PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 1 7. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni t Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. EUI je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
' » 559 inije)
?3
o
•o
1?
Po včerajšnjih srečanjih Andreottijevo delo še težje
Obnovitev petstrankarske koalicije edina rešitev tudi za laične stranke
Zaradi pn ,
» Ko eksis leiRc* ^ v Franciji pod
vprašajem
RIM — Poverjeni ministrski predsednik Giulio Andreotti je sklenil krog posvetov s političnimi strankami. Danes bo še srečanje s krščansko demokracijo, to se pravi v domača hiši. Temu srečanju pripisujejo vsi zelo velik pomen, kajti ni izključeno, da bo prav danes dopoldne padla odločitev o novi vladi, oziroma tudi o morebitnem predčasnem koncu zakonodajne dobe.
Včerajšnji krog srečanj, še zlasti pa srečanja z republikanci, s socialdemokrati in z liberalci, niso nikakor prispevala k premostitvi sedanjega težkega trenutka. Vse tri laične stranke so namreč mnenja, pa čeprav z rahlo različnimi niansa-
Božo Kovač novi glavni urednik Dela
LJUBLJANA — Predsedstvo RK SZDL Slovenije je za novega glavnega urednika Dela imenovalo Boža Kovača ter razrešilo dosedanjega urednika Borisa Dolničarja. Božo Kovač jd bil dosedaj generalni direktor Borbe, med drugim pa je bil tudi direktor ljubljanske tele-vlzi*je' glavni urednik dnevnika ter sekretar republiške konference SZDL. Boris Dolničar bo prevzel mesto direktorja radijskih sporedov R TV Ljubljana, (dd)
mi, da je treba obnoviti petstrankarsko koalicijo, to se pravi, da je treba poiskati sporazum med socialisti in demokristjani.
Tako je Spadolini osredotočil pozornost na nujnost, da se preprečijo predčasne volitve, do katerih bi sicer utegnilo priti že letos jeseni. V tem primeru bi tudi ne bilo mogoče preprečiti referendumov prihodnjo pomlad, kar bi seveda povzročilo globoko družbeno in tudi gospodarsko krizo v Italiji. Po mnenju republikanske stranke ni nič nemogoče, čeprav je Spadolini izrecno poudaril, da je v kratkem krogu posvetovanj, ki ga je opravil po neformalnem nalogu Cossige pred podelitvijo mandata Andreottiju ugotovil, da je stanje izredno napeto in da se v zadnjih dneh nikakor ni izboljšalo. Skratka, Spadolini je velik pesimist.
Socialdemokrati so šli s kritiko mnogo dlje, saj so bili celo kritični do samega predsednika republike, češ da je bila odločitev, da poveri mandat predstavniku krščanske demokracije preura-njena, tudi zato, ker je bila posledica neke zahteve, za katero niso obstajali pohtični pogoji. Sicer pa je tajnik PSDI Nicolazzi ponovil, da pristajajo socialdemokrati samo na obnovitev petstrankarske koalicije, v nasprotnem primeru pa bi se bilo treba vrniti na začetek, to pomeni, da bi moral Andreotti s svojo prejšnjo vlado pred parlament.
Tudi liberalci so, kot rečeno, poudarili, da je sestava organske petstrankarske vlade edina možna
rešitev. Altissimo je bil polemičen s PSI in z demokristjani, ko je dejal, da imajo liberalci rajši razum ter da bi bili zelo veseh, če bi lahko s tem okužili obe večji stranki koalicije.
Danes dopoldne se bo, kot rečeno, Andreotti sestal z demokristjani, nato pa se bo srečal s predstavniki industrijcev, sindikatov in raznih stanovskih organizacij. Poverjeni predsednik vlade upa še zlasti na podporo, ki naj bi jo te organizacije zagotovile njegovim programskim točkam, iz česar bi bilo že sedaj moč sklepati, da se Andreotti nikakor ne misli tako zlahka odpovedati svojemu mandatu. Medtem pa v pohtičnih krogih že vztrajno govorijo o tem, kaj bi se lahko zgodilo potem ko, kot vse kaže, Andreotti ne bo uspel v svojem poskusu. Tu se bije prava bitka med dvema tezama: po prvi naj bi se Craxijeva vlada predstavila parlamentu, prejela nezaupnico, in Craxi bi ostal predsednik vlade do jesenskih predčasnih volitev, po drugi pa naj bi Andreotti sestavil manjšinsko vlado in jo vodil do predčasnih volitev. Vprašanje ni formalno, ampak politično, kajti ni vseeno, kdo je predsednik vlade med volilno kampanjo. Obstaja pa seveda še ena možnost, in sicer sestava manjšinske vlade, ki bi ji v tem primeru predsedoval Fanfani in ki bi izpeljala finančni zakon ter odstopila spomladi, ko bi sklicali predčasne volitve, torej nekako tako, kot so naredih pred štirimi leti. Odločitev o tem pa je vsekakor težka naloga za predsednika republike Cossigo.
Madrid se je s triminutnim molkom poklonil žrtvam bombnega atentata
MADRID — Včeraj opoldne se je v Madridu življenje za tri minute u-stavilo: zastala je sleherna dejavnost, vozila so obtičala sredi ulic, Jjudje so v gručah obstali na pločnikih, utihnila sta radio in televizija, molk je zavladal tudi v poslanski zbornici, kjer je bila v teku umesti-
tev novoizvoljenih poslancev. Tako so se ljudstvo in predstavniki političnih, sindikalnih in družbenih sil poklonili devetim mladim agentom »guardie civil«, ki so predvčerajšnjim podlegli bombnemu atentatu na Trgu Dominikanske republike in ki so jih včeraj tudi pokopali. V atentatu
je bilo več kot 50 oseb ranjenih, od tega nekatere zelo hudo in med njimi je 12 civilistov.
Španski tisk in politični krogi so u-verjeni, da je pokol delo vojaškega krila baskovske organizacije ETA, točneje njegove najbolj bojevite celice »comando Espana«, ki dalj časa nemoteno deluje v Madridu, pa čeprav odgovornosti za atentat doslej nihče še ni uradno prevzel. Časopisi (»El Pais«, »Diario 16« idr.) soglasno opozarjajo na neučinkovitost protiteroristične politike, ki jo je sredi lanskega leta sprožilo notranje ministrstvo, kar je po njihovem toliko huje, ker da posebne protiteroristične enote razpolagajo z najnovejšo tehnologijo in delujejo po vzoru tovrstnih utečenih metod v Zvezni republiki Nemčiji. »El Pais« izrecno dodaja, da so teroristi izvršili ponedeljkov atentat prav v tistem severovzhodnem delu Madrida, ki so ga protiteroristične enote najbolj prečesavale.
Pozno zvečer je prišla vest, da si odgovornost za atentat res lasti vojaško krilo ETA.
PADEC TUDI NA BORZI
Dolar zdrknil pod 1.500 lir
RIM — Vrednost ameriškega dolarja je včeraj spet padla, in to na vseh evropskih valutnih trži ščih. V Italiji je dolar krepko zdrknil pod raven 1.500 lir, saj je kotiral 1.483,50 lire proti 1.503,75 v ponedeljek, torej kar 20,25 lire manj. Na tako nizki ravni ni bil že od 26. maja 1983, ko je njegov tečaj znašal 1.478,25 lire. Temu sta botrovah tako vest, da utegnejo ZDA spet znižati eskontno • mero, kakor negotovost ameriških operaterjev glede gospodarske rasti v Ameriki. Tečaj Mre znotraj evropskega denarnega sistema (EDS) je ostal v bistvu nespremenjen.
Včeraj so ponovno padle tudi kotacije vrednotnic na milanski borzi, sicer za 1,67 odstotka (v začetnih urah je nazadovanje doseglo celo 2,8 odstotka). Poprečni pokazatelj se je tako u-stalil pri 1.474 lirah, kar pomeni 47,4 odstotka več v primerjavi z začetkom leta. Včerajšnji padec je bil tretji zapored v zadnjih treh dneh, pripisujejo pa ga zgolj učinkom vladne krize.
Mudžahedini so se umaknili iz Kandaharja
ISLAMABAD — Redni afganistanski vojski je s pomočjo sovjetskih oboroženih sil uspelo osvojiti Kandahar, to je drugo največje afganistansko mesto, ki je bilo dalj časa v rokah teudžahedinov. Vest so včeraji razširili zahodni diplomatski krogi v Pakistanu. Po istih virih naj bi gveril-c* sploh bili v težavah, ker naj bi afganistansko - sovjetskim silam u-spelo pretrgati njihove poglavitne ribeze s Pakistanom, od koder dobi-vajo hrano in orožje.
Vest o izgubi Kandaharja pa je si-n°či skušal zanikati ali vsaj omiliti Predstavnik afganistanskega odporni-stva v Rimu Homajon Hasefi. Skli-?al je tiskovno konferenco, na kateri Je v bistvu dejal, da so se mudžehe-oini samo »taktično umaknili« in da So v Kandahar vkorakah osamljeni sovražnikovi oddelki, ki vsak dan u-trPijo velike izgube.
Jugoslovani zamudili priložnost
BRANKO LAKOVIČ
OVIEDO — Končal se je tudi polfinalni del svetovnega prvenstva v Španiji. V Oviedu so 1. mesto osvojili Američani, v Barceloni pa Sovjeti. Jugoslavija je izgubila veliko priložnost, da bi osvojila prvo mesto v svoji skupini. Z zelo slabo igro v napadu so namreč »plavi« sinoči nerodno izgubili proti Američanom in
mundobasket
ESPANA 86
tako jih čaka jutri v Madridu izjemno težka naloga, da bi se uvrstili v veliki finale. Igrali bodo namreč proti favorizirani sovjetski reprezentanci, ki je še edina nepremagana na tem mundobasketu. Sovjeti so sinoči premagali še Brazilijo in potrdili vlogo glavnega favorita za zlato kolajno.
Italijani so se včeraj delno oddolžili za visok poraz proti Jugoslaviji, zasluženo so premagali Argentino, v svoji skupini osvojili 3. mesto in se bodo v Madridu potegovali za končno 5. mesto. V petek! jih čaka srečanje z Izraelom.
Tekme v Oviedu in Barceloni so tako za nami. Danes bo na mundo-
basketu prost dan, reprezentance se bodo preselile v Madrid, od jutri pa do nedelje bodo sklepni boji.
Če bi sodih po dosedanjih razpletih, je seveda pričakovati veliki finale med Američani in Sovjeti. V boju za zlato sta še Brazilija in Jugoslavija. Resnici na ljubo imajo večje možnosti za veliki finale Brazilci, ki bi lahko presenetih sicer dobre, toda tudi naivne Američane. Jugoslovani pa bj morali igrati zares odlično, da bi lahko ugnah nesporne favorite Sovjete.
Sicer pa so Jugoslovani doslej že večkrat poskrbeli za prave »čudeže«, čemu naj ne bi tudi v Madridu?
Seveda pa bodo morah igrati mnogo bolje kot sinoči proti Američanom.
JAKA ŠTULAR
PARIZ — Francois Mitterrand je za državni praznik 14. julija sprožil prvi resnejši incident v doslej nominalno uspešni »koeksistenci«, med predsedstvom republike in vlado, ko je med tradicionalno televizijsko oddajo povedal, da ne bo podpisal odlokov o privatizaciji 65 nacionaliziranih podjetij: »Gre za stvar vesti« in zato »zagotovo« ne bo podpisal odloka, kajti, »gre za nacionalno premoženje, ki mora ostati (last) Francije«. Predsednik republike, ki ne izključuje »ob ustreznih varnostnih u-krepih«. udeležbe zasebnih interesov v javnih podjetjih, se je postavil v vlogo varuha neodvisnosti Francije: »Ne morem sprejeti da bi ta podjetja prodali in da bi se znašla v rokah tujcev. Ne bom jih navajal, toda vem, za koga gre.«
Sklep, ki pravzaprav ne bi smel presenetiti nikogar, odkar je Mitterrand 9. aprila napovedal, da ne bo odobril privatizacije nobenega podjetja, nacionaliziranega pred letom 1981, nobenega odloka, ki bi ne bil v skladu s pravili o cenitvi izrednosti, določeni ob prehodu v obratno smer, leta 1982, iz zasebnega v javni sektor, in v nasprotju z ukrepi za demokratizacijo javnega sektorja.
Toda Mitterrand je po ustavi moral podpisati okvirni zakon o liberalizaciji gospodarstva, izglasovan po naglem postopku 2. junija, zoper katerega so socialistični poslanci zahtevali mnenje ustavnega sodišča (con-seil constitutionnel). Ta vrhovna instanca se načelno ni izrekla zoper zakon kot tak, pač pa je poslala vrsto »resnih pomislekov« o cenitvi vrednosti teh podjetij in o varovanju nacionalnih interesov. Vlada, tako pravi državni minister Balladur, ki združuje vse gospodarske resorje v vladi pod svojo kontrolo, je vse pripombe skrupulozno upoštevala. To mnenje je Balladur včeraj popoldne, ko je reagiral na predsednikovo izjavo, ponovno potrdil. Prvi minister molči — do nadaljnjega.
Vsekakor je vlada sklenila, da bo kljub predsednikovi napovedi predložila Mitterrandu svoje odloke na današnji seji vlade
Vladi je težko očitati, da ne bi u-poštevala pripomb o pravični oceni premoženja, ki po Mitterrandu pomeni 500 do 600 milijard frankov letnega prometa in od 250 do 300 milijard vrednosti. Bolj vprašljiv je seznam komisije sedmih članov, med katerimi so nekateri sporni kot bivši direktorji mogočih bodočih kupcev.
Drugi kamen spotike je »varstvo nacionalnih interesov«. Tudi ti, trdi Balladur, so upoštevani s klavzulo o omejitvi tujega kapitala na 15 odstotkov in s tako imenovanimi privilegiranimi delnicami po vzorcu Margaret Thatcher (golden shares), ki omogočajo vladi kontrolo občutljivih podjetij (energetika, oboroževalna industrija, elektronika ipd.). 'Toda omejitev velja le za pet let in sploh je izvajanje klavzule prepuščeno državnemu ministru za gospodarske zadeve.
»Dokler je tako,« pravi Mitterrand. »ne podpišem.«
Dekret je že nekaj časa tudi pod lupo evropske komisije. Iz diplomat skih krogov se je zvedelo, da je komisija pismeno opozorila francosko vlado na nekatera določila, ki niso v skladu z rimskimi pogodbami, ustanovno listino EGS.
Komisija se ne vtika v »javnost« ali »zasebnost« 65 podjetij, temveč opozarja na diskriminacijo med Fran cozi in državljani drugih držav Skupnosti, na razločevanje, ki se po mnenju buseljske komisije ne tiče držav Ijanov ali podjetij iz drugih držav Skupnosti. Še težje bo določiti razloček med podjetji ali finančnimi skupinami iz EGS, katerih matični sedež je zunaj skupnega trga. Mitterrand je najbrž namignil na multinacionalke, ko je dejal, »da ne bo na-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Mitterrand
Posvetovalna komisija za sporna vprašanja se
V'
sestane ta mesec v Ženevi
NADALJEVANJE S L STRANI
vaja! tujcev, za katere gre, čeprav vem, kdo so«.
Če se vlada ukloni zahtevam Bruslja, utegne samo spodbuditi strahove, ki jih slika Mitterrand, če pa se upre, utegne doživeti tožbe pred ev ropskim sodiščem v Luksemburgu.
A to je le del taktike, ki jo je ubral Mitterrand: odklonitev podpisa ni blokada vlade, temveč napotek »m drugo, parlamentarno pot«,. Vlada ima v parlamentu vendar večino in Mit terrand »zaupa parlamentarcem, da bodo sklepali po vesti«.
Mitterrand, »varuh neodvisnosti,« si je olajšal vest in prevrgel težo odločitve z vsemi posledicami na parlamentarno večino, na katero se opira vlada. Nauk »caveant consules« — vi ste vlada, vi hočete vladati, a glejte, da ne oškodujete republike.
Vešč taktike, ki zagotovo gleda dlje od te posamične poteze, se opira na svojo popularnost, ki jo potrjujejo vse ankete (55 odst. naklonjenih) in na 62 odstotkov Francozov, ki mu dajejo prav (kolikor so ankete pač vredne), če »v primeru resnih nespora zumov« ne podpiše dekretov. Kajti na tej, dolgoročni politični plati, je pravi pomen Mitterrandove odločitve. Jacgues Chirac lahko spremeni dekrete v zakon in jih po naglem postopku spravi skozi parlament, toda ponovni in neprijetni debati o privatizaciji se vseeno ne bo mogel ogniti. Predsednikov »ne« cilja tudi na večino, na pristaše Rapmonda Bar-ra, nasprotnika »koeksistence«, ki molči in se v ozadju tiho pripravlja na prevzem vodstva sedanje večine in svojo pot na vrh — oboje zoper Chiraca, a šele, ko bo imel dovolj dokazov za svojo kritiko programa in metod večine RPR - UDF. S tem, čeprav je dejal, da ni nobene »predsednikove« stranke, zgodovinski voditelj seveda podpira svojo »nekdanjo stranko«.
Zakon o privatizaciji bo torej tako ali tako sprejet, Chirac v tem trenutku nima razloga, da bi sprožil knzo na vrhu, toda »koeksistenca« prehaja v viharno področje: so dekreti, npr. o zaposlovanju mladih, ki jih bo Mitterrand podpisal, in drugi, posebej o novi razdelitvi volilnih okrožij po zakonu o obnovi večinskega sistema.
Mitterrand je prešel v protiofenzivo, nekateri pravijo, da bi dokazal, da »obstaja« (tako kot na drugih področjih, v zunanji politiki in obrambi), vendar gre v gambit, ki je lahko nevaren tudi za njega.
Vsekakor je zavrl uveljavitev zakonodaje vsaj do srede avgusta vladi, ki se ji mudi (tudi zaradi kritike v lastnih vrstah, glej Bane), i sc izpostavil tudi očitkom večine, da on, socialist, zavira »oživitev gospodarske rasti in začetek zaposlovanja«, da ni več vrhovni razsodnik, ampak strankar, pa tudi njegovo evropsko vnetost bi mu bilo oponašati, ko se po eni strani zavzema za združevanje zahodne Evrope, po drugi pa »koplje okope« prav zoper tisto veliko evropsko tržišče, ki mu je tolikanj pri srcu. Toda — kot sodi komentator »Liberation« — pripravljanje terena za volitve je zdaj važnejše, in tudi »obramba nacionalnega premoženja« je struna, ki milo udarja na uho dobremu številu Francozov.
Reagan pristal na pogovore o sporazumu SALT da zgladi pot obisku Gorbačova v Washingtonu
NEW YORK — Reaganova administracija je po »vroči« notranji razpravi pristala na predlog sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, da začne takoi-menovana stalna posvetovalna komisija razpravo o problematikS sporazuma SALT 2, posebej pa o nameri Reaganove administracije, da odstopi od njegovega izvajanja. Stalna posvetovalna komisija, ki so jo ustanovili 1972. leta, da bi reševala sporna vprašanja o sporazumih SALT, se bo sestala 22. julija v Ženevi.
V pogovorih med najožjimi člani Reaganove administracije o tej problematiki je sekretar za obrambo Caspar VVeinberger do konca kategorično vztrajal pri trditvi, da pogovori o problematiki SALT 2 nimajo nobenega smisla, češ da SZ že nekaj let grobo krši osnovna določila sporazuma SALT 2, ki sta ga 1979. leta podpisala takratna voditelja obeh velikih sil Leonid Brežnjev in Jimmy Carter.
Kljub krčevitemu nasprotovanju Pentagona je zmagalo stahšče državnega sekretarja Shultza, da ZDA ne smejo zavrniti omenjenega sovjetskega predloga, saj bi s tem Moskva dobila nove točke v propagandni vojni med obema državama, poleg tega pa bi zavrnitev tega predloga zmanjšala tudi možnosti za napovedan jesenski obisk1 sovjetskega voditelja Gorbačova v ZDA.
V Washingtonu sicer ne pričakujejo, da bi bližnji ženevski pogovori lahko odpravih sporna vprašanja o sporazumu SALT 2, ki naj bi ga SZ p» trditvah Reaganove administracije že nekaj let zavestno kršila. Pentagon na primer trdi, da je SZ na področju Krasnojarska v Sibiriji zgradila radar za strateško opazovanje, kar naj bi bjla huda kršitev sporazuma SALT 2, razen tega pa naj bi SZ prekoračila tudi dovoljeno število strateških bombnikov. 27. maja letos je ameriški predsednik Reagan napovedal, da bodo ZDA do konca leta prekoračile število strateških orožij, M jih dopušča sporazum SALT 2 in da omenjenega sporazuma, ki ga ameriški senat sicer nikoli ni ratificiral, ne bodo več spoštovale, če SZ ne bo »radikalno« spremenila svoje politike na tem področju.
Napovedani ameriški odstop od sporazuma SALT 2 je naletel na veliko nasprotovanje tudi med najpomembnejšimi ameriškimi zavezniki v piaktu NA TO, saj je bil ocenjen kot začetek novega kroga tekme v strateškem jedrskem oboroževanju. Tako zaradi številnih novih sovjetskih predlogov na razo-rožitvenem področju po tudi zaradi pritiska ostalih zahodnih zaveznikov je Reaganova administracija v zadnjem času ublažila svoje nasprotovanje sporazumu SALT 2.	-v
Nedavne sovjetske predloge o zmanjšanju strate-
ške jedrske oborožitve je ameriški predsednik ocenil kot »doslej najbolj resne predloge, ki lahko pomenijo prelomno točko v ženevskih pogajanjih med o-bema velikima silama.«
SZ je pristala tudi na to, da ameriški civilni strokovnjaki namestijo v Sibiriji seizmološke naprave za spremljanje sovjetskih podzemeljskih jedrskih poskusov. Prav te dni strokovnjaki ameriškega sveta za varovanje naravnih virov pod vodstvom profesorja kalifornijske univerze dr. Jamesa Bruna nameščajo v okolici Karkarahnska v Sibiriji, kjer Sovjetska zveza opravlja svoje podzemeljske jedrske poskuse, seizmološke instrumente za beleženje nihanja tal.
Poglavitni cilj Reaganove administracije v tem trenutku je pripraviti pogoje za napovedani jesenski obisk sovjetskega voditelja Gorbačova v Wa-shingtonu.
V funkciji priprave obiska sovjetskega voditelja v ZDA se te dni mudi na obisku v Moskvi verjetno tudi bivši ameriški predsednik Richard Nixon. Bela hiša sicer trdi, da Nixon ne nosi poslanice najvišjemu sovjetskemu voditelju, vendar p>a je obenem priznala, da se je predsednik Reagan v soboto več kot 15 minut po telefonu pogovarjal z Nixanom, preden je le-ta odpotoval na »zasebni« obisk v Moskvo.
UROŠ LIPUŠČEK
Spletkarju Pazienzi bodo v Italiji sodili tudi zaradi izsiljevanja
Hasani sprejel venezuelskega zunanjega ministra Consalvija
RIM — Spletkarju Francescu Pazienzi se phšejo slabi časi. Pred mesecem dni so ga ameriške oblasti predale italijanskemu sodstvu, ki skuša ugotoviti njegove odgovornosti v enem najhujših primerov ekonomskega kriminala v italijanski povojni zgodovini, in sicer v stečaju Calvijevega denarnega zavoda Banco ambrosiano. Včeraj pa so ameriške oblasti razširile Pa-zienzovo ekstradicijo s tem, da so sprejele proonjo italijanskega pravosodnega ministrstva, naj bi spletkarju sodili v Italiji tudi zaradi izsOjevanja.
Kot so ugotovih rimski preiskovalni sodniki, je Francesco Pazienza v sodelovanju z ljudmi, ki naj bj pripadali mafiji, skušal izsiliti večje vsote denarja od nekaterih državnih funkcionarjev in poslovnežev ob prvih investicijah za obnovitev Kampanije in Bazilikate, potem ko ju je pred tremi leta prizadel potres. Rimski sodniki Pazienzo v resnici obtožujejo ne samo konkretnih primerov izsiljevanja, marveč tudi združevanja v zločinske namene mafijske narave, vendar so ameriške oblasti zadnjo obtožbo zavrnile.
Za vse te dodatne ekstradidje bo najbrž treba še precej počakati, toda včeraj je položaj Pazienze pomagal poslabšati še njegov nekdanji »poslovni prijatelj« Umberto Ortolani. Prek svojega odvetnika Maria Savoldija je slednji namreč včeraj vložil proti Pazienzi obtožbo zaradi laži in obrekovanja. Ortolani namreč meni, da je Pazienza dal neresnične in obrekovalne izjave na njegov račun sodnikom, ki preiskujejo stečaj denarnega zavoda Banco ambrosiano.
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani je v palači federacije sprejel venezuelskega zunanjega ministra dr. Simona Alberta Consalvija. Pogovarjala sta se o izboljšanju raznih oblik jugoslovansko-venezuelskega sodelovanja, še zlasti na piodročju gospadarstva in kulture. Poudarila sta, da morajo dvostransko sodelovanje razvijati na vseh pjodroč-jih. Opjozorila sta na možnosti za krepitev gospiodarskega sodelovanja s pjovečanjem blagovne menjave in px>-sebej z razvijanjem višjih oblik sodelovanja na tem področju na dolgoročnih temeljih. V zvezi z mednarodnimi temami pa sta največ pjozor-nosti namenila razmeram v srednji Ameriki in pripravam na bližnje vrhunsko srečanje neuvrščenih v Harareju. (dd)
Podpisala sta ga Hoive in Ševardnadze
Petletni načrt o sodelovanju med SZ in Veliko Britanijo
Sklep zveznega izvršnega sveta
V Jugoslaviji zapor zaradi višanja cen
Posebna pozornost EGS namenjena tudi Jugoslaviji
KAIRO — V odnosih s tretjimi državami Evropska skupnost namenja piosebno pozornost Jugoslaviji in E-giptu. Ob najnovejši naftni krizi je takšen tretma dobila tudi Mehika.
To je v intervjuju za kairski Al Abram izjavil visoki komisar Evrop>-ske skupmosti Claude Cheysson ob koncu tridnevnega obiska v Egipitu. Ob tem ni p>odrobno napovedal, kaj misli s »piosebno pozornostjo« EGS do Jugoslavije, Egipta in Mehike.
