J4 Foftnbia phSana j pftnfc^ " Leto XIX., St. 294 Upravnietvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon 8t 3122 3123, 3124, 8126, 3128. Znseratn) oddelek: Ljubljana, Šelenburgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7, Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocaaova ulica 2. — Telefon St 190. Računi ori pošt ček. zavodih: Ljub-ljana 8t 11.842, Praga čisla 78 180. Wten St 105.24L Ljubljana, torek 20. decembra 1938 Cena t Wn Izhaja vsak razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25*—% Za Inozemstvo Din 40-— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123, 3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1, telefon St 65_ Rokopisi se ne vračajo VAŽEN BONNETOV GOVOR Francoski zunanji minister o aktualnih mednarodnih političnih problemih - Prijateljstvo z Anglijo temelj francoske politike Pariz, 19. dec. br. V poslanski zbornici je danes podal zunanji minister Bonnet ob priliki razprave o proračunu zunanjega ministrstva ekspoze o francoski zunanji politiki in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Za sejo je vladalo zaradi tega veliko zanimanje. Navzoči so bili vsi poslanci, nabito polni pa sta bili tudi diplomatska in novinarska loža. Anglija in Francija Poročevalec finančnega odbora je v svojem poročilu zahteval, naj zunanje ministrstvo posveča več pozornosti neprijatelj-sk:i propagandi v Franciji in njenih kolonijah. To vprašanje so podčrtali tudi drugi govorniki, nakar je povzel besedo zunanji minister Bonnet ki je v obširnem govoru zavzel stališče k vsem perečim problemom francoske zunanje politike. Takoj v uvodu je naglasil, da ostane fran-cosko-angleško zavezništvo temelj francoske zunanje politike ter je danes krepkejše kot kdaj poprej. Ce bi katera izmed obeh držav postala žrtev neizzvanega napada, ji bo druga z vso svojo oboroženo silo prihitela na pomoč, ker je razmerje med angleškim in francoskim narodom tako prisrčno, da sega daleč preko okvira običajnih obveznosti. V zvezi s tem je Bonnet omenil tudi nedavni sestanek francoskih in angleških državnikov v Parizu in Londonu ter naglasil, da francosko-angleško sodelovanje od takrat ni niti najmanj popustilo Anglija in Francija slej ko prej stremita za tem, da se ohrani in okrepi splošni mir. Bonnet je izrazil priznanje Chamberlainu za nje- gova miroljubna prizadevanja in koristne pobude. Govoreč o nedavnem obisku nemškega zunanjega ministra Ribbentropa in o podpisu francosko-nemške izjave je Bonnet podčrtal pomen tega dogodka. Ta izjava ima namen, da se vsa sporna vprašanja med Francijo in Nemčijo uredijo na miren način. Ni ga Francoza, ki ne bi razumel pomena tega dogodka za mir v Evropi, ki bo popolnoma zavarovan, če bo prišlo do sporazuma med Parizom in Berlinom. Francija ne odstopi niti pedi zemlje Italiji Nato se je Bonnet dotaknil najbolj perečega vprašanja, to je razmerja med Francijo in Italijo Naglasil je, da si je Francija z enako dobro voljo prizadevala ustvariti normalne odnošaje tudi z Italijo. Oba naroda sta si zelo blizu tako po svoji zgodovini, kakor po svoji kulturi Tembolj je bila vsa Francija presenečena zaradi demonstracij v italijanskem parlamentu Pred vso zbornico moram ponoviti, kar sem rekel žejv zunanjepolitičnem odboru: Italijanska vlada je francoskemu poslaniku v Rimu svečano zagotovila, da ne prevzame odgovornosti za te demonstracije ki niso v skladu z oficielno politiko Italije Francoska vlada je vzela to izjavo na znanje, toda pred vsem svetom Izjavlja Francoska vlada ne bo nikdar pristala na kaka pogajanja, ki b! šla za tem. da odstopi le samo eno ped francoskeea ozemlja Italiji. Vsak poizkus, da bi se taka prizadevanja uresničila, bi utegnil roditi spopad z orožjem. To velja tako za Tnnls, kakor za Korziko, Savojo, Somalijo in za vsa druga francoska ozemlja. Zbornica je sprejela te odločne besede zunanjega ministra z dolgotrajnim in viharnim odobravanjem. Židovski problem Bonnet je nato govoril o vprašanju židovskih beguncev in izjavil, da je Francija do sedaj dala zatočišče že 200.000 beguncem ter je pripravljena storiti še več Jutri bo osnovan poseben medverski odbor, ki bo podpiral merodajne činitelje, zlasti pri preskrbi otrok beguncev. Francija bi samo želela, da bi tudi druge države pokazale toliko dobre volje. Vojna v Španiji Kar se tiče Španije, ostane francoska vlada zvesta politiki nevmešavanja, ker Je prepričana, da se bo državljanska vojna v Španiji hitro končala, če bodo tudi druge države prepustile španskemu narodu, da si sam uredi svoje zadeve. Francija vztraja slej ko prei na tem. da se izvedejo sklepi in načrti londonskega načrta za nevmešavanje, ki so bili sprejeti od vseh prizadetih držav. Svoj govor je Bonnet zaključil z zagotovilom, da Franciia ne bo opustila nobene prilike, da pospešuje zbližanje med narodi ter da pomaga pri odstranitvi vsega. kar ovira uspešno mednarodno sodelovanje. Zbornica je sprejela izlavo zunanjeea ministra 7 dolgotrairvm odobravaniem ter ie nato soelasno odobrila proračun zunanjega ministrstva. Ciarj v Možnost izstopa Madžarske iz Društva narodov in pristopa k protikomunističnemu paktu O dem bodo razpravljali Budimpešta, 19. dec. a. Italijanski zunanji minister grof Ciano je prispel davi ob 10. v Budimpešto. Na postaji, okrašeni z zastavami obeh držav, so ga sprejeli zunanji minister in drugi člani vlade, šef vojaškega doma regenta Horthyja, nemški, jugoslovenski, španski in japonski poslanik, vrhovni poveljnik vojske in mnoge; druge ugledne osebnosti. Po pozdravu z grofom Csakyjem je Ciano pregledal častno četo. Ko je zapuščal postajo, ga je množica sprejela z navdušenim vzklikanjem. V Cianovem spremstvu so bili poslanik Butti, pooblaščeni minister Vitetti, višji uradniki italijanskega zunanjega ministrstva in madžarski poslanik v Rimu baron Vilanyi. Grof Ciano se je s kolodvora odpeljal v družbi ministra Csakyja in drugih od-ličnikov v hotel »Duna Palota«. Dopoldne je položil venec na spomenik V svetovni vojni padlih vojakov, nato pa Je obiskal zunanjega ministra grofa Csa-kyja in predsednika vlade Imredya. Opoldne Je grofa Ciana sprejel regent Hor-thy, ki ga je pridržal pri obedu, člani Cianovega spremstva so bili med tem na kosilu pri glavnem tajniku predsedništva vlade Barciju. Možnost izstopa Madžarske iz Društva narodov Rim, 19. decembra, o. Polslužbeni »Voce d^Italia« razpravlja o možnosti sodelovanja Madžarske z osjo Rim—Berlin. Pri tem potrjujejo glasove nekaterih inozemskih listov o možnosti izstopa Madžarske iz Društva narodov. List zatrjuie. da bodo med obiskom grofa Ciana v Budimpešti razpravljali o gospodarskih vprašanjih. Kar se tiče glasov o izstopu Madžarske iz Društva narodov, pravi, da je ozka povezanost politike osi Berlin—Rim z madžarsko politiko ' že v naprej določila zadržan je Madžarske napram Društvu narodov. Madžarska, ki se js že doslej odlikovala s svojim zadržanjem proti boljševizmu, bo proučila tudi svoje stališče glede na p-otikomunistično pogodbo. h kateri bi mogla pristopiti. Pariz, 19. decembra, o. Francoski listi poročajo z največjim zanimanjem o Cianovem obisku v Budimpešti. Po splošnem mnenju si želi italijanska diplomacija zagotoviti svoj položaj na jugovzhodu Evrope. Rimski dopisnik »Journala« poroča, da bodo za Cianovega obiska v Budimpešti razpravljali: 1. O Ukrajini- 2. O odnosih mod Madžarsko in sosedi. 3. O pristopu Madžarske k protikomunističnemu paktu. 4. O izstopu Madžarske iz Dmštva narodov. Menijo, da bo Madžarska že iz gospodarskih razlogov proti osnovanju neodvisne Ukrajine, pa tudi politični razlogi zahtevajo, da je proti. Vsekakor bosta Ciano in Csaky to vprašanje proučila Italija bo končno delala za to. da se popolnoma urede odnosi med Madžarsko in njenimi sosedi. Sicer se je že posrečilo zbolj-sati razmerje med Madžarsko in nekaterimi njenimi sosedi, vendar pa še ni bilo doseženo popolno prijateljstvo. Po trditvah francoskih listov je verjetno. d.a se bodo odnosi med Madžarsko m sosedi v kratkem uredili. V duhu politike osi Rim—Berlin London. 19. decembra, o Rimski dopisnik »Tempsa« poroča, da smatrajo v dobro poučenih nemških krogih, da bodo raz govori v Budimpešti ob priliki Cianovega obiska potekali v duhu politike osi Rim— Berlin. Nagel razvoj ukrajinske osvobodilne propagande na Poliskem in Češkoslovaškem najbolje prikazuje pravi namen Nemčije, ki ima svoje opazovalce- in svetovalce v Bratisilavi in Chustu. »Ne\vs Chronicle« poroča, da bo Ciano •razpravljal v Budimpešti z madžarskimi državniki o stališču, ki ga je treba zavzeti glede na razvoj mednarodne politike na vzhodu Evrope, pri čemer bo skušala zavarovati položaj Italije Nadalje bo svetoval min. predsedniku Imredvju, naj preosnuje madžarski politični sistem v smislu fašistične in totalitarne ideologije. Preokret v Palestini? Manifestacije arabskih kmetov za Anglijo Jeruzalem, 19. dec. AA. (Reuter). Okoli S.000 arabskih kmetov je priredilo v bližini Jata v južnem Hebronu spontane manifestacije kralju in Veliki Britaniji. V pisanem sprevodu z angleško zastavo in godbo na čelu so manifestantje korakali od vasi do vasi ter vzklikali Ang'iji. Na čelu sprevoda so jahali na konjih in kamelah šejki. Pri vasi Jate se je sprevod ustavil in tu je bilo takoj nato veliko zborovanje, na katerem so izrazili lojalnost arabskih kmetov do Velike Britanije. Na zborovanju so bili med ostalimi tudi general Konor, poveljnik mesta v Jeruzalemu, okrajni komisar Jeruzalema in skupina častnikov. Udeležili so se ga dalje tudi Fahribej Nashashibi, voditelj arabske stranke narodne obrambe, ter veliko število uglednih šejkov. Eden teh šejkov se je obrnil na poveljnika mesta ter izjavil, da predstavlja 60.000 Arabcev s he-bronskih gričev. Izrazil je tudi obžalovanje zaradi z'očinske akcije v Palestini, ter se zahvalil četam, da z Uspehom vračajo deželi mir in red. Fahrfbei Nashashibi je tudi izrazil lojalnost arabskih nacionalistov. Pripomnil je še. da se bo v kratkem vel'ksi v«A!->i ara V 1 -Vstva prfdruž!1i 1 r-'" - ?•->-' - c-r>> fal Konor je s k.rfj^m i .1.1 ^ \ .. y ril na pozdrav šejka, pozdravil navzočne kakor tudi vse tiste, ki se zavedajo, da vlada stoji nad vsem in da jo je treba poslušati. Izrazil je upanje, da bo arabsko prebivalstvo podprlo delo angleških čet, ki imajo za svoj edini cilj, vzpostaviti v deželi red in mir. Jeruzalem, 19. * * f Havas). Kot odgovor na zborovanje, ki so ga imeli zmerni Arabci, je priredil vrhovni svet stranke arabske večine tudi javno zborovanje v neki vasi v bližini Jeruzalema, kjer so bili zbrani na skupščini tudi zastopniki Nashashiba. Zborovanja se je udeležilo okoli 10.000 ljudi. Med vstaši, ki so prišli z bližnjih pobočij Demenajerna ter med angleškimi četami je prišlo do spopada. V boju je sodelovalo tudi letalstvo, ki je s strojnicami začelo streljati na vstaša, skrite za zidovi. —je trajala tri ure. Vstaši so se umakr,'li proti vasi, ter se poskrili po hišah. Ubitih je bilo oko7i 60 vstašev, dva angleška vojaka pa sta bila ranjena. T"dl pri raciji, ki je bila Izvršena v Samarijl, so se vstaši trdovratno upirali. Pri tej ~rilikl je bil ubit en Arabec, dva pa ranjena. Uporniki ro poleg tega vdrli v judovsko kolonijo Uničili so okoli 5000 poma-1 lančnih dieves. Oboroževanje Anglije In Franci! 2 na morju London, 19. dec. AA. Danes je izšel mornariški letopis s p "da tki o stanju britanske vojne mornarice glede na enote, ki so v gradnji ali se pa opremljajo z orožjem. Letopis navaja vse enote vojne mornarice, tako dominicnske, kakor velikobritan-ske. Njih seznam kaže tole sliko: število linijskih ladij, zgrajenih 12, v gradnji 7; križark tri in 0; križark velike tonaže 15 in 0; lahkih križai k 46 ln 20; matičnih ladij za letala 6 in o; rušilcev 167 n 32; podmornic 54 in 15; pomožnih ladij 85 in 10; manjših ladij 16 m 11. Gradbeni program bo končan v teku proračunskega leta 1941/42. Pariz. 19. dec. w. Minister vojne mornarice Champinchi je izjavil novinarjem, da bo Francija v letu 1939 zgradila 45 novih vojnih ladij s skupno 355.700 tonami. Skupno z onimi vojnimi ladjami, ki so se začele graditi letos, bo Francija zgradila 130 novih modernih vojnih ladij, med njimi 4 oklopne križarke po 35.000 ton, 2 matični ladji za letala po 18.000 ton. 3 lahke križarke po 8.000 ton ter večje število torpednih rušilcev in podmornic. Litva in Nemčija Kovno, 19 dec. o Kakor poroča »United Press«, je novi litovski zunanji minister Urbsys izjavil novinarjenv da je Litva pripravljena ugoditi nemškim zahtevam po avtonomiji klajpedskih Nemcev, kakor jo določa klajpedski statut, vsak poizkus kake velesile, da bi Litvo gospodarsko ali' politično podjarmila, pa litovska vlada odklanja Novi litovski poslanik v Berlinu bo pričel razgovore za rešitev klajpedske-ga vprašanja Glasovi o odstopu klaiped-skega ozemlja Nemčiji so povsem neutemeljeni. Nemčija ni nikoli zahtevala od Litve več, kakor je priznanega v klajped-skem statutu, in ni verjetno, da bi zahtevala odstop klajpedskega ozemlja. Tudi glasovi o možnosti carinske unije Nemčije in Litve so izmišljeni. Ako se izvzame Klajpeda. so nemško-litovski odnosi popolnoma zadovoljivi. Nemške lekcije Rummiip Berlin, 19. decembra, o. Razpravljajoč o položaju v Rumuniji po ustanovitvi nove vsedržavne stranke, primerja »Der An-griff« Rumunijo z Avstrijo v času kance-larja dr. Schuschnigga. Tudi v Avstriji je bila osnovana enotna fronta, pravi Gob-belsovo glasilo, ki je imela za nalogo uničenje nazicma. Po več letih se je ugotovilo, da je kljub temu postala fronta nacizma močnejša. Države, v katerih se dogajaio politični umori in izvršuje teror, ne bodo ozdravele, dokler ne bodo prevladale sile, ki niso nastale z dekreti ,temveč so izšle iz življenjskih virov naroda. General Antonescu ni izvršil samomora Pariz, 19. decembra, o. »Ordre«, ki je dobro poučen o rumunski h zadevah, po-; roča, da je general Antonescu, ki je bil pred kratkim odstavljen kot armijski general in nato aretiran ter je bil pristaš »Železne garde«, izvršil samomor. Bukarešta, 19. decembra. AA. Havas: Rador poroča: Glasovi, ki se širijo v tujini. da bi bil general Antonescu, ki so ga pred kratkim odstavili kot poveljnika nekega bukareškega armadnega zbora, izvršil samomor, so brez podlage. Zopetno poslabšanje papeževega zdravja Va^kan, 19. dec. a. Papeževo zdravje zbuja nove skrbi, ker se je zopet poslabša-lo po včerajšnjih naporih in dolgem govoru pri slavnostni otvoritvi pontifikalne akademije, Volitve na Slovaškem Pri nedeljskih volitvah v prvi slovaški avtonomni parlament je dosegla Hlinkova avtoritarna stranka skoro stoodstotni uspeh Praga, 19. dec. d. V Slovaški so bile včeraj prve volitve v zakonodajni deželni zbor. V javnosti so jim posvečali veliko pozornost tembolj ker so pričakovali, da bo po prestanih volitvah prenehala agitacija proti Cehom na Slovaškem, ki je bila v veliki meri posledica demagoške predvolilne agitacije. Bratislava, 19. dec. AA. CTK: Predsednik slovaške vlade Tiso je snoči izjavil po radiu med drugim da je na Slovaškem glasovalo 98°/« prebivalstva za vlado. Ta rezultat presega sleherno pričakovanje. Obenem je pa dokaz, da slovaški narod odobrava vladavino, ki vlada danes na Slovaškem. Slovaška vlada je dobila kar največjo podporo in odobritev svoje politike, kakršne ni bila zadnje čase deležna nobena vlada. Vlada je zedinila narod, in je pripravljena na vsako žrtev zanj V tem smislu vodi življenje Slovaške po božjem zakonu. Imamo parlament, je končal Tiso, ki ima po takšni izvolitvi popolno zakonito moč, da lahko govori v imenu naroda in izdaja zakone Končati se morajo vsi individualni poskusi in nihče ne sme ničesar ukreniti na lastno pest. Deželni zbor bo sprejel zakone in vsi se jim bodo morali pokoriti. Bratislava, 19. dec. AA. DNB: Pri volitvah za slovaški deželni zbor so v Bratislavi oddali vsega skupaj 69486 glasov, med njimi 66 127 to je 98°/d »da«. V Nitri je volilo 11 093 oseb. med njimi 11.008 »da«. V Ružomberku. rojstnem kraju pokojnega Hlinke. je volilo »da« 7740. »ne« pa samo 46. V Trnavi je volilo 13.369 volilcev, med njimi 13117 »da«. Bratislava. 