polhi napadov na SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE prostori t Mit S*. L*wndal« An. ornoo «M ■ :«57 to. T—iil! An. UnMMI LETO-YEAR *ygL irUSaf STClSTOŽ^Ttg iT^cS^VJ^^r CM—o, 111, torok, 6. januarja (J«*. 6), lttft. ^•°#STEV.--NUM*E 4, NEKATERI TOIUIVIOMO POVSOD SOCIALIZEM. PA 81 xm VI ZAVIDAJO, KAKO SMBftVO SEBI. Kajti socializem vidijo tam, kjtr ga še ni. Wsshington, D. 0. — Senator Bruca i* Marylanda «a jo hotel najbrž maščevati zaradi napada na traat za umetna gnojila, kate rega je izvršil aenator Harrison is Missisaippija T Baltimorju, pa je udaril po določbi t Undferwoodo-▼i predlogi glede Mueclo Shoalza, ki se peča a umetnimi gnojili. 0-značil je to določbo kot nevaren korak v socializem. Povedal jo odprto, ako se hoče voditi uspešne kupčije z umetnimi gnojili, tclaj ne sme imeti privatni najemnik nobene konkurence od atrani vi • de. Senator jo postal ie bolj resen in je povedal ie majhno zgodbioo, da dokaže, kako majhen državnik je senator Harrieon, ki se drzne napadati truat za umetna gnojila. Senatorja Undtrwooda, ki je krepak podpornik sedanjega ,, spodarskega sistema, kljub temu ni zadela kap. Kako je aodil o tem napadu, ki njega prikazuje, i;ot prikritega socialista, ni seveda .po-vedal nikomur. . Senator Undenrood je marsiksj pričakoval v debati, ampak kaj takega prav zanesljivo ni upal dočakati, da mu kdo pove, 4« jo določba glede produkcije vnetnih gnojil v njegovi predlogi soeiali-stičua. . . > JJKjBlSif< M ' DELAVČEV RlUfcO. Dolavoa M Ohioago, Dl. — Delavec Jihn Keyea je padel v p. mogov nab ralnik na nšeatni vodovodni f>* •taji Premog ga je vlekel vase Ifl Keyes se je po$aai blilal ognje ue mu žrelu pod parnimi kotli, ka mor ga je premog vlekel a sabo Klical je na pomoč na vez glas in končno so ga slišali njegovi tova riflt Bil je zadnji trenotek. Keyes «e bil zakopan že do vratu v premogu, že nekaj minut in bil bi osmjenem žrelu, .Hitro ao položili težke desko prek nabiralnika in se spustili doli k njemu in ga oprostili premogovega objema. Keyes menda ne bo pozabil vse žive dni te*a dogodka. , Takim nevarnostim je izpostavljen delavee pri težkem in napor nem delu. MaraikaUra miljon j--ka bi se onoevestila, ako bi le pogledala v ogromni premogov na-liralnik, if katerega trajno leze premog v ognjeno žrelo pod ^or Dimi kotli, kakor da ga tja vleV nevidna in demonska aila, da se ■premeni v morje plamena, ai prisvaja parno silo, ko segreva vo-3o v parnih kotlih. po- V Washingtonu ao izvedeli, da Francija le 44vleče" Ameriko s svojimi pogoji za poravnanje dolgov. Nekateri senatorji vidijo vsod strah socializma. Nov motor za letala iznajden, ki moida revolueijonira avijatiko. V Chieagu je zaatavkalo 8000 voznikov. ^ Jugoalavija. Kadi je aretiran. Strahovlada za unie.»nje volilne svobode se nadaljuje. > Po svatu. Fašistični teror v Italiji; apo-padi med fašisti in policijo. Veat, da je Anglija organizirala balkanaki protiruski blok, se ponavlja. Pariški Usti napadajo Ameriko radi dolgov. Nemški parlament otvorjen. BRITSKI POSLANIK SLIKA STRAHOVE. TO JI STORIL V KON81RVATOMA. V taka strahova p« na verjamejo U*lje. Dolgovni pogoji Francije so It propaganda. Francija se Se ni resno odločila aa poravnanja vojnih posojil. Pa-tm Usti napadajo Ameriko. Waahington, D. 0., 5. jan. — Iz "Avtoritativnega francoskega vira so prišle informacije, da pogoji Francije, ki so bili prejšnji teden predloženi ameriški vladi glede D. O. — V BriU- njenih vojnih dolgov, ni ji so toriji v sedlu in delavske ^ definitivni pogoji, temveč le vlade ni več, aato tudi britski pf Mteklno tipanje, ki nnj odkrije slanlk poje zdaj drugo peesm kot P*T>j« Združenih držav za porav ob šaau delavske vlade. Prad A' ***** Z dragimi besedsm! meriškim političnim znanstvenim •« francoska propaganda, ki ima društvom je britaki poslanik air namen, priailiti Združeno drUve, Burne Howard predaval o predme- <*• izpregovore prvo definitlvno tu "Britaka politika in ravnoree- bsdsdo je sil." Predmet je bil kako« »a- Jutri ee otvori v Parizu konfe lašč ustvsrjen, da sagovarja pall- renca zaveznikov glede revisije Uko britskih torijev, ki v d-ihu odškodninskih pUčil na podlagi še vedno Šive v srednjem veku, ko Daiveeovoga načrta. Na tej konfe« je' angleški kralj Jurij III. take renči bodo nedvomno raspravljali šikaniral Američane, d* so se vpr* tudi o vojnih dolgovih, dssi to li njegovi avtokraoiji in progla- vprašanje ni uradno na dnevnem sili angleške kolonije v Ameriki redu za neodvisne. Da govori v aago- 5 j _ p i|w lM vor nazadnjaštva v Veliki Brfce- ^^ jniji' vtis »tVMM^HHHP je treba slikati take strahove na dolgiv" * stsno, da poalušalci kar strahu Jj N . treslo. In tako je tudi britaki t'0UT**\ me? poslanik dejal, da je Evropa rmv- 8*m* tf M*«* nokar definitlvno ušla - "kosu- Podoben Skylocku. Stric niatični poplavi'4. Najhujša »e- « J« »Murt, J« Mi odgovarjamot 44Am Ameriko radi glede % vojnih Rs¥ nstsr dajs Asnriki prvsmtvs v zrsks. j %>**»• iJ' • \ ■ '>■ * ■ ■ i r~7 • • - S v Iznajdb^; js teko popolna, da Ms »ošni pol*i čez morja In 800 aljj na ur4 ; X*w Tork,V. T - V nedeljo je ameriška javnost prvič izvede-1 varnost je bila po njegovem^.. . L la, da ima Amerika nov parni nju leta 1018 in 19*0, ki sa je pa f^ 4f M rojno, v motor za ero^sne, ki daleč nad-f ustavila" pred vrati VaK.v*. tudi tvoji lastni si kriljuje ekspldiivne motorje na To je* rešilo Evropo pred vporSm »0V1; »trle Sam pa odgovori na aki že napove- rdečkarjev zelo rtzneira značaja. 'Business je business'. KI -volueijo v avija- Odkar se je morala rdeča ar- W™imo: 'Kaj pa prelita krit' ega motorja bodo msda umakniti ispred Varšave/ ni 8trlc 8aw' mbri»a kfl» čez oceane 800 4vrope ugrožala nobena sila, da preliv«jte dolarje. Račun ne z preetanka ka- ji gospoda«, je go^orančU brtt- toi*«« ow»t'. Tako--- rROOVSKI TAJNIK VIDI VSE V KOŽICAH. - Washington, D. 0. — Trgovski ajnik Hoover jo podsl izjavo, !«t,ri pravi, da so gospodarski iz-[ledi v letu 1925 zelo dobri. Hovo leto prične s gospodarsko mdbo, je menil trgovski tsjnik '"•H a ga je Uko dobra, da take ' ni bilo po vojnL V minolih letih ' bilo nekaj napredka proti so-'»'ni, gospodarski in polHični Ulnosti po vsem svetu. Le Bnsi in Kitaj tvorita po njegovem "»nju izjeme, ker tudi pred voj « ni na nju odpadlo ve« kot 3% otka mednarodne trgovine. •OPROa OBTOtBN VUOKJk ^ SVOJE tBlTE. Omaha, Vab. — Veleporota •»tožila John Wanren Haliaa, ds ' umorU avojo tf-letno ženo Mat »"kiro. Haline trdi, da je aJ*1 r"j o ženo umorjeno v klati in da > bila umorjena v njegovi odsdt lWlin, f. j«n. — Novi nemški »rUmmt jo bil danoS otvorjen. najpr.j gazolin. Stro dujejo veliko tiki. S pomočj letala lahko miU na uro in kor tudi brez motor naglo kontinent v zelo kratkem času kras odmorov no tudi sagotov jmm 'arnosti, da bi]Bki poslanik, hal; poloti čes Nato j0 nadaljeval, da se riški Shylock tirja od masa. Nemogoče js nam u [morala Velika Britanija sama se4*°« PojmHi, sakaj človeška živ-ff. be M«uvati" od časa dp časa, do- ljenja Uko malo štejejo v otroških land Pfaff, mehaniški inženir, kiita^r miru. Menil je, da Bri je delal sedem let nafsvoji iznajd- ^i« ▼ prihodnjosti te more ■ $800,000, da je ^ osamljena. 