LONDON — Sovjetski zunanji minister Ševardnadze, ki se mudi na uradnem obisku v Veliki Britaniji, se je včeraj ponovno sešel s svojim britanskim kolegom Hovrom in z njim podpisal tri sporazume. Prvi sporazum zadeva potletni program o gospodarskem ter industrijskem sodelovanju, v okviru katerega naj bd britanskim in sovjetskim podjetjem ponujali posebne olajšave za skupino delo, in to zlasti na področju tehnologije in proizvodnje orodnih strojev. Drugi sporazum vsebuje predpise za preprečevanje pomor skih nesreč v primerih vojaških manevrov takrat, kadar se vanje vpletene ladje (pa tudi letala) obeh držav nahajajo razmeroma blizu.
Tretji sporazum pa se nanaša na odškodnino, ki bi jo sovjetske oblasti morale poravnati britanskim na račun zaplembe angleških tovarn in siceršnjega angleškega premoženja v Rusiji med oktobrsko revolucijo leta 1917.
Pred sestankom s Howom si je Ševardnadze ogledal Britanski muzej, Narodno galerijo in Muzej voščenih kipov, nato pa v sovjetskem veleposlaništvu priredil sprejem s kosilom Howu in njegovi soprogi, ki je predvčerajšnjim pospremila Ševardnadzejevo soprogo na ogled Londona.
Ševardnadze in Howe sta se včeraj dotaknila tudi južnoafriškega vprašanja, ki je bilo sicer piredmet razprave v poslanski zbornici. Šef sovjetske diplomacije ni pojasnil, do kakšne mere SZ namerava podpreti afriške države v boju proti Bothovemu rasističnemu režimu.
BEOGRAD — Jugoslovanska zvezna vlada se je odločila, da proti divjanju cen uporabi tudi represivne ukrepe. Zato je dala v skupščinsko proceduro načrt za spremembo obstoječega zakona o kontroli cen, s katerim določa, da gre za kaznivo dejanje, kadar se cene določajo mimo zakona. ZIS predlaga, da se za odgovorne v delovnih kolektivih, ki ne bodo spoštovah predpisov o določanju cen, predvidi zap>oma kazen, saj bo to v prihodnosti kaznivo dejanje, zap>orna kazen pa bo lahko trajala od enega do prtih let.
Doslej so nesptoštovanje zakona o kontroli cen šteli za gospodarski pre-stopiek ali prekršek, na kar se je le malokdo oziral, saj so v kolektivih
vedno našli ustrezen način, da so denarno kaznovanim odgovornim osebam kot tudi sami delovni organizaciji izrečeno kazen nadomestili in to v glavnem preko višjih cen, v katere so vključili tudi stroške denarnih sankcij.
Ker se na zapxmo kazen lahko obsodijo samo odgovorne osebe, je vprašanje, kadar odloke o pjodražitvi sprejemajo ustrezni organi upravljanja. ZIS je prišel do sklepa, da vodilni dajejo predloge in spodbujajo podražitve, medtem ko organi upravljanja predstavljajo formalno in varovalno fasado, in se tako odločil, da sankcionira delo odgovornih oseb v primerih, ko se pri oblikovanju cen ne spjoštujejo predpisi, (dd)
Shuttli bodo znova v vesolje šele čez
NEW YORK — Glavni upravitelj NASE dr. James Fletcher je po pogovorih s predsednikom Reaganom izjavil, da bodo prvi shuttel iztresili v vesolje v najboljšem primeru v prvih mesecih 1988. leta. Po dosedanjih predvidevanjih naj bi polete s shuttli obnovili julija prihodnje leto.
Tako imenovana Rogersova komisija, ki je po nalogu predsednika Reagana proučila vzroke za katastrofalno nesrečo shuttla »Challenger«, je v poročilu posebej svarila pred prehitrimi zaključki in prehitrim popravilom napak, ki so povzročile katastrofalno tragedijo »Challengerja«, v kateri je januarja letos izgubilo življenje vseh 7 astronavtov.
Glavni upravitelj NASE dr. James Fletcher je izjavil, da se bo novo vodstvo NASE v celoti držalo navodil Rogersove komisije in da bodo shuttli poleteli v vesolje šele, ko bodo poleti z njimi povsem vami.
Spremembe na nosilcih raket za trdo gorivo in na stikih med sestavnimi deli rakete bodo terjale mnogo več
časa, kot so strokovnjaki NASE prvotno načrtovali. Zaenkrat še ni jasno za kako temeljite tehnične spremembe na shuttlih se bo odločilo vodstvo NA SE. Predsedniška komisija je na primer zahtevala tudi izdelavo posebnega varnostnega sistema, ki bi posadki v primeru nesreče omogočil varno zapustiti vesoljsko plovilo .razvoj takšnega sistema bi terjal po sedanjih ocenah najmanj dve Isti časa.
Že sedaj pa je jasno, da bodo shuttli dobili nove zavore. Obstoječe zavore so se pokazale kot nezanesljive in prešibke, tako da je med enim zadnjih pristankov shuttla zaradi tega skorajda prišlo do nesreče. Do nadalj-
njega bodo shuttli pristajali samo na letalskem oporišču Edwards v Kaliforniji, ki ima edino ustrezno dolgo letalsko stezo, poleg tega pa so vremenske razmere na tem področju mnogo bolj stabilne kot na Floridi.
Novo vodstvo NASE jp ameriškemu predsedniku včeraj tudi uradno izročilo zahtevo za izdelavo novega shuttla, ki naj bi nadomestil izgubljenega »Challengerja«. Sedaj ima NASA še tri shuttle. Izdelava novega shuttla bo stala približno 3 milijarde dolarjev. Administracija se zaenkrat še ni odločila o tem, ali naj izdelajo še en shuttle ali pa naj omenjeni denar raje namenijo za razvoj povsem novega
poleteli dve leti
vesoljskega vozila. Nekateri strokovnjaki, ki imajo podporo tudi v vplivnem šefu štaba Bele hiše Reganu, namreč trdijo, da so shuttli že zastareli, narejeni s tehnologijo 70. let in da bi bilo mnogo bolj ekonomično razviti povsem novo zasnovo vesoljskega letala za večkratno uporabo, ki bi ga lahko rabili tudi za medplanetarne polete.
Pričakujejo, da se bo Bela hiša v naslednjih dveh mesecih odločila o tej dilemi. Kot je včeraj izjavil dr. James Fletcher, nekateri strokovnjaki (šlo naj bi predvsem za strokovnjake in vrst Pentagona) terjajo naj bi polete s shuttli čimprej obnovili. Ker so
poleg shuttla odpovedale tudi nosilne rakete tipa titan in delta, so Američani ostali praktično brez možnosti, da izstreljujejo v vesolje težke tovore in satelite. Kljub tem pritiskom se je vodstvo NASE odločilo obnoviti polete s shuttli šele, ko bodo odpravljene številne tehnične pomanjkljivosti na njih. Po najbolj optimističnih napovedih naj bi shuttli poleteli v vesolje med januarjem in marcem 1988. leta. Včeraj so tudi sporočili, da so se odločili odpovedati polet prvega novinarja v vesolje, ki je bil napovedan za jesen prihodnjega leta. Poslej v posadke shuttlov ne bodo več uvrščali civilistov. Med zadnjim katastrofalnim poletom je bila namreč v kabini shuttla tudi ameriška učiteljica.
Del ameriške javnosti je sklep NA SE, da obnovi polete s shuttli šele v začetku 1988. leta, sprejel z velikim obžalovanjem. Sodijo namreč, da bodo ZDA v tem času zelo zaostale za glavnim tekmecem, to je Sovjetsko zvezo, pa tudi za evropsko agencijo za polete v vesolje.
Nova avtocesta Alpe Adria nudi turizmu vrsto novih možnosti
RIM — Odprtje nove avtoceste Alpe Adria (Videm- Trbiž- Avstrija) ponuja nove perspektive deželnemu in vsedržavnemu turizmu. Tako je dejal deželni odbornik za turizem Vespasiano na dobro obiskani tiskovni konferenci v
Prefekt De Felice na obisku v SR Sloveniji
Danes obišče uradno SR Slovenijo tržaški prefekt dr. Eustachio De Felice, ki bo gost republiškega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla. Na obisku bodo prefekta spremljali njegovi sodelavci in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič, sprejel pa ga bo tudi predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj. Popoldne si bo gost ogledal še Bled in njegovo okolico.
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mirošič pa je opravil včeraj delovni obisk v pokrajini Tre-viso, nekaj dni prej pa še v porde-nonski pokrajni. Tu je imel razgovore s predstavniki obeh pokrajinskih, pa tudi občinskih uprav, sprejela pa sta ga tudi prefekt Trevisa dr. Corrado Scivolato in novoimenovani prefekt Pordenona dr. Guido Ceccarini.
Vsebina razgovorov je bila posvečena gospodarskim in kulturnim stikom, ki že povezujejo obe pokrajini z republiko Slovenijo in možnostim bodoče krepitve teh odnosov.
robja, kar je bila največja ovira njenemu gospodarskemu razvoju.
Nova avtocesta bo v mnogočem pripomogla, da bo čakanje na mejnem prehodu krajše, pa tudi pot bo moč hitreje prevoziti, kar bo zagotovljalo udobnejši dohod turistov iz Srednje Evrope proti jadranskim plažam. In to ne samo ob letnih dopustih, ampak tudi ob koncih tedna. S tem pa je seveda povezano izboljšanje najrazličnejših infrastruktur, ki naj zadržijo turiste v naših krajih in privabljajo nove.
Skratka, pripravljeni moramo biti, da čimbolje uporabljamo inštrument, ki ga predstavlja avtocesta, je dejal Vespasiano. Zato moramo osvojiti novo gledanje na turistično področje in njegove možnosti razvoja in seveda v kontekstu, ki prerašča operativne meje prejšnjih časov. Zato se bo treba bolje organizirati in razčistiti pojme o tem, kakšen turizem hočemo. V tej optiki, je poudaril odbornik, lahko str-
nemo na skupni imenovalec nekaj temeljnih smernic: rekvalifikacija morske in gorske turistične ponudbe z okrepitvijo najrazličnejših služnosti, ki naj izboljšajo ponudbo vzporedno s sodobnim razvojem povpraševanja. Skrb pa je treba polagati tudi utrditvi podobe Furlanije—Julijske krajine in zlasti boljši komercializaciji ponudb.
Dežela ima brez dvoma na turističnem sektorju še mnogo rezerv, ki jih bo treba učinkovito izkoristiti in prav avtocesta Alpe Adria nudi vse možnosti dodatnega razvoja in posegov, ki jih je Dežela že predhodno načrtovala in deloma tudi uresničila.
• VIDEM — Prejšnjo noč so neznanci zažgali dva velika avtomobila in povzročili s tem nad 40 milijonov škode. To je zadnji izmed vrste vandalskih dejanj, ki so jih zabeležili v. zadnjih mesecih v Buttriu. Doslej so namreč zlikovci dali ognja kakim dvajsetim avtomobilom in čeprav karabinjerji raziskujejo te dogodke, niso še prišli na sled storilcem.
V Cerknem v nedeljo proslava vstaje slovenskega naroda
CERKNO — V nekdanji prestolnici osvobojene Primorske bodo nadvse slovesno počastili 45-letnico vstaje slovenskega naroda.
V	nedeljo, 20. julija bodo pod arkadami tamkajšnjega muzeja odkrili doprsni kip znani primorski partizanski zdravnici dr. Franji Bojc - Bidovec, cerkljanski muzej, ki je oddelek Mestnega muzeja v Idriji, pa bodo poimenovali po partizanski* bolnišnici Franji. Ob tej priložnosti bo tudi srečanje Branjevcev — tako ranjencev in bolnikov, ki so se zdravili v tej edinstveni bolnišnici kot osebja, ki je zanj skrbelo. Na sestanku ne bodo manjkali niti domači aktivisti, ki jim gre tudi zasluga, da je bolnišnica neokrnjena dočakala svobodo.
V	muzejskem oddelku NOB v Cerknem pa bodo odprli tudi že dolgo pričakovano razstavo o delovanju bolnišnice Franje, ki bo dopolnila že obstoječo razstavo o partizanskem zdravstvu v Sloveniji.
Ze svetovno znana partizanska bolnišnica Franja, ki je edini povsem ohranjeni spomenik NOB te vrste pri nas, je namreč zaradi svoje privlačnosti kmalu po vojni postala cilj množic turistov, ki ga povpnečno letno obišče po 40.000 domačih in tujih turistov. Letos pričakujejo v Franji milijonega turista.
Cerkljanski muzejski oddelek, ki od leta 1978 deluje v stavbi, v kateri je septembra 1943 začela delovati prva partizanska bolnišnica na osvobojenem Cerkljanskem, vseskozi tesno sodeluje tudi s tamkajšnjo osnovno šolo ' Spomenik NOB . Oddelek obišče letno 7.000 obiskovalcev, s kakovostnejšo razstavno politiko in boljšim informiranjem pa želijo privabiti še več obiskovalcev.
K velikemu slavju v Cerknem pa bodo prispevali tudi številni udeleženci kolesarskega maratona "Franja".	JOŽE OBLAK
Dol pri Hrastovljah - ob izviru brez vode
Rimu. Sto kilometrov avtoceste med Vidmom in Trbižem pomeni tako rekoč tesno povezavo med Furlanijo-Julijsko krajino in Evropo, poleg tega pa je nova cesta iztrgala deželo iz ob-
DOL PRI HRASTOVLJAH — Res je težko verjeti, toda res je, da Doljani - 42 družin s 146 prebivalci živi v tej vasici na koncu rižanske doline - ob izviru Rižane ne morejo dobiti zdrave pitne vode. Dol je od izvira Rižane oddaljen le bore tri kilometre, vaščani so pred leti s prostovoljnim delom zgradili sekundarno vodovodno omrežje, ki se je "napajalo" iz lokalnega vodnega vira. Ta je v poletnih mesecih praviloma presahnil, krajani pa so morali dobivati vodo s cisternami, ki so prihajale iz Kopra.
"Mi dobivamo vodo iz Kopra, plačujemo jo po več kot 400 din za kubični meter, dejstvo pa je, da ta ista voda iz našega kraja odteče v Koper in se potem "vrne" k nam. Zakaj je to tako drago? Zelo preprosto in enostavno bi bilo, če bi mi vodo dobili neposredno od izvira. Projekte in denar za to gradnjo smo praktično imeli že pred letom dni, zataknilo pa se je zaradi soglasij republiškega sanitarnega inšpektorja.
Slednji namreč ne dovoli gradnje vodovoda od izvira do naše vasi (gre samo za eno ali dve javni izliv-ki), češ da moramo imeti urejeno oziroma zgrajeno kanalizacijsko omrežje," ugotavljajo (bolj ali manj jezno) prebivalci Dola.
Upravičeno protestirajo, saj je "kar naenkrat" to območje postalo tako pomembno, da je oziroma z odlokom bo še uvrščeno v t. i. drugi varstveni pas ob izviru Rižane in to pomeni, da je treba nekatere komunalne zadeve posebej pozorno reševati. V takem varstvenem pasu kraj ne more dobiti "pravega" vodovoda, če ni zgrajena kanalizacija. Ta pa je danes vsaj desetkrat dražja (naložbo ocenjujejo na več kot 500 milijonov din) od osnovnega vodovodnega omrežja. Za zgraditev vodovoda bi krajani denar še zbrali, za kanalizacijo pa.." "Ali moramo res mi plačati vse tisto, od česar ima korist vsa obala? Mi najbolj skrbimo, za to, da se izvir ne onesnaži. Mi
smo čuvaji izvira. Vode iz njega pa ne moremo dobiti. Je to pravično?" so se pred dnevi na zboru vaščanov - začel se je ob 21. uri spraševali Doljani. In sploh? Kaj pa v mesecih, ko vas dobiva vodo iz lokalnega izvira, pa ta voda prav tako nekam odteka, ker ni "prave" kanalizacije.
Zaradi tega krajani niso "deležni" strogih inšpektorskih nasvetov, ko pa gre za javno izlivko, ki bi v poletnih, sušnih mesecih še kako koristila, padejo pod strogo zakonodajo. Te v bližnjem Gačišču niso povsem upoštevali, saj bodo del javnega vodovodnega omrežja naredili (s soglasjem inšpektorjev) le zato, ker bo naročen projekt za gradnjo kanalizacije. Mar ne bi lahko enako naredili za Dol? Po pogovoru s predstavniki občine in rižanskega vodovoda so bili krajani zadovoljni, saj jim je bila obljubljena vsa pomoč, da bi premagali administrativne nesmisle.
DUŠAN GRČA
Poletne šoferske spretnosti Koprski Agroservis v novih prostorih
Zgodilo se je minuli petek, lahko pa bi se (in se bo) katerikoli konec tedna
v poletju, ali pa kar vsak dan, dokler se bodo k nam valile kolone motoriziranih turistov. Eni prihajajo, drugi odhajajo. In v koloni z njimi mi, nekateri tudi kot turisti. Gneča na cesti bo zaradi razmer, ki jih imamo, letos spet del našega Poletnega vsakdana, tako kot bodo del tega vsakdana vozniki, ki jim sploh ne bi smeli dali vozniških dovoljenj, ali pa jim jih morali vzeti.
Minuli petek je bila vožnja od Kopra do Razdrtega in nazaj (po avtocesti do Ljubljane in nazaj do Razdrtega je ne gre omenjati, ker je bila "normalna") svojstveno doživetje, na cesti sem znova "spoznal", da smo vsi šoferji najboljši, vsi enaki - eden bolj drugi manj (seveda, glede na vozniške spretnosti in zmogljivosti motorjev), nekateri pa so le bili preveč "bolj ali manj", zato so mi Padli v oči.
Po vrsti: najprej Celjan z rdečo viso, ki je na Petrinjskem klancu ustavil 300. metrov pred izogibališčem za avtomobile. Prižgal je štiri rumene utripajoče luči ln otroku, ki "ni zdržal več" pomagal rešiti problem. Da je v gostem prometu takoj nastala kolona, ni treba posebej zapisovati. Ali pa Puležan, ki z mercedesom ni mogel drugače, kot da je prehiteval kolono in silil v "škarje". Sledil mu le Kranjčan z rumeno stoenko, ki ga je milimeter od katastrofe "streznil , da ni silil več naprej. Morebiti je zaradi otrok na zadnjem sedežu spoznal, da pet minut (pa še na dopustu povrhu vsega) le ni tako pomembnih. Mladcema v srebrnem mercedesu 190 z ljubljansko registracijo se je, denimo, zdelo lepo, da sta vseskozi "rinila v rit" tistemu, ki je vozil pred njima, nasproti vozeče pa sta opozarjala nase, tako da sta nenehno vozila bolj levo, deset do dvajset centimetrov čez sredinsko črto. Kako mu gre novi renault trafic je na ravnici pri Kozini, pred Petrinjskim klancem preizkušal voznik, ki je imel prilepljeno tablico preizkušnja". Za njim seveda nista hotela zaostajati zagrebški in puljski '9olr itn. Vsi so nekam "rinili", ogrožali tiste, ki so mirno vozili v koloni, ker Pač ni bilo smiselno ogrožati druge zaradi dobrih pet minut. In omenjeni ter še mnogi drugi so nasproti vozečim in tistim, ki so vozili z njimi v koloni ogrožali življenja, pa tudi "parali živce", prav zato nasvet pred vožnjo v poletnih mesecih: na pot z mirnimi živci.
KOPER Petinosemdesetčlanski kolektiv delovne organizacije Agroservis v Kopru je vendarle dočakal dan, ko so se za večino delavcev delovne razmere znatno spremenile. V soboto so namreč v Serminu, nasproti
ilfPte
skladišča Istra benza, odprli novo delavnico s 1.500 k v. m pokrite površine in 3.000 kv. m urejenih površin okrog delavnice.
Za Agroservis je nova delavnica izjemno pomembna pridobitev. Več kot
35 let so delavci te OZD delali v danes že izredno slabih prostorih, ki z nadstreški vred merijo le 750 kvadratnih metrov. Nad 8.600 popravil kmetijskih strojev, viličarjev in tovornjakov predstavlja veliko delo, ki ga je bilo v slabih delovnih razmerah težko opraviti.
"V novih prostorih nam bo servisiranje in vzdrževanje 9.000 traktorjev in najmanj 4.000 manjših kmetijskih strojev veliko lažje. Pa tudi servisiranje tamovih vozil bo po_ novem kakovostnejše," pravi Franc Škerjanc, direktor DO Agroservis in dodaja: 'Še bomo gradili podobno delavnico, da bi izboljšali kakovost novih storitev. Za to v tem srednjeročnem obdobju načrtujemo še razširitev delavnice za novih 1.500 kvadratnih metrov."
Ob delovni zmagi Agroservisa dodajmo, da je to za Istro in obalnokraš-ko območje edini servis za kmetijsko mehanizacijo in da ta dejavnost ni najbolj donosna, saj jim servisiranje kmetijske mehanizacije "prinaša" izgubo, ki jo morajo in jo pokrivajo z drugimi dejavnostmi kot so servisiranje tamovih vozil pa agromelioracije in še nekatere druge dejavnosti.
Philipp Vandenberg
Hetera
V sprednjem delu dvorane, kjer so bile ob stenah površine za sedenje, je ležal plavalni bazen. Vendar so ga bolj malo uporabljali za ta način premikanja. Več kot deset moških, med njimi nekateri tudi precej debeli,se v njem nagajivo igralo z nekaj lepimi dečki.
»Haire, Temistokles!« je pozdravil Frinihos prijatelja.
»Prinašaš dobre vesti?« je previdno vprašal Temistokles.
Frinihos je skomignil z rameni in mu izročil kot dlan veliko ploščico, na kateri sta bili s kamenčkom napisani dve vrstici. Temistokles je počasi prebral:
»Gorje elevzinski plamenici! Pri mesečini
boš razkril smrt v maratonskem močvirju.«
Temistokles je pogledal Friniha, vendar so njegove °či zrle skozenj, ko je z nagubanim čelom poskušal najti rimo na Pitijine verze. Kakšno zvezo, pri Zeusu, ima to s Plamenico, in kakšno z Elvzino?
»Dober izrek preročišča, zares,«je nazadnje rekel, »vendar težko razumljiv. Ti, Frinihos, ga poznaš že dalj časa in si prav gotovo že razmišljal o njem. Kje je rešitev?«
Potem ko sta sedla na kamnate stopnice znojne kopeli Irt ko je Frinihos odložil obleko in jo izročil Sikinu, je Pesnik rekel: »Tudi sam mislim, da mi je Pitija dala dober izrek. Zame je jasno naslednje: to niso verzi iz zadrege,
preročišče ve tokrat več. Zdi se mi, da v resnici pozna Melisinega morilca.«
»Presenetljivo,« je sam zase razmišljal Temistokles, »mi prizadeti vemo manj kot tista daljna devica na strmih pobočjih Parnasa. Vedno sem bil skeptičen do delfskih prerokb, ob tem odgovoru pa sem se zamislil. Od kod, se sprašujem, ima Pirija svoje znanje? Ali je res Febus Apolon tisti, ki govori iz njenih ust? Ali so to svečeniki, ki imajo povsod po deželi svoje vohune?
»Eno ne izključuje drugega!« je rekel Frinihos. »Tudi jaz priznam, da nisem kdo ve kako zaupal preročišču. Potem pa sem videl zakladnice različnih držav, videl sem zahvalne in posvetilne darove, ki so jih prinesli tja z vsega sveta, in od takrat naprej poskušam spet najti verov to preročišče.«
Temistokles je še enkrat preletel vrstici na tabli. »V noči po bitki je bila polna luna,« je rekel zamišljeno, in ko je Sikinos prišel bliže, ga je vprašal po zdajšnji lunini meni. Sikinos,izobražen in pameten, predvsem pa zelo podkovan v astronomiji, je odgovoril, ne da bi pomislil: »Danes je polna luna, gospodar.«
»Potem ne izgubljamo časa,« je menil Temistokles,-»odjahali bomo v Maraton, da bi videli, ali se bodo Pitijne besede izpolnile. Saj me bosta spremljala?«
Glasnik je nosil dolgo rdečo obleko, v roki pa kot človek visoko zlato palico. S štirimi hopliti ob strani, oblečenimi v usnjene uniforme in s čeladami na glavi, udarjajočimi na slabo napete bobne, je z dostojanstveni mi koraki proti visokemu oltarju Zeusa Agoraia, kjer so arhonati izrekli svojo uradno prisego, se povzpel na najvišjo stopnico in s palico trikrat udaril po bleščečih tleh. Iz dvoran, svetišč in uradniških zgradb na mestnem trgu so privreli ljudje, spoštovani uradniki, filozofi s svojimi učenci, trgovci so zapustili svoje stojnice, berači so prikrevsali na ber-gljah, otroci so se prerivali naprej, da bi opazovali dogo-
dek kar iz največje bližine. Dva uradnika sta utirala belo oblečenemu arhontu, ki se v času svojega mandata ni smel dotakniti niti koščka kovine, pot od buleuterija do oltarja na nasprotni strani.
Zdaj je glasnik povzdignil glas in divje kričanje je v istem hipu utihnilo. »Svobodni meščani Aten in Atike, poslušajte me. Po sveti volji olimpijskega Zeusa, ki je v boju premagal svojega očeta Kronosa, vabijo prebivalci Olimpije vse svobodne grške državljane, ki niso storili nobenega zločinskega ali bogoskrunskega dejanja, na praznovanje 73. olimpiade v svetem gaju Olimpije. Izključeni so sužnji, barbari in poročene ženske.
Tekme na olimpijskem stadionu obsegajo naslednje panoge: tek na en stadij, dvojni tek, vztrajnostni tek, peteroboj, rokoborbo, dirkanje z vozovi, pankratij in jahalne igre. Kdor pri tem sodeluje, mora helanodikom prinesti dokaz, da je svoboden grški državljan, svoje ime mora javno povedati in se ravnati po pravilih iger.
Z današnjim dnem nastopa do konca 73. olimpijskih iger sveti Zeusov mir. Bojujoče se stranke se pozivajo k takojšnjemu premirju. Nove vojne se ne smejo začeti.
Naj bo tako v imenu olimpijskega Zeusa.«
»Tako naj bo!« je zadonelo navdušeno iz tisočerih grl.
