sri"s~’ :.V;"•'•o**«« jk> Posamezne StevSDket N tradne Din —-*75, ob nedeljah Din 1*—-v .TABOR41 kihaj* viak tnn, ratt« imfcijo in pn»»3»T, «J> tt. «n » a aask^amr* dan W akaa* > pm posli D 10*—, na ino* D 16*—, ek j* n o^i n na DIV*-, na itlaunice D 70* — PMaana W današnje siev. ‘u a^in Marofa te pri varavi ,TA0ORl^ MAIttBC*. jordl&uM nfea MU Naslov TSROR "•OBMMSR, k V.~ ' PoiamezaeStsvSket Navadno Din —^75, ob nedeljah Din l*—v UREDNIŠTVO •. asJa,.« r Man-kara. Jvrčioeva vi. St, 4, L aod-otrupje. Telefon intcrerh- 54* UPRAVA m naboja o jforčjčrvt olioi it. A prkiicj« dnano. Td*-foo it 24- - SHS ponlnoiUbmnl ca£uo ilaar. U .787. Mn nem Sla brcn deaer:* «c e*a naunt- Um\u»yA*i m M vraaoia Maribor, nedelja 3. januarja 1926. Kil Potrebujemo jih za brate — tam preko ! Sprejema se v Mariborski tiskarni (v knjigovodstvu). Novo leto — v znamenju potresa Maribor Snoč.i oh 7. uri 7 minut je bij« v mestu občutiti dva potresna sunka. Prvi je ’1 luko rahel. V presledku štirih sekund jm^ je sledil drnci, znatno močnejši; ki je grajal le nekaj trenutkov. Kolikor se j® dalo ugotoviti po ujihanju predmetov, •te sel sunek v smeri jugovzhod-severo- «aipad. OKOLICA. * j ■^ovoffa leta dan smo občutili zve--er ob 7. uri 5 minul par minut, trajajo-ce valovanje potresa od izhoda proti za-mtti-i, 80 86 tresle, vendar niso tr-peie škode. Podzemskega bučanja, ki če-'spremlja potres, ni bilo čuti. Ifer sleci Po preteku 10 minut prvemu potresu arvadno drugi, smo čakali z uro v roki 'J1 v skrbeh na ta. trenotek. a ga nismo Počakali. Valovanje od izhoda proti za -noclu, je napovedovalo, da se je moral rCw? 'na žalujem izhodu vršiti haid, morebiti celo katastrofalen potres. Še en opazovalec i/, okolicc ti a m poroča: Potresni sunki, ki smo jih čutili na :\ovega leta točno ob 19. uri, so bil;j trije 5.n so se izvršili v času 3 sekund. Občutek 26 bil podoben zibanju kakega težko ob-avtomobila, na gumijevih kolesih. Okrog ondzo sedeči smo se zaceli moieec c. rug drugega ostro moriti, na ■Kar sem takoj spoznal, da gre za lahke Potresne šunko. Potresna panika v Ljubljani Ljubljana, 2. Januarja. Meteorolggični institut porota »la «o seizmografi si,noči ob 7. uri4 minute in 28 sekund zaznamovali močan potres. — Aparat, ki zaznamuje sunke, ne je radi močnega tresenja zlomil. S sttp,pa pisarne je padal omet, . iV javnih lokalih je :'V-.4 i{.*]&,. Kite',- I •• •• «• 1 :tam**» vladala velika panika. V kavarni Emoni so gostje pri begu iz lokala razbili stekla na vratih. Poročilo observatorija pod Triglavom. Vodja potresnega observatorija dr. Belar poroča, da so njegovi aparati zaznamovali ob 19-12 močan potres. Sunki so se večkrat ponovili. Po njegovem mnenju se je središče potresa nahajalo v bližini. Na Bledu. Na Bledu so občutili potres cib 7. uri 9 minut. S cerkvenega stolpa je padel križ. V Zagrebu in Ob Kvar-nerju Središče potresa Dalmacija ali Italija. Zagreb, 2. januarja. V Zagrebu je bilo občutili potres id) |9. uri 7 'minut. Sunek je trajal 10 sekund. V lokal,ih in na ulicah je zavladala panika. Središče potresa je najbrž« v Dalmaciji ali pa v Italiji. Subki so sledili drug drugemu valovno v se vem o-zapadni smeri. Iz Sušaka poročajo, da je trajal potres 7 sekund. Na Reki je zavladata velika panika. Opeka je padala raz streh in dimniki so se rušili. V Italiji. Trst, 2. januarja. Iz Itaki je poročajo, da je potres trajal 19 sekund m da ga je občutila. vsa severna Italija. V nekaterih krajih jo potres trajal celih 9 minut. Središče potresa je oddaljeno od Trsta 'kakih ‘290 km. Potres je bit posebno učinkujoč v Trevi-su, Bologni. Milanu. Tržiču, Vidmu, Mantui in Ferrari. V Gradcu. Gradec, 2. januarja. Včeraj zvečer je bilo tudi v Gradcu občutiti v smeri jugvever močan potres- nahaja v 'Atenah centrala tajne komunistične propagande za ves Balkan. — Kdo bi bil predsednik Zedinj. evropskih držav? To vprašanje je stavilo praško n.-naci jonalno glasilo »Bohemia« nekaterim uglednim osebnostim. Vprašanje so dobili večinoma nemški politiki, od drugih narodnosti samo Šved Sven Hedin in Anglež B. Shaw. Nemci so odgovorili deloma tako, kakor je pričakovati od njih: Hindenburg, deloma pa so odgovorili nedoločeno. Sveti Hedin je odvrnil: »Predsednik Zedinieoih držav evropskih je lahko samo človek, ki se je rodil po vojni. Zato moramo še čakati nanj.* Bernard Shač je . odgovoril lakonično: »Masaryk, to je povsem naravno. Na koga drugega za sedaj ni moči misliti.« — Dvojno lice nemške politike. Kakor poročajo iz Berlina, se Nemčija pogaja s sovjetsko Rusijo glede sklenitve podobne pogodbe, kakor jo je sovjetska Rusija sklenila z Turčijo. Ker pa so te pogodlbe pravzaprav le šahovske poteze sovjetske diplomacije zoper loearnski sporazum, je Nemčija zopet pokazala dvojno lice svoje politike: ob istem času je za Locaruo im proti njemu. — Mraz zopet pritiska na jug. Iz severne Evrope poročajo, da je mraz zopet nastopil z vso močjo. Ren »e je dvignil za 24 čevljev na-d normalo. Val mraza se pomika proti našim krajem. — Dnevi poplav in dežja. Medtem ko v naših krajlih traja lepo, deloma olnčno vreme, je povzročila drugod 'nenavadna gorkoia. viharje, nalive in težke povodnji. Poročali smo že o katastrofalnih poplavah na Madžarskem in Romunskem. Tudi nemške pokrajine ob Renu im Mo-s.eflu so že deloma pod vodo. Kakor ni bilo že dolga leta tako hude zime v decembru, tako ni bilo že desetletja tako številnih im razsežnih povodnji. Malo zime še imamo za sabo, pa je ta povzročila več preglavic in škode nego v srečnejših letih cela zima. — Češkoslovaška tekstilna industrija in naša carina. Z ozirom na priprave za češkoslovaško - jugoslovansko trgovsko pogodbo doznavajo češki listi, da nameravajo jugoslovanski interesentje preprečiti znižanje carin na uvoz tekstilnih izdekov iz Češkoslovaške in da se zavzemajo za dosedanje carinske tarife. Ste,m bi bil češkoslovaškim tekstilnim produktom uvoz onemogočen, kar bi imelo za češkoslovaško industrijo težke posledice, ker je bila Jugoslavija do sedaj Abdikacija romunskega prestolonaslednika BEOGRAD. 