19 dec. h. Uradno poročajo, da je dobila slovaška ljudska stranka pri včerajšnjih volitvah v prvi slovaški avtonomni parlament 1,263.700 glasov, to je 98 odstotkov Ker pride na vsakih 20.000 glasov po en poslanec, bo štel prvi slovaški parlament 63 poslancev Od teh je 60 Slovakov. dva Nemca in en Madžar, dočim v slovaškem parlamentu ne bo niti enega Ceha. ČOS proti razpustu Sokola na Slovaškem Praga, 19. dec h. Starešinstvo COS je imelo včeraj sejo, ra kateri je bilo sklenjeno dostaviti csrednji vladi, slovaški av- tonomni vladi ter češki tn slovaški jasnosti spomenico, v kateri protestira COS proti razpustu in zaplembi premoženja Sokola na Slovaškem. Spomenica navaja, da se Sokolstvo v večini evropskih dr-žaiv svobodno razvija in niti Nemčija ne ovira njegovega delovanja. V Srednji Evropi je edino Madžarska prepovedala delovanje Sokola. Sokolstvo je doprineslo dovolj žrtev za osvobojen je čsl. naroda in gotovo nI zaslužilo takega postopanja. Omiljen je napetosti med ČSR in Madžarsko Praga, 19. decembra, d. V razmerju med Češkoslovaško in Madžarsko je nastopilo znatno omiljenje napetosti, kar je zasluga novega madžarskega zunanjega ministra Csakyja. Ustavljena je bila madžarska propaganda v tisku in po radiu proti Češkoslovaški, zlasti pa proti Karpatski Rusiji. Zadovoljstvo v Nemčiji Berlin, 19. dec. h. Uspehu slovaške vlade pri včerajšnjih volitvah posveča nemški tisk veliko pozornost in zlasti podčrtava, da so Nemci strnjeno glasovali za kandidate vlade. Po pisanju nemških listov pomeni včerajšnja volilna zmaga slovaške vlade uspeh avtonomistične ideje pokojnega Hlinke. Angleški komentar London, 19. decemb. h. Pod naslovom, nemški načrti v Vzhodni Evropi objavlja »Daily Telegraph« uvodnik, v katerem se bavi z včerajšnjimi volitvami na Slovaškem ter piše, da je s temi volitvami »aključeno važno razdobje v razvoju nove češkoslovaške republike. Po soglasnih poročilih je bila volilna kampanja na Slovaškem izvedena docela po narodno socialističnem vzorcu s ciljem, da doseže vlada lOOodstotni volilni uspeh. Na Slovaškem je prevzela totalitarno vlogo Hlinkova ljudska stranka, ki je pri zadnjih svobodnih volitvah dobila komaj 30 odstotkov oddanih glasov. Sedaj je ta stranka pod silo razmer prišla v položaj, da je lahko zatrla sleherno opozicijo. Polfski protest v Pragi Akcija za ustanovitev Velike Ukrajine povzroča na Poljskem vedno večje vznemirjenje Varšava, 10 dec. r. Protest poljske vlade v Pragi zaradi pisanja češkoslovaškega tiska v korist Ukrajine je izzval živahne komentarje v vsej poljski politični javnosti. Pri tem zlasti podčrtavajo dejstvo, da je istočasno protestiral v Pragi tudi sovjetski poslanik, ki je opozoril na to, da smatra Mokva ukrajinsko propagando v ČSR za neprijateljsko akcijo, naperjeno proti Sovjetski uniji. Varšavski politični krogi poudarjajo. da se varajo vsi oni. ki mislijo, da se bo dala ustanoviti neodvisna Velika Ukrajina na škodo Poljske Rusije. Rumunije in Madžarske. Kar se tiče Prage. sodijo, da se ČSR po bridkih izkušnjah nedavne preteklosti ne bo dala zavajati v enake pogreške. ker bi to utegnilo spraviti v vprašanje sam ob=toj in bodočnost češkoslovaške republike. To pa bi pomenilo tudi konec prijateljstva s ČSR, ki si ga Poljska iskreno želi. Pozornost je zbudilo pisanje oficioznega glasila poljskega zunanjega ministra, ki izhaja pod imenom »Poljska politična informacija«. List se bavi s poljsko protestno noto. ki je bila izročena v Pragi zaradi delovanja gotovih češkoslovaških organizacij ter piše med drugim: Gotovi e>-J. krogi kljub zadnjim izkušnjam še vedno žive v iluzijah o ustanovitvi nekake samostojne Velike LTkrajine. ki bi jo sestavljali deli Rusije. Poljske, Rumunije in Madžarske ter severne Slovaške. Odgovorni voditelji čsl. republike morajo uvideti nevarnost, kr grozi spričo takih aspiracij njihovi lastni državi. Bodočnost ČSR bo resno ogrožena, če se odgovorni čini tel ji ne bodo znali izogniti napak preteklosti. V zvezi z ukrajinskim vprašanjem sprem* ljajo varšavski politični krogi z napeto pozornostjo tudi obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Budimpešti. »Gar zeta Polska« piše, da bodo razgovori, ki jih bo imel grof Ciano z madžarskimi državniki, izredno važni. Pri tej priliki nameravajo urediti odnošaje Madžarske do Nemčije in Francije, ker je grof Csakv nedavno naglasi!, da želi Madžarska ohraniti dobre odnošaje tudi s Parizom. Gre za to, da se spravi madžarska politika napram Fran*, ciji v sklad s politiko Italije. V stvari gre za to, da >e urade in v vse šo le Podkarpatske Rusije uvaja ukrajmščina kot edini uradni, odnosno učni jezik. Do ■jlej se je poleg ukrajinščine uporabljala tudi ruščina in sicer celo v večji meri Borba med njima se je vodila več časa po oavobojenju, ker Podkarpatski Rusi nimajo lastnega pismenega jezika in se tudi niso mogli soglasno, odločit?, ali bi se priznavali za Ruse ali za Ukrajince. Praška vlada v to borbo ni hotela avtoritativno poseči, temveč je prepuščala odločitev prebivalstvu. Zlasti pouk v šolah se je uravnal po željah večine prebivalstva v dotičnem okolišu. Še letošnjo pomlad je vlada znova odredila nekako ljudsko glasovanje, ali naj se v šolah splošno uvede ukrajinščina ali ruščina. Tudi to glasovanje ni dalo enotnega rezultata, večina pa se je izjavila za ruščino. Sedanja vlada, katere člani se vsi priznavajo za Ukrajince, je končno borbo odločila na korist ukrajinščine. Londonski kardinal za Arabce Na neki anketi v Londonu, ki je bila posvečena »skupnim krščanskim prizadevanjem za obnovo miru v Sveti deželi«, je govoril tudi kardinal Hinsley, rimskokatoliški nadškof v Londonu. S svojim govorom je vzbudil veliko pozornost, ker se je v njem odločno zavzel za Arabce ter jim izrazil svoje iskrene simpatije. Izrekel je tudi priznanje angleški vladi za vse, kar je dobrega storila v Palestini, svaril jo je pa pred ukrepi, ki bi rezali v življenjske živce arabskega naroda. Končal je z ugotovitvijo, da pripadajo arabske dežele Arabcem in da jim morajo tudi ostati. Japonski mirovni pogoji Po poročilih listov je stopil znani japonski general Doihara v stike s kitajskimi politiki, da bi ž njimi razpravljal o možnosti sklenitve miru. Baje jim je ponudil, da bi Japonska umaknila svoje čete s kitajskega ozemlja, ako bi Kitajska priznala državo Mandžukuo ln pristala še na ustanovitev slične države v notranji Mongoliji Obenem naj bi dobila Japonska posebne pravice pri produkciji premoga, železa, soli in bombaža na severnem Kitajskem. Končno naj bi odstopil maršal Cang- Praški listi o protičeški gonji med volilno borbo na Slovaškem V slovaški volilni borbi, kl je bila Končana z nedeljskimi volitvami, so govorniki vladne stranke, kl je danes edina dovoljena stranka na Slovaškem, izredno ostro napadali ne le prejšnjo politiko Češkoslovaške, temveč tudi Cehe na splošno, posebej 8e Cehe, kl živijo na Slovaškem. Da ne bi še povečali nasprotstva med Prago in Bratislavo, ao praški listi te napade le kratko beležili, niso pa na nje reagirali v nobeni oblikL Sele v nedeljskih listih, ki za morebitno vplivanje na slovaške volil-ce niso prišli več v poštev, so opazili prve ostrejše reakcije. Listi predvsem podčrta-vajo, da je med sto poslanci, kl jih je predložila vlada ln kl bodo vsi Izvoljeni ker nobena druga lista nI bila dopuščena, sicer par zastopnikov nemške ln madžarske narodne manjšine, a niti en Ceh. Od Slovakov so bili vzeti na listo skoro Izključno pristaši bivše HUnkove stranke, predstavniki drugih bivših strank pa so bili popolnoma Izločeni, čeprav so se njih stranke lojalno pridružile novi stranki slovaškega edlnstva. Odločno kritizirajo praSkl Usti postopanje Hllnkove garde. Očitajo ji. da Je namenoma skupno s protižidovsklmi organizirala tudi protlčeške izgrede, pn katerih so demonstranti redno razbili šipe tudi na čeških trgovinah ln drugih čeških obratih. Na ta način povzročeno škodo cenijo listi na več sto tisoč kron. Brnske »Lidove no-vlny« pri tem še opozarjajo, da Je sedaj vsa industrija stekla na nemškem področju In da bo zato za popravilo razbitih oken treba šteti denar v dragooenlh tujih devizah. V »Ceskem slovu« Izraža poslanec dr Lukač upanje, da bodo slovaške volitve naredile konec dosedanji protičeški gonji ln tudi konec vsem kombinacijam o nadaljnjih državnih prevratih na Slovaškem Sedanji položaj Slovaške je definitlven ln vsak poskus njegove spremembe bd pomenil falzificlranje žllinskega sporazuma. ▼ katerem so se vsi predstavniki Slovakov zedinili na sedanji osnovi. Vrh tega bl bilo vsako drugo reševanje usodno za vea slovaški narod. O usodi Cehov na Slovaškem ln v Podkarpatski Rusiji Je govoril tudi prezident republike dr. Hacha, ko Je v soboto sprejel predsedstvo Češkoslovaškega narodnega sveta. V svoji zahvali za pozdrav je označil nekatere naloge, ki čakajo Narodni svet v spremenjenih okoliščinah. Navedel je med drugim skrb za Češke ln slovaške manjšine v drugih državah. Te manjšine morajo biti lojalne napram svojim državam, kljub temu pa se svoji narodni matici ne smejo odtujiti. Kot drugo važno nalogo je prezident imenoval »proučevanje posledic novega položaja za Cehe na Slovaškem ln v Podkarpatski Rusiji.« Treba bo skrbeti, da se odstranijo pojavlja/-joče se težkoče ln se ustvarijo pogoji, da bodo lahko Cehi tudi v bodoče živeli ln se udejstvovali na Slovaškem ln v Podkarpatski Rusiji v medsebojnem bratskem spoštovanju in v soglasju s svojo okolico. šele sedaj razpravljajo češki listi tudi o razpustu Sokola, Orla in drugih telovadnih organizacij na Slovaškem. Pri tem izražajo bojazen, da ta ukrep ne bo koristen niti za sistematično telesno vzgojo niti za splošne slovaške interese. Hlinko-va garda, ki prevzame ne le vse naloge, temveč tudi vse premoženje razpuščenih telovadnih organizacij, niti od daleč ne bo mogla obvladati svoje naloge in tudi ne bi mog'a pritegniti slovaške mladine, ker se Je doslej udejstvovala preveč enostransko politično. Razpust telovadnih organizacij bo zaradi tega po soglasni sodbi čepkih 'istov rodil mn^go več škode, kakor koristi. Tudi v Francip samo dve Sronfi Pariški poročevalec znanega švicarskega lista »Neue Zuricher Zeitung« pošilja svojemu listu obširno poročilo v političnem položaju v Franciji V njem pravi med drugim: Potekel Je teden dni proračunske raz-jrave, a izgledi za obstanek in trajanje ~>aladierove vlade se niso bistveno spremenili Mogoče je. da se v poteku proračunske razprave njena večina v parlamentu utrdi, toda tudi nasprotno ni Izključeno To seveda ne pomeni da bi v pariških par-amentarnih krogih računali s padcem Da-ladierove vlade ob koncu tega leta. ker bi se Francija znašla v tem primeru pred inozemstvom v preveč nerodnem položaju Politična usoda Francije in morda tudi režima je prav za prav odvisna samo od onih radikalov, kl so bili Izvoljeni s socialistični ln komunistični glasovi in ki se zaradi tega niso priključili vladni večini Med njimi je tudi Yvon Delbos, bivši zunanji minister, četudi komunisti njegove zunanje politike niso posebno podpiralL Samo Pierre Cot in Archibaud sta postopala po svojem preudarku in brez pritiska volilcev, ko sta odrekla Daladieru pokorščino \hadimir d' Ormesson ima prav, ko opozarja v »Figaru« na to mučno in nevzdržno odvisnost od marksističnih glasov v trenutku, ko gre za najvišje državne interese Prof Jčze, ki je po svojem prepričanju radikal, pa poudarja v »Ere Nouvel-le«, da sta trenutno v Franciji samo dve fronti: protimarksistična in marksistična. Huda zima po vsej Evropi Beograd, 19. dec. p. Mraz. ki je zajel vso Evropo, je tudi na Balkanu zelo občuten lz vseh krajev naše države, zlastr z juga. pa tudi s primorja poročajo o naglem nastopu mraza in velikih snežnih zametih Meteorološka poročila napovedujejo, da bo postalo še hladnejše V mnogih krajih države je zapadel debel sneg. Danes je bila najnižja toplota v državi v Ra. iem Podolju (Ciorski Kotar) in sicer 18 stopenj Isto temperaturo sta imela kra-la Jaša Tomič. m Sen ta V Veliki Kikindi ie bilo —15 C. v Zagrebu —11, v Ljubljani —12, v Beogradu —13. v Sarajevu —10, v Zaječarju —16, v Nišu —13, v Skopi ju —9. v Moetarju —3. na Rabu —6, v Splitu —2. Najvišja toplota v državi je bila v Sibeni-ku in sicer 9 stopenj. Praga, 19 dec h Hud mraz je zajel vso republiko. Na Češkem so zabeležili danes 20—25 stopenj pod ničlo, na Slovaškem in Podkarpatski Rusiji pa okrog 30 Zaradi hudega mraza imajo vlaki velike zamude, avtomobilski promet pa je skoraj popolnoma zamrl Varšava, 19 dec w Na Poljskem Je dosegel mraz danes maksimum zadnjih 10 let. Na severnem Poljskem je bilo danes 33 stopenj pod ničlo, na južnem Poljskem pa 25 Vse reke so zamrznile, a tudi železniški promet je skrajno oviran Berlin, 19 dec w V vsej Nemčiji se je mraz danes še poostril V Berlinu je bilo opoldne 12, v Hamburgu 16, v Konigsbergu pa 22 stopenj pod ničlo. Zaradi izrednega mraza so zamrznile mnoge reke in tudi v prekopih so morali ustaviti vso plovbo. Prav tako je ustavljena vsa obalna plovba ln so danes le z letali oskrbovali zvezo z otoki. Berlin, 19. dec. o. Val mraza, ki je prišel z vzhoda je zajel skoro vso srednjo in »e verno za padno Evropo, kjer je temperatura padla na —10 do —15 stopenj C. V nekaterih predelih Poljske in Češkoslovaške je padla na —15 do —30 Celzija pod ničlo. Dunav je zamrznjen do Regensbur-ga ter je ustavljen ves rečni promet. MIlan, 19. dec. a. Po najnovejših podatkih se val mraza v severni Italiji čim dalje bolj širi. Posebno hud mraz je v Julijskih Alpah ln v okolici Trsta, kjer je temperatura padla na 12 C. V Postojni imajo 17 stopenj mraza. V večini krajev severne Italije gosto sneži. Curih, 19. dec. w. V Švici je zavladal hud mraz. V planinah so bile danes zabeležene kajšek, kitajska vlada pa bi se pridružila protikomunističnemu paktu Japonske z Italijo in Nemčijo. Po mnenju kitajskih poročevalcev evropskih listov Kitajci na te predloge ne bodo pristali, zlasti ne na ustanovitev japonske vazalne države v Mongoliji. Tudi generala Doihara označujejo za neprimernega posredovalca, ker je baje med vsemi japonskimi vojskovodji na Kitajskem najbolj osovražen. Trgovina z orožjem V svojem statističnem letopisu za leto 1937, ki je nedavno izšel, navaja Društvo | narodov tudi zanimive podatke o tem, ko- j ,:ko so razne države v omenjenem letu .odale in izvozile orožja. Na prvem me-'u je Velika Britanija, katere izvoz orožja oni letopis na 131 milijonov zlatih dolarjev. Slede jI Nemčija z 90.5, Češkoslovaška z 71.5, Francija s 67, Švedska s 56.7, Zedi-njene države s 56.3 in Švica s 50 milijoni zlatih dolarjev. Skupna vrednost izvožene- i ga orožja v letu 1937 je ocenjena na preko ] 600 milijonov zlatih dolarjev. j temperature od 27 do 30 stopenj pod ničlo. I V dolinah se je gibala temperatura med 13 in 20 stopnjami. Vsi mednarodni vlaki imajo velike zamude. Ponekod je začelo tudi močno snežiti. Pariz, 19 dec w Mraz se Je danes v Franciji še povečal V Parizu je bilo opoldne 12, v Carbernu 15, v Nanciju 14, in v Strassbourgu 13 stopenj pod ničlo. Le v južni Franciij temperatura še ni padla pod ničlo Zaradi hudega mraza so bile odgo-dene za danes napovedane velike vaje v obrambi proti letalskim napadom v Parizu. Ponoči se je javilo na policiji mnogo brezdomcev, ki so prosili za streho. Na policiji so jih pogostili s čajem, nato pa jih zopet izpustili. Pariz, 19. dec. a. Davi so zabeležili v zunanjih okrajih Pariza minus 14 C. Na Seini so ponoči opazili prvi led. V Parizu in na deželi je zaradi mraza mnogo ljudi zbolelo. Nekatere ljudi je zadela kap. London, 19. dec a Ponoči se je temperatura za nekaj časa nekoliko dvignila, potem pa je ponovno padla na —21 C. Naj-mrzlejši kraj v južni in srednji Angliji je bil snoči Limpnay z —24. V mnogih krajih sneži, v Londonu pa brije leden veter. Za-! radi ledu na trajnicah zastaja železniški promet. Praznik sv. Nikolaja v Beogradu Beograd, 19- dec. p. Danes so v Beogra^ ' du proslavili veliki praznik sv. Nikolaja. Krstno slavo je praznovalo Izredno mno-; go ljudi, med njimi tudi beograjski ribiči in brodarji. Rožičnica slovenskih siromakov v Beogradu Beograd, 19. dec. p. Daces so v Beogradu pričeli razdeljevati siromakom zimske podpore. Pozornost je zbudila velika aktivnosti slovenskega ženskega humanitar-i nega društva v Beogradu, ki že štiri leta | izvršuje svojo človekoljubno nalogo v ! 9krbi za siromake. Društvu načeluje ga. Julka Goiišek ter je danes razdelilo 60 družinam obleko, živila, obutev in kurivo ter je obleklo 130 otrok. Članice upravnega odbora slovenskega ženskega društva so ge. Medvedova, štifclerjeva, Koprivško-; va, Zadnikova, Leskovčeva, Savinš io va in mnoge druge. Požar v zagrebški restavraciji „ Jan j s" Zagreb, 19. dec. o. Davi je nastal v Ni-količevi ulici velik požar. Pogorela je mans&rda znane restavracije »Janje« ter je ostalo 20 sirrmašnih družin brez strehe. škode je okrog 300.000 dinarjev. Smrt predsednika poljske akademije Varšava, 19. c-ec. h. V starosti 70 let j« danes umri predsednik poljske akademije znanosti dr. Stcaiislav \Vroblevskl, profesor krakovske univerze, ki je bil na glasu kot naj odličnejši sodobni poznavalec rimskega prava. Vrv^nsKraRapoved Zemunska; Mraz bo še trajal Oblačno vreme s snegom v vsej državi, dež v primorskih krajih in košara v Podu na v Ju. Zagrebška. obTsčno. zelo mrzla Dunajska; še nadalje hud mraz, na JuS-nem ln vzhodnem robu Alp bo začelo snežiti r , Maši kraji in ljudje Kam je izginila? Zagonetna usoda Marije Benegalljeve iz Šmartna Litija, 19. decembra Benegalijeva družina v Cerovci, mali Vasi šmarske občine, je na glasu trdne in poštene družine. Prav tako je bila tudi hči Mici, ki je bila v vsem kraju najlepše, rdečelično dekle, pravi tip zdravega dolenjskega dekleta. Sla je v mesto v službo in se je nato tudi poročila. Domov ni pisala že leto dr.i. Ko so zdaj začeli domači preiskovati, kje je vendar hčerka, so prišle na dan čudno zapletene zadeve. Vsa cerovška in šmarska dolina je polna govoric o neznani usodi rojakinje. Da bi se izurila v boljšem gospodinjstvu, je Mici služila najprej v Ljubljani pri neki ugledni uradniški družini. Ko je bil gospodar prestavljen v Slavonski Brod, je družina vzela s seboj tudi Micko. Tako se je priljubila poštena uslužbenka, da je bila pri družini v Slavonskem Brodu kar celih 8 let v službi. Po starem reku, da je dobro služiti le enemu samemu gospodarju, je Benegalijeva Mici štedila in je bila za zgled vsej dolini. Take bale so dandanes redke. Pred 4 leti je Mici sporočila domov, da je našla prijatelja in se bo ž njim poročila. Fant je uslužben pri pošti. Pred poroko sta prišla Mici in zaročenec domov v Cerovco, kasneje sta prišla še enkrat — bilo je kmalu po poroki. Odtlej Micke ni bilo več domov, pisala pa je marljivo in stalno. Pred letom dni pa se je njena pošta povsem ustavila. Nekaj pred letom je prišel v Cerovco Mickin mož sam, ki je potegnil iz šmarske hranilnice poslednje ženine prihranke — bilo je okrog dvajset tisoč dinarjev. Vsega denarja ni dobil v gotovini, prodal pa je knjižico za nekaj procentov manj, potem se je vrnil z novci domov. Odtlej ni iz Slavonskega Broda nikakega glasu več ... Vsi so menili, da živi zakonski par dobro Zima mori ptičke • • • Mraz, ki je zajel tudi naše kraje, zapu-Ka zle posledice med drobnim ptičjim svetom. Z dežele nam javljajo, zlasti lz Zasavja, da so nalili zmrznjene ptice. V Tivoliju in Rožniškem gozdu so takisto našli mrtve krilat ce. Nenaden in silno hud vremenski preokret je pticam zaprl skoraj vso hrano, da so sedaj odvisne le še od dobrih ljudi. Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani je poleg starih krmilnih hišic, ki in srečno. Saj je bila Micka skrbna in ljubezniva gospodinja. Zakon pa ni bil obdarjen z otroki. Pravijo, da je bil Mickin mož zaradi tega razočaran: njemu je bilo ob poroki deset let manj, kakor njegovi ženi iz Slovenije. Letos bi bilo Micki 46 let Pred meseci so zvedeli, da je bil Mickin mož premeščen na zagrebško pošto za pismonošo. Oni dan je imela neka soseda v Zagrebu posla Ker niso imeli pri Benegalijevih novega zagrebškega naslova, so veleli sosedi, naj se poda na pošto in tam povpraša za Mic-kinim možem. Soseda je res storila, kakor so jI naročili. Močno pa se je začudila, ko je navezala razgovor z Mickinim možem, ki ga je dobro poznala še od njegovega poslednjega obiska, ko je prišel dvignit denar. Pismo-noša ji je prepričevalno trdil, da Benega-lijeve Micike sploh ne pozna, da ni bil nikoli njen mož, marveč da je poročen z neko Beograjčanko... Soseda je bila spričo vsega, kar ji je povedal, tako zmedena, da se je brž vrnila domov in sporočila prestrašenim Benegalijevim: tu nekaj ni v redu. Benegalijevi so napisali pismonoši pismo v Zagreb in zahtevali točnih pojasnil, kaj je z njihovo hčerko. Pismo, ki so ga poslali na naslov pošte, kjer je soseda govorila s pismonošo, je prineslo novo zago-netko v vso zadevo. Benegalijevi so postavili v svojem pismu rok treh dni. V tem času naj pismonoša sporoči, kaj je z njihovo hčerko. Pismonoša ni v tem času še ničesar javil, pač pa je prišlo zdaj pismo, oddano na zagrebški pošti, ki ga jim je pisala njihova hčerka Marija ... Benegalijevi trde, da je rokopis v pismu res Micikin. Vsebina pisma pa je povsem običajna. Pismo roma zdaj iz rok v roke, čeprav ne pove nič bistvenega. Micka javlja, da se ji godi čisto dobro in da bo v kratkem prispela domov v Cerovco. Nima pa pismo nobenega datuma in tudi nič kaj značilnega, iz česar bi se kaj podrobnejše sklepalo, kdaj je bilo napisano. Na ovitku je razvidno, da je bilo oddano na pošto v Zagrebu. 