Dafne in Magara sta spremljali razglas z zunanjih stopnic gimnazija. Tu, kjer so premožni in plivni atenci hodili noter in ven, so pozdravljali heteri brez besede, vendar z globokim priklonom in prijaznim nasmehom. Pozornosti nista vzbujali samo zaradi svoje izredne lepote in škrlatnih trakov, ki so podali po njunih dolgih oblekah, že samo to, da sta se prikazali na agori brez moške spremljave, je bilo nekaj posebnega.
»Prav hitro morava izginiti od tod,« je šepnila Megara prijatejici, »drugače se bo naju še prijel glas, da sva cene-ni pristaniški cipi in poceni najemnici pohotne Afrodite. Te običajno prežijo tu pred gimnazijem na svoje stranke.«
Na seji načelnikov svetovalskih skupin
Jutri odločitev o dnevu izvolitve novega župana
Včeraj so se sestali načelniki svetovalskih skupin v občinskem svetu. Na seji je bil v glavnem govor le o vprašanju novega nogometnega stadiona: predsedniki svetovalskih skupin so namreč poslušali le poročilo arhitekta To-gnona o spremembah, ki jih je vnesel v prvotni načrt stadiona. Načelniki svetovalskih skupin se bodo vsekakor ponovno sestali jutri, na seji pa bo tokrat govor o političnem položaju, oziroma o sklicanju prihodnje seje občinskega sveta. Predstavniki strank bodo morali namreč določiti datum prihodnje seje občinske skupščine, na kateri bo treba izpolniti važne obveznosti.
Občinski svet bo moral predvsem vzeti na znanje odstop župana in celotnega odbora; naslednja točka dnevnega reda pa predvideva izvolitev župana in nato tudi novega odbora, ki ga sestavljajo efektivni odborniki in suplenti. Vendar pa je v pomanjkanju vsakršnega sporazuma vsako ugibanje o imenu novega župana povsem zaman. Znano je, da Lista za Trst vztraja pri svoji zahtevi po županskem mestu, stranke petstrankarske koalicije pa poudarjajo, da mora župan izhajati iz vrst teh strank, ker bi pač tako imel večjo pogajalsko moč na vsedržavni ravni. Na seji, ko bo treba izvoliti novega župana, se bo zato zgodilo, da bo Lista za Trst, ki razpolaga s sedemnajstimi svetovalci, predlagala svojega kandidata; svojega kandidata bodo predlagale tudi stranke petstrankarske koalicije, ki razpolagajo s štiriindvajsetimi svetovalci; in svojega kandidata bo v pomanjkanju vsakršnega sporazuma predlagala tudi komunistična skupina, ki ima v občinskem svetu dvanajst svetovalcev. Nihče od kandidatov ne bo torej razpolagal z absolutno
večino glasov, kar tudi pomeni, da bo po izvolitvi župana prišlo do izvolitve manjšinskega odbora, ki bo moral pred koncem meseca predložiti proračun za tekoče leto.
Kakšen pa je postopek za izvolitev župana? Predvsem gre povedati, da se morata seje udeležiti najmanj dve tretjini svetovalcev in da je župan izvoljen le z absolutno večino glasov. Če pri prvih dveh glasovanjih ni nihče od kandidatov prejel absolutne večine glasov, je treba preiti na balota-žo med kandidatoma, ki sta pri drugem glasovanju prejela največ glasov. Izvoljen bo tisti kandidat, ki bo prejel absolutno večino glasov. V kolikor pa bi prva seja ne bila sklepčna, ali pa v primeru, da bi nihče od kandidatov ne prejel absolutne večine glasov, je treba izvolitev župana prenesti na naslednjo sejo, ki mora biti sklicana v roku osmih dni. Za sklepčnost je potrebna prisotnost polovice (plus ena) svetovalcev. V kolikor bi nihče od kandidatov ne prejel absolutne večine glasov, je treba na isti seji preiti na balo-tažo: izvoljen bo tisti kandidat, ki bo prejel najvišje število glasov.
Tak je torej tehnični postopek za izvolitev župana; celotni politični položaj pa je mnogo bolj zapleten in v bistvu brez perspektiv. Posvetovanja med strankami se vsekakor nadaljujejo (danes bi se morali sestati zastopniki strank deželne večine), sestajajo se tudi vodstva strank, ki proučujejo nastali položaj, ki je po nedeljski skupščini Liste za Trst postal še bolj zapleten in brezizhoden. Vsekakor pa bo že jutršnja seja načelnikov svetovalskih skupin v občinskem svetu pokazala, katere so resnične namere strank in kako se nameravajo obnašati za premostitev sedanje krize.
V Trstu delegacija Obalno - kraške ZK
.Včeraj je bila na obisku v Trstu delegacija Zveze komunistov Obalno -kraškega območja, ki jo je vodil medobčinski sekretar Milan Hočevar. Dopoldne se je delegacija sestala z vodstvom tržaške federacije KPI, ki ga je vodil Ugo Poli. V razgovorih je bilo naglašeno dobro sodelovanje med obema partijskima organizacijama, poudarjena pa je bila tudi želja, da se medsebojni odnosi v bodoče še okrepijo.
Še ena pobuda v okviru proslav 2000-letnice kamnolomov
»Novo slikanje v starih kamnolomih«
V nabrežinskih kamnolomih se je v ponedeljek začel pod vodstvom prof. Nina- Perizija tečaj slikarstva z naslovom "Novo slikanje v starih kamnolomih".
Tečaj, ki ga prireja Devinsko kulturno združenje pod pokroviteljstvom devinsko-nabrežinske občine in tržaške avtonomne turistične in letoviščarske ustanove, spada med številne pobude ob proslavi 2000-letnice nabrežinskih kamnolomov.
Pri tečaju sodeluje 12 mladih umetnikov iz tržaške pokrajine, ki bodo pod vodstvom prof. Perizija slikali v nabrežinskih in repentabrskih kamnolomih do 30. julija. Septembra bodo dela razstavljena v prostorih turistične ustanove v Sesljanu.
Skoraj sto novih bolničarjev
Od 24. do 4. julija so na šoli za poklicne bolničarje »G. Ascoli« potekali državni izpiti za dosego habilitacij za vodilna mesta v bolničarskem skrbstvu in diplom poklicnih bolničarjev ter habilitacij za opravljanje bolničarskega poklica.
V pismenem delu izpita so morali kandidati za vodilna mesta napisati spis z naslovom »Naloge poklicnega bolničarja s habilitacijo za opravljanje vodilnih funkcij v kardiokirurgškem oddelku«, ostali pa so pisali o negi paraplegikov. Sledila sta ustni in praktični del izpita.
Habilitacijo za vodilna mesta v bolničarskem skrbstvu je opravilo devetnajst kandidatov, novodiplomiranih bolničarjev pa je sedemindevetdeset.
Šola »G. Ascoli« sporoča, da sprejema prošnje za vpis v triletni tečaj za poklicne bolničarje do 14. avgusta. Morebitne informacije lahko zainteresirani dobijo v tajništvu šole »G. Ascoli«, Ul. Stuparich, 1 (tel. 7762441/2, 7762378/9).
Ob uradni otvoritvi sta mlade umetnike s prof. Perizijem in predsednico Devinskega kulturnega združenja Anno Gruber sprejela devinsko-nabrežinski župan Brezigar in podžupan Caldi.
V evangeličanski cerkvi nastop dna Nessi - Attanasi
Sugestivna luteranska cerkev v Trstu je po svoji akustiki in mogočnemu vtisu, ki ga ustvarja, kot nalašč za izvajanje klasične zborovske in instrumentalne glasbe. Ravno zato si je tržaška avtonomna in letoviščarska ustanova izbrala ravno to gotsko cerkev za svoje številne koncerte, ki jih prireja večinoma v poletnem in jesenskem času.
V ponedeljek sta v evangeličanski cerkvi nastopila dva mlada izvajalca: violinist Massimo Nessi in pianist Valer Attanasi, ki sta se občinstvu predstavila s precej zahtevnim programom. Nessi je pred kratkim diplomiral na konservatoriju v Firencah. Poleg tega, da poučuje violino na glasbenem konservatoriju v Ferrari, nastopa po raznih mestih Italije kot član pomembnih komornih skupin. Pianist Attanasi pa je po rodu Tržačan. Diplomiral je s prof. Nevo Merlak, trenutno pa se izpopolnjuje z našim glasbenikom Acijem Bertoncljem.
Mladi duo je za svoj nastop izbral skladbe Mozarta (Sonata v E molu KV 304), Dvoraka (Romantične skladbe op. 75) , Beethovna (Sonata v Ge Duru št. 8. op. 30 ) ter sodobnega skladatelja Niedra. Občinstvo je nastop in trud mladih glasbenikov nagradilo z vzpodbudnim aplavzom. Nessi in Attanasi sta skladbe zaigrala s precejšnjim smislom za pravilno dinamično in ritmično izvajanje, čeprav jima pri njunih mladih letih manjka še povsem uglajene glasbene izvež-banosti.
POLETNE PRIREDITVE
mMkjk Tržaške avtonomne
turistične
RAZSTAVE:
do 18. julija: Razstava kiparjev dežel Alpe-Adria - na sedežu Ustanove v Sesljanu
do 31. julija: Starinske mučilne naprave — na Gradu sv. Justa od 27. do 14. 8.: Sanje o valčku — dunajska opereta v Italiji (zgodovinska razstava) v palači Costami
do 30. novembra: Maksimilijan od Trsta do Mehike v konjušnici Miramarskega parka
od 1. do 23. 8.: Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini — na sedežu Ustanove v Sesljanu
od 3. 9. do 5. 9.: Moda oblačenja v Trstu od 1700 do 1930 — na Gradu sv. Justa
FESTIVAL OPERET:
od 29. junija do 14. avgusta v gledališču Rossetti:
F. Schubert in H. Berte: Hiša treh deklet — 19., 20., 22., 26., 27. julija ter 5. in 9. avgusta
R. Banatzky in R. Stolz: Pri belem konjičku — 2., 3., 6., 8., 10., 12. in 14. avgusta
KONCERTI:
21. in 28. 7.; 4., 11., 15. in 18. 8.: Mestna godba Giuseppe Verdi — na Trgu Unitd
21.	julija: Recital kantavtorja Riccarda Coccianteja — na Gradu sv. Justa
22.	julija: Massimo Belli - violinist — v štivanski cerkvi
29.	julija: Komorni orkester iz Miinstra (ZR Nemčija) — v štivanski cerkvi
Antologija »zarzuele« (revijalne operete) - španska glasba in ples v operi — na Gradu sv. Justa
4. avgusta: Orkester Glasbene mladine Hrvaške — v štivanski cerkvi 11. avgusta: Modne operete - izbor ameriških musicalov v režiji Sandra Massiminija — na Gradu sv. Justa
1.	9. - 2. 10.: X. glasbeni september, posvečen glasbi Maksimilijanovih
časov in stoletnici smrti Franza Liszta — v katedrali sv. Justa in v Evangeličanski cerkvi
KINOPREDSTAVE:
Izbor operetnih filmov na Gradu sv. Justa:
16.	julija: Stanley Donen — Sedem nevest za sedem bratov
17.	julija: Willi Forst — Maškarada
25. julija do 3. avgusta: Kinematografski pregled Maksimilijan in habsburški mit - v Miramarskem parku 25. julija: William Dieterle — Juarez
27.	julija: Istvan Szabo — Polkovnik Redi
28.	julija: Erick von Stroheim — The VVedding March
30.	julija: Felipe Cazals — Aguellos afios
31.	julija: Izbor dokumentarcev in kinojournalov Steve Sekley — Furia
Roja
2.	avgusta: Izbor dokumentarcev in kinojournalov Robert VViene — Der
Rosenkavaiier
3.	avgusta: Izbor kratkih filmov
od 1. do 9. avgusta: Filmski festival operete — na Gradu sv. Justa
GLEDALIŠČE, POEZIJA:
17., 18. in 19. julija: Recital Rafa Valloneja v štivanski cerkvi 14. avgusta: XII. natečaj narečne poezije v Miljah
DRUGE PRIREDITVE:
od 1. julija do 30. avgusta: Luči in zvoki v Miramarskem parku od 5. do 10. avgusta: Miljski avgust - kuharska umetnost in folklora v Miljah
17. avgusta: Noro veslanje v devinskem portiču
V petek stopijo v veljavo novi predpisi za mopediste in motocikliste
Na motornih kolesih odslej s čelado na glavi
Od petka dalje se bodo lahko mopedisti in motociklisti peljali na svojih železnih konjičkih le, če bodo imeli na glavi zaščitne čelade. Pojutrišnjem namreč stopijo v veljavo nove norme o obvezni uporabi čelad za mladoletne mopediste in za voznike motornih koles in njihove sopotnike.Novi zakonski predpisi, ki so jih sprejeli 11. januarja letos in so bili objavljeni v Uradnem listi 17. januarja, predvidevajo tudi obvezno namestitev vzvratnih ogledalc na mopedih in motornih kolesih.	*■
Z novimi normami se je Italija pridružila večini evropskih držav, ki so se že pred leti odločile za obvezno uporabo čelad na motornih kolesih. Italijanski izvedenci računajo, da bodo zaščitne čelade rešile vsako leto približno 400 življenj in tudi omilile po-
mopedisti in motociklisti.
Nove norme o obvezni uporabi zaščitnih čelad so že pred časom sprožile val protestov in polemik predvsem glede tipa čelad, ki si jih bodo morali nabaviti mopedisti in motociklisti, mnogo negodovanj pa je bilo tudi s strani proizvajalcev mopedov, ki se boje, da bo obvezna uvedba čelad negativno vplivala na prodajo.
Ob tem je treba predvsem obrazložiti, kdo se bo moral držati novih predpisov. Uporaba čelade bo od petka dalje obvezna za vse mladoletne mopediste (moped je po obstoječih normah motorno kolo z motorjem do 50 kubikov, z močjo 1,5 KM, ki doseže hitrost največ 40 km na uro) in za vse voznike motornih koles in sopotnike na motornih kolesih. Čelada ni obvezna za polnoletne mopediste, za voznike motornih koles s tremi kolesi (vlju-čeni so tudi motorni vozički za invalide) in za voznike motornih koles s kabino za prevoz ljudi in materiala.
Novi predpisi predvidevajo tudi namestitev vzvratnih ogledalc na mopede in motorna kolesa. Ta norma je logična posledica obvezne uporabe čelad: čelade namreč zmanjšujejo vidljivost, zaradi česar so se pristojni organi odločili za obvezno namestitev ogledalc. Na motorna kolesa, ki dosegajo hitrost do 100 km na uro, morajo lastniki namestiti eno vzvratno ogledalce, na motornih kolesih, ki presegajo
to mejo, pa bosta obvezni dvestranski vzvratni ogledalci.
Mopedisti in motociklisti si bodo morali nabaviti zaščitne čelade, ki so jih odobrile pristojne italijanske oblasti, ali pa take, ki jih že dalj časa uporabljajo v državah, kjer je čelada obvezna. Te čelade imajo v notranjosti razpoznavni znak: črko "E" s številko, ki označuje posamezne evropske države (na primer E3 za Italijo, E6 za Belgijo, E10 za Jugoslavijo, E12 za Avstrijo itd.) in številom 2202 (nanaša se na pravilnik evropskega urada OZN). Vozniki mopedov si lahko nabavijo tudi čelade z odobrenim razpoznavnim znakom "DGM". Številni italijanski proizvajalci zaščitnih čelad so že pred časom opozorili, da jim ne bo uspelo takoj zadostiti vsemu povpraševanju po čeladah. Ministrstvo za prevoze je zato odredilo, da bodo začasno (dokler ne bodo zaloge pošle) veljavne
tudi čelade z razpoznavnim znakom "E" a brez številke 02.
V zadnjih dneh se je povpraševanje po čeladah tudi v Trstu'občutno povečalo. Tržaške trgovine z avtomobilskimi deli nudijo v tem pogledu bogato izbiro vsakovrstnih čelad. Cena je seveda odvisna od kakovosti materiala in od tipa posamezne čelade: tako na primer povsem navadna čelada stane približno 50 tisoč lir, cene najdražjih tipov pa presegajo 200 tisoč lir. Prav tak gredo te dni dobro v prodajo tudi vzvratna ogledalca; njihova cena se suče od približno 15 tisoč lir do 30 35 tisoč lir. Glede prodaje gre še omeniti, da se je zadnji čas pri nas povečala prodaja mopedov (zanje se odločajo predvsem polnoletni ljudje, za katere novi predpisi ne predvidevajo uporabe čelade), medtem ko‘ se je zmanjšalo povpraševanje po motornih kolesih.
Z novimi normami o obvezni uporabi čelade bodo stopili v veljavo tudi
novi predpisi za prekrške. Mopedist, ki se bo peljal brez. čelade na glavi ali bo imel čelado, ki ne odgovarja predpisom, bo moral plačati od 50 do 200 tisoč lir globe. Za motocikliste in sopotnike na motornem kolesu je predvidena globa od 100 tisoč do pol milijona lir globe.
Mladoletni mopedisti ne bodo plačali globe: organi pregona jim bodo kratkomalo zaplenili moped in ga po enem mesecu vrnili njihovim staršem, ki pa bodo morali poravnati stroške zaplembe. Zvišala se bo tudi globa za nekatere druge prekrške: kdor bo na mopedu peljal sopotnika, bo moral plačati od 50 do 100 tisoč lir globe, za podoben prekršek na motornem kolesu bo moral voznik odšteti od 100 tisoč do pol milijona lir globe.
Ob uvedbi novih predpisov bodo mestni redarji, prometna policija in karabinjerji seveda povečali nadzor na cestah. Po napovedih inšpektorja mestnih redarjev D'Ambrosija bodo imeli redarji največ dela s pregledom čelad, da bi ugotovili ali so odobreni ali pa "protizakoniti". Naloga ne bo Ihhka. saj "premore" Trst nekaj desettisoč mopedov in motornih koles. V povprečju so na Tržaškem mopedi in motocikli soudeleženi v vsako četrto prometno nesrečo; večkrat so posledice teh nesreč zelo hude. Mestni redarji upravičeno menijo, da se bo p° uvedbi obvezne uporabe čelade nevarnost takih nesreč bistveno zmanjšala.
Dr. Anzellotti v našem uredništvu
Naše uredništvo je včeraj obiskal izredni komisar Konzorcija za raziskovalno področje dr. Fulvio Anzellotti, ki se je s člani uredništva izčrpno pogovoril o celotni problematiki centra pri Padričah, v prvi vrsti pa seveda o kočljivem vprašanju izbire lokacije sinhrotrona. V pogovoru so bili Poglobljeno obravnavani vzroki nasprotovanja lokaciji svetlobnega gene ratorja v bližini Bazovice s strani ne samo krajevnega prebivalstva, ampak celotne slovenske skupnosti, pa čeprav je bilo istočasno poudarjeno, da Slovenci nikakor ne nasprotujejo tehnološkemu napredku in samemu načrtu za sinhrotron, ki pa bi moral zrasti na sedanjem območju Centra.
Dr. Anzellotti je pokazal določeno razumevanje za izrečena stališča, vztrajal pa je pri izbiri lokacije, ceš da je izbira padla na osnovi analiz,
ki so jih izvedli vidni mednarodni strokovnjaki. V okviru že določenih 45 hektarov v bližini Bazovice pa so po besedah dr. Anzellottija še možni majhni premiki sinhrotrona, saj bodo znanstvene naprave zavzele le eno tretjino površine, ki jo bo treba Se izbrati. Ostali dve tretjini nameravajo, kot znano, urediti kot park, kar ne pomeni, je dejal dr. Anzellotti, da to ozemlje ne bo na razpolago dosedanjim lastnikom oz. uporabnikom.
Pogovor je vsekakor potekal v o-zračju demokratične izmenjave mnenj. Stališča se sicer niso zbližala, vendar je bilo obojestransko ocenjeno, da so taka srečanja koristna in da jih bo veljalo še ponoviti.
Na sliki: dr. Anzellotti med pogovorom v uredništvu Primorskega dnevnika.
Podpora Pokrajine za upravne stroške tržaških šolskih zavodov
Tržaška pokrajina bo podelila, kot predvideva deželni zakon iz leta 1966 št. 12, podporo za upravne stroške za šolsko leto 1986-87 inštitutom za tehnično, poklicno in umetnostno izobraževanje, ter šolskim zavodom za bolničarje, zdravstvene asistente in otroške vrtnarice, ki jih ne podpira Državni sanitarni sklad.
Prošnje za subvencijo bodo morali zgoraj omenjeni zavodi predstaviti pokrajinski upravi do 31. julija v treh izvodih. En izvod naj bo napisan na kolkovanem papirju za 3.000 lir. Za denarno podporo lahko zaprosijo le državni šolski zavodi s samostojnim upravnim sistemom, ki jih ne podpira država.
Prodnja mora biti obenem opremljena z naslednjimi dokumenti:
—	poročilo o dejavnosti inštituta ali šole. Obenem je treba navesti točne podatke o številu, kakovosti in trajanju šolanja na zavodu, število učencev, ki obiskujejo posamezne razrede ter naslov, ki ga učenec prejme po končanem šolanju:
—	obračun upravnih stroškov za minulo šolsko leto;
—	proračun za šolsko leto 1986 87;
—	seznam priloženih dokumentov.
Zavodi marajo vse priložene dokumente opremiti z žigom šole ali inštituta in podpisom svojega predstavnika.
Klimatsko letovanje za priletne iz Devina-Nabrcžinc
Devinsko - nabrežinska občina prireja od 22. septembra do 6. oktobra v Montecatiniju Terme (PT) klimatsko letovanje za ostarele, Ui stalno bivajo v občini, da bi jim nudila priložnost za razvedrilo, socializacijo in psiho - fizično rehabilitacijo z možnostjo termalnega zdravljenja. Za informacije se lahko zainteresirani obrnejo na Dom za ostarele »Stuparich« — Urad za skrbstvo v Sesljanu, štev. 132 (tel. 299-195 ah 299-959, od 8. do 14. ure).
Predstavitev publikacije »Investicija v Trstu«
V Trgovinski zbornici bodo danes dopoldne predstavili zanimivo publikacijo z naslovom »Investicija v Trstu«. Delo obravnava in nakazuje možnosti olajšav in priložnosti, kS jih nudi naše mesto na gospodarskem področju in posreduje številne informacije in nasvete zasebnikom za smotrno denarno investicijo.
Publikacijo je sestavila in izdala Trgovinska zbornica v sodelovanju z drugimi gospodarskimi ustanovami.
PSI: določiti prioritete na kulturnem področju
Pokrajinsko tajništvo sociahstične stranke je včeraj izdalo tiskovno poročilo, v katerem med drugim poudarja, kako je v sedanjem trenutku prioritetnega pomena za nadaljnji razvoj mesta določiti nekatere izbire na kulturnem področju in konkretno delovati za sanacijo nekaterih struktur. V tiskovnem poročilu je nadalje rečeno, da je PSI v tem smislu posredovala svoje predloge v teku pogajanj o bodoči ureditvi tržaških krajevnih ustanov: po mnenju PSI je treba preurediti gledališči Verdi in Rossetti, kakor tudi bivšo kinodvorano Filodrammatico, o-hemem pa je treba iskati tesno povezavo z Beneško bienalo. PSI vsekakor poudarja, da je prav preureditev kulturnih struktur prioritetnega pomena, ker so le-to važen faktor splošnega razvoja mesta.
Z izvijačem v stanovanje
Stanovanjske miši so v ponedeljek spretno izkoristile odsotnost 20-letne Loane Vesnaver, ki je dopoldne za nekaj ur zapustila stanovanje v Ul. Pascoli 16. Z izvijačem so si utrli pot v stanovanje in prebrskali spalnico. Tu so odkrili približno milijon Mr in 3 tisoč dinarjev in jih seveda odnesli s sabo.
Slabo vreme največji »krivec«
Naši malčki so se vrnili z letovanja na Tolminskem
St-:''-.
Premec Elettre bodo namestili pred raziskovalnim centrom pri Padričah
Na Padričah, pred bivšim begunskim naseljem, današnjim raziskoval-■jjnn centrom bodo postavih spomenik Duglielmu Marconiju in italijanski zna-noS ku-3^0!!- Kot spomenik bodo u-porabali premec Marconijeve razisko-• nS 'a<^e Elettre, ki jo je 8. januarja 1944 v Podgorskem kanalu na Dalmatinski obali potopil angleški torpedo. Elettra je bila zgrajena leta 1904 v Angliji. Kupil jo je nadvojvoda Karel Štefan Habsburški, ki jo je poimenoval Ro venska in jo nato v zasebne namene uporabljal na Lošinju. Leta 1918 so ladjo zaplenile angleške vojne oblasti. Leto kasneje je Velika Britanija prodala ladjo (632 ton) Marconiju, ki jo je preuredil v raziskovalne namene. Leta 1930 je izumitelj radia iz kabine na krovu Elettre, ki je bila zasidrana v genovskem pristanišču, Prižgal luči po cestah v Sydneyu. Med nrugo svetovno vojno so Nemci ladjo zaplenili in oborožili ter jo poslali v Dalmacijo, kjer jo je zadel in potopil torpedo angleške mornarice. Leta 1962 Je maršal Tito dal potegniti ladjo na suho in jugoslovanske oblasti so jo na-izročile Italiji, ki se je obvezala, bo Elettro prenovila do stoletnice Marconijevega rojstvo leta 1974. Ob-n°va je ostala le pri obljubi. Nekaj časa je ladja rjavela v ladjedelnici ^an Rocco v Miljah ,nato pa so jo razkosali in podarili raznim italijanskim Muzejem.
Pravijo, da se je nesrečna habsburška princesa šarlota odrekla življe-n3u, ko so ji v daljni Mehiki umorili nioža. Pravijo tudi, da je skočila s skale ob Miramarskem gradu in utonila.
Nekateri pa trdijo, da je ovdovela Sarlota preživela tragično moževo srnrt, da je zapustila naše mesto in Qrad z eksotičnim parkom, ter umrla v Vozni starosti nekje v Avstriji. Pa-VVjntiki, nostalgiki in vsi, ki ljubijo Mittelevropo seveda vztrajajo v prevračanju, da se je Šarlota tako kot njena neznana kolegica z Devinskega Uradu, s samomorom rešila življenjskih tegob in ta verzija je prepričala Pjdi filmske avtorje in producente, jri sq v nesrečah Maksimilijana in Ljubeče šarlote odkrili novo Sissi in novega Ludvika Bavarskega, v dru-9ih besedah neskončen vir scenarijev.