2. jan. Iz Bu;){aTežte po-fPčajo, da se je prestolonaslednik Ferdinand: odrekel prestolu. Kroniki svet je odstop sprejel na znanje. Novim- prestolonaslednikom je bil imenovan Retni Mihael, sinček odslopivšega prestolonaslednika. Oib 4. uri se b> vr$i;a izredna Cl- se ja parlamenta, ki bo potrdila prestolonaslednikov odstop. Prestolonaslednik se je baje bavil preveč s športom :n se premalo zanimal za dr/e.vre pode, vr-led česar je vladala med njim in kraljem velika napetost. lV.«-toim,aslednik je bajo tajno poročen z neko Židinjo, Ivan Knaz f LJUBLJANA, ,?, jan. Brzojavka z Dunaja poroča, da je danes dopoldan ob ^12- uri i »odlegel težki operaciji predalnik ljubijaniske trgovske in obrtne ^ Orni ec. gospod Ivan Knez, Dosegel je starost 72 let. Povsod je bil znan kot dober trgovski strokovnjak in je predsedoval trgovski zbornici dolga leta. Francoski parlament odgoden. .Pariz. 1. jan. Zbornica in senat sta otirala končnoveJjavni proračunski P^vvzorij. zbomicR in senat sta odgode-a do 12. januarja. Povodnji v Franciji. PARIZ, 2. jan. Poplave v Franciji postajajo nevarne. V Ardenih jc Marna preplavila mnogo krajev. Več tovarn je ustavilo ddo in delavci so brez zaslužka. Tudi reka Maas preplavlja obrežje. Ratifikacija pogodbe s Turčijo. BEOGRAD. 2. januarja. Kralj je danes ratificiral jugoslovensko-turško prijateljsko pogodbo. Bolgarska vlada odstopila. SOFIJA, 2. januarja. Caukov je bil pozvan, da odstopi. Novhn predsednikom jc bil imenovan vodja demokratske stranke Ljapeev. Dnevne vesti ~~ Ministrski predsednik Pašič bo čez v" Vo**|avni božič v Cavtatu. Kakor se znava iz zanesljivih virov, bo ministr-vnt ?r6l'azn’^e v 'krogu svoje rod- ^*red kojjjujiifitlČHjjjpi hontntljnjui v Grčiji? Gvškii vlada 'je razkril-i, da se je v zadnjem času med grškimi mornarji im delavci v arsenalih silno razširila komunistična n.gilacija. Iz nekih zaplenjenih listin jc videti, da se pripravlja s pomočjo dutncedonak-Ih separatist »v ko niunistična vstaja, ki bi imela izbruhnit, prihodnjo spouilad,- Kakor jjuaiiio. e« Leto: VI. — Številka: 2. eden n »j večjih konsutne-ntov češke tekstilne indirstrije. Nasprotno temu boclo češkoslovaški intereisentje zahtevali nd češkoslovaške delegacije, da odločno zahteva znižanje jugoslovanskih carinskih taks n® tekstilno blago. — Aktivnost češkoslovaških državnih že« leznic. Iz Prage poročajo da se je aktivnost češkoslovaških državnih železnic zvišala tekom leta 1025 za okroglo 110 milijonov Kč. To je pripisati racionalnemu varčevanju; dobri letini im večji delavnosti cNobja. In v Jugoslaviji1? — Bnt’a kot predmet mednarodno intervencije. Češki lieti beležijo sledečo zanimivo vest: Nemčija Ima nov »fucor.* • Radi češkotdovaškoga uvoza uboval, v katerem zavzemajo naj več jo mesto izdelki znanih tovarn indu.strijalea Bat je (ki tudi Jugoslavijo poplavlja s svojimi čevlji) -o se silno vznemirili nemški usnjarski tovarnarji im protestirali prt berlinski vladi. Nadalje so so pritožili pri Mednarodmem uradu dela v Ženevi in zahtevali njegovo intervencijo, češ, da Bat’a radi lega tako lahko konkurira. ker se ne drži osemurnega delavnika. Vsekakor je značilno, da je začela češka industrija z uspehom tolči domače konkurente na 'nemškem trgu. — Šiling še ne bo v Avstriji obvezen. V Avstriji so nameravali z začetkom novega leta uvesti obvezno računanje v šilingu. Ker pa se. jo večina gospodarskih interesentov izrekla aa- daljši role, bo za seda j ostalo, kakor je bilo: t. i- računalo se bo lahko v šilingih in kronah- — Visoka brezposelnost v Nemčiji- V industrijskih pokrajinah vante število brezposelnih od dme do rine. 15. decembra so jih našteli 1,057.000. — Tour Eiffel poškodovan. .Vihar, ki je divjal zadnjega decembra nad Parizom. je poškodoval vrh znam eni trg.?. 300 m visokega Eifflovega stolpa. Utrenjeno je vse potrebno, da se bo nemudoma pc; pravil. — Levi med šolarji. Večje število šolskih otrok je obiskalo v francoskem me-stecm Jaru a« potujočo menežarijo. Med predstavo, ki se je vršila v levji kletki, je nenadoma ugasnila luč. Krotilec je zbežal iz kletke in vrata samo pripri. T\o je luč zopet zagorela, so se levi nahajali med gledalci — šolarji. Nastala je panika in levi so bili najbolj zmedeni in prestrašeni. Krotilcu se je posrečilo spraviti jih v kletko in rešiti otrpke nevarnosti. Mariborske vesti Kako smo pokopali staro leto Silvestrova noč jc bila mehkosladka, kakor je nismo pričakovali po hudi de-cemberski zimi. Luna je skrbela s svojimi sentimentalnimi žarki za dekoracijo v prirodi. Pa so jo Mariborčani tudi