(Večerno f1
„EDINOST"
izbnpi po trikrnt mi todnn v Si-iltii danjih nb topklh, četrtkih
in sobotah, Z jutranjo i/ li nj.' loijn ol> (i. liri zjutraj, ti><"- rno pn nti 7. uri večur, — Obojno izdanje stan* : rm je«l<u nu-sfn . f, —.!io, i/vn A v n - l. I 4 *a tri mm . . . 2.fio .	4,
n pol let« . . , .">.— . „ . m,— za v«« (pto . . „ 10.— „ „ ]<;. Na naročbe hrez priložene naročnine se
ne jemlje ozlr. PoHnm'ćpe številke se dobivajo v pro-dsjulnicah tobaka v lr.it u po 3 m . t' (ioriri po 3 nrč. 8olintno v<>''>"rn<> izdanje v Irsfu 3 m'., v iJoiHci 4 r,<"\
I> Jusi ri'ur. po tsrif.i t petitn; i:«-"li'v 7 ilol>r imi frkami »o plačujo r.'>o	i . >r o 1» r i i AV*i|riih vrstic.
1'rt-lnnn nsinrtn.••»■ in j itne itahvnla, do-•iu'i oglu itd. "f r o uruijo po po^odhi.
^ i i 'pi-i ii.ij s« pošiljajo umlništvu: uiici I rt-. TI L ht. 1:!. Vsako pismo mora bili fr m, kovano, kor nefrankovntiA nt< ne sprej jni.ijo. Rokopisi no no vrtnjo.
Naročnino. r.>kl»nmpijo in ojlasa sprejem* uprarnlšttn ulien Cnserma 13. Odprlo reklamacije »o prosto poštnino.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
, V t-finu,l, Je mul!
Pedagogi pri ..Mattinu".
Neki-mu šolskemu — detetu, katero pošilja svoje otročarije v line „Mstt no", ni prav, da bo slovenski otroci po okoličnnskih šolali uče italijanskemu jeziku po Abnovi slovnici. J'o menenju tega slavnega ped«goga in itn-lijanefila moral bi se pričeti pouk v itali-janičini za slovenske otroke z — Dantejevo „Divina Comrnedin".
To svojo naravnost bedasto trditev hoče mož podpreti z lažjo, namreč, da otroci v Trutu in po okolici gov;re, s<» govorili in bodo g»vnrili italijanski in nič kakor italijanski.
R» vše je pokazalo a to gorostasno neumnostjo, da n" pozna niti najprimitivnojših načel pedagogike in Irgike, potem pa jo dokazalo tudi, da mu niso odnošaji po okolici čisto nič znani, ali pa da jdi pretvarja vodoma — da torej laže.
Pedagogi vsega sveta, čujte in »mepijte ne t pouk v l:ak<m tujem jrziku naj ne pri'no z najtežavnejšim umotvorom v literaturi do-tičnega jezika ! Ali se ne pravi to, kakor bi hoteli pričeti zidati liišo — pri strehi, ali pa sedlati konja pri — repu ? I
Pametni možje in učitelji vseh vekov ho v tem jedini, da se pouk v tujih jezikih mora pričeti z a-b-e, le nadri-pedngogi pri „Mit-tinu* imajo svoje posebno nerazumljive nazore, kakor jo sploh nerazumljivo vso postupanje tega lista, ako poStevamo njegu iirav kot poluuradni list,
„Mattinovemu" nadri-pedagogu so je menda vendar nekaj sanjalo, da je njegova zahteva — da hi se namreč slovenski olroci joli poučevati z Dantejovo „Divina Comrne-dia* — obflurdna, zato pa jo hitro pristavil, da ae je po okolici vsikdnr govorilo, so govori in da so bode govorilo In italijanski. Ali Ijuhček, tu bi to mi lahko prav pošteno o«r-cnli, ker si se drznil napisati tako gorostasno luž. Toda bodi ti odpuščeno to reanicn-no-Ijubje, saj vemo, da je navada železna srajca, in tvoja stara navada je, kakor pravi Francoz : Corriger ia fortune — h po naše bi rekli, da vodno siikaš našo odnašajo drugače, nego v resnici so.
Tako postopanje sicer ni posobno častno za nikogar, najmanje pa za listo iz tvojo vrste, ali mi hočemo hiti velikodušni ter kramljati h taboj za danes kakor z otrokom, katerega f« ne razviti ra/um ne more pojmili tega, o čemer brblja v svoji d užestni najivnosti.
Vidifl, kako se zapletu« eam v protislovja ! Z jodno strani trdiš, da okoličanaki otroci govore vodno italijanski, potem pa v isti sapi daješ nasvete, kako bi se dali doseči boljši vspebi v poučevanju italijanskega jezika, priznavaš torej, da do seduj ni bilo dobrih vspcliov. Cadno znres : »ko je res, da okoličanski otroci tako dobro govore italijanski, polem pa daješ svojim italijanskim tovarišem-ueituljem nujslabne spričevalo, kajti slaba mora biti njih zmožnost, ako pri tako dobri podlagi no dosezajo dobrih vspehov.
PODLISTEK.
Kmetski upor.
