Cerkvene zadeve. iililiacl Knkošc, župniU na Itučali. (Kohpc.) Itajni gospod so hili prav pi-i.jaznoga in priljudnega ohnasanja. Srcu njiliovo je bilo pleinenilo in vnelo za dobro stvar. Vsled lega so si sreo svojcga bližnjega liipoma pridobili. Ko so so šo v šolali ui;ili, bili so ljubl.jcni od soiičcnccv, kakor tudi od svo.jih naprcj poslavl.jcnili in svojili učitdjev. Učili ho sc ialiko in doln-o, življenja pa so bili ludi inidiioslnega: vsled lcga so jili mil. knezoškof Anlon Mailin Sloinšrk žc v trcljcin lulu v duliovuika posvetili. Kci so pozneje v vinogradu (lospodovem dolovali, pridoliili so si tudi tain zaupanjo in IjuUczen svojib duImvnijanov v oliilni inori. 1'ovsod, kjcr so službovali, liili so ]iriljiib]jeni, in Ijndjo še zdaj govorijo o »ljubeznjivcni in dobrem gospodu Rliliaolii«. V pošlcno družbo so radi zabajali in so bili lain tudi dobro vol.j(>. liili so proccj dovtipni in znali so driižbo razgreli in zabavali. '1'iuli zapoli so radi kako poiHenn, da so družbo ovoselili. Toda zadnji čas so niso vec": v posvetno družbo pudajali, (-v. ludi so liili vabljoni, kar se je zniirom dogojalo n. pr. o priliki kakega žonitovanja ali kake rešitve. V duhovsko družbo so pač /.miroin radi šli, in duliovniki so jih tudi vsikdar bili voseli. Svojo duliovsko službo so vseloj vestno in natanko opravljali. liili so goreč duliovnik v pravoni pomenu 1jcsimI(>. Na prižnici dobcr učonik, v spnvednici in pri liolnikili iisiniljrii in ljiiboznjiv sodnik in ti.lažnik. Kadar so lidi kli<-ani aii v spovodnk-o ali k bulniku, so radi usli-ogli lircz gndinjanja. '1'ndi k sosednjiiu dtiliovnikoni so radi na pomoč šli, in njiin postregli, kar so niogli. Svoje farinane so poznali, kakor dolier paslir pozna svoje ovčicc O so koga srcčali. radi so se ž njim pogovarjali, in ga o njogovih ra/nierah izpia.ševali. 1'otoin pa so lini ali sveUivali kaj dobi-ega, ali \ni so ga Ijuboznjivo jiotolažili. Najliolj so si prizadcvali za čislo, nravno življmj« svojih (aranov. Kazali so doslikiat, kakor lcp in pri.jeliMi jc čisl rod liogu, na diugi strani pa so odkrivali grde podobo. hudo naslcdkc ncnravnoga in ncčistcga življcnja. Ce so pa kaj nerodncga o ciifin ali diiigfiii rarmanu prizvodeli, so ga noinudonia pred-se pokiic-ali in »a.jto očolovsko posvarili in podurili. Koiiko pohiijšanja so na 1a način zabranili! S poliiiko so so knj radi pečali. / volikiin zaniiiiaiiji'iii so zaslcdovali polilične borbo. Slovonoe so bili /. dušo in s lelesom. Ce se jo Slovoncem kje pri kaki volilvi ali narodni j)ridobilvi slalio godilo, so bili vsled toga žalosini in i>obili. Ko sla so slovanska aposlola sv. C.iril in Mclod v ViSehradu na Moravskein proslavljala in ko jc U'daj innogo Slovanov tje roinalo sv. apostola )imv-aslil, so so 1 iidi rnjni gospod pridružili. Pri toj priliki s<> si ogledali tudi ogersko glavno nicslo Hudapešt, obiskali so zlalo 1'i-ago in so se sko/. Dunaj nazaj domov povinili. /i; j)rcju pa so polovali v Him. (losttiljubnost rajnega gospoda ,jo slpvela. Kdorkoli jc priscl, biln lim ji! poslrožono s kosčckom kruha in kupico dohicga vina. Diihovniki .so kaj radi rajnoga go;;poda obisknvali in .so