potrebovali, zakaj marši kakemu pogrebcu starega leta 1925, ki jc s pravo korajžo vstopil v leto 1026, ni zadostovala električna razsvetljava in ježe bilo prav, da so imeli tudi gori na »firmamentu« prižgano luč. Bogu bodi položeno, če ne more »vestni kronist« naše maribonske rubrike zabeležiti. da so si Mariborčana kakorkoli že vzeli k srcu ponovno prebujenje Sveto vojske. Kakor je že stara slovenska navada, da je bil svetnik Silvester počaščen z litri in buteljkami in to čaščenje je trajalo vso noč. Sicer pa tega mi treba vzeti prehudo, zakaj pijančevali so pač le stari grešniki in le semintja kak zmeren pivec, ki je zalil bolesti starega leta z Jeruzalemčanom ali Pekerčanom. Vsi ostali so se omejili na to, da so bedeli, vsaj do polnoči, mladima pa je veselo plesala In prerajala) do zore. Silvestrovih prireditev je bila lepa vrsta in jih ne bomo niti naštevali. Zabeležili je samo to, da so bil« vse dobro obiskane. T.udii kavarno so bilo natlačeno polne, v prvi vrsti »Velika kavarna«, kjer so nastopili nekateri člani našega gledališča. Izredno dobro je bila obiskana spretno aranžirana prireditev v Gotz-ovi dvorani. Pravi pravcati naval pa je bil v Narodnem domu, kjer je priredil Silvestrov večer Odsek za zgradbo Sokolskega doma. Kdor je prišel nekoliko pozneje, je zaman iskal prostora. Razpoloženje je bilo neprisiljeno domače in: razigrano. Sokolski orkester je pod taktirko g. Šušteršiča pridmo sviraL a nekateri člani našega' gledališča so skrbeli s svojimi kupleti za smeh. Posebne ovacije je žel g. Blaž Zafošnik, ki je recitiral svojo šaljivo pesem »Blažev žegen«. — Vprizorili so tudi neko kratko burko. Oh! zvokih polnočne ure je na meji let 1925—• 1926 spregovoril g. dr. Maks Kovačič nekoliko izbranih besed in izrekel občinstvu sokolsko novoletno voščilo. Animirana zabava je trajala ob zvokih godbe in rajanja mladine do ranega jutru. Tako je torej zašlo v Mariboru staro leto za obzorje večnosti in se. je pojavilo novo leto, vso zavito v megle, negotovo in molčeče kakor Sfinga. Da bi nam ra zodelo le najboljše strani življenja! -Q- m Pri mariborskem državnem pravd-ništvu so napredovali: državni pravdnih dr. Ivan Jančič je bil pomaknjen v 4. skupino 1. kategorije, namestnik drž. pravdnika dr. Ivan H o j n i k v 5. skupino iste kategorije: za namestnika držav, pravdnika v 5. skupini 1. kategorije po je bil postavljen d’-. Maiko Zorino. m Gospodinjski koledar Jugoslovan, ske Matice, ki ga mnoge gospodinje že željno pričakujejo, bo prispel dne 4. t. m, in se bo dobil od tega dne naprej pri blagajniku J. M. g. Doležalu (Mariborska tiskarna). tSTirSri r. *T A F, O K «. IV' MeitJh'6rtt^W'e" K TamrHiVij* m Zanimiva razsodba višjega stanovanjskega sodišča. Društvo stamotvamj-f«ikih najemnikov je prejelo prepis raz-fisodbe višjega stanovanjskega sodišča v iZaigrebu. ki j« odločilo, da se v slučaju sporov oziroma tožb za določitev najemnine, prične plačevati novo odmerjena ■najemnina šele- s 1. prihodnjega meseca, Iko je bila prošnja ali tožba vložena. N. pr. če se vloži tožba 13. decembra, se na novo določena najemnina začne plačevati s 1. januarjem. Hišni lafctniiki torej po -zakonu nimajo pravice, zahtevati .kakšne razlike na novo določeno najemnino tudi za prejšnje mesece. m I- redna seja mestnega občinskega isveta mariborskega se vrši v torek, fine ji5. januarja l!)2B ob 7. uri v prostorih imestne posvotovallnioe. Dnevni red1: 1. V Poro 551 a predsedstva. 2. Predlogi invpra Sanja. 3. Poročila odsekov. m Halo, šahi«ti in šaliistinje, kibici in radovedneži, ne pozabite in pridite 5. jan. ob 8. uri zjutraj h Gotzu na partijo ša iba. Mojstra Kramer in Vasja Pirc. prasnita, da vse Mariborce namlatita! Na boj proti prepotenci! Prost vstop. Prej in ■potlej godba svirS. harfa pojo, čelo in ,bas! Za zabavo jamči zmagaj amaterjev! Le vkup! Do svidenja. m Nov telefonski imenik je ^ izdalo poštno ministrstvo za celo področje poštne direkcije v Ljubljani. Na prodaj je tudi pri1 pošti Maribor 1. — Darovi, ki so na razpolago v upravi na-šga lista* Pristojne činiltelje opozarja mo, da se ‘imajo dvigniti v upravi našega lista: 2 paketa, namenjena šolskemu vod-i stvu pri Sv. Duhu na Ostrem vrlin, 1 pa-iiket za poplavljence v Prekmurju iro znesek 20 Din za Podporno društvo slepih IV Ljubljani, i ni Novo podjetje v Mariboru. Nad Veliko kavarno v II. nadstropju je otvorila s 1. januarjem 1926 gdč- Olga Bupnik !«,telje za perilo. Temu bo priključena posebna šivalna šola. Tako podjetje je bi •lo v Marilboru že dolgo čatsa potrebno in Smu je želeti mnogo uspeha. Opozarjamo tudi ina oglas; v današnji številki. m Po ceni meso. V pondeljek dne 4. januarja od' 8. ure naprej se bo n apr osti (stojnici v uti pri mestni klavnici pro-ftfeilo približno 300 kg svežega svinjskega finesa s_ slanino vred po 12 Din za 1 kg. — liProdlaja samo konsumentom po 1—2 kg. >!