Pilmskih Maksimilijanov je zato na-riaio nič koliko. Bradatega habsburškega princa in mehiškega cesarja srkamo v filmih Das Andreasfest ali Kaiser MaJdmilian auf den Martin-swand (1919), Mademoiselle mddnight (1924), Vera Cruz (1954) in ... v vseh nlmih, ki jih bodo od prihodnjega tedna dalje predvajali v sklopu po-letnih manifestacij Tržaške pokrajine ter Turistične in letoviščarske usta-noue. Na programu bo namreč se-“onj igranih filmov, kakih dvajset do-
Razprodaje
Razprodaje so vedno znamenje, da se zimska ali poletna sezona bližata višku.
Letos je vse narobe z vremenom, ki je vse prej kot poletno in tudi razprodaje niso stekle še tako, kot je bilo to sicer pretekla leta ob tem času.
Največ je razprodaj čevljev, nekoliko manj je razprodaj v trgovinah z oblačili. Trgovci sicer tožijo, da imajo zelo malo kupcev, vendar so se zaenkrat odločili le za takoimeno-vane »promocijske prodaje«, kar pomeni, da so proizvodom znižali ceno le za kakih 10 odstotkov in nič več.
Zakaj ta zakasnitev? Trgovci pravijo, da je slabo vreme krivo, če se kupci ne odločajo za nabavo poletnih oblačil in obutve ter upajo, da se bo z izboljšanjem vremena prodaja povečala.
Drugi so mnenja, da je letošnja živopisana moda tako bogata in raznolika, da bo mogoče prodajati letošnja oblačila tudi prihodnje leto.
Istega mnenja so tudi trgovci z obutvijo, ki so dali v razprodajo le čevlje določenih velikosti, za vse o-stale pa so obdržali še enake cene kot na začetku sezone.
Še najbolj zadovoljni so s prodajo lastniki stojnic na Rdečem mostu, kjer je, kot so nam povedali, največ kupcev iz Jugoslavije prav ob torkih. Včasih so hodili jugoslovanski turisti po nakupe v Trst ob sobotah ali pa ob kakšnih praznikih. Sedaj pa jih je največ ob torkih: kupujejo
kumentarcev in kinojournalov, ter štirje kratki igrani filmi, ki so jih zbrali pri Cappelli Underground in se sučejo okoli lika ene, drugega ali obeh miramarskih graščakov.
Za učinkovito predvajanje teh filmov so se tržaški prireditelji zanesli na izjave vremenoslovcev, ki zagotavljajo za prihodnja dva tedna lepo in sončno vreme. Zato bodo postavili velik ekran na odprtem in si-
niso še stekle
pa v glavnem majice, jeanse in seveda poletne čevlje.
Napadel ženico in ji odvzel pokojnino
Za 79-letno Luigio Bevilacquo je bil ponedeljek res nesrečen dan. Dopoldne je dvignila pokojnino, ob povratku domov pa jo je pred vho-dlom v hišo v Ul. Ariosto 2 od zadaj napadel moški, jo sunil na tla in ji iztrgal torbico, v katero je bila ženica shranila 150 tisoč lir, kolikor znaša njena pokojnina. Pbleg pokojnine je v torbici imela še pokojninsko knjižico in druge dokumente.
žensko so prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ji zdravniki nudili prvo pomoč (med napadom in pri padcu se je ranila po glavi in po udih) in jo odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Pohcijskim agentom je Luigia Be-vilacqua izjavila, da jo je napadel moški, oblečen v belo srajca in v svetle hlače. Drugih podatkov o napadalcu ni znala povedati.
• Občina Milje sporoča, da bo obvezno cepljenje psov in drugih domačih živali proti steklini potekalo v občinski garaži vsak torej in soboto od 9. do 10. ure do 2. avgusta 1986. Psi bodo morah nositi trdne nagobčnike.
cer v zalivčku, od koder je svoje dni odjadral bodoči mehiški cesar Maksimilijan. Kakih 250 gledalcev bo lahko sledilo (brezplačno) filmskim predstavam z arene »Luči in zvokov« in v kratkem bi morali tudi izbrati kinodvorano, v kateri bodo predvajali filme v primeru slabega vremena.
Načrtov v zvezi s filmskim Maksimilijanom je. imela Cappella Underground nič koliko. Vseh seveda niso
Celo nekaj minut pred napovedanim časom je vlak pripeljal včeraj pozno popoldne na sežansko postajo naše malčke, ki so se udeležili poletnega tabora v Tolminu. Malce so bili utrujeni, vendar ob pogledu na starše se je takoj razvnela otroška razi-
Devinsko kulturno združenje prireja že tradicionalne večere posvečene svetovni poeziji. Na sporedu je recital Rafa Valloneja, ki bo svojo predstavo ponovil trikrat: 17., 18. in 19. julija. Vallone je za svoj nastop iz-
mogli uresničiti, kot je priznala tudi predsednica kinokluba Rosella Pi-sciotta-Piccotti. V Trst pa so vseeno zvabili madžarskega režiserja Istva-na Szaba, dobitnika oskarja za film Polkovnik Redi, ki bo v našem mestu doživel vsedržavno premiero, ter ravnatelja obeh avstrijskih kinotek, (Valterja Fritza Osterreichisches Film-archiva in Petra Konchlerja dster-reichisches Filmmuseuma.
Prisotnost teh uglednih gostov ter izbira nadvse inovativne in, zakaj pa ne, tudi romantične lokacije, bosta prav gotovo pripomogli k uspehu najavljene filmske manifestacije, ki jo tudi sicer dovolj bogatijo izbrana dela,
izleti
SPDT prireja 19. in 20. t. m. izlet na Hochstadl v Lienških Dolomitih. Vpisovanje in informacije: Vojko Slavec — tel. 742405 od 20. do 22. ure.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Benečijo danes, 16. julija, ob 7.30 izpred sodnijske palače na Foro Ulpiano.
SKD Barkovlje prireja izlet z osebnimi avtomobili na Passo Pura (nad Saurisom) v nedeljo, 20. julija t. 1. Odhod izpred barkovljanskega portiča ob 5 uri zjutraj. Predvidene so 4 ure krožne hoje. Za informacije tel. 69297.
granost, čeprav je kot temna senca ležala nad njo trpka zavest, da v njihovi sredi ni več 13-letnega Sergija Crevatina, ki ga je Blejsko jezero tako kruto iztrgalo vsem, id so ga imeli radi.
bral pesnike najrazličnejših dob m narodnosti, od Kalula do Danteja in Petrarce, ob Rimbauda do Lorce, od DAnnunzia do Ungarettija.
Nastop se bo pričel ob 20.30 v prelepi gotski cerkvici v Štivanu. Predstava je brezplačna, vendar pa si morajo tisti, ki se želijo recitala udeležiti, priskrbeti vabilo, ki ga je mogoče dobiti v Trstu pri UT AT v Pasaži Protti.
• Z velikim uspehom se v Trstu nadaljuje razstava z naslovom »Sen valčka«. Gre za zanimiv zgodovinski pregled o prisotnosti dunajske operete v našem mestu.
Za vedno nas je zapustila naša predraga
Malči Pečar
Pogreb bo jutri, 17. t.m., ob 17. uri iz mrtvaške kapelice na pokopališču v Izoli.
Žalostno vest sporočajo mož Leo, hčerka Andreina in sin Stojan z družinama ter drugo sorodstvo.
Izola, Katinara, 16. juh ja 1986
Ob težki izgubi nepozabne sestrične in tete Malči Pečar se pridružujejo žalovanju svojcev
družine Vida Simčič, Bianka Batič, Lidija Gombač ter Nevenka in Radivoj Pečar z druužino
Lonjer, 16. juhja 1986
Kino v Miramarskem parku za Maksimilijanove filme
Bette Davis in Paul Muni, Šarlota in Maksimilijan v filmu Williama Dieterleja »Juarez«, s katerim bodo odprli filmski teden
Raf Vallone bo nastopil v štivanski cerkvici
Taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice bodo spet postavili svoj tabor v gozdu Martuljku
Po zelo pestri sezoni se taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice končno odpravljajo na letno taborjenje. Letos bodo taborili na skriti gozdni jasi v gozdu Martuljku. Na ta taborni prostor se taborniki vračajo po devetih letih.
Taborjenje skriva v sebi občutke, ki jih s težavo najdemo v današnjem civiliziranem svetu. Na taboru imaš priložnost za spoznavanje narave, od katere se človek vedno bolj oddaljuje, in za spoznavanje novih prijateljev.
Na taboru mora vsak tabornik dokazati, kaj je med letom pridobil in česa se je naučil. Med letom se taborniki shajajo na sestankih, hodijo na izlete, pozimi na smučanje in prirejajo razna srečanja za vse člane organizacije.
Sedaj pa je pred njimi taborjenje, kot zaključek njihove delovne sezone. Življenje na taboru je precej pestro. Program posameznih dnevov pripravlja taborovodja, pregled nad vsem potekom taborjenja pa ima starosta. Starejši taborniki si na taboru prevzamejo še druge določene iunkcije, kot so: vodniki, ekonom, gospodar, tajnik, blagajnik, kulturni in športni referent, referent za prvo pomoč, PTT in ocenjevalna komisija, ki vsak dan ocenjuje šotore.
Tudi letos, kot običajno, ne bodo preživeli vseh dni v taboru. V programu imajo razne izlete, in sicer k prvemu in drugemu slapu Martuljščiče, na Vršič in Majstrov-ko, na Vitranc, manjša skupina pa bo šla tudi na Triglav.
Organizirali bodo bivak za medvedke in čebelice, to je za najmlajše člane taborniške organizacije, mnogoboj in razne športne tekme. Nekateri se bodo pomerili tudi v lokostrelstvu. Športni referenti bodo poleg tega še vodili vsako jutro jutranjo telovadbo.
Na taboru se bo vsak dan zaključil s tabornim ognjem. Največ truda pa bodo kulturni referenti vložili v pripravo slavnostnega ognja, ob katerem bodo krstili z novim imenom tabornike, ki so komaj vstopili v organizacijo.
Življenje na taboru ni vedno lahko, hrano si kuhajo sami, ponoči imajo urejene straže in nočna dežurstva, odnosi z drugimi, ob katerih živiš na taboru so zelo tesni, omeniti pa je treba tudi odnose z drugim spolom in spoznavanje samega sebe. Namen taborjenja je prav ta, da se mladi človek nauči samostojnosti, čeprav naleti pri tem tudi na določene težave.
Vendar, kadar nosi "taborniško besedo" v srcu in vanjo verjame, se bo vedno znašel in si bo znal tudi sam pomagati.
Nadja in Živka
Nasveti in svarila za ljubitelje temne polti
Pri sončenju potrebna predvsem zmernost
"Pri sončenju je važna predvsem zmernost!" To je poglavitno sporočilo, ki izhaja iz nasvetov in priporočil bolj ali manj znanih dermatologov, lekarnarjev in estetičark. "Zagoreli za vsako ceno...", je pa želja predvsem nežnega, pa tudi močnejšega spola že ob samem začetku poletja in tja do po-, znih jesenskih dni.
Ljudje in kot omenjeno ne samo ženske pa radi lenarijo pod pripekajočim poletnim soncem. Dobesedno uživajo ob občutku prijetne tople, včasih tudi žgoče, kožne masaže sončnih žarkov. Poleg tega si vsi želijo toliko opevanega sodobno-poletnega "loo-ka", ki neusmiljeno predvideva temno zagorelo polt.
Mišljenje, da je zagorela polt privlačnejša od blede, je sad želja in vplivov modnih kreatorjev, ki so ustvarjali nekje v dvajsetih letih. Tedaj je namreč slovita Coco Chanel s svojimi poletnimi modeli prvič predstavila tudi zagorele manekenke. Zagorelost je postala "chic", ko so jo začeli enačiti z družbeno zavidljivim igranjem tenisa v ekskluzivnih klubih. Do tedaj pa so vsi oboževali "bledoličnost", ki je bila sinonim za blaženo brezdelje in blagostanje, medtem ko sta bili zagorelost in rdečeličnost značilni za kmete in navadne smrtnike, ki se ob svojem vsakodnevnem garanju niso mogli
izogniti sončnim žarkom. Ne glede na modo pa je vredno poudariti, da nekateri predstavniki močnejšega spola še vedno obožujejo nežno in snežnobelo žensko polt.
Zagorelost je lahko prijetna posledica eksotičnega letovanja na samotnem otoku v Tihem oceanu ali brezskrbnega križarjenja na krovu dragocene jahte, kar si seveda lahko privoščijo le redki petičneži. Najpogosteje pa je sad vztrajnega izpostavljanja ultravio-ličnim žarkom v kakem lepotilnem salonu (nekako od aprila ali maja dalje) in nato vsakodnevnega praženja v kakem solariju ali tudi na barkovljan-skih "školjih", ob vsaki prosti uri, v opoldanskem premoru in ob vsaki urici sončnega vremena (med eno in drugo poletno ploho). Ko sončni žarki ne podarijo zaželjenega učinka, si fanatiki skušajo priboriti vsakovrstna sredstva, ki naj olajšajo ali okrepijo zagorelost. In tako je bila pred leti moda "kravje masti", nato vsemogočih tablet in tabletk, ki spodbujajo pigmentacijo, že lani — letos pa sploh — so odkrili "skrivnostno" moč korenčka, oziroma vitamina A, ki ga korenje vsebuje v največji meji. In pojavile so se kroglice s poetičnim nazivom Sončne kapli-ce, ki vsebujejo koncentrat vitamina A, "korenčkove kreme" in še in še bi
lahko naštevali. Prav tako učinkovito je sicer prozaično, a pristno olivno olje, le da ga še niso dovolj reklamizi-rali. Marsikdo si raje nakupi kroglic ali kreme, kot da bi dnevno pohrustal "predpisani" kilogram ali več korenja. Zaslužek si delijo farmacevtske hiše, lekarne in še marsikdo, a moda seveda terja svoje.
Zdravniki, predvsem ameriški, kategorično in dokaj ostro opozarjajo, da je sončenje škodljivo v vsakem oziru. Njihovi evropski kolegi so širokog-rudnejši in priporočajo zmernost. Izpostavljanje soncu sproži namreč pravo verižno reakcijo: pospeši izločanje hormonov, tvorjenje rdečih krvničk ter vitaminov A in D, krepi obrambne moči organizma, odpravlja depresivnost in razdražljivost. Istočasno blagodejno vpliva na revmatična obolenja. Pretiravanje pa lahko res povzroči tudi resnejše kožne bolezni in vsakovrstne težave šibkejšim organizmom, še posebej če človek pretirava s sončenjem za daljše obdobje, ker se negativne posledice v človekovem organizmu kopičijo iz leta v leto.
Previdnost je še posebej dobrodošla pri začetnem izpostavljanju sončnim žarkom, ko se navdušenci najpogosteje opečejo, ker se ne nastavljajo soncu postopno. Važno je tudi, da predvsem suho in nežno ali otroško kožo "nahranimo" s hidratantnimi mažami tako med samim sončenje kot po sončenju. Z leti obtežena polt terja še posebno nego, ker s soncem pridobljenih gubic ni mogoče "izbrisati" z nobeno kremo. Sicer so pa vsi nasveti odveč, kot dokazujejo vsako poletje tisti, ki se iz leta v leto redno opečejo in jih to nikoli ne izuči.
In kdor se ne bo uspel "nasončiti poleti", ima še vedno možnost zimskega smučanja ali lagodnega lenarjenja v kakem luksusnem turističnem centru na alpskem večtisočaku, če mu pa globina žepa tega ne dovoljuje, se že spet lahko zateče k ustrezni estetičar-ki in njenim ultravioličnim žarkom, kar tudi ni najbolj poceni. Če želimo zadostiti modnim zahtevam, je torej še vedno najcenejša varianta poletno sončenje ob domači ali dalmatinski obali. Seveda: zmerno!
(log)
Milkotu in Kseniji se je pridružil prvorojenček
JERNEJ
Mamici in očku čestita, Jerneju pa želi vso srečo
Slovenski raziskovalni inštitut
razne prireditve
razstave
Malemu Štefanu se je pridružil bratec
IVAN
Mami Saški in očetu Borisu čestitajo nono, nona in stric, malemu Ivanu pa želijo obilo zdravja in sreče v življenju.
TPK Sirena prireja MLADINSKI PLES na odprtem v nedeljo, 20. julija, ob 21.30 na društvenem sedežu v Barkovljah. Obvezna vabila dobite v baru kluba.
Sekcija KPI Repentabor priredi v Repnu 19. in 20. julija FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA. V soboto, 19. 7.: ob 15. uri tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami, od 21. ure dalje ples z ansamblom L. Furlana: v nedeljo, 20.7.: ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19.30 nastop Mladinske skupine P. Tomažič, ob
20.30	govora senatorke Jelke Gerbec in Uga Folija, ob 21. uri ples z ansamblom L. Furlana. Vabljeni!
V TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivnikar-Belantič.
Na Trgu Unita v kavarni "Caffe de-gli specchi" razstavlja do 22. t. m. slikar Mirano Marizza.
Fotografska razstava Andreja Furlana v galeriji Kraške hiše bo odprta do nedelje, 20. t. m., s sledečim urnikom: ob sobotah od 18. do 20. ure; ob nedeljah od 10. do 12. ure in od 18. do 21. ure.
Letovanje za ostarele
Devinsko-nabrežinska občina prireja od 22. septembra do 6. oktobra v Montecatiniju Terme (PT) klimatsko letovanje za ostarele, ki stalno bivajo v občini, da bi jim nudila priložnost za razvedrilo, socializacijo in psihofizično rehabilitacijo z možnostjo termalnega zdravljenja. Za informacije se lahko zainteresirani obrnejo na Dom za ostarele "F.lli Stuparich" — urad za skrbstvo v Sesljanu, štev. 132 (tel. 299195 ali 299959, od 8. do 14. ure).
včeraj-danes
Danes, SREDA, 16. julija
KARMEN
Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.51 Dolžina dneva 15.20 — Luna vzide ob 15.42 in zatone ob 1.12
PLIMOVANJE DANES: Ob 06.58 najvišje -1 cm, ob 10.56 najnižje -9 cm, ob
18.04	najvišje 40 cm.
Jutri, ČETRTEK, 17. julija ALEŠ
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 24,6 stopinje, zračni tlak 1019,3 mb raste, veter 25 kilometrov na uro, burja 49 kilometrov na uro, vlaga 36-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 19 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Paride Zampar, Nicola Zucca, Isabella Daghini.
UMRLI SO: 85-letna Pierina Bratase-vec, 43-letna Marina Loser, 74-letna Val-nea Erlach, 69-letni Leonardo Beltrami, 81-letna Isabella Palumbo, 80-letna Blanca Kossutta, 73-letni Bruno Petronio.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. julija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
SESLJAN (tel. 299751), Bazovica (226210), ŽAVLJE (tel. 274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1986/87 sledeče tečaje: 1. drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur): 2. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur); 3. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje (1200 ur); 4. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur); 5. tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 6. izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur); 7. tečaj ažurniranja za zunanjo trgovino (40 ur); 8. tečaj ažurniranja za vodenje malih obratov — finančni aspekti (40 ur); 9. izpopolnjevalni tečaj za tehnike vzdrževalce hardwara mini in mikro—računalnikov (300 ur); 10. izpopolnjevalni tečaj v vrtnarstvu (40 ur); 11. izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo in kletarstvo (60 ur). Pokrajina Gorica: 1. tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 2. tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur); 3. tečaj za fiskalno ažurniranje pri vodenju malih podjetij (40 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 19. julija rta sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica-72 (Dijaški dom) tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure ali v Gorici, Ul. Montesanto 84 (Dijaški dom) tel. 83495 vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure.
razna obvestila
SKD L Gruden obvešča, da bo občinski šolabus vozil udeležence poletnega živ-žava po naslednjem urniku: Medja vas 7.50, Sesljan center 8.00, Cerovlje 8.05, Mavhinje 8.10, Vižovlje 8.12, Sesljan (Terčon) 8.15 in Nabrežina Kamnolomi 8.18; medtem ko bo društveni kombi vozil po naslednjem urniku: Prosek 7.50, Božje polje 7.52, Slivno 8.05, Prečnik 8.10, Trnovca 8.13, Praprot 8.15, Šempolaj 8.17 in Nabrežina Postaja 8.20. Vozni red velja od danes, 16., do 31. julija razen ob sobotah in nedeljah.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 15. 7. 1986
Ameriški dolar 		..	1.465.- -	Japonski jen 		8.—
Nemška marka 		683,—	Švicarski frank 		837,—
Francoski frank 		211.	Avstrijski šiling 		97.
Holandski florint 		606.	Norveška krona 		194,—
Belgijski frank 		31,—	Švedska krona 		206.—
Funt šterling 		..	2.170.	Portugalski eskudo 		10,-
Irski šterling 		.. 2.040.—	Španska peseta 		10,—
Danska krona 		182.	Avstralski dolar 		900,—
Grška drahma 		10,—	Debeli dinar 		3,20
Kanadski dolar 		..	1.040.	Drobni dinar 		3,15
			
			
SEZONSKA RAZPRODAJA
pri
vergoni pelletterie
Trg sv. Jakoba 6
TORBICE - TORBE ZA NA PLAŽO - POTOVALKE ŽENSKE DENARNICE
MOŠKE IN
POPUSTI DO 70%
MOŠKI IN ŽENSKI PASOVI po 10.000 lir.
Obv. občini 4/7/86
gledališča
ROSSETTI
Festival operete POLETJE '86 — Do 14. avgusta bosta na sporedu: LA ČASA DELLE .TRE RAGAZZE in AL CAVAL-LINO BLANCO.
Prva predstava operete La časa delle tre ragazze bo v soboto ob 20.30. V glavnih vlogah Fiorella Pediconi, Carlo Bini, Gianna Galli in Aldo Bottion.
CANKARJEV DOM
V galeriji Cankarjevega doma bp do 20. avgusta odprta razstava slik in akvarelov slikarja Georga Baselitza.
Cankarjev dom je organizator POLETNE VIOLINSKE SOLE, ki bo pod vodstvom prof. Igorja Ozima (asistentka prof. Christine Hutcap) od 22. avgusta do 2. septembra v Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
kino
ARISTON - 21.30 II bacio della donna
ragno.dram., Braz. 1985; r. Hector Ba-benco; i. Wllliam Hurt, Raoul Juha. LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Porky's III, kom., ZDA 1985; r. James Komac; i. Dan Monahan, Kim-berly Everson.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 007 Dalla Russia con amore, akc., VB 1963, 118'; r. Terence Young; i. Sean Connery, Daniela Bianchi.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Nomads, srh., ZDA 1986, 100'; r. John McTier-nan; i. Lesley Anne Down, Annamaria Monticelli.d
EDEN - 16.00, 22.00 Soffocation, porn.,
EXCELSIOR I - Danes zaprto.
EXCELSIOR II - Danes zaprto
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Erotic Ani-mals' Story, porn., □ □
PENICE - Danes zaprto
MIGNON - 17.00, 22.15 The Blues Brothers, kom., ZDA 1980, 120'; r. John Landis; i. John Belushi, Dan Aykroyd, □
CAPITOL - Danes zaprto
ALCIONE - 16.00, 22.00 Due vite in gio-co, dram., ZDA 1984, 110'; r. Taylor Hackford; i. Rachel Ward, Jeff Bridges.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove set-timane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger, □
LUMIERE FICE - SPORED GLASBENIH FILMOV - 16.30, 22.00 Janis, dok. film.
VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Marina vedova vi-ziosa, pom. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
mali oglasi
21-LETNO DEKLE nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/829357.
PRODAM majhno hišo z dvoriščem v Boljuncu. Tel. 040/228390.
JK ČUPA prodaja jadrnice tipa F. J. po zelo ugodni ceni (350.000 lir). Informacije in ogled na sedežu v Sesljanu.
V GRLJANU iščem enkrat tedensko pomoč pri likanju, po možnosti ob sobotah. Telefonirati v večernih urah na št. 224407.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim lepega črnega mucka ali belo malo mucko, oba stara tri mesece in navajena na čistočo v stanovanju. Telefonirati ob večernih urah na št. 212119.
MALO MUCKO, belo-rjavo, en mesec in pol staro, podarim. Tel. 200079.
PRODAM stereo hi-fi pioneer po zelo ugodni ceni. Telefonirati od 12. do 14. ure na št. 200780.
GOSTILNA išče veščo natakarico. Tel. 226112.
MOTOCIKEL DUCATI, kakršenkoli, lahko pokvarjen ali zavržen, iščem. Telefonirati samo zvečer na št. 003865/26036.
PRODAM avto citroen diane 6 (roza barve), cena 500.000 lir. Tel. 0481/78059.
PRODAM zazidljivo zemljišče, 3.320 kv. m v Mavhinjah. Tel. 413272.
MOTOR - SAILOR, tortuga 27, dolžina 8 m, prodam, po možnosti tudi s privezom. tel. 62507 ali 229203.
PRODAM vespo ET 3, 125, letnik '82, v odličnem stanju. Tel. 815824 v opoldanskih urah.
PRODAM kompletno samsko sobo v zelo dobrem stanju. Tel. 414531 po 20. uri.
ŠPORTNO DRUŠTVO iz tržaške okolice išče ogrevano enosobno stanovanje s kopalnico in kuhinjo za svojega trenerja. Telefonirati od 14. do 15. ure na št. 040/229425.
NUDIM LEKCIJE iz klavirja. Tel. 0481/83592 ali 81631.
UGODNO PRODAM rabljeno peč na nafto z gorilnikom Riello in rezervoar 220 1. Tel. 040/60713.
__________prispevki_________________
Družina Sosič daruje 50.000 lir za OPZ-MPZ Vesela pomlad.
Edi Fabčič daruje 100.000 Ur za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Viljema Berdona daruje Duilio 10.000 lir za Foto Trst 80.