Hjudovlnukn j'ovt \t ie*lHi\}mti un voltu. — Spisal Aryu.it Šenou. Preloiil 1. 1\ Pl<xni».<ki. —
—	Smo, odgovori Gubec hladno, strašno bo, ali sirašneje no more biti, kakor je sedaj. Premislili smo vse in so dogovorili vsi kmetje od Krapine vso do Jastrebarskeg«, a tudi narod ono stran Sotle ped bičem nemške gospode ne misli drugače. Gospoda se-veda ne sanjajo nič, ker to tajno v srci nosimo. Mi nismo razbojniki, mi imo poštenjaki,
•ali Taltija ne maramo služiti, auipuk povrniti se hočemo k stari gospodi. To ja naš trden sklep.
—	In naj so zruši nebo na nas, pripomni Grtgoriu, tako mora biti.
In črni u ti dela toliko skrbi piuk v italijanščini, ako otroci že govore italijanski ? ! P> milujemo te res. da živiš kakor mačka v vreči, ne vede, kje si in kdo jo krog tebe.
Pi milujemo te, ker si fajn > raskiilo pred svetom, da logike pri tebi ni doma, da si tudi v pedagogiki slabo podkovano (er da nimsš toliko poštenosti v sebi, da bi o razmeri ii po okolici pisalo — resnico. To ho gidi ncdostAtki, radi knterh smo ti morali dati ukor. Toda »niiio si krivo na tem. kers» usiljujeS z:i učitelja, ko si vendar samo toli p trebno pouka I
Kmalu bi bili rrkli : Beg d^j norcem pamet! — a to nebi bilo pravo, ker vidimo da si — otr"k !
Sedaj pa nar resnih besedi ! Italijanski prdngi gi. U• • j m je poverjona naša slovenska deca, se f ž p. in čudijo, da na okol conskih Šolah ni prHV'g« vspeha. Mi se svoje strani j b no rn7Uifatuiti, da t«»ži|<>, kajti ja-<no m <ra biti vsakomur, da so pravi v pehi nemogoči, kjer se prezira vrhrio pedngcgisko načelo, namreč: da so pouk v osnovnih ši.la mora vršiti v m a t o r i n e iu jezi k n. Zelo značilno za naše razmero pa je, ds j.- gn-po n na srcu le pnule v italijanščini in <la se niti ne? spominjajo druerih potrebnih predmi lov. To kaže, da niti no poznajo, ali prav za prav: nočejo poznati piave nravi iu pravega namena ljudske šole — da ne vedo, d.i ljudska šo i ni iu no sme biti učilnica za tujo jezike, ampak da jej jo namen podati otrokom toliko znan ja v različnih predmetih kolikor pa jm trebuje človek v navadnem praktičnem živi ' -nju. Zato pa jo iu o stan o gola rennicn da so naše šole — zlasti po spodnji okolici slabo ureji ne iu da ves šolski zistein ne odgovarja potrebam ljudstva in pravemu nn-meno ljudske šole. Pri nas so zanemarjejo vsi drugi predmeti v prilog ljubi italijanščini, a So v pouku poslednjo ne dusizajo — kar jo sicer čisto naravno — nikakih vspehov. Kolika j»otrata časa! Kako grozno luirazmerje med ogromnimi žrtvami, kojih zahtevajo šole. in pa pravimi vspehi !
Na to smo hoteli opozoriti slavno peda-goge, ki ho zbirajo okolo še bolj slavnegi „Mat-tina". Vzrokov nevapehorn naše šole naj iščejo tam, kjer v resnici so: v nje slnbi uredbi. Ljudsko šolo naj prepuste nje pravemu namenu ; ljudska šola bodi učilnica zi praktične potrebe, co tudi brez — Dantejeve , Divine Couimedijo".
In s tem so p mlavljanin od slavnih pedagogov slavnega ,.Mnttinii".
Politiške vesti.
Konec razprave o poiicverjcujii pri Rimski banki. Kakor smo bili omenili ne kratko v današnjem zjutranjem izdanju, končala je uiinolo soboto razprava proti obtožencem goroatasnega poneverjenja pri Rimski banki. Konečna rizprava pričela je dne 2. maja t. I., trajala je S8 dntj ; glavne
—	Bodi tuko, reče starec svečenik, zato sem vaju tudi poklical. Ali naj bo brez krvi. Bil nem pri gospodu banu in škofu Draške-viči v Zsgrebu in povedal sem, kakove krivico trpite. Bilo mu jo žul. In obljubil mi je, da bo sam pisal kraljevi svetlosti, in dejal, du tudi vi i/, mej sebe izvolite dvojico ter da bi 5li pred kraija. Tudi mi je dejal, da pojde drugi gospod ban knez Fran kepan na Dunaj, ua razodene kralju vse vaše krivice iu prosi za vas, naj wts dene pod stsr'! gospodarje. Storite lat o, izvolite dva moža. a pismo na kralja napišem jaz, da bo vso prav in jamo. Ako Bog da, naredi so brez krvi.