2ig kaže, da je bilo oddano na pošto tam, kjer službuje Mickin mož. Vendar je oddajni žig tako nejasen, da ni razločiti, kdaj bi bilo pismo oddano na pošto. Benegalijevi sumijo, da ga je Micka oddala na pošto že pred več meseci, pa ga je nekdo potegnil iz predala in zadržal vse doslej. Oddal ga je šele zdaj, da bi zadevo speljal na napačni tir ali pridobil na času. Podrobnejša preiskava kaže, da je bila kuverta odlepljena in nato še enkrat zapečatena. Po prejemu sumljivega pisma so pritisnili Benegalijevi ponovno na Mickinega moža in zahtevali čiste resnice. Zagrebški pismonoša se je res oglasil in sporočil, da je Micka nedavno od njega odšla. Ločila sta se sporazumno zaradi premajhnih dohodkov. Trdi, da je Micika odšla službovat v Beograd. Pismonoša je tudi sporočil naslov stranke, kjer Micika v Beogradu službuje. Po prejemu beograjskega naslova so Benegalijevi stopili brž v zvezo z Beogradom, v trdnem prepričanju, da so zagonet-ko s poslednjimi podatki povsem razčistili. Namesto ugodnih poročil pa je prišlo iz Beograda sporočilo, da ni bila Micika nikoli tamkaj prijavljena Policijska uprava nima o njej nikakih prijav. Sila sumljivo je tudi dejstvo, da v Jevremovi ulici, kjer naj bi bila Micika nameščena ne poznajo družine, kakor jo je bil navedel Micikin mož. Hiše z navedeno številko v naznačeni ulici sploh ni... Najnovejše ugotovitve kažejo, da je bila Micika lansko jesen, ko sta se zakonca preselila v Zagreb, tamkaj prijavljena. Letošnjo pomlad — tako imajo zabeleženo na zagrebškem prijavnem uradu — pa je prišla prijava, da se je Micika iz Zagreba izselila. Benegalijevi so skrušeni. Storjeni so koraki, da se zadeva pojasni pri korenini. V interesu preiskave ne moremo podati podrobnejših napovedi. Delu čast in priznanje Lepa počastitev jeseniških delavskih pionirjev W so po mestnih nasadih, postavilo letos še 30 novih, katere po možnosti oskrbuje tudi s ptičjo hrano. Društvo je pa seveda majhno in ne more v polni meri zaščititi nam toliko koristnih krilatih prijateljev, zafo se obrača z vljudno prošnjo na javnost, da mu priskoči na pomoč, bodisi, da kupuje ptičjo hrano in jo natrese v posta\'ljene kr-malnice, ali pa da nakaže društvu vsaj majhen znesek, ki se bo porabil izključno za prehrano ptic pod milim nebom. Društvo ima v zalogi še kakih 20 lepih in praktičnih krmnih hišic, ki so ljubiteljem in zaščitnikom ptičjega redu po lasini ceni 30 din na razpolago pri tajniku društva g. Kelneriču, tovarna Bonač, Čopova ulica 16. Jesenice, 19. decembra V soboto zvečer Je ravnateljstvo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah priredilo v spodnji dvorani Kazine časten večer onim preddelavoem in delavcem, ki so v letošnjem letu dopolnili 40 let nepretrganega službovanja pri podjetju. Zbralo se je v Kazini petnajst pri delu preizkušenih in prekaljenih jubilantov, ki so pred štirimi desetletji stopili kot dečki a]j zastavni fantje v službo pri podjetju. Lepo je bilo videti te prikupne in deloma že osivele može raznih strok železarskega dela, ki so pri podjetju pustili naj^pša leta svojega življenja, može, kl so sodelovali pil početkih naše železarske industrije ln doživeU njen mogočni razvoj. Usoda jim Je določila enako življenjsko pot, a kdo ve, kam bd jih bila zavedla mladostna pota, da niso našli na domačih tleh dela ln kruha! Skoraj vsi so izšli iz siromašnih delavskih ln kmetskih družin. Toda v teku dolgoletnega pridnega dela in zmernega življenja so postali gospodarji majhnih čednih domačij. Uveljavili so se nekateri kot občinski odborniki in voditelji delavskih, gospodarskih, stanovskih ln kulturnih organizacij, katerim so načelovali dolgo vrsto let. Kmalu po 20. uri je prišel v lepo okrašeno dvorano generalni ravnatelj KID g. Karel Noot v spremstvu tehničnega rav- natelja dr. inž. Hermana Klinarja, proku-rista Inž. Srečka Petrovčiča ter v družbi več obratnih ravnateljev ln obratovodij, ki so jubilantom prijateljsko stiskali roke. Po skupnem slikanju je slavljence v imenu upravnega sveta pozdravil proku-rlst inž. Srečko Petrovčič. V Izbranih besedah je orisal pričetek in razvoj podjetja, omenil je nekdanje in današnje delovne prilike, modernizacijo in povečanje obratov, uvajanje novih vrst izdelkov, prodajo blaga in iskanje novih tržišč. Poudaril je lep razvoj podjetja pod novimi gospodarji in krepko sodelovanje vse delavske družine, ki prehaja iz roda v rod in iz katere je izšla mlada kovinarska garda, ki je zrastla med železom in jeklom. Govornik se je naposled pietetno spomnil onih delavcev, katerim ni bilo usojeno, da bi praznovali 40-letnico dela. Spomin pokojnih tovarišev so vsi prisotni počastili z vzkliki: »Slava!« Nato je urednik »Tovarniškega vestni-ka« razdelil jubilantom s'lčne priznalne listine in vsakemu še tisočak. Predsedniku upravnega sveta KID g. Westnu je bila poslana pozdravna brzojavka. Po izdatni in okusni večerji je jubilante v imenu generalnega ravnatelja Noota pozdravil in jim čestital tehnični ravnatelj dr. inž. Kli-nar. V imenu slavljencev pa se je upravnemu svetu in ravnateljstvu KID prisrčno zahvalil g. Vinko Ambrožič. Novi most in šola v Kranju otvorjena Slovesnost je bila v nedeljo dopoldne Kranj, 18. decembra. V nedeljo dopoldne sta bila blagoslovljena leseni most čez Kokro in poslopje nove Iju-dske šole. Ob pol 10. so se zbrali predstavniki občine pred mostom, kjer so sprejeli g. bana. Občinski odbornik Fock je v nagovoru omenil pomen pridobitve, katero je dobilo mesto Kranj z otvoritvijo vezi s Hujanskim poljem. Sledila je blagoslovitev in otvoritev. Spored se je nato nadaljeval v novi šoli, kjer so se zbrali v avli drugega nadstropja k svečani otvoritvi predstavniki oblaste v, občine, učiteljstvo z ljudskošolsko mladino in ostalo občinstvo. Spored je obsegaj predsednikov pozdrav, nakar je šolska mla- dina ob spremljavi orkestra, katerega so tvorili gospodje učitelji, zapela Mehulovo »Prošnjo«. Nato je g. dekan blagoslovil poslopje. Mladina je po končanem obredu zapela Kosijevo »Molitev za slovanski rod«. G. ban je po kratkem nagovoru otvoril poslopje, nakar je šolska mladina zapela državno himno. Sledile so še deklamacije in pesmi. V imenu krajevnega šolskega odbora se je zahvalili vsem skupaj župan Češenj, ki je ob tej priliki odložil funkcijo predsednika Šolskega odbora in izročil ključe in vodstvo deške šole upravitelju Potočniku Ln upraviteljici gospe Puc-Vodenikovi. Po proslavi so si ogledali prostore. Poslopje, ki je stalo 6 milijonov dinar- | jev, o čemer smo pisali v nedeljo, je moderno opremljeno in odgovarja v vsem šolski higijeni. Zanimivo je, da je obveljal trinajsti načrt, ki je b»l izdelan za to stavbo. Prejšnji občinski odbor je namreč že pregledal 11 načrtov in je končno sprejel načrte, katere »ta izdelala gg. inž. Gioboč-nik in inž. Vailentinčič. Banska uprava je te načrte tudi odobrila. Toda ponovila se je stara pesem, ista kakor pri kopališču, zavlačevalna taktika nekih gospodov, ki se z občinsko upravo niso mogli nikdar sporazumeti. In to je bil glavni vzrok, da imamo novo poslopje šele danes, ko bi ga lahko imeli že 1932. leta Kdo je temu kriv, bomo ob priliki še spregovorili. Vsekakor bivša občinska uprava ne, saj je za današnje poslopje baš stara občinska uprava zbrala okrog dva milijona šolskega fonda, dočim je za ostali znesek odobrilo finančno ministrstvo kredit. 1 Smrt pod avtom Ljubljana, 19. decembra V ponedeljski izdaji smo poročali o nesreči, ki se je v nedeljo zgodaj popoldne pripetila na Brodu pri Tacnu pod Šmarno goro. Neki Ljubljančan je svojo družino peljal z avtom na izlet Malo pred tacenskim mostom je naletel na skupino treh pešcev, ki so, kakor imajo navado kmečki ljudje, šli na široko po cesti Avtomobilist je pravilno zadržal tempo in jih z dolgim signalom opozoril, naj se umaknejo vozu. Step dar DESIRTni BOllBOni Vsi trije so v resnici poskočili na levo, in ko je bila prosta pot, jc avtomobilist vnovič pospešil brzino. Prav tedaj pa si je eden izmed mož iz-neriiada premislil in planil proti desnemu robu ceste. Tako jc skočil naravnost pred odbijač voza, ki ga je treščil ob tla, da je obležal v nezavesti in v mlaki krvi, Avtomobilist je ranjenca takoj naložil na avto in ga z vso naglico prepeljal na kiruški oddelek splošne bolnišnice. A zdravniki mu niso mogli pomagati — imel je prebito lobanjo, zlomljeno nogo in hude notranje poškodbe, tako da se sploh ni več zbudil k zavesti. Pozneje so ugotovili, da je bil ponesrečenec 60-letni brezposelni delavcc Anton Kopitar iz Žej pri Mekinjah. Nevaren požar v Mariboru Gasilci so preprečili milijonsko škodo Maribor, 19. decembra Danes dopoldne okoli pol 10. se je po Mariboru hipoma razveddo da gori v objektih lesne industrije »Drava« v Melju. Mariborski gasilci so takoj odbrzeli na mesto požara z dvema turbmkama in ostalim gasilskim orodjem. Za njimi so prihiteli tudi studenški gasilci. Požar je nastal v sušilnici omenjene lesne industrije. Iz 16 m dolge barake, ki služi podjetju za sušenje lesa, so se valili oblaki gosteča, temnega dima Na mah 6o plameni zajeli barako in ogrožali tudi sosedne objekte. Vodni curki so se v močnem dolivu razlili iz številnih cevi na goreči objet. ki ga je ogenj s tako naglico zajel, da ni bilo mogoče rešiti iz gornjih prostorov prav ničesar. Posebna sreča je v tem. ker je sušilnica precej oddaljena od ostalih industrijskih objektov, ker bi bila sicer loka-Iizacija požara spričo silovito besnečega ognjenega elementa prav gotovo onemogočena. Po 2 in pol urnem napornem gašenju se je gasilcem posrečilo, da so ogenj omejili, dočim je vsa zaloga sušečega se lesa zgorela Zdi se, da je nastal ogenj v podstreših prostorih najbrže zaradi posledic kratkega stika. Škodo cenijo na več sto tisoč dinarjev. Če bi se omejitev ne posrečila, bi šla škoda nedvomno v težke milijone. Katastrofa bi v danem primeru bila še večja, ker so v neposredni bližini tudi objekti tekstilnih tvornic, Jugotekstil. Rosner in Jugo-svila. Potreba nove bolnice na Gorenjskem Jeseničani iščejo primerno stavbišče Jesenice, 19. decembra Bolnica krajevne bratovske skladnice na Jesenicah že dolgo vrsto let ne ustreza več zdravstvenim potrebam velikega industrijskega okraja. Sedanja bolnica je bila zgrajena pred kakimi 50 leti. Takrat je bila železarska industrija pri nas šele povojih. V tovarni je bilo zaposlenih kakih 600 do 800 delavcev. Bolnica je bila takrat odmaknjena precej daleč stran od tovarne, tako da so bolniki dihali še sveži podeželski zrak in so imeli mir pred cestnim, železniškim in tovarniškim ropotom. Z velikim razvojem železarske industrije pa so rasle nove gospodarske in kulturne potrebe, število tovarniških delavcev in njihovih družinskih članov se je v teku let popetorilo, Območje tovarne se je vedno bolj pomikalo proti bolnici in se je zdaj ustavilo prav pred njenimi vrati. Pred desetletjem je za bolnico stekla električna ozkotirna železnica, ki povzroča precejšen nemir. Po glavni cesti, ki vodi tik mimo bolnice, pa se je razvil močan vozovni in avtomobilski promet, tako da je v okolišu bolnice skoraj tak prah, dim in ropot, kakor na fronti. Mračno ln nizko poslopje, ki je stisnjeno med tovarno, cesto ln železnico, je bilo po vojni že dvakrat povečano. Vendar pa ne ustreza več potrebam učinkovite zdravstvene službe, ker manjka prostorov za bolnike, zdravnike, uradništvo in strežniško osebje. Uprava Bratovske skladnice se prizadeva na vse načine, da bi se zdravstvene razmere izboljšale, toda brez vidnega uspeha, ker ni prostora in so zdravniki, bolniki, strežno osobje in moderni zdravstveni aparati drug drugemu na poti. priprave za zidavo nove, moderne, vsem zdravstvenim in higienskim potrebam ustrezajoče bolnice so že nekaj let v teku. Uprava je že pred leti kupila precej razsežno stavbišče nedaleč od sedanje bolnice, tik nad ljubljansko železniško progo. Stavbišče ima lepo solnčno lego, na zgornjem koncu pa smrekov gozd, ki sega visoko v goro. Žal pa je to stavbišče za bolnico premajhno, prestrmo in preb'izu obeh tovarn. Poleg tega nima pravega do- hoda. Do stavbišča bi se morala najprej zgraditi široko cesta z nadvozi ali podvozi, kar bi gradnjo bolnice seveda močno podražilo. Vplivni krogi, predvsem tehniki, so zidavo bolnice na tem stavbišču odsvetovali, ker bi bila predraga, prostor pa za poslopja in sprehode pretesen. V zadevo je posegla javnost, predvsem nameščenci. O zidavi se je razpravljalo tudi na sejah občinskih odborov na Jesenicah in na Koroški Beli. Jeseničani zahtevajo, naj sa bolnica zgradi na ozemlju Jesenic, občani Koroške Bele pa hočejo, da jo postavijo na Koroški Beli, na polju med državno cesto ln Savo. Upravni odbor Bratovske skladnice se je zelo prizadeval, da bi .«e bolnica zgradila na Jesenicah in sicer na Pisarjah, kjer zdaj zidajo mestno ubožro zavetišče. To bi bilo najidealnejše stavbišče, toda uprava je nakup žal zamudila. V poštev prihajajo še zemljišča na jeseniškem polju med državno cesto in železnico, kakor tudi ve-iko Hrovatovo zemljišče na Plavžu, ki je za ta namen gotovo eno najlepših in na Jesenicah najbolj primernih. Zemljišče, ki meri okoli 19.000 kvadratnih metrov, je dovolj razsežno, ima zdravo in suho lego in je dosti stran od tovarne, ceste in železnice. Tu je prostora za vsa bolniška poslopja pa tudi za sprehode in za ureditev vrta za sočivje, zelenjavo in sadje. Upajmo, da se bo med upravo Bratovske skladnice in lastnikom Hrovatom dosegel sporazum glede cene zemljišča ln da bo na tem prisojnem kraju kmalu začela rasti iz tal velika moderna bolnica, katero vsi zavarovanci Bratovske skladnice tako zelo potrebujejo in željno pričakujejo. Pri lenivost) črevesja, črevesnem katarju, obolenja danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. CM re« % 5t ti « ;iaje pri nas Sličice iz življenja sarajevskih Židov Sarajevo, v decembru Svetovni dogodki zadnjih msse-cev, zlasti dogodki, ki se posredno ali neposredno tičejo Zidov, so odjeknili občutno tudi v Sarajevu. Tu živi 12 000 do 15.000 Židov, ki s strahom in skrbjo opazujejo dogodke po svetu in čakajo... Občutek, da niso varni nikjer, da so danes še pri nas doma, a ne vedo, kaj bo z njimi jutri, ta občutek zadnje čase mnogim od njih ne da spati. Morda je baš posledica tega dejstva, da so se začeli v zadnjem času tudi mali in neznatni med njimi zanimati za politiko. V Sarajevu imamo dve vrsti Židov: one, ki so prisili v Bosno s severa, ali Aškena-ze, in pa one, ki so prišli pred kakimi 500 leti iz Španije na Balkan in ki jim je turška vlada dovolila, da se naselijo v sedanji BoMii, kjer so takoj vzeli skoraj vso trgovino v svoje roke. To so Sefardi, ki so še zadržali svoj španjolski jezik, ki pa se seveda sedaj mnogo razlikuje od pravega španskega jezika, ker se ni razvijal, temveč je ostal v teku stoletij popolnoma enak. Izraze, ki temu jeziku manjkajo, si izpo-6ojujejo iz srbohrvaščine, pa imate včasih priliko slišati prav zanimivo latovščino. Do najnovejše dobe so ti Zidje živeli patriarhalno, bavili so se s trgovino in obrtjo, sicer pa so bili strogo ločeni od pripadnikov drugih ver. Gslo AŠkenazi in Sefardi se niso mešali med seboj. Je namreč tudi med njimi neka mala razlika, ali bolj v obrednem jeziku kakor pa v ob edih samih. Zdaj je ta stroga ločenost ponehala in Zidje obeh vrst se nemoteno može in ženijo med seboj. Stan se še strogo drže svojih navad in verskih predpisov: jedo samo »košer« t. j. ritualno, samo ono me-o, ki ga zakolje poseben mesar, navadno je to posebej določeni rabin, na predpisan način. On mora namreč živali prerezati grlo z enim samim zamahom, čim potegne dvakrat, meso ni več »košer« in se sme prodajati samo ne-židom. Meso se pred uporabo nasoli tei mora stati v soli najmanj dve uri, da »izvleče vso kri«. Svinjina je seveda prepovedana v kakršnikoli obliki. To je Mojzesova prepoved, ki je bila za tedanje čase gotovo umestna. Danes, ko imamo predpisan živinozdravniški pregled živine in mesa, je gotovo zastarela in neumestna. Za stare žide pa je še vedno strogo zabranje-ni »hadzir« (nečisto), dočim se mladina smeje in prav rada je tudi hadzir. Kako zelo je ta predsodek ukoreninjen med starejšim rodom, kaže naslednji primer: poznam starejšo gospo, ki so ji nekoč »podvalili« čevabčiče iz svinjine Najprej jih m mogla prehvaliti, ko pa je precej pozneje izvedela, zakaj so bili tako zelo dobri, ji je nenadoma postalo slabo, sam bog jo Je kaznoval, ker je jedla hadzir. Žjdje tudi ne smejo mešati mesnih ln mlečnih jedii Celo posoda, v kateri se kuha in iz katere M jč, kakor tudi jedilni pribor je strogo ločen Ta p »poved pov-lre5a sladkosnedežem često hude izku- šnjave, ali prekršitev ni tako zelo težak greh. Vendar stari ljudje ne bi po mesni jedi pokusili najmanj šest ur ničesar mlečnega. pa če bi se zgodilo ne vem kaj. In potem je še posebna posoda za »Pesah« (Veliko noč). Vsaka hiša, ki količkaj zmore, jo ima. Če pa te posode nima, potem mora gospodinja za Pesah, to je onih 8 dni, ko v židovski hiši ne sme biti ne drobtinice kruha in ko se obrne vsak predal in pomete, vso posodo dobro prekuhati v sodi, da je dovolj čista za praznične jedi. Te dni jedo samo rekvašen kruh in pa rumene (iz jajc, olja in moke) ter bele »ma-cas«. Beli so neke vrste jako tanki oblati, ki se zdrobe in uporabljajo namesto moke. ki je te dni tudi ne sme biti v židovski hiši. Macas so iz posebne moke. zmlete iz pšenice, ki jo je še na polju blagoslovil rabin v ta namen. Za stare Žide velja ?e vedno pravilo, da brade ne smejo briti, temveč j'o samo ostri- j žejo. Glavna skrb starih Židinj pa je, da ! srečno pomože hčere in oženijo sinove. | »Človeku ni dobro varnemu biti«, to je za- j nje še vedno velika in važna resnica in »hi- j ša brez moške glave« sploh ni hiša, saj j žene brez moža še moliti nc smejo. Pa tudi , mrliča ne morejo pokopati, če se ne zbe- ! re najmanj 10 pogrebcev, seveda moških, i Žene sploh ne gredo za pogrebom. Tako stari Mladi so že povsem drugi, j Drže se starih predpisov in navad še doma, : zaradi staršev. Izven hiše jedo vse, tudi »hadzir«. Redki so med mladino, ki bi ne i jedli vsega. Sploh so se, zlasti poslovno in v športu, povsem izenačili z drugimi, od nas se ločijo edino po tem. da znajo bolje računati ia bolj štediti ter mnogo bolje i obrniti vsak dinar. Enega pa se drže: redki so zakoni med Židi in drugovc-rci tudi danes. Posameznik med njimi zna biti simpatičen, vsi so v glavnem pozorni in obzirni. Če pa jih je več skupaj, utegnejo biti jako težki: glasni in hrupni se dobro zabavajo šele takrat kadar vse odmeva. Moti nas zla« ti ona njihova varčnost, ki pomeni za nas že dobro porcijo skoposti. To, kako znajo računati in ravnati z denarjem, često naravnost preseneča. Vedno mislijo samo na svojo korist. Res pa je, da se znajdejo v življenju, kakor nihče drugi. Navadno precej nadarjeni, okretni, marljivi in stremuški imajo mnogo lastnosti, ki tudi nam ne bi škodile. Skromni so. dasi si privoščijo mar dkako udobnost in kar je glavno: ne sramujejo se nobenega dela, seveda če le mogoče lahkega. Predvsem so trgovci, obrtniki in zadnje ča^ zavzemajo vedno bolj razne svobodne inteligenčne poklice. Lotijo pa se tudi posla, ki bi ga ne prevzel nihče drug: čez teden kriče po ulicah: »Sta a are stvaari, staare stvariii!