Ob 12. obletnici smrti Egona Širce daruje Duilio 10.000 lir za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob Eme Adamič vd. Švara darujejo Ivanka, Alenka in Danica Colja 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na Kornelijo in moža Mirka Pertota daruje Nada Milič 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Djura Grljeviča darujeta Gaby in Mirko 30.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Borisa Starca darujeta Nadja in Katja 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Obisk v sicer prijetnem kraju
Lepote Strunjana, pomešane s težavami turistov pa tudi domačinov, ki niso majhne
Portorož, Piran, Umag, Poreč ali Rovinj... to so že tako poznani letoviški kraji v Istri, da ne potrebujejo posebne označbe ali reklame.
Drugače je s Strunjanom, krajem med Izolo in Portorožem, ki je bil vse do konca druge svetovne vojne, pa tudi še veliko let potem, poznan le po svojih solinah in po božji poti v domačo cerkev, ki je bila prav tako poznana kot na primer pot na Višarje ali Barbano.
Kakih 15 let bo tega, odkar se je začel ta izredno lepi kraj tudi turistično razvijati. Pojavili so se prvi hoteli, prvi prostori za kampiranje, odprli so nekaj gostiln in drugih gostišč in tudi trgovina v vasi je bila v poletnih mesecih dobro založena.
Tudi na soline so možje krajevne skupnosti pomislili in jih uredili in obnovili tako, da je sedaj v njih zaposlenih kar precej sezonskih delavcev in je zato "bera" soli zadnjih nekaj let kar zadovoljiva, včasih odlična.
Ceste v Strunjanu so bile predmet dolgih diskusij in pomislekov. Končno so zgradili še lepo široko cesto, s pločnikom in še vmesno zelenico, ki naj bi služila za lepši videz. Potem so postavili še električno napeljavo in tako so celoten kraj, ki je posejan s hišami in drugimi objekti na obeh straneh morskega zaliva, lepo razsvetlili.
Strunjan ima lepo morje, a obala ni bila do nedavna urejena, če se izvzame tisti del na levi strani Strunjana, kjer je resnično lepo in prijetno kopališče in pa del obale, ki je bil že vrsto let namenjen vojnim invalidom.
Ze lani, pa tudi to pomlad, so lepo uredili še preostali del plaže, kjer morajo kopalci sicer plačati vstopnino, imajo na razpolago tuše, pa slaščičarno, manjšo restavracijo, v kateri se ob večerih tudi pleše in poje, pa lepe sončnike, ležalne stole itd. Le majhen košček obale je prepuščen domačinom in tistim, ki si ne morejo ali nočejo privoščiti kopanja za plačilo.
To poletje so preuredili in povečali domačo samopostrežno trgovino in zadnje dni so na delu tudi komunalni delavci, da bi očistili robidovje in zelenje, ki se je že prebujno razraslo ob nekaterih cestah in zelenicah in ki je kvarilo izgled tega lepega kraja.
Tudi šolo so preuredili in popravili tako, da imajo otroci vrtca in osnovne šole lepe in primerne prostore.
Ob morju so razvili svojo dejavnost gojitelji školjk, predvsem "pedočev" in "mušolov". Najprej so jih gojili in nabirali le zasebniki, sedaj ima svoja gojišča tudi tovarna Delamaris. Veliko jih naberejo in dobro gredo v prodajo v razne restavracije in obmorska letovišča.
Pri vsej tej, razmeroma še nepokvarjeni lepoti, pa se turisti le ne čisto dobro počutijo. V Strunjan prihajajo z avti po cesti, ki se strmo spušča od Belvederja nad Izolo skozi drevored, ki vodi proti Portorožu. Tu si ponavadi šoferji, utrujeni od dolge poti, privoščijo velike brzine, da bi bili čim-prej na cilju. Svoje želje in zahteve pa imajo seveda tudi vsi tisti avtomobilisti, ki bi radi iz Strunjana na glavno cesto. Toda kako priti na to cesto, ko je promet po tej stalno velik in ko drevored s svojo senco ne daje šoferju pravilnega pregleda?
Ker ni tu nobenega semaforja, pride na svoje le tisti, ki je pač bolj pogumen (da ne rečemo večkrat tudi nesramen). Na teh križiščih je prišlo seveda že do nič kolikih nesreč in prav gotovo jih bo tudi v bodoče, če ne bodo odgovorni kaj ukrepali. Najhuje je ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko drvijo po glavni cesti dolge kolone vozil, s stranskih cest pa silijo nove kolone drugih avtomobilistov.
Na glavni cesti sta sicer tudi dva prehoda za pešce. Videti pa bi morali, kako si le-ti upajo po teh prehodih z ene na drugo stran ceste. Če pridejo srečno čez, si prav oddahnejo, kot bi bili storili herojsko dejanje.
Ko smo tako čakali na avtobus iz Pirana na postajališču, "okrašenim" s
kupom smeti in opazovali ta kaotični promet, te zgode in nezgode ubogih turistov, se nam je oko zaustavilo na lepotah samega kraja.
Bodo kaj kmalu odstranjene vse te napake, ki motijo življenje domačinov in turistov v kraju, ki se sicer ne more ponašati z nočnimi lokali in drugim, kot na primer Portorož, ki pa se lahko ponaša z izredno naravno lepoto, z zdravo in prijetno klimo, z lepim morjem in s številnimi še skritimi kotički, ki jih površen turist niti ne utegne videti?
Dva velika hotela ima že Strunjan, pa več počitniških domov, bungalovov itd. Vsi so v teh dneh kar dobro zasedeni in tudi zasebniki so že dobili goste. Poletna sezona je v polnem teku...
Skrb do gostov
Novi val Gorbačova? Temu se sedaj prilagajajo tudi gostitelji sovjetskih državnikov in še najbolj Angleži: zunanjega ministra Sevarnadzeja so posadili kar v rolls royce, ki so ga za to priložnost opremili z najbolj znano socialistično zastavo na svetu
filmi na tv
IL COMMISSARIO PEPE - Komisar Pepe, Italija 1969.
Režija: Ettore Scola.
Igrajo: Ugo Tognazzi, Silvia Dio-nisio, Gaetano Cimarosa, Giuseppe Maffioli.
C ANALE 5, ob 21.30.
Ugo Tognazzi pooseblja posrečen in človeški lik policaja, poštenjaka, ki skuša kljub vsem težavam in pritiskom opravljati korektno svoj poklic. V pobožnjaškem in navidez moralno neoporečnem podeželskem mestecu severne Italije mora raziskati spolne razvade in druga nemoralna početja najuglednejših in najbolj častitljivih meščanov. V njegovi preiskavi se marsikakšen pobeljen grob odkrije...
Scola je pozoren opazovalec sodobne italijanske družbe in njenih prikritih mehanizmov, na ravni inštitucij in uradnih organov, na drugi strani pa tudi v niansah in mikrokozmosu zasebnega življenja posameznika.
STOP A GREENVVICH VILLAGE
-	"Next stop: Gremvich village"
-	Naslednja postaja: Greenwich village, ZDA 1976.
Režija: Paul Mazursky.
Igrajo: Lenny Baker, Shelley Winters, Ellen Greene, Lois Smith.
RAI 2, ob 21.40.
V tem avtobiografskem filmu se režiser spominja s pritajeno mešanico humorja in domotožja na tisto razigrano obdobje svoje mladosti, ko je prišel v New York in se vživel v bohemski četrti Greenvvich Village. Njujorški "Village" je predstavljaT v šestdesetih letih (in je še danes) eno izmed najbolj živih in vzburljivih središč ameriške mladinske, alternativne, angažirane in podzemske protikulture. In prav tu se je formiral in uveljavil Paul Mazursky kot kabaretist in komik nočnih lokalov, kot scenarist za TV varieteje in nazadnje kot filmski igralec, režiser in producent.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
N. L.
Sladoled za tople dneve
Tudi dveletnim trojčkam Kathy, Kelly in Karen je te dni, ko je topli val zajel Elizabethtown, godil sladoled, pa čeprav vsa dobrota ni šla v usta...
1115 Televideo
13.00	Glasb, odd.: Voglia di mušica
13.30	Dnevnik
13.45	Film: II disco volante (kom., It. 1964, r. Tinto Brass; i. Alberto Sordi, Monica Vitti, Eleonora Rossi Drago)
15.15	Dokumentarec: Animali del Nord Europa
15.45	Zgodbe o včeraj in danes: La piccola fiammiferaia
16.10	Risanka: L Orso Smokey 16.55 Danes v parlamentu
17.00	Nanizanka:
Giovani ribelli - L'ostaggio
17.50	Risanka: Tom Story
18.40	Nadaljevanka: Guglielmo il con-guistatore (3. del)
19.40	Jutrišnji almanah
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Professione pericolo - Scivolata di coda
21.25	Glasb, odd.: Dallamerica, vodi Lucio Dalla
22.20	Dnevnik
22.30	Športna oddaja:
Mercoledi šport
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
1 ^ RAI 2	1
13.00	Dnevnik
13.15	Nanizanka: Saranno famosi
14.10	Zabavna oddaja: L'avventura,
vmes risanka Esteban e le miste-riose citta d'oro
16.35 Film: I tre affari del signor Du-val (kom., Fr. 1968, r. J. Girault, i. L. De Funes, M. Dare, R. Dumas)
18.00	Aktualnosti: Spaziolibero
18.15	Iz parlamenta
18.20	Dnevnik - šport
18.30	Nanizanka: Un caso per due -Delitto scoperto all alba
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - šport
20.30	Zabavni spored: Crazy Boat
21.30	Dnevnik - večerne vesti
21.40	Film: Stop a Greenwich Village (kom., ZDA 1976, r. Paul Mazur-sky, i. Lenny Baker, Shelley Winters, Ellen Green, Lois Smith)
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Film: La caduta degli angeli ribelli (dram., It. 1981, r. Marco Tullio Giordana, i. C. Goldsmith, V. Mezzogiorno, Y. Beneyton, A. Valli)
A RAI 3______________________I
19.00	Dnevnik
19.25	Ritratto di Romolo Valli
20.00	Informativna oddaja:
Baracca e burattini
20.30	Film: Sua altezza si sposa (ZDA 1951, r. Stanley Donen, i. Fred Astaire, Jane Powell, Sarah Churchill, Peter Lavvford)
22.00	Dokumentarec: Delta serie - Il cervello umano
22.50	Dnevnik
23.15	Ravenna della segreta tenerezza
Fred Astaire in Jane PoweIl v filmu na TV 3 (20.30)
»TV Ljubljana
18.15 Poročila
18.25	Spored za otroke: Slovenske ljudske pravljice - Goslač
18.40 Dokumentarna oddaja: Narodni parki - Risjak 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.50	Dokumentarna oddaja: Ideologija in zločin (1. del)
20.20	Glasbena oddaja:
Šopek domačih
20.45	Portret: Zvonimir Rogoz
21.20	Risanka
21.30	Dnevnik in vreme
21.58 TV in radio nocoj in jutri
22.05	Film tedna: Milo Barus (zahod-nonemški film)
UPI i: H tnigiior javora Ural Jelrauore-regtsta Pa«j'Ma*t<rsky. Umi commedia tenerametne autohiografies di dieci amii fa.rfcca di suuaziom spintosv e iriai volgari.
Duhovita komedija ob 21.40 po TV 2 Stop v Greenwich Villageju
[jP) TV Koper
17.00	Otroški program: Lamu deklica iz vesolja
18.00	Nanizanka: Ljubezen in oblast 18.55 TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu naslednji prispevki:
TRST — Politični komentar GORICA — Spet petstrankarska koalicija na goriški Pokrajini TRST — O morskem parku v Mira-maru
TRST — Mogoče bodo v Trstu odprli novo igralnico
19.30	TVD Stičišče
19.45	Zdrav duh v zdravem telesu
20.30	Film: Človeški faktor (r. E. Dmytrik, i. George Kennedy, Raf Vallone, Rita Tushingam)
22.10	TVD Vse danes
22.20	Nanizanka: Mačka
23.30	Vaterpolo - Zagreb: jugoslovansko prvenstvo
[Jjj CANALE 5
8.30	Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 9.00 Aliče,
9.30	Una fdmiglia ame-ricana
10.30	Nadaljevanka: General Hospital
11.30	Nanizanki: Love Boat,
12.30	Lou Grant
13.30	Nadalj.: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanke: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-ky, 18.00 L'albero delle mele, 18.30 Dalle nove alle cingue, 19.00 Arci-baldo, 19.30 Kojak
20.30	Znanstveni tednik: Big Bang
21.30	Film: Il commissario Pepe (kom., It 1969, r. Ettore Scola, i. Ugo Tognazzi)
23.30	Nanizanki: Sceriffo a New York, Ironside
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
9.40	Nanizanka: Lucy show
10.00	Film: Primo peccato (kom., 1952, r. Claude Bynion; i. Clifton Webb, Ginger Rogers.
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Jo-
sie and the Pussicats, • Don Chisciotte, Das-tardly e Muttley, She-ra
14.15 Nadaljevanka: Marina 15.00 Nanizanka: Con affetto tuo Sidney
15.30	Naniz.: Charleston
15.50	Film: 11 dono della vita (kom., 1982, r. Jerry London; i. Susan Dey, Paul Lemat)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai con-fini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre damore
20.30	Nadaljevanka: Yellow Rose (3. del)
22.20	Nanizanke: Detective per amore, 23.10 Vicini troppo vicini, 23.40 I Ropers
0.10 Film: Il pasto delle belve (vojni, 1965, r. C. Jague; i. F. Blanche, A. Lualdi)
ITALIA1	^
8.30	Nanizanka: Daniel Bo-one
9.30	Film: Il californiano (vestern, ZDA 1969, r. B. Sagal; i. C. Bronson, S. Oliver)
11 00 Nanizanke: Sanford and Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuori-legge, 13.30 T. J. Hoo-ker
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored:
Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lalabel, Polton, Cuore, Lo spec-chio magico
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Storie di maghi e di guerrieri
20.00	Risanka: Memole dol-ce Memole
20.30	Nanizanka: Riptide
21.25	Športna oddaja: Un anno di šport
23.25	Nanizanka: La banda dei sette
0.15 Nanizanki: Madigan,
1.30	Strike Force
'm-Mtelepapova
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste
16.00	Rubrika
16.30	Nanizanka: Viaggio in fondo al mare
17.30	Risanka: Kimba
18.00	Risanka: Moby Dick
18.30	Risanka: Uomo Tigre
19.00	Risanka: Mademoisel-le Anne
19.30	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Nanizanka: Ouattro in amore
20.30	Nadaljevanka: Dan-cing Paradise (2. del)
21.30	Film: AUa ricerca di Gregory (kom., 1969, r. P. Wood; i. J. Christie, M. Sarrazin)
23.30	Film: Mia moglie e di leva (kom., 1956, r. F. Tashlin; i. T. Ewell, S. North)
1.00 Nanizanka: N. VVolfe
j ^ TELEFRIULI
13.00	Film: Primavera di sole (dram., r. Richard Thorpe; i. Jannette McDonaled
14.30	Risanka: Hanna & Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec: Le me-raviglie della natura
19.00	Nanizanka: Brothers and sisters
19.30	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemškem jeziku
20.30	Film: Il planeta degli uomini spenti (fant., r. Antonio Margheriti; i. Claude Rains, Bill Carter)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Gledališki glasovi po stezah spominov; 8.40-10.00 Glasbeni almanah; 9.00 Slovenska žena v življenju in boju: Ivana Kobilica; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču, 11.30-13.00 Glasbeni almanah (2. del); 12.00 Sestanek ob 12.00: S potovanja po Afriki; 13.20 Zborovska glasba: Akademski pevski zbor "Tone Tomšič" iz Ljubljane; 13.40 Glasbeni almanah; 14.10-17.00 Poletni mozaik: Glasbeni portret Urbana Kodra, 16.00 Beležka; 17.10 Klasični album;
18.00	Literarne podobe; 18.30 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored, 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.30 Zabavni zvoki;
9.05	Glasba, 10.05 Rezervirano za...;
10.40	Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji;
12.10	Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Od melodije do melodije, 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25—15.25 Mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi, 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba, 18.30 S knjižnega trga, 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z...; 20.00 Koncert za besedo - Ljubezen; 20.25 S slovenskimi interpreti; 21.05 Odlomki iz opere Faust; 22.30 Zimzelene melo-
dije; 22.50 Literarni nokturno, 23.05 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila, 6.00 Glasba,- 6.05 Danes se spominjamo; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis
8.00	- 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper, 14.40 Zanimivost - Pesem tedna, 15.00 Glasbeni kiosk, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...j 17.35 Glasba.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.45	Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.00 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Lu-ciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Poje Lena Biolcati; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Glasbeni program-,
15.00	Rubrika o kulturi in umetnosti; 15.45-19.30 Splash; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Musič shop; 17.00 Sestanek s Kompasom;
17.45	Evergreen; 18.00 - 18.30 Pula kliče Koper; 18.45 Nocoj z Leno Biolcati;
19.00	Jazz.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja z Alenko; 15.00 Poletni cocktail, vodi Rok; 19.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 21.00 Mixture, vodi Mitja.
V razpravi o proračunu občine poudarek na političnih smernicah
Predvajali jih bodo konec julija
Na Gradu ogled osmih filmov selekcije za nagrado Amidei
V goriškem občinskem svetu se je v ponedeljek pričela maratonska razprava za odobritev občinskega obračuna za leto 1985 in proračuna za tekoče leto. Celoten večer je bil namenjen posegom načelnikov oz. predstavnikov posameznih političnih skupin, ki so bolj kot o posameznih proračunskih postavkah spregovorili o političnih smernicah programa občine v preostalih mesecih leta, še bolj pa v triletju do 1988, ki ga je zajel župan v svojem programskem poročilu.
Govor je tako bil o petstrankarski večini in njenemu delu na čelu občine. Za Criscija (KD) je sodelovanje med petimi strankami koalicije že dovolj utrjeno in uspešno. Tudi socialisti brez dvomov podpirajo sedanjo večino, je dejal Brunello, čeprav ni v upravnih organih vedno pravega vzdušja sodelovanja: vprašanja, ki se bodo postavila upraviteljem v prihodnjih mesecih bodo preizkusni kamen za trdnost večine. Pozitivno je delovanje koalicije ocenil socialdemokrat Espo-sito, medtem ko je Drufuca (PRI) posvetil večjo pozornost proračunskim vprašanjem in kritično ocenil preštevilne načrtovane investicije, smotrnost katerih gre eno po eno preveriti. Splošnemu političnemu posegu se je odpovedal predstavnik SSk.
Govorniki opozicije so bili seveda kritični do koalicije, ki da ni sposobna reševati odprtih vprašanj, tudi, če že ne zlasti, zaradi notranjih sporov v njenih vrstah. Battello (KPI) je menil, da tej večini manjka sposobnost širšega gledanja na vlogo Gorice v geografskem kontekstu in tudi celovitejšega načrtovanja posegov, ki so vse preveč razdrobljeni. Za predstavnika Ze-
lenih Fiorellija ta večina ni dovolj občutljiva na zahteve in potrebe družbe izven občinske dvorane, liberalec For-nasir se je hudoval na katoliški del KD, ki da zapostavlja laične sile in, za razliko od drugih uprav v deželi, onemogoča vstop PLI v večino na goriški občini, misovec Coana pa vidi razloge za neučinkovitost v heterogenosti večine.
Med konkretnimi vprašanji, ki so prišla do izraza že v splošni razpravi in bodo še predmet podrobnejše ob-
ravnave, naj. omenimo tovorno postajališče, cestne povezave, šolske gradnje in možnost nakupa semenišča za namestitev dveh univerzitetnih tečajev. Pomisleki in različna gledanja na uresničevanje teh načrtov, kot tudi na vprašanje odnosov do manjšine, h kateremu se bomo še povrnili, in izkoriščanje sredstev in paketa za Trst in Gorico, bodo gotovo v središču ne samo proračunske, ampak širše politične razprave.
Tudi film Očka na službenem potovanju sarajevskega režiserja Emira Kusturice je med osmimi deli, ki jih je letos selekcionirala žirija za nagrado Sergio Amidei. Filme borno lahko gledali na grajskem dvorišču v Gorici v zadnjem tednu julija ali kvečjemu v začetku avgusta.
Filmska prireditev bi morala nekoliko omiliti poletno kulturno mrtvilo, ki je letos v Gorici še posebno moreče. Razen šager, ki pa večinoma nimajo kaj veliko opraviti z zadoščenjem kulturnih potreb vseh, ki si v poletnih večerih želijo alternativo televiziji, ni namreč v letošnjem juliju in prvem delu avgusta drugih omembe vrednih prireditev, ki bi lahko pritegnile večje število ljudi. Tudi predstavitev osmih filmov na Gradu je bila v dvomu do zadnjega in, reshici na ljubo, ni še gotovo, da bomo lahko vse filme res gledali. Občina si mora do 26. julija, ko je predviden začetek predvajanj, od distributerjev zagotoviti vseh osem filmov, kar ni prav enostavno in obstaja zato možnost da za en teden odložijo predvajanja.
Drugo oviro lahko predstavlja vreme, saj zaradi posega nadzorništva za spomeniško varstvo letos na grajskem dvorišču ni platnene strehe, ki je zagotavljala odvijanje prireditev ob vsakem vremenu. Če bo deževalo, bodo filme predvajali dan kasneje. Za razliko od prejšnjih let, ko je bil ogled brezplačen, bodo letos zahtevali skromno (dva tisoč lir) vstopnino.
Med osmimi izbranimi filmi so trije italijanski in pet tujih. Žirija je izbrala, poleg Kusturičevega, sledeča dela: Another time, another plače, angleškega režiserja Michaela Radforda, The PrizzFs honour, Johna Houstona (ZDA), Desperately seeking Susan, z
ameriško rock-zvezdo Madonno, The purple rose of Cairo Woodyja AUena (ZDA), La messa e finita Nannija Morettija, Speriamo che sia femmina Maria Monicellija in Piccoli luochi Petra Del Monteja.
Navedeni filmi bodo skupaj z osmimi deli iz sezone 1986/87 prihodnje leto sodelovali v zaključni selekciji za podelitev nagrade Amidei, ki jo vsaki dve leti podeljujejo najboljšemu filmu iz zadnjih dveh sezon. Žirijo, ki bo podelila nagrado in je tudi izbrala osem filmov iz letošnje prese-lekcije, sestavljajo Age, Aldo Bernardini, Sušo Cecchi d'Amico, Franco Cristaldi, Mario Monicelli, Giovanna Ralli in Ettore Scola.
Jeseni nova šola
rr-i v • v
v Tržiču
Z novim šolskim letom bodo v Tržiču, kakor znano, odprli samostojni oddelek tehničnega zavoda za trgovino, ki ima sedež v Gorici. Sporočilo o soglasju ministrstva je prišlo že pred nekaj meseci, vendar je bilo odprto vprašanje, kam bodo novo šolo vselili. V dogovoru s tržiško občinsko upravo je bila zdaj tudi določena lokacija. Za sekcijo trgovskega tehničnega zavoda bodo namenili krilo šolskega poslopja v Drev. Cosulich, kjer sta že nižji srednji šoli "Giacich" in "Randaccio".
Prvotno so menili, da bi lahko trgovski tehnični zavod vselili v šolsko poslopje v Panzanu, kjer je bil prej industrijski tehnični zavod.
Z odprtjem nove šole v Tržiču se bodo zmanjšale tudi težave in gneča na avtobusnih progah.
Podražitev občinskih tarif
Goriški občinski svet je v ponedeljek skupaj s proračunom razpravljal tudi o podražitvi tarif, ki jih občani plačujejo za storitve, ki jih občina nudi na prošnjo zainteresiranih. Gre za celo vrsto občinskih storitev na najrazličnejših področjih. Zakon predvideva, da morajo letos koristniki kriti vsaj 32% stroška za storitev (lani 30%). V Gorici je bilo že lani kritje višje, okrog 46%, letos - pravzaprav, ko je že pol leta mimo — pa se bodo tarife na osnovi ponedeljkovega sklepa občinskega sveta podražile v povprečju za 10%, s čimer bo kritje stroška za posamezne storitve v višini 47% v breme koristnikom.
Različnih tarif je kar precej, tako da vseh v podrobnosti ne moremo navajati. Našteli bomo zato nekatere med najpomembnejšimi (v oklepaju navajamo za primerjavo lanske).
Mesečni prispevek v občinskih vrtcih bo 45 tisoč lir za polni čas in 40 tisoč za poldnevno varstvo (lani 40 in 35 tisoč); prevoz s šolabusom 3 tisoč 500 (3 tisoč); dnevni prispevek za otroške jasli 12 tisoč (11 tisoč). Za oskrbo v Domu za ostarele 30 tisoč lir dnevno (27 tisoč) in dodatnih 20 tisoč lir za osebe, ki niso samozadostne (18 tisoč); upokojenci, ki vlagajo 80% pokojnine, bodo za osebne stroške lahko razpolagali z 80 tisoč lirami (doslej 30 tisoč. Za obroke hrane v socialnih centrih gredo cene od 2 tisoč do 5 tisoč lir (1800-4500); prenočevanje v večnamenskem socialnem centru bo še naprej stalo 8 tisoč lir; tuš v javnem kopališču 2 tisoč (1500), kopel 2500 (2 tisoč). Navaden pogrebni prevoz 80 tisoč (70 tisoč), enako pa se v povprečju zvišajo vse tarife v zvezi s pogrebno službo in najemom grobov.
Nespremenjene ostanejo tarife za stojnice na mestni tržnici (od 35 tisoč mesečno za povrtninarje do 115 tisoč za cvetličarje) in za hrano v podgorski šoli s celodnevnim poukom (55 tisoč).
Ocena stanja v podgorski tekstilni tovarni
Na spisku zaposlenih v bivši podgorski tekstilni tovarni je še zmeraj okrog 400 delavcev, ki sicer prejemajo denarno nadomestilo iz dopolnilne blagajne. Bivše podjetje še zmeraj razpolaga s precejšnjim premoženjem, bodisi s halami, kakor tudi z zemljišči, na katerih je možna pozidava, kljub temu da je v zadnjih letih že bilo uresničenih nekaj novih gospodarskih pobud. O teh vprašanjih so razpravljali pred kratkim, na sestanku med predsednikom zbornice dr. Bevilacguo ter predstavniki finančne družbe Friu-lia, Friulia-lis, družbe Indusvi, predsednikom upravnega sveta bivše tekstilne tovarne v Podgori. Na sestanku so poudarili predvsem pomen načrtovanja novih posegov na območju biv-šetovarne, kakor tudi iskanja možnosti za ponovno uporabo že obstoječih industrijskih zgradb ter so ocenili pomen novih gospodarskih pobud, ki so nastale v zadnjem času.