• m Za »Mariborsko kočo« je daroval g. ŠrAl!bin Novak, trgovec »Pri kmetici« kot rnovoletno darilo dvoramensko karbidno fevetiljko, najlepša hvala! j mi Mariborčani za Tillcrjevo kočo. Savinjska podružnica SPD na,m. poroča, da igo nabrali v Mariboru zal Tillerjevo kočo jiv Logarski1 dolini: g. dr. Senjor 2700 Din, g- Br. Rotter 1015 Din in 1 fces platna za rjuh e (dar g. Feldina). K tej zbirki so prispevali po 500 Din: Mariborska podružnica SPD in g. dr. Boštjančič; po |300 Din gg.; dr. Koderman in dr. Slokar; 'jPp 200 Dim: Mariborska podružnica ljubljanske kreditne banke, gg. dr. Skapin jan dri Lipold; po 100 Din gg: dr. Lasič in 'dr. Gorišek, vsi iz Maribora ozir. zadnji ,fe Št. Lenarta.. Iskrena hvala! -i m Pevski zbor »Drave« priredi dne 13. /ttiarca 1026 v Gotzovi dvorani svoj obi-■jčajni koncert kar naj blagovolijo vzeti 'flruga društva na) znanje. m Pevsko društvo »lama«. Letošnji ijredni občni zbor se vrši v nedeljo 10. jam. gostilni g. Kirbiša (prej Oemovšek) ima AflekiSandrovi cesti. Začetek ob' 10. uri. Dnevni red: 1. poročila funkcij on ar je v, 2. volitve, 3. slučajnosti Tudi ustanovni in pc(Epomi člani vljudno vabljeni! 208 m Kavarna Evropa. Damska kapela se je ponesrečila, ampak je ravno tako lušno oib 22.30 (po Kinu) s vi ra g. Hercer na gl a sovirju .dnevno. m Na splošno željo jutri v nedeljo ob S. uri zjutraj v restavraciji Vetrinjski dvor (Orovics) sveži vršjii v hiši nekega uglednega* Madžara j>oliitičen / 8estane]f pristašev personalne unije, na katere^ -|e zastopal madžarsko viso^ um p iTV srof J- Teldky. Načelom je bilo skl|RHjeno, da se madžarska kroni »i1,,0 ^^'ese tudi na jugoslov. kralja Aleksandr^ goda j iso baje že vrše poga- janjo; merf visokim' plemstvom, uglednimi politiki jn neodvisno stranko 1. 1848.. ki je žo odobrila ta načrt. ■ > Madžari ik.i, so pristaši novo koimlbinn-ci.ie, povdg)■ ja.jo, da obstoji velika dn- bc. Anica Božični večer je napočil. Stari in mla v«lifri iu mali so nestrpno prl?a’j&va-•ii, koliiko bo Božiček prinesel darov, katere razdeljuje tisočim. — Skozi visoka okna bogatinov pošiljajo sveče f-vo-je žarke, da jii-h občudujejo na ulici pre-mrli in lačni reveži ter gledajo * rželjivc na steviiLnc in bogate darove. -- N"čemo fee ustaviiti ,pri bogatini.!’; vstopim> raie V Prijazno sobico, katere stene še ne odsevajo od božičnih sveči e, na ko je mi-zi «© se ne vsipljejo iglice b ožičnega dre s ca, k i vz 1 \ n Ja. s svo} i »n h al zn m ov in v duhom tudi sta;- m „ j,.tno5?e jml^ttiinske spomine. Mak skromna tu-brl,e!a v -kot-i mot-,:asvet;eba JO slabo obsevala ženo. sedoeo v starikavem! naslonjaču. z belo roko je božala glavo mlade, brhke deklice. . »^unaj jt Sveti večer, Anica, kaj 36 s®Petola žena s slabotnim slasoin. »Zunaj in tukaj, mati,-- jo jo zavrnilo smehljaje Iju,oeznjSiv» Ivlf-j-.} in prijazno Poljubila; roko bolnico. »In tukaj t Otrok, k j sr -tx .se vgnezd -ia siromaštvo in pomanjkanje, kjer ie 2ifpovedala mate?i«.a meč, k' hi frjajjajn življenje otroku, tam vlada noč m tudi aarki Božička nii ej'» najti več poti sem,, in orig. potrebščine, Ant. Rud. Legat &Co. , Maribor'nTica 7, tTlTlon da bi pustili le iskrico .nedolžnega veselja.« Mati, iin čo je opešala zvesta materina roka, ki je vodila dolgo in varno otroka, dokler se ni. naučil »am hoditi in delati, ali ni potem1 njegova dolžnost skrbeti in truditi se in ali ni to najslajša skrb? — Mati, kako moreš biti tako malo^rčna, Božiček nas noeoj gotovo ~i-lo r.e pozabi! Ako ne škoduje tvojimi očem, ti hočem pokazati, kaj je prinesel za te.« Ne da bi počakala odgovora je odhitela Anica k malim vratom čumnate in jih previdno odprla. V tesnem prostoru je stala mizica, na njej drevesce, ki ni odsevalo številnih svočic. tudi pozlačenih sadežev ni viselo na n jem, vendar pa je duhitelo bo Božiču in že to jo bilo lepo. Na vrhu se ni, gugal angel j s perot-mi. ob podstavku pa je bila naslonjena podoba, ki je prisrčno pozdravljala s svojim jasnim pogledom in finimi potezami v obrazu. Poleg podobe jc stala na levo steklenica okrepčiljočega vina. na de^no ria pair gorkih copat. Oibraz starke se je pordečil, - zdravo roko je drzak nad oerm — druga ji je otrpnila pred leti — točila je solze gauutja ter se Hala na s«dežu pripeljati bliže. Allliioav’« -io :ie liubeznjivo ka- i uda, »koiuio uoei iu koliko večvrne uu-< lesti je stalo, da je prinesel Božiček toliko zame.« Anica pa je bila vedra iu vedela; poljubila je starko, obula jo ? go*ke copate, prinesla pri prosto večerjo, n ate čila kozarec vina in vzela z radostnim pogledom! podobo od drevesca. »Tom mora biti pri- prazniku navzoč, vidiš mamica? Kako naj obhaja nai neizmernem Oceanu Božič, kjer buči morje kot mogočne- orgle in poje vihar svoje grozne melodije.« Nežno .je pol ju t>i!a podobo. Vse je tako lepo in bogato znrae, toda kje je kaij zate, Anica?« je vprašala otožno mati. »Le potrpi, pride še. To bo zaid i | katerega, Božiček, danes preobložen s posli ne bo še nnogel prinesti. Ve, da sem' Se naučila čaikati. Da namiai ne bo dolgčas hočeva še enkrat prebrati zadnje Tomovo piE-mo.