« »umazani, s svežnjem stare obleke na hrbtu ali starimi škrpeti preko rame, v roki star lestenec ali košaro starih steklenic, — v soboto popoldne pa. ko je njihov praznik, se lepo oblečejo.nataknejo naprste prstane s pravimi briljanti (zelo ljubijo nakit) in nihče bi v dobro oblečenem meščanu ne spoznal kričača z ulice. So pač rojeni trgovci. Morda je njihova usoda v teku stoletij še bolj poostrila in razvila njihove iz pradavnine prirojene sposobnosti, v katerih jim je le malokdo od nas ko6. V Sarajevu je, kolikor se da ugotoviti, najmanj 70% vsega kapitala v židovskih rokah. Zna- na je anekdota, kako sta se Srb in Hrvat prepirala, čigavo je Sarajevo, pa ju je Zid. ki je slučajno slišal prepir, poslal v zemljiško knjigo gledat... Je siceT tudi prcccj revščine med njimi, ali nobenih beračev. So namreč zelo povezani med seboj. Njihova društva, tudi človekoljubno, zlasti ženska, so vzor pridnosti, delavnosti in požrtvovalnosti. Njihova varčnost pa gre tako daleč, da nosijo na grobove svojih umrlih — kamenčke namesto cvetja Je pa na drugi strani tudi resi, da bi sarajevsko gledališče, kina. prireditelj: koncertov in podobno bridko občutili, če bi v Sarajevu ;:e bilo Židov. Njihova mladina postaja vedno bolj borbena Posebno ona, ki se druži v »Kenu«, omladinski organizaciji, k: vzgaja mlade ci-oniste. Tu se poleg hebrejščine in tujih jezikov uče zlasti svoje nai-odne zgodovine. In iz vrst te omladine izhajajo novi. često fanatični borci za cionizem. Tako počasi ra?te nov rod, ki mu ime »Zid« ni več znak verske pripadnosti temveč vsak dan bolj narodnostni znak. Zato zanje tudi zastareli verski predpisi niso več tako važni, oni postajajo nacionalno zavedni Zidje. Mladi ci-on.is.ti gredo najprej na »hašaro«, neke vrste delovni tabor, ki traja najmanj leto dni. Tu morajo pod najtršimi pogoji opravljati vse posle, zlasti poljedelske in obrtniške. To je zanje preizkušnja in samo oni, ki jo dobro prestane, sme potem v »obljubljeno deželo« — Pale:4ino na težko koloni-zatorsko delo. Seveda, če dobi za to potrebni certifikat. Kaj pa jih čaka v novi domovini, lahko čitamo v s? k dan v listih. Rasta Pleskovič. f Božična številka „JUTBA" bo izredne publikacijske sile. Izšla bo v soboto zjutraj. Zaradi praznikov bo tri dni aktualna. Na pomnoženih straneh bo objavljenega mnogo pestrega in zanimivega čtiva. Rekordna naklada prazničnega »Jutra* v zvezi s tridnevno aktualnostjo bo nudila interesentom izredno mocr.o pubiika-cijsko silo po običajnem nepovišanem tarifu. Ne dvomimo, da se bodo vsa ona naša trgovska podjetja, katerih kupčijski uspehi zavise od spoznavanja prednosti blaga, ki ga priporočajo občinstvu v nakup, poslužili božične številke , Jutra", ki jim bo dovedla mnogo novih odjemalcev in interesentov, njihovim starim odjemalcem pa bo z oglasi utrdila prepričanje, da kupujejo dobro blago pri ftjbrem viru• Prosimo vse one naše velecenjene inserente, ki bodo to publikacijsko silo izkoristili, da nam svoja naročila dostavijo čimprej. Oglasni oddelek „ JUTRA". lacc V tramvaju je gneča . • • Ljubljana, 18. decembra Prejeli smo: Kdor se redno vozi z ljubljanskim tramvajem na progi Gradišče — Št. Vid, ima več nego dovolj prilike spoznati, kakšne razmere vladajo v pomanjkanju prostora že od Gradišča do Š:ške. Zjutraj pred 8. uro. ko hiti vse v službo, je v vozeh navadno takšna gneča, da visijo potniki kakor grozdi celo na stpnicah. V deževnem vremenu so prizori še hujši, v sedanjem mrazu pa kar čudoviti. Nerazumljivo se zdi samo to, čemu ne pošljejo pred osmo uro zjutraj na progo več voz, ko je naval v mesto izredno velik. Primeri se. da se ob tem času priziblje od Št. Vida samo en voz. seveda že nabit kakor tod slanikov Takšen ne more sprejeti nobenih potnikov več, toda ljudje, ki morajo v mesto, le silijo vanj in kateremu se časih celo posreči. da se obesi na stopnice ah pa stopi na noge svojemu najbliž-njemu in vztraja v tem položaju, dokler prizadetega ne mine potrpljenje. Ob sobotah zvečer natrpajo v voze, namenjene proti Št. Vidu. precej več potnikov, kakor je dovoljeno po policijskem redu. Ljudje se potem tarejo in drenjajo, da je več jeze nego veselja. Zakaj ne vozi, recimo, od pol šestih zvečer poleg rednega voza še rezerva vsaj do šiške? Pobrala bi lokalne potnike in prihranjena bi bita marsikatera pritožba. Seveda osebje ni krivo teh razmer, katere naj bi si ogledali čini-ielji, ki lahko odločajo o takšnih stvareh. Sploh je vozni park mnogo še premajhen. Nič ne pomaga, treba g a je povečati, in sicer ne samo s popravili starih voz. Zakaj se grade nove proge, zakaj se podaljšujejo že obstoječe, ko niti za druge ni dovolj voz na razpolago? Sedanja praksa se ne more več nadaljevati, če hočemo tramvajski promet obdržati na ravni civilizacijel KOLAČE MEDENE, IZDELKE VOŠČENE, OBESKE DOMAČE EN MED NA DEBELO v Ljubljani Ima »Sveča, v Stritarja ulici 6. * Proslava 401etnlce odkritja radiuma v Zagrebu. Primarij zavoda za radium-te-rapijo v Zagrebu dr. Juraj Korbler, ki se je udeležil mednarodnega tedna za pobijanje nevarne socialne bolezni raka, je imel v zagrebški ljudski univerzi zanimivo predavanje o poteku kongresa, ki je bil v Parizu v proslavo 401etnice odkritja radiuma. Jubilejnega kongresa se je, kakor znano, udeležil predsednik francoske re-pub ike, med udeleženci pa so bili tudi zdravniki in znanstveniki, ki so bili deležni Noblove nagrade za svoja važna znanstvena dela pri pobijanju nevarne socialne bolezni. Kongresa sta se udeležili tudi dve hčerki gospe Curie, ki sta na kongresu predavali o delovanju svoje slavne matere. Gospodična Eva Curie, znana pisateljica, ki je dosegla svetovni sloves z opisom življenja in de a svoje matere, je bila tudi deležna Noblove nagrade. Predavatelj je lepo opisal ves potek kongresa in podal smernice za borbo proti tej nevarni bolezni in bo njegovo, z velikim odobravanjem sprejeto predavanje uvod v proslavo 401etnice odkritja radiuma, ki jo bodo v Zagrebu priredile organizacije zdravnikov in znanstvenikov. * Cankarjeva prodava v Kranju. Ljudska univ. priredi danes »Cankarjev večer« Predaval bo prof I. Kolar o temi: »Ivan Cankar: življenje in delo«. recitirajo člani JAD. Proslava se bo vršila v gimnazijski telovadnici, * Učiteljsko zboiovanje v Slovenski BI-®trici je bilo v soboto zdi uženo z občnim zborom sreske organizacije JUU. V vsem je bilo lani 5 zborovanj. Predsednik je počastil spomin Ivana Cankarja. Pozdravil je dva nova člana in se spominjal dvajsetletnice svobode, ki nam je v pogledu dviga šolstva mnogo doprinesla. Poročal je o obeh skupščinah. Po občnem zboru je bila sprejeta resolucija, ki zadeva pereča vprašanja. Naj omenimo predvsem nezadostni gmotni položaj učitelj-stva ln uradništva sploh. Uradništvo je prezadolženo, svoje dece ne more šolati v mestih. Učiteljstvo ncsi v svojem javnem delu velike žitve, možnost njegovega stalnega strokovnega izpopolnjevanja je ogrožena. Zato prosi učiteljstvo za nujno potrebno pcvišanje plač, vrnitev dcklad za ženo in otroke in izvršitev napredovanja onih. ki so to pravico že zdavnaj dosegli. Tudi naj se prejemki poročenih učiteljic izenačijo s prejemki neporcčenih. * Pred graditvijo nove železniške proge Banjaluka — Tuzla, Te dni bodo v banja-luški občini odkupovali zemljišča, preko katerih je trasirana nova železniška proga Banjaluka — Doboj — Tuzla, Takoj po odkupu bodo začeli z delom, ker so načrti že pripravljeni in odobreni ln bodo dovršili najprej progo na razdaljo 15 km. Med časom, ko bodo gradili novo progo, pa bodo preuredili tudi progo Bosanski j^ovi — Bihač, ki bo opravljala ves promet, dokler ne bo dovršena Jadranska pro ga Bihač — Knin. * Jubilejni zvezek »Misli ln dela«, posvečen 201-6'inicl Jugoslavije, je izšel in se pravkar razpošilja naročnikom. Prav tako je na razpolago v vseh boljših knjigarnah. * Smrt ugledne primorske SlovenKe. Poročajo nam: Na Opčinah pri Trstu je umrla v četrtek ga. Tereza vdova Logarjeva, rojena Rustia, v visoki starosti 83 let. Vodila je dobrih 30 let Tržačanom. vsem Kraševcem in Ipavcem dobro znano gostilno »Mičen« na Opčinah Bila je v kraju bivališča in široki okolici zelo priljubi jema in splošno spoštovana, o čemer je pričal lep pogreb v nedeljo, ki se ga je, navzlic strašni burji, udeležila obilna n no-žica. Openski pevci so pokojni v slovo zapeli nekaj pesmi in sicer v veži hiše v slovenskem jeziku ,v cerkvi v italijanščini in na pokopališču v latinščini. Pokojni blag spomin, žalujočim naše Iskreno so-žalje! Krasen ln hkrati koristen dar srednje šolcem ln odraslim za Božič Oaudetova Pisma iz mojega mPna. Najbogateje ilustrirano, slovito delo. — Naroča se: Založba »Satura« Ljubljana Tabor 6. • Umrla je žena — junak. V Leskovcu so pokopali že blizu 70 let staro Marijo Naumovičevo. ki je bila splošno znana pori vzdevkom »Muška« (moška) Mariia Ta vzdevek je dobila pokojna Marija zaradi tega, ker je v dolgi dobi vojnega gorja junaško tekmovala z možmi ter 7 iuna štvom in požrtvovalnostjo tudi mnoge pre segla. Ko so po okolišu nastopali ornst.o voljci — četniki, je bila Mariia njihov najboljši pomočnik in kurir Cetrnkom je prinašala pošto in razne potrebščin« od Kruševca do Leskovca. Junaška ze' -imela pri tem tveganem početji • čudoviti srečo v veliko korist četn'škib oddplkov Ko je stregla ranjencem, je bila v začptki svetovne vojne ranjena in takr ip bila v svojem domačem kraiu na milost ;n ne milost izročena soklateski okupacije Ve deli so, kaj je delala in turii sama ni nik dar zatajevala svoje vroče domovinski ljubezni, a čeprav so jo strašno mučili me sece in mesece ter ji pretili s smrtjo n' ničesar izdala Ko so jo zmuč^no iznustiV lz zaporov, se je spet lotila ? naivpčio np varnostjo združenega domoljuboma dp'a ln vsi uporniki proti okupacijski oblasti s'-imeli v njej svojo najboljšo pomočn-Vn Vsa vojna leta so bila za nio naivni® muka. svob-do pa je dočakal kot naivp.*i-reva, ker so sovražniki do temeMa zruši1-' njen dem in so se njeni otroci kot sVotr šele oo dnlvq s® je uvrstila med 1pp°-darne junakinje našib boiev za osvobojenje. Gospod, va?i pridni ženki mova tu^i nekaj prinesti! B^O hI a en za post pline perilo, barvajte popMne in s^IIp za telesno perilo, svilen barhent 'n birftim za jutranje haiie dobite po us^-mh n** tr><>nn fok^iu-ni trgovini J * N K O Č E Š N I R Ljubljana, Lingarjeva. • Naša država v novi nr>ed~>aro Iz v Zasreb 9?0, 1 z Zoorp^a v -ico j., Dubrovnika in Sa.raleva v ZaTftb iz Zagreba na P"*ak ln t v obratni smeri 73. 'z Zasedba v LniH^no 29, a iz Ljubljane 22 iz 7>~~eba "ip ni^ valo naravnost na Dnnai v jT>«m-o*ni smeri pa 141 potn'kov. Z ru"*"nsk*«i» tali je potovalo iz Za<*r"ba v Benetk® 2^5 potnikov, v nasprotnem ora^m 1RQ iz Zagreba v Buka^pšto 249 p~fT>:w*v. iz Bukarešte samo v Zarreb na 217. Z Tonskimi letali ie potovalo iz Zagreba v Italijo 431. iz It.p. 15^e v Zagreb na pomnikov. S češkimi V+ali se -e ooslužilo proge preko Zagreba 747 potnikov. NE DA SE ŽIVETI BR^Z MOTOHOVE KAVE Vodnikov trg 5, tel. 2577; Krekov trg 11, tel. 2348. ______ e Uvedba telefonske službe pH pomožni pošti Sv. Ožbalt ob Dravi. Dne 29. novembra je bila pri pomožni pošti Sv. Ožbalt ob Dravi uvedena telefanska služba. Parfum elegantne dame je f O R V I L 5 fleurs, Les Anemones, Les yuex noirs Prijeten vonj, ki naj Vas spremlja v vsakdanjosti življenja. - Postreže Vam seveda parfumerija »NADA«, Frančiškanska ul. • Običajni vsakoletni Tomažev sejem dne 21. decembra v KraSnji se ne vrši zaradi slinavke in parkljevke v dosednah občinah, • Mrzli val se uveljavlja tudi v krajih, kjer Je v tej dobi le malokdaj tako nizka temperatura. Tako na primer, je bilo v Subotici v nedeljo zgodaj zjutraj 15 stopinj »od ničlo in tudi med dnevom se je temperatura dvignila komaj za največ 3 sto-jinje. Tudi v Dubrovniku že nekaj let pred božičem niso občutili tolikega mraza — Val ostre zime tudi južnim srbskim kra-iem ni prizanesel. Po vsem Pologu je dosti snega, ki dosega tudi na pobočjih pla-ain višino 70 cm. Ponekod je zaradi snega oviran avtobusni promet. Tudi vlaki, ki so v nedeljo vozili iz Skoplja, so imeli za-adi snega precejšnje zamude. Tetovo je kar čez noč postalo središče zimske pokrajine, ki vabi od daleč zimske športnike. — V mrzlem valu je tudi Niš z okolico Le nekaj ur je snežilo, a zdaj Je v okolici že precej snega in še sneži, dočim je po ni-ških ulicah sneg zmrznjen, ker je tam povprečna temperatura 12 stopinj pod ničlo. — Prvi snego so v nedeljo dobili tudi v Skoplju in snežilo je ves dan. Ker se temperatura naglo znižuje, bo sneg ostal. — V vrbaski banovini so močni snežni meteži, ki hudo ovirajo promet železnic velikih lesnih podjetij. • Na bosanskih planinah nad pol metra sneara. Od sobote popoldne še močno sneži po Bosni ln Hercegovini, največ smega pa je padlo na področju Bosanske Krajine. Tudi v sami Banialuki je precej snega, na planini Boriji- Grmeču, Kozari ter na vrhovih nad Petrovcem. Bosansko Gradiško, Glamočem in Mrkonličsrradom pa je sneg že presegel višino pol metra. V vseh zasneženih pokrajinah je promet še normalen, samo telefonske zveze so bUe za nekaj ur prekinjene z Zagrebom in Beogradom. njilllffimitmmnmm« ZA BOŽIČNO DREVO imamo nad 300 raznih okiaskov ZA JASLICE vsakovrstne pastirje že od Din 1.— naprej VSAKOVRSTNA DARILA v šatuljah. igrače žoep družabne tgre itd v obeh trgovinah FOTO TOURISTA LOJZETA SMUČA na ALEKSANDROVI CESTI štev. 8. In 1'KESEKiNOVI ULICI a (p»l«g 8' P»*te. :lil!lli!lllillll!llll!IUIIIilia Iz Luabffane n— Proslavo v spomin 201etnice smrti tnBiile-ja iv. Cankarja bo priredilo de lav s ko pevsko društvo, ki nosi njegovo ime jutri v sredo 21. t. m. ob 20. uri v mali filharmon.čni dvorani. Delavsko pevski. Jruštvo Cankar že veliko let goji z največjo vnemo slovensko narodno in umetne pesem v moškem zboru. Jutri, v sredo zvečer, pa se predstavi pod vodstvom svojega zborovodje Krista Perka z mešanim in moškim zborom. Koncert zasluži vso našo pozornost. Prodaja vstopnic v knjigarn. Glasbene Matice. u— Mraz je pre^inM gradbeno sezono. Izredno ostri mraz, ki je izaenada navalil na naše kraje, je mi.no škode ki jo je pevzročil v naravi, prizadejal precejšnjo izgubo tudi sezonskim delavcem, ki jim nudi kruha delo na stavbah. V Ljubljani je bilo to jesen v gradnji večje število palač in hiš. pri katerih je bilo zaposlenih več sto delavcev. Zaradi mraza je oilo de-io u.tavljsno na vseh stavbah razen pn Bat'i. kjer bodo delavci pri netranjih delih zaposleni vso zimo. Gradbena dela pri hotelu Slonu so že povsem končana, na novi stavbi banke Slavije pa je bilo zaradi mraza odpuščen h 120 dela . cev. Med drugim so bila to jessn v delu novo poslopje Pokojninskega zavoda v Kranju, pri katerem je bilo zap^sle-ih 180 delavcev semenišče na starem pokopališču v Ljubljani stanovanjska hiša trgovca Pavlina iz Trbovelj na Privozu, nova meščanska š:la. na Viču, nova stanovanjska hiSa Poštne hranilnice na Bleivveisovi cesti in pa nova cesta na odseku Kočevje — 3rod Pri vssh teh delih je v celot; izgubilo blizu 1000 delavcev svoj zaslužek. u— Ogenj na Zavrteli. Včeraj okrog 6- zjutraj so bili mestni gasilci oujno poklicani v vodmatsko predmestje, kjer je nastal ogenj na podstrešju delavnice mizarskega mojstra Ivana Praznika na 2Javr-teh. Gasilci so takoj odhiteli z motorno brizgalko .napeljali dve oevi in začeli gasiti. Gorelo je že vse ostrešje delavnice. Gašarje je bilo zaradi hudega mraza precej težavno, ker je '-»oda zamrzovala v ceveh. Po hudem naporu se je gasilcem posrečilo požar najprej lokalizirati, v d veta urah pa so ogenj v delavnici udušill OstreS je povsem pogorelo, razkopati pa je bilo treba tudi strop ekrog dimnika, kjer je ogenj nastal. Poškodovanih je bilo mnogo desk, ki so se sušile na podstrešju uničenega pa je bilo tudi mnogo sena. škoda, ki jo bo po vsej priliki krila zavarovalnina, znaša nad 15.000 din. Iz Cefia e_ Dvignite Vodnikove knjige čimprej v celjski podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici Knjige dobijo tudi oni, ki se na novo vpišejo kot člani. e— V celjski bolni&nlcl Je umri v petek 46-letni posestnikov sin Matija Plaakan iz Braslovč, v soboto pa 54-letni upokojeni orožnik Ludvik Stromajer iz Hrastnika. Hišoposestniki! Pozor! Ako Vam zamrzne vodovod poslužite se tvrdke A. STOK, CELJE, Aškerčeva ul. 8, telefon 218. kateri Vam Istega z najnovejšim električnim aparatom trenutno odtall. Deluje na vsak električni tok. e— Po nesreči ga ie ob»treIIl. V nedeljo zjutraj le Slavko Gračner. delavec v tekstilni tovarni »Metki« v Celju, razkazoval 18-ietnemu. v Westnovi tovarni zaposlenemu delavcu Ivanu Arliču v njegovi sobi na Cesti oa Dobrovo pri Celju samokres Nenadno se Je samokres sprožil in krogla Je zadela A.rliča r desno roko. Arliča so oddali v celjsko bolnišnica a— Čigav je avto. Na cesti proti Kamilici je našel včeraj zjutraj banov.nski cestar Anton Korent s Koroške ceste tovorni avto z gorečimi reflektorji ob cestn: m nasipu. Tovorni avto ima evidenčno številko 2-1217. Zdi se, da je Se neugotov-ljeni vozač zavozil na ovinku s ceste na nasip. Pri tem je izruval avto in tal dve sadni drevesi. Stekla so razb ta, zelo poškodovan je tudi prednji del z blatniki. Polic-ja Išče sedaj vozača. a— Hudi amaeonki. Pred mariborsk;m sodiščem se Je obravnaval včeraj dopoldne zanimiv prmer iz našega podeželskega življenja. Na zatožni klopi sta sedeli 441etna posestn ea Marija Kocpekova in njena hčerka lz prvega zakona 24!etna Zofija Baumanova iz Sv. Mart na pri Vur-bergu. Dne 15. septembra se je namreč Kocpekova s svojim možem Matijo, s katerim živi v stalnih prepir h v Kranjčevi trgovini pri Sv. Martinu pri Vurbergu močno s porekla. Mož je v razburjenju segel po nožu in zamahnil proti ženi. Navzoči pa so to preprečili. Doma pa sta se Kocpekova in njena hčerka Zofija oborožili s konjsko natezo in hrastovim kolom ter Matijo Kocpeka ob njegovi vrnitvi domov tako zdelali, da je obležal s strt:m mezincem in poškodbami po vsem telesu. KINO SI-OGA tel. 27-30 Danes premiera zanimivega in Izredno napetega filma Misterij afriške džungle z vsemi opasnostmi in strahotami še nepreiskanih divjih predelov Afrike, trn Tur t? v glavni vlogi \Vamer Bavter !n June Lang DZUHUJL& Ob 16., 19. in 21. url. e— MesarsKi vajene«- je izginil. V sredo je poslal mesarski mojstei g Alojz Pod-vratnik v Gaberju pri Celju svojega 18-letnpga mesarskega vajenca Vladimira [vekoviča na Ljubečno pri Celju, ia bi kupil pri neken tamkajšnjem posestniku teieta Mojster je dal vajencu kolo in kupnino v zn?sku 450 din. Vajenec pa se ni zglasi na Ljubečni in je od takrat brez sledu izginil. Malo verjetno je, da bi bil vajenec dc-nar prneverii. ker ima precejšnjo doto Fant nima več staršev. V Slivnici pri Celju ima znance, a se pri njih ni zglasil Sumijo da je postal žrtev zločina. Ivekovič je srednje postave, podol-ovatega obraza in kostanjevih las. Na sebi je imel rjav letni suknjič, temnesiv sviter. črne .ahame hlače, čme usnjate gamaše r^ave soizerice in navo =*portno čepico. Kolo .s katerim se je bil odpeljal, 'e znamke »Hambal« in Ima evidenčno številko 2-31.479-3 Kdor bi kaj vedel o fantu, naj to takoi javi predstojništvu mestne policije v Celju. ODPRODAJA pletenin in vsera zimskega b1ae» po neverjetno rnižinih cenah v modni trgovini D. P^ŽK^ FJ . trgovec, Celje, Glavni trg 14. 