{te®, zo. O Ljubljani, o ietrtek, dnč ZS. januarja 1906. Velja po poŠti: M telo let« naprej K 26'— sa pol leta „ „ 13'--ia c«trt leta „ „ 6-50 pa cn iucmc ,, ff 2-20 V upravniStvu: ?<» telo leto naprej K 20'-m pol leta „ „ 18'— aa fetrt leta „ „ 5 -w en mesec „ „ g* polllj. na dom 20 Ss m mesec. Posamezne Stev, 10 h. ClredniStVO J« « Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez --- dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi se Me uračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto um. Inserati: Cnostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-(avljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —- Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. GsenemJkii jeza. C e 1 e v e o, 23. jan. Jezikovni uktz kranjskega dež. odbora je hudo razburil celovške Velenemce. Sobotne „Freie Stimmen" kar besne in si ne morajo potolažiti razburjenih živcev: Na, tu imate! Cesar vsa politična modrost ni mogla skupaj spraviti za cel« državo, je ustvaril izbruh veledomišljivosti kranjskega deželnega odbora za južne alpske dežele: državni jezik. Kranjski dež odbor j« dekretira, in p« slovenskih profesorjih pri kislem cvičku z jekom in stokom fabricirana novoslovenščina (!) koraka zmagovito k modri Adriji in črez snežene Karavanke! Dejstvo, da te novoslovenščine celo večjidel Slovanov ne razumi, nič ne de. Tudi volapiik se mera žele naučiti. Le kulturne države rabijo kulturni jezik; za Kranjsko in meječe dežele zadostuje jezik, za katerega eksistenco vedo onstran črnorumenih mejnikov le posebno vestni jezikovni preiskovalci. Najnovejši jezikovni ukaz (Sprachen Ukas) kranjskega dež. odbora je le v Avstriji mogoča neumnost; ali ukaz se mora premotriti tudi z druge, ne sam« s patologične strani. Kajti dasiravno je blaznost, pa je v nji vendar le metoda. Ko so »Freie Stimmen" tako ozmerjale kranjski deželni odbor in slovenski jezik, poživljaj« štajarski in koroški dež. odbor, da naj naučita kranjske deželne mogotce — „moreš*. Kajti vlada ne bo najbrž „nad zblaznelimi voditelji uradov v ubogi kranjski deželi proglasila jezikovne kuratele". Poučiti bo tudi treba „naše" (nemške) občine, kak« naj nastopajo proti ,novoslovenskemu državnemu jeziku". Nadalje pravi člankar, da imamo Slovenci se zahvaliti nemški kulturi, in da smo čudno predrzni, če se drznemo na tak neumen način izzivati javno pozornost. Slovenci smo „Zwerg-volk" (pritlikavi narod) gospodarstveno popolnoma uničen, kar posebno kaže polom »delniške pivovarne v Žalcu in Laškem". Clankar potem citira „Slovenca" o razmerah pri tej družbi ter pravi, da so to zakrivili ^voditelji*. „V resnici je treba lahkomišljenosti, brezvestnosti brez primera, da se v očigled takih žalostnih dejstev morejo dobiti predpustne misli za izdajo jezikovnega ukaza, ki je očitna neumnost". — 1 -LISTEK. „Mopje, morje!" Portugalska novela. — Po nemškem priredil F. K, Prvikrat jo je videl — črnolaso Evfro-zino Santeiros — Pedr« Barboso na visokem železnem mostu, ki veže Oporto s predmestjem Villa Nova de Gaia. Obstal je in zrl ter hitel za njo, sledeč ji po vseh ulicah in trgih. Šla je z očetom svojim, Rodriguezom Santeiros, plaha in otožna v bolnišnico Dos Alienados. »Gotovo obiščeta kakega ubogega bolnika", govoril je sam seboj Pedro Barboso. Pozabil je že, da je šel zjutraj iz doma z namenom, nakupiti stvari za ladjo, kar jih potrebuje pri ribjem l«vu. Sel je v malo preprosto gostilno, naročil si kozarec sladkega vina ter sedel k nizkemu oknu temne gostilniške sobe, tako da je lahko opazoval bolnišnico nasproti. Počasi je srkal rujno kapljic«. Pri zadnjem požira je "klica!: .Hola, gostilničar! Se eno kupo! Vaše Ne vemo sicer, ali je člankar že popolnoma znorel, ali še le bo, najbrž mu je rdečica na njegovem bakrenem nosu stopila v možgane, ali vzlic temu ne moremo razumeti, kaj briga jezikovni ukaz pivovarniška delniška družba. Iz vsega pa je vendar razvidno, kak« hudo je zadel ta jezikovni ukaz koroške nemške mogotce. Pa se bodo morali tudi tega privaditi! Srbsko-niistrijski konflikt. (Izvirno poročilo , Slo vencu".) B e 1 g r a d, 22. jan. Ravno v trenutku, ko je vse kazalo, da je Avstrija popustila v svojih zahtevah in da se bodo nadaljevala prekinjena pogajanja za trgovinsko pogodbo s Srbijo, je padel kakor iz jasnega neba glas, da je Avstrija vrnila 4 transporte srbskih svinj, namenjenih za Pešto. Ta prva represalija z avstrijske strani je povzročila poleg izne-nadenja tudi veliko ogorčenje, posebno med trgovskimi krogi, ki so bili takoj gotovi, d& na represalije odgovore z represalijami. Takoj so sklenili, pozvati vse trgovce iz cele dežele na shod v nedeljo, 28. t. m., da sklenejo, kako odgovoriti na to prvo odredbo od strani Avstrije. Ker pa bodo 28. t. m. občinske volitve v celi deželi, je ta shod odložen za nekaj dni. Medtem so takoj nekateri trgovci svoja naročila pri posameznih avstrijskih tvrdkah odpovedali. Na shodu trgovcev bo sprejet predlog, da vsak trgovec odpove svoja naročila pri vsaki avstrijski tvrdki. Ta predlog bo, soditi po razpoloženju trgovcev, brez dvoma sprejet. Na ta način bodo trpele veliko škodo mnoge avstrijske tvrdke, ki so delovale s Srbijo. Izvoz srbskih svinj se p« dogovoru ne more ustaviti drugače, kakor če se na njih pokažejo znaki bolezni. Ker v celi Srbiji ni nobene bolezni, bi izvoz tudi ne mogel biti ustavljen A dunajska vlada se je poslu3ila še drugačnega sredstva. Pri avstrijskem poslaništvu v Belgradu imajo posebnega ži-vinozdravnika. Živinske potne liste one živine, ki se izvaža, mora on vizitiratl, ker se brez njegovega „viza" vrača živina iz Zemuna. Dunajska vlada je odredila svojemu živino-zdravniku v Belgradu, da naj takoj odide iz Belgrada. Trgovcem, ki prihajajo v konzulat vizirat živinske potne liste, odgovarjajo ondi, da se jim potni listi ne morejo vino je dobre, a moja žeja uprav velikanska." Stari Angelo Gambi se je razkoračil, postavil pred gosta vnovič polno kupo ter se