kampanjo, ki haj se vodi brez ozira na način boja, če J-cba tudi s falzifikati. To sc da sklepati hdi iz včerajšnje izjave profesorja Su- smela, ki je dejal, da bo v štirih do petih dneh Zaneiia razkrinkan, in da ga bodo zppustili celo hrvatski listi. Medtem pa je javna varnost na Reki kljub izjavi italijanskega ministrskega predsednika Facte vedno ista. Doznava se, da je nekaj zastopnikov manjšine z Be-tolijem na čelu odpotovalo v 'Rim, kjer bodo zahtevali, naj se odpokličejo z Reke pred kratkim tjakaj došli alpinci in naj v mestu ostanejo le še karabiner-ji. Včeraj so imeli fašisti sejo, na kateri so razpravljali o položaju. Izjavili so, da hočejo storiti vse prej, kot odstraniti se z Reke. Govori se, da so fašisti najeli nekega Jugoslovana (?), ki naj zasleduje Zanello. Kraljeviča, 29. marca. (Izv.) Doznava sc, da je rAski fašist Antonini prekoračil s štirimi arditi jugoslovansko mejo v bližini Reke, baje s ponarejenimi potnimi listi. Bteš no.vB BcanzuS v Ljubljana, 29. marca. Danes se je mudil v Ljubljani naš novi konzul za Celovec dr. Vojislav V. Rašič. Poselil je tekom dneva pokrajinskega namestnika ministra Hribarja, rektorja univerze in vse inozemske konzulate. Spremljal ga je na njegovih obiskih narodni poslanec Anton Erandner, ki ga je pri njegovem od-potovanju na njegovo novo službeno mesto spremil do Jesenic. Upamo, da se bo z nastopom službe novega konzulata bistveno izpremehi-lo stanje naših zasužnjenih bratov na Koroškem. OSTAVKA MUSLIMANSKIH MINISTROV NI EILA SPREJETA. Beograd, 29. marca. (Izv.) Ker vlada na predlog ministrskega predsednika Pašiča ni sprejela ostavke ministra za trgovino in industrijo dr. Vdovica in ministra za narodno zdravje Dcrviša Omeroviča, ki sta člana muslimanskega kluba, bosta oba ministra še nadalje obdržala svoja resorta. Ministra dr. Vi-iovič in Omerovič sta danes sporočila ta sklep vlade članom svojega kluba. SKS SE ZDRUŽI Z ZEMLJORADNI-ŠKIMI DE8IBENTI. Beograd, 29. marca. (Izv.) V političnih in parlamentarnih krogih se z vso gotovostjo trdi, da se v najkrajšem času strneta samostojna kmetijska stranka in Beninova seljačka stranka. Na ta način se bo kmetska stranka razširila tudi na Srbijo in Vojvodino. V skupščini bo imela ta skupina 17 poslancev. Ker so muslimani z razkolom v svoji stranki oSibljeni, imajo sedaj pravico le do enega ministra. Tudi mesto nj;hovega podpredsednika v skupščini je postalo z razkolom sporno. RUMUNSKA KRALJICA V BEOGRADU. Beograd, 29. marca, (Izv.) Današnja »Politika« poroča iz Bukarešte, da se je včeraj v palači Cotrozeni definitivno sklepalo o potovanju kraljice Marije v Beograd. Kraljica bo oficijelno posetila svojega bodočega zeta kralja Aleksandra. DvorrA-vD.k iz Bukarešte odpelje v soboto in pride v Beograd v nedeljo, dne 2. aprila ob petih popoldne. Kraljica, katero pozdravi na kolodvoru kralj Aleksander, ministri in zastopniki beograjske občine, ostane v Beogradu par dni in se bo pri tej priliki odločilo, ali odpotuje v Dubrovnik, kamor naj bi par dni kasnje prišel tudi rumunski prestolonaslednik Carol s kraljevo zaročenko Marijo. Včeraj so se že začele priprave za sprejem kraljice. V nedeljo bo ves Beograd v jugoslovanskih in rumunskih zastavah. POTRES V BEOGRADU. Beograd, 29. marca (Izv.) Danes ob devetih zjutraj se je v Beogradu zopet čutil precej močan potres, ki pa je bil mnogo šibkejši, kot oni pred par dnevi. POSLANEC S SMRDEČO BOMBO. Praga, 29. marca. (Izv.) V nasprotju s prvotnimi poročili so oddali, poslanca Baerana po zaslišanju v preiskovalni zapor. Njegovo pritožbo zoper to je kazensko sodišče zavrnilo. (Nemškonaclo-nalni poslanec Baeran je vrgel svoj čas v parlamentu ČSR proti prezidiju smrdečo bombo, vsled česar se je morala seja v svrho prezračitve dvorane za dalj časa prekiniti. Nato je Baeran pobegnil v inozemstvo in se je vrnil šele pred kratkim na Češko.) Borzna peroiila. Curih, 29. marca. Berlin 1.54, Ne\vyork SIS, London 22.52, Pariz 46.45, Milan 26.05, PraKa 9.325, Budimpešta 0.57, 2ar;reb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.0675, avstrijske krone 0.07 Berlin. 29. marca. Dunaj 4.38. Budimpešta 36.66, Milan 16S3.30, Praga 605.35, Pariz 2929, London 1449.50, Nevvyork 320.42, Curih 6443.5S. Praga, 20. marca. (Izv.) Dunaj 0625, Berlin 16.25, Rim 267.50, Budimpešta 5.85, Pariz 496.75, London 239.90, Ncvvjork; 54.825. Curih 1068, avstrijske krone 0625, ital. lire 273.50. Zagreb, 29. marca, (Izv.) Devize. Berlin 100—104. Milan 1655—166R, London 1530—1535. Pariz 2950—3050, Praga 600— 606 _ Švica 6100—6200, Dunaj 4.35—4.40, Budimpešta 37—38.50, Ne\vyork (kabel) 335"—o> (ček) 324.50—327, Varšava 9.30 — o. Valuke: Ameriški dolarji 320—325, češkoslovaške krone o—590. francoski franki o—2qoo, napoleondori 1020—1050, nemške marke 106—o. romunski leji o—240, italijanske lire 1625—1635, madžarske , krone 0—36. Beograd, 29. marca. iTzv.) Devize: London 355, Pariz 725. Ne\vyork 81.50— 82.50. Ženeva 1550. Milan 415, Praga 14850 —149. Berlin 25—2525, Dunaj I.li—1.13, Bukarešta 0—62. Valute: Komunski leji 60 50—6i 50 češkoslovaške krone 141—144, bolgarski levi 47.50. Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 'i&3/ Uprava: Marijiu trg 8. Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamk* za odgovor. Sl Če danes izpregovorimo eno, dve o naših politikih, tedaj ne mislimo razpravljati aviomističnih ali centralističnih nabiranjih in ustavnhih načrtih. Kajti v tern oziru vemo, da so se naše velike politične stranke postavile na neomajna stališča in da so jim soc. učinki njihovega delovanja deveta briga. Socijalni učinki pravimo. Pojasniti pa moramo takoj, da s tem mislimo učinke na javno mnenje, na narodovo razpoloženje, na nacijonalno voljo. Zdrava, za državo, nacijo in kulturno ustvarjenje zanimajoča se narodova večina je hrbtenica državne in kulturne moči vsakega naroda. V tem oziru moramo po političnih izkušnjah zavadnih državnih in narodnih teles smatrati le tisto politično delovanje kot državno in narodno tvorno, ki oblikuje narod, večino prebivalstva, v smeri enotnosti, odglasju in kulturne plodnosti. Z ozirom na neizkušenost naših političnih voditeljev pa je razumljivo, da jim je njihova voljica, da so jim njihova ustavna določila in programatični odstavki vrhunec državniške treznosti in politične uspešnosti, ter da se za odmev njihovega dela v narodu prav nič ne zmenijo. Kaj za to, ako se ob lepih zaokroženih ustavnih določilih razdira enotna državljanska zavest! Kaj zato, ako široke mase naroda razkrajajo z defetističnimi razpoloženji napram pridobljeni svobodi in skupni državi! Kaj za to, ako se vse to trmoglavo poostruje, ako s« v državo seka smrtnonevdrna rana ustavnega spora, narodnega razdora m splošnega nezadovoljstva! Pri zapadnih narodih se učimo, da je politika tisto delovanje, ki zna pridobivali narodove večine za gotovo državno in kulturno delo, ki usmerja te narodove večine k soglasju z gotovo državno mislijo in s posameznimi javnimi smotri zunanje politične narave ali upravnih, finančnih, socijalnih in kulturnih K nalog. Ker