Gubec se malo zamisli, potem doje:
—	B"(t daj, da bi bilo brez krvi ! Oh kako jaz to že| m. Citat sem knjigo vt> ne pra-
»atrženc, namreč Tan'ong-i, Laizannija & compagnia so zaprli dne 19 januvarja 18t>3. !. ; bil! so t r 'j nad poldrugo leto v p t tkovaln' m ?.,ip ru. Tokom ic neskončne r.i'pr..ve prišle «i z »t • ■j prekr.tr:ne, neverjetne stvati r.:i din o podkupljivosti viSjih uradnikov in narodnih zastopnikov, Dn so pa porotniki - česar so bi nihso ne bi nadi jal — kar naravnost spoznali n e k r i v i m i vso znte/, nc", to vendar nekako čudno osvetljuje m šljenjo rim '<ili porotnikov. Javno menenje, t') jo : p< ■ teni listi jnko strogo ibsojajo po stopimji! (>' ro ii kov, češ, da so zasolili so-daiiji vladi s svojim verdiktom svečano in pošteno pljusko. Kako pa nuj bi sodili porotniki, ko je vendar bil »atoibi „izpodmuk-njen" glavni temelj vsl>-d „izmaknjenih" litin ? Prav im i /.-»torej nek merodajen rimsk li-*t, let -r. z a g ■» v a r | \ p o r o t n i k e, češ : Zakaj naj bi poznali kiivim te siromake, ko |o vender še mnogo diu.rili „go.-podovkoji -o od v - -11 poneverjenih milijonov povžili vi č, nego | u zatuženei, in vendar niso 7* ■ '/.oni 'i Y T.i m; djenje je sic r popolnoma 1 o učno, a nikakor ne častno za ai.nalnost v It »liji.
Vo jna ined Iv il ujom in .Taponako.
,Pureau lieufer" javlja dno !{(). t. iu. iz \' k<i|iauie v Ijondori : „Kitaj kiai rezervistom v- j-ko in m n. rie ■ s' je tikn/alo, da so zlo ro na določenih mestih. V .lupanu živeči K'lajni znpučajo z niljo. Glavni voj kitajsko vijake prekoračil jo dne 'J."». t. m. severno u jii in vstopil v Koreje," — Druge poročila zatrjujejo, ili vojska i/rečno ni še napovedana, in da Japonska 1<ljubil dos danjim svojim vojnim činuni vedno še naganja k mirni spravi. K taj'ka v ti m pripravlja svojo vojsko kolikor moro naglo.
Oh .sedanjem sponi med Jnponsko ill Kitajem si politiki Uliijajo glavo, kako stališče zavzimlj'i Rinija }tledo na ta spor z ezirotn na velike svoje interese v Aziji, t) tem pišejo „Pol. (!'irrospo»doriz" iz Peter-burga: „Na k< rist Pinije bi bilo, dane pride do vojsko med Kita jem in Japonsko, kajti niti zmaga jedne, niti drugo državo ne hi povspe-ševaia koristi Umije. Ako pa jo vojaka no-izi gibna, potem bod« naloga ruski diplomaciji, da stori isti konec kakor hitro mogoče. Nikiikor pa ne bi mogla dovoliti Rusiji«, da Koreja popolnoma izgubi svojo samostalnost, bodisi na korist Kitaj* ali pa Japomke. Taka oventtivalnost spravila Iu v nevarnost poli-liško in trgovske interese Rusije na skrajnem vsb du. Sir r je tudi misliti, dn Itii3ija no dovoli, da bi °e katera druga evropska dižava vtikala v to spor. To velja posebno za Au-ple'ko, katera bi si po tnkem posredovanju gotovo hotela priboriti velikih koristi, koje bi nasprotovale ruskim koristim.
Različna vosti.
t Nadvojvoda Viljelm. Najnovejšo vesti ii IS .Jena poročajo, da jo nt;it kolesar iiusrcduo prnvziočil gn zno, i;epričakovano
vico iu ljubi zui in učil se iž njo poštenosti, pravice in uljudnohti. -d 'ja duSa se je < či-stila, moje srce izpremenilo. Pa ko bi prišel k m^ ni neareCni, obupani narod, ko bi znkli-cal : kuljimo, sokajmo, tedaj bi tudi jaz de-jil: p otrpi t-1, aaj vendur ni umrla pravica, /itimitii. Želim, dn bi i>il mir, f.li srco mi napoveduje kr.vuv. die. (i poda nimajo duše. Nu, b >di po vu a-m, ali sumo vam za voljo. Izvolimo si mu/.o in p šljimo jih. I^a vidimo, uiordu odkloni bi /ja roka oblak izpred kra-Ijevih tiči j, mi.rda — ali. ako nu bo zdravilni' vzravna Ot> > o glavo.
• •— Zgodi se božja volja, odgovori župnik in sklene roke.
— In naša Osveta 1 pravi Ilija in vzdigne
pesf.
