284. številka. Ljubljana, v sredo 10. decembra. XVII. leto, 1884 hhaja vsak dan mTe«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerake dežele za vse leto 15 jrld., za p0[ ieja s gld., za četrt leta 4 gld., ma leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravni štv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Uprav niš t vu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Loterija za „Narodni dom". V tej zadevi prijeli Brno iz peresa odličnega narodnjaka naBledoje vrste, katere nespremenjene priobčujemo: Ni več veliko dnij do 31. decembra, katerega se bo dovršila loterija za „Narodni dom"; treba je torej, da povprašujemo, a kakšnim uspehom se utegne dovršiti. Kar je slišati o razprodaji srečk, ni da bi nas s posebnim veseljem navdajalo. Dovolite torej, da se o tej stvari, dokler Se je čas, nekoliko besed ? izpodbujo izpregovorim. Ko se je sklenila loterija, vBprejeta je bila od vsega naroda z veseljem; bilo jih je sicer takih, da bo dvomili, ali se bodo mogle vse srečke razpečati; o tem pa, da se jih bode toliko razprodalo, da bode izdatna svota ostala za Narodni dom, o tem takrat nihče ni dvomil; vsaj v javnih glasilih se kaj tacega ni v misel jemalo. S tem pa, da je slovenski narod odobril od dotičnega odbora osnovano loterijo, prevzel je dolžnostjo dovršiti, in njegova Čast od od njega zahteva, da jo dostojno dovrši. Kar pa je dolžnost vsega naroda, to se razdeljuje na vse, ki ae štejejo med zavedne Slovence, izlasti pa na razumništvo slovensko. Vsak zaveden Sloveuec torej, kateremu slovenskega naroda Čast ui kar si bodi, dolžan je pripomoči k temu-, da bode dovršitev loterije dobtojna, drugače su nam bodo nasprotniki rogali, (kakor ae nam že zdaj, pogl. zadnjo številko Wochenblatta) in naši bratje na Beveru in jugu bodo mislili, da smo ali prelahkomiselni pri svojih podjetjih, ftli pa premalo požrtvovalni in premalo energični pri njih izvršitvi. Pa ne samo našega naroda čast, ampak tudi korist, katera bi izvirala iz srečne dovršitve omenjeno loterije za našo narodnost, nas mora izpodbijati v pospeševanje tega podjetja. Da bi se društveno življenje Ljubljansko v Narodnem domu pre-rodilo, ni dvomiti; in tu ni treba misliti samo na ona društva, katerim je namen skrbeti za zabavo, ampak tudi na društva, ki s svojim delovanjem vplivajo bolj ali manj na vse slovenstvo. Dalje bi Slovenci z narodnim domom dobili vidno znamenje svojega jedinstva, na katero sicer ne bi mogli gledati b takim ponosom, kakor n. pr. Čehi gledajo na svoje narodno gledališče, vendar pa z jednakim veseljem, izvirajočim iz izpolnitve dolgo že gojenih želja. Ker pa je glavna reč, naši Matici bi se za- LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil L P.) Drugi del. ! (Dalje.) III. S tega dne se je popolnem premenilo najino življenje in najine razmere. Nama ni bilo več tako dobro biti sama, kakor popred. Bila so vprašanja, katerih sva bo izogibala, ložje sva govorila, kadar je kdo bil zraven, kakor sama. Ko bo je le napeljal govor na življenje na deželi ali pa na kak ples, takoj nesva mogla lahko pogledati drug druzega, kakor bi bMo nama obema nekaj palo v oči. Jaz sem bila prepričana, da je on prevzeten, nagle jeze, da moram biti previdna, da ne zadenem na njegove slabosti. On je pa bil prepričan, da jaz ne morem živeti brez sveta, da življenje na deželi ni zame in da se on mora pokoriti temu nesrečnemu ukusu. Oba sva ae izogibala naravnost govoriti o teh pred- gotovil obstanek, zagotovila bi se ji lepša bodočnost. Z imetjem, ki bi ji prirastlo z Narodnim domom, bi gotovo in lahko to postala, kar bi naj bila po naših vzorih in željah, kar pa po naših sedanjih razmerah še ne more biti. Matici pa tako trdno pod-Btavo preskrbeti se pravi slovenski narodnosti močno za8lombo dati za bodočnost, o kateri še nikakor ne vemo, kakšna bo, za katero pa nam je dolžnost skrbeti, ako ima kaj resnih namenov vse naše narodojaško počenjanje. Naj nihče ne ugovarja, da osnova loterije presega naSe materijalne moči! Primerjajmo, koliko da drugod žrtvujejo za jednake namene, in preračunimo potem, koliko bi se razmeroma pri nas lahko dalo. Videli bomo, da je sicer peščica rodoljubov, katera je skoro do skrajne mere požrtvovalna, glede na ostale pa se bo pač morda moglo reči, da loterija presega požrtvovalnost našo za narodne namene, ako ne bo imela izprvu nameravanega uspeha. Ali požrtvovalnost izvira iz prave ljubezni do naroda, in k ljubezni ni moči nikogar siliti. Kakor sedaj vse kaže, vseh srečk ne bo moči razprodati, a delati moramo na to, da se jih toliko razproda, da bode za Narodni dom še nekaj več ostalo, nego kolikor bi se bilo v dveh letih z nabiranjem daril skup spravilo; ako tega ne dosežemo, reklo se bo, da je loterija svoj n anion izgrešila. Skrbimo, da tega nikdo ne bo mogel reči. Naposled pa še nekaj prijateljskih besedic vsem tistim, ki s peresom v javnih glasilih razpravljajo naše narodne in politične razmere. Opravičeno je mnenje, da je razpor v domačem taboru na Kranjskem največ tega kriv, da zanimanje za Narodni dom ni tako živahno, kakor bi imelo biti. Ta neugodni učinek pa ne izvira