nasmehnil, rekoč: „Imate posebno srečo ! Bil je prvi kozarec iz soda, in to veste, kdor lega dobi, izpolni se mu ena želja !" Pedro je pogledal starca ter se mu pomenljiv« nasmejal, položil na mizo srebrn denar ter se neprestan« oziral skozi okno. Hlastno je popil drugo kupo, pogledal na uro in hitro vstal. Dve celi uri je zamudil sam« zaradi dvojice črnih, ognjenih •či! Kako je mogel biti tako brezumen, tako otročji! .Zdravi, gostilničar", je še zaklical med vrati, ozrl se še enkrat proti bolnišnici in žvižgajoč napev narodne pesmice se je izgubil v goječi na ulici. Tretji dan p« tem je prišel Pedro Bar-baso v malo ribiško vasico ob morskem obrežju. Vas se je imenovala Espinho. Pred dobrim letom se je omožila njegova sestra s ribičem Gesino, ki je imel v tej vasi borno kočo. Mol ji je umrl vsled pljučnice, vizirati, ker je živinozdravnik na dopustu. Na ta način je izvoz živine iz Srbije onemogočen, dokler se ne vrne avstrijski ži-vinezdravnik; a tega so zato poslali na dopust, da se kmalu ne vrne. Na ta način je dunajska vlada zaprla mejo srbskemu izvozu. Tudi doslej se je včasih zgodilo, da je bil živinozdravnik na dopustu, a so p«t. liste v takih slučajih vizirali konzulatni uradniki. Ker se sedaj ni zgodilo tako, potrjuje vse v prepričanju, da je to začetek tega, kar misli dunajska vlada začeti proti Srbiji, da bi j« primorala, da sprejme njene zahteve v prašanju srbsko-bolgarske carinske zveze, kater« je srbska vlada defi-nitivn« odbila. Rok sedanji srbsko-avstrijski trgovinski pogodbi poteče 1. marca, čez 37 dni, in nihče v Srbiji ni veroval, da bo dunajska vlada začela z represalijami te vrste pred rokom, v katerem poteče pogodba. V toliko je v vseh krogih ta korak avstrijske vlade našel največje ogorčenje, ki bo vodilo še trdnejši sklep, da je v borbi vzdržati do konca in da je pričakovati velike materi-jalne škode, ki pa bo za Avstrijo še večja. Časopisje z ogorčenjem piše o tem neopravičenem koraku dunajske vlade, ki je pa zgrešil cilj ravne vsled tega, ker take represalije z avstrijske strani, ko je še v polni veljavi trgovinska pogodba, napotu-jejo srbsko vlado, da ostane pri svojem sklepu; ako opusti Srbija na ljubo Avstriji carinsko zvezo z Bolgarije, ki je stala mnogoletnega dela, bi Srbija izgubila na obe strani, med tem ko bi Avstrija neovirano lahko zaprla mejo srbskemu izvozu, kakor je to storila tudi sedaj, ko bi tega še ne smela. Borba je pogoj, da se pride do miru in po takih šikanah Srbija In Bolgarija nimata druge poti; ponujeno borbo morata sprejeti, hočeš, nočeš; a kdo bo iz te borbe dveh malih balkanskih držav z eao velesilo izšel kot zmagalec, bo pokazala prihod-njost. Eno je brez dvoma, da bodeta obe vojskujoči se stranki pretrpeli težke izgube. Preosnova Gautschevega ministrstva izjalovljena. Gautschev načrt, da vstopita v ministrstvo dr. Derschatta in dr. Pacak, se je po najnovejših dunajskih poročilih izjalovil. Včeraj je zborovala mladečeška parlamentarna komisija, da se izjavi, ali naj postane dr. Pacak minister ali ne. Sklenili so, da sme dr. Pacak kot zaupnik stranke postati češki minister, ako izpolni vlada katero si je nakopal med lovom na sardine, ko ga je zalotil vihar na morju. Pedro je obljubil, da bo pomagal vdovi zlasti pri vzgoji otrok. To mu bo tem ložje, ker je sam izurjen mornar, poleg tega pa zna spretno izdelovati različne lesne izdelke, rez-barije, lesene kipce i. dr. Vss take stvari radi pokupijo in dobro plačajo tujci, ki vsako leto obiskujejo Espinho zaradi krasne lege in vedno stanujejo v omenjeni ribiški vasici, odkoder je zlasti pripraven kraj za morske kopeli. Precej oddaljena od morskega obrežja stoji koča vdove Gesina ; nizka je in mala, okna tako ozka, da se skozi nje ne vidi niti morje. Le v tihih nočeh se sliši bu-čanje ali vihar, ali pa skrivnostno pljuskanje morskih valov, ki se s silo zaganjajo ali pa nalahko objemajo morsko obrežje, kjer stoji vasica. Tujci le poredkoma zahajajo v malo vdovino kočo, dasi je bivališče prav snažno in lično odznotraj. To store le, ako ni v novih hišah tik obrežja več prostora za bivanje. Glavni dohodek prebivalcev je lov na češke želje, namreč ustaovitev češkega vseučilišča na Morivskem in pa češki notranji uradni jezik. Ker pa Gautsch ni mogel dati tega zagotovila češkim zaupnikom dr. Pa-caku, dr. Kram« fu in dr. Stranskemu, kijih je skupno zaslišal, so izjavili, da dr. Pacak ne more postati minister. MladGČehi pa tudi izjavljajo, da bodo ugovarjali, ako vstopi v ministrstvo dr. Derschatta, ne da bi vstopil tudi dr. Pacak, ker bi Derschattov vstop pomenjal, da se je dala prednost Nemcem. V parlamentarnih krogih sodijo, da tudi dr. Derschatta ne vstopi v ministrstvo. Kljub temu, da je za zdaj ponesrečil Gautschev poizkus, da izpremeni svoje ministrstvo v parlamentarno, pa le sodijo, da prične vlada v tem oziru nova pogajanja s strankami. Včeraj zvečer je zborovala na Dunaju mladočeška parlamentarna komisija. Dr. Pacak je poročal o svojih pogajanjih z vlado in s poslanci dr. Derschatto, Prsdejem in Chiarijem. Pacakovemu poročilu je sledila stvarna razprava, v kateri so naglašali, da sme v imenu stranke postati Pacak minister le, ako upošteva vlada češke zahteve glede drugega češkega vseučilišča na Moravskem in pa češkega notranjega uradnega jezika. Pač pa sme vstopiti dr. Pacak v ministrstvo, a le na svojo pest in na lastno odgovornost Dr. Pacak je izjavil, da na lastno odgovornost ne postane minister in se ukloni sklepu svojega kluba. Mladočeški klub je podal izjavo, da za zdaj predsed-ništvo mladočeškega kluba ne odpošlje svojega zastopnika v ministrstvo. Položaj na levici namreč ni še jasen in nastajajo tudi velike zapreke e volivni preosnovi. Mladočeški poslanci pozdravljajo z veseljem stremljenje vlade, da bi se sporazumeli Nemci in Cehi, a čas za skupen nastop Nemcev in Cehov še ni prišel. Mladočeški klub bo prej ko slej nastopal za volivne preosnovo po načelih splošne, enake in direktne