Moza se vrneta v Ilijino Ir.io in že je
uicst c visoko na u< bo priplaval, ko se M a
smrt Nj. ce». in kralj. Visokosti. Pokojni nad«(jvoda ukazal jo bil namreč te dni, da se odpošljejo vsi njegovi konji z Dunaja v H,idcu, ker je hotel vse konje privaditi na električno železnico. Tako se je nsdvnjvoda u 'avil tudi minolo nedeljo <.b jirogi električno ž.deznice, da privadi konja na pogled elektronih voz; v i-tuii trenutku pa je prifrčal nek kolo ar med konja in električni voz ter oplaziiil konja «>b noge, Vsled tega so jo konj splašil. Okrajni glavar v Badnu zailiial jo Vfio osebje dotičnega vlaka in vsi sprevodniki SO pritrdili, da jo le kolesar po-sredno provzročil nesrečo. — Povodom smrti nadvojvode Viljnlma, brata nadvojvode Albrehta, priredili so razni dunajski listi posilna izdanja, vsi listi pa v iskrenih člankih obžalujejo smrt dobrolljivega in učenega nadvojvode. Nemški cesar je brzojavnim potom izrekel svoje BOŽalj« nadvojvodi Albrehtu. Na Nj. \ hI. cesarja napravila jo nepričakovana grozna vest jako globok nns; ukazal j" takoj odpovedati nnmorovani lev in vs« zabave. Danes prispo Nj. V<'. na Dunaj; nadvojvodo Albiebla pa je \i -t o grozni mrli svojega bruta tako pretresla, da nikakor no moro priti n.i Dunaj, Pogreli bodo menda v četrtek, dne ii. avgusta na Dunaju. Tudi minister ce arske hiše, grt;f Kalnokj-, dospel jo i/, M rav-ke na Dunaj. — Včeraj dopolnilno je dvoma konusi ja na Dunaju popisala zapita "iio pokojnega nadvojvode. — Dodamo so, da je ol„vna zasluga pokojnikova, da ae je naše topništvo razbilo na tako \isok<i stopiti kakor nijedno v vsej Ijvropi,
Nadvojvoda R.tjner za tržaško ambu-
lanca. Nndv.,jv,.iJa Rajner je podaril tržaški pehanibulan. ui dtužbi svoto 200 nld., ki naj se doda nedotakljivi mu fondu.
Vesela vest. „Slovenski Narod" javlja v včerajšnji svoji številki, da jo Ci'sar odobril ustanovitev gimnazija v Kranju. Dotični akt jo žo pri nauencm ministerstvn.
Imenovanja. Pristav na c. kr, gospodar-skn-kemiaki poaku- ni p »staji v Gorici, Tomaž I'1 r ii h a u I' jo imenovan ravnateljem bodoče e. kr, gospod a rsko-kemiŠke p.oskušno postaje v Spljetii ; aspirant na omonjonom zavodu v (ioriei, l'Van Gvozden ovič pa jo imti-uov.iii pristavom zu poskusno postajo v Spljetii,
G. tir. Karol Triller odprl jo včeraj svojo
edvitnsko pisarno v Ljubljani.
Izlet V Pustojilio. Lepi metropoli zavedne Notranjsko bližajo so krasni slavnostni dnevi : slavili bodo namreč tam 25 letnico „Narodne čitalnici!" Poatojinsko in pa osnovanje telovadnega društva .Sikni" v Posto-jini. Na toj slavnosti snidejo so sinovi naroda naši ga i/, vseli krajev domovino slovenske. Tudi nuiii Tržaškim Slovanom je dolžnost, da v častnem ste v ilu ponesemo pozdrave od sinjo Adrijo sosedum našim. V ta namen se jo mnogo tru-il odbor „Tržaškega Sukola", d.i jo pre krhel poseben vlak za
:iji poslovi o d Ilije, da pojde domov. Prodno odide mu reče na hiindi vratih :
—	Tnlto bo najbolj«, prijatelj! Mi dva srn no ; -'jdevu. Ostali morava tu in paziti na nartid, da kdo ne obupa in ne zdivja ter
i ne ouind /uje rok a krvjo nedolžnih ljudij. Jaz, bi dejal, da pošljemo Matijo Bistrica odted in Ivana 8vraču iz Puščo. Ta dva n.ož imut.t zdravo pamet,
—	Dobro, odgovori Ilija, ali potrpimo še nekoliko dnij, jaz p jdem jutri v Zuuiberk, da vidim, ee se je moj brat Noiina povrnil s Turškega in če nam je prinesel poročil o Mogajie'. Zo več kot dva meseca ga ni doma. In dobto je uk > ivemo kuj Uskoki mislijo. Spotoma se oglasim pri Stepku GregMijnnci v Mokrirah. /o trikrat mi je poročil, naj pridem k nji mu.	(Dalje prili.)
Tržaške in Goriike izletnike. Vami red in cene smo že priobčili v danaftnjem •jutranjem itdanju. Objavo glede prodaje kart je popraviti tako, d* se bodo na Tržaiki postaji prodajali voioi listki pri blagajni. Čujemo, da »o nekaterim ido cene previsoi.e. Dotićnike bi opotorili navelikannk risi ko, kojega je Tielo na svoja pleča dr-i-itvo „Sokol* in pa na okolnost, da je društvo doseglo le nematne o 1 a j i a v e in pa, da ae posebni vlak ni priredil toliko v dosego mižanih cen, ampak z otirom na Blabe želesniike neie za povratek v Trst. Kdor se namreč ne bode vosil t našim vlakom, moral bo : ali oditi is Postojino že ob 6. uri svečer, ali se voziti vso noč z me-Sanim vlnkom, ali pa ostati v Postojini do naslednjega dne. V teh dveh poslednjih slučajih bili bi strolki gotovo veliko večji. Vožni red za naš vlak je pa kar najugodnejši: odpeljemo se ob 7. uri sjutraj, a vrnemo se o polunoči. Pridruži se nam torej, kdor le more, kajti slavnost bode — kakor nam poročajo is postojine — snres velikanska f Gotovo ne bode žal nikomnr 1
Tudi „Oel. podp. društvo" se udeleži izleta v Postojino s sastav o, ako se le priglasi dovoljno število udeležencev. Proinja sa dovoljenje se je že uložila. Želeti bi bilo sares, da bi bil naš vrli delavski stan zastopan na tej krasni slavnosti.