4 r r? JvJZ izpopolnil atvar. Motor je zdaj vi,. ®DW*pdoTfo^pr j« W1 diploma. bi in baje potrošil rokah letslskih isvedencev, ki"so|?ffit' šim oljem, ki stane danes tri oen-. _ . t® »»iona. IrUM ******* BtJVnO lL Eksperti pravijo, da je Ameriki I MSD DMLAVVL zagotovljena supremacija v zra-, ku, bodisi v bojni ali trgovinski! M9W Ram veti je- arijstiki, če motor v preizkušnjah H*4 Pj1" pokaže vse tisto popoboeti Ij ^JL^SJŽ ASS^teiS! uspehe, o katerih trdi iznajdiUlJ. Prvim?r®M if,tl v * , Irih služi plin sa vse potrebe, kot STAVKA RAZVAŽALOEV \y ^»štoah premožnih ljudi. JlMMA KaUrina Murphy, stara enajst ™ ' 1 let, je pripravljala obed sa Met Ohicatfo DL — Nauzdano šaso> f^1 in Wiltk®' " sUnuje v .avno ietem nad-deset centov na uro v mrazu, dežJ**£f»; ^ .f11"4 ^ ,M ^ ^ ti Ar^i £ ta Stavko no izzvali gospodarji, ki\vms 1,1 otrok* »rtvs* Otroei so so nakratko še pred štirinajstimi PrMBi if Oloversvilla, N. T, ds dnevi odklonili delavske zahteve. ^ Razvažalci so zahUvali deset oen- ***** tov povišanja mesde na uro, ksr H1 kompaniji. ker zaalošek nje je zelo skromna zahteva, ako as f primerja s današnjo draginjo in živijenakih troškov. Otroci ao na-Uškim delom, ki ga vrše rasvs- ^o^prebivali pri dominikankah žalei. Oni ne prevažajo le premo- r® •o™«"™_ SkJSJjJ " ^ r"kUdi>° ,n|WAMA 0TKAtA MEVAEMO Za Itilljo n pa boja! AMPAK FRAKCIJA JOK JE PRI SRCU. Akoravno so Italija nahaja r ta-km* banki^tnom položaju kot Franolja. Konec volilne svobode v Jugoslaviji. ■■ Kandidiranje Krvnikih republikancev j« vslod terorja P-P vlada onemogočeno. Policija ja okupirala urad« ništra listov. — N omika komuniatka aretirana, ko ja prišla na Dunaj. Nova vest, da ja organialranja bal-kanakega protisovjeUkega bloka dalo AnfUjo. London, 5. jan. — Brzojavka iz Belgrada se glasi, da je bil ftte-fan Radič, vodja hrvaške^kmetake stranke, danes aretiran. Doaaj, 5. jan. — (Poroča A. R. Decker.) — Naredba jugoalovan-■ko vlsde sa razpust hrvaške kmeUke stranke je preprečila ko-muniatično volilno kampanjo v Jugoslaviji. Brez malega vsi Rs-dičevl voditelji no v zsporu in časopisi U stranko so ustavljeni. Policija je okupirula uredništva vseh teh listov. S tem korakom js vlada v Bel-gradu onemogočila kaudidiranje hrvaških republikancov pri volitvah sa skupščino prihodnji mesec. Daa*J, 5. jan. — Ruth Piseher, voditeljica nemških komunistov in komunistična poslanka v nem* Škem parlamentu, js biU v soboto aretirana, ko je prekoračila avstrijsko mejo s ponarejenim potnim listom. Pischerjeva je prišla na Dunaj na važno komunistično konferenoo, na kateri se ims razpravljati o potrebi nove taktike na Balkanu radi ravnokar formi* ranega protikomuniatičaega bloka Jugoalavijs, Rumunije in Dolga* rije. Paril, 5. jan. — Vesti iz sovjet-nas funt. tkfl| vjr0Y> ^ j, reakeijonama rranco- 1..1 angleška vlada organizirala bal kAnsU protiruski blok, sa ponav* ______________________________. Uajo. Balkan je mtatal bojišče __jmmmp Nwwa ne zbude in uatva. vojne. Mi. ki zrno toliko trpeli v ^^ j aovietaka dinlomaeiia Izumitelj motorja je H. Oroa.-|fiio federacijo za obrambo in o- vojni, nigmo dolžni nikomur nič." l^jT«. , flholjonarne propagande v Indiji, j Mezopotamiji, Palestini in Ejriptu, | (t pred enim meeeeem pritlanils na balkanske vlade in na Poljsko, naj takoj ssčno ofenzivo proti komunističnim strsnksm v svojih msjah, češ, da so te stranke dobila navodila is Moskve sa isved-|)o revoluoije v marcu in ustano* vitev sovjetskih republik v Besa* rabijl, Albaniji, Bolgariji, Oalioljl la M so,.doni ji. l , * Angleški zunanji minister Chamberlain je dosegel, da so Jugoslavija, Rumunija in Bolgarija "tvorile prot isovjetski blok in ae zavessl«, da 4 bodo pomagale druga drugi potlačiti vsako komu nistično vstsjoj obenem sU Jugo slavija in Bolgarija obljubiU Ku uniji, da ji prideta na pomoš \ slučaju vojne s Unijo sovjetskih republik. Anglija je ofelJubiU Franciji, da bo podpirala njene zahUve gle da Nemčije, ako podpre njeno akeljo pa Balkanu in ob Baltiku. Herriotovo početje zadnjih Udnov dokazuje, da se je najbrž odzval. BKOOKEAET ZARTEVA wmm-i . __# _ ISKAVO KA PORTORIKtT. ' J* - . los W. Roekwella je postala žrtrv Waahington. D. C. - -aH» I1UnMJ' Brookhart i. Ioire, progroaizt, joJ I^i! glaei, da kongres ^.^ZST <53»* » da je SS klieala «>) Vo*l je dalje la straža je oddaU strel, ki je nevarno ranil žeoo. Prepeljali ao jo v vojaško bol oišniao ia zdravniki dvomijo, da okreva. Vojaško otrnio aa eevela aretirali, ako so aretirali todi < ki ja etraio inatrairal, da ki ae okoniMnakik in političnih na Portorikn. Preiduvo naj vodi komisija treh senatorjev ia koagreeaikov. ' Ckieago ia okolioa; V Waahington, D. 0. — V politič nih krogih govora, sko kdo pszno zasleduje izjave prodaodnika Coo-lidga, zasleduje njegove zamsgle-na akoije, prihaja do zaključka da as strinja s akcijami tajnikov Hnghesa in Mellona, da Francija naj nikar ne pričakuje, da bodo ameriški bankirji odobrili proda jo franeoakih obveznic, dokler francoska vlafla odklanja plačat štiri miljarde dolarjev dolga, ga dolguje Ameriki. Medtem ko administrscija govori o Franc i JH o dolgovih, ki jih dolguje Ameriki, o odplačilu teh dolgov, no črhne besedice o Itali ji, ki so nahaja v takem položaju kot Fransija in ki ne misli plačati svojih dolgov, ker jUk plačati ne more, Oficijelno seveda ne pove do, sakaj so Uko mehki napram iUliji, ampak v prejšnjih letih so bili Coolidge-Hugkes-Mellon zHo prijazni napram Muasoliniju njegovemu dikUtorstvu. Ofi««ljH no šs niso pokazali, da se je pri ja-Uljetvo ohladilo. Muasoliniju delajo zdaj veliko pregUvico vodi Ulji srednjega eUnn v Italiji. In še bi zdajle prišel še majhen pri-tlak iz Washingtona na iUlijao-ake finance, bi ee ukej pokazala, da je lUlija bankrotna Ampak Mneeoliai, to je maš, ki jo napra-vU koš obljub in dosdaj še ni spol ali nobene, ja priljubljena duša pri koneorvativeih vsega s v Ha Mogoče je to tudi vzrok, da ne pomagajo v reši Mnesotinijs. Francoska vlada je pa sdaj rokah Ijadi, ki so vsaj po imenu radikalni, kakeršnik Mellonova akapina prav niš rada ne vidi, toravoo nieo nevarni. Francijo ao poevartli a aim bojkotom, ampak fulija jim m ae d«U afvik laz Položaji Fašistični teror v Italiji naraiia. Aretaoije, isgrodi, demonstracije, uničevanje svobode tiska In ras* protivladnih strank »a VELIK POtAR V KLAVNICAH. Okioaro, 01.—V klavhirah Ohl oago Packing kompanije je naets! ogenj, ki ae je kmalu razširil velik požar. V klavnicah so vise* le zaklane in ubiU Živali, kar je povzročilo etrašen smrad, ko so se pričele peliti. Hmrad je bil Uko velik, da so ognjegasei omagsvsli, Akvda znaša okrog Štiri sU ti-soč dolarjev. "Ampak veliko bolj važno za javnost kot materijalna škoda je, da so je veliko ognje-gaaeev saradi smradu in dima e* nesveetilo in da je moralo na «to-tine ljudi, ki prebivajo v klavni Ikem distrikto, zapustiti avoje domove ia beUti pred goeti* di* m, ki Je Ušel kot debeU pU«t aad njimi, ki nikamor ae ganr. Avstrijski monarhieti Dunaj, i. jan. — Agitacija ogrskih monarhistov ae vspoeUvlje-nje lUheboržanov je opogumiU avstrijske monarh isto, da ao p" večali propagando. Krščansko aoeialoa in mooarkistJJae stranke Avstriji ao imenovale par lam Urno komisijo, ki Ima dognaU, Is e zakon ia leSa IflS. glede k on Loadoa, 5. jan. — Privatna poročila ia Italija ss flase, da js no-trsnjl položaj v Italiji ailno rss^n. Clvilns vojns med fašiati in proti* fašisti preti izbrunltl skoraj ▼ vseh mestih. Polletja je še brez moči. Najnovejša brsojsvka pra* vi, da namsrsvs Musaolini uvsstl vlsdo treh moš, namreč samega sebe in dveh gensrslov, tsr ras* glasiti obsedno stsnje. Rte, 5. jsn. — Musaolini Js da* nss prišel v konflikt s svojimi Isstniipl pristaši. Vojaške šote so včeraj razpršile fašiste v Neaplu, ko so sadnji hoteli napasti tlakar* ns oposieijonslnih listov in stanovanja političnih nasprotnikov. Rte, 0. jan. — Ukrepi, katera je naznanil Mneeolini v soboto pred poslanci v zbornici, da bo vlada strla opozicijo v ose miniti* ridesetlh ursh, ss žo isvršujejo. Vsa Italija jo zopet vržena v panike in kaos. Fašistična milica, ki ja bila ngglo jaobilislrant v vseh msstik, J« #aAela i Urorističnimi rsj lftOO mol imelo "mansvrs" s nsmišljsnim sovražnikom, ki ss je blilal msstn is CHvHavsoskijs. Vlada js "edkrilaM zaroto sa rasdsjanja železnic in falistišna milica sds j lovi ssrotnlks. Poli* cijzki prefektl po vsaj Italiji so dobili nalog, da