1» F,»ntflmora lj_ Pobalinstvo. V noči od 8. na 9. t. m. so neznani storilci izruvali več soli z reklamnim tablami za prireditev Sokolskega društva ter iih zmetali v ščavnico RazbiM so tudi šipo na eni izložbi za slike Sol-olskega kina. Povzročali so tako za prib'ižno 200 din škode. S takimi .-sredstvi se kultura ne širi. K zadovoljnim in srečmm božičnim praznikom spada, Pri včerajšnji obravnavi sta obe obtožen-ki Izpovedali, da sta ravnali v razburjenju. Obe sta bili obsojeni, in sicer vsaka na 1 mesec strogega zapora, pogojno za dobo 1 leta. Kazen bi bila občutnejša, če bi se ne bili amaeonki pred razpravo pobotali z Matijo Kocpekom. LJUTOMER. Na božič in na Štefanovo vsakokrat ob 16. in 20. ter 27. t. m. ob 20. veličasten glasbeni svetovno znani ve-lefilm »Bed jorgovan«. da si še danes ogledate naš prekrasni film, ki Vam predočuje zgodovinsko ozndje o postanku prekrasne popularne božičr.e pesmi skladatelja Fr. Gruberja. Pavel Richier in Anny Hartmann. zena nos UNION KINO TeL 22-21 Predstave ob 16., 19. In 21. ari. ona u— Akademska podružnica JS se toplo zahvaljuje tvrdki V. Lesjak, šelenbur-gova ui'ca in Tyrševa cesta, za lepi darili, s katerima je podružnica priredila nagradno žrebanje na božični plesni vaji akademske Jadralske sfaže. Izkupiček je šel za božičnico otrokom v prekmurski Dol. S aveči. o_ Akid^m^Kj Krajevni odbor Jadranske st rže poziva člane, da se udeleže sestanka drevi ->b 20 v društvenem lokalu VVolfova 10-n, dvoriščna sta.ba. Poročal po g. Vekoslav Bu*ar o manjšinskem kongresu v St:.ckho'nfiu. u_ Pie^anje v društva »PravniK«. Jutršajo sredo bo o."o 18. predaval v ju-stčni calsči dvorana štev. 79. g- ravnatelj Ježe Basaj. o zašliti kmečke posesti. DOZE ZA PUDER in cigarete — preko 300 vzorcev v g Parfumeriji »VENUS« — Tyrševa 9. | M-M—M ' ''i^'«« Prazna stanovanjsKa hiša v Kra*o. vem, ki smo pred kraLkiim o njej pisali, da naj bi mestna občina dala stanovanje eni ali dvema b? ez-dom. kima družinama, res st:-ji v Vrtni ulici ŠL 10. popolnoma prazna, je pa stara že čez 1C0 let in taiko vlažna, da p3 izjavi mestnih zdravnikov ni primerna za stano.anje. Dne 13. decembra si je komis ja ogledala to hišo in ugotovila iste nedesiake ter sklenila predlagati ,naj se hita zaradi nerentabil-nosti in neuporabnosti za stanovanja odstra ni. Kakor znano, gradi mesto za Bežigradom veliko novo stanovanjsko kolonijo ter hoče v petih letih sezidati 200 čednih in vsem higienskim predpi cm ustrezajoč ih stanovanj, ki b"do zara i nizke najemnine dostopna tudi revnejšim slojem. u— Ne»reča v Bonačevi RarfonB4ni tovarni. Včeraj so v bolnico pripeljali dve delavki lz Bonačeve kartonažne tovarne v Čopovi ulici, Mihaelo Jndcfovo, stanujočo na Hradeckega cesti, in Julko Kjudrovc iz Bezenškove ulice v Mostah. Med delom ju Je omamil strupen plin. Iz MirSbsra a— Drevi ob 20. priredi Slovensko planinsko društvo predavanje o divjadi v gorah v »Beli dvorani« hotela Uniona, Predaval bo g. dr. Joža Herfort. ki bo pokazal tudi š te vi1 ne skioptične slike iz življenja našega planinskega živalstva. Planinci, pridite v čim večjem številu na zanimivo predavanje! a— BManca letošnje zlate nedelje žal letos nI bila bogve kako »zlata«. V mo ini manufaktumi in delikatesni stroki je še bilo za silo. V ostal h strokah pa bolj slabo, tako da je v splošnem letos precej ' slabše, kakor lani. Med vzroki je očividno predvsem to, ker je b la letos po kole-' darskem nak"učiu oi božičnih praznikov j odmaknjena za cel teden. Mariborski tr-| govci upajo da bo v petek in soboto bolje, i a— Zaradi malomarnega nadziranja otroka. Včeraj dopoldne se je morala za-', govarjati pred tuk. okrežnim sodiSčem j 34ietna posestnica Terezija Klanjškova iz Kotinje vasi na Dravskem polju. Državni tožilec jo je obtož i radi malomarnega nadziranja 17 mesecev starega rejenca ' Stanka Ferka. Klanjškova je srcer na otroka lepo skrbela in zanj pazila. Nesrečno nakručie pa je hotelo, da je 30. septembra mali Stankec v trenutku, ko ga ie Klanjškova pustila samega pred hišo. da se sonči, splazil do bližnjega potoka in v ni-em uton i. Klanjškova je bila obso-'ena na dva meseca zapora pogojno za dobo dveh let. a— Srfča v nesreči. Mehanik Hinko Ce-rč ie priletel s svojim motoc:k!om v mestni avtobus, ko -'e ravno odhajal s po-staial'šča pred grajsko kletjo. Motorno kolo je precej poškodovano. Karambola zaradi po1e',enp,ih tal n' bilo mogoče pre-1 prečiti. K srrči ni blJo hujših žrtev. Za napredek vrtnarstva Ljubljana, 19. decembra Ljubljanska podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« prireja vsako leto po en večdnevni tečaj iz vrtnarstva ali iz vrtnarstva. Za letos se je odbor od-loč.l za zelenjadni tečaj, da bi se lastnike že tako ličnih vrtov glede na važnost zelenjadne prehrane poučilo in zainteresiralo za pravilno in torej tudi uspešno gojenje povrtn ne. Ker je tukajšnje podnebje za povrtnino najugodnejše se ob pravilni negi lahko prideluje najlepša Ln najboljša povrtnina za dom ali za trg. Zelenjadni tečaj je trajal 8 dni, t. J. 5. 6., 7., 9., 12., 13., 14. ln 15. decembra od 19. do 21. ure v šentjakobski šoli. Pouk je obsegal vso snov, ki jo mora znati praktičen vrtnar. Poučevali so gg. inženir Masten, ravnatelj Lap in nadzornik štrekelj po 4 ure menjaje se, da je prišel na vrsto posamezen predavatelj vsaki drugi dan po eno uro. Inž. Levstik je obravnaval: lega vrta, pritikline na vrtu, o zemlji, gnojenju, lopatenju, napravi gredic, setvi, kaljivosti, zalivanju tn razkuževanju semena. Inž. Masten: fiziologija rastlin, naravni gnoj in umetna gnoj la, učinek gnoja, gnojne bakterije, čas gnojenja bolezni in škodljivci povrtnine. Ravnatelj Lap: posebno vrtnarstvo, vzgoja, oskrbovanje in sorte posamezn h vrst po-vrtnne. Nadzornik štrekelj: splošno vrtnarstvo, ozimljenje in siljenje povrtnine ter pridelovanje semena. Tečaj je bil prav zadovoljivo obiskovan, saj je bilo po 60 do 80 oseb razr.;h poklicev navzočih. Zato upajmo, da je pouk na tem tečaju mnogo doprinesel k napredku ln izboljšanju našega vrtnarstva. Banska uprava in mestno poglavarstvo sta tečaj gmotno in moralno podprli. Za ttbi*5 — tri leta Ljubljana. 16. decembra Danes se Je pred malim kazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s. Kralja nadaljevala v avgustu zaradi izvedbe novih dokaznih predlogov prekinjena razprava proti 26-letnemu delavcu Antonu Bajcu iz Sv. Križa pri Litiji. Baje je bil obtožen, da je 8, maja letos na obiinski cesti proti Javorju nad Jesenicami z nožem napadel Franca Pograjca in ga tako obdelal, da je za posledicami po*kodb umrl. Pograjca so po pretepu naili v zadnjih vzdihljajih za nekim grmovjem. Baje se je zagovarjali, da ga je zmešala šmarni ca in da zaradi tega ni vedel, kaj počenja, ko je Pograjcu iz t gal nož iz rok in z njim mahal okoli sebe. Trdi;l je, da ga ie Pog:ajc prvi napadel in mu prizadejal lažjo rano na roki. Bajčev branilec dr. Fettich jc predlagal vrsto p~ič. ki naj bi potrdile, da jc Baje že pred prihodom v gostilno zavžil precej alkohola im da je prišel v družbi pa da so izpili potem še 10 litrov vina. Danes Je sodišče Izvedlo zaslišanje povabljenih pri; in pretresalo d ugo novo dokazno snov. Po več ur trajajoči razpravi je obsodilo Bajca zaradi zločinstva proti življenju in telesu v smislu § 178/11. k. z. na 3 leta robije. Proti razsodbi je branilec prijavil priziv in revizijo. KINO MATICA 21-24 — ob 18., 19. ln 21. orL PREMIERA ! AKTUALNO! ROMAN HČERE IN OČETA! — DanaSnja doba, današnje veselje ln današnji ljudje Ml? V A H M A ICLRA THEO LINGEN — JENNY v filmu ▼ *VlWI JUGO — HARRT LIEDTKE I Gospodarstvo Kako bi se naš tujski promet uspešneje razvil Mar.bor, 19. decembra Danes dopoldne je bila v posvetovalnici mesenega poglavarstva v Mariboru širša seja banov.nakega turističnega sveta dravske banovme, ki je bila prvikrat v Mar-boru. Sejo je vodil načelnik oddeika za trgovino, obrt in industrijo pri banski upravi g. dr. Ratej. Odobritvi zapisnika zadnje seje je sledilo .zčrpno poslovno poroč.lo, ki ga je podal g. Sotler. Poslovni odbor je opozarjal železniško upravo na nedostatke v železniškem prometu in na potrebo izboljšanja voznega parka, odnosno modernizacije potniških vagonov. Pasivni turistični prsmet v letu 1937. izkazuje, da je v omenjenem letu iz Slovenije odpotovalo v tujino skupno 46.828 oseb, in sicer največ v Nemčijo, in da so ti potniki v tujini mnogo več izdali, kakor pa so tujci porabili pri nas. Zatem je g. Sotler obravnaval turistične razmere na naši severni meji in stavil konkretne predloge, kako dvigniti tujski promet ob meji. Treba je usmerjati domači turistični poset v obmejne kraje. Tujski promet je treba smotrno organ zirati v zvezi s kulturnimi prireditvami, pospeševanjem javnih del in preučiti ter doseči čimprejšno smotrno organizacijo tujskega prometa ob naši severni meji. Predsednik Tujskoprometne zveze v Mariboru g. inž. šlajmer je v temeljitem referatu navedel, kako skrbi sosedna država za tujski promet. Poudaril je, da je gospodarstvo ob naši meji zanemarjalo in da mi za svojo mejo prav za prav ničesar ne stormo. Zaradi tega se opaža ob meji velik kontrast in je zadnji čas, da se za naše prebivalstvo ob meji nekaj stori. da ne bo podleglo tuji propagandi. Vse, kar stori privatna iniciativa za našo mejo, je mnogo premalo, ker ni na razpolago dovolj sredstev. Od samih izletov in lepih besed prebivalstvo ob meji ne more živeti in je čas. da poseže v ta kompleks vprašanj banov'na ali država. Iz bednostnega fonda naj pride inicii.t:va za kakšno javno delo. Investicijska dela na našem Koziaku naj se pospeš'jo, kar je iz gospodarskih in nacionalnh vidikov nujno potrebno, župnik g. Pavlič iz Remšni-ka je naglasil, da se državna misel ob meji ne bo nikdar utrdila ako se našemu ž vi ju ne nudi gospodarska osamosvojitev. G. dr. šarič iz Radencev je podal izčrpno »■"iko o razpoloženju na men. Onstran meje grade nove viničarije, ceste, javna po- slopja, med tem ko je pri nas velika siroma ščina. Vzpostavita se naj tudi direktna zveza med Mursko Soboto in Mariborom in promet med Mursko Soboto in Madžarsko. G. Berlič iz Ptuja je poročal, da so tudi v ptujskem srezu iste prilike. Zavzel se je za graditev, odnosno modernizacijo ceste od madžarske meje do Slovensko Bistrice. Dejal je tudi, da narodno gostinstvo od tujskega prometa nima skoro nobenega dobička, ker tujci obiščejo dosledno le obrate, katerih lastniki niso naši rojaki. Magistratni direktor dr. šubic iz Celja je naglašal, da je ureditev vseh perečih vprašanj ob naši meji nujna in neodložljiva, in se je zavzemal za načrtno ureditev v obliki tri. letke. G. dr.Hra-šovec iz Celja je izvajal, da je premalo, če mora le privatna iniciativa na naši meji zidati Sole in prirejati božičnice. Na meji naj se opusti vsakršno strankarstvo in naj se ne podira to, kar je morda ena stranka napravila za našo mejo. Meja se mora prvenstveno gospodarsko urediti. Vsako drugo delo bo zaman, če ne bo gospodarskega preporoda naših obmejnih vasi. G. Aleksander Klešič. predsednk Združenja mariborskih gostinskih podjetij, se je zavzemal za ukinitev vizuma vsaj s sosednimi državami in odstranitev težkoč. ki ovirajo dohaja-nje tujcev v Maribor. Naša država se ne sme obdajati z zidom, ampak moramo napeti vse sile, da pride tujec k nam. sicer } bo tulskoprometna bilanca v prihodnjem letu še slabša. Na vsa izvajanja govorn'kov je odgovoril g. dr. Ratej in naglašal. da bo odbor vse pobude sporočil naprej in da bo skušal zanteresirati odločilna mesta za vse pereče in neodložljive probleme. G. Sotler je zatem tolmačil načrt poslovnega odbora turističnega sveta dravske banovine, ki obsega za razvoi tujskega prometa važne točke. Tu gre med drugim za izboljšanje vodovodnih naprav, cest in kanalizacij, za ureditev umetnih bazenov in rečnih konaVšč za elektrifikacijo. gradnjo sodobnih hotelov, sanarii gostinstva, prona»ando nabavo propagandnih f:lmov in drugo. Razrn tega so obravnavali tudi aktualne naloge pri pospeševanju zimskega soorta s nosebnim ozirom na Interese turizma. Obmejno nrebivalstvo una. da se bodo začrtane naloge in smernice čim prej uresničile. Kontrola avaza Iz neklirinških držav se namerava razširiti Po vesti »Jugoslovenskega kurirja« lz nile vse težave okoli dobivanja dovoljenj Beograda se za novo leto pripravljajo več- | od Narodne banke. Kontrola uvoza je je izpremembe v naši trgovinski politiki z neklirlnškimi državami. Obstoji namreč namera, da bi se razš rila kontrola uvoza iz neklirinških držav. To razširjenje kontrole pa ne bi pomenilo, kakor trdi vest, neko uvozno omejitev, temveč za to, da bi se olajšal uvoz iz nekl'rinških držav, kolikor se tiče procedure okoli dobivanja dovoljenj za plačila. Kakor je znano, se veliko število predmetov iz neklirinšk h držav lahko uvaža brez prejšnjega dovoljenja komiteja za blagovni uvoz. Uvozniki so na ta način uvažali blago z obveznostjo da ga plačajo pozneje. Toda ko so iskali dovoljenja za nakup deviz, so zmerom naleteli na težkoče. Nameravano razširjenje kontrole uvoza iz neklirinških držav nima za smoter samo kontrole uvoza temveč tudi regulacijo plačevalnega načina za. to blago. Tako naj bi se odstra- uvedena ne samo v evropskih, temveč tudi v ameriških državah. Pri nas se je kontrola uvoza nanašala doslej samo na kakšnih 30 do 40 predmetov, izmed katerih je le 10 predstavljalo nekoliko večjo vrednost v našem uvozu. Ista vest trdi, da bo razširjenje uvozne kontrole, če se bo sploh zgodilo, izvršeno tako da bodo v največji meri zavarovane koristi našega narodnega gospodarstva. Kontrola uvoza v razširjenem obsegu ne bo v nobenem primeru pomenila ovir naši uvozni trgovini. Verjetno je da bodo novi ukrepi v naši trgovini z deviznimi državami stopili v veljavo že 1. januarja prihodnega leta. Kakor beograjska vest naglaša. pa še nI končnoveljavnr odločeno, če se bo to razširjenje uvozne kontrole sploh uveljavilo. Lesna industrija terja za devize poln tečaj Pretekli teden je zasedal v Beogradu strokovni odbor za les pri zavodu za pospeševanje trgovine s tujino. Glavna točka dnevnega reda je bilo vpra5anje povečanja lesnega izvoza v neklirinške države. Narodna banka ln ministrstvo za finance sta namreč pozvala predstavnike lesne industrije, naj povedo svoje mišljenje glede vprašanja, ali obstoji možnost povečanja lesnega izvoza v neklirinške države in pod kakšnimi pogoji bi se ta možnost mogla realizirati. Kaže, da obstoji namera uvedbe nekih posebnih taks na izvoz lesa v klirinške države. Dohodki teh taks bi se uporabljali za dajanje premij pri izvozu lesa v neklirinške države. Razume se, da bi uvedba takih posebnih taks na izvoz lesa v klirinške države imela za posledico uvedbo kontrole lesnega izvoza. Predstavniki naše lesne industrije lz vseh krajev države pa se najodločneje protivijo uvedbi kakršnekoli kontrole lesnega izvoza. Prav tako so tudi proti uvedbi premij na lesni izvoz v nek'irinško tujino. V rrsoluciji. ki so jo sprejeli, zahtevajo, da ss opusti kombinacija, ki gre za tem, da bi se dajale premije na lesni izvoz. Namesto tesa nai bi Narodna banka dovolila, da bi lesna industrija prodajala vse svoje devize, dobljene za izvoz v ne-klirinčke države, po svobodnem tečaju. To se pravi, da lesna industrija ne bi dajala ene četrtine deviz po tečaju 205 in ene četrtine po tečaju 238 za anerleški funt. Za zgled navajajo Rumunijo. ki je dovo'ila svoji lesni industriji prodajati devize po polnem tečaju, čeprav dobiva že vel;ke premije za izvoz lesa v neklirinško tujino. Prav tako menijo zastopniki le^ne industrije, da b; morala Na^o*"« banka dovoliti. terminsko trgovanje s funtom, vsai kolikor se tiče lesnega izvoza v države, s katerimi smo v klirinškem stanju. Stanje naših kSiriagov Nasproti stan;u 8. t. m. pokazuje st • nje naših kliringov 15. t. m. povečanje naših terjatev nasproti Bolgariji za 1 milijon din. nasproti Italiji pa zmanjšanje za 5 milijonov na 48.9 milijona din. Na5e terjatve nasp-oti Nemčiji so se prav tak" zmanjšale, in s^er za oko",i 3 miirone n- 369.5 milijona din. Naše dolgovanje Ma džarski se je zmanjšan za. 2.1 milijon in znaša 22.2 milij"m d'n Prav tako r je naš dolg nasproti f*""1' -'ov,""ki skr.*; in sicer za 3 milijone Kč, tako da zn?" 145.6 milijona Kč. Stanje naših kliringov 15. t m. je bilo nastopno (v tisočih; v oklepajih številke z dne 8. t. m.): Aktivni kliringi: Bolgarija (dinarji) 1647 (667), Bolgarija (turizem; dinarji) 161 (174), Italija (dinarji) 48.962 (54.016), Nemčija (marke) 25.828 (26.037), Poljska (dinarji) 3151 (3281), Turčija (dinarji) 18.508 (18.383), Španija (pezete) 2935 (2935). pasivni kliringi: Belgija (belge 2417 (2402), Madžarska (dinarji) 22.240 (24.321), Rumunija (dinarji) 9870 (9.629), češkoslovaška (češkoslovaške krone) 145.651 (148.673), Švica (švicarski franki) 3739 (3815). Gospodarske vesti = Sestanek stalne delegacije lesnega gospodarstva. Ob koncu preteklega tedna se je sestala v Beogradu sta na delegacija lesnega gospodarstva in odobrila sporazum, dosežen v Stockholmu glede kontingentov za izvoz mehkega lesa v letu 1939. Stockholmski sporazum nam je namreč odobril 630.000 kubičnih metrov mehkega gradbenega lesa. To je toliko kakor v tekočem letu. = V devizne države lahko potujemo z devizami ali valutami v znesku do največ 2000 din. Minister za finance je podpisal odlok o izpremembi prvega odstavka člena 4. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami. Na podlagi tega odloka lahko naša državljani kupijo na osnovi vidiranih potnih listov svobodne devize in valute samo do zneska 2000 din. Kakor je znano, so naši državljani na potovanju v neklirinške države mogli doslej na osnovi potniških listov jemati s seboj v devizah in valutah do 5000 din. Za klirinške države pa velja zdaj znesek do 3000 din. = Promet v angleških funtih na beograjski borzi je znašal pretekli teden 80.000 funtov (preko 20 milijonov dinar jev). Borze 19. decembra Na ljubljanski borzi je zabelež'1 angleški funt v privatnem kliringu običajni tečaj 238. Prav tako v zagrebškem zasebnem kliringu. medtem ko v beograjskem zasebnem kliringu zaradi pravoslavnega praznika ni bilo poslovanja. Grški boni so se trgovali v Zagrčbu po 37 69. Nemški klirinški čeki so v Ljubljani popustili na '4.31 in v Zagrebu na 14.30. Na za?retškem efektnem tržišču Je *ojr>a fkoda notirala za blago čvrstejš?. Zakl/ ka ni bilo. Zaključeval se je le 8% i-Blair po 96. oevm Ljubljana. Amsterdam 2395.15—2409.76. Berlin 1765.03 — 1778.91, Bruselj 741.94 — 747, Curih 996-45 — 1003.52, London 205.66 — 207 72, New York 4373.51 — 4409.82, Pariz 11567 — H7.ll, Praga 150.74 — 151.84, Trst 230.95 — 234.03. Curih. Beograd 10, Pariz 11.6450, Lon-dbai 20-6750, New York 442, Bruselj 74.4250, Milan 23.25. Amsterd&m 240 25, Berlin 177-30, Stockholm 106.45, Oslo 103.90 Kobenhavn 15.13, Varšava 83 50, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 87.50. C.I- KK I I Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 462 — 468, 4°'o agrarne 61 bi., 6% dalm agrarne 87-25 — 88.50, 6®/o begluške 87.50 — 90, 7®/« stabiliz. 96-50 — 98 25 7% invest. 99 bi., 7% Blair 89 — 91, 8% Blair 96 — 96 50; delnice; Gutman 47 bi., šečerana Osijek 75 — 100. Osiješka livarna 160 den., Trbovlje 185 bi. Beograd. Zaradi pravoslavnega praznika v efektih ni bilo pcalovanja. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago (19. t. m). Začetni tečaji: pšenica: za dec. 64.1250, za maj 66-6250, za julij 61-1250; turščica; za maj 52.1250, za dec. 49.50. + Winnipeg (19. t. m.). Začetni tečaj: pšenica: za maj 61 3750, za julij 61-3750. -f- Budimpeštanska terminsKa borz® (19. t. m.). Rž: za marc 14-81 — 14.83, za maj 1511 — 15.13. Turščica: za maj 14.96 — 15. ŠPORT V tiekai vrstah Se nedeljski nogomet Izmed vnanjih nedeljskih nogometnih rezultatov je treba zabeležiti še naslednje: V češkoslovaškem prvenstvu: Sparta : Bratislava 6 • 0, Kladno r Židenice 2 : 2, Pardubice Nachod 5 : 1, Slavija : Liben 9 : 2. Sleska Ostrava : Plzen 2 : 1, Bata Zlin : Viktorija 2;žkov 5 : 2. Na čelu tabele je dalje ostala praška Sparta, na drugem mestu so Pardubice. V italijanskem prvenstvu so bili doseženi naslednji izidi: Milano : Sampierda-rena 0 • 0 Novara : Juventus 0 0 Lazio • Triestina 1 • 0 Bologna • Lucchese 2 : 2, L'vorno Modena 1 : 0 Bari • Rr>ma 3 : 1 Genova : Napoli 3 :1, Torino : Ambrosia-na 2 : 1. V prvenstvu bivše Avstrije so imeli eno samo tekmo, v kateri je Vienna zmagala nad Sportklubom iz Gradca z 2 • 1 (1 : 1) Konferenca za srednjeevropski pokal V Bukarešti je bila v soboto in nedeljo važna seja odbora za tekme za srednieev-ropski pokal, katere se je udeležil tudi delegat našega saveza g. Kika Popovič in po kateri je bil izdan komunike, ki pravi med drugim: Odbor srednjeevropskega pokala se je z večino glasov odločil, da se bo to tekmovanie nadaljevalo, vendar tako. da se bo število nogometnih moštev za vsako državo udeleženko zmanjšalo, da bi se tako ohranila športna višina in reputacija mednarodnega tekmovanja, čJgar pomen je tako velik. Obenem je bilo sklenjeno spre- meniti pravilnik glede delegiranja sodnikov in vrhovnih nadzornikov na teh tekmah in tudi na novo urediti še nekatere tehnične podrobnosti. Imenovan je bil posebni odbor, ki bo pripravil vse potrebne predloge za novo organiziranje tega tekmovanja in jih predložil v končno odločitev občnemu zboru srednjeevropskega pokala, ki bo konec februarja ali prve dni marca v Pragi. Po tem komunikeju se mora smatrati kot sigurno, da bo število udeleženih moštev reducirano najbrže na 8 in bosta Jugoslavija in Rumunija v bodoče v tej konkurenci zastopani s samo po eno enajstorico. V danih prilikah je bila to gotovo najbolj umestna rešitev, ki so jo mogli sprejeti. V Budimpešti so v nedeljo madžarski ženski teniški ekipi, ki je zmagala v srednjeevropskem teniškem tekmovanju, svečano izročili dragoceni pokal, ki ga je Nj. Vel. kraljica Marija darovala kot nagrado za zmagovalca. Na občnem zboru veslaškega saveza v Zagrebu je bil, kakor že na številnih drugih, stavljen predlog za prenos saveza iz Beograda v Zagreb. Predlog ni prodrl in bo savez še dalje ostal v Beogradu, dosežen pa je bil sporazum, da bodo trikrat na leto plenarne seje upravnega odbora tudi v Zagrebu. Na čelu saveza je ostal dosedanji predsednik inž. Mihajlo Petrovič Obu-čina. Drsališče SK Ilirije pod Ceklnovim gradom je bilo že v nedeljo urejeno vsaj za manjši obisk. Včeraj se je uredila še razsvetljava in je drsališče tako odprto za normalen obisk. Sezonske stopnice, ki so tudi dobrodošlo božično darilce, se bodo izdajale od danes dalje pri blagajni drsališča; cene ostanejo lanske, veljavnost sezonskih vstopnic pa bo omejena na 30 drsalnih dni SK Ilirija (Lahkoatletska sekcija) Danes, v torek ob 1830 važna odborova seja v klubskem lokalu Tyrševa 15-1. Vabljen posebno g. Stropnik SK Ilirija (hokejska sekcija). Drevi ob 19 strogo obvezen kondicijski trening za vse igralce Po treningu sestanek zarad; priprav za državno prvenstvo ki bo predvidoma že o božičnih praznikih Danes popoldan je vsako drsanle zaradi večernega treninga prepovedano. Načelnik. Kolesarski savez Jugoslavije (Službeno). Savez ponovno opozarja vse savezne klube, da dospe članarina za 1. 1939. konec meseca decembra 1938 Klubi, ki do tega roka ne bi poravnali članarine v znesku din 50.—. ne bodo Imeli pravice glasovanja na občnem zboru kl bo v drugi polovici ianuarja 1939. Članarina se pošlje naravnost saveznemu blaga 1niku g Josipu Vla-51ču. Zagreb Lička 4 — Glavni tainik. SK Reka Drevi ob 20. seja upravnega in prireditvenega odbora v gostilni Oblak (Butari Tržaška cesta Tajnik SK Polž — tekmovalci Drevi ob 19. bo v klubovem lokalu prvi redni sestanek tekmovalcev. Sestanka naj se zanesljivo udeleže vsi oni, ki so prestopil iz Slalom kluba 34. Izlet Italijo. SK Ljubljana sporoča, da ie še nekaj mest v avtobusu na razpolago. Interesenti naj se zgla<=iio še danes od 17. do 19 v klubovem tainištvu. Aleksandrova c 5. I Danes le zadnji dan. Cena kakor že obiavlieno d:n 100 za osebo za pot tia in nazaj Odhod iz Ljubljane 25., povratek 27 decembra t. 1. Kočevsko učiteljstvo ob 2Gletnici Jugoslavije Slavnostno zborovanje z lepo akademijo Kočevje, 19. decembra V soboto dopoldne so se v telovadnici naše osnovne šole sestali učitelji in učiteljice kočevskega okraja Poleg razprave o stanovskih zadevah je bila na sporedu turi' proslava 20-letnice svobode Jugoslavije. Sestanek je otvoril in vodil predsednik sreskega društva JUU Štefan Trobiš, ki je pozdravil zbrane tovariše in poudaril pomen nacionalnega jubileja V teh letih nam je vzrasel lep, skupen dom, ki pa ni še popoln, zato ga mo-a učiteljstvo pomagati graditi dalje. Upravitelj Marjan Tratar je izčrpno predaval o postanku naše države in njenem razvoju. Spominjal se je važnih mejnikov v zvezi z rojstvom Jugoslavije od niške deklaracije dalje. Počastil je spomin vseh onih, ki so na bojnih poljanah in pod streli avstrijske reakcije padli za osvobojen je Ko je podajal obračun našega dela in uspehov v teh 20 letih, je prikazal zlasti pomembne odlične rezultate k; smo jih dosegli na prosvetnem polju. Svoja izvajanja je na koncu strnil v klic po vseslovan-ski vzajemnosti. Sledile so pevske in recitacijske točke. Oktet, sestavljen iz učiteljev kočevskega okraja, je zapel tri domoljubne pesmi, ki so vzbudile iskreno odobravanje navzočih. Oktet vodi učitelj E. Stanič. Župančičevo »Našo besedo« in odlomek iz »Dume« je učinkovito recitiral učitelj Silvo Mehoro. Njegov način recitacije je močno ekspre-siven. Proslavo je zaključila državna himna, ki jo je ubrano zapel oktet Na stanovskem zborovanju, ki je sledilo proslavi je zbrano učiteljstvo dalo krepkega izraza zahtevam po izboljšanju gmotnega stanja. S soglasnim odobravanjem je bila sprejeta resolucija, ki smo jo v »Jutru« že obravnavali in ki zahteva za vse seka učiteljic JUU v Ljubljani. Sklenjeno je bilo še, naj se poživi delo pri širjenju knjig Mladinske matice, ki jih nekatere šole še nimajo. V novem odboru, ki se je konstituiral po sestanku, so predsednik Štefan Trobiš iz Starega loga. podpredsednik Ciril Dequal iz Mozirja, tajnica Antonija Čokova iz Kočevke Reke in odborniki Jasto Jaklič Tone Ljubic in Branko lV>an-čič. Predsednik je lepo uspelo zborovanje zaključil z željo, nai bi učitelji v večjem številu obiskovali svoje društvene sestanke. Prihodnji bo v prvi polovici marca. R D 0 Torek 20. decembra Ljubljana 11: šolska ura: Naši izseljenci po izvenevropskih državah (gdč. Julija-šušteršič). — 12: Pisana šara (plošče). —12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Koncert s gcd-elovanjem zbora mestne ženske realne gimnazije in radijskega orkestra. — 18.40: Problem malega naroda (univ. prof. dr. Fr. Ve-ber). — 19: Napovedi in poročila. — 19-30: Nac. ura: Ljubljana izza osvoboditve domovine (g. Al:jzij Potočnik). — 19.50: Vesela kronika. — 20: plošče. — 20.15: VošDjakova drama »Lepa Vida« (čl. rad. igr. družine). — 21.30: Debussy-jeva simf. suita »Morje (plošče). — 22: Napovedi .poročila. — 22.15: Za vesel konec igra radijski orkester. Beograd 16-45: Narcdni napevi. — 17-20 Mali orkester. — 18.15: Zborovsko petje. — 20: Ruske romance. — 20.30: Komorni koncert. — 21.45: Plošče in plesni komadi. — Zagreb 20: Narodni običaji. — 20.30: Koncert metšanega zbora. — 21: Komorne skladbe. — 21.30: Pesmi. — državne uslužbence in upokojence brez raz- I 22.20: Ples. — Praga 19.25: Lahka glasilke 500 din mesečnega poviška. V razgovo- ba. — 20: Zvočna igra. — 21.10: Komorni koncert. — 22.20: Plošče. — Varšava 21: Komorni koncert. — 22: Koncert slo-i vaške glasbe. — Sofija 17.30: Vojaška ru so učitelji iz raznih krajev izrazili svoje zadovoljstvo nad pošiljkami, ki so jih šole v nemikem delu okraja prejele od od- godba ln godalni orkester. — 19.30: Orkester. — 20: Beethovnove skladbe. — 20.45 Ruske romance — 21.15: Lahka gocaba orkestra, — 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Kcncert orkestra. — 16: Vesela muzika. — 18-15: Predbožične slike. — 19: Glasbene specialitete. — 20.10: Večer humorja in resnosti. — 22.35: Lahka in plesna muzika. Naše gledališče DRAMA Torek, 20.: Zaprto. Sreda, 21.: Brezov gaj. Red Sreda, četrtek, 22.: Labod ka. Red A. Io bo nekaj za našo mladino. Prof. Šest ji bo prav gotovo ustregel z uprizoritvijo zabavne mladinske igre »Pikica in Tonček« Skoro vse, kar je v naši drami, študira to zanimivo mladinsko igrico, ki to pra/ gotovo uspela tudi pri nas. Povsod drug xi je že zdavnaj najprivlačnejSa nli-dinska igra. Premiera bo na Štefanovo popoldne. Angleška komedija »Brezov gaj«. V glavnih vlogah bodo nastopih: P. Juvano-va, Nablocka, Levarjeva, Levar, Daneš, Sever, Jerman, potokar in Presetnik. Reži je Kreftova. Svetopisemska dejanja, kl so se vršila okoli Božiča, je postavil v sedmih slikah na oder član naše drame g. Edvard Gre-gorin v svoji božični igri »Kralj z neba«. Ljubljanska drama bo to delo ponovila v avtorjevi režiji prvič v letošnji sezoni na sveti dan popoldne ob 15. OPERA Torek, 20.: Joianta. Gianni Schicchi. B. Sreda, 21.: Zaprto. Z vprlzoritvijo opere »Jolante« na našem odru smo spoznali pri nas še neznano odrsko delo skladatelja Petra Iljiča čajkovskega. »Joianta« je lirična opera v najlepšem pomenu besede tako po svoji vsebini kakor tudi po prekrasni glasbL Naslovno vlogo bo pela ga. Vidalijeva, njenega očeta ravnatelj Betetto, v ostalih g'avnih vlogah poličeva, španova. Hey-balova, Franci, Janko, Lupša, J. Rus. Po »Jolanti« bodo peli Puccinijevo opero »Gianni Schicchi« z g. Jankom v naslovni vlogL Ostala zasedba: Ribičeva, španova, Kogejeva, Heybalova, Jeromova, Zupan, Banovec, Lupša, J. Rus, Dolničar, Hvastja, Perko, Skabar, Sekula. Dirigent Neffat, režiser Zupan. Prihodnje gostovanje s_'avne?a italijanskega tenorista Christyja Solarija bo v četrtek 22. t. m. Ta večer bo nastopil po-slednjič v letošnjem letu pri nas, ker je umetnik vezan tudi na gostovanje v Švici, na Poljskem in v Italiji. Prihodnje njegovo gostovanje pri nas bo šele v drugi polovici marca, zato na četrtkovo predstavo »Kapljice za ljubezen« opozarjamo prav posebno. Predstava bo za red Četrtek. Leharjeva opereta »Frasquita« je bila v poslednjih sezonah uprizorjena po vseh velikih odrih, pogostokrat tudi z najboljšimi opernimi zasedbami. Premiera bo na Štefanovo zvečer. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 20. ob 20.: Aida. A. Sreda, 21.: Zaprto. Četrtek, 22. ob 20.: Kralj na BetajnovL Red B. SEN2AOJAv dKOSMCTIKE „Morana" daje večno mladost in lepoto Za ženo od 40 let naprej hormon aktiv din 60.— vrača ženi aktivnost in mladost, za žene od 30—40 let hormon mišje žleze, dio 50.—, za žene od 18 30 let vitamin krem visoke gorja din 40.—, lesni normon krem za nagubano ln suho kožo din 50.— Vitanun krem za suho tn občutljive kožo, podloga pudra din 30.—. Lišaj Ure m odstranjuje vsakovrstne lišaje. din 50.—. Specijalnl krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče ln modre madeže din 50.—. Krem proti soncu odstranjuje vsa ko vrstne pege ln madeže din 50.— Rdečilo v vseh nljansah za ustna Ir lica din 20.—. Puder v vseh nljansah, škatlica din 25.—. Pošiljamo po povzetju. »MORANA« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačno ZA BOŽIČ PRIMERNA DARILA ima krasno izbiro na zalogi za vsako ceno tvrdka F. I. Gor i čar, Ljubljana, sv. Petra c. 29 in 39 in sicer: ZA GOSPODE: modne in športne srajce v vseh kvalitetah, zimske pldžame in spalne srajce, spodnje hlače, navadno in Benger triko perilo, pletenine, kravate, šale, krasne žepne robce itd. ZA" DAME: Jutranje halje, domače obleke, predpasnike bele lz batista in Sifona, barvaste ln klotaste, s.ilene in flanel spalne srajce ln pidžame, svileno in mako triko perilo, ovratne rute, žepne robce, nogavice, rokavice, pletene Jopice Itd. Kdor kupi pri nas nad din 100.— dobi svilen robček, ako se sklicuje na ta inserat! ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi mojega nepozabnega in nadvse ljubljenega soproga FRANCA MAJCENA sem prejela mnogo pismenih kakor tudi ustmenih izrazov sožalja, za katere se tem potom zahvaljujem. Najtoplejše se zahvaljujem g. zdravniku dr. Rado čelešnlku, enako tudi drugim gg. zdravnikom za njih trud in tolažbo v času bolezni pokojnega. Najtopleje se zahvaljujem tudi preč. duhovnikom, ki so ga tolažili v poslednjih dneh njegovega življenja in darovali te dni sv. maše za pokojnega. Končno se zahvaljujem želez-ničarski godbi kakor tudi pevcem »Sloge«, nadalje osobju dir. drž. žel., postaje Ljubljane "glav. kol., vpo-kojencem ter prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnega v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 19. decembra 1938. Žalujoča soproga ANA MAJCEN in ostalo sorodstvo iTUTKG« RL 804 TbreK, M. XIL 1938. Borba za Ukrajino Osem radio posta) Ruski veliki knez Vladimir Klrilovič v pariškem stanovanju svojega prijatelja Senutoviča S?ši % je pritisnil V vzhodni in severni Rusiji so že imeli 50 stopinj pod ničSo Popolnoma nepričakovano in v nasprotju z večino napovedi se je razširil preko Evrope val mraza, ki nas je zadel tem ne-prijetneje, ker še nismo imeli prilike, da bi se letos polagoma privadili stopinjam pod nič'o. Posledica so od mraza rdeča ušesa in nosovi, šklepetajoči zobje in prsti, ki se nam v čevljih krčijo. Mraz, kl ga pri nas radi imenujemo »sibirskega«, tudi če se giblje okrog 10 stopinj pod ničlo, je topot zares iz Sibirije. Iz mase polarnega mrzlega ozračja, ki dosega pozimi najnižje temperature na svetu, se je ločil ta mrzli val. Ker je bilo v Sibiriji področje visokega pritiska in nad Sredozemskim morjem področje nizkega tlaka, je mraz precej natančno sledil premi črti, ki veže oba dela. Z veliko naglico se je širil od Urala proti jugozapa-du, zato je tudi umljivo, da so ga spremljali severovzhodni vetrovi, Iti prihajajo torej naravnost iz Sibirije. Sreča je hotela, da se je po poti malo ogrel, kajti če bi prinesel s seboj tiste temperature, ki so ga sprožile iz njegovega izhodišča, bi bilo grozno. V vzhodni in severni Rusiji, torej v njenem evropskem delu, so že v petek merili 40 do 50 stopinj pod ničlo. V uralskem ozemlju so zamrznile vse reke in jezera. V Sibiriji divjajo že nekaj časa strašni snežni viharji, ki so mnogo mest popolnoma odrezali od sveta, železniške zveze so prekinili, brzojavne in telefonske zveze pretrgali. Na Kaspiškem morju je veliko ribiško brodovje pognalo na odprto morje in ga doslej niso mogli rešiti. Tudi na Črnem morju divjajo silni viharji, tako tudi po vsej Rumunski, od koder poročajo o izredno nizkih temperaturah in o požarih v Bukarešti, kjer je ogenj med drugim vničil skladišče s petdesetimi vagoni žita. Sovraštvo na prvi Srečanje v gostilni ob alkoholu Proces proti Hubertu Emondsu je celo V ameriški kriminalni zgodovini edinstven. Emondsa so obtožili, da je v neki cleve-landski gostilni brez vsakega povoda zabodel 19_letnega brivskega pomočnika Jamesa Beebea. številne priče so lahko potrdile, da ni med Emondsom in Beebeom padla sploh nobena beseda, nadalje so mogli dognati, da se oba moža nikoli prej nista videla in se torej tudi nista pozna, la. Ali je bil Emonds torej blazen? Preiskava je pojasnila stvar drugače; Na dan umora je prišel Hubert Emonds v gostilno precej pozno popoldne. V go-Btilni je bilo mnogo gostov. V istem tre_ nutku kakor Emonds je stopil v lokal tudi Beebe. Prosta je bila samo majhna miza Z dvema sedežema. K tej mizi sta prise-dla oba došleca. Po vsem videzu sta bila oba razdražena, da je drogi sedel k mizi. Emonds je Izpovedal, da je proti mlademu možu že v prvi sekundi začutil strašno sovraštvo. To sovraštvo je še naraščalo, ko mu je Beebe pogledal v oči. Oba «ta tedaj po_ skušala imponirati drug drugemu s pogledi Oba sta naročila močno pijačo, ne da bi spregovorila besedo. Ostali gostje so postali kmalu pozorni na oba moža, ki sta nepremično buljila Novi madžarski zunanji minister drug v drugega. Nenadno je Emonds segel v hlačni žep, potegnil nož in usekal z njim Beebea. Brivski pomočnik se je zgru. dil brez besede mrtev. Gostje so prepozno navalili na morilca. Tudi na razpravi je bilo vse razburjeno nad Emondsovim dejanjem ,nekaj razumevanja za njegovo dejanje je pokazala edino Beebeova mati, ki je prosila tudi za milo sodbo. Morda pa je storila to samo zavoljo tega, ker je bila v zasebni sodbi dosegla, da mora mo. rilec vse svoje življenje skrbeti zanjo. Kakor poročajo nemški listi je ruska vlada namestila v Ukrajini osem novih radio postaj, katerih naloga Je v tem, da nagajajo oddaji čsl. postaj v ukrajinskem jeziku. Ruske postaje oddajajo svoje programe na istem valu in ob istem času kakor čsl. postaje. Poleg tega razpolaga ruska vlada v zapadnem delu Ukrajine še z dvanajstimi radio postajami. Ukrajincem, kl bi jih zasačili, da poslušajo čsl radio oddajne potaje, grozi v Rusiji kazen do 20 let robije. Stratosferni ekspres Na Angleškem so dovršili novo potniško letalo, ki bo letelo z brzino 480 km na uro. Prvi poskusni poleti bodo