toliko iz navskriž-uOBti različnih mnenj, kolikor iz onega strupa, ki ga strast primešava razpravljanju, iz onega zabavljanja in jezikanja, iz onega zbadanja in pikanja, ki nič ne more dokazati, torej nič ne koristi, pač pa veselje za narodno reč mori in narod drvi v strast, ki je protivna vsakemu plemenitejšemu navdušenju. Ti nemili glasovi, ki se nekaj časa razlegajo po nekaterih glasilih naših, naj potihnejo, če n> mogoče za zmerom, vsaj za ta mesec, in naj ne kalijo harmonije vseb Slovencev, ki imajo po skupnem naporu dovršiti tako važno nalogo. —x. metih, in oba sva krivo sodila drug druzega. Nehalu Bva biti drug za druzega najpopolnejša človeka na svetu, delala sva primere z druzimi in na skrivnem Bodila drug druzega. Jaz sem malo zbolela pred odhodom in namesto na deželo, preselila sva se na neko vilo (dačo), od koder je moj mož se sam napotil k materi. Ko je on odpotoval, sem že bila toliko okrevala, da bi bila šla ž njim, pa on me je pregovarjal, da naj ostanem, kakor bi se bil bal za moje zdravje. Čutila sem, da se on ni bal za moje zdravje, ampak zato, da bi nama ne bilo dobro na deželi; jaz tudi nesem zelo silila in ostala sem. Brez njega mi je bilo dolg čas in otožno, a ko je prišel, sem videla, da ni dodal mojemu življenju tega, kakor poprej. Prejšnji najini odnošaji, ko me je še vsaka misel, vsak utis, katerega nesem njemu povedala, težil kakor zločin, ko ae mi je vse, kar je on storil in govoril, zdelo kot obraz popolnosti, ko sva bo od veselja smejala, ko sva gledala drug druzega, ti odnošaji bo ae preobrnili v druge, ne da bi bila zato vedela in razumela, kako se je to zgodilo. Imela sva vsak Bvoje posebne interese, skrbi, Obravnava proti „krvavcem" v Celovci. (Dalje.) Predsednik ukaže zatožencu, da naj izpove. Železnikar pravi, da tega ni govoril, kar ga dolži zatožba, v društvu je pa bilo mnogo narodnostnih razprtij, ali za politiko smo se malo brigali; on je pripadal zmerno-narodnej stranki. On ni bil v društvenem odboru ter ni mogel imeti upliva na časopise, katere ae je naročevalo društvo, govoril je o tem prav malo. Njegove razmere k Turni nastale so živahnejše povodom osnovanja zadruge; oporeka, da bi taistemu prinesel državno nevarno papirje; sploh ni imel v rokah tako imenovanih prepovedanih tiskovin (Flugbliltter); Waitza (nekega anar-bistiškega poslanca) bi zdaj ne spozoal več, ker ga je samo jedenkrat videl. Na predseduikovo vprašanje, zakaj so bili z Waitzom tako prijazni, pravi Železnikar, da je to splošna navada proti vsakemu tujemu dHavcu; n navzočnosti Waitza pri anarbisti-škem shodu v Langenvsersdorfu ni ničesar vedel in Je še le pozneje izvedel da je anarbiBt. Njemu pripisano izjavo pri banketu na čast deželnega poslanca Sihneida, „da oh pije na zdravje tiranovo", ko se je bilo napilo Njegovemu Veliča-stvu. Železnikar taji, udeležil se je te zdravice i on. V Parizu je v nekem društvu podpisal pismo, katerega vsebine, ker še takrat ni znal zadosti francoski, ni razumel — ko se je pozneje poučil o težnjah tistega društva, opustil je vsako udeležbo pri njem. Pri borbah na barikadah v Lijonu in Parizu se ni udeleževal. Da se je večkrat posluževal izreka: „Vive la republique !B, pravi, da se je tega uavadil za Bvojega bivanja na Francoskem. Nekoč je dobil jedno številko „Freiheit" pod zavojem in čital, ali nanj ni napravila nikakšnega utiša. Svojo izjavo ob umoru carja Aleksandra II. razklada on tako-le: „Kakor čitam v časopisih, bil jo največji tiran", izjave pa „zdaj bodejo prišli tudi drugi ua vrsto in on sam bode jednemu s svojimi škarjami razparal trebuh", ni nikdar izgovoril. Zlasti zoper Njegovo Veličastvo, cesarja, katerega smatra za najboljšega človeka in vladarja in mu je ves udan, se ni nikoli nepostavno ali le nedostojno izrazil. Zagovornik vpraša, če Železnikar ve, kaj pomeni anarhizem. Železnikar iz.eče Be skoro vznemir jen, da je on bil vedno zoper to stranko in bode vedno zoper njo. On poudarja svoje zmerno-narodne katerih Be nesva prizadevala spremeniti v obče, vsak svoj posebni, druzemu tuj svet. Privadila sva se te misli in čez leto nesva bila nič več v zadregi, ko sva pogledala drug druzemu v oči. Popolnem je izginila njegova dobrovoljnost proti meni, njegovo otročje obnašanje, izginila njegova prizanesljivost in ravnodušnost k vsemu, kar me je prej vznemirjalo, ni bilo več njegovega globokega pogleda, kateri me je prej razburjal in radoval, ni bilo več skupnih molitev in navduševanj, še celo redkokedaj sva se videla, kajti bil je vedno na potovanjih, nič več se ni bal pustiti me samo; jaz sem bila vedno mej Bvetom, kjer mi ni bilo treba njega. Prizorov in prepirov ni bilo več mej nama, jaz sem si prizadevala ustrezati mu in on je izpolnjeval moje želje, kakor bi se bila ljubila. Ko sva bila sama, kar se je redkokedaj pripetilo, nesem čutila ž njim ne veselja, ne nemira, ne zadrege, prav kakor bi bila sama. Vedela sem dobro, da je to bil moj mož, ne kak nov, neznan človek, a dober človek — moj mož, katerega sem poznala kakor samo Bebe. (Daljo prib.) avstrijske oh zore proti ultra-narodni, r mol juh ni stranki v Ljubljani, zaradi katerih se je