volivne pravice. Izjave so odobrili po daljši razpravi soglasno. „Zeit" izjavlja, da med vstopom dr. Derschatte in dr. Pacaka v ministrstvo ni nikake zveze. Čehi imajo že svojega zastopnika v ministrstvu, a Nemci ne. Gautsch pa polaga tako veliko važnost na nemško zastopstvo v ministrstvu, da z ozirom na Čehe ne bo izpremenil svojih načrtov. Epizoda na dvornem plesu. Nadvojvoda Leopold Salvator se je s sobotnega dvornega plesa naenkrat odstra* sardine. Seveda jim mnogo pripomore k blagostanju denar, ki ga dobe od tujcev. Le vdova Gesino je ostala vedno ubožna, ker so se vsled oddaljenosti njene koče «d merja tujci le malokdaj oglašali pri njej. Ona je najubožnejša v vasi Espinho. Pedro Barboso je zamišljen stal ob morskem obrežju, na katerem so bila lična bivališča, ter zrl na bleščeče gladino sinjega morja, čigar površina se je kot srebro lesketala ob jasnih solnčnih žarkih. Vrnivši se je vstopil s prekrižanima rokama pred vdovo Gesino ter jo vprašal: „Kdo je lastnik one bele hiše tik obrežja z visokimi okni in rdečimi okraski, vsa okna polra cvetic?" »Rodriguez Santeiros." »Gotovo ima mož mnogo premoženja?" Vdova je molče pritrdila. ^Premoženje, denar in srečo ima. Bil je prejšnje čase ravno tako ubog, kot vsi drugi, in se preživljal z ribištvom. Imela pa je njegova hišica prost in lep razgled na morje, zato so se tujci kar trgali za stanovanja pri njem ter mu plačevali velike vsote za najemščino. Ko so vas razširili in oil, kar je zbudilo občno senzacijo. Poroča se, da s« je cesar, ko je opazil nadvojvodo v dvorani, zelo vznemiril, nakar je nadvojvoda s svojo soprogo dvorano takoj zapu stil. Znano je, da je Leopold Salvator tisti nadvojvada, katerega je predlagal Sternberg za regenta na Ogrskem. Notranji politični položaj. Stalni obrtni adsek je včeraj odobril §§ 1 do 25 in §§ 36, 37 in 38 obrtne novele. Pri seji je bil navzoč tudi načelnik trgovinskega ministrstva grof Auersperg. V Celovcu so zbarovali včeraj koroški državni poslanci Dobernig, G r a t z -hofer, Hinterhuber, dr. L e -m i s c h , O r a s c h, Tschernigg, S e i f r i t z in W e r n i s c h , ki so člani nemške ljudske stranke. Razpravljali so o političnem polažaju. Glede vstopa dr. Der-s c h a 11 e v ministrstvo so izjavili, da ne zavzamejo stališča, dokler ne poroča o tem strankino načelništvo. Izjavili so tudi, da ostane še nadalje dr. Derschatta voditelj stranke. V zadevi glavne pogodbe med zastopniki vlade in Lloyda so se dozdaj sporazumeli v zadevi ločitve prometne službe ob dalmatinskem obrežju in o določitvi voženj. Odobrili so tudi pogodbe med pašto in vojno upravo. Rdeči med seboj. Razpor med češkimi in nemškimi soc. demokrati je vedno hujši. Doslej so se vedno izgovarjali, da jih ločijo taktični oziri. S e-daj so pa brnski nemški socialni demokrati vrgli iz svojega zborovališčasec. demo-kraškega poslanca dr. Hy • b e š a. kat „češkega socialista". — Pri nas pa g. Etbin tako rehni proti narodnosinemu boju, češ da je to stvar meščanskih strank, ki nimajo drugega dela. Sedaj pa vidimo, da tudi soc. demakratje že nimajo drugega dela. Taka je njihova enakost! Ali se res pripravlja na Balkanu vihar proti naši državi ? Berolinska „Vossische Zeitung" poroča: Meseca julija 1904 so se korenito izpreme-nile razmere ob sandžaški meji. Srbija in Crnogora sta sklenili zvezo, naravnost naperjeno proti Avstriji. Crnegarci sa najeli v Italiji tajno posojilo za oboroževanje in posrečilo se jim je tudi dobiti na Italijanskem topov za šest baterij in dvanajst pozicijskih topov velikega kalibra. Jeseni je izvedel črnogorski knez Nikolaj poizkusno mobilizacijo svoje 24 bataljonov močne ermade Topovi sicer niso dašli pravočasno, a topni-čarjev jc v Crnigori dovolj, ker sa jih izurili na Italijanskem. Črnogorska armada šteje 20 000 mož, ki imajo nalogo, da v slučaju vojske preprečija avstrijskim četam umikanje > ebluasko okrožje. Pri p e -izkusni mobilizaciji so bili navzoči v Črnogorce preoblečeni srbski in italijanski častniki, ki so jih porazdelili med posamezne bataljo-n e Z ozirom na to izzivanje namerava naša država pomnožiti svojo armado v Sand-žaku in ob bosansko-hercegovski meji. Kriza na Ogrskem. Z Dunaja poročajo, da silijo vojaški krogi na rešitev in konec ogrske krize. Rasburila jih je carinska vojska s Srbijo, poizkusna črnogorska mobilizacija in druga nevarna znamenja proti naši državi na Balkanu. Baje so res pričeli resna pogajanja s koalicijo in je predložil Fejervary vladarju Andrassy-jevo spomenica o rešitvi krize. Danes ob vesti vladar Fejervatyja, če zasliši one ogrske politike, ki mu jih je nas vetoval ogrski ministrski predsednik. Fejervary ostane na vladarjevo povelje na Dunaju. Budimpeštan-ski višji glavar Radnay ostane na svojem mestu, ker sta ga pregovorila Fejervaiy in Kristoffy. Lugeška stolioa je sklenila, da izrodi vladi prostovoljno vplačane davke, ko je Kristcffy dvakrat razveljavil odporne sto-liške sklepe. Stanje debrecinskega nadžupana Kovača se je poslabšalo. Rana na glavi se gnoji. Carinski spor s Srbijo. Budimpeštanški odsek za narodno gospodarstvo in preskrbo živil je sklenil naročiti budimpeštanskemu magistratu, naj naprosi vlado, da dovoli trgovcem v gotovem času uvoz ž« nakupljene srbske goveje ži vine. Ako pa vlada tega ne dovoli, naj odpre uvozu živine rumunsko mejo ali pa naj omeji izvoz ogrske živine, ker bo drugače onemo gočena preskrba Budimpešte z mesom. Srbski min. predsednik S t o j a n o v i d pravi, da je kršila Avstrija pogodbo, ker je zaprla mejo za uvoz srbske živine. V bodočnosti bo mogoče Srbiji skleniti le tako pegodbo z našo državo, ki bo jamčila, da se ne bo moglo nastopiti s silo proti Srbiji. Škodo za srbsko narodno gospodarstvo, ker je zaprla naša vlada srbsko mejo za uvoz živine, cenijo na 18 do 20 milijonov frankov. Da pokrijejo to izgubo, nameravajo znižati plače častnikom za 25 do 50%. Prvi vidni znak prepovedi uvoza srbske živine v našo državo je bil, da se je