so sc torej naši državniki in politični voditelji zarili v svoje programe in zavzeli napram narodu in njegovi volji razkrojevalno stališče zato opazimt, da izpre gledaje jo bistvene potrebe, ki jih kaže ta narod v pestrem svojem vsakdanjem narodnem, gospodarskem, socijalnem in kulturnem življenju. Najboljši dokaz za navedeno je dejstvo, da si ne moremo zamisliti možnosti, kako bi se slovenski politični voditelji mogli zediniti v kateremkoli vprašanju dnevne in državne politike in nastopili s skupnimi političnimi manifestacijami. In vendar imamo velika narodna in državna vprašanja, ki naravnost izzivajo solidarne izraze in skupna dejanja n. pr. ravno slovenskih političnih voditeljev. Za to skupino politikov sioji n. pr. v ospredja ustavno vprašanje — srbsko-hrvatsk spor. Kmalu bo leto in dan, odkar sc je jugoslovanski narod razdvojil v dve polovice in postavil dve ustavni skrajnosti, s katerimi spaja, svoje pozitivno ali negativno razmerje do države. Ali ne bi bila tukaj naloga zgodovinske dalekosežnosti in državotvornosti v pravem pomenu besede, ako bi naša skupina pilitičnih voditeljev začela z delom pomirjanja in sporazumevanja. Država živi ali pa hira od enotne nacijonalne volje, ustavna določila pa so postranskega pomena. Ker je hrvatski narod zagrizen v svoje državnopravne pravice, zato je odvrnil pozornost od vprašanj Jadranskega morja, rapallske pogodbe in reškega vprašanja. Ali ne bi bila zopet v vseh teh vprašanjih dana nova skupna naloga slovenske skupine poliličarjev, da bi dramila interese teh zapadnih pokrajin? v parlamentu in postavljala smernice naši zunanji politiki? In zopet so- tu vprašanja gospodarske obnove in zdravega denarstva, ki tarejo predvsem naše pokrajine kot gospodarsko najmočnejše v državi. Kje 'šo naši politični voditelji, da bi bili ob svojem času preko naše javnosti intera-sirali državno vodstvo za gotove fnančne zahteve in potrebe, ki bi se morale razčistiti na genovski konferenci. Za te voditelje, kakor da država in narod ne obstojajo! Politiko pojmujejo kot uveljavljenje lastnih oseb, kot borbo zahrbtnosti in osebnih uspehov. ^flesporazumljerfa frasicosk® In amgieško vSad® sEsda g©ao^ske AKCIJA DR. BENEŠA IN SCHANZERJA PONESREČENA. — LJENIN JE GOVORIL NA ZEORU KOMUNISTOV? — Č1ČERIN VODI RUSKft DELEGACIJO. Pariz, 29. marca. (Izv.) »Kablo- jo, ki bi jo osnovala pogajanja v Genovi, zaupati zvezi narodov, ki naj ostane edini organ za mednarodne odnošaje. Moskva, 29. marca. (Izv.) Dne 27. t m. je otvoril Ljenin, burno pozdravljen, enajsti vseruski strankin zbor komunistov. V svojem otvoritvenem govoru Je Ljenin izjavil, da je glavni cilj tega zborovanja ojačenje enotnosti v stranki in posvetovanja glede sodelovanja s komunističnimi strankami zapada. Glede mednarodne gospodarske konference v Genovi je izjavil, da se je Rusi ne udeleže kot komunisti, temveč kot trgovci. Trgovati je želja Rusov in tudi drugih. Ljenin je nato očrtal smernice neve ruske gospodarske politike. Pariz, 29. marca. (Izv.) Iz Rige poročajo, da je latiški konzulat v Moskvi dne 23. t. m. vidiral potne liste ruskega odposlanstva za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi. Za vodjo delegacije je imenovan Cičerin. de- ni arca. gram« doznava, da je francoski ministrski predsednik Poincare prosil ministra Schanzerja prod njegovim potovanjem v London, naj dela pri angleškem ministrskem predsedniku Lloyd Georgu na to, da se zveza narodov pripusti k posvetovanjem na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Poincare smatra to za važno zlasti zaradi držav latinske Amerike. Tudi dr. Bencš je pred tremi tedni prevzel nalogo, pregovoriti L!oyd Geogea, da sprejme francoski prediog. Schanzer pa sedaj ni bil srečnejši od dr. Beneša. Pariz, 29. marca. (Izv.) Kakor javlja »Matin«, je včerajšnja seja zveze narodov pokazala, da obstoje med francosko in angleško vlado radi mednarodne gospodarske konference v Genovi nekatera nesporazumljenja. Francija sod', da je s splošnega političnega stališča potrebno, mednarodno organizaci- atentel ruskih monarhistov na MiSJukova* Dunaj, 29. marca. (Izv.) Kakor poročajo listi iz Berlipa, 'se je dvignilo med predavanjem, ki ga je nameraval imeti v »Filharmoniji« v Berlinu slučajno bivajoči vodja ruske kadetske stranke Miljukov, nekaj z revolverji oboroženih mladih mož in jelo streljati proti rmzi, kjer je govoril Miljukov. Miljuko-va krogle, n'so zadele, pač pa poleg Miljukova stoječega kadetskega voditelja Lebakova, ki je takoj izThnil. Več oseb je bilo težko ranjeivh. V dvorani je nastala grozovita panika, in to tem bolj, ker so atentatorji streljali tudi na občinstvo. Po atentatu sta Imela 'dvft napadalca raz govorniško tribuno nagovor, iz katerega izhaja, da so se hoteli monarhisti maščevati nad Miljuko-vim in pristaši njegove stranke. Ob« storilca sta bila aretirana. Berlin, 29. marca. (Izv.) Policijska poizvedbe glede dogodka v »Filharnto* niji« so dognale, da so na Miljukova streljali bivši ruski častniki. Storilci ne kažejo nad svojim dejanjem nobenega kesanja- Ste* 74. i i 11 M dp. Mihael Hapafaift j V torek, dne 27. marca je v Maribo-tu umrl knezo-škof lavantinski dr. .Mihael Napotnik. Prva poročila o težki bolezni pokojnika so prišla v javnost lansko jesen. iMočna natura in jeklena volja se je borila z neozdravljivo boleznijo več mesecev, dokler ni ugasnilo življenje, polno plo donosnega dela. Zadnjič je nastopil dr. Napotnik v Škofijski palači, ko mu je pokrajinski namestnik Ivan Hribar izročil kraljevo odlikovanje reda Sv. Save I. razreda. Pri tej priliki se je pokojni škof v domoljubnem govoru zahvalil za odlikovanje in izrekel udanost kralju in želel srečo jugoslovanski kraljevini. Dr. Mihael Napotnik je bil rojen v Tepanju pri Konjicah dne 20. septembra 1850. leta. Po dokončanih študijah ?e bil dne 25. julija 1875. posvečen v Biašnika. Doktorjem bogoslovja je promoviral na Dunaju, nakar je služboval kot profesor cerkvene zgodovine in prava v mariborskem semenišču in pozneje kot ravnatelj Avgustineja, zavoda za višjo vzgojo duhovnikov na Dunaju. Dr. Napotnik se je leta 1878. udeležil kot vojni kurat okupacije v Bosni. Za knezoškofa je bil imenovan 27. septembra 1889, posvečen je bil 27. oktobra in introniziran 17. novembra Istega leta. Pokojni škof si je Iztekel velike za-tfuge v cerkvenoorganizatoričnem oziru, kakor tudi na cekvenoprosvetnem Polju. Slovel je kot znamenit cerkven jovornik in je nastopil na evharističnem kongresu na Dunaju in na mari-Kan skem kongresu v Solno gradu. Govoril je tudi na II. katoliškem shodu v Ljubljani. Literarno se Je dr. Napotnik udejstvoval najprej v narodnem gospodarstvu ter zgodovini. V »Mariborskem Vestniku« je leta 1873. napisal razpravo »Kmetijstvo podlaga civilizacije«. V mariborskem »Slov. gospodarju« je opisoval doživljaje po slovanskem jugu in leta 1884. izdal knjižico »Kratek pregled bosanskega slovstva«. Kot cerkven pisatelj je napisal več razprav, med katerimi je doživela knjiga »Sv. Pavel, apostol sveta in učitelj narodov« tri izdaje. V celem je škof