raspusts vse poli* tlčne organizacije proti vladnega^ znašaja. Muaaolini upa, da bo oposisija slomljens, šs utihns njeno šsso-pisje in isgtnsjo njena srsdlšša agitacije. FašUtovSkl listi, oko-rajženi vslsd novegs terorja, zah* tavajo, da ae fašistična revolusija ponovi in popolnoma pomsU s vaemi elementi, ki so protivnl fašizmu. Listi na vss nsčlns smešijo Bosaija in njegovo spomenieo U previja, da Romi sploh ni pisal spomenice. Rte, 6. Jsn. — Včersj so počili prvi streli med fsšisti in ksrsbU njsrl, odksr js fsšizem ns krmilu v IUliji. Muaaolini ,kl js v soboto obljubil svojim poslancem v zbornici, ds oposicijs bo strU bres nasilja, je moral še naalednji dan klicati vojaštvo zoper svoja lastna pristaše. Na tisoče fašietov v črnih araj-eah je organisirslo sovražne da-monatrzeija vkljub odredbi vlade, da istih n« sme biti. Velika množica fašistov jo navalila na pro-Niore lista "Obrnit« d'lulie", toda kordoa vojakov in karabi-njerev (žandarjev) je ustavil napadalec. Medtem pa, ko so fsšisti in vojski buUli drugi ob druge, j« manjša skupina napadalcev vlomila v liakarno skozi stranska vraU in zanetiU ogenj, ki jo pa-škodoval nekaj strojev. Karabi-hitro pogaaili ogenj In fašiste, so fašisti skušali na-rSSdništvo lista ' Mondo", bili so odbiti. Izgredi v dru gih mestih ao imeli vel uepeha sa faaištične teroriste. V Bologni so šmosrsjčarjl rasdejall glavni stan republikanska in popularno (ka-UliMu) stranke in deaMlirali iir>M|riiško pisarno lista "Mulo". Mnaeoliol je v svojem govora v zboralei v aoboU dejal, da opaai-•ija mora kapitulirati v 41 urah. Kako U doeeže, ni povedali najbrž namerava razglasiti obooda* in postaviti vos nasprotne strank« Isvi Je bil VOS dl< PROSVETA,avha govornica. glasilo »lovkmftkk NAJbOOME ši.s4 - tri ——. tal » meosa^ ffrm | -PROSVETA" ui7-m s«. l* "THE EllLI6«EiiBlir »a: UaiU* ilesas («m r* ETA S. N. P bi BtnUlJo* Prorrete. SAMO TRI VESTI — IN SUKA SEDANJE DRU2BE JE PRECEJ POPOLNA. V St. Louiiu, Mo., je bil rw veael Božič za profitarje • perotnino, za siromake je bil pa ialoeten in polh trpljenja. Na mizah onih, ki so imeli kaj pod palcem, so lahko stali pečeni purani, katere so plačali po dva in petdeset centov funt. Race so profitarji prodajali po Štirideset centov funt Medtem ko so se hftah bogatinov vršile gostije in so obhajali vesel Božič, se je v bolniinici borila s smrtjo 35-letna stenografiska Etta Rudy. Bila je brez dela in sredstev. Zaman je iskala delo. Poetala je trudna, naveličala se je pasjega življenja in izpila je strup, da napravi trpljenju konec. Mraz, ki je pritisnil o Božiču, je pognal osem sto brezposelnih proletarcev, da so v občinskih prenočevalnicah prosili za prenočišče. Število brezposelnih se veča z vsakim dnem, pa tudi siromakov, ki prosijo za prenočišče. * % JI 60-letnf Elias Cox je bil že dalj časa brez dela. Nje* gova žena in pet otrok se je treslo mraza. Njegova drvarnica je bila prazna. V nji ni bilo premoga ne drv. In oče je šel na progo železnice Chicago k Alton, da pobere koščeke premoga, ki padejo med vožnjo vsled tresenja raz vozove. Pridrvila je lokomotiva in povoiila očeta, ki je obležal mrtev na mestu. Sosedje in prijatelji so morali iti s klobukom okoli, da so pokrili pogrebne stroške. tz Silvisa, Um poročajo, da so železniški delavci, k! delajo v delavnicah železnice Ročk Island, preživeli zelo žalosten Božič. Na sveti večer je železniška družba od pustila tisoč delavcev. Delavski vlak, Id prihaja iz Ročk Islanda, ima navadno petnajst železniških voz. Zdaj jih lokomotiva vleče samo pet in še ti so alabo zasedeni Samo tri vefti iz treh različnih krajev ih pred sabo imamo sliko sedanje človeške družbe in njenega gospodarskega sistema z vsemi strahotami za delovno ljudstvo. Brezposelnost, ki visi kot Damoklejev meč vedno na niti nad delovnim ljudstvom, je najstnfaejša pošast, Id jo je rodil kapitalistični gospodarski sistem. Danes mogoče delavec še dela in zasluži toliko, da sa silo preživi sebe in svojo družino. Nihče mu ne garantira, da bo delal še prihodnji dan. Ko se delavec najmanj nadja odslovitve, pride preddelavec in mu pove, da ga ne potrebujejo več. Vsi računi, ki jih je delal priden delavec za bodočnost, so uničeni. Pred njim se odpira bodočnost negotovosti, bodočnost brezposelnega dflavca, ki j* strašna, grozna in polna trpljenja ne samo sa njega, ampak tudi aa njegove svojce. Odslovili ga niso, ker je bil len, počasen in neokreten Mi delu. Ampak ne potrebujejo ga več. Delavcev ima&preveč, za podjetnika ali pod jetniftko družbo se nr^fcUda, da bi še delal nadalje Njegovo delo postaja brtnfc sa podjetnika ali podjetniško družbo, ker ne nosi več profita. Trg je prenapolnjen s produkti, naročil ni, pojasnjuje preddelavee odalovljenim delavcem sredi strašne zime. In zakaj je trg prenapolnjen s produkti, saj ljudje vendar hodijo napol bosi in nagi s praznim želodcem okoli. Ti bi rabili obleko, čevlje in tečno hrano t Veliko ljudi nima prostora, kamor bi zvečer položili svojo trudno glavo. Treba je vendar stanovanj! Pa jih nll Farmar zdih^je, da ne bo mogel obdelati svojega polja, ker nima potrebnih strojev in orodja. Strojev in orodja je pa preveč na trgu. In tako bi se dalo še marsikaj našteti, kar ljudje zelo potrebujejo, pa nimajo. ampak trg je prenapolnjen s produkti in delavce v tovarnah odpuščajo, ker ne morejo postaviti iadelanih produktov na trg Gospodarski sistem, ki dovoljuje, da delavce odpuščajo, da stradajo in trpe pomanjkanje medtem ko so skladišča zvrhana a produkti, te ne more vzdržati. Kdaj tak sistem pade, je pa odvisno od spoznanja delovnega ljudstva, ki trpi zaradi nevadriljivega in krivičn^a gos- Fsrrsll, 7* — glje zopet zsbučale in pobožnjaki •o zapeli staro himno "Slava bogu na višavah in mir ljudem nt zemlji, ki do dobre volje." Dale« je U peaem od reeniee, miru ie m, dobre volje tudi ne. Na obrazih trpečik delavcev vidimo dane« ve£ resnosti in alcrbi kakor pa veselja. Leta 1924 so bili burni časi, ne samo pri nas temveč po vsej zemeljski obli. Ljudstva so a« zgra žele nad grozotami, ki jih zmore U solzna dolina, pa vse zgražanje ni nit pomagalo. Stradati so morili, trpeti pomanjkknjr na živežu in obleki. VeUko jih je napravilo samomore radi skrbi in obupa, ker niso imeli dovolj potreben m življenja. Lato 1924 ja ittin prineslo marsikatero novico, kdo se je usmrtil, kdo podal kra-sti, pa kdo j« pri tatvini pon* srečen itd. Večinoma vsi ti siromaki so sami delavci, ki bi radi delali, in se polteno preživljali, a jim svet ns ponudi dela, ker kapitalizem nima od tega zadostnega profita. Dasiravno je kapka-izem kakor ksplja proti vsemu človeltvu. Ne sgrsžajmo se, temveč oglejmo se in pripovedujmo, kje je vendar vsrok za tako nemogoč-nost. Horda so okoli nas ti vzro-d, zato si jih oglejmo, skulajmo ih odpraviti in pomagajmo ai sami. Kspitalisem vidi našo leno-zato j« združen organiziran, da ga spreobrnem, se je pa aekoč 1 »jezil In me prav hudo natepal po lirbto, da sem bila drugi dan vsa J- <:rua. Marta: Oh, bog se uamili *» Dolga vrsts let je že potekla; kar sem t tej držsyi in reči moram, da so da nea razmere pojrsem drugačne kot so bile pred 20 leti. Dočim smo takrat živeli po kompanijskih hi lah, skozi katere je imelo aolnce kakor de! proat "vhod, ao te danea večinoma izginile. Sli ao tudi aa luni in pivnice, kjer ao točili alabo pivo in žganje, ki sq bile takrat sredilče socialnega življenja. Na delo smo hodili večinoma vsaki dsn v ostrem mrazu ia a raztrgano delavno obleko, in enako saso Hi domov is vročega rudnika včasih mokri od znoja. Taki amo sa znašli na ledenem zraku, kateri je napravil iz mokre obleka trdo skorjo v petih minutah, lake razmere so slabo vplivale na adravje ii} posledica ja bil revmatiaem ali mralica in malarija, stalni gostje v delsvskih družinah. Pomagati si nismo mogli, ker