Vrtna veselica ,Tržaškega Sokola* oa vrtu .Narodnega Doma* pri av. Ivanu obnesla se je minolo nedeljo prav dobro na vse strani. Tamburati so udarali izborno, tako, da jih je občinstvo obsipalo s pohvalo po vsski točki. Pevci so nam zapeli prav dobro Vilharjevo .Himno Gunduliću", dočim jo drugo pevsko točko, Ipatčevo .Mi vstajamo-, prepovedalo slavne redarstvo. Tej prepovedi smo se čudili tembolj, ker se je ista pesem pela že večkrat tudi pri nts. Veliki del zasluge na krasnem vspehu imajo pa naii vrti telovadci. Telovadili so na drogu, če mogočo ie bolje nego pri veliki javni telovadbi v vrtu „Mondo Nuovo'. Sosebno je navduiila občinstvo velika piramida, prirejena pri bengališkem ognju. Po „besedi" je bila prosta zabava s plesom ▼ dvorani. Sploh smo se prepričali, da privlaftna sila nalega .Sokola" narašča vedno bolj, da smemo reči, da to društvo res mnogo stori v prospeh socijalnega življenja med Tržaškimi Slovani. A v bližnji bodočnosti — ko se društvo „Sokol* preseli v svojo novo krasno telovadnico — ae je nadejati ie krasnejših vspehov v tem pogledu. — Povodom nedeljne veselice je preplačal g. Kranjc 40 nč., gg. A. Truden, Josip Man koč in Jaklift pa so kaznovali sami sebe, ker se niso udeležili veselice, podarivši društvu po 1 gld. Hvala vsem !
Druitvo „RadogoJ" imelo je dne 28. t.
m. v Ljubljani svoj prvi občni zbor. Kako naglo se je rasširilo po vseh slojih prepričanje o potrebi in koristi podpornega dru-itva sa uboge dijake, dokasuje dejstvo, da doslej še nobeno slovensko društvo v tako kratki dAbi ni nabralo toliko kapitala. — Is tajnikovega poročila je ratvidno, da je gosp. Fr. Kalister z nova poklonil drultvu isdaten dar, namreč 25 delnic „Narodne tiskarne", vrednih 3000 kron, g. dr. Ivan Stanič v Tolminu je poslal 2500 kron, mesto Ljubljana je poklonilo 1000 kron itd. — .Radogoj* Ateje koncem prvega leta 138 ustanovnikov, med katerimi so 3 častni Alani, in 46 redn<h članov. Untanovnina presega že 34.000 kri n. Podpore je izdalo društvo v tem letu 2332 kron, — Blagajniško poročilo izkazuje nedotakljive ustanovnino in vpisnine 34.132 kron, letnih doneskov, darov itd. pa 2521 kron. Skupnih stroškov je bilo 2612 kr. 70 etot. Zbor je vsprejel obe poročili odobravanjem na znanje. — Z vsklikom sta bila isvoljena satom zopet predsednikom g. Ivan Hribar, podpredsednikom g. ces. svetova-M u r n i k. Ker so nekateri dosedanji odborniki isrekli, da nikakor več ne morejo prevzeti odborniške časti, volil se je odbor z nekaterimi spremembami. Novi odborniki so : g. dr. D. Maj ar on (namesto tajnika gosp. prof. Pire«); g. dr, G r e g o r i n v Trstu (namesto g. Sabca); g. dr. Kos v Gorici (nameBto g. dr. Rojca) in g. dr. S e g u I a v Novem mestu (namesto g. dr. Slanca). Računskim pregledovalcem ao izvoljeni zopet gg. H. Dimnik, K. Pleiweis in dr. Žitek.
Za družbo av. Cirila In Metoda bo nabrali v gostoljubni hiši v Piranu 1 gld*
(z Podgrada pišejo nam dne 30. julija : Od jeseni sem naraSča vedno bolj predrsnost in nesramnost nekih priseljencev, ki se dičijo z snano .avito kulturo". Oni „fini" izrazi, kakor „moštro di ščavo* in kletvine, katerih tu ponavljati ne moremo, izsuvajo se iz njihovih oblastnih ustnic. Eden teh kulturo-noscev, .mogočen gospod*, kakor on misli, a ^irava malenkost človeške družbe, je pa včeraj naletel in skoro bi se mu bila kri puščala. Bil je veliki ples. Napal je mladeniča s .ma-kako ščavo." A ta se obrne, vzdigne pest in zakriči nad njim: ti ai „makako" in tudi „ažino". Junak pobegnil je hitro ▼ krčmo. A tam so si že drugi vihali rokave in dobil bi jih bil, da se ni pomirilo razjarjene mladeniče.
Plesalo se je do pozno ▼ noč v naj-leplem redu, kakor je tu sploh navada, a tako malovreden „agent provokateur" pririne se do poštene družbe, do plesa, ne plača nič in bi hotel nas zaničevati in nemir pro-vzročati. Njemu na strani bilo pa jo Sedruzih ki so hoteli izzivati s znano pejmijo „nella patria di Rossetti." Te pa so ugnale — dekleta! Obstopilo so jih in z istim napevom krepko prepevale — slovensko pesem. Ne-sramneži so kapitulovali, dekleta so zmagal«. Živela !