razbila celo njegova kandidatura v občinski zbor. Iz pevskeg* zbora hotel je izstopiti iz mrznje, ali ko je imel priti ceBar v Ljubljano, hodil je zaradi tega zopet k vajam in se je udeležil lojalno vseh svečanost', da, pre^inolo ga je izredno žho čustvo, ko je slučajno bd pršel prav blizu do cesarja, tako, da ga je slišal govoriti: in tako se ne vede, tako ue čuti nobeden anarhist. Po nekaterih manj važnih vprašanjih državnega pravnika se sklene zaslišanja Železnikarja. Na to se zasliši Ferd. Turna, kateri Be isto-takn izpove nedolžnega in v naglo tekočem govoru izjavi, da ni nikdar imel nevarnih govorov ali k»j nepostavnega storil. Držal se je nemške stranke, bil od Slovencev zasramovan in izjave zoper njega izvirajo le iz n ar o d n e m r ž n j e. V slovenske liste člankov pisati ni niti zmožen. V društvu <•■ i nit 1 narodne sovražnike. Riz'oček me; radikalno in zmerno delavsko strauko, mu ni jasen, du-si pozna list obeh in se je kot odborn'k za prve poteza!, ali samo zato, ker se izdaja drugih ni pravilno naznanita. — W a i t za je samo jedenkrat videl in ni vedel, da j«* ag.tator; glede pri njem najdeue dopisnice s podpisom J. W. it Gradca pravi, da ne ve, od koga da mu je došla; z tkaj je "VVaitz k njemu prišel, ne ve povedati; priznava znanje s Hubmaverjem ali samo v družbinskem in kupčijskem oziru; v Dunajskih delavskih krogih vzlic desetletnemu bivanja nem* u kikih zvez; o nekih j na Duuuji zaplenjenih njemu namenjen b 25 iztisov, < čufopisn „Freikeit" ue ve ničesar povedat'. Od Železnikarja ni pi»jei nikdar puntarsk h j tiskovin, in kta* ae je našlo v njegovi pečni cev;, ' tega ni on tja dejal, niti ne ve, kako je tja prišlo, j Dotična cev dlje easa ni bila niti v njegovi sobi. Na očitovanje i/jave svojega učenca, da je Turna, ko ;e dobil ta zavoj, sel s ključem dotičnega |>ro- j štora, v ki.tereni je bila t sta cev, proglasi taistega j lužniliom. O napisu Jakob Hauser, tajni napis za Jakoba j VVaiizn, ne ve n česa!. Anarhizem se mu studi. Po- j etiskih visokih govorov ui govoril n.koli, delavskega vprt sanje niti ue razume. Državni pravdnik izprašuje Tlimo iu Železni- i kar j a glede plačevanja davkov z ozirom na ujujiuo j predstojniHvo delavskemu izobraževalnemu druitVU. ' Za radikulne liste v društvu je (Turna) glasoval, a le kot odbornik in zaradi roda, ker Zaduik dtugh listov v odboru ni pravimo napovedal. Na zagov ornikovo vprašanje o razmerah zato-ženčevih k .hodu v gostilni „zur Scbnalle", pravi Turna, da so se takrat i/rekli zoper anarhizem, v nekemgovoiu je on navel jeden odstavek iz prustoluega govora cesarjevega ter opomnil, k takemu vladarja si moremo le čestitati, istotako se je Cesto pohvalno izrazil o drugih članih cesarske hiše. Potem je bil zaslišan Fran Štur m, kateri pravi, da je nedolžen; v delavskem društvu ni on nikdar imel govorov, celo njegovi nujvečji sovražniki ne morejo trditi, da je kdaj kaj slabega govoril, temveč priporočal je le veduo postavni pot, po katerem se da mnogo doseči. V društvu je ou od leta 1878., jedenkrat je bil celo načelnik. V odboru se je b&iuo posvetovalo, ali bi naročene liste še nadalje obdržali; potem pove, katere liste so imeli naročene. Zadnik je piiuesel svoje liste v društvo, pa je bil odbor zaradi tega jako nejevoljen in mu to celo prepovedal. Svojo izpoved pred preiskovalnim sodnikom, da je bil za radikalue liste, preklicuje, in pravi, da ne razume, kak ra/loček je mej radikaluo in zmerno delavsko strauko, v društvu je bil samo razloček uiej ultra- iu zmernonarodno strauko. O volilni pravici se je „kritičuou izrazil, da zaradi nizke izobraženosti delavcev ni od nje mnogo pričakovati; s temi nazori se je seznanil, ko je delal v društvu. Agitatorja Schueiderja ou ni pozual iu ue ve uičesar o njem. Člani delavskega društva, zlasti zatožeuci, bili so redkokdaj v njegovej gostilni. Waitza ou ui poznal, le slučajno se je bil ž njim sešel, ter mu je pomagal, pridobiti delo. Isti dan je slučajno prišel v Št. Vid, ue da bi bil kaj vedel o Waitzevej prisotuoBti; o kakej pošiljatvi anarhističnih tiskovin z naimenovaujem, da je grozdje, on nič ne ve. Nikdar ui priporočal takih tiskovin, temveč jih le od-Bvetoval. Da bo razširjene mej delavci, to je le slišal praviti. Na uredništvo „Ljudskega Glasa" ui imel nobenega upliva. Na vprašanje zagovornika, pove, da je pri »bodu, pri katerem se je o Merstalliugerovi ufer i razgovarjalo, izjavil, da Ljubljanski delavci nečejo ničesar imeti opraviti s tatovi itd. Ta ljudski shod se je otvoril s „hoch" na cesarja in ravno tako tudi zaključil. S policijskim komisarjem Parma se je le tedaj sešel, ko ga je ta vpraflal, kake pošiljatve da pričakuje po pošti. Preiistdo k naznani, da je zatoženec po pošti dob:l soc jalno-radikalue tiskovine z nadpisom: Ant-k v ti lična oazuaada. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele, V Ljubljani 10. decembra. Včeraj je državni zbor dovolil budgetui provizorij za prvo četrtleije. S tem je rešil ono zadevo, na katerej je bilo dižavi največ ležeče. Fnančni minister omenja v svojem fioaulnem ekspose tudi »tedllnc? komisije. Povedal je, da ie ta komisija v juniju predložila vl"di svoje predloge, da jih vlada sicer pretresuje, a jih pri sestavi budgeta letos še ni mogla uporabiti. Nek ofi-cijozui list pa pravi, da se nasveti te komisije ne bodo dali izvesti, ker se ne da n'č prihraniti pri državi, ki ima izvrševati veliko kulturno ualogo. % nanj«- uBkih zastopnikov, na prošnjah odposlanih državnemu zboru in na druge mesta o tej zadevi. Upanja se ve da nemarno in ne moremo imeti, da bi se naš državni poslanec kaj potezal za to železniško progo, da! še nasprotna misel se nam je usilila, iu to tedaj, ko smo v nekem Tržaškem listu morali čitati, da je gosp. Obreza odločen nasprotnik zvezue črte Loka-Trst. Tej trditvi se pa od strani g, poslanca n: ugovarjalo. Prislovica pa pravi, da kdor molči, ta potrjuje. Sicer je pa vsako očitanje ter vse tarnanje, da naši poslanci za nuB premalo skerbe, v istini smešno. Pravijo: Kakor si bodeš postlal, tako bodeš ležal. Toraj kakoršen poslauec, takšno zastopništvo. Žalostno a resnično je, da pri nas ob času volitev ne vlada nekdanja samozavest; če se tudi voli proti lastni volji, voli se samo, da se komu ustreže. Nekdanja ognjevitost, s katero so se smelo ponašali notranjski rodoljubi, gine vedno bolj, dan za duevom. Mnogo njih, koji so še pred malo časom navdušeno se borili za napredek našega naroda, zdaj tiho mirujejo, žalostno gledaje, kako čudno se vrti kolo osode naroda. Ti poslednji, nekdaj tako živi udje v slovenskem telesu postajajo čedalje bolj mrtvi. Komu ne bi upadlo srce, ko vidi, kako naglo se uresničuje žaloatno prorokovanje nepozabljivega Jurčiča, kateri je trdil, da prišli bodo časi, ko bodo prave narodne mučeuike odstranili in prezirali, častili in povzdigovali pa take, kateri so le iz častihlepnosti ali koristolovja na narodni strani. Daj Bog, da bi nas preteklost kaj zmodrila ter vender jedenkrat do dobrega poučila. —n—. Iz Trsta 6. dec. [Izv. dop.] Nas Tržaške Slovence, zlasti okoličana že leta in leta tlači la-honska mora v podobi renegatskega učitelja Bonina. Ta človek, kateri je že vse barve imel, nosil je kuto in bil kapucinec, rojen Istran v Opertlji (Portole), porabi vsako sredstvo, da bi si za neodrešeno Ita- lijo pridobil lavorjev venec. Ker je okoliški učitelj, rabi ga Tržaški magistrat za svoje orod|e, da uničuje slovenski ž i vel j po okolici z zvijačo in perfid-nostjo. Koliko se je že pisalo o njem in dr. Lozar bivši gimnazijalni vodja imel bode vedno na avoji vesti madež, da ni uničil to slovensko filoksero, ko je bil vsied nemoralnega vedenja tožen in v preiskavi. V Rojanu agitoval je pri kmetib za laško šolo; ker je imel prej slovensko prošnjo v rokah, da jo jim je kazal, ujel je na ta način najbolj odlične narodnjake na limanice. Ko je prišla prošnja v seji mestnega zbora na dnevni red, protestoval je g. Nabergoj ter odkril slepart>tvo Bonina, kako je slepil ljudi; toda mestnega zbora večina vspre-jela je šolski predlog z navdušenjem, da se je v Rojanu postavila laška šola. Bonin je vedno kmete nagovarjal ter jim slikal dobrote laščine z zlatimi barvami in je tako res privabil od nevednih delavcev in oniii hli i vil, kmetov obilo otrok v laški razred. V ta razred postavil je magistrat tudi prva leta Bonina, desi ni bilo pravega vspeha. OJ tod je bil prestavljen k sv. Ivauu, da bi tam, ker so kmetje trdoglavni Slovenci, zasadil lahonske koiemke. Poskušal je to na vse načine, celo brezplačno zvečer poučeval v stavbeui stroki delavce, kajti tam je bilo več zidarjev in kamnosekov. Pa se ve, da jih je le po laški poučeval, koliko pa je strokovnjak v stavbi, to ai morate pa že sami misliti o človeku, ki hoče razkladati astronomijo in Bog ve kaj vse. Od tam so mu kmalu posvetili vrli Ivanci, kajti naredit je orjaško fijasko pri magistratu, kjer je prej svojim iredentovskem mestodržeem zatrjeval, da hoče po-italijaučiti vso okolico. Priklatil se je zopet v Ro-jany in magistrat ga je nastavil na III. slovenski razred, za kateri predmet niti izprašan ni. Da je pa on na III. slovenski razred prišel, se pa nujlože označi z priliko, da je pričel kozel v zelnik za stražnika. Jednako je z njim tu: III. slovenski razred šteje 12 šolarjev, laški pa 92. Kako neki to, bodeš vprašal čestiti bralec, pa to ti pojasnim kmalu: Bonin nupoti vse modro po svoji glavi. Ako kateri učenec zna premalo računati, porine ga v II. razred nazaj ali pa v III. laškega. Če mu kak otrok ne ugaja, takoj ga eskortira sam v III. laški razred, B tem je tako daleč pripravil, da ie skoro vse otroke iz slovenskega razreda izpahnil, da bode lahko magistratu predlagal, da naj se III slovenski razred opusti, pa naj se laški nastavi Še z jednim učiteljem. Boniu trdi, da so nturiši tako hoteli, a to je le zvijača, ako bi se vprašalo stariše šolarjev, teško, da bi njih dobili deset, kateri bi silili svoje otroke res v laški razred. Tako si Bonin prizadeva poitalijuu-Čiti Tržaške Slovence in okoličane. Iz Doulič pri Črn o ml j i 8. decembra. [Izv. dop.] Naj nam bo dovoljeno spregovoriti še jedno besedo ob otvorjenji naše Čitalnice v Dobličah. Predsednikov govor nam je predočil prošlost in sedanjost vseh belokranjskih Čitalnic rekše, da zopet otvorimo shodišče za poučevanje in razveseljevanje v narodnem zmislu, katero shodišče bode sedaj četrto v našem kraji. Najstarejša čitalnica je namreč v Metliki, katera bode prihodnje leto slavno praznovala že svojo dvadesetletnico; zatim je Črnomeljska, ustanovljena leta 1867 in za to je Še zelo mladu v Semiči, ustanovljeni! 