nismo poznali vzrokov, edino zdravilo ja bil "Severov Lini-roent" za revmatiaem. Danea je drugače. Delavci ima mo večinoma avoje hile, katere fo male, a vssj čiste in topla. Imamo umivalnice pri rovih, kjer ae človek lahko spreobleče v toplo obleko. Vemo tudi, da mralioo in malarijo prenašajo komarji, kateri se kaj radi naaelijo v vodnjakih v poletnem čaau, če ae ne varuje in če vodnjak ni dobro uprt. Seveda je radi tega pripiaati uspeh šdravstvenemu uradu, kateri dala, kolikor mu dopulča njegov pičli aklad. Jtavnotako je pripomogla nt daraka organizacija U. M. W. of A. Tu v Cherokee okraju jo zbolelo letoe pet oaeb na malarijo in okraj Iteje 85 tiaoč ljudi- To po rotilo ja izdal adravstveni urad. Slovenci v Kanaaau aalo napredujejo pri dobavi državljanakih papirjev. Novembra je bilo ravno polovico Slovencev iamed drugih narodnosti v Oirardu, Kana. Za nimivo ae tudi aa lola, da isobrs-zujejo svoje otroke in kakor m vidi ia lokalnih liatov, otroci, fca| teri imajo aloveneka imena, odnesejo največ nagrad, kadar napravijo tekmo v enem ali drugem predmetu na ljudskih ia srednjih šolah. Tu ae vidi, da ao slovenski otroci jako nadarjeni. Upa prilika aa tukajlnje delav oe je tdaj za vi|jo izobrazbo, ko ja država ustanovila učiteljski ko-legij, kakor tudi trgovakega (businesa eollege) v Pittsburgu, Ksns, ki se nekako sredilče vseh Slovencev. Imensko leto je obiako-vslo ta nčni uvod nekaj manj kal 5000 dijakov, med katerimi je bilo precej Slovencev. Zato ae lahko trdi, da v prihodnjih deu-t ih letih, bodo Slovenei tega oko-lila med aajbolj iaobralenimi. Koliko napravi orgaaisaeija m povzdigo delavstva, imamo ravno tu lep vzgled. Nadaleč od tu Ia v okraju Cherok^ začenjajo svinčeni ia ebtkovi rudniki, kateri segajo v Oklahomo In Miaaouri Tam menda aakopljejo največ einka ia evinea v Ameriki. V bo gete* distriktu delajo največ Američani mod katerimi na naj. jua ', veliko jetifcnih ljudi in ne aUnovauja, ki bi bilo podobno člorelki bili. Samo kake brloge imajo, katerih v poletnem easu, ko je visok plevel okoli hiš, na vidi!, dokler nr brcne."* vanj. Nimajo nobenegs vodovods, ampak samo sodčke pred bajtami, kamor popelje vodo voznik vaaki dan. Na poletnem solncu voda Ur zavre, v zimski dobi pa se spremeni v kepo ledu. Ti ljudj* nimajo nobene bolnišnice u jetil-ne ,katerih je zelo veliko, ker zvinlneni rudniki ao najmanj zdravi. Sliži pa ae, da mislijo tudi tam ustanoviti organizacijo. Jeli res ali ne, ne vem. Po znamenjih ae lahko sodi, da tft> tako, ker sem videl v lokalnem listu, da so jim plačo povišali dvakrat v 14 dneh. Plača je povišana 5000 delaveem. Če bo kaj iz tega, bom poročal drugič. — Fr. Jug. zborovanja stvenikov. o vremenu, vesolj stru, starosti solnoa, ameriškem rodu, umni ženitvt itd. Waahington, D. 0., 3. jan. — Dr. Mihael I. Pupin, znani srbski inženir in iznsjditelj mnogih iz-boljlkov pri telefonu, je bil včeraj izvoljen predzednikom Ameriškega društva za napredek znanosti (American Association for the Advancement of Science) na letnem zborovanju v Waahingto-nu. Pupin je že dolgo vrsto let profesor fizike ns Columbia univerzi. * Wuhington, D. 0. — .TritiaoČ ameriških učenjakov razpravlja na zborovanju " Amerilkega društva za napredek znanosti" o raznih problemih. Dr. Wiilia t Milham, profeaor meteorologije (vremenoalovja) na William Collegu, je poročal včeraj, da je znanost precej napredo vala v iskanju vzrokov abnormalnega vremena. Nenavadni vremenski pojavi, kot dolgotrajna deževja, hladno poletje, pogoeti viharji in tornadi, agodba in patra zima itd., imajo avoj vzrok v I vulkanskih izbruhih in solnč-nih pegah, je dejal dr. Milham. Minulo lato je videlo dolgo vrato vulkaničnih aktivnosti v rasnih dsfclah; vuko bruhanja ia ognjenika naredi kopreno prahu med Sblncem in zgrnljo in to zmanjša aolnčno toploto. Solnčne pege ao znaki velikih preobratov 91 soln cu, ki tudi precej vplivajo na vreme. Profesor Archibsld Henderson s sevarnokarolinske univerze je predaval o vprašanju omejenoati univerzuma (vesoljatva). Ako je veaoljatvo omejeno, tedaj znaši njegov premer milijonkrat 10 mi lijonov zemcljzkih premerov, toda on ne veruje, da je omejeno. Mno gi drugi snanatveniki ao tudi ia-javili, da je veaoljatvo prejkone brez mej. Pr. E. P. Falt, državni entomo-log ia New Torka, je poročal o "avijatiki med žuželkami". Rekel je, da ao žuželke najboljši avi jatiki, ki a avojo lutno ailo po tujejo oelc dneve, če je treba, po zraku in prelete več ato milj Čas, ko bodo ultrsvijoličasti žarki služili kot zdrsvile aoper gotove bolezni, ni več daleč, je rekel dr. Alfred W. Hess, profesor medicinske šole v New Torku. Zanimivo je bilo predavanje profeeora Russella o "novem človeškem rodu v Ameriki". Iavajal je, da u ia mešanice raznih narodov, ki u m sešli r Ameriki, raa-vije posebno pleme, ki se bo od likovalo po zelo visoki posUvL ■^■HHBBia? Italijani, jLidje in drugi narodi u gorele polti ne morejo prav nič vplivati na "nordiško raso'* Ame ričanov, kajti Amerika sisSh nima več nobene Čiste rase. V Ameriki razvija popolnoma nova rasu, ki ne bo ne nordiška in ne julnja. ška, temveč tipi&no ameriška, križana in preeepljena veja arijskegi človeštva. Temu mnenju se pridružuje tudi profesor Frank Boas Columbia univerze. U, G. Hunter a zveznega vre^ menakega biroja v Waahington t je poročal, da je v zadnjih osmih letU) obiskalo Ameriko 752 tornadov, povprečno 94 na leto. Država Arkanaaa jih je imela na j ver, namreč 76, potem pride Kanaa^ Iowa, Miaaouri, Oklahoma in druge. Profeaor Fred Newton Scoti, dekan miehiganake univerze, je zanikal teorijo, da se angleški jezik v Ameriki razvija v popolnoma drugo smer od materinskega jezika v Angliji in da postane sčasoma nov jezik sam zase. On trdi, da v kljub razlikam, ki u pojavljajo jr ljudski govorici tu in tam, je "ameriški" jezik še vednu čist angleški jezik. Riehard F. Jackson je poročal, da vrtna cvetlica "dahlia" obeta postati glavna proizvajalka alad-korja v bližnji bodočnoati. Korenine te cvetlice imajo med vsemi rastlinami največ sladkorja. rase** je Razvoj te "nove teku. ProfesoR E. A. Kirkpatrick is Fitchburgs, Mass., je preaenetil znanstvenike s sugestijo, da se na zboru izvoli odbor, ki naj izdela načrt nove poročne licence, katera ss potem predloži državnim le-gialaturam v sprejetje. Kirkpa trick je dejal, da je le čas, da država poecže ? anarhijo spolnih odnošajev in regulira ženitev, ako hočemo, da bo bodoči ameriški narod kaj vreden. Is poročil astronomov je raz vidno, da naše solnce bo še sijala 1000 milijard let Dr. Aleš Hrdlička, antropolog v svetnem narodnem museja v Waskingtonu, je pobijal teorijo, da Američani in Britje prihajajo ia takozvaaega severa jalkega (aordičnega) plemena. Oa je mae aja, da priaelniški zakon, ki je uprl vrata Asserike južnjskom Iz Italije ia julnovzkodna Ivropo in dal Delo ia aazgodo v ko viaaldh rudnikih. Kovinsko rudarstvo Zdrulenih držav je tekom leta 1928 zaposlovalo 123,279 delavcev, 17%; odsto več kot ▼ prejšnjem letu. Število šift je bilo u 25 odsto večje kot L 1922. Razmerje amrtnih nezgod v rudnikih je bilo ▼ splošnem manjše kot kadarsibodi po« prej ali število nesgod, ki "niso smrtne, je čim dalje večje. Razmerje amrtnih nesgod je bilo 301 u vsakih 100,000 delavcev, izra-čunjeno na podlagi 300 delovnih dni na leto za vsakega delavca. Dejansko število ljudi, ubitih vsled nesgod, je bilo 387, in ono poškodovanih 83,568, vltevši poškodbe, ki so provsročile onespo-sobljcnje za en dan ali več. Manj amrtnih nezgod je bilo t 1923 v železnih, zlatih in arebrnih rudnikih. Nekoliko več amrtnih nezgod pa je bilo ▼ rudnikih bakra, evinea, einka in nekovin-akih minerali j. f Delalo u je 1.1923 v rudnikih mnogo več kot v prejšnjem letu, kar je rasvidno iz itevila šift in delavcev. V bakrenih rudnikih je bilo u 