pri n.jiliuvi gostoljulini niizi zbirali. Ni liilo skora.j tfdna, <la bi no bil priSel kak gost k njiiii. l'a tudi saini so radi šli svoje dtiliovskc sosede oliiskovai. da so so ka.j pog.ivorili in p.tkrcpčali. In fariiiiini su si! lcga vcsclili, da so njiliov go^)u)d župnik s svojiiui sosodi v (aki Ijubczni živoli. Kakor so pa liili g. HakoSe goslol.jubni do svojih pi'ijat,eljc!V, tako so bili tudi dobrotijivi do ubogih. Koliko ubožcev se je pokrepčalo s kupico vina! Kolikim ao poinagali z raznimi darovi! V svojom lestaiiiontu pa so farniiii ubožceni izročili 100 gld. ttvoje staišo so iski(jno l.jubili. Ko sta še oba, oi":o in niati, živda. so nju goslokrat šli v Toplicc obiskat. l'o smrli svoje inatere pa so o»;cla k sclii vzcli na Uuče, kjor so 1. 1885 inirno v (iospodu zaspali. Tudi svojo scslri) Marijo so pri sobi inicli, ki jib je .skrlmo gosjioilinjila, v bolczni pa jini ¦/. v(-liko pnLi-pcžl.jivosljn stngla. Ta zdaj živi na Uučali žuloča pokopana biti polcg očola in brala. V svoji bolczni, katcra jib jc 15 nicsccev nuičila, so lnli prav potrpožljivi. Dno l(i. avgosla 1. lSi)l. so zadnjokiat najsvcMojšo darilcv oblia.jali. 7m dal.je t:asu so čiitili v ledjincin (Mciiku dcsnc nugo pr('C('i/snje bolt;eino, zato so se inorali v bolj lagol.no laro prcseliti. Žusoinčani so hudo tarnali za svojim župnikoiii go.-p. HakoSt^ I. 1883., toda kaj je pomagalo, če niso vcč mugli težavnili sjiovedij pri luibih opiavljati? Bolezon so je v ciioiner nabirala tako, da ,je gospoda gori oincnjenega dne l(i. avgusta 1. 1890. popolnoina na bolniško posteljo posadila. Posebno liudo '¦»oUrine so trpeli rajni gospod nieseea januvarija 1. 1891, tako, da so popolnoina niislili, da njiin bo grenka sinrt zaklenkala. /alo so tedaj napravili svoj teslanient. Dva zdravjiika pa sta jim pozneje kožo nad bolečino prorczala. da jo popačena kri se odtekala in oeejala. Kcdai- se jo listi sokro- vec v bolceini nabiral, tedaj so bilo bolečino neznosne, bolje je pa bilo vselej, kedar se je tista lnaleiija odte- kala. Ali nikoli niso godrnjali zoper božjo picvidnoat, ki njim je to bolezen naklonila. Ali če njini zdravila, ki so jili sprva zniironi pridno rabili, niso pomagala, niso liili nevoljni, ainpak rekli so svoji sestri: »Ze ni božja volja, da bi ozdravel; ko bi božja volja bila, hi že bil laliko dober« itd. Tudi žalostni niso bili zaradi tega, niarveč so biii veselega obraza in vdani v voljo božjo in popolnoina mirni. Sv. zakraniente ho gosiokrat v svoji bolezni z veliko pnbožnostjo prejomali, in so bili duhovniku, ki njim jdi je dclil, zato nior.no hvaležni. Moči so gospudu vcdno pešale. Naenkrat so jih boločinc v noči o<l 11.—12. novpinbia l«;ta 1891. nenadoina liudo zadele. Tcnlaj so inalo upili in stokali in se preinolavali. A kinalu so jih liolečino tako preniagale, da ,s(! niso voč riilili in v takein slanu, v agoniji, so dne 13. iioveinbra 1. 1891. niiino v (iospodu zaspali. 'l'o jo kralck popis življcnja in trpljcnja ra.jncga go^podu župnika. Castiti prijalelj, ki si njili po/nal, inoli za njib, ker bili so blag značaj, ter jim vošči iz eelega srca: »Mog jim daj večni inir in pokoj!« i.j Arzenšek.