1881 leta. V teku dvajsetorib let so te čitalnice dosti storile za razširjenje narodne ideje in vzbujenje nas samega sebe in našlo se bode o pravem času spretno pero, katero bode opisalo za naše čitalnično življenje zaslužne može in dame, bodi si da so že pokojni, bodi da se še trudijo za narodno idejo in napredek ljudstva. Daai je naša Čitalnica v Dobličah še komaj mesec duij stara, so vender že tej novorojeni hčerki od več strani prišla darila: gospod predsednik daroval je veliko slovensko zastavo, lični podobi pre-svitlega cesarja in cesarice in podobo „očeta slovenskega naroda" dr. Bleiweisa; a častiti g. dr. Volčič pa krasno podobo dike jugoslovanske, preuzvišenega vladike Josipa Jurija Stroasmaverja, ter smo si tako b tem slikami polepšali in odičiii čitalnično sobo. Ozelenela bode Dobliška gora in mi bomo na njenem podnožji na s cvetlicami posuti planjavi prirejali veselice, vabili bomo prijatelje in znance, ter bodo prišli od blizu in daleč k nam se razveseljevat in krepčat za bodočnost. Iz Krškega 8. decembra. [Izv. dop.] (Posojilnica v Krškem.) Posojilnico v Krškem se je v prvem občnem zboru 7. t. m. vender posrečilo ustanoviti. Pri nas so bile radi tega težave, ker je malo premožnih ljudi, malo domoljubov, še manj bogatinov, prav veliko pa nevednih in revnih ljudij. Vender ;e došlo k zborovanju v nedeljo bluu 40 ljudij raznega stanu in raznega matenjalnega stanja. Mej uavzočuimi je bilo pa nekaj inteligentni in imovitih ljudij, na pr. okrajni glavar g. VVeig-lein, komisar g. Čop, vikar g. Kneus, meščani gg. Gregorič, Jugovec, Rupert itd. Zbor je piičel s kratkim nagovorom in poukom g. La-pajne, ki je bil od zbranih tudi za predsednika izvoljen. Zapisnikarja sta bila učitelja gg. S e i d I in Cepuder. Pravila so ue dve uri pretiesovala. Vsprejela se je neomejena zaveza. U-tupnina določila se je na 1 gld. Deleži bodo znašali po 12 gld., katere je mogoče plačati tudi v dveh letih, po 50 kr. na mesec. Obresti se bodo raču-nile od 4—6%. Društvena pravila, je koj podpi-oMo 14 udov, več ali manj imovitih iu veljavnih mož, ter vzelo 69 deležev. Drugi udje so še deloma i>>bineno, deloma ustmeno pristop k zadrugi oblju bili. Od 69 oddanih glasov so dobili pri volitvi v načela t v o gg.: V. Pf eifer 68 glasov, A. Jugovec 58 g)., J. Pf eifer 58, J. Lapajue 58 iu J. Kuavs 35 glasov. Od 60 oddanih gli sov so dobili pri volitvi v nadzorstvo gg.: Feliks Leuk 60 glasov, A. Janež 40 in F. Seidl 34. Na-daljno delovanje nove zadruge bode v tem, da si udje načelstva volijo funkcijonarje iz svoje sredine, namreč ravnatelja, namestnika, tajnika, blagajnika in preglednika, da da uačelstvo zadrugo pri okrožni sodmji kot društvo registro-vati. Kadar bode zadruga registrovaua, dala se bodo pravila še le tiskati, in še le potem se bode začelo pravo zadružno delovanje. O vsem se bode še poročalo o svojem času po časopisih. Za daues zakličemo cdravo rojenemu detetu, novi gospodarski podpori na Slovenskem : Djbro došla! Domače stvari. — (Knezoškof Ljubljauski g. dr. Misija) pripelje se jutri popoludne z Dunajskim poštnim vlakom v Ljubljano. Na kolodvoru pričakovali ga bodo uradni in duhovni dostojanstveniki, oa novega knezoskofu pozdravijo. Ob Kolodvorski iu Dunajski cest', skozi Slonove ulice do stolne cerkve postavljeni bodo dijaki in učenci raznih učnih zavodov, da novega g. kuezoškofa pozdravijo, kateri se popelje v stolno cerkev, kjer bode uovega kuezo-Škofa pričakoval stolni kapitelj, in od koder se g. km /o .kol' poda v škofovsko palačo. Stolna cerkev je zaradi prihoda g. knezoškofa krasno ozaljšana. Slovesnega umeščeuja, katero bude prihodnjo uedeljo, udeleže se vsa razna društvu Ljubljauska v društveni obleki z zastavami. — (Osobne vesti.) Gosp. Fran Veršec, c. kr. uotui v Sevnici, ki je juko nevarno zbolel, je že toliko okreval, da ti uobene nevarnosti. — Umrl je te dui Eduard Kuutscbitsch, graščak v Sevnici, poznat kot brezverec in zagrizen nasprotuik Slovencev. — (Umrla) je včeraj zjutraj gospa Ivaua Tom ii n-.I u mu i ko vii , soproga deželuega računskega olinjala. Pokojnica bila je pred leti izmej uaj-odličnejih lgialk ua narodnem našem odru iu je gotovo večini narodnjakov v najboljšem 3pominu. Dramatično društvo poklonilo je prerano umršej krasen venec. — Lahka jej zemljica! — (Pevski večer slov. delov, pevskega društva „Slavecu,) kateri se je vršil v nedeljo dne 7. t. m. v prostorih čitaluiške restavracije, bil je prav dobro obiskan. Petje, katerega je ta večer v odsotnosti društvenega pevovodje, vodil iz posebne prijaznosti gosp. Srečko Stegnar, bilo je jako precizno in si je pridobilo občuo pohvalo. Posebno se je odlikoval g. Wolf s svojim „Postrešće-Uoni", ki je nastopil prvič ter s svojim humorjem in komiko vzbudil občno veselost. Igro nSlep ni lep", ki je bila prepoveduua, nadomestil je gospod A. JeloČnik s deklama.