dr. Napotnik izdal 25 slovenskih knjig. Za Časa dr. Napotnikovega škofova-Bja je služboval tudi pesnik Anton Aškerc v lavantinski škofiji. Priznati se mora, da Anton Aškerc ni imel pretrpeti glavna preganjanja od svojega neposrednega cerkvenega predstojnika. Kar je škof dr. Napotnik ukrenil proti pesniku Aškercu, je bilo vse izvršeno več ali manj na pritisk kranjske duhovščine. Pokojnik je imel vplivne zveze z btvšim avstrijskim dvorom še iz onega časa, ko je služboval kot ravnatelj dunajskega Avgustineja. Po prevratu so se te zveze v slovenski javnosti večkrat obravnavale. Vendar je bil dr. Napotnik eden izmed prvih cerkvenih veljakov, ki se je moško izrekel za jugoslovansko državo. Stališče dr. Napotnika je bilo pod avstrijsko vlado večkrat zelo otežkoče-no. To pa vsled šovinističnih nastopov Nemcev, ki so odločevali na Štajerskem. Dr. Napotnikovemu previdnemu in taktnemu nastopanju se je zahvaliti, da je lavantinska škofija ostala v rokah slovenskega škofa, kar je bilo v narodnostnem oziru za tedapje čase velikega pomena. POGREB. Pogreb pokojnega škofa se bo vršil v pondeljek, dne 3. aprila. Zjutraj ob pol 8. uri bodo blagoslovili truplo v škofijski palači, nakar je bodo prenesli v stolno cerkev, kjer se bo pel mrtvaški oficij. Ob pol 10. uri bo slovesen re-kvijem in cerkveni govor. Nato se bo vršil slovesen sprevod v baziliko Matere Milosti, kjer bo visoki pokojnik po-kokopan pod velikim oltarjem. tatifuanta v Romuniji. Rumunija je danes naša najožja zaveznica. Skoro bližja nam je danes v politiki kot slovanska češka republika. To je tudi precej razumljivo. Ne smemo namreč pozabiti, da igrajo v politiki odločilno ulogo predvsem gospodarski interesi. Rumunija in Jugoslavija pa imata danes mnogo sličnosti. Obe državi sta monarhiji, obe sta pretežno agrarni deželi. V obeh vlada bankokra-cija, ki živi na račun širokih plasti ljudstva. V Rumuniji in Jugoslaviji vladajo izjemni zakoni v svrho zaščite vladajoče klike. Terorizem tam, terorizem tu. Korupcija tam, korupcija tu. In v obeh deželah prevladuje francoski vpliv. Ni čuda, da postajajo odnošaji med nami in oficijelno Rumunijo od meseca do meseca bolj prijateljski. Pred kratkim so imeli v Rumuniji nove volitve. Časopisi so poročali, da je dobil Bratianu s svojo liberalno stranko pretežno večino mandatov, da je popolnoma poražena opozicija. Poslanci novoizvoljenega parlamenta so se sestali v Bukarešti k slavnostni otvoritvi skupščine. Kralj jo je otvoril s prestolnim govorom, v katerem je dal skupščini značaj konstituante. Velika je postala Rumunija po svetovni vojni. Erdelj in Besarabija, obširni in bogati deželi sta povečali kraljestvo ali bolje rumunska vojska si je vzela ti deželi, izrabljajoč slabost sosedov. Tudi ti kraji so volili. In Bratianu je vodil volitve, njegova vlada in njegova stranka sta razpolagali s celim državnim aparatom. Temeljito se je poslužil mogočih sredstev. Tako temeljito je vodil volitve, da je opozicija popolnoma propadla. Sedaj pa, ko je kralj otvoril parlament in ga proglasil za konstituanto, so prišli tudi maloštevilni opozicijonalni poslanci k otvoritvi Bratianujeva zma- ga je bila tako popolna, da socialisti sploh niso dobili nobenega poslanca. Voditelji socialistov in voditelji delavstva sede po ječah. Mnogo jih je umrlo. Evropsko časopisje je zaman protestiralo. Čez leto dni že sede tam in zaman čakajo procesa. Opozicija je poslušala prestolni govor, nato je podala izjavo in Odšla korporativno v znak protesta proti načinu, kako so se vršile volitve. Bratianu je ostal sam s svojimi poslanci v kon-stituanti. Čemu pa mu je tudi treba opozicije? Saj on je dobil pri volitvah ogromno večino glasov, za sabo ima ljudstvo. On lahko vlada tudi brez opozicije in bolje bo vladal in hitreje se bodo rešili parlamentarni posli. Tu ne bo oral'ledine, naslanjal se bo lahko na izkušnje zavezniškega parlamenta v Beogradu. Temeljito je izvršil Bratianu volit- ve. Pokazal je svetu, kako je treba uporabljati demokratsko institucijo volitev. Razposlal je po vsej deželi žan-darje, preplavili so vasi in mosta, da skrbe za mir in red med volitvami in branijo državo pred protidržavnimi elementi. In žandarji so verno ubogali svojega gospoda. Hoteli so nastopati opozicijonalni kandidati. Ali prepovedali so jim shode in one, ki so bili predrzni, so vtaknili v ječo in jih zbatinali. Mnoge mandate neljubih opozicijonalnih strank je pustil enostavno anulirati. Za liberalno stranko pa je volilo nebroj mrtvecev. To so bile volitve v Rumuniji, ki jih je vodil Bratianu in liberalna stranka. Danes sedi Bratianu s svojimi poslanci sam v konstituanti. Masikdo bo pač sedaj lažje razuir.el, odkod veliko prijateljstvo med našo in rumunsko vlado. X Razkroj v soclalno-demokratičnl stranki. »Naprej« z včerajšnjim datumom je prinesel v svojem uvodniku neko razmišljanje o slovenski kulturi. Značilno je, da napada v tem uvodniku unionsko klet in neke njene obiskovalce. Znano je namreč, da hodi med te obiskovalce, kadar je v Ljubljani, socialnodemokratski poslanec dr. Milan Korun. Poučeni pripovedujejo, da nastopa proti poslancu Korunu ostra struja, ki si. je poiskala duška v napadu na unionsko klet. X Naša delegacija za Genovo. Naši delegaciji za Genovo bo načeloval sam ministrski predsednik Pašič. Od ostalih ministrov so delegirani v Genovo minister za zunanje posle Ninčič, finančni minister Kumanudi in minister Krstelj. Pripravljalna dela vodi dr. Velizar Jankovič, ki bo na konferenci tudi finančno ekonomski ekspert Delegaciji bo prideljena tudi pomožna komisija, se-stoječa iz načelnika zunanjega ministrstva dr. Todoroviča, načelnika trgovinskega ministrstva dr. Radosavljeviča, sekretarja dr. Miletiča, ravnatelja An-globanke Stojadinoviča, dr. Janko Hacina, profesorja zagrebške univerje dr. Stražnickega in zastopnika prometnega ministrstva Evgena Derocco. Delegacija odpotuje v Genovo 5. prihodnjega meseca, le minister Kumanudi ji bo sledil šele pozneje. X Vojni minister podal ostavko? V beograjskih političnih krogih se je raznesla vest, da je poleg obeh muslimanskih ministrov iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov demisioniral tudi minister za vojno in mornarico Vasič. Sluti se, da je demisija v zvezi z voditeljem Bele roke, polkovnikom Okunjevičerm X Demisija muslimanskih ministrov. Spor v muslimanskem klubu se je tako poostril, da sta muslimanska ministra min. predsedniku Pašiču naznanila svojo demisijo. Kakor se doznava z dobro informiranih političnih krogov, na kakšno poravnavo med dr. Spahom in Ka- ramehmedovičem skoro ni misliti. Kakor bo našim bralcem v spominu, so muslimani kandidirali na avtonomističnem programu, pozneje pa jih je vlada podkupila, da so glasovali za centralistično ustavo. Brez njihovih glasov bi se namreč ne mogla izglasovati vidovdanska ustava. Sedaj pa se je skupina okolo dr. Spahe naenkrat premislila in je glasovala proti zakonu o samoupravi, medtem, ko je ostala Karamehmedo-vičeva skupina tudi nadalje zvesta svojemu verolomstvu naprara svojim vo~ lilcem in je glasovala