povišala vrednost zlatega denarja za 7 do 25 centimov. Ogrski poljedelski minister baron Fei-litsch je prepovedal uvoz živine iz Srbije od 22 jan. t. 1 nadalje, ker se je v 19 slučajih vsled živinskega prometa med Srbijo in Ogrsko zanesel vranični prisad na Ogrsko in ni kljub ponovnemu pozivu srbska vlada ničesar storila, da prepreči take slučaje. Z ito prepoveduje ogrska vlada uvoz ia prevoz srbske rogate živine, ovac in koz skozi Ogrsko. Tudi uvoz in prevoz mesa skozi Ogrsko je prepovedan. Vsled vranič-nega prisada in svinjske kuge se prepove tudi uvoz in prevoz srbskih prašičev skozi Ogrsko. Ker so „konstatirali" pri srbski perutnini kuge in kolero, je prepovedan tudi uvoz in prevoz žive in zaklane perutnine Ogrski minister za notranje stvari je ukazal stoliškim uradom ob srbski meji, naj podpirajo živinsko zdravstvene organe in fiaančno stražo pri izvedbi prepovedi ,o uvozu srbske živine. Srbska narodna banka je baje sklenila zabterati od vlade, naj kmalu konča spor z Avstrijo, ker se jc bati pri nadaljnjem gospodarskem boju fiaančne katastrofe za Srbijo. Nekateri listi trdijo, da ima korist od srbsko bolgarske carinske zveje Nemčija, ki vzpodbuja Srbijo, da se ne ustraši niti carinske vojske. Srbsko-bolgarska carinska zveza in Turčija. Turški komisar Ssdik-p.iša je izročil bolgarski vladi dopis Turčije, v katerem izjavlja z ozirom na 1 1904. sklenjeno turško bolgarsko pogodbo svoje začudenje, da je sklenila Bolgarija carinsko zvezo s Turčijo, ne da bi bila prej obvestila Turčije. Bolgarska vlada ne namerava odgovoriti na ta dopis. Vladno bolgarsko glasilo „Novi Vek" izjavlja, da je bila dozdaj Avstrija napoti gospodarskemu razvoju Srbije. C a-rinskavojska bo osvobodila Srbijo in povzročila njen raz- dozidali tudi cctkev, je prodal staro kočo ter si sezidal to ponosno poslopje. Mož je sedaj najpremožnejši v vasi." „Ia vi vsi ste mu seveda nevoščljivi ? Tudi ti, Marija Gesino?" Vdova je globoko vzdihnila. ,Naj bo, kakor hoče, tožita ne bom. Toda stari Santeiros je menda s srečo v najožji zvezi. Prostor in zemljišče mu je prepustilo morje, denar pa mu puščajo tujci. Mi pa, kar nas je ostalih, živimo od žuljev svojih rok.* Pedro ni ničesar odgovoril na to, ampak zapel veselo pesmico v posebnem narečju, ki se poje v Mirandi; Marija ga je pozorno poslušala. Pedro je imel prijeten glas, poln in čist kot glas zvona v Djs Clerigos. Toda narečje ji ni bilo znano in ni ga razumela. Ko je končal, ga je vprašala : „Kakšna je ta pesem?" „čul sem jo popevati v Trazu oz Mon-tes; vsebina je tako preprosta, a vendar iz-raža poseben ponos. Domislil sem se je, ko si mi pripovedovala o sreči in bogatstvu starega Santeira. Vsebina pesmi je približno Ljubša kot ponosno palača meni moja mala je koča, ker se nanjo z zavistjo tujec in gost ne obrača. „Ali naj te naučim te pesmice, Marija?" Oimajala je z glavo ,Odkar je Gamez mrlev, se mi je petje omrzilo." Po kratkem odmoru, med katerim je Pedra opazovala, ga vpraša: „Meniš li, da naj bo tudi meni meja koča ljubša, kot ona lepa hiša na obrežju ?" „Gotovo, Marija Gesinol" „In zakaj ?" „Vsekakor zato, ker tam ne vidiš morja, ne čuješ njegovega bučanji, ker se njega valovi ne zaganjajo z vso silo ob kočo." „Jaz naj torej to hvalim, kar ravno dela mojo kočo tako burno?" »Gotove, Marija; tvoji otroci, menim, da bi bili lahko bogatejši, nego oni bogatega Santeira." Vdova je zmajala z glave, Dasi ni razumela Pedrovih besed, mu vendar ni ugovarjala Ni ga hotela spraviti v slabe voljo, ker je imel dosti skrbi zanje in za njene otroke. (Konec prih.) v o j. Ako se umakne Srbija glede oarinske zveze, bi imelo to neprijetne posledice za Srbijo, ki bi bila kompromitirana kakor država, ker bi prelomila zvestobo Bolgariji in bi to omajalo zaupanje Srbije v inozemstvu. Turčija je izjavila, da prekliče že dano obljubo o reviziji srbsko bolgarske trgovinske zveze iz 1. 1890. Ako uveljavijo carinsko zvezo med Bolgarijo in Srbijo, bo zahtevala Turčija pri uvozu iz Bolgarije v Turčijo izpričevalo, da je bilo blago res izdelano v Bolgariji. Turčija je razposlala v tem oziru okrožnico na svoja poslaništva. Srbski časnikarji in Košut. Franjo Košut je napisal v časopisu „Budapest* članek o avstrijsko-srbskem odnošaju, kjer zagovarja svobodo in emancipacijo balkanskih narodov. Srbski časnikarji so mu poslali zato sledečo brzojavko: „Srbski časnikarji izražajo Vam svojo zahvalo za tople simpatije, ki ste jih poka zali nasproti srbskemu narodu in zatrjujejo popolno soglasje", Vašim idejam o bodočnosti balkanskih narodov, ker bi bilo samo nadaljevanje tiste politike, ki jo je započel Vaš slavni oče. Srbski novinarji žele Vaši politiki popoln uspeh in Vam pošiljajo pozdrav s klicem „Zivela Ogrska!" Košut je nato odgovoril sledeče : »Hvala za brzojavko! Ogrska država in Mažari žele živeti v srčnem prijateljstvu s svobodnimi in nezavisnimi balkanskimi državami. Franjo Košut". Srbski trgovci za carinsko zvezo z Bolgarijo. Srbski veletrgovci so imeli v nedeljo, 21. t. mes. shod, na katerem so soglasno sklenili, da pomorejo vladi pri sklnejo ničesa pisati, vsako gibanje in zborovanje je prepovedano. Pri tem pa ljudstvo strahovito propada v gospodarskem oziru. Pod avstrijsko vlado so prišli celi kraji na beraško palico. Zato je pa nastalo med bosenskimi katoličani gibanje, ki dela na to, da sc pošlje spomenica sultanu Abdulu Hamidu II. s prošnjo, naj on brani katoliške podanike v Bosni, kakor so že večkrat storili njegovi predniki. Tako so se torej časi izpremenili, da katoličani kličejo sultana na pomoč zoper liberalno avstro-ogrsko birokracijo. OJ Avstrije se je pričakovalo, da postane pionir omike na jugu, a pod tem zistemom je kompromitirala svojo nalogo. — Pasivna rezistanoe na pofiti ne bo, ker so obljubljena poštnim uslužbencem že razna izboljšanja. Tudi poštni postiljoni dobe starostno zavarovanje. — Penzijenirani poštni oficijal in pisatelj O. F i d g 1 je izdal posebno brošuro, v kateri razpravlja o izvrševanju službe po predpisih. Delo po predpisih ni možno, ker je premalo osobja. — Pogajanja med trg, ministrstvom in društvom poštnih pomož. uradnikov dobro napredujejo. Stvar se uredi v 8 dneh. Med tem časom ne bo nihče pasivno rezistiral. — Dne 19. t. m so bili v trg. ministrstvu tudi zastopniki poštnih uradnikov na železnici, ki zahtevajo zvišanje potnine in doklad za nočno službo. Tudi tem bodo uredili plače po njihovi želji. — Iz hrvafikega gledališča. Intendant Adam Mandrovid se je se je vrnil s svojega dopusta ter zopet prevzel vodstvo hrvaškega gledališča v Za grebu. — Samoumor starega moža. V Turjaku v Furlaniji se je ustrelil z revolverjem 741etni A. Bosma. Vzrok: ne ozdravljiv« bolezen. — Prof. dr. Vatroslav Jagič bo žele 1. 