• n> ,.!'<» boju", za kar je bil dvakrat izzvan z gromovitim rokoploskom. Odbor pa je bil sklenil v dopoludanski svoji seji, prodajati ua dražbi srečke „Naroduega domau in posrečilo ae mu je, da je na ta način prodal deset navedenih sreček za 32 gld. 36 kr. katera vsota se je takoj izročila upravnemu odboru „Narodnega doma". — Sploh pa je vladala cel večer velika živahuost, katero je tudi pospeševala spretna postrežba, dobra kuhiuja in pijača Cesaričeve restavracije. — (C, krT poštni urad v Ljubljani) naznanja,"občinstvu, da bode vozna pošta od 16. do vŠLertoga 3 1. dne t. m. samo do 6. ure z,večer odprta, to pa zaradi tega, da se more pravočasno odpraviti pošta k mešanemu vlaku Trst-Dunaj št 98, kar bi sicer zaradi množin božičnih in novoletnih pošiljate v ne bilo možno. — (Železnocestni vozni listi.) Ukaz minister ste v za finance iu trgovino od 1. aprila 1884 štev. 41 drž. zak. je določil, da se od 1. dne janu-varija 1885 počenši smejo, — z izimki, ki jih določuje štemptljska postava, — po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru, iu to, kadar se kaj oddaje v odpravo do kake avstro-ograke postaje vselej, kjerkoli neso za neke zvezne promete z odobrenjem železno cestnega nadzornega oblastva uvedeni obra/ci, ki se ločijo od občuo propisanih, uporabljati sumo vozni listi z u ti s kani m š tempeljskim znamenjem. Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 2. novembra 1884 drž. zak. štev. 181 pa določuje, da to, kar ukazuje ukaz od 1. aprila, še le 1. julija 1885. I. v moč pr.de. Trgovinsko mini-»terstvo pa to predsedstvu trgovinske in obrtne zbornice naznanjaje, omenja, da se pri neposrednjem prom« tu na Laško, v Švico, na Francosko, v Belgijo, Rusijo, Rumenijo in Serbijo smejo še sedanji vozni Isti brez tiskanega štsmpeljskega znamenja rabiti tudi od 1. julija 1885. I. naprej, in to tako dolg", dokler se kaj druzega ne določi. Ti se torej smejo v zasobnih tiskarnah tiskati. — (Dvoboj.) V nedeljo 7. t. m. dobil je tukajšnji umirovljeni račuuski nadsovetnik g. Fran Suyer iz Pobuna prežalostuo brzojavno vest, da je njegov sin topničaraki poročnik g. Filip Suyvr vsled v dvoboji pridobljenih ran umrl. Dvoboju dala je povod kratka nemška besedica, katero je umrši poročnik razžaljivo izrekel drugemu oudporočniku pri komikih. Nasprotnika dvobojda sta se v Požuuu s sabljami in nesreča je hotela, da je kruta sovražna sablja pokojnemu poročniku grozno razsekala prsi. — (Sprla) sta He včeraj dopoludne v šolskem drevoredu mesar J. Ocvirk Iu mesarski po-mugač Pogačar. Slednji vrgel je sekiro proti Ocvirku, ki je pa k sreči desno roko privzdiguil in bil tako na komolci, na obrata in na prstih desne roke le lahko ranjen. — (Pobegla goljufica.) Neka bab ca pobegnila je včeraj po izvršeni tatvini in goljufiji iz Ljubljane. Nekej delavki v tabačni tovarni ukrala je perila iu obleke za več kut 60 gld. Zastavila je vse v zastavnici in ua mesto, kjer je bdo perilo položila znstavue liste. Gostilmčarko opeharil je za jedi in pijučo za 20 gld. potem pa še za 45 gld. v denarji, za katere je goitiiničurka jamčila pri trgovci T. Šuster-ji v Špitalskih ulicah. — (Našla se je) precej velika svota denarja na kolodvoru južne železnice. Kdor jo je izgubil, dobi jo pri mestnem magistratu, kjer je bila pošteno oddana. Telegram „Slovenskomu Narodu'1; Dunaj 10. decembra. (Iz jako zanesljivega vira.) Imenovanje ravnatelja Smoleja kranjskim ljudskošolskim nadzornikom in profesorja Sumana njegovim naslednikom se bržčas uradno objavi. Dunaj 10. decembra. Obrtni odsek : Pri generalnej debati o načrtu zakona glede zavarovanja delavcev pri nezgodah, je poročevalec Lichtenstein postavil se na vladno stališče. Večina govornikov sporazumljenih z vladno predlogo, želeč nekatere premembe, dalje sezajoče. Dvorili sovetnik Steinbach poudarja, da je za-konodajalstvo Nemčije in Avstrije v tej zadevi isto. Vlada bode v kratkem predložila načrt zakona o zavarovanji zbolelih. Bazne vesti. * (Zopet nesreča na železnici.) Grozno močan orkau, ki je razsajal po noči 5. t. in. po Galiciji, preobrnil je ob treh zjutraj nu Karol-Ludo-vikovej železnici brzovlaku št. 2 vozečemu iz Levova v Krakovo in na Dunaj pri ubodu v postajo Pel • kinija (blizu Jaroslava) iz tira hlapon in prva dva vagona. Od potuikov ni bil baje nihče poškodovan. Strojevodja Haas reši! se je smrti z urn>m skokom iz hlapona. Kurilec in jeden sprevodnik sta smrtno ranjena. — Vsled te nezgode dospel je tudi Duuaj-Krukovski brzovlak št. 1 namestu ob šestih zjutraj v istini še le zvečer v L°vov, ker ni bil pri Pel-kiniji pokvarjeni želozničui tir preje popravljen. * (Potresi.) 