za vladni predlog. Pričakuje se, da bo dr. Spahova skupina pristopila k Hrvatskemu bloku. X Zopet aretacije komunistov. Zagrebška policija je tekom zadnjih dni aretirala več komunistov, ker so ne-kateci izmed njih prodajali fotografije Alije Aliagiča in sicer, kot so Izpovedali sami, v svrho ustanovitve fonda za pomoč gladujočim v Rusiji Kot izvemo, je bilo dosedaj aretiranih osem oseb. Ne vidimo prav nobenega pravnega povoda za te aretacije. Pa vladni juristi ga bodo že našli. X Novo italijansko nasilje proti primorskim, predvsem tržaškim Slovencem, Po navodilih rimskega kasacijske-ga sodišča je tržaško deželno sodišče sklenilo soglasno, da se odpravi pri vseh sodnih uradih v Trstu uporaba slovenskega in hrvatskega jezika tako pri pismenem kakor ustmenem obravnavanju. Vse uradovanje in pravni čini se morajo vršiti izključno v italijanščini. Pri sodiščih v Podgradu, Komnu, Postojni, Senožečah, Ilirski Bistrici in Sežani, kjer prevladuje slovansko narečje se sme sicer slovenščina in hrvaščina še nadalje uporabljati, v jezikovno mešanih krajih (Volosko-Opatija) pa morajo biti sodbe in obravnave italijanske. Slovanske vloge so s?cer v jezikovno mešanih krajih dopuščene, če pa je nasprotna stranka italijanske narodnosti ali če bi vloge v slovenščini ali hrvaščini ne hotela sprejeti, mora vlagajoča stranka v določenem rok« na svoje stioške oskrbeti italijanski prevod dotične vloge. Od prvega maja naprej se bodo vse slovenske in nr* vatske vloge na tržaško deželno sodišče vračale vlagalcem s pozivom, da v določenem roku ponove vlogo v italijanščini, ker se bo sicer smatralo, da spis ni bil vložen. To je toliko hvalisa* na italijanska pravicoljubnost in lojalnost napram podjarmljenim Slovencem i glasovi. »Slovenec« piše o razmerah v ^Jban ji. V miriditskem okraju severne Alba * je vlada mir, dočim se na jugu vrsi P vrat za pravratom. V južnem delu_>e j vladala čisto muslimanska struja m n iooo turških častnikov straši po nesre deželi. Angleži in Italij&ni SO naspro katoliškemu prebivalstvu v severni Al niji. Skoro nemogoče je prerokovati, * ko se utegne albanski kao9 razviti, prijetno dejst\o za enkrat je, da so V n*' ših jugozapadnih krajih neznosne m re: tri četrtine prebivalstva od pritiskom imponujoče sile stalo zelo visoko v naše debro. To padanje bi se na vrSlo še hitrejše in doseglo že davno svoj minimum ,alco bi bili splesni življenski pogoji v avstrijski republiki ugodnejši. To zadnje dejstvo je naš najboljši zagovornik. V kolikor pa obstoji danes še upanja v naš uspeh (v najboljšem slučaju bo precej klaveren), se bomo imeli zahvaliti to njemu in ne našemu lastnemu delu. Tak uspeh pa — noben uspeh. Ako seštejemo naše glavne pogreške in pomanjkljivosti, kakor: slaba prehrana, nemožnost rednega razpečavanja poljedelskih in drugih gospodarskih pridelkov, slaba preskrba z gospodarskimi in drugimi stvarmi, katere ljudstvo dnevno rabi, opustitev zamenjave nemško-avstrijskega denarja za jugoslovanski v nekaterih obmejnih občinah, nesrečna reguhacija našega valutnega vprašanja, zlasti po neugodni relaciji, nepo-vrnitev škode, povzročene po vojaštvu,* neenotnost reševanja celega kompleksa koroških vprašanj in popolen neuspeh našega politično-ofenzivnega dela — ker še do danes, ko stojimo tik pred plebescitom nimamo nobenega sistematično urejenega aparata, tako, da je vse naše tozadevno delo podobno tavanju slepca, — potem si moramo staviti vprašanje: AH moremo pod takimi pogoji zahtevati od tako trpinčenega in povsem zasužnjenega ljudstva, osobito od omahljivcev, ki so odločujoči faktor, da glasujejo za nas?! Nepošteno bi bilo, ako bi hoteli vse te negodnosti zamolčati ali jih utajiti. Predlogov ne bom stavil, ker po dosedanjih izkušnjah lahko odpadejo. S tem se od svojega posla poslavljam, * Prehranjevalna kriza ie nastala vsled prometnih ovir na naših že- leznicah. Ako sem prav poučen, je imel Žitni zavod v Ljubljani ,kl Je zalagal slov. Koroško z žitom in moko, nakupljenega mnogo blaga v Bački oz. Banatu, katerega pa ni mogel vsled tega pravočasno prepeljati v Slovenijo. Takrat je občutila to krizo vsa ostala Slovenija. Vendar, Odsek za prehrano v Ljubljani Je storil vse, da je bila ta neprilika kmalu odpravljena. V prehrani so se pojavili sicer 5e pozneje pogreški, zlasti vsled manjvrednih mlevskih proizvodov, ali toliko se sme trditi, da prehrana v obče ni poslovala slabejše od katerihkoli, od nas ustanovljeni^ organizacij. Mnogokrat pa so razne nerednosti zakrivili Gospodarski odbori sami, ker niso prevzemali hranil pravočasno, ali pa ker so blago neupravičeno zadrževali. Pred plebiscitom pa je bilo ljudstvo s hranili bogato založeno. Razen tega je bila povrnjena vsa škoda, povzročena po vojaštvu ter zamenjan je bil do malega ves denar avstr, republike z našim. V splošnem so vlada In njene organizacije do plebiscita odstranile mnogo hib, posebno pa so skušali narodni sveti priti v pravo razmerje do razreda omahljivcev. Ves njih, v ta namen porabljeni trud in njih požrtvovalnost sta bila vzgled j brez primere. SKLEPNE PRIPOMBE. Ta poročila, ki so pisana, kakor rečeno, na podlagi številnih izpovedi najrazličnejših izvestiteljev vseh stanov, naj služijo za primer, kako vpliva tak zgodovinski čin, kakršen j® bil plebiscit, na ljudstvo, nad katerim se je izvršila tako važna sodba, kakor tudi na delavce, zaposlene pri tem delu. Ta poročila pa naj tudi pojasnijo duševno razpoloženje, ki se je polastilo nas cb pogledu na rezultate dela države, ki iz naslova svoje napr.čne idejnosti neusmiljeno davi In uničuje tujo Ji na* rodnost, ka živi na ozemlju, preko katerega sl je začrtala svoi teritorijalnl okvir. Ta živa, nad vse žalostna slika je povzročil* v nas nemalo razburjenje, to pa zopet marsikako napačno po* tezo od naše strani. Ravno radi tega, ker je naš poraz na Koroškem zgodovin'’ skega pomena, moramo priti do pravih vzrokov te najveČJ® tragedije Slovenstva ,odkar 'se zaveda svoje bitnosti. Na Koroško smo prišli pač prekipevajoče volje, v tem Je bila edina vsa naša armada, toda vsakdo si je rešitev te ^ loge predstavljal drugače. Ko se je delo pričelo, smo videli kako smo si v navzkrižju. Vsa ta neorientiranost v izvršbi s® je izražala v naših tamkajšnjih organizacijah, vsaj početkom® malone porazno, posebno pa se je ta negotovost občutila 0e(* ljudstvom na deželi. To dejstvo je sililo posameznike, ki so imeli kolikortoliku odgovorna mesta, da si je vsak sam zamislil ali pisal svol0 »politeo«, da se je mogel v svoji stroki sploh udejstvovati, ni hotel zapasti breznačeluosti, ki je nastopala že epidemičo0. Na ta način so nastali tudi objavljeni zapiski. Ker so b$ pisani takorekeč na cesti, pod neposrednim utlsom takratu^ razmer, je umevno, da so pričujoče objave nepopolne, da 3 nerešenih še mnogo vprašanj in da bi se marsikaj dalo pove® dati drugače in boljše. Vsi ti programi nosijo tedaj povsem subjektivno obiležJ®* kar je povsem naravno. Ravno radi tega pa je treba, da od* javijo_ vsi ostali delavci sveje misli in Šele na podlagi vseh te mnenj bo mogoče ustvariti