Ob obisku predsednika deželne finančne družbve Friulia, Vittoria Zano-na v Gorici, je tekla beseda tudi o nekaterih drugih vprašanjih.
Vojko Pahor je letos maturiral z oceno 60
»Potrebno je znanje, a tudi sreča...«
Vojko Pahor, dijak klasičnega liceja Primož Trubar, je bil na letošnji maturi — edini izmed vseh maturantov slovenskih višjih srednjih šol — ocenjen z najvišjo oceno: 60. Povabili smo ga v našo redakcijo in z njim malce pokramljali o letošnji maturi, o študiju nasploh, pa še o njegovih poletnih in daljnosežnijh načrtih.
Ze dalj časa se vse glasneje govori o reformi višje srednje šole in o novi obliki, v kateri bi dijaki prikazali znanje, ki so si ga pridobili v višješolskem študijskem procesu. Ker nisi več obremenjen s študijskimi obveznostmi in si se na maturi odlično odrezal je tvoje mnenje o tem nedvomno najbolj »pristojno«.
»Načrtov glede reforme višje srednje šole je veliko, predlogov in misli pa še več, vseh ne poznam, zato bi se omejil le na svoje mnenje o šoli, ki sem jo pravkar zaključil. Menim, da je način poučevanja in študijski program na klasičnem liceju sorazmeroma dober, saj nudi dober nivo splošnega znanja, na podlagi katerega se posameznik lažje specializira v smeri, ki mu pač bolj ustreza. Tudi moje mnenje o obliki opravljanja maturitetne
preizkušnje je pozitivno, saj res lahko vsakdo pokaže to kar zna; moje mnenje pa ni le sad cenenega oportuniz-ma.«
Glede ocenjevanja izpitne komisje na vašem zavodu je bilo izrečenih veliko kritik.
»Ostrim ocenam glede dela maturitetne komisije se jasno ne morem pridružiti, lahko le rečem, da sem bil nad svojo oceno tudi sam presenečen. Med šolskim letom sem imel povprečno oceno okrog 7,8, za las boljšo od povprečne ocene mnogih sošolcev, ki pa so jih ocenili na maturi z znatno nižjo oceno. Lahko bi tudi pomenilo, da sem na maturi pokazal boljše znanje. To bi potrjevalo zgornjo domnevo, da je pač lahko maturitetna ocena odsev realnega znanja (na maturi seveda) posameznika.«
Kakšen je torej »recept«, ki ga priporočaš bodočim maturantom?
»Nobenega recepta ni, potreben je le resen študij, redno prebiranje slovenskih knjig in revij, pa tudi veliko sreče ali, bolje rečeno, veliko pomaga tudi splet naklonjenih okoliščin, kot sem jih imel tudi sam.«
Kako boš preživel letošnje počitnice?
»Že več let se udeležujem taborov Rodu Modrega vala; letos smo priredili tabor v gozdu Martuljku pri Kranjski gori. Pri tabornikih imam veliko prijateljev in vodstvo tabora je sestavljeno izključno od nas mladih, kar je dodatna vzpodbuda za boljše delo. Po taboru bom odšel v Anglijo, kjer se nameravam naučiti angleščine, saj na naših šolah ni poskrbljeno za to in se pet let (tri leta na nižji, dve pa na višji srednji šoli) mučimo z nemščino. Mnogi izmed nas smo izrazili potrebo po znanju tega svetovnega jezika, vselej pa smo naleteli na gluha ušesa.«
Nekaj besed še o tvojih študijskih načrtih.
»Nisem se sicer še dokončno odločil, izbral pa bom med znanstvenimi vedami, katere mi bolj ležijo. Verjetno se bom odločil za inženirijo, kjer je študij v prvih dveh letnikih skupen in šele nato izbiraš med raznimi možnostmi. V tem primeru bi se jaz posvetil elektronskemu inženirstvu, drugače pa bi študiral informatiko ali fiziko.«
(fg)
h razprave v pokrajinskem svetu
Degrassi ne odstopi v Gradežu KPI: nerešena ključna vprašanja
Popis zavoda IACP
Stanovanja za občane ki imajo motorične težave
Kriza v upravi goriške pokrajine je bila v ponedeljek zvečer formalno rešena. Obnovljena je bila, s ponovnim vstopom republikancev in socialdemokratov v odbor, petstrankarska koalicija med KD, PSDI, SSK, PRI in PSDI. Obnovljena večina naj bi vzdržala do konca mandata, do leta 1988. Take želje in upe so na ponedeljkovi seji poudarili med dveinpolurno razpravo, bodisi predsednik pokrajine Cumpeta bodisi predstavniki drugih strank koalicije.
Resnici na ljubo je treba zapisati, da je bilo o programu in o novi usmeritvi bolj malo ali nič besedi. Predstavniki večine so v glavnem razglabljali o krizi, pojasnjevali razloge in skušali obnovljeno koalicijo prikazati kot edino možno rešitev. Zgladitev sporov, 'zmagala je zdrava pamet namesto ozkih strankarskih interesov", kakor je dejal republikanski predstavnik Degrassi, naj bi bil pomemben politični uspeh.
Predsednik Cumpeta je sicer napovedal, da bo podrobnejše o programu spregovoril na prihodnji seji, v razpravi o letošnjem proračunu! Bistvenih novosti pa najbrž ni pričakovati, saj gre v bistvu za nadaljevanje prejšnje koalicije.
S posebnim zanimanjem so člani pokrajinskega sveta, novinarji in žal redki občani spremljali izjavo republikanskega predstavnika Degrassija, ki je. napovedal, da se še nekaj časa ne
namerava umakniti iz občinskega sveta v Gradežu. Torej bo istočasno odbornik na pokrajini in član občinskega sveta v občini, ki jo upravlja koalicija med republikanci, socialdemokrati, komunisti in zelenimi. Že nekaj dni so namreč vztrajno krožile vesti o njegovem izstopu iz občinskega sveta v Gradežu.
Je bila kriza na pokrajini tudi dejansko premeščena? Mnenja predstavnikov opozicije so glede tega zelo kritična. Komunisti so tako izbruh krize, kakor zgladitev sporov označili kot vsiljeno rešitev, ki je nastala izven pokrajinskega sveta. Načelnik skupine Poletto je ostro kritiziral dejstvo, da je pri reševanju številnih ključnih vprašanj, med temi tudi vprašanja mednacionalnih odnosov, že spet prišlo do občutnega zastoja in mrtvila. Zajedljivo kritičen je bil v svojem posegu tudi misovec Cosma, ki pa je kljub temu oddal svoj glas republikancu Degras-siju.
Kot zadnji je v razpravo posegel demokristjan Bergamin. Iz obširnega posega velja zabeležiti predvsem očitek komunistom, da so predvsem oni, z nepopustljivim zadržanjem krivi, če še niso bile sprejete zakonske norme za zaščito slovenske narodnostne skupnosti in če se v Gorici in drugod pojavljajo razni odbori za zaščito itali-janstva.
Komentar menda ni potreben.
Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za ljudska stanovanja (IACP) namerava v prihodnjih nekaj mesecih zbrati podatke o številu družin, ki vključujejo osebe z motoričnimi motnjami in ki imajo zato tudi posebne stanovanjske potrebe. Na podlagi zbranih podatkov bodo sestavili začasno lestvico, ki jo bodo upoštevali ob načrtovanju bodočih gradenj, oziroma preurejanju obstoječega stanovanjskega fonda.
Podatke je treba posredovati na posebnih obrazcih, ki so na razpolago v tajništvu zavoda IACP, Korzo Italia 116 in na županstvih. Izpolnjene obrazce je treba vrniti do 16. septembra letos, upoštevali pa bodo samo tiste obrazce, ki bodo pravilno in v celoti izpolnjeni in opremljeni s potrebno dokumentacijo, to je z izkazilom o invalidnosti in stopnji invalidnosti ter potrdilom (izjavo), da prosilec izpol-
SL0VENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
organizira v šolskem letu 1986/87 v Gorici sledeče tečaje:
1.	Tečaj za programiranje elektronskih računalnikov (175 ur).
2.	Tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur);
3.	Tečaj za fiskalno ažurniranje pri vodenju malih podjetij (40 ur).
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 19. julija 1986 v Dijaškem domu v Gorici, Ulica Montesanto 84, tel. 83495 vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure.
njuje pogoje predvidene v členu št. 24 dež. zakona 75/82.
V ostalem veljajo pogoji in določila, ki veljajo tudi za udeležbo na natečajih za dodelitev stanovanj IACP: prosilci morajo biti italijanski državljani, imeti stalno bivališče ali vsaj zaposlitev na območju goriške pokrajine, ki niso v prejšnjih letih koristili ugodnosti in olajšav za stanovanjsko izgradnjo. Prosilci ne smejo biti lastniki stanovanja, izpolnjevati pa morajo tudi pogoje glede višine skupnega družinskega dohodka.
Za podrobnejša pojasnila je na razpolago tajništvo zavoda IACP, ki je ob delavnikih, razen sobot, odprto od 10. do 12.30.
V petek v Gradišču
Koncert ansambla AMIS
V	okviru ciklusa poletnih koncertov, ki ga pripravlja društvo R. Lipi-zer, bo v petek, 18. t. m., ob 21. uri v dvorani Bergamas v Gradišču nastopil ansambel AMIS (Anticae Musicae Italicae Studiosi). Ansambel izvaja, kakor je mogoče razbrati že iz imena, dela italijanskih skladateljev in to na starinskih glasbilih. Kvintet sestavljajo Andrea Lausi, Luca Piccini, Stefana Rocco, Franco Rocco in Gigliola Matura. Na petkovem koncertu bodo izvajali skladbe starih italijanskih avtorjev Turinija, Frescobaldija, Vitalija, Merule in Cazzatija.
V	okviru ciklusa poletnih koncertov so predvidene še tri glasbene prireditve.
izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
vabi člane in prijatelje na proslavo 90—letnice Soške podružnice SPD. Slovesnost bo v nedeljo, 20. julija, ob 11. uri pri koči na Razor planini. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 7. uri s Travnika. Društvo priporoča udeležencem, da izberejo za dostop pot iz Podljubinja do planine Lom, do koder je mogoče pripeljati z avtom. Od tu je približno poldruga ura nenaporne hoje po gozdni cesti. Seveda je možen dostop na Razor planino tudi iz drugih smeri.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »9 settimane e mez-zo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO Zaprto do 7. avgusta.
VITTORIA 18.00-22.00 »Supermaschio per signore raffinate«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 in 21.00 »Čao inšpektor« DESKLE 21.30 »Superagenti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D"Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel 711315.
t
Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi
Anton Primožič
Žalujoči: žena Vittoria, hči Manu-ela z možem Petrom, mama, sestra, brat in drugo sorodstvo.
Gorica, 16. julija 1986
Alessandro Massera Čedad (5 let)
jišiMi
Letošnjega natečaja Moja vas, ki ga je že trinajstič organiziral Študijski center Nediža v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje, se je udeležilo 457 otrok s 488 prispevki. Otroci iz Benečije so vabljeni in se prijavljajo posamezno, iz Trsta in Gorice pa v glavnem pošiljajo prispevke šole. Organizatorji so seveda nagradi-li precej malčkov in nekaj šol, med temi dvojezični vrtec v Špetru, osnovne šole iz Njivic, Ahtna in Hloč, pa tudi srednjo šolo Trinko iz Gorice in osnovne šole iz Romjana in Šempola-ia.
Vsi prispevki so seveda v narečju. Nekaj smo jih izbrali in moramo reči, da je bila izbira težka, saj bi prav vsi zaslužili objavo, kar nam prostor seveda ne dovoljuje. Tisti, ki letos niso prišli na vrsto, bodo pač prišli prihodnje leto. Mislimo, da izbrani prispevki le dajejo dovolj popolno sliko o otrški fantaziji, poznavanju narečja in o tem, kaj je otroku v domači vasi, družini ali neposredni okolici najbliže. Spisi so seveda med seboj raznoliki, kar jih dela še posebno zanimive, kot so prisrčne risbice otrok, ki so se raje izražali z barvicami kot s črkami....
San Martina Chiabai iman sest liat, an tuole liato bo trezie liato ki puoiden plat na Seniam Benescke Piesmi. Kar sam miela stiar lieta sam sla piat parvi crat cupe s'mamo na Seniam Benesche Piesmi an parva piasan ki mi ie mama navadla ie bila Papiga.
Martina Chiabai, Grmek (6 let)
Jest se kličem Tomasetig Tatiana iman osam lit an pou an stoin u Cle-nji. Jest van pišem od našga svečenika, ki se kliče Svet Anton.
Mame tiste dni majo puno za dilat. Dilajo štruklje an gubance. Tist dan pridjo jist štruklje an gubance sorodniki an prijatelji.
Zvečer po maš se sliš zvanit.
Bui pozno judje grejo v ošterijo pit dobro vino, an poslušat godbo.
Ne manka Mokac z njega pero.
Tatiana Tomasetig, Špeter (8 let)
Pomlad al pa ne!
Kadar sonce je ustalo usi so počivali, an sanjali.
So sanjali pomlad ki je paršla an je parnesla use kar je liepega: rože, sonce ptiče in biele maglice.
Usi so bili veseli
kar so vidli
use tuole,
pa so se zbudili
so finih sanjat...
an so vidli
da nje bla pomlad!
Sanjalo je tudi moje srce.
Čakalo je pomlad: rože, sonce ptiče in biele maglice.
Odporlo se je.
Vidlo je samuo reči garde.
Finilo je saniat kier je vidlo da nje bla pomlad.
Francesca Clodig, Černetiči (11 let)
C\jOJ£>
Moja vas radioaktivna
Proti konca aprila v Chernobilu v Russi je poknila ena nuklearna centrala in tako se uzdignilo u nebo en velik oblak napolnjen radioaktivnosti ki je šel po celem svetu!
Ker radioaktiviteta se ne vidi in se ne sliši, pa vse eno je u zraku povsod ljudi so živeli kakor ponavadi: so jedli vse in so hodil okrog. Kadar so sporočili kai se je zgodilo in navarnost stvari, ustrašeni ni so več pili mleko, jedli srovo zelenjavo in pasio na vse previdnost ki so rekli po televizij.
Ampak trgauci se ne bajo umreti za radi radioaktivitete in skrbi samo dnar ki zgubijo ker ne morejo prodajati salato in še druge zelenjave in tudi druge zmrzlene v tisti katastropski dnevi. In čakajo da domovina im povrni škode. Mame skrbijo največ za nas otroci: »Ne poidit v travo, ne jejte kmečke jaice in sladoled.« Kadar se igramo zaupije: »Pridite notere in umite se!« Kadar ženske se srečajo nimar govorijo ad to nesrečo se svetujejo.
Najbolj postrašene okužajo druge: »Ne jejte zalenjavo, za to leto je boljše pastili vrta, zelenjava bo vsa inguinirana.
Pa none, ki se ne bojijo nobene stvari, jejo mirno use tisto ki rase na njihovih vrtovih in rečejo: »To sem obdelavala prav jast im ni inguinirana.
Upimo da takih katastrof ne bo več če ne naše mame nas bodo zaprle tu vetrino!!!
Štandrež
Muoja vas s kliče Štandrež. V Štan-drežu je prbližno tri taužnt ljudi. U placu je ulika cirkua. Tn blizu j er šula, azilo an hiša društva "Štandrež", ki kkšu buot puoijeju. Po tin je u vasi društvo "Oton Župančič", ki imju mjiš-ni zbor.
U Štandrežu je duosti hmitov, k di-Iju an so-tudi kkšni, k dilju v Gorici ali ki drugam.
Pred 1. svetounu ujski je biu Štandrež slovenska vas. Med 1. an 2. ujsku je Štandrež zgobru samostujnu občinu au je postalo goriško predmestje.
Lita 1968 je bla urjena Štaudrška čitalnica. Lita 1982 so u plcu odkrili spomenik padlim u NOB.
Zame Štandrež je zlu lipa in znimi-va vas.
Katia Paljavec, Špeter (11 let)
Amanda Humar (12 let)
Klopotač
Dan bot je biu dan sin an na hči, so se obečal za se oženit.
Tel sin je šu na ujsko an ta hči je obriedla na drua murozna an ga je oženila. Kar te sin je pršu damov an je vidu, de ona se je bla oženila, je zabolu an je umaru. So pasal pouno liet, an dan dan so miel za skopat no jamo tje v se-meterehe, lih tok so bli podložili ta sina.
Tu tej jame so obri-edle ne koste, ke se so držale vse ta edne, alore so šle klicat ospuoda za vidat, kuo nardit, an on je jau: »Zamita te koste an obisita jih tu kapela.« Kor je biu vietar, te koste so klopotale, zatuo judje so klical Klopotač. Zvečer, tu hiše od tele hčiere, ki je bla doventalna zlo stara, se so spravljal pu-obje an so gial an škometuval, ona je bla
simpr sednjena or za špolertan, je miela vič ku cent liet an ni mola muoriet. No nuoč dan sin je jau: »Čon iti tje v seme-tereh an con prnest san te Klopotač,« an tako je naredu. Kdor so miel za nest nazaj te Klopotač, jeh je prijeu dan streah, ke niso tiel nest spe nazaj. Alore so klical ospuoba an so povie-dal za te strah.
Ospuod je stuoru prečekerat ten kosten, te koste so jale: »Ta baba stara or za špolertan je bla ma muroza, smo ble obečal za se oženit an če ona me ne da roko za zlomit te giurament, maj ona ne bo mola muriet an maj me koste ne puojde-jo v pepeu.« Alore te stara je vstala or an mo je dala roko, te koste so šle v pepeu an to nuoč ona je muorla.
Eros Zamparinl, Subid (8 let)
Trjbče
Tn na Kraše prou na kunce mjhna vas, ki tn liži na Primorskin blizk Trsta no surt ima Udi.
So zavjdne, so Slovence, duhovite, plemenite, so zidarje, malavarje, nje zabite prou res nje.
Če šaljive so in vesljake so prej tode djloune Udje.
Zmjrej skupne, zmrjrej zbrne, use za anga, use za use.
Tu so nše, tu so nše, tu so trjbenske Udje.
Trjbče, oj Trjbče, tu je nša vas.
Trjbče, oj Trjbče tu so nša last.
Mi smo murve, mčke črne, če zafucmo se use uabrne.
Mi smo djnde, djmo mi na usem Primorskin takih ni.
(Trjbnsko himno, ki je tudi uglasbena, je sestavil domačin Atilio Kralj)
Martin Carli, Trebče (11 let)
Obiskali smo stoletnega starčka
Mi učenci smo nesli šopke cvetja in mu voščili še dolgo let življenja. Starček se imenuje Lojze Devetak. 25. aprila je imel 100 let in tega je zelo vesel. Sprejel nas je na dvorišču svojega doma. Ko sem ga videla, se mi je zdel moj dedek, ki ima 70 let. Hodi precej ravno, čeprav ima palico. Imel je lepo srajco, volnen brezrokavnik, temne hlače, siv klobuk in črne čevlje. Nesi očala s črnim okvirjem. Ko ga je Ruth fotografirala, on si je lepo popravil klobuk. Pripovedoval nam je o vojni, kako in kje je bil vojak, kaj je delal, kje se je rodil, kam je hodil v šolo in kako preživi svoj dan. Je že 40 let v pokoju. Ko je še delal, je izdeloval biče za konje. Po domače so rekli bičem »Škrbci« in izdelovalcem »škrbe-carji«. Pokazal nam je tudi lepo izdelan bič, ki ga je dobil za njegov 100. rojstni dan. Obisk pri starčku je bil prav prijeten.
Marija Tagliolato, Romjan (9 let)
Trjbnski Udje
Praujo, da so u starih cajtih lidje sis Trjbč djlle na kme-tijh in imjle so blago. Uakule vasi je blo use pasut duaste 9 roj ne. Pa usem Kraše in toi pr ns je blo duaste kmja. Lidje so mogle čistit uagrade in uazit kmje u strn. Prou zatu Trjbnce so ble pridne djlouce. Djlle so tode u Trste za zidarje in pa kavh. U Trst so hadile črjs Vrh. v Gaspadarje so se Upu ndrile hiše in usak je jmo krave in se druge žvale.
U cajte ujske je šlo duaste fnto h partizanm. Tiste, ki niso u cajte ujdle, so ih Njmce palavile in ih paslale u Nemčjo.
Pa kunčane ujske sa niso use vrnile damu.
Use mlade muže so Ijeta 1946 nrdile spamenik tistim, ki
so paleu ujske.	Manuela Carli (10 let)
'tare hiše u Trjbčh
U nše vse je narveč starih hiš u dulanskin kraje. Tn prau 1 prau je začjla nastajat vas. Hiše sa ble niške in use so »jele štalo. Zidale so ih no blizk druge taku, da sa prsparie
a zidh. Usaka hiša je imjla tode brjč in štjrno. „T.,	,
Žide ud hiš so ble širuake tode an meter. Nikole niso rdile uakno na burje in če so ih mogle narjedit, _so ble rojhne zarade mraza. U čuhnje so imjle usi uagmsce, kar 3 čuhle in se pazime grjle. Več bagate hiše so imjele tode rvo nadstropje sis baladurjm. Skale so ble sis kmja uazu-ih in guar so ble kmbre.	, .... .
Takih hiš u Trjbčh ih ni skore več, razn ne ud Milata
Stare hiše so šje ud Rošato, ud Ljenčkice, ud Blazjerno in r Bagunh.	.
Gurnske krej je nastau bi ksno. Tn je duaste novi in
»praulenih hiš.	... , ,,
Peter Carli H let
i tl ■lian
cjrkve je še stara hiša, ki je bila ud Ljnčkice. Tbt je Jša zmjre čista, paspraulena in pamjtena. Ljncka je Dia
forte pridna gaspadinja. Kdr je pjekla kruh in sa je zit kej pačrno, ga je hitro pabelila.
Njn muš sa je klico Jure. Pa preimke so ble Kral. Imjle so štjre uatruake: tri fnte in ano pupo. Usi štjrje so pamrle.
Tode hiša ud njh je pasuta.
Tu me je pavdjla muaja nuna.
Mojca Carli (11 let)
Vaške kau
Na kraje vasi je vaške kau. Zdej je prazn, ki na dne ni ilouce in sa taku uada ud džja zgibi pa luknjih u kraške
^Ambat je biu kau u sve patrjbn. Usak dn so tn kmjtje napajale žvino. Zatu so ble uakule Trjbč šje tri kale.
Kdr lidje niso imjele več žvine, tode kau im ni biu več
patrjbn.
Pačase sa je sprazno in pasšo. Zdej je
dalinca, kmr rase
plivju in dvej vrbe.
Praujo, da ga budo uačistle in papraule.
Sebastiano Lokatos (11 let)
Trjbnska cjrku
Ljeta 1430 (taužnt štjrstu tridesjt) so v vse pastaule cjrkvi-co pasvičjeno svjtme Andreje, ki še dn dns staji na plače. Ta prvo je bla na tm mjste cjrkvica sis žjgnm. Ljeta 1874 (taužnt usnstu štjreinsindeset) pej so cjrku razšjrle in črjs enajst Ijt so rjeune vščne kuple zgune. Zaprašile so in debile ud cjrkve sv. Justa kip svjtga Andreja sis bjuga kmna.
Zad za ualtar je slikar Tone Kralj nariso na zit Zadnjo vičjrjo. Tu je blo ljeta 1958 (taužnt divjtstu usnin pideset). Lidje so ambat rade hadile u cjrkvico. Nutr je visela stršno Ijepa kluča (luč). Ble so vilike in Ijpe slike Križeuga puta in vilike klapi. Zdej usga tga ni vč. Pred cjrkvo je bla vilika lipa. Djablo je blo taku širuako, da jo je primlo sjdm mužo. Tu lipo so fašiste pažagale in sižgale.
Dns staii na ninm mjste spamenik padlim vaščnm.
Mojca Carli (11 let)
Moja sestrica
Moja sestrica se kliče Ljuba, ima deset miascu, pezi osan kg, ima oči plave, niama zobi an malo lasi.
Popudan kar mama jo nese spat jo fanjo pokrie ma moja sestra use aszaba an jo ušafamo, de skače go po pastiaj al pa kobacina gor in dol an namest spat se smieie ku skrakiac.
Kar pride kajšan, Ljuba začne uekat, cie de jo uzamejo uoz boxa, an cie iti s paseginan. Ma mama jo na more saldu uozit, zaki ima dielo antada jo peien ist. Runan cross s paseginan an moja sestrica se smieie an je vesela, če se ustavin začne jokat antada gren napri. Potle me mam kliče damu, zaki Ljuba muora jest.
Kar začne jest muoran dielat comiche, takua ona gleda mene an na via ka mama ji basa tu usta, kar fini jest je usa umazana an se na pusti obrisat.
Ljuba gleda an television, specialmente kar je publicita an mama prave de je že zabuliena ku ist.
Moja sestra zna že klicat mama an tata an ba—ba—da—da—brr—brr an runa ciao z roko, mi klade an parste tu oči, me ulače za nuas an me lasa.
Moja sestrica je faina, simpatik an barka, kar spie.
Leonardo Crainich, Ljesa (11 let)
Keku je ciganka kraia po Doberdubi
Pitdesit lit od liga je bila u Duberdubu črna mižjerja. Ljudji raunali presite nje zase, ampak zutu da su nosili predajet klobase, šelame, krodigine an pršute v Trst ali u Goricu, za zslužit kašnu liru. Navada je bla, da su sašili svinska rubu u kuhnji nad ognjiščem.
Moja bisnona je bla duoma, muzi pej so šli u grunt. Pa je pršla u hiša adna ciganka, da bu čitala srejču muoji bisnoni. Rjekla ji je, nej si luže na glavu adnu veliku kozica an nej ji da roku. Začila ji je pravit suoju usodu in na kuonci ji je šje rjekla, da sji buoju averirale use žjelje, če bu molila desit minut sz kozica na glavi. Bisnona je molila anu molila, an ko si je zdilo zduosti, je uprašala, če se lahko uzamje kozicu duol. A nobjeden ji ni odgovuoru. Ko sje luožla kozicu z glave, ni vidla več ciganke, pa tudi klobas an šelama ni blo več nad ognjiščem.