37% več dela, v železnih 35%, v zlatih in arebrnih rudnikih 11%, v svinčenih in einkovih rudnikih drjt*y ob Miaaiaaippi do. lini 19% in v nekovinakih rudni-kih 12%, Od 38,980 nezgod je 367 pfe-vzročilo smrt, 20 je imelo za posledico stalno popolno oneepoeob-Ijenje, 414 stalno delno onupo-sobljcnje, 8581 začasno onesposob-Ijenje čez 14 dni in 24,598 začuno onesposobljenje, ki je trajalo več kot en dan ali manj od 14 dni. Olavni vzroki smrtnih nesgod v jsmah so bili usutje kamenja s stropa ali s ten, vozički, rasatre-livs in padanje. — F. L L S. FJilBTlOMTTOftV ITALIJI (Nadaljevanje a prve atrani.) in gledal je kakor vrag iz kruglje. Njegovi poelanci — in samo ti so zborovali — so bili v hipu kakor obsedeni in a tulenjem odobravali vuko njegovo beudo. Rekel je, da on prevume vso politično, moralno in zgodoviniko odgovornost sa vse, kar ao fašisti atorili — in storili nibo ničesar nečastnega. Stranke opozicije je nazval "bando banditov, sodrge in ubijalcev, ki u je vtaborila v Italiji in katera sdaj vodi nizkotno kam* panjo laži." "Ako ao faliati organizacij« hudodelcev, tedaj sem jas glava hudodeleev," je kričal Museobni,-"toda prosim, nikar me ne sms-trsjte tako aeumaega, da bi bfl jas kdaj odredil umor poslane« Matteotija." Mussblini je saaiksl vse obtolbe v Roesijevi spomenici. Eo mu je fašistična sboraica ponudila zaupnico, je rskel, da je ne marav ker je Ia aH vseh teh u* upnic. Iseningrad, 5. jan. — Drage po-vodenj je včeraj obiskale Leningrad ia dsnes zjutraj je voda ns-rastla osem čevljev v mestnih r!-linah. Vu velike tovarne v pred- vlaki- LJ rsčanstvtf je že lepe | reč. CPAK KAD AS JE TUEfcA IZ SEVATI KB&ČANSKA DILA tf SMILJ1NJA ... krat marsikateri oficijelni sapnik krščanstva pozabi, da j« kristjan. few York, H. Y. — IJrezpojel urmsds Urbain Ledouza j« sgsla v marsikateri praski, da avno je mr. Ledoux zaradi hu prehlada priklenjen na i voljo. Rev. W. Kusoell Bowie je isksl Ledouxa, da se posvetuje ijim, kaj lahko njegova cerkev losti na vogalu Desete ceste In oadwayja stori za brezposelne avce. Bowie je izjavil, da se gova cerkev ne more vporabi-kot prenočitve za lri.., delavci, kakor da tvorijo del stro-jev v tovarni. Kjer so delavci plačani od kosa, se podjetniki ne br gajo, ako imajo koristi od sposobnosti delaveev. Ure in ure morajo delavci včasi čakati na materija Ona jo navijala sukanoo in jo služils od $14 do $17.60 na teden. BREZPOSELNE LAVCE. New York, N. Y. — Urbain J. Ledoux, prijatelj brezposelnih dalo vee v, je v soboto poročal, da mu je nekdo ponudil 125 akrov sveta v Ubter oountyju, New York, sa občinsko farmo sa bresposelne. Lodou* je oprejel ponudbo. Portugalska primala sovjeta. London. 5. jan--Is Lisbone javljajo, da je portugalska vlada sklenila formalno priznati sovjetsko Rusijo. Vsstl Iz Jagoslavlje. čni godbi in estefičnih plesih, n , . . - — r Lede«, Onthrio se W PejaU * fa ? dgaki sammajo mar . * M nrav* He RVik« nromn MA i >1 mokeationi predsedni-eakdidat SE hi brioa za oljki Škandal. rashington, D. 0. — John W. is si ni prav nič vzel k srcu škandala in razkritij, ki je napravil senator Waloh iz t*ne. To dejstvo je odkril itu senator Bruce iz Marylan-ko se je branil pred napadom torja Harrisona is Missfssip » ki je očital senatorju Bpicu, |c izdajalec stranke. Harrison »budil v življenje fakt, da je se glasoval za Cumminsa proti iz Južne Karoline. To se rodilo lani pozimi, ko oe je šlo, bo predsednik odseka za med vno trgovino. Očital mu je |da j« glasoval proti predloga *e zahteva od Coolidga, da n»nški tajnik Denby resigni-ker je podpisal pogodbo, po (fi bila oljna polja morna-oddana v najem. Bruce mu je ►dgovoril, da mu je Daviš re-•redi kampanje, da ljudstvo r*girs na oljne škandale, kjer opravlja o njih. Dejal je, da velika napaka, razprav!ja-tej stvari in napraviti iz nje o vprašanje. % Fzieo »bika bi roda hitro plačala dolgov«. City* 6. jan. — Calle-vUda j,, zaključila, da se vai *'L' k šport nega davka na 10 odstotkov dohodkov *»vne Železnice in 10 odutot v*«h drugih zveznih davčnih '•kov V letu 1925 porabijo sa >vanje mehiškega javnega •mh kitajskih ministrov •'"»i. 5. jan. — Vsot iz Pe-•e glasi, da je dr. Welling. bivši sunanji minister in *»«laaik v Washingtonu. po Ur TlonUin, ko je krMtjnn za prave delavoko organizacije, >odo lahko kasneje koristili de lovstvu o pisanjem t liste in no druge nočine. Otto Kahn, bankir, jo trdil, do imperijaHaem ne oksiotiro. Dejs je, da jo pravljica, da 8tandard Oil kompanija ali dragi privatu inte. ^ kontrolirajo državni d partment. Nasprotno stališče ; zavzel profesor Seott Ne ar in g. Povdarjal je, da Monroejev« dok trina" služi le kot plašč, pod. katerim Združene države širijo impe-rij^lizem. Morris Hllquitt je do. jal, da imperijalizem poetoji, toda finančni intorooi ne bi omeli podpirati svojih mednarodnih obveznosti. rumvi SA BODOČO VOJKO. išče naj smrtonosne j fti fMs. Booton, Kaos. — V tukajšnjem institutu tehnologije oe delajo eksperimenti o raznimi strupenim plini. Kakor poročajo, 00 eksperi men t i pod vodstvom vojnega de-partmenta, ki išče najemrtonoe-nejši plin sa omoriško armado. kitov ik lunOmi oonu T PEMTAKU. PO Beg je oranži ki ga je vsol < lavi j a na k a vojna, de večl PM in Pribičovič direktno priprovliv ta to državljansko vojsko in h^čo-•M s oboroženo silo streti irvotokih in slovenskih dslavs*U. jll., Fn>,k Z^U^IOIO W. Mik 81., CkUaCa, lik PWaak Alai, 818« la Cvavfard A«a, CkUaaa. NL Sr-v*?*w N,|> »n cCi^TIr iaka Ollo, 8480 8a. CUfl.« Park A*aM CkUaga. III. VJHOVNI »RAVNI*, Or. P. J. Raea, «888 8«. Clalr Aaa, Claaalaad, Ik POZOR l-.|Cara^aadaaaa e adkamlM, U dalaja v «U< Trboveljska družba m priprav. v8a pisma, u m ..uui. m ...i. ,i ,rmu.aib. „ , lja na nov naakok. Dobo abaolu- 8. n. p. oesris u CTiiiS. C?cStU+UL tističnega PP2 režima hoče Trboveljska družba iskorisUti, da zada rudarjem zadnji Uvlaree. Trboveljski družbi ni zadosti, da je prisilila na tisoče rudarskih družin, da so se isselile v inoz; m«t o, ni ji dovolj, da je pogasila vse po-godbe, sklenjene z rudarskimi or-ganisaeijaml, ne zadoatujejo ji 50% dobički, Trboveljska družba hoče i pomočjo PPŠerjovovegu režima znižati plača 'Jk približno 30—50% oženjenim rudarjem, samcem bi pa sato svišala mesde sa'10—15^. Ravnateljstva pri-1 eelo mesec. Kaj hoče storiti tak previjajo namreč nov plačilni ei- delavec, kj ima morda o aeboj še stem. »Po tem novem plačilnem si* družino t IProsi in moledujs tu in stemu bi odpadle vse doklade, na-1 tam. Končno so mu js morda po-bavni prispevki in oetala bi sairo srečilo, da je dobil delo, toda ob-čista plača bres vsakih doklad. Ts I vezati se jo moral, da bo delol so načit je hotela trboveljska druž- L.snjšo plačo lest mesecev aH o. ba izvršiti lansko leto, pa so t* več. Zasluži potem toliko, da je krot iivedbo tega načrta prepre- Insves^n dalje Časa na rudnik čili taupniki ERD. Kar oe (odoj kjer jo prijsl sa delo in mora bit TPD ni posrečilo, namerova is-{sodovoljen o plačo, ki mu jo da veoti sedsj, ko jo PPŽ režim u,. podjetnik. Pritožiti oe no m6re pustil neodvisno organlsaoij* In prvič, ker no razume jesika, dru ko ao bile saščitnioe rudarokib in- Lnč, ker pritožba nič ne salaže. toresov. ^^ ' strani podjetnika so mu pove, da ▼ LJublisni ,0 Blibli Ur so podpira Orjuno. Nekatera iida- mU f"^ sfriSka podjstjo dsjsjo orjunce« ^L^!^ redne mesečne densrne podpore. " ' i ! ^ . Kolinoka tovarna, ki reflektlra no ,0" ^ odjemalce I, delavskih vrst, tistal^^T^ JSS^ kolinska tovarna daje Orjunl po " |f' fVi. . S V , 500 Din, včaaih pa še večje vsot^ T P1*411^ J™*' * Ir.t« . .