objektivno sodbo o koroškem P1 ' biscitu, ki bo godna za zgodovino. Po vseh dosedanjih ugotovitvah se že danes lahko trdi, dj® ni iskati vzrokov poraza edinole na Koroškem, temveč: Pr® vsem pri nas doma: Koroško vprašanje ja naše državno vprašanje! Preden smo se lotili osvoboditve ^ ^ koroških bratov, bi se bili morali najprej osvoboditi sam* J napačnih pojmov, ki nsm onemogočajo solidno uredltev^nci ^ skuprega materinskega doma, naše slovanske zadružne žave! (Konec.) d©sp}©darsi¥@. Iz govora Ivana Deržlča v narodni skupščini. (Nadaljevanje.) (Toda prvi poizkus je bil političen, kot *ei® že preje omenil in je v resnici tudi po petih mesecih končal s popohiim neuspehom. Stvorila se je namreč že omenjena inšpekcija, ki se je preselila V Zagreb, kjer je bila po petih mesecih razpuščena. Medtem pa se je v vladi Prerekalo, da je v prečanskih krajih, Posebno v Sloveniji in Hrvatski preveč direkcij, češ, da ima ljubljanska direkcija z 400 km proge preveč uradnikov »trokovnjakov, kateri so bili preje nameščeni pri avstro-ogrski direkciji v Trstu. Vsled tega naj se direkciji Ljub-Ji&fla in Zagreb združite v eno in naj se ti strokovnjaki namestijo pri njej. To Je tudi zgodilo, ko je odstopila prva koalicijska vlada. Ko je prišel na vlado demokratsko-radikalni blok, je g. Draš-*ovič izdal naredbo, po kateri se je združila ljubljanska direkcija z zagrebško. On je stal na stališču, da naj se Wle2niška politika vodi strokovnjaško *® gospodarskim načelom odgovarjajo-”• to stališče ministra Draškoviča, *®«anjega prometnega ministra, je bilo Popolnoma pravilno. On je dejal, da je ^frebno, da se uradniki ljubljanske di-**kcije Y zagrebški direkciji tako najeste, da bo njihova namestitev odgo-J^lala dejanskim potrebam in v tem Jtoislu je pisal pod št. 23614 14. 9. 1919. Roditelju ljubljanske direkcije sledeče Pismo: *Q. direktore! Naše železniške di~ *^ciJe treba več, da prelaze iz privre-~enog stanja u stanje definitivne for-Ministarski savet i ja našli Z7?°\ da nije racionalno da zasebna di-JpciJa ima onaj broj kilometara želez-d! t.koji *e do danas bio pod vašom ““ekcijom, i da Je pet direkcija za ovaj , °kupan broj kilometara, koliko jih *®amo, odvišno. >1 ^oslovi, koje ste vi do sada obav-jrali prečiče na direkciju u Zagrebu. U Mubljani se ima stvoriti organ Železnike službe, na kakav se složimo di-*wcija zagrebačka,’ Vi i ja. Zahvaljajuči Vam na dobroj volji i danosti, koju ste zasvedočavali u službi naših železnica u najtežem periodu, koji su one imale u svome razvidju do danas, ja Vas molim, da svoje funkcije Prenesete na zagrebačku direkcfju, i da Potom Izvolite doči k meni u Beograd, ftdi dogovora o daljnjoj ulozi u službi jbših železnica, koju Vi još uvek može-*• na se primi ti i koju ču Vam ja rado fOveriti. ^Molim Vas gospodine direktore, da olite primiti uverenje o mome odr ^om poštovanju.« Tedanji g. minister saobračaja Draš-kovič pa je moral naglo oditi v Pariz in njegov resor je kot njegov zastopnik prevzel g. minister Kristan. In ljubljanska direkcija se je razmetala brez vsake potrebe na hitro roko, ne da bi se prej posvetovalo kako in kje naj se propadali krediti prometnega ministrstva, temu je vzrok birokratizem našega računovodstva, katero ni moglo storiti onega, kar bi bilo neobhodno potrebno za odobrenje teh kreditov. Radi ilustracije tega dejstva vas hočem spomniti samo na fakt, za katerega vsi veste, da je obstojal, in ta je: da je naša prestolica, naš Beosrad, bil dve leti brez mosta preko Save, brez direktne zveze z prečanskimi kraji. Če se spomnite na to, morate priznati, da ta birokratski sistem jako škodljiv za našo državo in naše gospodarske razmere in da je ta sistem dovedel tako daleč, da danes nimamo samo resne prometne krize, temveč, da je ta prometna kriza tudi glavni vzrok velike gospodarske krize in pcdca našega denarja. To je nepoblino dejstvo. Ako bi imeli urejen in pošten promet, da bi mogli prevažati blago kot zahtevajo to potrebe, potem bi se ne culi obupni klici iz Dalmacije, katere vsak dan čitamo v beograjskih listih in iz katerih vidimo, da naša država, dasi velika agrarna zemlja, ki izvaža za milijone poljedelskih produktov v inozemstvo, ni zmožna, da pravočasno preskrbi z živilskimi potrebščinami naše kraje v Cmi gori in Dalmaci.iL To je vzrok tudi za tako-zvani separatizem, ker se nobena vlada ni pobrigala, da bi uredila promet tako, kot bi bilo treba, ter s tem povzdignila naše gospodarske razmere, temveč je vsaka šla za svojimi političnimi cilji, te gospodarske prilike pa je puščala na strani. Hočem spomniti samo na slučai. ki se je dogodil tukaj. Jaz sem pred letom dni stavil vprašanje na prometnega ministra radi strankarskega postopanja proti železničarjem iz beograjske direkcije in pri debati o ustavi je neki minister na razpoloženju, ki je sedaj zopet aktiven minister rekel, da se čudi, kako se more v tako velikih dneh, ko se ustvarja ustava, sploh govoriti o takih malenkostnih zadevah, kot je premeščanje železniških uradnikov. — Gospodje, ako je vaše mišljenje tako, potem ni čudno, da imamo tak promet in take gospodarske razmere in da se nahajamo danes v onem položaju, v katerem se je nahajala leta 1919. Avstrija, ki je sedaj popolnoma propadla. Ako bomo mi tudi zanaprej tako delali, vas zagotavljam, da bo čez eno leto naš dinar enako vreden avstrkroni (Dalje prihodnjič.) Dnevne vesti. Čenče. »Jutro* je celo kolono svoje J^ajšnje številke porabilo za napade na Pj* list. Na njegove čenčanje seveda ne ■Oojo odgovarjali. t — Predsedstvo delegacije ministrstva •“tone ▼ Ljubljani javlja: Po razpisu fi-fjjttcnega ministrstva, generalne direkcije *"*avnih dolgov v Beogradu z dne 17. SOrca 1922 D br. 5256 objavlja, da so v Sloveniji po pravilniku D br. 4099 upravi-; izplačevati kupone 7 odstotnega inve-’~‘^’sega posojila sledeči' državni in ban- *-r zavodi: I. Finančna deželna blagajna v Ljubljani in vsi davčni uradi v Sloveniji, rPOŠtni čekovni zavod v Ljubljani in po-uradi v Sloveniji, ki poslujejo kot nje-*®Ve ziabiralnice, 3. bančni zavodi, ki so posredovali podpisovanje 7 odstotnega investicijskega posojila in njih podružnice, , Ti zavodi so; 1. Jadranska banka v Tubljam, 22. Ljubljanska kreditna banka f. Ljubljani, 3. mestna hranilnica v Ljub-jteai, 4. Kmečka posojilnica v Ljubljani, •> Slovenska eskomptna banka v Ljubija-6. Zveza gospodarskih zadrug v Ljub-7. Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, 8. Kreditni zavod za trgovino v **3Ubljani, 9. češka industrijska banka v Tubljam, 10. Obrtna banka v Ljubljani, J** Kranjska hranilnica v Ljubljani, 12. splošna prometna banka v Ljubljani, 13. "tovenska banka v Ljubljani, 14- Kranjska flteelna banka v Ljubljani, 15. Jugoslovan-*** kreditni zavod v Ljubljani, 16. Ljudska Posojilnica v Ljubljani, 17. Hranilnica Srčkih občin v Ljubljani, 18. Mestna ob-5®ska hranilnica v Brežicah, 19. Posojilni-v Celju, 20. Hranilnica mestne občina i Celju, 21. Južnoštajerska hranilnica v r^ju, 22. Zadružna zveza v Celju, 23 Me-5*°«, hranilnica v Črnomlju, 24.. Mestna hranilnica v Kamniku, 25, Ravnateljstvo S^ninice za konjiški okraj v Konjicah, 26. "Sarkasse der Stadt Gottschee v Kočevju, ??