Z Razdrtega se nam piie : Zadnje poročilo .o čudnih strahovih* moram resnici na ljubo v toliko popraviti, da sta omenjena tujca, katera je č. g. kurat našel v nedeljo dne 22. t. m. ob i/all uri svečer na pokopališču v ženski družbi, prišla takoj naslednje jutro v iupniiče in atvar pojasnila tako-le: Jeden onih gospodov je bil s sestro in njeno prijateljico na cerkvenem pragu, drugi je šel pa ž njimi kakor da se gredo izprehsjat. Vzrok, kako da je bil v oni uri baš pokopališče smoter njihovemu isprehodu, to pravijo, da je le nek »fredain de jeuoesse* — mladostna budalnst. Tudi značilno, kaj ne P — Poikuien aamomor. 20letna Šivilja Marija Dejak, stanujoča v ulici del Bosco hšt. 48, sastrupila ae je včeraj a karbolno kialiuo. Prihitevši zdravnik iz sdravnišk« postaje ji ni mogel isprati želodca, ker je nesretnica nervozno atiskala čeljusti; poskusil je torej druga adravila in jo odposlal v bolnišnico. Tam ao ji s težko muko izprati želodec, na kar ji je nekoliko odloglo, vendar pa nevarnost ni le odstranjena. — Vzrok: kakor Že navadno, ne3rečna ljubezen.
Morilec, požlgalec In eamomorilec. Sinoč okolo 9. ure je ustrelil 20letni hlapec Ivan Bastjančič na dvorišču Psgliaruziij tvega posestva pod dirkaliHČem na Katinari hit. 49. 42letnega upravitelja istega posestva, Angela Sfiligoja. Bastjančič je smrtno sovražil upravitelja, ker ga je poslednji večkrat pokaral zaradi njegove lenobe. Sklenil je maščevati se. Siuoč je obšel Sfiligoj s dvema znancema posestvo in, ko sta ista odhajala, spremil ju je do vrat in postal nekoliko na dvorišču. Kar poči is okna poslopja sa hrbtom Sfili-gnjevim strel, ki je zadel upravitelja v hrbet; Sfiligoj ju omahnil, toda vendar je imel še toliko moči, da se je obrnil; v tem trenutku poči drugi strel, ki je sadel nesrečnega Sfiligoja v prsa in ga tgrudil mrtvega na tla. Preatrafteni domačini ae niti niso upali prijeti morilca; nekdo je tekel na policijo, od koder so pozvali zdravnika. Morilec je v tem vstopil v sobo, zažgal pohištvo in potem ustrelil samega sebe. Ko je prihitela komisija, našla je dva mrliča in goreče pohištvo, Deloma so člani komiaije pogasili aami ogunj, popolnoma so ga udušili prihitevši gasilci. — Truplo nesrečnega upravitelja in njegovega morilca so odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu.
Nezgoda. Knjižar Josip Senica, stanujoč v ulici Barriera vecchia hšt. 13 je nekaj časa som izginil, to je, nihče ga ni videl priti ali oditi iz svojega stanovanja. Ljudje so mislili, da se mu je pripetila nesreča, in da je morda celo mrtev v svoji sobi. Prijavili so satorej to stvar policiji. Včeraj zjutraj je pričel polic, agent Moretti s kovačem Michelijem in vratarjem Biondijem, da so osvedoČi, kaj je na tej tajnostni stvari. Kovač je odprl stanovanje, toda ni bilo videti ničesar posebnega. Na mizi zagleda kovač revolver, in misleč, da ni nabasan, sproži petelina. V tem poči strel in kroglja jo zadela vratarja v roko. Ubogi kovač je maloue omedlel od strahu, videv&i krvavečega vratarja, kojega je bil ostrelil nehote. Ranjenega so odvedli na zdravniško postajo, kjor se je pokazalo, da rana ni nevarna. — Po'
zneje je doznala policija, da Senica živi mirno na Rnki pri svojih sorodnikih.
Sodnijako. 30letni godec Josip Trubač iz Liskovce na Cenkeiu je dobil zaradi pohotnega nasilstva 15 mesecev ječe. Trubar je bil junija meseca t. 1. v Filipovem na Bolgarskem oskrunil neko nedorastlo deklico; tamošnji avstro-cgerslci konzulat ga je prijel in poslal v Trst po plačilo. — 281etna služabnica Marija Kos iz Tolminskega je bila obsojena zaradi tatvine na 2mesečno ječo. Ukradla je bila svojemu gospodarju Henriku Weberju, gostilničarju .Alla Czarda* 12 gld. in jedno steklenico žganja. — 3.'lletni Vincenc Kokoravec iz Škofje jo dobil 3 mescceječe zaradi poneverjenja. Prodal je bil okolo 300 kg. starega železa, vrednega 18 gld. za 8 gld. — 21 letni težak Pran Trager iz Trsta je ukradel dne 21. jnnija t. I. v novem pristanišču 4 kg. kave in včeraj jo dobil zanjo 4 mesece ječe.