« Tom je bi] Ani čin zaročenec. Obe sta se za topih v pisanje. Anica in on sta bila soseda. Razmere .so nanesle. d;i je Natopil v angleško mornarico: stari h'o- PvAiA to 'mi 1° \ Pripomogel. — Pie e sta umrla Aničim du njegov oče mat. pa jc obolela. P,redno ic poklicala « olznost niladmiiča v resno X “."T’ °ba *ln obljubila ljubezen, zvestobo m potrpljenj«, Jokler jih ne združit božja volja. Od tedaj so pretekla z0 ]eta> Anica se je razevitala liki^kromrna goz(|ina cvetka, svojo mlado zivl jenjp -j0 darovala oiraSkim dolžnostim i n delu, a bila. je pogumna, sr.'j je upala: k{,.j(;i človeško srce, ki upa jn stremi, ne 'klone zlepa viharjem' živlie- vm „k ko Pomlad, so 1W-/' S^cd?cn3e in se P^Hoči z izvo-jenKO. Bile so ]6pe mladostne sanje! — » ika’ je sti]a zopet na svojem) mestu, svecxce .so upašale. malti, j« zaspala. >Bo-žwk ne zahi moje Anice«, so v sanjah šepetale njenp 1tttnloe>- ) Jra v zvezku ie udarila deset; Anioa ■ je wlrsn i la> v trenutku jo je cb-„ . d« j0 talko saima, na si vetu. — . ^ na- rdeče lice. Sobica ji je postala Preozka, za trenutek je hotela pohiteti doli, prodno zaklene vratar vrata. Oster zrak ji je pihljal na. čelo. Zve-zde na jasnem ,nebu so ji prižgalo novo luČ v srcu. Mati je trdno zaspala, niti škripanje vrat, nilfci Šumenje obleke je ni zbudilo. D^kliea jo stopila iz hiše. — hneg se je l>l565al kakor tisoč dlijaman-tov, zvezde so j0 prijazno pozdravljale. Anico je vleklo naprej; naenkrat se je spodtaknila in padla, lice se je dotakni- lo mrzlega obraaai deteta, ki je bil tako majhen in mlad, kakor da je šele pozdravil zemljo, re no šolo neštetih bolečin in tuge. Prestrašena je ualabko vzkliknila. V SftfriSorn, Hne 5. Januša 5 frn n • V 'hovna sorodnost zlasti med! Madžari i Srbi in tudi b Hrvati vežejo Madžare ive&toletne vezi. Madžarski, zgodovinar dr. Balosrh je izdal o tem že daljšo raz-(pravo (o čem pač ne pišejo madžarski zgodovinarji'!) in je dokazal, da »o obstojali e krvne vezi med1 madžarsko in »ta-ro.srbsko dinastijo. Hči S te vama Nemanje je b,Ma namreč poročena z madžarskim kraljem- Kolomatnom. Danes bi pač bilo odveč pisati komentarje o tej prezgodnji in nekoliko fantastični vesti. Opozoriti: pa je treba na to, da so take kombinacije tipično madžarska! politična taktika. Sestajajo se na ‘skrivnem nekateri, politiki, kujejo nove »vese. dogovarjajo se kakor v časih Zrinjskega in Frankopana; visoko plemstvo ima, kajpa, prvo 'besedo. Med madžarskim visokim plemstvom pa je vfee polno raznih skupin, ki se prepirajo med sabo za zgodovino, medtem ko se pred današnjima demokratičnimi in socialnimi gibanji skrivajo nerodno kakor noj v puščavi. Mogočo so navsezadnje vse kombinacije na politični šahovski deski in — teoretično vzeto — tudi personalna unija med Jugoslavijo in Madžarsko in nemogoča. Ali prave stvairue podlage talki načrti nimajo. Pri nas so ljudske politično sile že tako žive, da bi se ne ■moglo iti preko rajih. Tu te politične sile imajo toliko drugib vprašanj in problemov. da zal sedaj še ne razmišljajo o kombinacijah madžarskih grofov. Evropski škandal v Budimp.jti Falzifikatorska afera smrdi vedno bolj. — Kompromitirani so visoki državni funkci jonarji. Zadnje dni se je »cronietue scande-leuse« evropskih listov pomnožila za senzacionalno afero s ponarejava!ci francoskih bankovcev v Budimpešti. — V Haagu na Nizozemskem' so aretirali tri Madžare, ki so hoteli izdati v neki banki veliko množino francoskih 'bankovcev. Pri bančni blagajni so ugotovili, da so 'bankovci ponarejeni. *Ae Ujsag« poroča, da je eden izmed aretiranih, Jankoviča po imenu, izjavil pri zasliševanju, da mu je neka visoko stoječa politična osebnost ♦mročila, naj spravi ponarejene bankovce v promet. Mož je to osebo tudi imenoval. Francoski detektivi so sporočili njeno ime budimpeštanski policiji, ki je »visoko stoječo osebo« aretirala in zaslišala. »Visoka oseba« pa se je spretno izmazala in je ib.ila takoj izpuščena. Mad-žanska policija je še celo oirorčema nad francosko policijo in »A z Ujisag« daje temu rodoljubnemu ogorčenju duška, daisi priznaval, da so Okolšči.ne take, kakor da bi bil udeležen pri ponarejanju neki nastavijenec državne tiskarne. Ugotovilo se je, da je imel Jankoviča diplomatski potni list. Ministrstvo zunanjih zadev tega ni zanikalo, dasi je skušalo dejstvo pobiti z neko smešno izjavo. Sploh je videti, da se Madžari ■“■rudijo na vse kripl je, kaiko bi evropski škandal zakrili feli višaj zmanjšali. Medtem: ko ves madžarski tisk poroča Sako previdno in nenavadno obzirno, se frnozemiski listi prav nič n c obotavljajo povedati resnico. Zdi se, da je v afero zapleten tudi notranji minister Rakoši. Težke obdolžit ve gredo na račun st.k-hijskega šefa v notranjem ministrstvu idr. J. Pazmrnika! in vseuč. prof. Masia.ro-ga. Ta dva ista prihajala k nekaterim ljudem' in jim dajala ponarejen denar z ua-•ročilom, da ga spravijo v promet v inozemstvu, zlasti v Belgiji in Nemčiji. Zdi se celo, da je luulimpeštanska policija vedela za ponarejevalce, Vendar pa' jih je protezi rala; značilno je v tem oziru, da so njeni agentje prišli na stanovanje Pasu mika in Masairoše šele nekaj dni po razkritju, s čemer so jima dali možnost ‘bega. S sigurnostjo se smatra, da so madžarski Iredentisti »talno ponarejali denar Sn da potekajo dz njihovih delavnic tudi » ....... r\. * češkoelovaSke novčanice, ki so se pojavile 1. 1922 na Poljskem. Zveza iredentistov je to opravičevala tako, da> je dopuščeno vsako sredstvo, ki služi donio-virnii. Ponarejen denar tujih držav je slabil valuto teh držav, od česar je imela Madžarska; gospodarske koristi, rriiu lega pa. je šlo 60% izkupička v korist iredentističnemu fondu Madžarske. Ostalih 40 odst. so dobivali oni, Ki so spravljali failzifikate v promet. Zdi se, da potekajo iz te delavnice tu dii falzifiikati dinarjev, ki so- jih zaplenili v Novi Gradiški, o čemur je naš list že poročal Madžarska želja, daibi se ta smrdeča zadeva iprekriila s plaščem! nedolžnosti ali vsaj neodgovornosti službenih krogov, se ni uresničila. »Zaklela se zemlja raju, da se tajne sve izdaju.