v začetku prihodnjega leta. Po angleških poročilih gre za stratosferni ekspres, ki bo oskrboval promet na progi Southampton—New York. To razdaljo bo letalo preletelo v 12 urah. V letalu bo prostora za 18 potnikov. Kabine so tako zgrajene, da bo avion lahko letel v veliki višini, pri čemer se bodo potniki počutili udobno kakor na trdnih tleh. Konec demanta nesreče Med potovanjem iz Amerike ▼ Evropo je prekomornik »Bathory« izgubil nekega potnika, Štefana Balogha. Mož je izginil v valovih s Hopeovim dcmantom vred, ki je bil na zelo slabem glasu. Ta demant je bil eden najlepših, kar jih poznamo. Svetlikal se je modrikasto in je tehtal 112 karatov. Prav;jo pa o njem. da je še vsakemu svojih lastnikov prinesel nesrečo. L. 1681. ga je kupil v Parizu lord Hope, ki mu je dal ime Nekaj časa je bil v Ameriki last neke Eveline Mac Cleanove, ki ga jc dobila od svojega zaročenca, pa se je hotela dragulja iznebiti, ker je čutila, da ji od tistega dne, ko ga je prejela v dar, izginja ljubezen do zaročenca. Ponudila ga je v dar katedrali v W*sh:ngtonu — škof pa je to darilo odklonil. Z veliko težavo so našli kupca v osebi rumunskega draguljarja Balogha. ki ga je hotel podariti svoji zaročenki. A tudi ta ie odklonila ta dar. Sedaj ga je Balogh vzel s seboj v mokri grob. Nov fjfmrfrt par Kakor poroča »Nevv York Herald« se bo filmski igralec Clark Gable ločil od svoje žene Rheje Langhamove, katero je zapustil že pred tremi leti in bo vzel za svojo tretjo ženo Karlo Lombardovo, s katero ga vidimo na tej sliki Ljubosumna tajnica Pevec, žrtev obrekovalnih pisem Tri leta so bili prebivalci južnofranco-skega mesta Fleurance izpostavljeni pravi poplavi obrekovalnih pisem, ki so trdila, da ima pevec Jaureau, član mestnega gledališči, ljubezensko razmerje z ženo vsakokratnega naslovljenca. Zaman so žene in pevec zatrjevali svojo nedolžnost, le malo mož je bilo tako pametnih, da niso verjeli tem pismom. V večini hiš je bila vsaj ena družina, v kateri so takšna pisma povzročila prepir. Dvanajst zakonov je bilo na tej podlagi ločenih, čeprav ni bilo v nobenem primeru mogoče ugotoviti dejanskega raz merja med pevcem in dotično ženo. šele sedaj je uspelo dognati pisateljico anonimnih pisem, ki so povzročila toliko zla. šlo je za mlado vdovo, Marijo Caze-sovo, ki je bila pn pevcu zaposlena kot tajnica in gospodinja in je trpela za bolno ljubosumnostjo, čeprav ni pevcu nič kazala, da ga ljubi. Da bi pa preprečila vsako možnost razmerja z drugimi ženskami, je v svojem prostem času neprestano pisarila obrekovalna pisma, pevec je zavoljo teh pisem sam največ trpel. Izgubil ni samo svojega mesta pri gledališču, temveč so se ga tudi v družbi vsi izogibali. Pred preiskovalnim sodnikom Je Caze-sova trdila, da je bila pri pisanju v resnici prepričana, da ima pevec razmerje z ženskami, ki jih je navajala. Sedaj se bo za svoja grda dejanja pokorila in v Fleurance se bo vrnil mir. 9 Kanadske petorčice — reklamna prevara Novinar, ki je moral zapustiti deželo zaradi senzacionalnega odkritja Ženi je odrezal jezik 75-letnega Bababoucha iz Alžira so ob sodili na 10.000 frankov globe. Njegova 20 letna žena je bila strašna klepetulja, ki je s svojim jezikom povzročala, da so se mu vsi ljudje smejali. V napadu besnosti ji je Bababoucbe potem potegnil jezik iz ust in ga odrezal, tako da ie nesrečnica dolgo visela med življenjem in smrtjo. Newyorški »Spectator« objavlja izpod peresa kanadskega novinarja Breadleya članek, ki vsebuje senzacionalne trditve o svetovno znanih kanadskih petorčicah Bread-'ey trdi v tem članku nič več in nič manj nego to. da je vsa zgodba s petorčicami zlagana in od začetka do konca navaden ameriški reklamni trik za pospešitev kanadskega tujskega prometa. V Kanadi se kakšne petorčice sploh niso ! rodile. Neki zdravnik je poiskal pet otrok, ki so sc rodili istočasno, in jih je začel izdajati za petorčice, da bi na ta način sebi in svoji vasi zagotovil večje dohodke. Ob koncu članka pravi Breadlev, da jc moral svojo deželo seveda zapustiti, kajti po tem odkritju svojega življenja v Kanadi ni bil več varen. Za Silateli-stični album Francoska poStna uprava je izdala novo znamko s sliko Slavoloka zmage. — Znamka predstavlja vrednost 2 fr. A8C !)'0PAriC. Robot iz Švice Tehta 205 kg ter skriva v sebi kup žic, baterij in žarnic grof "'efan Csak.v od«< o ik i Pred desetimi leti si je Švicar Huber iz Teufena, velik prijatelj mehaničnih in električnih stvari, izmislil, da bi zgradil umetnega človeka. Takrat mu je bilo dvajset let. Imel je s svojimi poskusi mnogo neuspehov, njegov oče je zmajeval z glavo in pravil, da bi bilo bolje-, če bi si Avgust izbral dostojni poklic trgovca Toda mladi Huber se ni vdal — in danes je svojo nalogo izpolnil. Zgradil je robota, ki mu je dal ime »Sabor« in kakršnega še ni bilo. Ta robot je velikan z višino 2.30 m. Tehta 205 kg in ga prevažajo v zaboju, ki tudi tehta 80 kg. Na zunaj je ves iz jekla, okrogel in dobro zaprt, v svoji notranjosti pa skriva zmešnjavo žic, baterij, žarnic, koles in radijskih naprav. Strokovnjak pri pogledu vanj marsikaj razume, so pa stvari, ki si jih tudi sam ne more pojasniti. Seveda noče zgradi tel j o skrivnostih srvo-jega »otroka« nič preveč govoriti Znaino pa je to, da krmari njegove gibe in dejanja z ultrakratkimi valovi. To mu je mogoče celo na razdaljo 30 km. Kaj mnogovrstne so stvari, ki Jih je Sabor zmožen. Ce ga n. pr. nekaj vprašaš, odgovori takoj in razločno ter giblje pri tem čeljust. Lahko ti pok ima z glavo ali pa zavrti oči, da te kar objame groza. Roke mu delujejo popolnoma po željah njegovega »očeta«. Lahko prižgejo žigico ali vžigalnik in »ustnice« vlečejo cigareto. Samo ob sebi se razume, da more jekleni mož tekati naprej in nazaj ter mahati istočasno z rokami, kakor človek pri hoji. Sabor jeva duša pa seveda ni v njegovi Muttch — 75 letnik Nestor nordijskih slikarjev Edvard Munch je obhajal prošle dni 751etnico svojega rojstva. Jubilant je pripadal v osemdesetih letih minulega stoletja skupini na-turalistov, njegove slike pa vise danes v muzejih po vsem svetu. Ogromno zaklonišče v Birminghamu V Birminghamu na Angleškem gradijo ogromno zaklonišče proti letalskim napadom iz zraka. Stroški so preračunani na 50 tisoč funtov. V mirnetp času bo zaklo- | nišoe rabilo za ogromno garažo, v kateri bo lahko parkiralo 260 avtomobilov. glavi, temveč tako rekoč v sosedni sobi. Že prej smo rekli, da ga ravnajo brezžični valovi, torej mora biti nekdo tukaj, ki povzroči z električnimi pobudami poedine gibe. Robotu daš naročilo. Mikrofon v njem ga sprejme in odda preko majhne radijske postaje možu. ki sedi v sosedni sobi ali kjer kodi v mogoči daljavi. Mož čuje torej naročilo in na pretikalni plošči vključi zahtevani gib — v kolikor je seveda obsežen v robotovem življenjskem programu. Tudi to, kar robot govori in odgovarja, govori in odgovarja mož ob pretikalni plošči v poseben mikrofon, ki stopi v brezžično zvezo z zvočnikom v robotu. Izumitelj upa, da bo s svojo konstrukcijo dosegel srečo vsaj na odrih te zemlje. Obnovitev monarhije v Španiji ? - i M španski lnfant don Juan, tretji sin bivšega kralja Alfonza XIDL, kl velja za Francove-ga pretendenta na španski prestol, s svojo soprogo princeso Marijo Mercedes Burbonsko Naloga Berije »Maly Dziennik« iz Varšave poroča, da obstoji poglavitna naloga novega šefa GpU Berije, poskrbeti za popolno telesno varnost rdečega diktatorja Stalina. Poseben oddelek GPU, ki mu je bilo doslej poverjeno straženje Stalina, je bil razpu-ščen. Na njegovo mesto je prišla četa kav-kaških planincev, ki so Beriji slepo vdani. Da ne bi mogel stopiti v Kremelj noben napadalec, so namestili povsod svetlobne signale ln zvočnike, ki javijo tudi najrahlejši šum. Al Capone odide v svobodo Prej nego so ljudje pričakovali, bo zloglasni kmlj chicaških tihotapcev in gang-strov AJ Capone zapustil kaznilniško trdnjavo Alcatraz v zalivu San Francisca. Izpustili ga bodo namreč dne 19. januarja 1939. Grad, ki si ga je pred kratkim kupil, mu žena s 35 delavci ureja z vso naglico. Ameriški listi pa pišejo, da se bo moral Al Capone zagovarjati zavoljo druge zadeve še enkrat pred sodniki in da bo dobil morda še eno leto ječe. Ta možnost pa ni velika, ker so zadevni akti na čuden način nekam izginili... Zločinec z rekordnimi številkami Pred kratkim so obravnavali v Tal in u grehe vlomilca Edgarja Ernsta Treufeldta, ki je v 42 dneh izvršil 40 vlomov. Za te vlome 6e je moral zagovarjati na 15 obravnavah, ki so jih dokončali vse v enem dnevu. Dobil je skupaj 73 let, ki so jih potem stisnili na 5 let prisilne delavnice. Vzrok, da so vsoto kazni tako skrčili, je ta, da Treufeldt pri vseh rekordnih številkah vendarle ni pravi težki zločinec, temveč bolj skromne vrste nepridiprav, ki je poedincem naredil bolj malo škode. Kradel je farno hišno orodje, obleko, živila in vino. Vina ni sam popil, ker je do skrajnosti trezen, temveč ga je prodajal. Zavedni Estonci Doslej si je dalo v Estoniji, m®k državi | ob Baltiku, spremeniti priimke 200 ti?ol : oseb. ki so narodne zavedne in so zarad' tega zavrgle imena tujega izvoa. j Lev — pestunja Zdaj se začenja kopalna sezona v Floridi in uprava milijonarskega kopališča Miamija si je nabavila pravega leva z imenom Neron, ki so ga v newyorškem zooju zdresirali tako, da bo v Miamiju vlekel otroške vozičke po obrežni promenadi. Težje nego leva pa bo dobiti dete. Kopališka uprava je obljubila neustrašnim staršem, da bi dali svoje otroke na razpolago za atrakcijo z levom, prosto bivanje v kakšnem prvovrstnem hotelu v Miamiju. Doslej se nista javila še noben oče in mati. Novi prezident Švice Za novega prezidenta Švice Je bil te dni izvoljen g. Filip Etter ANEKDOTA Neki Italijanski knez Je povabil Danteja na svoj podeželski dvorec. V parku je bil ribnik, ki so ga bili uredili z velikimi stroški, kajti dežela tam okrog je suha. Pesnik si je ogledal napravo in se pošalil, ker je bilo v njej le malo vode. Knez, ki je bil malo nečimern, pa je dejal: »Vaše šale niso umestne. V ribniku ni premalo vode. še pred nekoliko dnevi se je v njej neki človek utopil!« — »Tako?« je odvrnil Dante. sTa pa se vam je hotel polaskati!« VSAK DAN ENA »D-iek, pre^i-« t-. 4 rrA moj sidro, kaiti tega sem j.v, c. 1 1 .Miklavža v dar! c UOeuvre«) t , i 11 NAJVEČJI PAKET NAJMANJŠI IZDATEK NAJVEČJE PRESENČENJE! AMERIKA — AZIJA — EVROPA — AFRIKA — AVSTRALIJA ! PHILIPS 753 NE POZNA ZAPREKE. TUDI VASA DECA IZBERE Z RADIO KLAVIRJEM NEPOSREDNO ZA2ELJENO POSTAJO. PHILIPS 753 JE BOŽIČNO DARILO ZA TO IN BODOČE LETO t OBRNITE SE NA NASE TRGOVCE ! UGODNI POGOJI ZA ODPLAČEVANJE I Naročajte po pošti s pomočjo naših katalogov, ki jih dobite brezplačno! a g rob, I I I c Ako blago ne bi ugajalo, ga zamenjamo ali vrnemo nakupni znesek! Razpis. Uprava banovinskega zdraviliSč* ROGAŠKA SLATINA razpisuje najemodajo restavracije in hotela „Pošte". Pravilno kolekovane ponudbe Je vložiti pri upravi zdraviliSCa najkasneje do 27« decembra 1938. Rogaška Slatina, 10. decembra 1938. čitajte in širite »J U T R O« turni pregled Likovna umetnost v Mariboru Namesto nameravane razstave velikega obsega za nagiudo Umetniškega kluba v Mariboru, ki je bila preložena na pomlad, so mariborski umetniki priredili manjšo priložnostno razstavo. Navadno Je vsako leto ob tem času v Mariboru razstava; zdi se, da se tudi letos niso hoteli izneveriti tej tradiciji. Poznavalcu vseh naših razstav se mora zdeti t«* razstava nekaj svojevrstnega, saj stcji nekako izven običajnega okvira ostalih prireditev te vrste. Maribor noče biti provinca v nobenem pogledu, temveč meni, da je samostojno središče tudi v umetnosti. Zato razen formalnih vezi ne vzdržuje nikakih drugih zvez s slovenskim središčem in živi svoje življenje. Menda edine stike ima preko mladih z Zagrebom ln edini vplivi prihajajo od tam. Odtod moramo razumeti to razliko in poseben položaj, moramo pa spoznati tudi potrebo centralne ustanove, ki bi zbrala pod svoje okrilje vse slovenske umetnike in ki bi res znala dati svojstven pečat vsej slovenski umetnosti. V tem primeru ne bi mogli opazovati pojavov odtujevanja skupnosti in domači grudi. Za nadaljevanje tradicije slovenske umetnosti, za ustvaritev narodovemu čustvovanju ustrezajo-čega sloga, za združitev, okrepitev in po-vzdigo vseh umetniških sil je Umetnostna akademija Slovencem nujno potrebna. Tako moramo torej gledati mariborsko razstavo drugače in jo tudi drugače vrednotiti. saj so v centru veljavni pojmi tam nekoliko drugačni in morda se je celo spremenil pojem kvalitete. Manj živahno kulturno in umetnostno življenje ima za posledico počasnost in tudi manjšo prožnost, medtem ko zahteva pravi razvoj umetnosti izmenjavo dobrin in novitet poleg poznanja velikih in močnih stremljenj ter struj ne samo doma, marveč po vsem svetu. Zahteva pa tudi pravilno razumevanje teh stremljenj, zato so potrebne zveze in izmenjave misli z vodilnimi duhovi sedanjosti. Prav v tem pogledu opažamo nedostatke te razstave in v tem je iskati vzrokov svojstveni obliki, ki je vidna v neki sorodnosti in enakosti ter v neki preveliki skromnosti, ki bi mogla mejiti skoraj že na — revščino. Trenutno se zdi najmočnejša osebnost Zoran Mušič, zastopnik in zagovornik najmodernejših stremljenj o barvi in njeni uporabi. Prijetno preseneča dejstvo, da je nekako že na začetku našel sebi ustrezajoč slog, v katerem mu lahko sledimo korak po koraku. Njegova novejša dela kažejo večjo izdelanost, četudi samo v barvi, kajti kot pravi slikar zametuje risbo in se podreja samo barvi. Pri tem je tonsko uravnovešen in noben barvni pojav ne gre iz njegovega okvirja. Dobra so Mušičeva dela ob Dravi, »Drava pri Mariboru« je študija barve vode, medtem ko lahko v sliki »Studenci« že opazujemo sledove nastro-jenja. Poteza njegovega čopiča je drzna in silovita, kar priča na eni strani o mladem zaletu, na drugi strani pa tudi o naglici, za katero trpe skoraj vse njegove slike in ki je ponekod vzrok zarisanosti. Drugače pa je njegovim slikam želeti samo naslona na domačo zemljo, ki bi jo bilo mogoče v njegovem načinu dela podati barvno resnično in uspešno. Notranje soroden, vendar manj drzen je Karel Jirak, ki se o njem zdi, da se zadnje čase nagiblje k večji slikovitosti in izražanju z barvo. Sicer ni tonsko vedno tako uravnovešen, mnogokrat mu gre namreč detajl preko celotnega okvira, takisto ne očitujejo vsa dela dosledno iste linije. Slikarstvo in krajina mu dobro ležita, posebno če se ne spušča v podrobnosti in zlasti še, če daje tudi svojim čustvom nekoliko besede (»Jesensko jutro«). »Jesenska krajina« (s ponesrečenim podnaslovom: Pred nevihto) je po barvi in nastrojenju dober pendant enako dobremu »Večeru na Griču«. Samosvoj in najmanj soroden ostalim je Ivan Kos. V svojih delih kaže umirjenost, ki je skoraj že prevelika. Je najbolj raznovrsten, saj je razstavil dela v vseh tehnikah. Njegovi mehki in lirični naravi najbolj ustreza akvarel, z njim zna izraziti pravo razpoloženje narave in svoje Ln z njim ume slikarsko govoriti (»Jesenska krajina«). Akvarelno tehniko obdeluje tako, da lahko dela z njo dobre portrete (»Deklica«), kar nI tako preprosto, če pomislimo na težkoče te tehnike. Slabši je v olju, kjer ga včasi prepodrobno opisovanje detajlov zapelje v škodo slikarskega učinka. Pri teh podrobnostih pozabi na celoto, ki naposled ne izpade slikovito, čeprav mu ne moremo odrekati slikovitih detajlov (»Male hiše«). Kosova risba in linoreza potrjujejo njegovo lirično stran, ki pride tudi v grafiki do pravega izraza. Najmlajši med vsemi je Maks Kavčič. Mladost je očitna v vnetem iskanju, v pridni delavnosti. Bilo bi želeti samo malo več poguma in samozavesti Kavčič študira predvsem barve in njih harmonije, čeprav jim ne more vedno najti ravnotežja. Vendar lahko pri njem opazimo mnogo dobrih lastnosti; v svojih delih ima poleg barvne resničnosti zrak. globino in daljavo. Ima pa tudi kos sebe v mračnem razpoloženju (»Koča ob Dravi«). Kavčič je mlad nedvomen talent, ki bo moral še v svet, da se bo učil in opazoval, da se bo znašel in da ne bo zamrl v ozkem ozračju, ki je za mlad razvoj prenevarno. Kipar Fran Ravnikar je razstavil bronasto figuro dekleta, izdelano v dobri stari maniri s spomini na secesijo. Boljša je portretna glavica z življenjsko resničnostjo in dobro plastičnostjo. H koncu naj še omenim absolutno neprimernost dvorane v razstavne namene Razbita svetloba daje nemirne poglede, preozka širina ne dovoljuje opazovanja od daleč in neprimerna okolica ni niti malo v čast razstavi, temveč ji utegne le škoditi. Nemiren in nezadovoljen išče človek pogleda in zbira vitise; potrebno mu je mnogo časa, da se prav znajde, pa tudi potem se ne more dovolj koncentrirati in vživeti. Maribor nujno potrebuje za svoje razstave primernih prostorov, ki bodo ustrezali vsem zahvetam sodobne arhitekture in slikarstva in ki bodo obenem tvorili reprezentančen hram naše likovne umetnosti na severni meji. F. K. Kos Zapiski SPOMINSKA KNJIGA DRŽAVNE TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI Ob koncu letošnjega junija je zaključila ljubljanska TSŠ petdeseto šolsko leto. Ob tej pri'iki je priredil naš največji tehniški srednješolski zavod razstavo, ki je vzbudila ogromno zanimanje ne samo v Ljubljani, temveč po vsei Sloveniji. Obenem pa je vodstvo šole obljubilo posebno spominsko knjigo, ki je izšla prav te dni, ko je minilo 3. decembra t. 1. 50 let, kar Je bil zavod svečano odprt. Spominska knjiga je razdeljena na štiri dele. V prvem je najprej obširna in do sedaj najtemeljitejša zgodovinska razprava o zavodu in v začetkih obrtnega šolstva na Slovenskem, (spisal direktor Jožef Reisner). Tej sledi podroben oris delovanja poedinih odsekov in oddelkov na zavodu, ki združuje pod skupnim vodstvom štiri vrste šol: tehmško srednjo šo-; lo, delovodsko šolo, moško in žensko obrtno šolo ter banovinsko šolo za glasbila. Posebna članka razpravljata o šolski zgradbi ter o številu učencev in frekvenci zavoda. Zaključek tega dela pa tvorita popoln seznam učnega osebja ter absolventov in absolventk od začetka šole do danes. V drugem delu spominske knjiere so spisi o visokošolskem študiju, strokovni organizaciji in delovanju absolventov, o stremljenjih za ustanovitev popo'ne slovenske umetnostno-obrtne šole in umetnostne akademije ter o ženskem obrtnem šolstvu v dravski banovini. V tretjem delu so članki o bivšem in sedaniem obrtnem in tehniško-industrijskem šolstvu v dravski banovini s pregledom pospeševanja obrta in prirejanjem strokovnih tečajev Zbornice TOI v Ljubljani. Zaključni četrti del pa obsega podroben pregled obrtnega in tehniško-industrijskega šolstva v Jugoslaviji. 