P0llci|8k0. 23letnega brezposelnega težak a Romana Urbanačiča iz Trsta, pvistoj-nega v Staroselo pri Tolminu, prijeli so stražarji predsinočnem okolo polunoči v ulici Solitario in ga odvedli v zapor, ker se je klataril brez službe in brez stanovanja po mestu. — 201etni mizarski pomočnik Angel Gregorichio, stanujoč v ulici Michelangelo hšt. 7, spri se je pred«inočnem pred hišo, v koji stanuje, s nekim Karlom Gliickom, sta-nujočim v ul ci Petrarca hšt. 1. Poslednji je udaril mizarja s palico po glavi, ranivši ga nekoliko. Gregorichio menda ne bode umrl za to rano. — Predvčerajšnjem ob 4. uri zjutraj našli so stražarji 20letno brezposelno deklo Ivano Glebec is Mokronega, stanujoča v ulici Torricelli hšt. f>, mirno spečo na takozvani trati .Vrdelci" na Vrdeli. Odkazali so jej postelj v zaporu.
Najnovejše vesti.
Dlinaj 31. Povodom smrti nsdvojvoda Viljelma izrekli so svoje sožalje brzojavnim potom v Badinu bivajočim članom cesarske rodbine: ruski car, nemški cesar, srbski kralj in vojvoda Kumbetlanski. Tukaj vihrajo raz mnogih hiš črne sastave.
Dunaj 31. Truplo pokojnega nadvojvoda Viljelma pripeljejo v četrtek zvečer na Dunaj, kjer je položijo v cesarskem dvoru na mrtvaški oder. — Nadvojvoda Fran Ferdinand dospe nocoj is Budojevio, nadvojvoda Albreht odpotuje jutri iz Suldena (Nisosem-ska) na Dunaj. Cesar dospć jutri zvečer.
Duna) 31. Vsi tukajšnji listi razpravljajo danes o delavnosti pokojnega nadvojvode Viljelma v prid in povzdign vojske.
Dunaj 31. Bivši župan Goriški, dr. Mau-rovich, je dobil vitežki križec železne krone 111. vrste.
Brno češki katoliški shod odprl se je sinoć. Častnim predsednikom je izvoljen prof Belcredi, "predsednikom grof Sere»yi. Zbor se nikakor ne bode pečal s politiškimi vprašanji. Cesarju in papežu je ierekcl shod brzojavnim potom svojo udanost.
Budimpešta 31. Vsi obsojeni v znani razpravi o romunski spomenici, dobili so povelje, da nastopijo svoje kasni najpozneje prihodnjo soboto. — .Tribuna", glasilo romunske narodne stranke, piše, da bi se Romuni mnogo laglje sporazumeli z grofom Ztchyjem, kakor pa s državno idejo ogersno, ker je Z chy iskren povsp«>šitelj narodne jednakopravnosti, četudi je Mtdjar. Zajedno vabi isti list grofa Zcbyia, da naj obišče Si-binj, zagotavljajoč mu ves drugačen sprejem, kakor ministru Hieronymu,
Peterburg 31. .Graždanin" javljajo iz Sredca, da Kuburžan takoj po svoji vrnitvi pomilosti bivšega ministra Karavelova. Takoj ko bode Karavelov svoboden, ter pride — o čemur se ne more dvomiti — v sobranje, bode predlagal, da se zatožijo vsi bivši ministri, ki so bili solidarni s Stambulovem. Karavelovo namere pa da niso po volji Stoj-lovetnu tuinister.itvu, katero vpliva na princa Ferdinanda, da ne bi ga pomilostil, Kobur-žan pa da ne mara poslušati teli nasvetov, ker zna, da jako vstreže Rusiji ako pomilosti Karavelova.
Rim 31. Potrjuje so vest, da je pričela nova preiskava gledo izuiaknjonja važnih Bpisov v bančni preiskavi. Ta nova razprava ae bode vršila kolikor mogoče hitro, toda splošno menenje je, da ostane tudi ta razprava brezvspešna. Govori so da Be Cmpi protivi novi preiskavi, kajti pričakuje, da so odkrijejo novi škandali, toda pravosodni minister Culena zahteva na vsak način, da se
Eojasni tajnoBtna stvar o izginolih spisih, ker oče odstopili, Ako so to ne zgodi.
Marailja 31. Lazzsrini, ki hoče po vsej sili sprijazniti francoski narod a italijanskim, prispel je v Lyon, toda vsprejoli so ga jako hladno. (H)
London 30. Tukajšnje kitajsko odposlanstvo je dobilo potrdilo o pomorski bitki med Kitajci in Japonci. Napadli so Japonci vojno ladijo Kitajcev. Vojna ladija Japoncev jo postala kmalo nezmožna za nadaljni boj. med tem ko so je kitajska ladija pogreznila z možtvum vred. Kitajska transportna ladija je plula pod angleškim praporom.
Bratje Sokoli!
Odi bratje Sokoli, ki se udeležijo izleta v Postojino, se poživljajo priti v telovadnico v četrtek in soboto točno ob 8i/t uri zvečer. JTikdo naj ne zamudi priti, kajti neobhodno potrebno je, da uredimo nastop po nove m pravilniku. Na zdar t
_Odbor „Trž Sokola".