• Občinska hranilnica v Kostanjevici, 28. r**stna hranilnica v Kranju, 29. Občinska hranilnica v Krškem, 30. Hranilnica v Ljutomeru, 31. Jugoslovanska Urticmbanka v J-jubljani (kot naslcdmca Mariborske **koniptne banke), 32. Podružnica Anglo-*^*trijske banke v Mariboru, 33. Podružni-Jadranske banke v Mariboru, 34. Mest-hranilnica v Mariboru, 35- Mestna hra-"Unica v Novem mestu, 36. Mestna hra-“Unica v Ormožu, 37. Mestni hranilnic.. Ptuju, 38. Mestna hranilnica v Radov-c*> 39. Okrajna hranilnica SHS v .Rogat-40. Okrajna hranilnica v Slovenjgrad-“• .41. Okrajna hranilnica v Sl. Bistrici, r Poštni čekovni zavod izplačuje samo ‘‘“Pone, ako njih skupni znesek ne prese-sa vsote po 35 Din, če kuponi izvirajo od °“veznic po 100 Din, odnosno po 70 Din, ‘o so to kuponi večjih apoenov; poštni ■JF^di pa izplačujejo kupone samo, ako skUpna vrednost ne presega 35 Din. • druga plačilna mesta pa izplačujejo V neomejenih zneskih. — Poročno darilo za kralja. Zastopniki velike županije (Komitat) Zombor so sklenili, da podarijo kralju za poročno darilo neko graščinsko posestvo pri Fu-toku. — Neznosne razmere pri orožništvu. Pod enakimi naslovi čitamo večkrat različne članke v čaopisih, s katerimi hoče naše prezirano orožništvo opozoriti merodajne faktorje, da n: vse zlato kar se sveti. V tem oziru poglejmo malo bolj globoko v zadovljstvo in zanesljivost našega drugače tako dobrega orožništva, ki je bilo vsekdar močan steber državi. Orož-ništvo se sicer v javnosti kaže le z razmerami jako nezadovoljno, drugače pa je zvesto svoji državi. Javnost pa naj s*, vpraša, ali ni ta zvestoba mogoče le navidezna? Kako stališče pa bi orožni st vo zavzelo v slučaju kakega notranjega poloma, kar ni izključeno pri sedanjih razmerah. To so vprašanja, ki jih mora tudi na plačah orožništva neinteresirano ljudstvo imeti pred očmi. Ljudstvo je mnenja, da ako ni orožništvo od države primerno oskrbovano, tedaj tudi država ne sme na orožništvo polagati psebne važnosti, kajti slučajno nezadovoljstvo je tudi nezvestoba. Ali smemo v prekernih gmotnih razmerah stoječe orožništvo smatrati za zanesljivo? Skrajni čas je, da se merodajni faktorji tega zavedajo in skrbijo 2ato, da se te neznosne razmere odpravijo, ker ne škodujejo samo rmši državi doma, temveč tudi ugledu naše države v inozemstvu. — Opazovalec orožništva. — Jugoslovanska umetniška razstava v Beogradu se vrši povodom kraljeve poroke v umetniškem paviljonu na Kali-megdanu. — Novo gledali$če v Beogradu bo do kraljeve poroke v toliko dogotovljeno, da se bodo za to priliko mogle vršiti prve predstave. — Na mednarodnem sanitetnem kongresu v Varšavi bodeta zastopala našo državo dr. Štampar in dr. Rajčič. — Velikonočne razglednice »Družbe sv. Cirila in Metoda« so v tisku in bodo p. t. Občinstvu v začetku aprila na razpolago. Razglednice so umetniško delo akad. slikarja g. Gasparija. Opozarjamo že sedaj na te razglednice vse narodne trgovce, trafike, C. M. podružnice in vse one, ki razpečavajo blago »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Vnanja naročila sprejema že sedaj družbina pisarna v Narodnem domu. — Zamenjava tujih valut po uradnem kurzu, Z ozirom na prošnje glede zamenjave po ugodnem uradnem kurzu, kakor je dovoljena v prid visokošolcem na inozemskih univerzah glede francoskih frankov in nekaterih drugih tujih valut, tudi za češkoslovaške krone, se u3znanja-da je zamenjava češkoslovaških krop dovoljena visokošolcem v inozemstvu po zakonu, in sicer medicincem, ki absolvirajo svoje študije leta 1923, vsem drugim pa, ako absolvirajo svoje študije leta 19922. Vsi ti m jeni smo, da cenj. naročniki umevajo naš težavni položaj in da bodo prenesli tudi še to malenkostno breme, za kate« ro pa so dobro odškodovani z zanimiv vim in stvarnim gradivom, ki jim gM naš list nudi. Kljub klevetam in blatenja nasprotnikov se je in se bo naš list držal načel in programa, ki je koristen narodu in državi, ne pa poedinim stran* karjem. Vljudno torej vabimo vse dosedanje cenj. naročnike, da nam ostanejo zvesti tudi za bodoče in nam pridobivajo še novih! Ljubljana. *= Promocija. V petek 31. t. m. ob 12. dopoldne bo promoviran v prejšnji deželni zbornici na univerzi za doktorja prava g, Robert Maršič iz Braslovč. = Poštni čekovni zavod v Ljubljani objavlja vsem »vojim računoimetnikom, da se bode po odredbi ministrstva za pošto in brzojav z dne 18. marca 1922. št. 14.930 počenši s 1. aprilom začela obrestovati imovina na čekovnih računih pri poštni hranilnici v Sarajevu ter pri poštnih čekovnih zavodih v Zagrebu in Ljubljani 2 odstotki. 9 Nabavi j alns zadruga javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani je pričela poslovati v prostorih v likvidaciji se nahajajoče gospodarske zadruge »Samopomoč«. Moralna dolžnost vsakega državnega nameščenca in vpokojenca je, če še ni včlanjen pri »Nabavljalni zadrugi«, da se takoj vpiše kot član. Pri vpisu je plačati vpisnino D 5 in najmanja eno desetino deleža, ki znaša 100 Din. Ostanek deleža se plača v desetih mesečnih obrokih. Cimvečje število zadružnikov bo, tem lepši uspehi se bodo dosegli. Zadruga bo imela le prvovrstno blago po nižjih cenah kot so tukajšnje tržne cene, na razpolago. Če M državni nameščenci in vpokojenci ne Mestno gledaliSče v Celju, »On in njegova sestra« se je tudi v petek igrala v našem gledališču z velikim uspehom. Radi koncerta Celjskega godbenega društva 1. aprila, se bo ponavljala igra mesto včeraj v torek začetkom prihodnjega tedna. Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek je predaval g. E. Šimnic, urednik »Nove Dobe« o turški veri ali islamu. V izbranih besedah nam ie gosp. predavatelj podajal iz najboljših virov in iz lastnega opazovanja vse zanimivosti islama in nie-ga verskega naziranja. Obdelal je zgodovino predislamske dobe Arabcev, Mohamedovo življenje, ter navedel vzroke njegovega nastopa kot reformator naroda in morale. Iz korana nam je prebiral tudi sure v arabščini. Svoj'e predavanje je prepletal tudi z raznimi doživljaji iz svojega študijskega bivanja v mohamedanskih krajih v Aziji in Afriki. To predavanje je bilo izredno dobro obiskano 5n jih je mnogo moralo zopet odti, ker niso dobili več prstora. Z zanimanjem so poslušalci sledili skozinskoz zanimivim izvajanjem predavateljevim ter koncem izražali željo, ga še večkrat slišati. — Po predavanju je bil napovedan ustanovni občni zbor društva »Ljudsko vseučilišče«, ki se pa ni mogel izvršiti. Izvolil se je samo 6 članski odbor, ki bo pripravil društvena pravila in pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor, ki se bo kmalu vršil. Pokrajinski zbor narodno-9oc'jalistič-ne mladine bo v nedeljo dne 2. aprila v Celju. Spored je mnogovrsten. Zjutraj bo sprejem na kolodvoru došlih gostov, obhod z godbo po mestu, nato zborovanje, Zvečer bo predstava v Narodnem domu z veselico. Vse nadaljnje je razvidno iz lepakov, ki ao nalepljeni po Celju. Naše carinske razmere. Pritožbe zoper našo carinarnico in v obče r.oper carinsko postopanje se med trgovci in obrtni ki tako množijo, da se je izkazala potreba o stvari govoriti na javnem zborovanju. Obrtno društvo v Celju bo v prihodnjih dneh sklicalo takšno zborovanje, na katerem se bodo obravnavale razmere r naših carinarnicah, O razmerah v Rusiji bo predaval v nedeljo 2. aprila ob 8. uri zvečer v hotelu »Balkan« ruski vojni korespondent Gre gorij Inozemcev. Predavanje priredni prosvetni odsek »Sokola.