« .. slon tu Že nad leto dni ter opre*, kote o orjunei uporabljajo sa na-||ja ^ ? preraofovnik|h ^ otd t Salallka uj- u. Vi.B «A£*VS SOLNI8RB POOPORS 8S NA8LOVI alltva 8. N. P. J., >407-00 8a. Uw.4ak A v«., Cklaa«a. -D**^1 POJIUATVS IN 8TVARI, U aa iMaja a|. I^aataaoa JSTA^.1cteuriiLM *** Jh a^^aror stJisr« Vh arliaika «Uda p«daaaaia v «i. levvleaataem adkara aa aa| M*mie Paal Sartarj«, KadMdalka aaOaara««* adkara, ilfar aaalav ja asaraj. I'll*«1'IT« ^arkartaa "oSta."* ^ M ^ Val'depial la «ratl apM, aaeaaalla, aglaal. »ar^laa la .pUk asa hae 81 držav jo Žo upostavilo ivsoo i sovjetsko lusijo. 81 držav io Še upostovilo sveae s sovjetsko Rusijo in sioert Kstonska 8 febr. 1920, Lltavska 12. jul. 1920, Letaka 1\. sept. 1930L Finska 1«. okt. 1920, Persija 26. febr. 1981, Afgonistan 28. febr, 1921, Turčijo 18. morea 1921, Poljska 18. marea 1921, Mongolsko ft, dso. 1921, Nemčija 18. oprila 1922, Anglijo 8. avg. 1924, Italijo 7. fe. bruorja 1924, Norveško 18. febr. 1924, Avotrija 20. febr. M24, Or-čljs 8. morea 1924, AVedska J5, msrea 1924, Kitajske 31. maja 1924, Dpnska 18. msja 1924, Me. hiks 1. avr 1924, Madjsrska sept. 1924, Francijo 88. okt 1924, na- , dalje Albanijo. V toku jo pogoja- ' nja i Japonsko. bovo revolverjev, munieije In mučilnih prlprov. Kdor kupuje ko-linsko cikorijo, dsjo indirsktno orjuncem denarno pomoč. Plomo slovenskega de Isves iz Frsssljs. 20 let. Koj se mu jo dejalo o strani upravo f "Vi niste prišli Praneijo šoto, ds bosta spravljali donor no kup, tsmveč do pomo-goto obnoviti Francijo, ki je bi-la prissdete, tsžko prizsdeta po vojni." Novo došli delovoi, pa naj 'ti bodo kvolifioironi oli nekvoUfiol rani, imojo in prejmejo plačo sed mega pločilnera rasroda, kotare* g- ^drže neksUrl dalj, drugi manj čaaa, predno so pomaknjeni r višjega. l*o osmega rasroda še nekoliko gre, oli težko jo potem dooeči 9. ali eelo 10. Dootikrat ▲U rož, oakaj m It«J tako nd potopa 8 dragimi d«M In uganja rasno "porodnooti"? Odgovor na lo In f obnašanju gi "Sakon dobiš fii Književni matioi SVPJ. mnogo najdel V knji. • . "ruimim, aa j« VšrU, 6. jan. — Kemik lVme «>cral Keng-Jnluiang odredil -nitroui. ki je dolgo čaaa ekeperi- ra yo aretacijo Bca je aranži »entirel s radijem, jo umrl ta dai Jaa kot mačessik sa zaaaaat SadiJ > tako oi-al, da jo |n rtfrliir t' bomo dosegli uspehi Toko jo de lala sedsj in tako bo delale tudi ■ bodoče Ur tudi pri voUtrsh po naloga PP vlade. Evo, kaj pies JUdičsv " Slobodal dom"» V va« Crveai Bok je prišel nek Pribil ree, sbral kmete in jim govoril i "t pišite so n fcomita, d^bit lote puške, maaielju I bombe te novaea, koliko ko jI bode If' U č« vom biti vodja I na doa k-mi čeme rezbijatl republikanske kutija (skrinjice) a trebolo, poobijat časno sve vate rapubUkaaea, kojl budu Hi tatore." koše torej U- Franoija ni obljnMjona doiola. Zadnjič smo pisali o rasmersh ' Železnih rudnikih, danOs hoče. mo le o tukajšnjih prsmogoval* ]■■ Malo Je bilo deUvcev ki so ^IJ^ia^Mota in lo vel predno koj, zspustivli Jugoslavijo, odšli \H dow4e 10< ragr#d 51It1r!Sf T tukaijln^ r)rBmo*ov-| R«s js po tudi ta, da js presoj nike. Bili oo tu že okrog dva me. tu4i ukih d#Uvcev, ki so prejoU soeo, ko smo m pri-peU iz Tikuje. ukoJ piiio 10, rtw#dif Todt to Mekateri so naleteli tudi Jako sla tedsj, ko je bilo tn le mo. bo, tako radi stanovsojs, kakor £ ino^m.kih delaveev ter ni bil« glede dela in zaslužka. Prilll .4 v dobjti kvalificlrsnih moči. Cim toka stanovanja, kjer ao bile str^pa so se jeli priscljevati de. he rs zdrs pa ne in niso drlalo dol- iI(i| U drugih drtav, tem vedno ji, tako da bi bil moral deUvaeLi.t^ ^ bUo itm 1#lja M dobl v deževnem vremenu skoro r«pe. dJ^ Kaj|, podj,tn|k )mA dovolj ti dežnik nod poeteijo^ do je žel k delovne sils no rszpolsgo in spre-počitku. Tu drulba^rier, tem^^ »ajrajli one, ki delajo no trb, " ~ ~ dobi prestavili sta je s plašfmi. Po nekaterih kro-l Tolko nem Jo, ker emo moroll ih delajo isučenl radorjl, ki 00 le ,tf M knihom v Kroneijo, kajti s desetlotjo opravljali rudarski po. L., kruh domačim de- ael, sa 17 do 21 frankov na dan. Uveem, k-terlm se godi vedno Mnogo je to tod! onih radar- fUb4f ViUd priaaijavonja Inosem-Jev, ki 00 prispeli is Nemčije V » godbo. Znnmotijo (Nov. 3044) i, dn vnm 88 Is dna. ds Ako lUto m jo idgois votnv-i^f ni bil i^Ia^avi* Ako Js vsi liot plftšoa la n bo projmolo, |o nofošo ustav- vn, pililo nnm dopUnlco im nn vod i to oUrl In novi nnolov. Nsll ssilopnlkl ao vsi dni-tajniki In pri Icntovlh plačo. Ista metods kot v Jugo«la rijl In kapitalisem Isliska delav. o« do sadnje koplje. t>r. Dimnik a; okrbi ne le eomo sa Joooslo-vanske. temveč (udi o« froneoeke kopitoliete. ter jim polilja delov, oe no iskorilčsnje mark<- mogli kupiti niti vsokda-njo krone. Sploh se opoža pri dele ve i h slovenske nerodnoeti veliko preeeljevanja, ne aamo v ju goolaviji, lemvel I udi v inoae.a-stvu. IVikajsJo šem, in odkajojo v Belgijo in Neosčijo in ae sopet vračajo. Največ inosesaakih deiaveov jo poljeka nerodnoeti in ■ pred kratkim lasom 00 je to rasoeela vsot, da 00 Jih nahaja okoli «000 v mo* 1. . a . t m stnToulon, s katerimi no vade P™* ■ ™ **P kal, ker jo dovolj Snovne eile ia|,tT14 mmm r eo vesani na pogodbo, da bodo _ uiijo plačo daiali eno ali dve leti. >s trn vodno dovolj 1 Slld S. N. P. h plačajo so pol loto $1.90 In so aoio loto 13 ja Zn mosto Chlesse in CU' ■i^on posvvov wvsp«vmw ooo ■ ro bo loto I« JO, pol loto 13.20, so eiono 16.30. lo $4.00, ss vso loto po $100. Todnlk otono s« $1.70. Clonl doplodojo m "m M fl/ti| a« Malan. r CM, MViaVi IUFIUVNISTVO IVETA" •M Pogled v bodočnost. Spisal Milan Pu*elJ. (Konec.) "Tererinka molči, naglo ee o-blači, povezuje cule, pripravlja ac na pot, komaj žuje starca, raztresena je, kakor radovedna na bodočnost. Hi bič sedi na peči — dolg, suh in eiv, naglo treplje z vodenimi brezobrvnimi očmi; ker se mu bleiči od luči, se iars k robu počaei, nekako tako, kakor bi ae težko ločil od tiste črne ploče, kjer je prespal dolgo vrsto noči. "Ksj hočemo t" se vprsža. "Vsaka stvsr pride do konc* Tudi hižs, tudi življenje 1 Zgodi ee, kakor je namenjeno P —- Spusti se ns klop, s klopi ns tla, počasi se oblači, splahujc stari in nagubani obraz, nstika škornje, da se upeha in utrudi. Te* rezinka je že gotova in pripravljena na pot, na mizo postavi skledo mleka, ki ga je prinesla sinoči iz vasi, nadrobi vanj črnega kruha, da očetu žlico in zajtrkuje ž njim vred.' Ootova sta. Starec vzame is kota močno palico z na-žiroko ukrivljeno kljuko, dvigne avetiljko, ki stoji tik nje na tleh, odpre steklena vratca, prižge v njej lojeno svečo, zspre nazaj, o-brne ss po izbi in gleda po stenah in kotih. '* "V omaro deni skledo in tudi žliee!" — ukazuje. "Vse pospravi in pozapri I Glej I Mogoče je, da ni več Jerneja tam — v Bo-čancih. Spoznal je, da se tam malo saaluži, in zvedel, da se drugod več. Pa je šel tja t za kruhom. Midva ne veva kam, in tudi ljudje ne. Tih fant je bil, pa se ni pečal s tujci Vrniti se bova morala, že jutri prideva nazaj — v kočo. In ga počakava Tf — "Počakava ga P' povzame dekle. "Obljubil je, da se vrne: o drugem Božiču. Prvi je Že minil je na vrsti drugi!" — bo tako," — prsvi starce — "naj se zgodil Nekaj mi pravi, da bom učaka! Še eno pomlad, in tudi koča počaka Božiča. Kasno so leteli Žerjavi, tudi lastovice ao odhajale tako pozno kakor že redkokdaj. Ne bo hude zime, tudi burje ne in žametov." , Odhajata is izbe, zaklepata vrata* sapah ujeta vežne duri, bela ■iaika gre za njima, vzigrava se, gleda, klkor bi se smejala s svojimi ognjenoiakrsčimi očmi. Te-rtsiaka nese veliko culo na glavi, drugo drli v roki, zavita jo v staro zimsko ogrinjačo, krilo ima is-podpassno, na nogsh ima težke in •tare nizke škornje, na glavi pisano ruto s velikimi rdečimi rožsmi po vogalih. Zrasla js, čvrstejža je( postala, v lice je lepša, nego je bUa. Zdrava rdečica je obliva, oči so velike in čiste, ustne rdeče ia sočno kakor srelc jagode. Brhko stopa tik stsrea, ki gre upognjen, opirajoč se na palico, v levici sibajoč veliko svetiljko. Tudi on ima na