1908 obhajal svojo 70letnico. Nemci bodo morali pač do tedaj še počakati, da odstopi. — Konferenca sodalitatis ss. Cordis Jesu za semniško dekani j o bo v p o n e d e 1 j e k t. j 29. t. m. v Metliki. Začetek ob pol 11. uri. — Detomor je izvršila neznanka v Trstu in pustila truplo novorojenčkovo na tleh pred hišo št. 6. v ulici Tiziano. — Samoumor je izvršil mornariški topniški podčastnik Anton Vicher na bojni ladji .St. Gsorg", ki križari ob dalmatinski obali. Vicher je bil v ladjinem zaporu zaradi poneverjenja. — Vseslovansko potovanje v Italijo. Cehi prirede dne 19. aprila 1.1. veliko vseslovansko potovanje v Italijo. Udeležijo se ga lahko tudi Jugoslovani, ki vstopijo ali v Trbižu ali Vidmu (Udine.) — V Suhoru je na krvotoku nevarno zbolela c. kr. poštarica Amalija Mam. Aeaa je vsega usmiljenja vredna in posebao še radi tega, ker jo je v največji bedi zapustil njen mož Jožef, katerega je, kakor že mnogo drugih, premotila tukajšnja bivša zloglasna babica Ana K r a -š o v e c na s»ojo stran. Sedaj skupaj živita. Pohujšanje je veliko. Res lepa dvojica je to! — Radeokijev veteran umrl. Iz Kranjskegore se nam piše: Tukaj je umrl Radeckijev veterau SimenMrak v 82. letu svoje starosti. Bil je pošten, značajen in skrben oče svoje družine. Radi njegove priljubnosti pri vseh veterancih mu je na pravil načelnik veteranskega društva Alojzij Peterman na grobu jako lep govor, za katerega so mu vsi sorodniki umrlega jako hvaležni. Zopet se je pokazalo, kako spoštuje in izvršuje veteransko društvo svo jo dolžnost. Lspo je to in vsa čast veteranskemu društvu, katero je v resnici v pomoč svojim udom. — Utonil j« Janez Sorišek 4uh iz Vidma. V petek je šel po železje na Veliko Loko, tam se napil in se zvečer napotil domu. Skoro gotovo je pot zagrešil, zašel na progo in iz proge pri Mali Loki padel v Jemenico, ki je na istem mestu poldrug meter globoka. Doma se prvi dan niso zme nili za njegovo odsotnost, v soboto jih je začelo skrbeti, v nedeljo so ga začeli iskati, v ponedeljek so ga našli v Temenici in pripeljali v mrtvašnico. — Za kamniftko dekanijo je shod sodalitatis s s. c. o r d i s J. v ponedeljek, 2 9 t. m. v Kamniku. Začetek ob pol 10. uri dopoldne. — Iz seje,Slovenske Matice*. Župniku ALKumeru v Stari Loki se prepušča pravica do druge pomnožene izdaje »Olikanega Slovenca", ki jo misli prirediti za »Družbo sv. Mohorja". — Rektoratu srbskega vseučilišča v Belgradu se ie odposlala pismena zahvala za častni sprejem društvenega zastopnika, odbornika A. Trstenjaka, ob otvoritvi zavoda dne 15. vinotoka lani. — Zaklad za dr. E. H. C o s t o v o ustanovo je še toliko časa pustiti nedotaknjen, da se nabere vsota 5000 K, in potem iz njegovih obresti razpisa vati nagrade za literarne ali umet niške namene. — Na znanje se vzame, da je namesto obolelega blagajnika in hišnega upravitelja gosp. dr. S t a r e t a začasno ta opravila prevzel podpredsednik, kanonik I. S u š n i k. — Odobri se po kratkem razgovoru bodoči knjižni program, : zasnovan po posebnem pododseku knjižnega odseka, do malega po predlogih knjižnega odseka. Program se razmnoži, po časopisih objavi in razpošlje na posameznike, ki se zanimajo zanj. Sklene se načelno ponuditi »Hrvatski Matici« knjižno zvezo v tem smislu, da .Slovenska Matica" izda vsako leto po eno hrvaško knjigo v obsegu 5 -6 pol na svoje troške, če »Hrvatska Matica* založi vsako leto na svoje troške po eno slovensko, pod imenoma »Hrvatske" — oziroma »Slovenske knjižnice". — Potem, ko tajnik na kratko pojasni delovanje odseka za izdavanje tehniškega slovarja in se izrazijo želje za po natis Erjavčevih spisov in pa za objavo Vrhovčevih še ne objavljenih spisov, o čemer prevdarjaj knjižni odsek, zaključi predsednik sejo ob sedmih zvečer. — Na korist otročkim vrtcem priredi dne 1. februarja odbor tržaških gospa v glediščni dvorani »Narodnega doma" velik ples. — Štrajka v Zagorju ne bo. V nedeljo so imeli nekaieri delavci shod. Cobal je govoril zoper štrajk. Oa je prebrisan. D«bro ve, da mu zaupa le malo delavcev, in da bi bilo silno težko, vse pridobiti za stavko. Da bi pa vendar njegova veljala, je rajši govoril zoper, češ to je mnogo lažje, kar je v sedanjih razmerah tudi pametno, zakaj delavstvo ni pripravljeno in bi ne moglo vzdržati dolgo. — Govori se, da je tudi iz antipatije proti Linhartu nastopil zoper štrajk. — Meščanska šola v Postojni. Prvi tečaj te šole se etvori s pri-četkom šol. leta 1906/07. — V novomeški godbi je nastala kriza. Gre se za novega načelnika ter za kapelnikovo mesto. Vsled nereda in pomanjkljive discipline je dosedanji kapelnik g. Emeršič službo odpovedal, in dokler nc nastopi novi, bodo naročali za predpustno sezono ljubljansko društveno ter vojaško godbo 27 ptšpolka. — Čudno zimsko vreme. V prvi polovici tega meseca smo imeli krasne pomladanske dneve; bilo je kakor da smo že sredi marca in ne šele sredi januarja. No, v drugi polovici se je vreme hkrati preobrnilo, pritisnil je hud mraz. O letošnjem čudnem zimskem vremenu, ki vlada sedaj v celi Errepi, sodi neki angleški meteorolog nastopno: Na Aagleškem je te dni sijalo toplo solnce; temperatura je bila raznovrstna, samo ne januarska. Tudi na jugu angleškega otoka so skoro pozabili, kakov da je sneg Iz Bšaritza prihajajo vesti o strašni vročini, v Montreuxu je vreme blatno, vlažno in toplo, kakor v aprilu. Vezuv je zopet aktiven in biuha lavo v obilni meri. V Švici je tako toplo, da je sneg po gorah skoraj skopnel; z Dunaja pa javljajo o velikih viharjih ia potresih Nasprotno pa v Egiptu tožijo radi zime, kakršne že niso imeli 25 let; v Avstraliji se oblačijo v kožuhe. — Anglež kenst«tuje, da nad vso južno Evropo vlada atmosferska struja, ki je prinesla iz Sahare topli zrak in prah. — Zmrznil. 