« Tudi ta skrivnost ,ie prišla na dan v obliki,, ki nikakor ni na čaist današnji madžarski družbi. Izgovor, da je v službi domovine vsako sredstvo dobro, seveda os.Iamaštva v Budimpešti, vendar pa so ga tam zlbog1 nesposobnosti in nekorektnosti kmalu odpustili iz službe. Pazurik je sorodnik voditelja madžarsko iredente na Slovaškem dr. Jedlič-ka. Po dpnistu iz češkoslov. službe je bil osnoval neki tedmiik, v katerem je strastno agitiral proti Češkoslovaški. Radi tega so je Madžarom prikupil in so ga Postavili za načelnika takozv. češkoslovaškega, oddelka v notranjem ministrstvu. Dr. Pazurik je tista »visoka oseba«, k,i jo je »Az Ujsag« zamolčal o kateri poročamo zgoraj. Dr. M e s a r o š, (Mt&za rosT, profesor budim peštanske univerze, je pobegnil — bržčas s pomočjo policije — v inozemstvo. Mož je bil zapleten v afero ponarejevalcev češkoslov. bankovcev in ga je berlinska, policija na intervencijo češko-tslov. policije aretirala, ko se je takrat mudil v Berlinu. Madžarski poslanik pa je dosegel, da so ga takoj izpustili — »Montagsbtatt« trdi. da je 1. 1922 »ponudila« madžarska vlada ponarejene ban-, kovce po 500 kron tudi slovaškim političnim voditeljem, k:i pa so ponudbo odklonili. Med temi. je bil tudi Hlinka. Pregled mariborskega šolstva v šol. letu 1925-26. Po uradnih podatkih sestavil Dr. P. Strmšek, a) ©troski vrtci. Razlagova ulici .’ Erjavčeva ulica .............................................57 52 dečkov in 57 deklic skupaj 109 otrok III. Valvazorjeva ulica čč. šo!. sester 98 47 58 90 45 115 188 92 b) Osraovne šoSe, Skupaj . 504 otiok razred la lb 2a 2b 3 4a 4b 5 a 5b ' 6a 6b skupaj a) deška: I. II. Razlagova ulica 32 32 26 17 38 35 37 28 30 275 razredi deljeni v nem. razr. 30 — — — — 48 — 32 — 23 — 130 oddelke dečki in pomožna šola 11 — 12 — 13 12 13 — — — — 61 deklice III. Ruška cesta 38 oO 46 — 37 31 32 32 34 — 295 IV. Samostanska ulica 47 — 31 — 39 qC) J5 41 — 29 28 272 Vadnica moš. učit. 31 24 41 12 108 3 razred ima dva b) dekliške: I. Miklošičeva ulica 35 34 43 39 37 28 30 246 oddelka II. Magdalenski trg oO 30 40 — 46 34 30 31 — — — 241 III. vadnica žen. učit. 38 — 37 — 42 37 — 24 — — — 178 IV. Cankarjeva ulica 35 — — — — 35 — 31 — — — 101 nem. razr. 28 — — — 47 — — 42 — — — 117 razredi deljeni v Vadnica čč. šol, sester 46 — 54 — 45 45 — 61 — — — 254. oddelke Skupaj . c) Meščanske šole. 2278 razred la lb lc Id 2a ib ?c 3. 3b 4a 4b skupaj deška Krekova ulica 42 48 58 58 40 39 4S 46 44 38 32 493 dekl. I. Miklošičeva ulica 32 50 40 50 U — 39 — — — 255 dekl. II. Cankarjeva ulica 56 50 49 52 51 52 — 32 24 34 34 444 čč. šolskih sester 56 34 — — 58 — — 38 - 42 — 228 Skupaj čj Srednji šoli. 1420 razred la lb lc 2a 2b 2c 3a 3b 4a 4b S® 5b 6 T 8 skupaj realka dečki 34 33 39 28 32 36 31 36 28 41 24 26 43 31 462 deklice 15 14 — 8 5 — 4 — 4 3 4 — 1 4 62 gimnazija dečki 44 43 41 29 29 31 30 28 30 26 43 — 35 44 44 499 deklice 10 11 10 2 8 7 S 8 5 4 6 — 5 6 1 91 skupaj dijakov dijakinj 961 15.} d) Učiteljišča. It 14 letnik , 1 2 3 4 skupaj drž. moško učiteljišče 38 45 30 36 149 drž. žensko učiteljišče 42 40 38 31 151 zas. uč. čč. šolskih sester 28 37 31 26 122 Skupaj 422 e) Vinarska Sn sadjarska šola. razred: Srednja vinarska in sadjarska šola Enoletna vinarska in sad jarska Sola Bivša dvoletna vinarska in sadjarska šola Skupaj 30 21 12 30 skupaj 21 30 Od teh je 16 Slovencev in 26 Srbohrvatov. 93 f) Svorazredna trgovska šola. !. letnik: 32 učencev in 40 učenk, skupaj 72 letnik: 21 učencev in 45 učenk, skupaj 66 Skupaj ... 138 g) Obrtna in gospodinjska šola v Vesni. Obrtna šola t. Icfnik 40, 2. letnik 13, atelje 6, skupaj 59 učenk Gospodinjska šola 35 35 Skupaj 94 učenk dvignila otročiča in ga privila k sebi. — Dihala mu je v otrple ročice in ga pomedla domov. Mati je še vedno spala. Ona je skušala ogreti premrzlega otroka, položila ga je v svojo posteljo. Vlila mu je v usta nekaj^ kaplji« toplega mleka, otročiček je začel jokati, a je kmalu utihnil, se smebljial in steza! ročice proti) deklici. ■Anica ga je doteo gledala. Torej to ji jo prinesel Božiček, človeško življenje! — Ubogi najdenček! Začeta jo premišljevati, kaj naj poonie* otrokom? Kaj noreče moti in kdo bo za vse skrbel ? Z otrokom! v naročju ie stopila k materi. zdelo se ji je. da se je zbudila in jo prijazno pogledala, še v sanjah je go venila: »Bog Macroslovi tvojo darilo, Anica, in tebe.« Olava se ji je nagnila, sklenjene roke «0 zdrsnile in v spanju je odplaval u-tm jen i dnb iz telesa. Prestrašen ai je poklicala na pomoč. Zastonj! V misli sobi-ei se je nalsitamrilo .mlado življenje in neizprosna smrt. Anica je ■klenilas do hoče postati ubogemu črvičku dnuga mati. |:4) , Zn maj n« Atlantskem oceanu se je fcibalo angleško brodovje. med kojega moštvom se je nahajal tudi Tom. Častniki in moštvo je bilo Židane volje. Mislili *o na svoje domove in na Sveti večer. — ^fed petjem, godbo ia plcKon^eo prazno-1 val,;, sredi neizmerne morske gladine svoj Božič. Tem se je naslonil na rob plavajoče hiše ter veselo razmišljal o l>odoč-no-iti. Bil je močan, priden in varčen. V duhu je .gledal, fleako bo pristala ladja v domače pristanišče ter bo rekel svoji za rečenki: »Anica, izpolnil sem stričevo \ o-l.io, da imorsim 'hiiti štiri leta v mornariški službi, ako hočem podedevaii njegovo premoženje.