4. t. m. zvečer ob 10 uri 40 m. čutili so v Smirni in na otoku Chios-u silue močan potres, kateri vender ni posebne škode prouzročil. — Tudi v Potendorfu v Dolenje-Avstrijskej imeli so 7. t. m. ob 3 uri 14 m. popoludne valovom podoben hud potres s podzemeljskim bobnenjem pri- bajajoc od vzhoda proti zahodu. Vse ae je treslo, Sipe po oknih in steklenice so žvenketale. Gg. pevce Ljubljanske Čitalnice ,vabi uljudno podpisani odbor, 1. da se v petek zvečer polno-'stevilno udeleže pevske vaje za vese-[lico, katero priredi Čitalnica na Silvestrov večer, in 2. da pridejo v soboto, to je, 13 dan t. in , zvečer k pevskemu shodu v čitaloično restavra ciio, kjer se bodo popevale narodne pesnice v po-sku^njo zp prihodni pevski večer, katerega odbor še v teku tega meseca priredi. V Ljubljani, dne 10. decembra 1884. Pevskega zbora odbor. Tulci: 9. decembra. Pri Nlonn: Luka, Eckman z Dunaja. — Werganz iz Trb ža. — Sevar iz Knežaka. Pri vi al i!jaui dne 10. decembra t. 1. Si- kr. Špeh povojen, kgr. . gl..kr. Pšenica, hktl. . . . li 31 -172 Rež, rt . • • 5 i Surovo maslo, „ -|86l Ječmen, n ... 4 71 Jajce, jedno .... Micko, liter .... - 3-5 Oves, n ... 3 H - 8 Ajda, n ... 4 56 Goveje meso, kgr. - 64 Proso, n ... 5 (iti Telečje - 60 Koruza, ji ... 5 iu Svinjsko „ „ — 54 Krompir, n ... 2 8G Koštrunovo „ „ — 36 Leča, n ... 8 — — 4f> Grah, TI ... 8 Golob...... - 17 Fižol, t) ... 8 50 Seno, 100 kilo . . i m ' Maslo, kgr. . — 92 Slama, , „ . . 1 51 Mast, „ Speh frišen, „ — 82 Drva trda, 4 □ metr. 7 50 — 66 n mehka, „ „ 5|20l TD'CLsn.jaris.kceL borza dne 10. decembra t. I. (Izvirno telegratično poročilo.) Srebrna renta Zlata renta . London............ Napol............. C. kr. cekini.......... Nemške marke......... 4°/0 državne arečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4tt/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta S0/o..... * in rt n » - - w .... „ papirna renta 5°/0.....91 6% štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke fi0/«, . . 100 gld. Zenilj. obč. avstr. 41/,0.'o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prnr. oblig. Ferdinandove suv. železnice Kreditne srečke......100 gld. Budolfove Brečko .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-društ. velj. 170 jrld. a. v. Poslano. 82 gld. 20 kr. 83 n 15 n 101 n 25 n 97 n 45 869 n — „ 301 n 80 123 30 _ 9 n 76 n 5 m 77 n 60 t? 20 125 w 75 • 172 — 104 40 123 95 96 20 91 v 30 104 50 n 116 75 122 — n 110 • 25 105 25 180 50 18 • 25 n 103 75 n 213 — » (16- 35) GLAVNO SKLADIŠTE jPJTONi^ \t • _________najčistije lužno KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« izkušan Mek proti trajnom kašlju plućevint I ieludca bolesti grkljana 1 proti mehurnlm kataru, III Mt K MATTONIJA Karlovi vari i VVidn. Vj* etiketo in »mah, kakor kaže podoba, £)bV~ treba ostro paslti. Koncesija se išče za točenje dalmatinskega vina. Natančneje v upravništvu „81. Naroda". (788—1) Tezani kozolec z osiiičiii i okni proda sc po nizkej ceni. Kdor ga želi kupiti, zve natančneje pri upravništvu tega lista. (782—2) Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo j. mije takoj pekočino in bolečine vsem ranam in balam, zabranjuju divje meso, izvleče vsaka u lesa brez razmehčalnega sredstva in brez rezanja Bkoraj brez bolečin. V kratkem času ozdravi prsnega raka, krvava ulesa, zastarane poškodbe na nogah, /a im h i u ur, ozebljine, prisudne rane, razpokane roke itd. Hitro pomaga pn kašlju, dušivnemu kašlju, difteritidi, trganja, bolečinah v križi, revmatizmu v členkih. Dobiva so škatljica po 30 kr. pri lekarnarji J. Nvrobodi, v Ljubljani, na Preširnovem trgu. (715—5) Tr Q.lr vulj o (ploščnato glisto) prežene <3.r. ZBlocli n.a. ZDiana.jl, Praterstrasse 42, tudi pismeno. (90—21) Umetne (32—92) I zobe in zobovja J ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu :brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanju in vse sobne operacije j zobozdravnik A. Paichel, ♦ #. poleg Uradeckjjevega mostu, L nadstropje. e ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦4 Izvrsten med (garantiran pitanec) v plchastih škatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetji ali pa proti gotovi plači. — Dobiva bo tudi 2W med v satovjih. ""S^C Ob jodnom priporočam visokočastiti duhovščini svojo zalogo pravih garantiranih foieeaib s?«e, 0R0SLAV DOLENC, svečar v Ljubljani. (746—7) Med. dr. Leyer-jevo milo za lepšanje kože, popolnem prosto vseh ostrih lužnib in žaltovlb tolstnih delov, brez kokosovega oglja, pripravljeno samo iz voljnih, koži ne škodljivih tolšč, tedaj no zapušča grudaste polti in duha po kozlih, kauor kokosove kisline, tedaj se priporoča vsem prijateljem lepo kože. To od dr. Levera izumljeno ter v najvišjej popolnosti ščišČeno milo, koje prijetna umijevalna moč vsakega jako hitro in basnovito popolni, je zmešano z raznimi pariimi in olepševalnimi dodatki kakor umira . glicerin-, moHclios-, ltencoe-, vrjolčno, rožne, muhi ii no milo in milo iz brezovega balzama itd. Dobivajo se v bogatoj izberi pri (759—3) Viiho Potričiči v r.jiil>lj»»ni. Važno za vsacega trpečega na živcih. Samo z elektriko se dadč temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski aparat (električni strojček) se d;\ lahko rokovoditi in bi ne smel manjkati pri nobenej rodbini. Trganje, rev-matizera, omedlevico, zobobol in revmatični glavo* bol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo samo direktno pri meni. (741—7) Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Poiidares 2. nem Spričevalo. Podpisani potrjujejo s tem, da bo po natančne) preiskavi