11 Križev pri Tržiču ž>e nam poroča: V noči od 19. na 20. januarja j j zmrznil posestnik Jo li Košir, po domače Vovrač, iz Gojzda. O „ave Mariji" se je podal iz Križa proti domu in je obležal Domači pravijo, da ga je večkrat napadala neka božiast. — Za notarja v Radečah je imenovan dr. Konrad Stčcklinger. — Jugoslovanski novinarski kongres. Prvi jugoslovanski novinarski kongres bo v Belgradu na spomlad. Dan kongresa in program njegovega dela bo določilo »Srpsko novinarsko udruženje" v sporazumu z .Bulgarskim publiscističkim dru-žestvom* ter s slovenskimi in hrvaškimi novinarji. V teku februarja bo v Belgradu konferenca slovenskih, srbskih, hrvaških in bolgarskih časnikarjev, na kateri se bodo določile posameznosti kongresa. — »Srbsko novinarsko udruženje« je že poduzelo korake, da pripravi vse potrebno za kongres. — Nova tiskarna se je ustanovila v Krškem z naslovom »Zadružna tiskarna*. V upravnem svetu so gg. Tomaž Romih, Anton Uraek in Vinko Zener. — Promoviran bo jutri na Dunaju za doktorja prava gospod Ciril Nema n i d — Oživiti hočejo Lahi že zdavna mirno zaspalo politično društvo »Societd politica Friulana", ki je imela nalogo, da brani Furlansko »slovenskega navala". Baje Slovenci preveč napredujejo in je zato treba bolj energičnega laškega odpora. — Izprememba cenika za izpiske iz katastra. Finančno mi mstrstvo je ceno za izpiske iz poligonalnih izdelkov katastra, zadevajoče koordinate in topografije poligonalnih pik, ki je do sedaj znašala do 20 pik 20 kron, določilo na 5 kron do vštevših 5 pik. — Novo izobraževalno društvo »Savica" se snuje v Srednji vasi. — Ameriške novice. VSheboy-gani (Wis.) je umrla soproga gostilničarja Katarina S t r u p e h vsled ponesre • čene operacije. Doma je iz Trebelnega na Dolenjskem. — V Ironvvoedi (Mich.) sta ponesrečila v rudniku Miko G r i j a n i č iz Tribuč (pri Črnomlju) in Jasip L o k n a r iz Podgoie pri Starem trgu. — Dirka avtomobilov po vsej Evropi. Iz B^rolina poročajo, da priredi tamošnji avtomobilski klub v zvezi z zastopniki vseh večjih avtomobilskih klubov dirko na poti, ki obsega 5000 km. Ta dirka se prične v prvi polovici avgusta v Parizu in ji je določena pot od tam dalje čez Li-noges, Aix les Bains, Turin, Milan, Trst, L j u b 1 j a n a , L j u b e 1 j , Celovec, Gradec, Dunaj, Budimpešta, Breslava, Berolin, Hanover, Bielefeld, Kolin, Aiv - la-Chapelle, Spoa, Bruselj in od tu nazaj v Pariz. Dirke se udeleži 200 avtomobilov. — Albanoem v pomoč. Na Dunaju se je osnoval edbor avstrijskih plemi-čev in parlamentarcev, ki bo nabiral darila pe vsej Avstriji za nesrečne Albance, ki so prišli ob imetje vsled patresov in povodnji. — Kako mora salutirati častnik, ki pelje damo ob roki. V tem oziru je doslej obstojalo povelje, da mora častnik odtegniti roko dami in salutirati z desnico. Seveda se ni vsakdo tega držal; navada je bila, da je častnik salutiral z levice in šel mirno naprej. Vendar mu je siten predstojnik lahke napravil sitnosti.— Sedaj pa je vojne ministrstvo izdalo reser-vatne povelje, ki določa, da častnik, ki pelje damo, salutira z levico. Le če seje častnik sam oklenil dame za roko, jo mora izpustiti in salutirati z desnico. — Šolske vesti. Za pomožnega učitelja v Ribnici je imenovan p Edvard D e 1 a k , za prov. učitelja v Žužemberku pa g. Alojzij M a r o k. Liabllonske mice. lj Kanonično vmeščen je bil danes na župnijo Sv. Petra v Ljubljani č. g. Frančišek Pavli č, dosedanji tamošnji župni upravitelj. lj Telefonskih žio je v Ljubljani tolike potrganih, da bi bilo treba le še štirikrat toliko dela, kolikor je sedaj poprav, in telefonsko omrežje bi bile popolnoma novo. Telefonske žice popravljajo po mestu trije oddelki monterjev, skupno 21 delavcev. Pri tako velikih poškodbah bi bilo treba več delavcev dobiti od drugod. Če bo tako šlo, škoda še v enem tednu ne be popravljena. Če bi se tako delalo ob tolikih škodah n. pr. ca Dunaju, bi nekateri okraji celo leto ne dobili več telefonske zveze. Ognjegasno društvo še danes ni telef. zvezano, kar bi bilo lahko v slučaju ognja csodepolne. Vsi naročniki telefona so opravičeno nejevoljni. Državni poslanec Ljubljane dr. Tavčar se seve ne gane, d* bi se dela pospešila. lj Židje na trgu so silno predrzni. Treba bi bilo okolu njih postaviti redarje, da bi usiljivo ne nadlegovali občinstvo. Magistrat sploh premilo postopa s temi Židi, ker jim celo pusti, da imajo nad svojim »pefelnom" mažarske napise. V našem listu so hoteli imeti ti židovski predrzneži bogato plačane reklame, pa smo jih vrgli iz uredništva in upravništva. Uradna »Laibacher Zeitung" se je seve postavila tudi to pot v administrativnem delu na drugo stališče in kričavo priporoča židovski švindel, namestu da bi opozorila občinstvo, naj se ne pusti od ogrskih Židov vleči za nos in preplače-vati stvari, ki se pozneje pokažejo, da so za nič. Tem Židom je treba odločno pokazati pot iz Liubljane! lj Predavanje .Slov. kršč. soc. zveze" je bilo predvčerajšnjim izborno obiskano. Predaval je g. d r. Aleš U š e -n i č n i k o praznoverju. Naslikal je živo že pojenjajočo vero v čarovnice, ki se je zanesla najbrže po cigankah, nadalje sleparijo špiritizma in sleparije Tax;love o satanizmu. Ostro je obsojal osobito verske vraže in osmešil »vero* v volkodlake. Predavanje je bile dasi stroge znanstveno, tako poljudno, da je je vsakdo razumel. Prihodnji torek predava v »Zvezi" g. dr. Gruden