nogah rjave škornje, oske hlače ima zavihane do sredi folenie, kratka obtrgsna in oguljena suknja mu sega do polovice beder, sadaj enakomerna izpodle-tava, spredaj se sspleta in izmotava. Pisana pahovka se ovijs vratu, na glavi se pogreza spredaj do oči in ob strani globoko preko ušes siva in kosmata pol hovka. Noč je t vse naokrog, črna in meglena in gluha. Nikjer ni sledu o življenju, vae molči kakor v grobu.1 Tudi aove ni, nočne ptice, da bl sakričala vanjo s odurnim in plašečim glasom. Tem nekje spod s j leži reke, mrsla opoliks ae adi apominu, ostudna skoro kakor kačs. Že je davno utonila koča sredi temine sa odhsjajočima, bels mu čka še teče pred njima, kakor blesteča lisa plsva sredi noči, obata ae ob potu, ekoči v stran, isgin* v megli Enakomerno korakata, dekle a aulo na glavi in v roki, ataree s palico ia svetiljko, ki siplje okrog sebe skozi motne šipe nekekžne medle, bolehne Žarke, nekako ti pajoče okoli eebe, aproti ugasujo če v vlažni in močeči megli. Ribič maje aube, domelega brezzobe čeljusti, vedno pripoveduje, kakor bl ga bilo strah tišine. '1 "Kdo ve,w — vprašuje — "kdo ve, kako ja tam, kjer ga ni zraven 9 Človek misli, I spre vidi po •voji pameti, da jo mogoče samo dvojno i to in to. Pa se zgodi dru gače i pride ia vidi, da jo bilo ao gole tudi tretjo. Bilo jo mogoče: zgodilo se jo I" — Starec govori, dekle molči in je samlUjeao. "Tvojo matrr poglajvaT — govori ribič. "V glavo jI je pri «to, yMiš Prrhlad. kajpada! Pra da tako čuti, kakor bi ime LLIuiilL M il|Vi v t tfi torek, c. januakja, 1925 - in na vse štiri delo svets, pa bi vei It i rjo deli vlekli vsskzebi. H ko njederki svs Šla, in je rekla, da je za oči nevarnost. Tudi podarja sva vprsšala, in je rekel, da bo ob oči. Pa je bila ob oči in ob življenje. Seveda je oslepela, ko je umrla!" — Oredta — komaj opazno se pričenja redčiti tema, megla se beli, nekako mleči; iz nje prši roea, ki se prijemlje lica kakor slina. Starec dvigne svetiljko do obraza, odpre vratca in upihne svečo, ki dogoreva za zakajenim etek-lom. • "Kje cvet" — vpraša dekle. "Na Brinju!" — odgovarja ribič. "Na Brinju. Po zemlji poznam: tla ao peščena, k a meni ta, polje elabo. Zlobni ljudje ao tod; mladina razuzdana, ztarši i*a s njarji in pijanci. Ne bova ae uata-vila med njimi, ampak na Hre-novcih, kamor prideva — ako Bog da — opoldne, Um ae pomudlva in poproaiva za malo brane. Dobri ljudje so tsm, boga boječ i, sloveči po dobrih delih." "Zakaj ao na Brinju hudobnifH — vpraša dekle razmišljeno, skoro nevedoms. 44Tujci so prišli mednje!" — razlaga starec. "Tujci so jih spočili. Cesarsko cesto so izpeljevali ekozi vas, pa so prišli tuji delavci k njim in so jih pohujšali, izpridili. Malopridnost in rszuzdanost je ' kakor garji, ki so nalezljivi: sosed jim dobi od soseda. Tako l»r Starec se domisli Jerneja i vidi se mu, da preudarjs, obraz se mu gubanči v drobne akrbne gube. "Tudi on je med tujci1" — reče. "Tudi Jernej. Bog si ga vedi! l*bko so ga popačili, izpridili. Orsva do njega, stopiva mu pred oči, pa ne bo hotel poznati ne mene, ne tebe! Mlad je in mladina je nestalna — taka kakor cunja na sapi. Lahko jo je potegniti na to in na ono stran!" "Nsl" — se zavzema deklo sa fanta« "Nikoli! On js drugačen, resen, neizpremenljiv!" "Dobro je!" — meni ata^eo. "Bog daj, da bi bilo tako!" Daleč sta že dospela. Bazdanilo se je na vseh etraneb razsvetilo, megla ae je razredčila, razgubila, samo daleč tam, kjer ee dotika nebo gorskih vrhov, ae razteza še snežnobela, prosojna kakor tančice. Prekoračila sta dolg lesen moet, reka je stala sadaj, sama ravnina se iiri na desni in lovi, bela cesarska cesta so vije sredi nje, skoro velika svetlika ae kakor poerebrena. Tam na levi mole is golega drevja rdeče strehe nizke hiše se belijo, visok tvonik kipi proti nebu tako visoko, da se skoro dotika oblakov. "Hrcnovoil" — se oglasi ribič. "To so Hrenovci. Okfeniva!" Po poljski poti savijeta do vaal. Pred prvo hišo se ustavita, sta rec prestopi prag, dekle čaka su naj in gleda fanta, ki nese ns hrbtu ogromno kopo mrve. Jerne ja se domisli, tudi on je tako ne sel: ko so imeli kravo, si js oprtil enako velike mrve na rame in jo je neecl v hlev. Ribič ee vrne in jo pokliče. ■'Tojdi!" — pravi "Odloži!H — ji veli prijazna ženska, nizka in junsčna, ki se euče okrog ognjišča. Dekle odloži culi, stopi v hišo, sede zs mi r> ob peči in glede kmeta, ki hodi goetoljubno po sobi, govori s njenim očetom in vleče siloms dim ls kratke in svetlookovene pipe. "Odkod ste!" — vprašuje 4 Ksj ste, pravite 1" "Izpod Višave" — odgoverjs »tsrec, ki sedi tudi zs mizo in se odmiks dekletu, sramežljivemu in btisksjočemu ss k njemu. "Ree je t ispod Višavo. Ia ribiči smol To se prsvi: smo bili. Ribe smo lovili in rake. Prodajali smo jih okrog, največ v trg, ki jo oddaljen za tri ure od Višave, v Robi-dovje. Zaslužilo eo je — ne bog vekaj, ampak toliko, da ae je živelo. Polteno — mialim! Zdaj pa ae je oglasil grajšlak od onoetran brega. Naenkrat ee je razkošatil in tako je dejal, da je reka njegova In da nimam jaz nobene pra vice do tega, kar plava in gomati po njej. In tudi gospoaka je po tegnila ž njim. Ker je bogateš, zato je njegova prava. Reve! stori vse nsrobe na sveta; še kar misli, jo krivo in kaznivo. Bogataš pa dela vse prav In aavoljo in kar koč« in reče, tiato obvelja kakor zakon božji t" Kmet, ki hodi po hiši, ee prijazno nasmckljava, gospodinje prinese na mieo koruznih igancev in mleka, ki ga izlije nanj«, po nudi dekletu in starcu ŽUel in sili jeeti. "Kam sta pa namenjeaaf" — se zanima. "Mar še daleč T — g«. Lepa so pota, prijetna je boja!" "Ree je!" —pritrujeje ribič. "Dobro vreme imamo, še do*l dobro. Greva pa v Rožanee — tja, kjer kopljejo premogi Rojen-ca imam tam, ki dela v rov« in služi denarje. Prej sem mu storil jaz dobro, zdaj grem do njega, da stori on meni isto: preživi naj me do smrti. Malo je to, ker Vem star in ne bom več dolgo!" Stagec je in pripoveduje, tudi dekle zajema. NaaHita ac, vstajata, zahvaljujeta se in odhajata. Terezinka z eno culo na glavi, t drugo v rokah ,oČc s svetiljko v levi in s kljukasto palico v desni. Ko ee že oddali La od bile, priteče za njima majhna, bosonoga punčka z zlatimi in razpuščenimi laa-mi, z očmi kakor dvoje potočnie. Majhno " rdečo podobico drži v roki in jo daje dekletu. "Na Brezjah aem bila!" — so hvsli s drobnim glasom in kaže sliko Mstere Božje. "Ns božji poti pri Mariji Pomagaj, ki je čudodelna. Res! Letos! Vzemi V spomin!" Izroči ,okrcne se, teče nazaj, jo-sensko solnee se lovi v njenih zlatih lažeh, izgine za oglom. "Dobri ljudje!" — govori starec. "Otrok tako, kakor oče in msti. Da bi imeli dosti sreče, to jim želim!'* Nadaljujeta pot preko polja nazaj na cesto in od tam naravt-nost dalje skozi zredo ravnino. ; Megla se je razgubila popolnoma, nebo ee je zjasnilo, tik gorskih vrhov stoji jesensko solnee, ob* seva okolico-z rahlimi, vodenoblo-ščečimi žarki, plaši ae dalje po robu neba proti zapadu, kakor bi bih boječe in strahopetno. Malokoga srečata potoma. Tu-intsm popotnika, ponekod berača, včaai voz, ki drdra mimo in dviga prah. Starec govori malo, molčeč postaje, pokažljuje in se prijemlje prsi. "Ni več zame potovanje!" — pravi. "Posnam. Znotraj v prsih čutim. Sapo mi jemlje." Dekle molči in ve, da etari ljudje vedno tožijo in jadikujajo, pa zavoljo tega živijo vsseno. Enakomerno stopa tik očeta, gleda po široki plani, koder ee razliva svetloba jesenskega solnca, letajo jate velikih sivih vran, iščejo hrane in krakajo zategnjeno in žaloztno vsled pomanjkanja in lakote. Prszen kmeteki vos ju d* hiti na potu, star voznik odzdrav-Ija ribiču, Id {a pozdravlja in ogovarja. "Isto pot imaš, kaj nel" vprašuje. "V Rožanee peljei!