* Tako je smi.':,! movuar, dokler ga ni objel spanec. * Čas zaceli najhujše rane. Po.i.r d je pognala prvo cvetje, bele zvončke. V Amični sobici se je gugala, zibelka, zdravo cvetoče dete se je smehljalo v njej in stezalo ročice k deklici. V sobi je po-rltnlo bol j prazno, materin pogreb, -\z.ir-ževanje otroka, za katerega ni nihče vprašal, sta vze!*r marsikak kos iz izbe. Vendar je Anica vstrajnla, neumorno je delala. Za/upala je ma Bosra' i.> T>ma. — Ostala je tudi zvesta in kaj premore zvesto žensko srce, ki resnično ljubi! — I rete ki? :so meseci, ko n5 dobila oj ljubega nobenega obvestila. Pomladanski ^'ismiljeno razsajali, mnogo uKoij iru l judi se je potopilo, inord 1 j(,- zadela tudi njega zla usoda. V samoti jo je. obšla večkrat grozna tesnoba. V 'soseščini s«, je uaiselil miad zjrav-, c j k. Lepa deklica mu je ucaiiala, hoteli je dobiti dostop do nje. Belo u-mi!jenjji na Sveti večer, ko je našla premrzlo dete, je imel za. bajko. Lahkomiseln kak.m je bil sam, je mislil, da so tudi drugi Nekega d,ne se je znašel v njeni sobici. »Anica,« je dejal ter se vse.del poleg nje ob zibelki, »dolgo čai-a nfete dobili nobenega poročila od vašega zaročenca, ali vas to nič ne vznemirjal« Anica ga, j« pogledala ter dejala: ^Zaupani na Boo-a.« »Toda njegova pota niso naša pola, Anica.« ».Tnz se držim) njegovih.« »V tej sirom,Tsnosii boste preživeli vašo mladost, upali boste in odcveteli. Ako pa verujete v mojo ljubezen, hočem skrbeti za vas in to malo 'bitje. Kdo vam je porok za zves tobo vašesra za roč men. mornarji niso zanesljivi.« Otrok je stegnil ročice, Anica ?a je •dvignila in ga priitiisnila k sebi. .Tezno je vzplamtela pri zdravnikovih besedah. Oba nista, zapazila, da so se vrata tiho odprla, in pri odprtini obraz mo-ža^.Iri ju jc pazljivo motril. Amica je položila roko na zdravnikov hrbet ter vzkliknila: »Zakaj dvomite moji ljubezni in zvestobi? Ubogo dete. kakor rei-nično si moje in sem te priborila s tisoč solzami, tako gotovo ga ljubim!« Zdravniku se je zelo dopaclla. pripo- gnil je koleno in ji poljubil roko. Za trenutek sta obstala oba mirno, kmalu pa sta se prestrašila, ko sita slišala, da se nekdo oddaljuje. Anica je nadaljevala: »Nekoč ste bili angel rešitelj mojemu malemu ljubljencu, za kar vam. bom vodno hvalež na. Toda sedaj idite kot prijatelj im' ne jemljite mi vero na njegovo zvestobo.« Zardela, je pokazala na vrata1. Osramočen jo je ubogal zdravnik, a ni še o-pustil svojih nakan. Ko je ostala Anica sama, je razmišljala, da treba to stanovanje zapustiti, ker se ne more braniti zalezovanj. V velikem mestu najde dovolj sobic in izbic, težko pa je zapustiti bivališče, ki je -spojeno s tolikimi lepimi spomini. Anioai pa je bila pogumna Zavila je otroka, ga vzela v naročje in gledala po novem! zatočišču- Na drugem koncu mesta; je našla Anica, kar je tekala. Hitro se je preneli-la. Stari gospodar se je ločil nerad cd nje. bila je pridna, poštena in je točno plačevala najemščino. Beki a mu je. da odpotuje daleč in za dolgo. Tom bo končno vendar pisal in pismonoša jo mora najti. Ko je sedela čez nekaj dni v svoji, nc- vi sobici, se je domislila naenkrat, šuma v stanovanju, ko jo je obiskal zdravnik (Konec prihodnjič). Str« 1 »T A t* n IT. V Mari-born, 'cinp ",' Jr.nu-nir.ia 1f!2(T. /irom sneta Nemčija je odgovorna za svetovno vojno Vseučilišče Berkeley v Kaliforniji js objiajvilo originalne dokumente iz arhiva ruske carske vlade. Dokumenti jasno dokazujejo, da si je Riutsij-a in vsa njena diplomacija prizadevala, (Ta prepreči, da Ivi so Srbija z orožjem uprla Avstriji. — Dolkuimenti dokazujejo, da je ruski: kabinet imel 'namen, da konierira z ostalimi evropskimi silami, ki bi skupno prisilile Avtsfrrijo, da bi podaljšala rok za odgovor na ultiuralum. Ruski ministri so se sestali na dan izročitve 'liltim«lama Srbiji cb 3. uri popoldan in sogl-isno sklenili, da Rusija intervenira v tem smislu, da ne Ibo prišlo do oboroženega konflikta. Objava teh zanimivih podatkov je iz-/vaila v Ameriki veliko zadovoljstvo, kajti nemški propagandi, ki je hotela dokazati, da je dala Rusija- s Francijo 'inieij-ati-vo za svetovno vojno, jo -.ispeJo, pridobiti v zadnjih desetih letih večino Amerikanoe-v za idejo, da je Menič:ja-za vojsko popolnoma- neodgovorna. Skrivnostna sibirska naselbina »Božji sinovi« v tajgi. Na Severu toniske gubernije, kjer razprostira dosedaj še docela nepreiska-ni sib,irski pragozd, ki g,a imemiuijejo »tajga«, pragozdi, skozi katerega teko številne reke in koder leže neskončna, močvirja, je 'bila po naključju razkrita ob-‘*"na, ki ziamjo ni niihče vedel im je po svoji tajnosti vse presenetila. Doznalo se jo, da. te docela;skrito vasi ne naseljujejo domači Bur jati. marveč Rusi ki so se nekočI naselili v pragozdu in, sc na U nacm loraliod wega. sveta. Za njih ni obstajala ne država ne katera druga družabna, vez. Mirno in srečno so živeli sred, sibirske prirode, ne meneč se za o-stah svet, -kamor je le redko zašel kak prebivalec. Tudi rijdca revolucija in n je -spremembe se jih niso dotaknile. Naselbino tvori trinajst rodbin, ki štejejo skupaj približno 10() članov. Nalivajo se »'božji sinovi«. Po vsej verjet-nm-ti so to 3>otomei