in sicer s porabo skioptikona. lj Ljudski koncert,Glasbena Matice*. Odbor »Glasbene Matice" je že pred leti sklenil, prirejati po možnosti poleg običajnih koncertov tudi ljudske koncerte, da se glasbena izobrazba nudi tudi najširšim slovenskim kregom. Ta sklep se dosedaj iz raznih tehtnih razlogov ni mogel izvršiti. V prvi vrsti zaradi tega, ker ni bilo dvorane primerno velike za take ljudske koncerte, da bi se ob n i z k i vstopnini pokrili vsaj troški. Na dobiček se z ozirem na smoter itak ne refiektuje. Sedaj je prilika ugodna, da se dvakrat v »Narodnem domu* izvrstno uspeli oratorijski koncert, .Visoka pesem", izvede kot ljudski koncert v veliki dvorani hotela »Union" in da se poslušanje te veličastne skladbe proti nizki vstopnini omogoči kar najširšemu slovenskemu občinstvu. Odbor .Glasbene Matice" je torej sklenil, da se Bossijeva »Visoka pesem" izvaja v tretjič na : S V e o a i Č O, unč 2 februarji ob 5. popoldne v veliki dvorani hotela „Union" ob izredno znižanih cenah. lj Pogrešajo 28letnega delavca Antona Vodnika iz Podgorice pri St. Jakobu. lj lf kaznilnici je umrla. V ženski kaznilnici v Begunjah je umrla Ljubljančanka M. H., ki je bila po poklicu šivilja. Obsedela je v zaporu zaradi različnih goljufij vsega skupaj 22 let. li Konkurz je razglašen nad trgovino Marije Aargi, trgovke na sv. Petra cesti. Razne stvari. Najnovejše. Nevarnoje obolel, kakor poročajo iz Budimpešte kardinal V a s z a r y. Vasica podedovala milijone. V Parizu umrli odvetnik Chartrain je svoji rojstni vasici Damprere, ki ima 212 prebivalcev zapustil 2 in pol milijona, ter določil, da se iz tega zgradi bolnišnica, zavetišče za stare ljudi ostanek pa porabi za dijaške ustanove. Grof in grofica Lonyay sta kupila posestvo Oroszvar pri Požunu za štiri milijone kron ter se bodeta ondi stalno na selila. Poroka Rooseveltove hčerke bo 17. februarja opoldne. — Francoska vlada je sklenila, da ji pošlje za svatovsko darilo preprogo od gobelina. Gospa pl. Hervayje zopet pričela svoja sleparstva. Sedaj je stanovala v bližini Dunaja ter se imenovala .baronica Kirchberg". Ondi je zapletla v svoje mreže nekega častnika, ki se je z njo zaročil. Slučajno je parček videl neki častnikov prijatelj, ki je prijatelju razkril sleparico. Telefonske In Brzojavna poročila. Trbovlje, 25. januarja Razni čedni in nečedni letaki se berejo po hišnih voglih. Vse kaže, da je Pazn. in del. podp. društvo strlo dosedanji neznosni terorizam soc. demokratov. Z nestrpnostjo pričakuje vse odgovora od rudniške družbe z Dunaja na zahteve »Podpornikov*. Stavka bo najbrž ta teden končana. Trst, 25. jan. ^elezničarska obstruk-cija je silno udarila tržaške trgovce. Mesto 58 vagonov je bilo včeraj naloženih le 32. Železniško vodstvo pozivlje uslužbence k rednemu delu, sicer zapre skladišča in odpusti obstrukcioniste. To se je javilo na shodu železničarjev. Ti so pa sklenili, da zahtevajo popolnoma novo preiskavo na Nabrežini proti načelniku Pavšiču. Dotlej vztrajajo v rezistenci. Trst, 25. jan V Trstu in na Reki je taka burja, da je oviran promet z ladjami. Dunaj, 25. januarja. Gautschev načrt o parlamentariziranju ministrstva se je popolnoma izjalovil. Izvrševalni odbor mlado-češkega kluba P a c a k u ni dovolil vstop v ministrstvo. Mladočehi so hoteli, da jim Gautsch obenem zagotovi tudi izvršitev vseh ostalih narodnih čeških zahtev, ker pa bar. Gautsch tega ni mogel storiti, se je parla-mentariziranje kabineta razbilo. Ker je bil med imenovanjem Pacaka in Derschatto za ministra iunktim, sedaj tudi Derschatta ne postane minister. Dunaj, 25. januarja. Danes se je vršila seja odbora nemške četvorice, v kateri je poslanec Derschatta poročal o svojih pogajanjih s Pacakom in Gautschem. Odbor je izdal komunike, v katerem izjavlja, da je Derschatta podal popolnoma jasno in zadovoljivo poročilo in da je razmerje bistveno drugačno, kakor se je pa slikalo v javnosti. Odbor sklicuje za ponedeljek k seji izvrševalni odbor nemških strank, da poda popolno poročito o pogajanjih in razvoju stvari. Dunaj, 25. jan. Fejervary bo danes popoldne od cesarja sprejet v avdijenci. Iz Budimpešte je odpotoval na Dunaj grof Andrassy, katerega bo jutri cesar sprejel. Treba bo še nekaj dni, da se dobi jasna slika o sedanjem položaju. Dunaj, 25. januarja. Iz Sarajeva poročajo, da je nadškof Stadler zopet krstil dva mofaamedanca in da mu nekateri mo-hamedanci groze z atentatom, ako ne neha s krsti. Sofija, 25 januarja. Bolgarsko časopisje požira vlado in narod, naj držita skupaj in naj podpirata Srbijo v carinski vojski proti Avstriji. Delgrad, 25. jan. Ministrski svet je sklenil protest proti zapiranju meje od strani Avstrije, ko vetsder avstrijsko-srbska trg. pogodba še obstoji. Ce protest nič ne izda, slede od strani Srbije represalije. Posebno se povdarja, da je nepravilno od Avstrije, ako zapira meje tudi pitani živini. Ministrski predsednik se je izjavil, da bo morala Srbija pri bedočih trgovskih pogodbah s Srbijo biti previdnejša, da jih ne bo mogla Avstrija kar meni nič, tebi nič kršiti. London, 25. januarja. Prcfesor na edinbuški univerzi, dr. Robertson, je zasledil paralise bacil. Carigrad, 25. jan S tvrdko Creu-zot je sklenila Turčija pogodbo za devet obrežnih ladij in eno topničarico za 6 milijonov K. Odesa, 25 jan. Drugo črnomorsko brodovje odplove v Kavkaz. Peterburg, 25. jan Ruska vlada je izdala odlok, ki pravi, da je ruski uradnik lahko pristaš vsake ruske stranke le ne revolucionarne, ne sme pa biti strankin voditelj, zastopnik ali odbornik, ker ima dovolj drugih poslov. Meteorologidno poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm S o £ai .pa- i.van|a Stanje barometra ▼ mm Temperatura po Coltiju Vetrorl H«!!