« Sejem v Celju. V ponedeljek se je vršil v Celju takozvani sredpostni sejem. Sejem ni bil ravno dobro obiskan ne od strani trgovcev, kakor tudi ne od strani kupcev, zato kupčija ni bida dobra. Največ je bilo menda vzrok temu slabo vrenie. •— Na Teharjih pa je bil istega dne živinski sejem. Prignano je bilo malo živine in ie ta slabše kakovosti. Kupcev je bilo precej. Prijavni urad išče nekega S. Maver j a kateri ima zvezo z »Zemaljsko kreditno banko« d. d. v Somboru. V zapore celjskega okrožnega sodišča so te dni pripeljali zopet Varleca-Podgor-skega, ki je bil zadnjič v procesu moril cev orožnika Maura od ;>orotnikov oproščen. Ni še popolnoma jasno, zakaj je bil Varlec-Podgorski zopet aretiran. Sumi s«, da je zapleten v neki roparski vlom v 2u pelevcih pri Bizeljskem, kateri je bil izvr šen pred s letmi pri nekem temošnjem trgovcu. Roparji so tam tako nasilno gospodarili, da se je gospodinji sedaj že umrlega gospodarja omračil um. Isiava. osred- marca Zvez« (Po soglasnem sklepu seje njega odbora ZJŽ 2 dne 28. 1922.) Nezaupanje, ki ga Je gojila ugoslovanskih železničarjev do koalicije, Je bil edini vzrok, e’ je toliko časa omahovala z vstopom v koaliejo 2e-ezničarjev. Kmalu po vstvarjeni koaliciji pa se je izkazalo, da je bilo nezaupanje Zveze opravičeno, in da se Ja uresničila bojazen, da bodo gotovi hujskači izrabljali koalicijo v strankarsko politične namene. Ker smo uvideli, da je s »Prometno Zvezo« oziroma njenim zastopnikom vsako resno in pošteno delo v koaliciji nemogoče, smo stavili predlog, da izmenja »Prometna Zveza« svojega zastopnika v koaliciji. Ker »Prometna Zveza« na porov« no željo ZJ2 ni izmenjala svojega, Via resno delo v koaliciji ovirajočega člana in ga ni hotela nadomestiti z drugim, pač je z objavo v časopisu dokazala, da se istoveti z demagoškim delovanjem svojega zastopnika v koaliciji. Je bila ZJ2 primorana ponovno odločno nastopiti, da se »Prometna Zveza« izključi iz koalicije. Smo globoko uverja-ni, da pod takimi razmerami, ki so bile ustvarjene po zastopniku »Prometni Zveze« s kršenjem tolikanj potrebna discipline, in ki ne pripozna tudi naj-primitivnejših parlamentarnih običajev, ter le osebno izrablja koalicijo v korist gotovi politični stranki, ne bo 2ek koalicija nikdar zaželjenega uspeha. ZJ2 je nepolitična, narodna, sttogo stanovska organizacija in je samo ob sebi umevno, da se ne sme politična izrabljati. Preprečiti moramo, da bi se nas zavedlo v politične boje dnevnega političnega blata. Vsled demagoškega shoda, ki Je bS sklican po zastopniku »Prometne Zveze« in obenem članu koalicije, Franca Beltramu, dne 23. srušca 1922. v Mestnem domu v Ljubljani ter vsled od n»-železničarjev odglasovane zaupnica omenjenemu sklicatelju smo primorani izvajati konsekvence s tem, da odlagamo svoje mandate v pokrajinskem koalicijskem odboru Železničarjev za Slovenijo. O tem sklepu smo obvestili vrhovno vodstvo koalicije in vse ko*-lirane organizacije. V prepričanju, da ho celokupno naše članstvo ta naš korak odobrilo smo primorani preprečiti pohod različnih političnih agitatorjev med železničarje. Boj za koristi železničarjev bo gotovo uspešen, ako samostojno in v zvezi samo z resnimi železničarsldmi organizacijami vodimo borbo do končne zma^e za naše stanovske pravice. Osrednji odbor ZJ2. C. N. in A. M. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) Jedva pa je zaprla vrata, je Irka odgrnila odejo in pokazala, da je oblečena! »Bala sem sc, da ne bi smola prinesla sestre Lakeove,« je pojasnila. »Samo klobuk moram še dejati na glavo. In drugo — ali j* vse v redu?« »Roger^ pojde,« je rekia Bever-Zey. »Baš zdaj telefonira po svoj voz. Odložila bom večerjo do poli-devetih, tako da se lehko vrne in pieobleče. Nič se ni upiral, ko sem mu povedala, da vem za nizalko in je želim ie nocoj. Priznal je, da je najboljše, če opravi človek takšno zadevo sam. Bil je vobče zelo ljubezniv. Toda njegovo vedenje se mi zdi nekam izpremenjeno. Bojim se, kaj bo.« »Nič se ne bojte,« je dejala Klo. Vstala je, pripela si mični beli klobuček in smuknila v plašč. »Najprej se oglasim v ,Westmorelandu’ in poselim najinega moža; rekel je. da bo Čakal tam do desetih. Povem mu, da je stvar v teku, a da vas mora čakati do polnoči, ako bi bilo potreba. Odondot morda lehko telefoniram k ,Dietzu\ zakaj naravnost odtod bi utegnilo biti nevarno. O’ Reilly bo takrat najbrže v svoji sohi, da se obleče za k večerji. Prepričana sem, da se ne bo branil govoriti z menoj; vse ostalo pojde samo od sebe. A zdaj moram gledati, da izginem, preden dospe avtomobil gospoda Sandsa ali pa sestra Lakeova. Ako najde vrata zaprta in vse tiho, bo mislila, da cGm. Vrnite se h gospodu Sc rogu, Angek in pustite me. da izginem na svojo lastno odgovornost.« »Prinesla sem vam denarja,« Je rekla Bever!ey. »Vzemite to denarnico. V nji je pripravljen drobiž za avto, in zraven še nekaj papirja — kakih petdeset ali šestdeset dolarjev.« Dve minuti po teh besedah je bila Klo na ulici. V prvem trenotku ji Je bila sreča mila. Jedva je s strahom pomislila, da bo morala iti peš do n ...bližjega postajališča za avtomobile. že ie zagledala voz, ki je bil pravkar odložil nekoga pred sosednjimi hišnimi vrati. Pil je avtomobil- ski Izvošček. Poklicala ga je ter se velela zapeljati v hotel »Westmore-land«. »Gospod Peterson« je bil doma, kakor je bil obljubil. »Vi?« je zagodrnjal. *2e spet? Nadejal sem se gospe Sandsove.« »Prišla sem po njenem nalogu,« Je dejala Klo, »ih najbrže pridem tudi v tretje, ko uredimo stvar. Ako dobite, česar iščete, je itak menda vseeno, kdo vam prinese.« »V tem se motite, prijateljica! Moj posel velja ženski, ne piščancu. A vendar, ako imate kaj zame — « »Nimam — zdaj še ne!« ga Je ustavila Klo. »Saj še ni potekel čas. Pač pa sem na poti, da dobim tisto, za kar gre. Le to je, da utegne trajati delj nego do desetih. Baš to sem prišla povedat.« »škoda besed! Do desetih, sem rekel. Ako gospa noče, da si premislim jaz, naj se tudi ona ne premišlja.« »Oospa Sandsova se ni pogodila z vami glede časa,« je rekla ona. »A zakaj se vam tako mudi? Ali se mari bojite... policije?« »To ste pretkanka!« je dejal Peterson s kokodakajočim smehom. »S policijo nimam zazdaj nikakih računov. Ni dolgo tega, kar so mi dejali: ,Vse v redu, prijatelj, hodite zbogom, priporočamo se za drugi-pot!’ S tem barbarstvom si ne pomo-rete. draga.