2e ta kratki pregled razprav in člankov nam kaže od'ičen pomen te strokovne publikacije, kakršne do sedaj o našem strokovnem šolstvu še nismo imeli. Zato pri-| poročamo vsem, ki se zanimajo za razvoj j slovenske obrti ln industrije, da si knjigo čim preje nabavijo, zlasti Se, ker je tiska-| na v omejenem številu in bo prav gotovo i kmalu razprodana. Knjiga obsega v obli-i ki velike osmerke brez številnih celo- stranskih alik na umetniškem papirju 276 strani ln stane kljub lepi in umetniški opremi trdo broširana samo 50 din. Naroča se pismeno ali ustno na nas'ov: Drž tehniška srednja šola, Ljubljana, Aškerčeva cesta 9. Zagrebško gledališče vprlzori ta teden Na Aleksandrovem trgu: 19. Matija Gu-bec, 20. La Wally, 22. Faust, 23. Egmont božična nedelja: Don Pasquale (popoldne). Baron cigan (zvečer), božični nonedeljek: Dundo Maroje (popoldne), Tri valčka (prem. zvečer). — V Frankopanskl ulici: 20. Junak, 21. Pod kuratelo, 23. Deklica iz Prage, božična nedelja: pod kuratelo (popoldne), Pot v Benetke (zvečer), božični ponedeljek: Deklica iz Prage (popoldne), Junak (zvečer). Proza Otona Župančiča. V zvezi s četrtim zvezkom Župančičevih spisov, ki bo izšel za božič, je urednik te izdaje, dramaturg in kritik Josip Vidmar predaval v soboto zvečer v knjigarni Akademske založbe o Otonu Zupančiču kot proznem piscu. Na nekaterih značilnih primerih njegovega eseja m kritike je pokazal, kako Župančič pojmuje poslanstvo pesnika umetnika in duha sploh, kaj sodi o položaju pesnika v našem narodu in o nekaterih drugih vprašanjih slovenske duhovne kulture. Predavanje, ki mu je zopet prisostvovalo lepo število pozomih poslušalcev, je pokazalo, da bo zvezek Župančičeve proze ena naših najzanimivejših knjig zadnjega časa, saj so ti prozni sestavki prvič zbrani v knjigo in kažejo vzlic vsemu priložnostnemu značaju visoke in trajne odlike, šele s tem zvezkom bo Oton Župančič postal »magnus parens« naše esejistične literature. Dr. jog. čerin »Meditation« In valčKOva pesem »Vera«. — Pred kratkim je izdal dr. Čerin svoji najnovejši skladbi >Meditacija« in »Vera« Meditacija (borba za srečo) je zgrajena na kratki temi, ki izraža prošnjo po ljubezni in ki se proti koncu skladbe stopnjuje do strastne višine. Valčikova pesem na besedilo Mirka Kraglja pa nam slika srečo v ljubezni. Sladkost in miline polna melodija te pesmi prime vsakogar, iti jo je slišal. Obe skladbi igrajo že razni salonski orkestri, radijski orkester, godbe na pihala z največjim uspehom. Valčkovo pesem »Vero« je Marij Šimenc zapel na novinarskem koncertu z največjim uspehom. Skladbi sta prirejeni za klavir, za salonski orkester in za godbo na pihala. Kdor si hoče privoščiti deset minut čistega glasbenega užitka, temu ju toplo priporočamo. Dobita se v vseh knjigarnah. Za svobodno vlado duha. Te dni Je rektor češke univerze v Brnu, znameniti literarni zgodovinar, esejist in kritik dr. Arne Nov&k ob izročitvi insignij Masary-kovi univerzi spregovoril besede, ki so v sedanjem času vredne posebne zabeležbe. Govoreč o delu univerz je dejal med drugim: »Naš končni smoter ostaja jasen: vzgajati mlada pokolenja v odgovornosti za kraljestvo duha, ki je nadrejena ob'as t materije in mora le-to obvladovati. S tako vzgojo hočemo zmanjševati moč nasilja, pa naj gre za nasilje z orožjem ali z z novo učinkovito snovjo je priznan kot odlično sredstvo zoper prhljaj ln izpadanje las. vsebuje poleg preskušene učinkovite snovi Trilysina še fino razpo-deljen dodatek masti ter služi odlično onim. ki imajo suhe, krhke ln nelepe lase. VSAK POSLUŠALEC RADIA ŽE POZNA GIF BATERIJE ™ brez kisline In ^fe 8 BREZ SALMIJAKA HJ B P9 % ker Imajo ~ * B 1 NAJVEČJO NAPETOST 'bez«^ ODLIČNO SE OPOMOREJO NEOMEJENO TRAJNOST SHRANJEVANJA Pazite na posnemanja! Patenti najavljeni! GIF BATERIJE originalne samo z RDEČIM PEČATOM diktatom. Univerza bi prenehala izvrševati svoje poslanstvo, če bi ne plaval nad njo in z njo ne vladal Creator Spiritus. Njegova vlada in moč sta zagotovljeni samo tedaj, če bo v polni meri zagotovljena svoboda raziskavanja in poučevanja. To svobodo bomo branili tako proti pritisku z ulice kakor proti usmerjevalnim težnjam države. Naši ideali ostajajo vsečlo-veški, humaniteta v najvišjem smislu besede, zgrajena na temeljih ln na sintezi antične in krščanske kulture. Dobro pa vemo, da vodi pot do prave humanitete samo skozi vrata narodnosti, zato bomo na Masarykovi univerzi gojili češko zavest, domače svojskosti, posebnost narodne biti, ker ne pozabljamo, da naš narod in država potrebujeta zavednih glav, delavnih rok in hrabrih src, če hočemo ohraniti to, kar nam je ostalo po letošnji tragični katastrofi...« Ob koncu je rektor dr. NovAk izrazil vero v boljšo, pravičnejšo bodočo Evropo. Iz naših zgodovinskih raztskavanj. Kot separatni odtis iz novega zvezka »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo« je izšla interesantna razprava dr. Josipa Mala »Schvvabenspiegel in koroško ustoliče-nje.« Pisec se vrača z novimi kritičnimi pogledi k vprašanju koroškega ustoliče-nja, ki predstavlja najznačilnejši akt starejše slovenske zgodovine. V tej razpravi se bavi dr. Mal s poročilom Schwaben-spiegla, o pravicah in umeščanju koroškega vojvode, pri čemer prihaja k sklepu, da to poročfo opisuje potek ljudskega zborovanja, »veče«, ki je v zvezi s starim pravnim običajem koroških Slovencev. V giessenskem rokopisu omenjeni slovenski spev, ki so ga peli kmetje, ko so vodili vojvodo okrog knežjega kamna, označuje avtor kot srednjeveški kirleis (Kyrie elei-son). Ker so veča izvolila in potrdila vojvodo, se je moral le-ta zagovarjati pred nj:mi tudi v primeru tožb, med tem ko je bil po nemškem pravu pod soden kralju odnosno njegovemu dvornemu sodišču. Ker je karantanski vojvoda vstopil v svoje pravice šele po slovesnem umeščenju, ga je bilo treba smatrati vse dotlej za navadnega dežeiana, ki ga je mogel vsakdo tožiti pred sodiščem v deželi, čim pa je postal pravi nemški državni knez, je za karantanske Nemce veljalo nemško pravo, medtem ko so Slovenci — kakor poroča Schwabenspiegel — ohranili še nadalje pravico, da tožijo vojvodo pred navadnim sodnikom. Pisec obeta še nadaljnjo razpravo iz tega kompleksa vprašanj naše starejše zgodovine. 2e po njegovem tolmačenju »švabskega zrcala« smemo soditi, da je mogoča nova osvetlitev vprašanja pravnega in političnega položaja karan-tanskih Slovencev v srednjem veku. Statvene mojstre sposobne ln izkušene, IŠČE velika tkalnica pisanega bombažnega blaga. Samo reflektantje e dolgoletno prakso ter a prvovrstnim tehničnim znanjem naj naslovijo ponudbe na ogL odd. «Jutra« pod »Tekstilec«. Postani in ostani član Vodnikove d r n 2 b e t Gumbe za preobleko ter aparate, štance in vse ostale potrebščine za salone dobavljamo po najnižjih cenah. Zahtevajte ponudbe ln vzorce. J. GUTTMANN Zagreb, Martlčeva 4 — Telefon 58-81 trgovina šivalnih strojev ln nadomestnih delov MASHEZIJA SAN PELEGRINO Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGRINO je prijetno sredstvo za čiščenje. Dobro učinkuje. — škatlica vsebuje eno dozo, z ali brez okusa po janežu. Dobiva se v vseh lekarnah. Prodajna cena din 6.—. R. S. br 77283 23/X 1938 L Lepa darila za Božič! ■L __«_____«—__*_ IUSIIka IOMM « Namizne garniture, za 6 oseb kavne svilene..........Din 360.' « damast ..........Din 220.< jedilne damast.......Din 230.—, 370. Par primerov lz naše božične Izbire t Robci v elegantnih Škatlicah damskl 6 komadov ...... Din 11.—, 14.— fini 6 komadov .■■•■. Din 30.—, 37.— moški 6 komadov »«■■■• Din 33.—, 47.— Preproge, perzijski in moderni vzorci, 150/240 cm Din 970.— 200/290 cm Din 1570.— Odeje, volnene ••■■«. Din 190.—, 220.—, 270.— svilene ...... Din 300.—, Za domače halje In pižame svileni barhent.......Din 28.— do 38.— barhent za pižame . . . . . Din 12.— do 18.— UFAKTCMA F. K S. SOUVATO LJUBLJANA — MESTNI TRG 4 n Strel u gralskl Mžnici Roman »Vsakikrat sto funtov več.« Poračuna] je. »Ali veste, da bi vas stalo vseh trideset pisem na ta način skoraj petdeset tisoč funtov?« »Vem. Izračunala sem. To me tlači kakor mora.« »Kako ste plačali teh pet sto? « »Imela sem denar. V teh petih mesecih sem dejala na stran vsak peni j, ki sem si ga mogla utrgati.« »Res ste mu poslali pet sto funtov? Temu je treba storiti konec, to ne more iti kar tako naprej!« »Ali boste mogli kaj ukreniti proti temu, gospod Meredith?« Smehljaje se ji je pogledal v bledi obraz in prikimal. »Obljubim vam, da nekaj ukrenemo; ali se bo obneslo ali ne, še ne morem reči. Ne belite si več glave, prepustite to meni! Sproti vam bom poročal o vsem.« Mala grofica je vstala in položila roke v njegovo desnico. »Gospod Meredith, kako naj se vam zahvalim? Ne morete si misliti, koliko sem pretrpela te mesece, ki sem bila zmerom tako sama s svojim obupom. Ze to, da sem se mogla nekomu izpovedati, mi je v tolažbo. Tega vam nikoli ne pozabim nikoli ne!« John ji je stisnil roke in jo potrepljal po ramenu, češ, naj bo mirna. In prav med tem ganljivim prizorom je Juanita Meredith odprla vrata in stopila v salon. »Moja žena — lady Colchestrska«, je predstavil John ter se sam pri sebi namuznil Juanitinim dvignjenim obrvem Mladi ženi sta na prvi pogled presodili druga drugo. »Tak to«, je pomislila Juanita, »to je zloglasna lady Colchestrskal Milo, dražestno bitje Kdo ve, ali je v njenem zlem slovesu sploh kaj resnice? John je bil nekam čudno očetovski proti nji, ko sem stopila v sobo.« »Strašno mi je žal, gospa Meredithova«, je iz-pregovorila lady Colchestrska, »da vas je moj razgovor z vašim možem prepodil z doma.« Juanita se je zasmejala. »Nikar si ne belite glave. lady Colchestrska. To bo delal John, ko pridejo računi.« »O, moja slutnja!« je rekel z votlim glasom »Pelji lady Colchestrsko v svojo spalnico, da si na-pudra nos. Jokala je.« »Strašna moram biti na pogled«, je rekla Pa-mela, čeprav je mislila narobe. »Niti vedela ne bi bila. da ste jokali«, je vljudno dejala Juanita. »Ali je bil John grd proti vam?« »Narobe«, je malce hudobno odvrnila Pamela »Zlat je bil. Rekel je, da sem takšna kakor utopljena vila.« »Oh!« je menila Juanita in z nejevoljo opazila, da strmi mož kar naprej preko njene glave »Poj-diva, prosim lady Colchestrska! Po mojem mnenju je seveda čisto nepotrebno, da bi si pudrali nos.« S praga spalnice se je še enkrat ozrla na moža. Njegov obraz je bil negiben, a sam pri sebi se je muzal do ušes. 4 Poizvedbe Meredith se je podpisal pod zadnje poročilo, ter pozvonil službujočemu redarju. »Neslte to v sobo oddelnega načelnika, da jutri zjutraj najde! In poglejte, ali je narednik Beef še v svoji sobi! Ce je, naj pride k meni.« Čez nekaj minut se je čokati narednik z rdečim obrazom pokazal na pragu. »Klicali ste me, gospod Meredith?« »Da Sedite, Beef, a pazite, da se stol ne podere! Hočete cigareto?« »Hvala, sir Prosim!« »Beef«, je pričel John Meredith, »zadnji čas se mi zdite nekam utrujeni Sodim, da bi potrebovali dopusta.« »Menda ne zato, ker bi bili nezadovoljni z menoj, gospod Meredith«, je odvrnil narednik, ki mu je zdravje kar sijalo z obraza. »Seveda ne. A če zaprosite za dopust, morate reči, da ste preutrujeni in potrebujete teden dni )ddiha Priporočil bom vašo prošnjo « »Prosim, sir. Hvala!« je pokorno rekel Beef. Meredith ga 1e zvedavo pogledal. »Cujte, Beef, kaj delate v prostem času?« »Slikam« »Kaj? Sobe?« »Ne, gospod Slike « »Sveta nebesa! Kakšne slike?« »Nu takšne, sir reči in ljudi Slikal sem svinje in krave in ženo našega vikarja. Sliko sem ji poslal za božič.« »Ali ji je bila všeč?« »O, da, da. Ko sem ji namreč vso reč pojasnil, sir.« »Kako pojasnili? Pa ne dia bi bili kubist?« »Oh, ti!« Beef je zaničljivo mahnil z roko. »Ne, a stisnil sem sliko pod pazduho, lepo zavito v papir, in šel k vikarjevi ženi in dejal, da sem jo naslikal. Toda moja žena je bila zavila podobo, na kateri stoji krava do trebuha v vodi.« »Mučna zadeva. Kako je prišlo do zamenjave?« »Mda, sir, sam ne vem. Moja žena in vikarka nista nič kaj posebni prijateljici.« »Torej na tem dopustu ne boste slikalL Prvič: neki Thomas Jones dobiva pisma na naslov H. Smitha. 94 Baldock Road, Blackfriars, London — zapišite si! Ta Jones je izsiljevalec, in rad bi vedel, kdo je Vaša naloga na dopustu bodi, da to dože-nete, če je mogoče.« »Videti je kaj preprosta reč«, je zadovoljno po-kimal narednik.« »V resnici pa ni. Drugič morate v Windsor. Med Windsorom in Old Windsorom, takoj za kraljevsko farmo, stoji .Brezov dvor*, hiša, ki je last Faw-cettove rodbine. Oče, mati in sin. Poizvejte o sinu vse, kar je moči izvedeti! Ime mu je Gerald, kličejo ga pa ,Murr*.« »Ali je predkaznovan?« je vneto vprašal Beef. »Imamo že kaj o njem v uradnih spisih?« »Ne, budalo! Drugače vas vendar ne bi pošiljal tja. Dognati morate, kaj dela ves božji dan, ali ima kakšno službo, ali še vedno toliko pije...« acen praktična darila 'i ■ v-H- sl nabavite za Božič v znani manufakturni veletrgovini MIKLAUC „Pri škofu" Lingarjeva ul. LJUBLJANA Pred škofijo V ELIKA IZBIRA OSTANKOV SVILENEGA, VOLNENEGA IN PERDLNEGA BLAGA PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH. A OGLASI Modistka •amestojna caoč dobi me-»to. Ponudbe n ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«. 32348-1 Gospodično žtz 20letno, z dobro vzgojo absolutno zanesl]ivo, iščem k štiriletnemu otroku za iez dan. — Zgiasiti se pri Hausman, Gosposvetska 9, priti. 32347-1 Služkinjo ei vsa hišna dela, zmoino kuhanja, čisto, pridno, po-fteno, takoj sprejmem. — Vprašati: v trgovini Ljubljana, Prečna ul. 8. 32345-1 Frizerko in vajenko prvovrstno, sprejme za stalno. ne samo za praznike — Salon Izabela, Pod Trančo. 32343-1 Na Jesenicah iščemo kontoristko in pisarniško praktikantko, per-fektno v nemščini in slovenščini. Pismene ponudbe: — Condor, Jesenice, poštni predal. 32361-1 Blagajničarko s trgovsko izobrazbo z znanjem nemškega jezika za večjo trgovino sprejmem. Ponudbe s sliko in navedbe referenc na ogl. odd. Jutra pod »Blagajničarka«. 32357-1 Rudarski nadzorniki mlajši, po mogočnosti z rudarsko šolo, dobijo mesto v rudniku premoga. Ponudbe s priporočili pošljite na Prometno banko, Beograd, poštni predal 204. 32065-1 INSERIRAJ V ..JUTRU"! G. Th. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit 29 Nedvomno je bilo zanimivo zvedeti kaj o izviru spomenika; a še bolj zanimivo je bilo vprašanje, kako naj pridejo na tla! Potniki niso vedeli, množica, ki se je zbirala spodaj, pa tudi ne. Tedaj je obšla nekega redarja srečna misel. Pravkar je bil opazil prodajalca balončkov... Tkalskega mojstra samostojnega, z dolgoletno srakso, iščemo. Nastop ta-coj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mojster 39«. Klavirsko harmonike i kovčkom, v jdličnem sta nju prodam po zelo ugodni ceni. Ogled v Dalmatinovi 32331-1 I 10-1., levo. 32234-26 Pouk Tečaj za strojepisje priredi Trgovsko učilišče in stenografski institut ROBIDA, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Novi moderni stroji. Najnovejša učna metoda. Začetek: januarja 1939. Pojasnila v pisarni čiPšča r Ljubljana, Trnovska ul. 15. 32356-4 Tečaj za stenografijo (šestmesečni) priredi Trgovsko učilišče in stenografski institut ROBIDA, Ljubljana, Trnovska ul. 15. — Poučuje ga. prof. Robidova. Učnina nizka. Uspeh zajamčen. Začetek: januarja 1939. Pojasnila v pisarni: učilišča: Ljubljana, Trnovska nI. 15. 32335-4 Potniki Potnika tudi kot družabnika Z nekaj kapitala, sprejme agentura in komisijska trgovina. — Združitev s sličnim podjetjem mogoča. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Dobra zastopstva«. 32274-5 ramun Darila za male in velike gitare, harmonike violine i. dr. aa j cene i še pri M. MODIC Ljubljana, Cojzova c. 9. 399 26 Radio Posodim radio aparat na krajSo ali daljSo dobo proti primerni mesečni odškodnini. Aparat je 5 plus 1 ceven, prvovrstne kvali tete. zelo selektiven, •> kras nim zvokom, rabljen samo en mesec. Poraben je za privatnike in za lokale. — Cenj. ponudbe z navedbo mesečne odškodnine in dobe posojila na ogl. odd. Jutra pod značko »Radio«. 32363-9 Dragocenost Vsakovrstno zlat« Kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvellr • lubliana Wolfova ui Ugodna prilika! nakupa finega porcelana, novega gramofona. Kune. Salendrova 4-JL 32110-6 Pohištvo (Herrenzimmer) takoj prodam radi odpotovanja Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ugodno in poceni«. 32366-13 2 para smučarskih čevljev malo rabljenih za 13 in 13 let in Toplodar prodam. Bleiweisova c. 6, pritličje, levo. 32365-6 Orehova jedrca in Bžol nudi SEVER vignlte v offlasnen oddelku dospele ponudbe. Vas Od ie odvisno, da imatt obleko vedno kot novo iato jo pustita redno kemično Čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnic. —- Sv«tln,;kalnic K Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva aodi I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telet 20-59 Cunje Krojaške odrezke ft&ri peps. tekstilne odpadke ■ k euiuo govejo dis eo (aravco» - rup> vsa KO množine SRBEITEK lanom iiiavsfca ul 15 Naročniki »JUTRA« ao ss varovani ss 10 000 Din. NSERIRAJ V „ JUTRU44! OZNANILO Opozarjamo cenjeno občinstvo, da prodajamo za praznike od danes naprej naše slovite Petričkove kremove rezine („Kremšnite44) preko ulice po Din 2.— komad v V C v fjP etri cele NA ALEKSANDROVI CESTI f Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da je preminil ob tolažilih svete vere naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Friderik čerrciek POŠTAR EN POSESTNIK Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 21. t. m. ob pol 10. na farno pokopališče pri Sv. Benediktu. Sv. Benedikt v Slov. goricah, 19. decembra 1938. Žalujoči: EMILIJA, soproga; MILIKA, hčerka; REZIKA, sestra; JO-ŠKO, brat in ostali sorodniki Opremljeno sobo v centru mesta, s posebnim vhodom in centralno kurjavo, oddam 1. januarja. I Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. { 32364-23 Sobe išče Zakonca brez otrok iščeta opremljeno sobo z uporabo kuhinje za takoj. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Čisto«. 32056-23a Zakonca brez otrok, iščeta za 1. januar opremljeno sobo, čisto in svetlo, po možnosti s souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Drž. uradnika«. 32362-23a r L Zahtevajte veliki zimsko-sportni katalog ^JM TCKER Zagreb, Ilica 39 ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti naše dobre mame sočustvovali z nami, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji s cvetjem zasuli grob, izrekamo iskreno zahvalo. Prav posebna hvala pa gg. docentu dr. Matku in dr. Jemcu, ki sta se z nadčloveško požrtvovalnostjo zavzela za našo mamo in ji lajšala zadnje trenutke, ter čč. sestram Leonišča za skrbno nego. Posebno hvalo izrekamo rodbini višjega svetnika Antloge, ki nam je v težkih trenutkih stala prijateljsko ob strani. Rodbini: dr« Frlanova — ing« Jernejčičeva Mestni pogrebni zavod Občina Ljubliana Ji' J-- Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra i Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno u. d. kui u^aiuaija uran Jeran, — £a inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. — V bi > ujanl.