Tudi druge žinske z vasi je lokalo taku, kot muoju bisnonu. U adnen dnjevu su tri ciganke ščistle vas od svinskih dobrut.
Silvan Ferfolja, Doberdob
J
:q
mm
"--..a. -'.*?•


-A..
)-
V v
\ J'
~ T.X
■ V'
Doris Balloch Ahten (6 let)
A

/r"
t 'V •'	^	V
V \ ^ i -
V sinočnjih zadnjih tekmah polfinalne skupine v Oviedu poraz »plavih« in zmaga »azzurrov«
Slaba igra
v napadu usodna za Jugoslavijo
Izidi, lestvice in nadaljnji spored
ZDA — Jugoslavija 69:60 (37:30)
ZDA: Bogues 2, Amaker 2 (2:2), K. Smith 10, Kerr 6, Elliott, McKey 9 (3:3), Seikaly, Robinson 21 (7:11), Hammonds 3 (1:1), Shaw, Gilliam 7 (1:4), C. Smith 9 (1:4).
JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 12 (2:2), A. Petrovič 11 (4:5), Divac 6, Čutura 15 (1:2), Petranovič, Mutapčič, Radovič 8 (2:5), Vrankovič, Radovanovič, Ara-povič, Dalipagič 2, Cvjetičanin 6.
SODNIKA: Wirovnik (Izrael) in Peres (Panama); PM: ZDA 21:30, Jugoslavija 9:14; ON: ZDA 19, Jugoslavija 29; PON: Petranovič (17), Vrankovič (35); TRI TOČKE: Kerr 2, K. Smith 2, D. Petrovič 2, Cvjetičanin 2, A. Petrovič
OVIEDO — Jugoslavija je zamudila veliko priložnost, da bi v svoji polfinalni skupini v Oviedu osvojila prvo mesto in imela tako večjo možnost, da se v Madridu uvrsti v finale. »Plavi« pa so tokrat odpovedali prav tam, kjer so se na tem mundo-basketu najbolj izkazali — v napadu. Res je, da so Američani odlično igrali v obrambi, da so bili v skoku ped košema izredni, vseeno je skoraj nemogoče, da je čosičevim varovancem v štirinajstih minutah igre uspelo doseči le 2 točki, v desetih minutah 9, in v šestnajstih mnutah 15.
In kljub temu bi »plavi« lahko zmagali. Američani so bili namreč v o-brambi odlični, toda tudi zelo naivni. Ko bi Jugoslovani v večji meri prodirali in s predhodno finto metali na koš, bi gotovo zbrali večje število točk. Preveč pa so iskali met od daleč, in to iz neugodnih položajev. Jugoslovanska reprezentanca je
GLEDALCEV: 5000.
OVIEDO — Po visokem porazu proti Jugoslaviji je Italija včeraj zasluženo premagala Argentino in se bo tako potegovala za 5. mesto.
»Azzurrk so včeraj nedvomno imeli olajšano delo proti Argentincem, ki so v preveliki želji do zmage, ki bi jim celo omogočila uvrstitev med prvo četverico (če bi v naslednjem srečanju Jugoslavija premagala
1; GLEDALCEV: 5000.
ostala tudi presenečena, da je a-meriški trener Olson »zaupal« Dražena Petroviča nizkemu (159 cm) Ty-ronu Boguesu. In tudi pri tem so »plavi« napravili napako: svojemu najboljšemu strelcu, kot se v košarki pravi, niso izpraznili prostora: Dražen Petrovič je tako metal iz neugodni položajev in grešil, če dodamo še, da je moral Petrovič zaradi petih osebnih napak na klop že v 17. minuti in da Radovanovič zaradi po-
ZDA...), napravili preveliko napak. Italijani so tako ob dobri igri centra Magnifica, ki je zopet potrdil, da je na tem mundobasketu gotovo eden izmed najboljših »azzurrov«, in Rive, držali v šahu nasprotnika in tudi zasluženo zmagali.
Po izenačenem boju do 15. minute (24:24) so si Italijani priigrali manjšo prednost 7, 8 točk, ki so jo nato
škodbe ni mogel na igrišče, potem je vse breme v obrambi nosil Vrankovič.
čosič je verjetno prepozno poslal na igrišče mladega Divca, ki je v zadnjih minutah srečanja zelo dobro opravil svojo nalogo.
Srečanje se je za »plave« začelo katastrofalno. Američani so v drugi minuti vodili s 5:0 (»plavi« so bili proti njihovi obrambi kot zbegani). Prvi koš je Jugoslavija dosegla v 5. mi-
oddolžili
obdržali in še povečali v 2. polčasu.
Argentinci so v poslednjih minutah tekme (zaostajali so za 10 točk) skušali z agresivno obrambo nadoknaditi razliko, ob skrbnem vodenju izkušenega Marzoratija pa »azzurrom« zaslužena zmaga ni ušla iz rok.
Po zmagovitem srečanju proti Argentini je trener »azzurrov« Valerio Bianchini izjavil: »Zelo zadovoljen sem za to zmago, ker smo zelo dobro reagirali po visokem porazu proti Jugoslaviji in tudi po polemikah. Zasluženo smo premagali Argentince in moštvo je pokazalo napredek v igri. Upam, da bomo s tako igro nadaljevali tudi na tekmah v Madridu. Sicer, kot sem dejal že pred nastopom na tem svetovnem prvenstvu, še naprej zaupam tem fantom.
nuti in z dvema točkama je ostala vse do 14. minute igre. »Plavi« so se nato vendarle nekoliko opogumili in kljub .ne preveč dobri igri sklenili polčas le s 7 točkami zaostanka.
V nadaljevanju je Jugoslaviji uspelo zaostanek zmanjšati tudi na 3 točke (v 28. min. 41:44), nekaj zgrešenih metov in tudi čudne odločitve predvsem panamskega sodnika Pereza so »plavim« onemogočili, da bi dohiteli nasprotnika in celo povedli. Veliko priložnost so Jugoslovani imeli tudi dve minuti pred koncem pri izidu 58:62, niso pa imeli dovolj moči in tudi spretnosti, da bi Američanom ogrozili zmago.
Po tekmi je trener »plavih« Kreši-mir čosič dejal: »Po včerajšnji visoki zmagi proti Italiji sem se bal, da bo zbranost med našimi igralci padla. Zato sem tudi na sestanku pred srečanjem z Američani opozarjal i-gralce, da bomo igrali proti zelo a-gresivni obrambi in da nam ne bo lahko. Če smo izgubili, to ni tragedija. Pač Američani so bili boljši. Škoda le, da nisem dal več možnosti i-granja mlajšim, toda bal sem se, da bi starejši izgubili samozavest pred sklepnim delom tega SP. Dražen Petrovič je imel velike težave z malim Boguesom. Kmalu je postal živčen, preveč je forsiral met in seveda tudi grešil. Moram še reči, da smo v obrambi dobro igrali, v napadu pa smo razočarali.
Trener Američanov Lute Olson: »Mislim, da smo srečanje osvojili z zelo dobro obrambo. V zadnjih štirih tekmah smo svojo obrambo zelo popravili, moram pa dodati, da smo tokrat dobro igrali tudi v napadu. Posebno smo se bali Dražena Petroviča, ki pa tokrat ni mogel dati svojega doprinosa. Kljub temu pa je dokazal, da je zelo dober košarkar. Met mu sicer ni šel, dobro pa je asistiral.« (B. Lakovič)
POLFINALNI SKUPINI Barcelona
IZIDI: SZ - Kuba 129:87; Španija-Grčija 87:86; SZ - Izrael 114:77; Brazilija - Grčija 115:95; Izrael - Kuba 88:78; Brazilija - Španija 86:72; Brazilija - Kuba 99:83; Španija - Izrael 94:65; SZ - Grčija 105:93; Brazilija -Izrael 90:75; SZ - Španija 88:83; Kuba - Grčija 74:66; Španija - Kuba 78:77; Izrael - Grčija 82:79; SZ - Brazilija 110:101.
LESTVICA: 1. SZ 10; 2. Brazilija 8; 3. Španija 6; 4. Izrael 2; 5. Kuba 2; 6. Grčija 2.
Oviedo
IZIDI: Italija - Kitajska 98:87; ZDA -Kitajska 107:81; Kanada - Argentina 96:82; Jugoslavija - Argentina 87:68; ZDA - Italija 86:64; Jugoslavija - Kanada 83:80; Argentina - ZDA 74:70; Italija - Kanada 89:86; Jugoslavija -Kitajska 106:82; ZDA - Kanada 77:65; Jugoslavija - Italija 102:76; Argentina -Kitajska 97:80; Italija - Argentina 78 proti 70; ZDA - Jugoslavija 69:60; Kanada - Kitajska 95:81.
LESTVICA: 1. ZDA 8; 2. Jugoslavija 8; 3. Italija 6; 4. Kanada 4; 5. Argentina 4; 6. Kitajska 0.
SPORED FINALNEGA DELA V MADRIDU
ČETRTEK, 17.7., 18.00: Španija - Kanada; 20.00: Brazilija - ZDA; 22.00: SZ - Jugoslavija.
PETEK, 18.7., 18.00: Grčija - Argentina; 20.00: Izrael - Italija; 22.00: Kuba - Kitajska.
SOBOTA, 19.7., 18.00: finale za 11. mesto; 20.00: finale za 3. mesto; 22.00: finale za 7. mesto.
NEDELJA, 20.7., 12.30: finale za 5. mesto; 19.00: finale za 9. mesto; 21.00: finale za 1. mesto.
Italijani so se delno
Italija — Argentina 78:70 (38:31)
ITALIJA: Premier 2 (2:2), Magnifico 25 (5:5), Gilardi, Polesello 2, Bruna-monti 3 (1:2), Villalta 11 (1:2), Riva 23 (3:5), Marzorati 10 (1:3), Sacchetti 2, Costa, Binelli, DelTAgnello.
ARGENTINA: Camissasa 12 (1:1), Campana 20 (6:6), Maggi 8, Montenegro 8, Romano 8 (5:5), Aispurua 4 (4:4), Cortijo 8 (1:2), Uranga 2, Orono, Milane-sio, Milovich, Borcel.
SODNIKA: De Coster (Belgija) in Lobosco (Brazilija); PM: Italija 13:19, Argentina 17:18; ON: Italija 17, Argentina 19; PON: Montenegro (36); TRI TOČKE: Riva 2, Marzorati 1, Camissasa 1, Campana 2, Romano 1, Cortijo 1;
Na predvčerajšnji seji Jadranovega odbora in igralcev
NAŠO ZDRUŽENO EKIPO BO VODIL P. BRUMEI
Na pobudo goriške občinske uprave
M Mednarodni odbojkarski turnir
Marsikateri bralec in ljubitelj košarke se je verjetno spraševal, zakaj zadnje čase bolj malo pišemo v zvezi s košarkarsko ekipo Jadrana. Razlog za to je dokaj enostaven: po koncu prvenstva so jadranovci sodelovali le na enem turnirju (v okviru koprskih srečanj), razen tega pa v tem obdobju ni bilo nič drugega, kar bi bilo omembe vredno. O prestopu Fabrizia Zarottija k prvoligašu Fleming Porto San Giorgio smo že poročali.
Predvčerajšnjim so se na sestanku zbrali predstavniki Jadranovega odbora in igralcev, da se pogovorijo o prihodnji sezoni. Ekipa bo nastopala v prvenstvu B2 lige pod vodstvom Petra Brumna. Na podlagi programa, ki ga je Brumen predstavil na seji, je večina prisotnih igralcev zagotovila nadaljnje igranje pri Jadranu, trije košarkarji pa bodo svojo dokončno odločitev iznesli v najkrajšem času. Brumen je izjavil, da bo skušal poveriti večjo mero odgovornosti mlajšim igralcem, ki bd morali v bodočnosti postati dejanski nosilci
igre. V zvezi s tem navedimo, da bo Marko Lokar tudi v prihodnji sezoni nastopal v Jadranovem dresu, saj je Don Bosco obnovil posojilo tega košarkarja naši ekipi še za eno sezono. Zaenkrat ni bil še govor o drugih okrepitvah, medtem ko se bo Ja-dranov odbor obrnil na matična društva, da bi pristala na odstop mlajših in boljših posameznikov.
Jadranovci bodo priprave na naslednjo sezono začeli 18. avgusta, v
repenski telovadnici. V Repnu bodo »plavi« opravili prvo fazo priprav, nakar bodo odpotovali na skupne priprave v Slovenijo (kraja še niso izbrali) ter sklenili ciklus treningov v Trstu, tako da bodo nared za prvenstvo, ki se bo pričelo konec septembra. Kot vidimo torej, je bilo alar-mistično pisanje tukajšnjega italijanskega dnevnika o skorajšnjem razpustu naše združene ekipe brez vsake osnove.
Goriška pokrajinska uprava je tudi letos pobudnik zanimive športne manifestacije, 3. mednarodnega odbojkarskega turnirja za Trofejo goriške-ga mesta, na katerem nastopajo mladinske izbrane vrste (under 17) Jugoslavije, Italije, Tunizije in Grčije. S to pobudo Gorica potrjuje svojo vlogo mladinskega odbojkarskega centra, kar je nagrada tudi za prizadevanja številnih društev, med katerimi se uveljavljajo predvsem slovenska, ki se ukvarjajo s to športno panogo.
Turnir (začel se bo jutri) bo v telovadnici UGG na Trgu Battisti. Tekmovali bodo vsak proti vsakemu. Glavni favoriti za končno zmago so Italijani, saj ekipo sestavljajo v glavnem fantje, ki že igrajo v najvišjih ligah. Brez dvoma bodo »azzurri« i-meli v jugoslovanski vrsti najtežjega nasprotnika, tako da bo verjetno prav zadnje srečanje turnirja odločalo o končnem zmagovalcu. Turnir sam bo reprezentancam služil kot priprava na bližnje evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo avgusta v Bolgariji.
SPORED TEKEM
Jutri, 17.7., ob 18.30: Italija - Tunizija; sledi Jugoslavija - Grčija; Petek, 18.7., ob 19. uri: Jugoslavija -Tunizija: sledi Italija - Grčija; Sobota, 19.7., ob 19. uri: Grčija - Tunizija; sledi Italija - Jugoslavija.
Bearzot pri sodniku
MILAN — V zvezi z afero o domnevnih črnih fondih, v katero naj bi bili vpleteni igralci italijanske nogometne reprezentance (»Epoca« je pisala, da jim je tedanji sponsor »Le Coq Sportif« med španskim mundia-lom izplačal okrog 400 milijonov lir) je včeraj pred namestnika državnega pravdnika moral tudi trener Bearzot.
Kaj je Bearzot povedal, ni znano. »Kot priča ne morem nič povedati, nasprotno, moja dolžnost je, da nič ne povem«, je dejal Bearzot. »Moj odgovor je bil ta, da sem vložil tožbo zaradi omenjenega članka«, je še pristavil. To je bilo vse, kar so časnikarji iz njega izvlekli:
Odprto pismo F. Zarottija Jadranovim navijačem
Rad bi vsem svojim prijateljem in Jadranovim navijačem pojasnil situacijo, ki je nastala po koncu prvenstva in ki mi je zelo pri srcu.
Ob koncu letošnja prvenstva sem izjavil, da bom v sezoni 1986-87 igral ali za Stefanel ali za Jadran. Kot vsi dobro vedo, je bil moj primarni cilj igranje v A ligi, toda pri Jadranu sem se počutil resnično zelo dobro, zato bi z zadovoljstvom ostal v tej čudoviti ekipi še za eno sezono. Na žalost je v moji družini prišlo do nepričakovanega in bolečega dogodka, ki me je prisilil na drugačno izbiro. Zato bi se rad opravičil vsem svojim soigralcem, krasnim navijačem in vodstvu kluba. V tem letu sem od vseh ogromno pridobil in tega ne bom nikoli pozabil. V upanju, da bi nekoč še nastopal v Jadranovem dresu, se vsem iz srca zahvaljujem.
KOLESARSIVO: na 12. etapi dirke po Franciji
Hinault rumena majica
J. Marušič: Močnejši pod košema
PARIz — Prva pirenejska etapa je pokazala, da so upi francoskega asa Bernarda Hinaulta na končno slavje povsem upravičeni. Etapno zmago je sicer prepustil Špancu Delgadu, sam pa je zanesljivo prevzel prvo mesto na skupni lestvici.
Med včerajšnjo etapo je odstopilo 17 kolesarjev, med katerimi so bili tudi Italijani Magnago, Pagnin, Gio-vannetti, Piccolo in Beccia.
VRSTNI RED 12. ETAPE: 1. Del-gado (Šp.), ki je 217,5 km (Ba-yonne - Pau) prevozil v 6.0318”; 2. Hinault (Fr.) po 1”; 3. Lemond (ZDA) 4’35”; 4. Herrera (Kol.) 4 minute 36”; 5. Bauer (Kan.) 5’09”; 20. Fignon (Fr.) 11”02; 53. Contini (It.) 1519”.
SKUPNA LESTVICA: 1. Hinault
(Fr.) 51.36’28”; 2. Lemond (ZDA) 5’26”; 3. Zimmermann (Švi.) 6’23”; 4. Delgado (šp.) 6’58”; 5. Millar (Škotska) 7’04”; 6. Bernard (Fr.) 7’47”; 7. Bauer (Kan.) 7’50”; 8. Ma-diot (Fr.) 9’42”; 9. Criquielion (Bel.) 9’55”; 10. Winnen (Niz.) 10’35”; 11. Hampsten (ZDA) 10’47”; 12. Pelier (Fr.) 10’59”; 13. Mottet (Fr.) 11 minut 42”; 14. Herrera (Kol.) 11 minut 56”; 15. Fignon (Fr.) 12’43”; 26. Contini (It.) 1817”.
Pričetek mladinskega atletskega SP
ATENE — V Atenah se bo danes pričelo svetovno mladinsko atletsko prvenstvo, na katerem bo nastopilo več kot 1200 tekmovalcev iz 115 držav. Prvenstvo bo trajalo pet dni.
Waldi Medeot, trener goriške košarkarske ekipe Segafredo, ima v žepu letalsko karto za ZDA, kjer bo moral poiskati primernega igralca, ki bi zapolnil vrzel v goriškem klubu. Govori se, da potrebuje režiserja, neke vrste Wrighta, da se razumemo. Glede drugega Američana pa kaže, da bo v Gorico prišel center Otis Howard (ali Reggie Hannah). To, kar zadeva tujce. O italijanskih igralcih je treba reči, da se je goričko vodstvo dobro odrezalo, saj je prihod Antonia Šale in Angela Gilardija (oba prihajata iz Cantuja) odločno okrepil ekipo pod košema in dvignil povprečno višino. Sedaj ima postava kar štiri italijanske igralce, ki presegajo 2 m.
Nekaj več nam je o sedanjem položaju ekipe povedal Jordan Marušič, ki ga je Segafredo dokončno odkupil od Brescie in je z goriškim klubom vezan za eno leto.
»Mislim, da je prihod dveh mladih
igralcev, kot sta Sala in Gilardi, velikega pomena za našo ekipo, ki je vedno pogrešala visoke igralce. To je bilo še posebej potrebno, če pomislimo, da ne bo več Morena Sfiligoja, ki je odšel v Mestre (Gorico sta zapustila tudi Bon in Nobile verjetno pa bo odšel še B aggi).
O tujcih ne vem kaj veliko povedati, saj te stvari ureja vodstvo društva. Vem le toliko, kar berem v časopisju. Mislim pa, da bo Howard -.lahko prišel v Gorico, kar bi bila za nas velika pridobitev pod košema. Za drugega Američana je logično, da je treba iskati takega igralca, ki bo znal predvsem graditi igro, čeprav ni nujno, da mora biti izrazit režiser.«
Segafredo bo predprvenstvene priprave začel 4. avgusta v Gorici, potem pa se bo udeležil nekaterih turnirjev.
Poglejmo sedaj, kako bo sestavljena ekipa (italijanski igralci) v novem
prvenstvu: Ardessi (35 let, 194 cm), Borsi (19, 200), Bullara (22, 192), Marušič (29, 202), Stramaglia (19, 193), Sala (22, 202), Gilardi (20, 207). (pr)
Stefanel na pripravah
TRST — Včeraj zjutraj so se na klubskem sedežu zbrali italijanski košarkarji, ki bodo v naslednji sezoni branili barve tržaškega Stefanela v prvenstvu A-2 lige. Odsotna sta bila le Fischetto in Vitez, ki se bosta moštvu priključila v kratkem. Košarkarji Stefanela bodo s pripravami pričeli že danes. Prvi teden bo treninge vodil novi trener Tanjevič, ki bo nato odpotoval v ZDA, kjer bo skušal najti primernega centra za tržaško e-kipo. Drugi tujec bo verjetno krilni igralec Sam Williams, ki je letos igral za bolonjski Granarolo.
*
Obisk pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena
Mladim privzgojiti ljubezen do morja in navdušenje za športno udejstvovanje
Kadet Andrej Ferfolja na jugoslovanskem državnem prvenstvu v Izoli
Poletje je čas, ko se velika večina ljudi podaja na počitnice in izbira med hribi in morjem. Morje je pravzaprav del nas vseh, ki živimo v obmorske mestu, kljub temu pa se je prava pomorska kultura, ki naj bi jo imela ljudstva ob morju nekako izgublja. Tako vsaj pravijo pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena. O tem nam je pripovedoval Bruno Bogateč, ki je Sirenin športni direktor.
'V našem klubu je nekaj ljudi, ki še oživlja spomin na dobo, ko smo Slovenci ribarili v Tržaškem zalivu in bili z morjem intimno povezani, saj je bilo morje ne le vir dohodka, pač pa tudi vir golega preživljanja naših ljudi, še posebno Križanov, Kontovelcev in Barkovljanov. Danes pa naš človek čedalje manj zahaja na morje, morja se spomni ob poletnem kopanju ali kvečjemu ko gre za lažje športno udejstvovanje." Sirena naj bi po željah Bruna Bogatca posredovala mladini kot prvo ljubezen do morja, navdušenje za tesnejši in prijateljski stik z morjem in šele nato tehnične spretnosti in veščine jadranja. Poleg tega pa naj bi se ob jadranju mladi urili v vztrajnosti, požrtvovalnosti, ki naj bi gradile močan značaj. "Na žalost," je nekoliko potožil Bogateč, "se večina mladih, ki se tu zbira ne zažene v agonistično jadranje, tako da bi dosegala čim boljše rezultate. Manjka nam po mojem dobrih mentorjev, ki bi perspektivnim dobrim jadralcem sledili in jih usmerja-
li." Vsekakor pa jadranje še zdaleč ni enostaven in lahek šport. Nasprotno, zanj se je treba odločiti že zelo zgodaj, najboljše je, če otrok začne s spoznavanjem jadranja še pred 10. letom in se najprej navduši za optimiste (najmanjši čolni). Če se navdušenje nadaljuje, je tu že več možnosti, da se bo bodoči mladostnik razvil v dobrega jadralca, ki bo lahko nastopal na državni in mednarodni ravni. "Prepričan sem," je podčrtal Bogateč, ' da bi moral biti naš prvi cilj čim kvalitetnejše udejstvovanje na državnih in mednarodnih tekmovanjih in prvenstvih, edino tako se lahko tudi kot slovenska manjšina uveljavimo širom po svetu in si zagotovimo spoštovanje večinskih narodov, in konec koncev tudi naših tržaških someščanov. V tem je po mojem tudi politična važnost takega športnega kluba kot je TPK Sirena."
Sirenini cilji so torej predvsem visoko športno udejstvovanje s čim boljšimi rezultati in ne nazadnje vzgoja "pravih Primorcev", ki bi si preko jadranja privzgojili čut za natančnost in koncentracijo in ki bi postali bolj iznajdljivi ob zavesti, da jadranje ni le tehnika, pač pa predvsem mentalna in šele nato fizična kondicija. "V ta namen prirejamo tečaje za otroke in mladostnike. 30. junija so štartali tedenski tečaji za optimiste in deskarje. Prvi se odvijajo pod vodstvom Bogdana Staniča, druge pa vodi 22-letni David Poljšak. Tečaji se bodo vršili do
konca julija, nato pa bo trener na razpolago še ves avgust in september."
Med pomembnejša športna udejstvovanja gre omeniti predvsem evropsko prvenstvo juniores v razredu finn (čoln 4,5 m), ki se ga bo udeležil Sirenin član Lorenzo Bogateč, ki bo od 21. do 27. julija tekmoval v kraju Balaton na Madžarskem. Njegova sestra Arianna pa bo istočasno zaposlena na Svetovnem ženskem prvenstvu v razredu europa (čoln 3,30 m), ki bo v Helsinkiju na Finskem. Bodisi Lorenzo bodisi Arianna sta v svoji kategoriji člana italijanske državne reprezentance. Ostali člani Sireninih tekmovalnih ekip pa bodo prav tako razpeli svoja jadra. Najmlajši bodo tekmovali na regati za 2. selekcijo za prvo jadro, ki jo TPK Sirena organizira 20. julija v Bar-kovljah. 27. julija pa bo v Tržaškem zalivu regata za razrede laser, europa in finn. Tekmovanje bo za Pokal Sirena.
Med tem časom so se Sirenini jadralci udeležili še drugih regat, junija je bila regata Trst - Brioni, prejšnjo soboto in nedeljo pa se je v Gradežu odvijala conska regata, na kateri so sodelovali jadralni klubi, ki spadajo v XI. cono (področje od Milj do reke Pad). Na prvo mesto v kategoriji europa se je v Gradežu uvrstila Arianna Bogateč, v razredu laser pa je drugo mesto prav tako zasedel Sirenin član, in sicer Andrej Gregorič.
Glede na to, da je Sirena že od 1. 1979 včlanjena v FIV (Federazione ita-liana vela), bi sklepali, da ima še kar dobre stike z italijanskimi jadralnimi klubi. "Imamo še kar dobre stike bodisi z italijanskimi kot jugoslovanskimi klubi, precej nas poznajo v obeh državah."