« Kloji se je zdelo, da sluti, kakšne sorte so bili tisti »računi«; ni se mogla odločiti, da bi verjela podtasič-piku na golo njegovo besedo, da se ne boji ,bavhava\ Mož je bil videti rojen žepar in izmikač. Njegove roke so bile tenke in drobne kakor de-kličje. Ako bi ga napadla izkušnja-va, dočim je »čakala Beverley pri stojnici za časopise na chicaški post ji«, težko da bi se ji bil mogel ustaviti. Dekle se sicer ni bogvekaj menilo za to podrobnost, ki ni bila njena briga; toda čudno, malone vznemirljivo je bilo gledati, kako se skleplje člen s členom v verigi dokazov proti O’ Rei!lyju. Še bolj pa jo je vznemirjala zavest, da se ji je prvi poizkus »bluffa« ponesrečil. Nekaj v Petersongvem vedenju jo je vendarle sililo verjeti, da se zazdaj nima prčemu ogibati policije. Da bi prikrila svoje razočaranje, je rekla samozavestno: »Gospe in meni je prav tako dobrodošlo kakor vam, ako moremo končati stvar ob desetih. Ce bo mogoče, se zgodi; čc ne, boste morali čakati. Položaj je tak, da vam kaže držati z nama, ne proti nama.« »Takooo? Meni se ne vidi!« ji je zabrusil. »Prav nič se ne zarečem, da ne bi vaša lepa gospa igrala z onimi tam, na drugi strani — in njen sonrog seveda tudi. Zdaj namreč vem, da sta se z Rogerjem Sand-som nekoč oba hkrati odpeljala iz nekega kraja. Vrag naj me vzame, ako slutim, kakšen je pri tem njen namen; gotovo imata kako posebno spletko. Ako ne nji, bi vsaj lehko koristilo Sandsu, in moški je vedno močnejši od ženske. Sands je delal tistikrat za Johna Herona. To pomeni dovolj.« »Vsekako ne pomeni tega, da bi gosna Sandsova hotela prekršiti dano besedo. Poznam jo in vem, da je poštenje izven dvoma,« je vztrajala Klo. Govorila je pogumno, toda misli so ji blodile daleč. Ime Johna Herona Jo je bilo vznemirilo; Bever!ey ji ga ni omenila. Nič ni razodevalo dekletu, koliko tehta to ime v zadevi. ki je bila zdai v njenih drobnih, odločnik rokah. Pomnila ni riti, kje ali kako bi ga bila že slišna: in vendar Ji m' zvenelo tuje. Cuvstvo, s katerim jo je prešHlo, jo je navdajalo z nemirom. Zdelo se je, kakor bi ji bil nekdo šeonll to ime v saniah, ki 5e niso pozabljene, pač pa leže pokopane pod drugimi stvarmi v pleni glavi. Dekle se je zdajci zdrznilo. Z bolestno jasnostjo se je zavedalo, da se družijo v tistih pokopanih sanjah z imenom »John He-ron« še drugi glasovi: ihtenje in ječanje, kakor bi nekdo plakal v temi! »Spletka je vsekako bila,« Je povzel Peterson, »in tisti, ki so bili zraven, so mi odgovorili za vse, kar se mi je pripetilo v Chicagu, potem ko sem jo bil izgrešil. To je deloma tudi vzrok, da sem prišel v Novi-york. Ako do desetih ne. dobim tistih listin pojdem k Sandsu na dom in povprašam za gospo.« »Gospoda Sandsa ne bo doma.« ga je zavrnila Klo. »Šel je nekam, in če se vrne dotlej, se menda takoj spet odpelje.« »Res?« je zategnil Peterson. Njegova prava osebnost se je dramila potuhnjeno kakor nočna, pogozdna žival. Klo mu je zrla v oči, trudeč se. da bi ra snoznala. Drebif * Skopuh umrl rsled g!s u. V Noira-Stueu je unir! od gladu stari italijanski trgovec, ki je bi! tamkaj .joznan pod imenom Trentamil. Iz skoposti si ni privoščil uiti najslabSe jedi. tako da je končno umrl vsled gladu, zapustivši 30000 frankov. ® N*jmlaj3i v»euč'lliki profesor. Na vseučilišču r Kristjaniji je imenovan profesorjem filozofije Harold Shjeldcrup, ki ima komaj 26 let >n j« najmlajsi vseuči-liški profesor r Evropi. * Tožba radi slike. Pri sodišču v Ham burgu je vložil neki slikar tožbo proti nekemu gospodu, ki je naročil sliko svojega malega sinka, a je potem ni hotel sprejeti in tudi ne plačati. Trdil je nam-reč^ da je slika slabo izgotovljena. Sodišče se je izreklo v korist slikarju, držeč se pravila, da je naročilo stvar zaupanja in vsakdo se naj o umetnikovih sposobnostih uveri pred naročbo. ® Umestna kazen Sodišče za pobijanje draginje in navijanja cen v Kolnu, je kaznovalo natakarja Schrnorleitza na trimesečni zapor in na 10.000 mark denarne globe, ker >e nekemu gostu zara-čunil ^dvojno ceno. Morda ne bi škodovalo, če bi se v takih slučajih tudi pri nas nekoliko strožje postopalo. * Klobuki z rogovi. Angleške borite-ljice za ženske pravice so stavile predlog. da naj nosijo v znak protesta posebne vrste klobuk, kakor nosijo moški LOV IN POSESTVO na Dolenjskem pri Mokronogu se odd* pod jako ugodnimi pogoji v najem. P0“ izve se Petkovšek, Pralakova ul. 11. 23 LETEN KROJAŠKI POMOČNIK želi stopiti v službo s I. majem. Naslov v upravi »Jugoslavije*. 576 9 Popolnoma varno naložite svoje prihranke v I u II ni gu| po naročil« posestvo In ves inventar sta« ■U w Wr B ITTI rega evropejskega dvorca in sicer; sobno opremo, marmor, gobeline, preproge, bron, kamine, lesoreze, stopnjliča In ostala umetnlike proizvode. Ponudbe prosim poslati na naslov stalnega bivanja: SOMBOR (Bačka), ulica kralja Aleksandra itev. 16, ali na kraj mojega začasnega bivališča: hotel „SLON“ Stev. 76. Razen tega imam zastopstvo za cen) FINSKI PAPIR. Mestni pogrebni zevod. • MarUIn trg 8. Podružnica v Murski Soboti. ^ Hranilne vloge A tj Oj brez odbitka rentnega J £ obrestuje s "■§• 2 0 in invalidnega davka. # a A Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-čekovnega ^ • urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila S J na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. J Ravnateljstvo In iiradništvo rudnika Hrastnik javlja tužno vest, da je njihov priljubljeni tovariš, gospod Ing. J osel Barvirz obratovodja rudnika Hrastnik Trboveljske premogokopne družbe včeraj dne 28. t. m. po kratki mučni bolezni prerano preminul. Pogreb se bo vršil v petek, dne 31. t. m. ob 16. uri iz deželne bolnice v Ljubljani na pokopališče k sv. Križu. Nepozabnega ohranimo v trajnem In častnem spominu. V Hrastniku, dne 29. marca 1922. Uradnik z akademsko naobrazbo flus in filologija) Išče mesta kot korespondent za angleški jezik. Eventualno prevzame tudi podučevanje tega jezika, kakor tudi francoskega jezika. V govoru verziran v hrvatskem in italijanskem jeziku. — Ponudbe po „English correspondent‘* na upravo lista. Kapucinska ulica št. 3 enako tudi druge vrste lesa, posebno tesani les. RUDARJE FRANC TOMAŽIČ TRGOVSKA AGENTURA — LJUBLJANA — PREŠERNOVA ULICA 48 plenarne isakerotoa»trnovsko stroko spadajoča posredovanja ie zastopstva. Blago za prevlsko divanov io Mm pohištva v voliti unf. dalie različno platno to jute za tapotnike, sedlarje i. L d. priporoča tvrdka a. I E. Shaherod. Proda u iUITD-OflNIBUS 16 sedežev, nova karoserija in eden TOVORNI-AUTO po zelo nizki ceni. Ponudbe na podružnico »Jugoslavije*, Celje. Zvezna tiskarno in knjigarna v UUBUANI - Wolfova ulica štev. 1. izvežbane kopače sprejme pre-mogokop Ključarovci pri Ormožu. Samci dobe stanovanje in hrano. Poštni predal 74. Telefon 359. g Išče se prav priden, pošten poslovodja prvovrstna moč z večletno prakso za glav* no trgovino špecerijskega blaga. Takojšnja ponudbe na Franc Dolanc, Kranj. „ Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Zohteyo]fe proračun! Točno postrežbo! Pisalne mize (amerik. Roulleuax) hrastov les, nove moderne mize, se prodalo ugodno. Vpralanja pod ,Roul!eaux‘ ha upr.tega lista. ilavni in odgovorni urednik Zorko fakin, Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, Tiska »Zvezna tiskarna« v