našli, da je cigaretni papir .,LE HOUBLON" iz francoske tovarne za cigaretni papir gospodov Cawley A IIenry v Parizu izvrstne kakovosti, popolnem brez tujih sestavin, zlasti pa zdravju škodljivih snovij. Dunaj, v 24. dan maja 1884. Dr. J. J. Pohl, red. jav. prof. kem. tehnologije na c. kr. tebničnej visokej šoli. Dr. E. Ludvvig, C- kr. red. profesor medicinske kemije na ••Dunajskem vseučilišči. Iff. E. Lippmann, izred. profesor kemije na Dunajskem vseučilišči. (Pristnost teh podpisov potrdil^«.dr. J. Homann, c. kr. notar na Dunaji. Zgornje spričevalo je potrjeno in podpisano od c. kr. ministi-rstva panjih zadev in francoskega poslaništva na Dunaji v 28. u*n maja 1884.) (297-69 Zobozdravnik Schvveiger biva v hotelu ,,pri Malici", II. nadstr., št. 23-24, posluje vsak dan od 9. do I. ure in od 2. do 5. ure popoludne. Cela zobovja in posumili zobje izdeljujejo se po najboljših do zdaj izkušenih navodih amerikanske in nemške sestave. Pri novih zobovjih brez peres daje se nov amalgamiran kavčuk, ki vsled svoje lastne teže v spodnji čeljusti tako trdno tiči, kot bi bil s peresi pritrjen; gorenje zobe na zahtevanje z vzdušnim tlakom. Plombiranje zob z zlatom, zlatim in platina-amal-ganom ter cementom. Najnovejši od zobnega zdravnika dr. Herbsta iz Bre mena izumljeni način, votle zobe polniti z zlatom, izvrševal bom jaz; način ta pripoznali so prve amerikanske avtoritete kot najboljšo zlato plombo, koja so jako trdno prime in ob zobovnih straneh utrdi. Jednacega učinka je od istega uvedeni zlati amalgam, ki je skoro sličen dobršnosti zlata in se le v take zobe vdevljo, koji so preslabi za zlato plombo. Cementna plomba ugodna je zlasti za sprednje zobe, ker so zobem jednaka barva prevarljivo lehko ponareja; je Jako močna in se hitro strdi ^v petih ali desetih minutah). Vsak zobobftl se takoj zatre, bolečo zobe plombira se še le po polnem odstranjenji bolečine. Po mojem do zdaj ohranjenem in mnogi leta izkušenem uavodu polnijo se i zobne korenine a isto tako po polnem gnjili zobje, če 9o tako bolć, ne da bi je bilo treba izruvati, tako daje možno ž njimi jesti in jed prežvekati brez vsake bolečine. Vse operacije se brzo in zanesljivo izvršujejo; popravljanja in neprimerna zobovja se vsprejemljojo rado-voljno v pretvarjanje. Ker so nameravam v Ljubljani nastaniti, skrbel in trudil se bom tudi tu, pridobiti si z vestnim, dobrim in Bobdnim delom ter poslovanjem zaupanje p. n. občinstva. Konečno omenjam še, da boiu z vsemi potrebnimi pripravami in opravo sedanjo moderne zobne umeteljnosti in tehnike po polnem preskrbljen, torej mi je tudi možno, po polnem ugajati vsem zahtevam p. n. občinstva, ki v to stroko spadajo. (768—5) Za jesenski in lovski čas! Važno za posestnike, vojake, lovco itd. itd.; vsem, kateri hočejo pri mokrem mrazu obvarovati suho in gorke noge, jo priporočati odlikovana, c. kr. izključno privilogo-vana nepreuiočljlva usnje krepilna mast I. Bendik-a v Št. Valentinu kot najboljše ln na|eeueJNe usnje ohranjajoče sredstvo za čevlje, konjsko opravo, usnje za vozove, gonilne jermene. — Dokazano je, da se rabi več let za mazanje lovBkih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi se jo dobro obneslo za mazanje krhkih in razpokanih kopit in je najbolju priporočati. Cene s V velikih škatljah s 5 kilo po 10 gld. in z 2'/i kilo po 5 gld. Nadalje v Vi škatljicah z 40 deka po 1 tfld, v '/t škatljicah z 18 deka po 60 kr., v V* škatljicah z 8 doka (43 f.) 25 kr. in v >/e škatljicah z 3 Vi doka 10O komadov 12 gld. 50 kr. Dobiva se v Ljubljani pri Hchusnig & Weber-ji; v Mariboru pri Josipu Martinc-i; v Celji pri Treun-u & Stieger-ji; na Jesenicah pri Treun-u; v Krškem pri Engelsberger-ji; kakor tudi v vseh večjih mestih monarhije. Pred ponarojenjem se svari, ker je toliko mazil, ki občinstvo le zapeljavajo. Kdor pa hoče imeti usnje i rajno in čedno, kupi naj samo Heiitlikovo nepremočno mast za usnje. (766—4) if0F~ Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Malici smatrati kot ponarejeno. ■Sfrjuljmarf*. Cvet zoper trganje po dr. Malici je odločno najboljšo zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po adih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,cvetu zoper trganje po dr. Jlnliči" z zraven stoječim znamenjem; 1 Bteklenica 50 kr.; pravega prodajo sumo lekarna „pri samorogu" JUL. pl. TRNKOGZT-ja na Mestnem trgu št. 4 v LJubljani. Gospodu JUL. pl. TRNK0CZY-ju, lekarju v Ljubljani. Moja mali bo na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspošno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in že več dnij neso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protioski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeb, da bo se po kratkej rabi tega zdravila oprostili mačnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. — Vašej blagorodnosti pa izrekam najprisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Fran Jng, (702—6) posestnik v Smariji p. Celji. Naročila z d"žele izvršć se tak.ij v lekarni „pri samorogu" JUL. pl. TRNKOCZY-ja ■ tu Mestnem tr-jffii. -v JL.Ji*t>lJiml. izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'