*' <». "Gori!" — pritrjuje voznik ki zateguje izgovor. "Lahko nama storiž dobro!" — dostavlja in napominja starec. "Na vos naju vsemi, odpelji malo. Star sem, glej, pot mi jemlje sapo." Voznik ustavi potnika sedeta na vos, in vsi trije se peljejo skupaj dalje. Mlada, dobro rejena konja sta vprežena spredaj, naglo tečeta, da leti vos kakor ptica Tako hitro se sučejo kolega, kakor bi bila is celega izdelane, zdi ae, da bele mimo polja in travniki in gozdovi, kakor bi jih kdo sipal in metal od sebe. Na desno, na levo ee zavije qezta, še enkrat na levo in še enkrat na desno, pa se sasvsti na klancu velika vas s mestoma dvonadstropnimi in bolim i hišami kakor v mestu, s veliko oerkvijo, ki stoji v sredini kakor orjakinja in kaže s debelim in mogočnim kazalcem proti nebeeom, z gorami v ozadju, ki se vspenja jo više in više kakor etopniee. Navkreber gre pot, počasi vle četa konja, vos f pomika pola goma dalje, kmalu ee ustavi ob prvi hiši, ki stoji na decnl. Vosnik skoči na tla, podlaga kolo in govori s eigsro v ustih. '•Prišli smol" — pravi. "To so RoŽanoi!" Starec se plazi počazi in opre*' oo s vosa, zahvaljuje se, jemlje v roke svetiljko in palico, dekle je še skočilo ns tla, eno eulo ima na glavi, drugo v roki, oba ss okre-neta na pot in odideta po eesti navkreber. "Povprašala bova!" —— govori starec. "Ko prideva do ljudi, po povprašava, kje dela In kje etanu je Jernej Konopec, ki je prišel iapod Višave in koplje premog v gori." Dekle pritrjuje, gleda krog eebe, vznemirja ee kakor ptica, ki je letela na jug, pa je apotoma ta ostala in ne ve sdaj ne naprej, ae nasaj. fce sta prišla aa sredino hiš. ljudje gredo mimo na deeno ia aa levo. ta ae ozre, drugi odide, kor bi jo ae opazil krčmo stoji kopa mol, tja ribič ia pozdravi "Od daleč ssss pričeli"— pra-Izpod Višave. k zmajuj« > "Ce i i odide, k^ Tam pre& eik v gori iA se pHe Jernej Kono pee. Pa ee ne vem obrniti ne aa levo, no na desno, ker v tem kreju. Zato vas jem!" Možje zmajujejo z glavami in pravijo, da ne poznajo tistega, ki ga ilče. Eden izmed njih svetuje, da bišel starec do velike hiše, ki stoji nad Rožanei in ob pobočjn gore, in tam povprašal. Imena veeh imajo napisana tam, in če je tukaj oni, ki ga išče, mu bodo povedali tudi zanj. Starec in dekle korakata dalje, vidita hišo nad Rožanei, naravnost do njo ae napotita in kmalu stopita v vežo. Mnogo proetora je na desno in levo, hodniki na strani, bres žtevila vrat, kamor se obrnejo oči, ne vesta, kje bi potrkala in vstopila. Dolgo sta sama, nazadnje pride od desne visok, bradat gospod mimo, kakor bi ju ne opazil, a starec pozdravi naglas, da ni mogoče prezren. "Prišla sva" — pripoveduje — "izpod Višave. Jaz in ta le tukaj, moja hči Rejenca aem imel. Prišla je šenaka z otrokom od bog-vekod, noč jo je vzela, otroka pa je puatila. Tako sem ga dobil! In vzredil aem ga, etoril mu dobro. Zdaj sem pa ubožal, nič nimam in zato aem prišel do njega, da bi mi povrnil dobro z dobrim in me preživil do emrti. Dobro mu gre, Če ae ne varam. Tukaj, v gori koplje premog in zluži denar. Pa ga ne vem kod iakati, zato aem prišel v to. hišo, da bi pozvedel, kaj in kako." "Kako ae piše, povejte!" "Glejta: starec aem!" — ae jezi ribič sam nad zeboj. "lOepe-čeni, razlagam na dolgo in široko, pa tlato zamoltim, kar je prvo! — Jernej Konopee — tako ae pišef Gospod pomišlja. "Ce se ne motim" — izprego-vori in se prime za gosto črno brado. I "Nič se ni treba motiti!" — svetuje starec. "Kar po pravici in po resnici recite. Pravijo, da resnica bodo, jas pa mislim vselej tako, da je boljša kakor laž aH slepljenje!" Gospod gre proti sobi, odpre trata, vstopi, vrne so s debelo višnjevo kniigo, išče po njej in oje z glavo. se ne motim" ponovi le enkrat. ''Starec stoji s svetiljko v roki in oprt na kljukasto palieo, dekle kuk na glavi culo, s levico jo opri-jemlje, v desnici drli drugo t* manjšo, gOspod se praaka s desno roko med brado, v roki ima debelo knjigo, 1H gledajo v*! trije vanjo; onadva odzunaj v višnjeve platnice, on odznotraj v popisane atrani. Tako stojijo vsi mir-pi in tihi, pričakujoč skrivnosti, ki jim jo razodene jo k bukve. In dogodi se tako. " Lansko zimo" — prične gospod in tako} popravlja: "Ne! Lansko jesen! Ob Vseh svetih bo leto. Necreča se je pripetila takrat,* velika nesreča. V gori — v rovu se je utrgala sksls, med delom se je utrgala. Tri delavce je sagrsbila, sazula, zdrobila. Tudi njega, ki po njem vprašujete: Jerneja KonopckT Dekle pobledi, kolena se ji sibljejo, trese se po životu, rdeče ustne se ji razširijo na jok, obraz M rszcemeni, oči zalijejo eolze, tečejo iz njih po licih, kapljajo na mlade prsi in na tla — debele ia svetle. Starec ee upogne še glob-lic, gubaeti obrss ze mu čudno skrči; zdi ee, da se jc tieti hip silo-vito poetarai "Namenjeno je!" ispregovori s trdim, suhim glasom. "Bog je hotcL" * Stoji še, kakor bl ta amedel na potu, sakašlja talko, votlo^vene-'le. "Kaj ztojiva, kaj iščeva šel" - vpraša. "Pojdiva!" Spredaj gre, s silo se opira na palieo, globoko je sključen, stara siva glava visi na prei. Dekle, ki gte sa njim, se negotovo ziblje, skoro opoteka. "Slab sem P — pove starec. \ prvo hišo stopiva, ksr ae moram naprej!" — J Molče in počasi prideta do nje, ribič prosi prenočišča, goepodar mu ponodi prašen in temen hlev, do polovice napolnjen s listjem. 'Tja gresta. K "Slab sem!" — ponavlja starec. ^'Vest mi pravi, da je smrt blizu. In domov bi šel — t kaj-žo. Tam bi rad umrli Pa ae zmorem vel hoje." — * Potmračno je v hleva, komaj jo opaziti staro beračieo, ki kleči v kotu in ai pripravlja ležišče. Tudi Tereziaka rez veruj« eulo, vzame iz nje rjuho, ratalakne jo ia ("Odleglo vam bo! Odpočijtc zc, Oddahnite!" t "Bolni ste, možl" — se ogiaiu I berači ca in prižepa bliže. "Bolni, pozna ae vam. Malo juhe bi izpili, pa vam bi bilo bolje. Čakajte, prosila bom za vazi" — Beračiea odšepa iz hleva, k le aedi na listju, starec leži tik nje in težko difo. » "Kmslu mi bo odleglo!" — go vori v odmorih in s pešajočim glasom. "Kmslu bo dobro: umrl bom!" — Beračiea prišepa nazaj s skle-dico v roki, pokleka k bolniku, sili in ponuja.. "Juha je tu!" — pravi. "Pijte, {nagnite! Ta vaa okrepi, mož, moči vam da, zdravja! Dvignite ae, nagnite!" — "Nočem!" — se brani starec in [le tišji je njegov glas. "Ni tro-|ba! Ne bom! Zdaj je konec!" Roko dvfgne, suho, velo, kosec-}no, deznieo, prekriža ae. Vedno rteže diŠe. "Slabo kri ima!" — hiti razlagati beračiea. "Da bi imela dve pijavki, pa bi mu jo izpili — vso, kolikor je bolne. Eno bi mu nastavila na scnce, eno pa na levo stran > gotovo , bi mu še odleglo. I Ampak ,kje dobiti zdaj pijavke, kjer- Deklč aedi v listju, beračiea ja-dikuje, starec hrope, pritiska aube in koščene roke k prsim, "Po gospoda tfrsm, po gospoda!" — se domisli beračiea, odcepa naglo is hleva in zapre vrata za aOboj. Starec ee pomirjuje, položi roke ob sebi, diha vedno počasneje, vedno tifte, vedno redkeje, neha, več ee ne gane. Dekle kleči tik njega v listju, z velikimi, prestrašenimi očmi strmi v Srni strop, trese se po životu, roke sklepa na preih kakor k jmo-litvi, ustne ji trepečejo kakor v mrzlici. * -• Veter je, jasno, je zunaj, skozi zamreženo okno sije mesec tudi v hlev. Tam na vrhu listja se svetlika dvoje troje žarkov, tiho je vse, zapuščeno, žslostno. III. Tretji 4sn popoldne so pokopali ribiča. Izprevod je bil kratek: samo duhovnik, cerkovnik, grobsr in Terezinka. In tudi pot jo bila kratka: iz mrtvašnice v kotu pokopališča do groba tik aje. Oblačen in otožen jesenski dan je? bil, nebo so zavijale umazane megle,1 zakrivale daljo, zalivale bližino kakor dušeče morje. Tiha je ležala vas, od redkokod je pri-taval človek, odšel mimo pobit in altasel. Terezinka je prišla s pokopališča, pod cerkvijo stoji sre- di vijsi, roke tiičf j*ni pre.ip^ kom, v meglo strmi z nevednij boječimi očmi Pršeti je i>ričelo, vlaga w I jemlje obraza kakor alina, oči, moti poglede. Tudi sp