ZAHVALA,
Odbor „Tržnžkega Sokola* izreka najtoplejšo inhvalo vrlim Hvotoivnnakim tamburašem in Blavnemu „Slovanskemu pevskemu društvu" » Trstu na blagohotnem sodelovanju, in slavnomu „Bralnemu dru-štvu" pri sv. Ivanu na prijaznem prepuSčenju dvorane pri veselici minolo nedelje. Pokazali so tudi to pot — kakor rsikdar — fut prave brattke vzajemnosti.
Odbor „Iriaikega Sokola
Trgovinski braojavl.
Budimpsita. Pšenica za janen 6 65-A-66, za spomlad 7 04 - 7 0« Korn/.a za juli-avgunt 5-32 do 6-;j4 Ovosza jesen 5 »2-5 »8. It* za jesen 5 09-5-11.
Pšenica nova od 77 kil. t. 6-fiO—« 5«, od 78 k . f «60-0 «5, od 79 kil. f. «-70-6-75, od 80 kil. f. H 75-6-80, od 81 kil. Tor.
•tesnjen fi-75-7-—•} proso —•_,—
Srednje ponudbe pšenice, povpraševanje dobro. Prodalo ho je 24.000 met. «t. cene malo mirneje. — Koruza redno rnstofla, danos narastla je 5 n? — Vrome: vrof-ina.
Praga. Neratlnirani sladkor za avgust f. 14,90 nova roba za december f. 1410.
Bavrs. Kava Santo« good averagn ta avgust 96 —, za docombor 85 —,
Hamburg. Santo« good average za i uli — •— september 73-75, december 68 —.
Dunajska bona 31.Julij*	MM.
_ „ , , včeraj	dane«
Državni dolg v papirju .... 98-50	98 40
. n v srebru .... 98 40	98 40
Avstrijska renta v zlatu .* , .122.15	122-40
, „ v kronali . . . »7-40	97'70
Kreditne akcije....... 364 40	8041—
London 10 L»t....... 124 60	124-60
Napoleoni.................9 »p
'00 mark.........SMO	6109«/!
1«X> »r........ 44-80	44 30
Gostilna „Al Gallo d'orow
della Posta (Dogana) toči istrsko vino po 28 n f., b e 1 o v i n o po 32 nS., kraikl teran, lastnega pridelka, po 40 ni. liter. — V sodšSekih od 25 litrov naprej, franko na dom, po cenah, kakor bo dogovorijo. — Izborna kuhinja. Vsprejema se na-rofiila na obod in večerje po nizkih cenah. — Nadejajo ne obilnoga ohiika beleži najudanejfti
V. Kovači*1.
Opazka. Vsprejema naročila na vino za no-tranje dežele franko železnica Trst po 15 gld. liektl.
Slovencem tržaškim IZZ'7 S?;.
k o vi j ah „Alla bella lrieate". Izborna domač* kuhinja, pristna domača vina in kraiki teran.
Oabrljal Davatnk.
RODOLJUBU!
Podpisani nnznanjiim, da sem odprl v soboto dne 9 junija svojo krčmo v ulici VaUHrivo it. 19., znano pod imenom „Oroce di Alulta." Točil bodem vina
Ervo vrste, kraiki teran in izvrstno pivo. Izborna uhinja, cene poitene. - Nadejajoč se. da me bodo Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani Fran Kvavoi.
Oo8tilna „All'Antico Moro"
ulica Solitario 12, (po riomate pri , IVvačkovcu*) priparola pravi kraiki teran it Komna /. vrnte po 40, JI. po Hfi in belo vipavsko po 3*1 nt. littr. — Drirl se ge*ln: „Rojak k rojakupriporola se podpisani za ubil obisk. Anton Vodopivee,
gostilničar.
Tvornica glasovirjev Henrik Breniitz
v Trstu, Via Nuova *«. IS
pijuniiiuv smerik. sistema tfarantiiuni Lovi od 170 »Id. naprej. Prodajejo «t< tudi na mesečne obroke iiplaćljivo v treh letih ter dajejo v najem od 8 gld, na mesec naprej.
pivovarne bratov
R«lninghaus v Steinfeldu — Gradec
156
pri
A. DEJAKO, junior,
v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant,
Svoji k svojim!
Po noverjetno nizkih cenah dobfvajo se najno-vejSu vsakovrstna
Kolesa (bicykli)
(model 1HU4)
zn opoiiski novi ivti 18, blizo pivovarne. Jamči up za vgako leolo 12 niesooev. Kdor ne zna voziti, Htmuči ga broz nevarnosti in brezplačno v treh dnoh slovenski učitelj, in nikdo naj no misli, da ne bi ho naučiti mogel, — Pošilja ao na deželo in vse kraje. Ceno so :
Kolo s tanjkim kavčukom........gld. 98—
„ z votlim kavčukom gushion...... 10B—
„ pnoumatično se iirokim kavčukom . „ 138— „ „ močnejšo Duulop ali Kontinental „ 145— „ ,8 tangontnlmi prečkami . . . „ 160— Stroji s 3 kolesi /. železnimi obroči za otroko „ 12 • .nt,, fantiče obroči iz kaučuk * 20 — Naslov :
Zalofja koles v trstu, Strada nuova št. IS
Lastnik politično druitvo .Edinost" — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikottt. — Tiaks Tiskarna Dolenc v Trstu.