onih verskih razkolnikov, ki so se morali v 17. stoletju iz- ae seliti iz ruske države, ker jih je vlada strahovito preganjala. Naselili so se v sibirski tajgi, kjer se danes, žive od obdelovanja revine zemlje in od lova. Ko so jih -oblasti po naključju razkrile. so se silno prestrašili. Niso hoteli povedati svojih imen in odgovoriti na večino vprašanj. Dosedaj so živeli prosto, sedaj pa jih je sovjetska vlada zapihala v svoje registre in mape. bodo morali pl a čevaiti davke in dajati vojake kakor vsi drugi. živ otrok, ki ima srce pod steklom V Pragi proučujejo nenavadnega otroka, ki se je rodil na Božič. — Filmsko posnemanje njegovega srca. V praški porodišnici se je rodil na sveti dan otrok moškega spola, ki je popolnoma, zdrav in ima edimo nenormalnost, namreč srce izven telesa. Srce mu leži na prsih. Zdravniki so zaprosili mater, da pusti otroka v porodišnici v s vrbo prončavan.ia. Otrok ponunenju zdravniških krogov najbrž ne bo dolgo živel, ker je srce izpostavljeno zunamjini u.nii-vom. Cirkulacija krvi je zelo otežkoče-na in novorojenček ima stalno- vročino celo do 40 stopinj. Srce je sedaj zavarovano pred zunanjimi uplivi s steklenim pokrovom. Otrok je jako slaboten in kaže znake močno utrujenosti. Vse faze delovanja is.rea se posnemajo filmskim' potom. Film bo vsekakor predstavljal velikansko vrednost, predvsem iz razloga, ker se bo lahko posnelo pojemanje in prenehanje srčnega delovanja. Otrok je ped stalnim nadzorstvom, a najne-znatnejše izpremembe sc točno beležijo. Vse beležke bodo kasneje zbrane v veliko poučno strokovno delo. S I it. nas najbnljM domači infnrmačflli 7aT0.1 ima T vseh riiii'1.ib siinesljiTn poverjenika daje intormncije o vsem, poseboo pa o tmovnom stanj u dprmraih znvodor, trpoT-fifro-industrh,litih pn.ijntij in privatnih oseb ove informacije ao .o^pp. jziipne in l.r?-8 so nahaja v V,iVa Karndžiča ul. li. lieogrnd -ovtelaf-jn joC-JS. brzojavninasl. A r^u hkratni plačati odpadajoči 1% davek na poslovni promet. 3. Davkoplačevalci, ki so bili že v 1. 1925 zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, so dolžni predložiti prijavo in plačati davek ma poslovni promet za IV. četrtletje 1925 do dne 30. januarja 19-fi. Prijave za davek na po-lovnj promet t-o zavezane taksi 5 Din, ki se nalepi na prijavo. Davčni zavezanci, ki prijav sploh ne bi vložili ali jih ne bi vložili v določanem roku, odnosno bi napovedali manjši nego dejanski opravljeni promet, zapadajo kazini ter izgub® tudi pravico do pritožbe zoper odmero davka. III. Davek na zaslužek telesnih delavcev. 1. Telesni delavci, ki opravljajo delo s a m ožel n o ali od delodajalca n e z a-visno (postreščki, dninarji, žagarji, čistilci čevljev in tem podobni poklici), morajo nc da bi čakali posebnega poziva od davčnega eblastva vložiti prijavo za odmero davka od zaslužka telesnih delavcev (delavk) najkasneje do 31. jan. 1925 in napovedati zaslužek, katerega bodo v 1. 1926 predvidoma dosegli. Delavcem, ki ®.iiso še dovršili 18. lota ali ki go prekoračili 65. leto starosti, prijav ni treba vlagati. 2. V istem, roku morajo vložiti prijavo delodajalci, ki ne oddajajo davka z mesečnimi ali četrtletnimi seznami. V prijavah je treba za) vsakega posameznega- delavca ali Tmtnžbeuea, ki je dovršil 18. leto. a ni prekoračil 65. leta starosti, navedi zaslužek, katerega bo v 1. 1926 predvidorna dosegel. 3. Delodajalci, ki odpremijajo pobrane zneske z mesečnimi seznami (Indu- strijska, rudarska, gradbena, železniška hotelska, restavracijska in trgovska podjetja. slednja afco kupčujejo »na. debelo' ali »na debelo« in »rta drobno«) moraja ,Mojmir“, Rotovški trg. 7 Stanovanjska borza „Mnr-Stan“, HotorSki trg. se priporoma za novo naročbo v vseh vaznih stanovanjskih zadevali. 6 Pozor! Izrabite priliko. uaatung-svila od Din 45'— naprej. Crcpp« de Ghine od Din 68 — naprej kakor tudi vse diu omanufakturno blauro se d >bi nri J. TKPIN, Glavni trg- 17, Maribor 1 I. Vložitev napovedi. a) Za dohodnino. — Rok za vložitev napovedi z.ai 1. 1926 poteče koncem mese-Ca ]|a1nuar'iji. 1926. Do tega rolca mora v*a|kdo vložiti napoved iz lastnega nagici brez posebinega poziva, da fio ogne zamudnim poriledioam $ 205. za‘kona o o-«ehmh davkih. b) Za rentnino. — TIkratu z napovedjo za dohodnino je vkjfeiti,tudi napoved za rentnino. Za vložiti/v napovedi za rent-IU1\r ne n'^° pesebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rent-'n.ino in svojega bivališča tekom 1. 1925, 111®0 izpremonilj, afco se njihovi rentnirii zaivezani dohedki nii-o pomnožili, i "IJ^kovine za te- napovedi so d°be pri t.«\enih oblasitviih in davčnih uradih. Napovedi so po tarifni postavki 231. »sakona o taksah zavezane taksi po 5 Din, I 1 prilepi na napoved- Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka. H. Davek na poslovni promet. i!w /*a.v'k°p,*a"cv'aM> katerih promet v le/ 'm 11! (Josc2cl zakonito določene meje 3t{|.(I(K) Din in ni bil manjši od 15.000 Din, potem vse svobodne p-rofesije ne glede na velikost opravljenega prometa, so dolžnj do dne 81. januarja 1926. vložiti predpisano .prijavo, ne da bi čaikali na poflGijsia poziv davčnega oblaistva. Napadati je promet L 1925. 9. Vfi.fl; podjetja, zavezana javnemu polaganju raeuuov. družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in ona podjetja, 1 P'rom