Jadranje je potemtakem zahteven šport. Od človeka terja, da se mu veliko posveča, če želi doseči vidnejše rezultate. Stroški se polagoma tudi naberejo, veliko denarno pomoč pa nudi že klub sam, ki daje svojim članom na razpolago vso opremo. V zameno pa pričakuje TPK Sirena, da se bodo njeni člani v čim večjem številu zagrizeno podajali na tekmovanja in dokazali tako drbršno mero vztrajnosti in ljubezni do življenja na morju.
Ob razstavi balinarski turnir
V nedeljo je v okviru 24. občinske razstave terana in Pokušnje domačih belih vin v Repnu potekal balinarski turnir, ki ga je priredil balinarski odsek KD Kraški dom. Na balinarski stezi Pod Rupo se je zvrstilo osem ekip in sicer: Logatec, Cerknica, Rovte, Danica-Vrh, Aluminij—Komen, Portuale, Burja—Križ, in Kraški dom. Po celodnevnem tekmovanju v prijateljskem vzdušju se je najboljše uvrstila ekipa Portualeja. Drugo in tretje mesto sta zasedli Bur-ia Križ pri Tomaju in domača ekipa Kraški dom.
Priznanje neutrudnemu pedagogu
V okviru prireditev in praznovanj ob 30. obletnici ustanovitve ŠZ Sovodnje so ob prijateljski nogometni tekmi med sedanjimi in bivšimi igralci izročili priznanje in spominske plakete tudi nekaterim zaslužnim sovodenj skim športnim delavcem ter sorodnikom igralcev in odbornikov, ki so preminili. Posebno priznanje pa sta predsednik društva Davorin Pelicon in trener ekipe Gianni Marson izročila neutrudnemu nogometnemu pedagogu in prijatelju Sovodenj Mariu Kovačiču (v sredini).
»Da,« pravi Mark, »to je že res, razumem tebe, ki si prišel od daleč, da si želiš preplezati nekaj velikega in zahtevnega, toda je vendarle plezanje samo, odnos do skale. Ker to ni neka človeška modna muha, v tem odnosu je nekaj globljega. Morda še ostanki pristnega, kolikor se je pač to uspelo ohraniti, človeškega odnosa do narave, ki ni nič idealiziranega, pač pa naravnega kot narava, in sposobnost doživljati lepoto in naravnost v njeni okrutnosti. Jaz na primer ne jem mesa, ker nočem uničevati živih bitij. Tudi rastline so živa bitja, toda skušam uživati tiste pridelke, kjer uporabimo le njihovo presežno vrednost. Zato imam pri korenju večkrat slabo vest, ker uničim vso rastlino. Ljudje pravijo, da živali ne mislijo, da se obnašajo le nagonsko. Osebno mislim drugače. Nisem mnenja, da živali ne mislijo, morda počenjajo to celo na podoben način kot ljudje, pa ne samo živali, drevje tudi voda, in skala. Da, tudi skala. V vseh stvareh je prisotn tudi duh in ko bom umrl, bom umrl le telesno, moj duh pa se bo preselil, zaplaval bo, kaj vem kam, morda v vodo, ki pada tam preko visoke stene, morda v ptico, ki jadra po nebu.«
»Mark, ti si enkraten, pravzaprav tudi sam nekoliko podobno mislim, čeprav nisem navajen o teh stvareh tako govoriti. In če ima človek tak odnos do narave in plezanja, potem mu to res ni več zabava ali hobby, konjiček, zgolj početje za popestritev in razvedrilo.« Še naprej govoriva, o lepotah ameriških gora, o Vosemitih, kjer je lepo, toda že vse preveč sko-mercializirano, turistično, preveč je že ljudi in denarja v obtoku. Pravi mi o ogromnih razsežnostih te pokrajine, o Visoki Sieni, stotih in stotih kilometrih samotnih, noebljudenih gora. Mark si želi videti tudi Evropo, Alpe, načrtuje vzpon na Mont Blanc enkrat v naslednjih letih, pravim mu so svojevrstni lepoti in zanimivosti Dolomitov.
Potem sva pri vsakodnevnem početju, čeprav je to pri Marku težko definirati, kaj je namreč zanj sploh vsakdanje početje. »Ne morem biti v službi,« pravi ta mož že v zrelih letih s takšno sproščenostjo, kot bi si pri nas le redko kdo upal. »Imam pa izo-barazbo, pedagog sem in rad pomagam pri vzgoji zavožene, propadle mladine. Čeprav je to moj poklic, ko to delo opravljam, ne zahtevam plačila. Upam, da bom preživel. Morda bom živel sto petdeset let.« Res zanimiv človek je ta Mark. Dve veliki ljubezni ima, plezanje in branje. Sedaj razmišlja o ženitvi, vendar se ni odločil. Že pred leti je bil v takšnem položaju. Tudi takrat ni vedel, kaj bi. Potem se je tik pred zdajci odločil, da se ne bo oženil. Tu v Vosemitih bo še vse poletje, do jeseni, potem pa v Kanado. Kaj naj si mislim; tudi on je divja, samosvoja Amerika, eden tistih, ki jih Roger imenuje pionirji.
□ □ □
Po mesecu dni bivanja v dolini Yo-semite, sredi gorovja Visoke Siene v Kaliforniji, sva se z Lidijo pričela pripravljati na vzpon preko glave stene El Capitana, navpičnega granitnega zidovja, visokega skoraj tisoč mertov.
Plezalcem širom po svetu je južna stena El Capitana dobor znana. Če ne drugače, pa iz knjig ali pripovedovanj, ki včasih dobijo že skoraj misti-
čen prizvok. Pravzaprav niti ne gre za ne vem kakšno posebnost, ves čar je bolj posledica dolgoletnih preizkušen;, ki so se odvijala v objemu te stene, tako da so danes tu sprejele verjetno najtežje tovrstne tehnične smeri. Letos spomladi je bilo veliko snega, zato dolgo časa ni bilo mogoče plezati, saj se je sneg na vrhu gore topil in po steni so polzele velike količine vode. V začetku junija se je stena vsaj deloma posušila in v nekaterih smereh je bilo plezanje že mogoče.
Južna stena in smer v zahodnem
stebru (prežeči strah)
Prav velikih možnost pri izbiri cilja tako nisva imela, vendar je Lidija od tukajšnje plezalske smetane izvedela za zanimivo in lepo smer, v območju zahodnega stebra, imenovano Lur-kingfear, ali po naše prežeči strah. Smer je bojda novejša, prvič naj bi bila preplezana šele pred nekaj leti, ocenjena pa je s sedmo stopnjo za prosto plezanje in z A 3 za tehnično, ki seveda v steni Capitana prevladuje. Tehnično plezanje pomeni, da za napredovanje nujno potrebuješ raznovrstne kline, zatiče, krempeljce in še ves kup podobne ropotije. Morda je prav tu, v Capitanu, v zadnjem desetletju bil dosežen najvišji nivo v tehničnem plezanju, saj nekateri plezalci v večdnevnih turah premagujejo že skoraj neverjetne težave.
Začela sva se torej konkretno pripravljati na vzpon. Od tukajšnjih znancev sva si uspela izposoditi nekaj dragocene tehnične opreme, kupiti sva morala še eno vrv, saj moraš poleg dveh, za plezanje, imeti še tretjo, s pomočjo katere vlačiš za seboj transportno vrečo z vsemi ostalimi potrebščinami: hrano, pijačo, opremo za bivak. Načrtovala sva, da bo vzpon trajal najmanj tri dni, in tako se je nabralo veliko krame. Lidija se je še posebno skrbno lotila vseh priprav.
Tako je prišel tudi dan, ko sva v hladnem jutru stala pod ogromno steno in vse se nama je zdelo povsem navadno in običajno. Gora, ki sva se jo namenil preplezati, ni bila sedaj ne lepa ne grda, tudi njenih dimenzij nisem bil več sposoben videti. Vse skupaj je bila samo še stvar, ki sem jo dolgo pričakoval in ki se nekega dne mora začeti. Zdaj, ko na neki način med nama že ni bilo več razlike, ko smo bili tam, kjer se stvar dogaja, sem hotel vse skupaj samo še čimprej opraviti. Splezati na vrh, da bom končno delo opravil in imel mir.
Pred dnevi se je končal športni te-uen^ padriško-gropajskega športnega društva Gaje. Ena izmed športnih pa-dog, ki jih gojijo pri tem društvu je tudi tenis. V zadnjem letu se je delovanje teniškega oddelka še kar popes-t^ilo, zato smo se rade volje nekoliko Več pomudili v pogovoru z odgovor-ujm za teniško ekipo Gaje, Edijem Plesničarjem. Edi Plesničar je bil dol-9o let odbojkar in z Borovo ekipo kar 10 prvenstev nastopal v B ligi. Pred Približno petimi leti je opustil odboj-r u' ^er so Pač z leti fizične moči neko-iko upešale. Navdušil se je za tenis, . je. kot sam pravi tak šport, s kate-rirrl se lahko ukvarjaš tudi do 60. leta. , Zanimanje za tenis je pri Gaji živo 15 let, le da je bilo do pred kratkim delovanje teniškega odseka bolj klub-sko, tako rekoč rekreativno. Letos pa srno delovanje reorganizirali, tako da Premoremo sedaj bodisi rekreativno delovanje bodisi agonistično udejstvovanje." Pri Gajiso namreč oktobra lani drjradili še dvepeščeni igrišči, tako
PREŽIVITE razburljiv večer NA HIPODROMU MONTEBELLO
nocoj ob 20.45
Pri padriško-gropajskem športnem združenju Gaja
Ustanoviti slovenski teniški center
da je lahko letos z aprilom stekločin-kovito delovanje, ki bi ga drugače stiska s prostori ne dovoljevala. Aprila in maja smo imeli istočasno tečaje za otroke in starejše. Udeležba je bila kar precejšnja, 25 otrok in 15 odraslih. Tečaje je vodil prof. Boris Košuta, bivši državni prvak v namiznem tenisu in teniški igralec v C-l kategoriji. Dobra polovica tečajnikov se je včlanila in namerava nadaljevati s treningi. Poleg tečajev se je teniška ekipa Gaje, ki jo sestavlja približno 10 igralcev, udeležila tekmovanja za Italijanski pokal. Tega tekmovanja se lahko udeležijo bodisi kvalificirani, se pravi že uve-liavljeni igralci, bodisi nekvalificirani igralci. Ekipa Gaje je v kategoriji nekvalificiranih igralcev zasedla 4. mesto na skupno 8 ekip. Nekoliko slabše so se odrezali na tekmovanju over 35 (nad 35 let) in pristali na predzadnjem mestu. Ekipa najmlajših pa je nastopila na mladinskih igrah "Giochi della gioventu". Čeprav so rezultati nekoliko bolj skromni, je pri najmlajših važno predvsem to, da si nabirajo čim več izkušenj. Med poletjem vadijo trikrat tedensko po uro in pol. K treningom spada bodisi splošna telesna priprava, ki jo vodi Mara Plesničar,
bodisi igranje pod vodstvom Andreja Pregarca in učitelja Boruta Vekovca, ki začasno nadomešča Borisa Košuto. Pred kratkim se je končal pokrajinski teniški turnir, ki ga je organiziralo društvo Gaja, 15. julija pa bo drugi pokrajinski turnir, ki ga organizira teniško društvo z Opčin, ATO.
Med najbližje načrte teniškega odseka Gaje sodi na agonističnem področju čim pogostnej ša udeležba na tekmovanjih in turnirjih, na praktičnem področju pa ureditev pokritega igrišča za zimske treninge. Za prejšnjo in bodočo zimsko sezono si je Gaja priskrbela v najem balon, ki je last openskega športnega društva Polis-portivo. Zelja navdušenih Gajinih teniških igralcev pa je, da bi pri Gaji ustanovili teniški center za slovensko manjšino. "Nesmiselno bi bilo na novo ustvarjati druge teniške odseke pri drugih društvih, po mojem bi bilo najboljše, če bi se športna društva osredotočila na eno glavno športno panogo in skušala tu združevati vse najboljše sile. Za individualen šport kot je tenis je to skoraj neobhodno potrebno, če se želimo uveljaviti. Naša želja bi bila tudi ta, da bi s časom pristopili h Gaji tudi tisti slovenski že
dobro uveljavljeni in uspešni teniški igralci, ki tekmujejo za italijanska društva."
Tenis je bil še do pred kratkim tako rekoč na "slabem glasu", saj je bil poznan kot šport za nekakšno elito in sploh kot drag šport. "Tenis res ni med najbolj cenenimi športi, posebno zato, ker se stroški na osebo precej naberejo. Lopar stane okrog 100.000 lir, nato so še tečaji, mesečna šolnina za
učitelja in pa sploh stroški ob tekmovanjih, ko se je treba premikati na daljše razdalje. Daje pa tenis v zameno veliko osebnega zadoščenja, posebno ko si človek prizadeva, da bi sam sebe izboljšal, saj gre tu skoraj za nekakšno tekmo s samim seboj. Včlanjevanje v društvo pa gotovo pomeni manj stroškov, saj nudi Gaja tistim, ki se nameravajo posvetiti tenisu tudi na agonistični ravni, znatne olajšave."
Nazadnje bi še povedali, da je Gaja že od svojih prvih začetkov včlanjena v FIT (Federazione italiana tennis) in da že sedaj vabi ljubitelje športa na teniške tečaje, ki jih bo društvo organiziralo v prihodnjem septembru.
(B. C.)

S pokrajinskega turnirja Gaje Hill šport (od leve): tehnični vodja Košuta, finalista Franco in Sain, odgovorni za teniški odsek Rudež
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- 0in, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi^3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
16. julija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumii Samsa
Izdaja in liska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Razsodba javno mnenje v ZDA sploh ni presenetila
Prvo mladoletnico obsodili na smrt na električnem stolu
WASHINGTON - Vrhovno sodišče v državi Indiana bo razsodilo, če naj temnopolto Paulo Cooper, prvo mladoletnico, obsojeno na smrt na električnem stolu, tudi zares usmrtijo.
Njen odvetnik Nevin Relphord je vložil priziv proti smrtni obsodbi, ki jo je prejšnji petek sodnik Groww Poit izrekel proti Cooperjevi, obsojeni na tako hudo kazen, ker je z nožem ubila staro učiteljico verouka.
Po odvetnikovem mnenju sodnik James Kimbrough med razpravo ni zaslišal tistih prič, ki bi opisale nezdravo okolje (droga, alkohol, kriminal), v katerem je odraščala mladenka. Prav tako niso upoštevali, da je mladenka živela v črnskem getu, kjer je zelo razvita rasistična diskriminacija.
O krivdi mladenke ni nobenega dvoma. Lanskega 21. aprila je v družbi treh prijateljic prišla k 78-letni Ruth Pelke, učiteljici verouka, po lekcije iz svetega pisma. S 30 vbodi z nožem jo je ubila in ji odnesla 10 dolarjev, vse kar je imela.
»Sodišče je sprejelo težavno, zgodovinsko in pogumno odločitev... Razsodba je pravična. Izvršen je bil krvav in nesmiseln zločin«, je z zadovoljstvom izjavil državni prav-
dnik Jack Crawford. Ostali dve pajdašici so obsodili na 35 in 60 let, tretja, ki še čaka na proces, pa utegne dobiti 50 let.
Pobudnica umora je toliko bolj osovražena, ker je v zaporu nagovarjala paznike k občevanju, da bi zanosila in se tako izognila smrti. Kot nesmisel naj navedemo, da je sodnik Kimbrough proti smrtni kazni, toda ob upoštevanju zakonov v državi Indiana, ki tako kot v ostalih 28 državah ZDA pri kaznovanju ne upoštevajo spolnih razlik, je moral izreči drastično kazen.
Čeprav gre za prvo usmrtitev na električnem stolu obsojeno mladenko, veliki ameriški tisk dogodku ne posveča pozornosti.
V zgodovini ZDA so usmrtili veliko mladoletnikov. Najbolj znan je primer 14-letnega črnca, ki je umoril 11-letno belko. Lanskega septembra so na električnem stolu usmrtili 18—letnega črnca Charlesa Rumbaugha zaradi umora, ki ga je izvršil pri 17 letih.
Po nekaterih podatkih v ameriških zaporih čaka na smrtno kazen vsaj 70 mladoletnikov. Raziskava je pokazala, da imajo ti mladeniči, povečini črnci, psihopatična nagnjenja, v družini pa kriminal in nasilje.
Voyager je na pol poti
MOJAVE (KALIFORNIJA) — Z voyagerjem so ponovno odšli na pot okoli sveta. Njegova pilota ga kaneta obleteti brez pristanka. Te dni je na pol poti, dolge 40.000 km. Letalo svojevrste oblike leti 3.000 m visoko po 165 km na uro. Večji del teže predstavlja gorivo (6.000 litrov kerosina). Poganjata ga dva motorja, nameščena na začetku in koncu kabine, po čemer bi sodili, da na pilotova ušesa udarja lepo število decibelov
Bolezni srca
Ni nevarnejšega za naše srce, kot so kajenje, zgrešena prehrana in stres. Prav tako se javljajo v vse večjem številu bolezni ožilja. Zaradi kardiopatije in žilne ishemije ali brezkrvja umre vsako leto v Italiji od 80.000 do 100.000 ljudi, iste bolezni predstavljajo tudi znatno finančno breme zaradi izgubljenih delovnih dni (nad 10 milijonov letno) in zaradi invalidnosti.
Specialist prof. C. Corsi s florentinske klinike "Santa Chiara" trdi, da se visoka stopnja smrtnosti zaradi ishe-mij srca in žil viša v Nemčiji, Švici in na Japonskem, medtem ko se postopno zmanjšuje v Belgiji, ZDA in na Finskem, kjer skušajo spremeniti način življenja.
Prehrana, kajenje in stres lahko na več načinov vplivajo na naše srce. Mnogo je odvisno od preventivnih ukrepov in primernih terapij, pravi direktor stolice za angiologijo na univerzi v Neaplju.
Na kongresu v Muenchenu, od koder je to poročilo, so pri vprašanju arterioskleroze ugotovili, da je ni mogoče preventivno zdraviti, pač pa stabilizirati bolezensko stanje. Zdravniki priporočajo občasne preglede tistih, ki so podvrženi takim motnjam. Preprečevanje slabšanja arterioskleroze mora seveda predpisati zdravnik. Marsikaj se doseže prav s primerno prehrano in gibanjem. Bolezen lahko prizadene tudi mlade.
V ZDA se oblikuje predlog o znižanju dolgov zadolženih držav
Bredleyeva pobuda, nova in šokantna v Ameriki ni naletela na gluha ušesa
WASHINGTON Ko je Fidel Castro lani rekel, da bi morale prezadolžene države Latinske Amerike prekiniti vračanje dolgov, so se ameriški bančniki zgrozili.
»Castro si pač lahko veliko privošči«, so menili.
Ko pa je senator Bill Bredley, demokrat iz New Jerseya, izrekel enako misel, zgražanje ni bilo nič manjše, pritaknila se mu je le še zaskrbljenost. Kar so Castru lahko "oprostili", zaradi njegove politike, niso oprostili Bredleyu, ker je bila njegova iztočnica povsem drugačna.
Senator Bredley, "oče" ameriške davčne reforme in eden izmed najuglednejših članov ameriškega kongresa, se je dokopal do zaključka, ki ga bomo morali nekega lepega dne sprejeti tudi Amerikanci. Ta zaključek pa je naslednji: prezadolžene države Latinske Amerike ne bodo mogle poravnati svojih dolgov, zato jim je potrebno pomagati, toda ne s posojanjem novega denarja, ampak z brisanjem starih dolgov.
To je prvi sklep. Drugega bi morali sprejeti v interesu Amerike in upnikov petnajstih prezadolženih držav Latinske Amerike, med katerimi so tudi države, katerih dolg presega njihov narodni bruto proizvod.
Kaj pravzaprav predlaga Bredley? Najprej to, da se v prihodnjih treh letih dolžnikom iz Latinske Amerike znižajo obresti za tri odstotke. Senator nadalje predlaga, naj bi v treh letih odpisali tistim
državam, ki "so sprejele gospodarsko reformo", znižali glavnico za devet odstotkov. V celoti bi prebivalce te celine v treh letih razbremenili za 57 milijard dolarjev, kar ni majhen denar.
To je nekaj povsem drugega od Bakerjevega načrta. Ameriški finančni minister James Baker je namreč sugeriral, naj svetovna banka in komercialne banke v prihodnjih treh letih zvišajo sklade za dajanje posojil najbolj zadolženim državam sveta za 29 milijard dolarjev, medtem ko se sedanjih dolgov ne bi smeli dotakniti.
Za Bredleya, pa ne samo zanj, je ministrov načrt dvakrat pomanjkljiv: znesek je premajhen; takšna usmeritev vodi samo k nadaljnjemu zadolževanju držav v razvoju, kar ne bo samo odložilo, ampak podaljševalo krize.
Bredleyeva pobuda, za katero se zanimajo ekonomisti in bančniki, ima za iztočnico dve bistveni stvari: stanje samih dolgov in ameriške koristi.
Kot je pred nekaj dnevi rekel funkcionar Pacifistične banke v Los Angelesu Robert Lorenz, " ni najmanjše možnosti", da bi države Latinske Amerike, pa ne samo te, sploh kdaj poravnale dolgove, zato tudi Bredley gleda stvarnosti v oči in predlaga pravočasno ukrepanje.
V tem pogledu je najbolj značilen mehiški primer. V nekaj letih je ta država s 100 milijardami dolga dvakrat prekinila vračanje svojih dolgov, ker enostavno ni imela denarja.
Nadaljnje slabšanje krize v Mehiki in v nekaterih drugih državah Latinske Amerike ne bi samo zaostrovalo gospodarskega položaja, ampak tudi politično stanje na tej celini, kjer imajo Amerikanci veliko svojih koristi.
Stvarnost je zares grozna. Na podlagi obresti in vojaških operacij iz Latinske Amerike letno "odleti" 22 milijard dolarjev več kot jih pride v ta predel sveta. Ta denar se od najrevnejših pretaka k najbogatejšim. To pa še ni vse. Z "letečim kapitalom", tistim, ki na nezakonit način odteka po zasebnih kanalih iz teh držav, odhaja po 50 centov za vsak dolar, ki ga vnosijo s krediti ali posojili. Ta "leteči kapital" odhaja v tuje banke, zlasti v ameriške in evropske.
Poleg tega se pojavlja še eden, z ameriškimi koristmi povezan razlog. Zaradi bremen dolgov južnoameriške države uvažajo vedno manj. To je najbolj udarilo Amerikance, saj so imeli trgovinski suficit s kupci na tej celini. Strokovnjaki so izračunali, da je ameriško gospodarstvo zaradi padca izvoza v Latinsko Ameriko izgubilo vsaj milijon delovnih mest.
To je privedlo do spora med ameriškim gospodarstvom in ameriškimi bankami. Prvi hočejo latinskoameriško tržišče, drugi pa svoj denar. Eno in drugo se ne sklada.
"Bredleyeva pobuda" je to vprašanje samo načela. Nova je in šokantna, vendar ni trčila ob zid.
Razprava o njej se mora šele začeti.
Brez tretjega bi šlo slabo
CALGARV — Človek bi rad vse pokoril. Jahač, ki je na tleh, bi moral obvladati bika. Na roden, s katerega je naša slika, pa ni šlo vse po olju. Če ne bi bilo pogumnega kavboja (na levi), ki je bika zgrabil za rep, bi krotilcu
slaba predla
Po nesreči v Černobilu nekateri na »nujnem« službenem potovanju
MOSKVA Aktualnost černobilske jedrske katastrofe pojenjuje, v Sovjetski zvezi pa je v polnem teku bitka za odpravo vseh njenih posledic.
Iz bolnišnice se je medtem vrnil komandant gasilske enote, ki se je 26. aprila borila s požarom v jedrskih reaktorjih in ki je bila izpostavljena radiacijam. Zdaj se želi major Teljatnikov spet posvetiti svojemu gasilskemu delu, čeprav ima pred seboj še dolge mesece zdravljenja.
V nasprotju z njim poroča Pravda o primerih kremeljskih družin, ki nočejo sprejeti evakuiranih iz okolice Černobila, verjetno iz strahu pred neposrednim sevanjem. Na drugi strani prejema uredništvo Pravde ogromno pisem posameznikov in družin, ki vabijo prebivalce černobilskega območja v goste. Takim ponudbam sledijo zahvalna pisma odseljenih Černobilcev, ki so doživeli topel sprejem.
Pravda se poglablja tudi v kritike. Delavci sanitarno-družbene propagande niso pravočasno sporočili prebivalstvu, kateri so primerni obrambni načini na ogroženem območju, predvsem kar se tiče prehrane. S posmehom piše o odgovornih, ki so "morali nujno na službeno potovanje" ali ki niso poskrbeli, da bi evakuirana upokojenka iz Černobila prejemala svojo pokojnino na nov naslov. Pripetilo se je celo, da so v neki livarni dodelili vsakemu delavcu enak "davek", namesto da bi zbirali prostovoljne prispevke za ogrožene.
Glasilo sovjetske partije zaključuje, da bo potrebno uničiti najrazličnejše posledice jedrske katastrofe, vendar ne le v Černobilu samem.
Nastajanje nove zvezde
WASHINGTON — Astronomi z univerze v Arizoni so sporočili, da so prvi v zgodovini astronomije opazovali nastanek neke zvezde. Kot so zapisali v strokovnem časopisu, so z radioteleskopom s premerom 12 metrov v Kitt Peku v ozvezdju kače opazovali enkraten pojav: del plinastega oblaka, iz katerega nastaja zvezdi podobna materija. Sedaj se oblikuje jedro. Astronomi so povedali, da se je še pred nekaj leti v tem ozvezdju, oddaljenem od nas 520 milijonov svetlobnih let, začel proces, ki bo po sodbi znanstveniki na koncu privedel do nastanka nove zvezde. Opazovana gmota je oddajala 20-krat večjo energijo kot Sonce, čeprav je bila izredno hladna. Znanstveniki so izračunali, da bo čez 100.000 let ( sedaj je v fazi nastajanja), zbrala toliko materije, kot jo ima Sonce. Ko se bo sklenil proces nastajanja, bo prišla iz oblaka plinov in se svetlikala kot bleščeč predmet na nebu.