« \h ii* £ 24 9. tveč. 744 1 -47 sr. svzh. obl. 00 25 7. »jutr. 740 7 -70 sr. jvzh. B 2. pop. 738 9 —4'3 si. jug del. obl. Zahvala. Vsem onim, ki so nam v toliki meri lajiali prebridkc ure v dolgotrajni bolezni, kakor o prerani smrti naiega brata Matej Mohoriča mlekarja v Žireh s tako ginljivimi izrazi globokega sočutja, vsem, ki so prihiteli od vseh strani iz-kazat zadnjo čast blagemu pokojniku, se tem potom zahvajujemo. Posebej pa že izrekamo zahvalo slavn. prostovoljnemu gasilnemu društvu, pevskemu društvu „Sorau, gosp. I.engorjevi soprogi, kakor vsem, ki so kakorkoli izkazali pokojniku zadnjo čast. 160 V Žireh, dne 23. januarja 1906, Žalujoči ostali: Jakob Mohorič, oče. Janez, Ignacij, Pavel, bratje. Marija Mohorii, sestra. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče in brat, gospod Jožef Gruden posestnik na VolakI, župan občine Lužarji, načelnik cestnega odbora itd. včeraj popoldne ob 5. uri previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. 166 Na VolakI, dniS 24. januarja ipo6. Žalujoči ostali. Učenec ki ima veselje do trgovine se takoj 149 2-1 sprejme pri tvrdki RUD. RUTNER, trgovec Vrhnika. Srednja včerajšnja temp. —3 9", norm. —2 1". Borzna poročila. Ljubljanska »Kreditna banka'v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 24. janaurja 1906. Saloibenl papirji. Denar IS! »KO 4*/, majeva renta...... 99 90 10010 4•/, srebrna renta..... 99-90 10010 4*/. avstrijska kronska renta . 100 10 100-30 4*/, , zlata renta . . . 117-90 118 10 4•/, ogrska kronska , ... 9615 9635 4'/. , zlata .... 11430 11450 4•/, posojilo dežele Kranjske . i'lt'1, posojila mesta Spljet . . 99 60 101— 100-65 101-66 4V/. » » Zader . . 100- 41/«*/. bosn.-herc. žel. pos. 1902 . loo-fio 101-60 4•/, češka dež. banka k. o. . . 100 — 100-30 47. . , , ž.o. . . 10016 100-50 4,/,7. zast. pisma gal. d. hip. b. . 10045 10140 41/«*/. pešt. kom. k. o. z 10'/, pr. 106 46 107-45 41/«'/. zast. pisma Innerst. hr. . 100 60 101 50 4'/»*/. » ■ ogr. cen. dež. hr. 100— 100-40 4'/,7. „ n „ hip. banke. 100— 101— 4•/.•/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 9950 100-50 4 V/, obl. češke ind. banke . . 100-50 101-50 4•/, prior. Trst-Poreč lok. . . 99-90 4*/. prior. dol. žel...... 9960 100— 3•/. . juž. žel. kup. Vi1/« • • 315 90 317 90 4'/»*/• avstr. pos. za žel. p. o. 100-25 101-75 Breike. Srečke od 1.1860'/,..... 195-50 197 50 , P , 1864 ...... 290-— 291— 161-25 163 26 „ zem. kreditne I. emisije ■ 297 50 307-50 n > i U- * « 299'bO 309*— , ogr. hip. banke .... 264— 269 60 „ srbske i frs. 100 — . . 102-~ 111 — , turške....... 140 95 150 95 Basilika srečke . . . 25-30 27 30 Kreditne , ... 477— 486— Inomoške , ... 79— 85— Krakovske , ... 93— 99— ljubljanske „ ... 61 — 67.- Avstr. rud. križa , ... 52-25 54 25 Ogr. , , ... 33 10 3510 Rudolfove , ... 57 — 63— Salcburške , ... 72— 7850 Dunajske kom. , ... 629-50 639-50 D .lnl. .. Južne železnice....... 120 — 121 — Državne železnice ...... 66640 667 40 Avstr. ogrske bančne delnice 163f — 1641 — Avstr. kreditne banke .... 674 75 675-75 Ogrske „ , .... 795— 796— Zivnostenske ..... 246'— 246-50 Premogokop v Mostu (BrUx) . 664— 667— Alpinske montan...... 530-— 531— Praške žel. indr. družbe . . . 2630— 2650-— Rima-Mur£nyi....... 528 75 52975 Trbovljske premog, družbe . . 276— 279— Avstr. orožne tovr. družbe . . 661-50 664 — Češke sladkorne družbe . . . 159— 160-— Valut«. C. kr. cekin........ 11-33 11-37 1912 19'14 20 marke......... 23-50 23-68 SevereignB........ 2396 24-04 Marke.......... 117-425 117 625 Laški bankovci...... 95 60 95-80 Kublji.......... 251 60 2E2-- 4-84 6.- Jeseniški hlapci prirede 164 1—1 v soboto 27. januarja zvečer v Ferja-novem salonu veselico s plesom. Začetek ob 7. url. Vstopnina 50 vin. P. n. si. občinstvo se vljudno vabi na obilen obisk. narodni l^elei^i 11??3llj;!!?mHniinn?;iiiii;i;in!i?ni!!t Učenec s primerno šolsko izobrazbo ne pod 14 let star, nekoliko nemščine vajen, in poštene hiše, sprejme se v večjo trgovino. Ponudbe na I. Razboršek Šmartno pri Litiji. 128 4-3 = Veliko presenečenje! = Nikdar v žiuijenju več take prilike! < 500 komadov & 163 3-1 i[d ,,.95 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnja t mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrobnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošlljalna tvrdka P. Lust, Krakov S t. 565. NB. Za neugajajoče se vrne denar. Znana gostilna jri Posevku" v Tupaličah. S tremi šotami, kuhinjo, kletjo, drvarnico, velikim hlevom, ledenico, kegljiščem, ter senčnatim vrtom, odda se v najem. Ponudbe do konca meseca lastniku F. Urbančiču. 157 3-2 Dva učenca za večjo trgovino z mešanim blagom takoj sprejme "SB 3-3 FRANC KS. PETEK »s v Ljubnem, Savinjska dolina, Štajersko. Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. — Ta teden: Etald 0 0 na Tirolskem Odprto ri»k dan od 9. ar« zjutraj do 12.1. od 2. are popoldne do 9. irtter. VSTOPNINA: Eno potovanj« 40 vin. Dijaki, otroci in vojaki od narednika nazaj 20 vin. Abonement-karte: 6 potovanj 2 K, 10 potovanj 3 K. Dijaki, društva, otroci In vojaki polovico. — Sole in društva zniiane cenel Starine ^m vseh vrst, posebno sohe, oltarje ali njih dele, lesene podobe (reliefe), svečnike, cerkveno posodo, omare, skrinje, stole, peči, cinasto posodo, orožje, oklepe, izkopnine itd. itd. J65 3—1 kupuje po najvišjih cenah za neko zbirko Ambrož Rohracher v Liencu (Tirolsko). Ponudbe, tudi v slovenščini se reSijo najhitreje. Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod »Narodno kavarno". 162 Od nedelje 21. januarja do Mete sobote 27. januarja 1906: Južna Amerika (Panama, Ecuador, Peru in Chile.) 3391 63 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kopaje in prodaja vse vrsta rent, »stavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devic. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*- Zamenjava ln ekakomptoje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrobano vrednostne papirje in vnovčujo Zavaruje s r® 6 Ste proti kurznl zapale kupone. izgubi. Vlnkulujo In devinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. ■kompt In Inkua« mulo. mu. JUT Bonna narofilla. -*» Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami.