Zgodnja Katollčk cerkven list* Danica ishaja vsak petek oa celi poli: in veljk po poŠti sa celo leto 4 gld. 60 kr., na pol let* 2gld. 40kr.. z» .Vtt-nlt t« l ^id. 3«»Vr V tiskarni c i Rprejemaoa na leto 4 fold., sa pol leta 2 gold., sa četert leta 1 gold.; ako saden* ni ta dan prasnik iside Danica ____dan poprei. Lltit SO, Teta} XXVI. V Ljubljani 12. grudna 1873. A it cent. V. V Adventu sv. Cerkev bere preroka Izaja, ki iina polno prerokovanj od Odrešenika svetli. Ker je bila zemlja napolnjena s tolikimi revami in terpljenjem, s tolikimi zmotami in pregrehami, je prerok Izaija večkrat prav goreče zdihoval po Odrešeniku. V 12. poglavji prosi Boga: „PošIji, Gospod, Jagnje, Gospodovavca zemlje." Bliža se pa že Božič, duhovni prihod Kristusov, zato sv. Cerkev tretjo adventno nedeljo vernike že k veselju spodbuduje. Sv. mašo pričenja z besedami: „ Veselite se v Gospodu siniraj; še rečem, veselite se! Vaša pohlevnost bodi znana vsim ljudčm; zakaj Gospod je blizo. Nič naj vas preveč ne skerbi; ker Gospod je blizo; oznanujte pa Bogu svoje potrebe v mnogih molitvah in prošnjah. — Blagoslovil si, o Gospod, svojo zemljo; odvzel si sužnost Jakobu." Moli pa Cerkev preserčno in veliko pomenljivo, če tudi prav kratko molitev: „Nagni, prosimo, o Gospod! svoje uho k našim prošnjam, in razsvetli teraote našega duha s svojim milostnim obiskanjem. Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha — Bog od vekomaj do ve komaj. Amen.1, Besede lista sv. Pavla do Filipljanov (4, 4-7), ki ga Cerkev bere, so po večem une v pričetku maše. Pre-serčen je sklep tega lista: „Mir Božji, kteri ves um preseže, varuj naše serca in našo pamet v Kristusu Jezusu." Kako lepo Goffine ta mir Božji popisuje! Njegova mati je dobra, čista vest, njegovo prebivališč je pošteno serce. Le ta Božji mir je tolažil mučence in druge pravične, ko so jih svoje dni nejeverni ki prestrašno terpin-cili, jim kožo z života lupili, jih žive pekli, jih z železnimi grebeni tergali. Ta Božji mir dela človeku veselo serce v terpljenju in v smerti. Ne dA se veči radost misliti, kakor je ona, ki izvira iz dobre vesti. O kako tolaži ta „Božji mir" tudi tiste, ki dandanašnji zavolj vere zaničevanje, ali celo preganjanje terpč! Preganjavce preganja nemirno spanje, terpinčijo jih peklenske britkosti: preganjani pa v enem oziru še niso nikoli bilo tako mirni, tako zadovoljni, tako srečni, kakor takrat, ko jih je trinog pregnal iz njih dežele, iz njih poslopij, izmed njih ljudi. Poglejte enkrat v obraz kacega trinoga ali pa sploh pravega liberaluha in sovražnika sv. Cerkve in povejte, če se vam ne zdi ali kakor taki, ki it kušarje jedel, ali pa ki mu peklenski ogenj tlije na duši? Je mar taki človek srečen! Po pra- vici vam povem, da za vso njegovo srečo ne dim počenega groša. — Evangelij bere sv. Cerkev to nedeljo, ko so judje iz Jeruzalema poslali k sv. Janezu v pušavo duhovnov in levitov vprašat ga: Kdo da je, — če Kristus, Elija, prerok? Pomenljiv je pristavek evangelistov: „In kteri so bili poslani, so bili izmed farizejev." To so bili ljudje, ki so bili prav za prav le „po imenu judje", „tudi — judje", ki za duha postave celo niso marali, temuč so se deržali le svojih lastnih izročil in misli, kakor n. pr. če je kdo sedanji čas v kerstne bukve zapisan, sicer pa ne veruje in ne dela, kar je katoliško. Farizejski bratje saduceji so bili enaki hinavci, ki so pa le s svojo pametjo se ponašali, veči del Boi-jega razodenja pa so zametovali — tedaj pravi liberalci" današnjih časov, ki jim ne veljA ne katekizem, ne koncil in ne sploh Cerkev, ampak le njih lastna mračna pamet. Oboje je sv. Janez Kerstnik zaznamnjal z besedo: „Kačja rodovina", ki ne bode ubežala prihodnji jezi sodbe Božje, ako pri svojih mislih ostane. (Mat. 3, 7.) Sv. Janez je grešnike opominjal, da naj Odreie-niku pot pripravljajo, svoje grehe spoznajo, se jih obtožijo (confitentes peccata sua), in vreden sad pokore obrodijo. Kako pa se stori vreden sad pokore? Spreoberniti se mora grešnik, ';;'ivičnik, nečistnik, „brezverec", „liberalec", zaničevavec vere in sv. Cerkve, ter m^ra Bogu in pravici tako goreče služiti, kakor je poprej služil satanu, grehu, laži, krivici; sveti Cerk.i naj bo tako zvest, kakor ji je poprej nasprotval. Boga potem spokornik začne tako iskreno ljubiti, kakor poprej ljubil meseno poželenje, razuzdanost, zvijačo, laž, krivico. Z vsimi telesnimi in dušnimi močmi spreober-njenec začne Bogu služiti, kakor je poprej z vsimi žlu-žil grehu. Usta. ki so govorile krivično, lažnjivo, ne sramno, ušesa, ki so rade poslušale obrekovanje, pso-vanja, nespodobne pogovore,* oči, ki so radovedno pogledovale nespodobne reči, naj zanaprej govorijo, poslušajo, gledajo, kar je čedno, Bogu ljubo. Tako tudi dragi po-čutki. Roka, ki je pisala pohujšljive in lažnjive reči zoper vero, sv. Cerkev, namestnike Kristusove, ali ki je škodo delala Cerkvi in bližnjemu s tatvino itd., naj z ravno nasprotnim pisanjem popravlja poprejšne pohujšanja, več ki je poprej hudega pisala, več naj zdaj dobrega piše, in vse tatinske dela naj popravlja in poravnava. Ob kratkem: Vsak naj sleče starega in grelnega človeka, in obleče naj novega, ki iivi po pravici in resnici. Pisano je namreč: „Gorjč tebi, ki ropai, ne boi ti tudi sam oropan? In ki zaničuješ, ne boš ti tudi sam zaničevan ? Ko boš ropanje dokončal, boš oropan; ko bos ntrujen ienjal zaničevati, boš saničevan." — Zato pa: »Gospoa usmili se nas, ker tebe čakamo; bodi naša roka zjutraj, in naše rešenje ob čaau nadloge." (J z. 33, 1. 2.) Judje v Rimn im dr h gori. Brata mašnika L°mann, popred Izraelca, sta dala v Lijonu na svitlo pismo do judovskega ljudstva, v kterem se britko pritožita, da se pri preganjanji sv. Očeta in katoliške Cerkve zlasti judje vdel'žujejo, kakor sta se v Rimu iz resničnih dogodb sama prepričala. Trije judje iz z^or«:je Italije imajo v Rimu vodstvo vsega vradnega časnikarstva v rokah. Diana namreč vreduje list »Opinione", Arbib »Liberta", Levi pa »Nuova Roma". Odkar so ti možje v Rimu, ga še ni bilo dne, da bi ne bili trosili naj ostudnejših hujskanj, gerdenj in psovanj zoper katoliško vero, njene obrede, redovnike in mašnike, celo zoper vzvišeno osebo sv. Očeta. Komaj so začeli rogoviliti «i vodniki prekucije, precej .-»e je zbudilo wč stoletij staro sovraštvo, ki je tlelo v Getu (Ghetto, judovsko predmestje v Rimu). Zlasti omenjata pisavca teg* pisma te !e posameznosti o nadruženi judovski napetosti. 20. kimovca lv70, ko so verli vojaki, kteri so Rim branili, od Pija IX dobili povelje se ne dalje bojevati, so zapustili nasipe in so se podali posamezni, žalostni in zapušeni, čez angtdjski most na terg sv. Petra. Njih prijatli so jim hiteli prinašati civilne obleke. Pa po vsth mestu so stale trume judov, kt-ri so med ro-govilskim vpitjem in zabavljanjem zoper papeževe vojake vojakom samim ali pa njih spremljevalcem jemali cule obleke in vse. Česar so se mogli polastiti, in kakor da bi ne delali zavoljo ropa, ampak zavo jo politike, so pometali svoj plen čez tiberski most. Na reki so bili pa brodniki s svojimi čolni, in so polovili vse, kar so uni čez most metali. V dnevih zmešnjave in temote, ki so bili pred vmestenjem posilne roparske vlade, vidili so — tako se nam je pravilo - roparske čete, ki so hodile in ropale od vojašnice do vojašnice; bili so judje. Kradli so orožje, vojaško obleko, vse, celo postelje in drugo napravo. Lansko leto so se godile pred cerkvijo ,.al Gesu" grozovite in divjaška reči. Divjali so zoper kristjane, ki so se bili mirno zbrali k molitvi; ko so iz cerkve prišli, so jih napadli s suvanjem. Za hrumečo in tepečo der-halijo so spoznali — j ude iz Geta. Ko se je zahtevalo pojasnjenje o divjaških dogodkih na Korsu, pred Kvirinalom in drugod, ko so bile svete reči sraraotene, mašniki psovani, Marij ne štatve skrunjene, svete podobe terjane, je bil odgovor vedno ravno tisti : ,,Buzzuri in judje." (Buzzuri so gerdi rabelj-ski postopači Piemontezov iz gornje Italije.) Šteje se dandanašnji v Rimu 8—10.000 ljudi, ktere redoma plačuje rudečkarska družba (internacionala), da so pripravljeni za vsako početje berž ko se jim zapovč. Vedno 80 pri rokah, pravilna plača jih ohrani vedno pri dobri volji. Med temi 8 -10.000 ljudmi je* veliko judov, največib malopridnežev iz Geta. Z zaničevanjem družbinskega reda sklepajo sebi prirojeno sovraštvo do keršanstva. Ni si misliti bolj zaverženih ljudi kakor so ti. Tudi tožijo pošteni Izraelci (kterih je še vedno veliko v Rimu) čez to rogovilsko počenjanje svojih spri-denih rojakov, ktero je toliko bolj hudobno, ker ravno Pij IX so Izraelcem v Rimu in v cerkveni deržavi naj veči dobrote skazovali. Papeži so vedno radovolino terpeli Hebrejce v svojem mestu. Bilo je na voljo dano temu popotnemu ljudstvu v Rim ne priti, iu vendar je v vs?h. časih prihajalo tje in je v svoji hvaležnosti imenovalo Rim judovski raj. Papeži so toraj j ude vsi kdar varovali. Ako je bil pa kdo, ki je za j ude prav posebno skerbel iu se za njih časno srečo prizadeval, je bil, povemo na podlagi zgodovine in lastne pameti: Pij IX. Med svojim osemindvajsetletnim visim mašniitvom ska-zali so ta slavni papež nezmerno veliko dobrega svojim judovskim podložuikom. „Pij IX so za nas angelj!" Te besede, ki smo jih slišali 1. 1869 iz ust Izraelca iz Geta, bolj jasno pričajo, kakor vse drugo. Lahko si je tedaj misliti, k-ko je mogla Pija IX v njih blago serce boleti nehvaležnost, nezvestoba ia hudobnost njih judovskih podložaikov. Kakor se Cerkev na veliki petek pritožuje po ustih umirajočega Zveli-čarja tako bi se tudi njegov namestnik Pij IX zamoget pritožiti čez rimske jude, ki so pri njegovem križanji tako rekoč lestvico deržali: »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil? Odgovori mi! Oprostil sera te iz stiske sužnosti, in ti pribijaš za to na križ mene, svojega ešitelja in dobrotnika! — Israel scelus infandum audet (Izrael si prederzne neizrečeno pregreho). Po pravici kažeta brata Lemanova svojim prejšnjim verskim tovarišem nasledke, ki jih bo to puntarsko počenjanje judovske zanikarnosti v Rimu imelo pred ali posled. Judovska ošabnost se ja še vselej strašno maševala sama nad seboj. Kakor so pa judje nehvaležni v Rimu, tdko so tudi v Avstriji. Od koga. Če ne od katoličanov, imajo toliko dobičkov, toliko premoženja? Sami iz sebe gotovo niso pridobili teh milijard, teh kupov denarjev v zlatu, v srebru itd. In kako tudi delajo dunajski dnevničarski judje s katoliško Cerkvijo, s papežem, s katoličani? Pa ne le tega, temuč vse, kar je med katoličaai nepremišljenega in zijalastega, išejo judovski časniki za svojo stranko pridobiti, spriditi, spačiti, v sovražnike lastne vero spremeniti. Več ko so od kristjanov dobrot se nalezli, bolj so nehvaležni in za dobro delajo zdaj hudo! Kakor za vsako hudo, bo prišla šiba Božje tudi za to nad početnike toliko hudega. Še ve, da ne menimo vsih. HLaJ je r perei reroiif Kdor nepristransko opazuje čas in njegove prikazni, ne more tajiti, da ljudje še nikoli niso bili tako vneti in željni vse zaklade spoznanja in preiskovanja razširjati, še nikoli tako prosti in prederzni stare predsodke spodbijati, škodljive vraže zatirati, in luč in omiko v vse predale človeške vednosti vselovati, kakor ravno zdaj. Še nikoli niso bile znanosti in vednosti s spoznanjem in blagim sadom, ki ga razširjajo, tako zelo raa-širjene in vsim lastnina, kakor ravno zdaj. Serčno so se sklenile zveze z vsimi deli zemlje; lotili so se takih reči, ki so se prejšnjemu času nemo- fjoče zdele. Omika duha je tudi res pri nekterih neko-iko zunanje spodobnosti obrodila, občenju z ljudmi pot sem ter tje pogladila in odperla. V oziru na te dogodbe pa se zopet prav zvesto spolnuje beseda velikega moža, ki pravi: »Veliko vednosti napihuje." In res je, da nič ni bolj zopernega kakor prevzetnost in napuh, če je tudi zlišpau in omikan napun. V svoji prevzetnosti zavoljo vspeha in zmage ▼ mnozih človeških vednostih misli sedanji svet, da k re-šenju največega in najvažnejšega vprašanja za znansko in djansko življenje ne potrebuje več vere in keršanstva. Kaj je nasledek tega? Neznanska spačenost v očitnem življenji, dušna spridenost v viših družbinskih krogih, sramotna hudodelstva in grozoviti poboji v nižjih stanovih, neite- -vilni samomori po vsih stanovih so zares žalosten odgovor na to vprašanje. Ti žalostni prigodki imajo svoj vir v brezbožnem mišljen|i sv*-ta dandanašnji. Kako se bo življenja trudni Človek povzdignil pod bremenom nesreče, ako mu je zginilo upanje v boljšo prihodnost, ktera se mora s trudom pridobiti? ČVrnu bo še užival življenje, ki mu je britkejši mem smerti? Brez vere je ni prave nravnosti. Kdor se Boga ved ne zavč, se tudi ne zavč odgovora, ki ga je Bogu dolžan za svoje dela, ta zgubi vest. Tako daleč pridsi je človek le še pod postavo lastne koristi in samoprid-nosti, svoje djanje ravni le po tem, kakor mu obeta dobiček ali škodo. Potem se mu zdi popolnoma opravičeno vodilo, ktero je oklenila neka „omikana" družba, namreč: „Kdor v nevarnosti malo ukrade, je neumnež; kdor brez nevarnosti zampre ukrasti milijone, in tega ne stori, je še veči neumnež.44 Brez vere ni prave, no tranje nravnosti, in Horacij pravi: ,,Sin« moribus leges vsnae — brez nravnosti so postave prazne in se ne spolnujejo. Kdaj pa je bilo več postav in paragrafov, kakor jih je dandanašnji? In vse te postave so zanič, ako jih vera ne podpira. Po pravici pravi Vašington v svoji adresi za slovo: „Vera in nravnost ste neogibljivo potrebni podpori slpoš-nega blagostanja. Ni mož domovine, kdor ta dva mogočna stebra človeške sreče »podkopuje. Vsak resničen deržavljan ljubi in spoštuje vero ravno tako močnč, kakor vsak v resnici p- božen človek". S temi besedami enakega pomena je tudi, kar je rekel stari Friderik na smertni postelji: „Pripravite mi zopet vero v deželo 1" Ako bi se časnikarstvo, ki se večidel prizadeva vero zaničljivo delati in nejevero v vsak kot zatrositi, deržalo takih vodil in mnenj, bi svojo nalogo bolje spol-noValo, kakor se to v resnici godi. — (Buff. Vlkfrd.) Mirto fe Don Martos. (Konec.) Dragi moj brat! Na Spanjskem je zdaj zelo važno vprašanje: vprašanje o denarstvenih zadevah. S strahom vidijo pomanjkljej; produktivne moči dežele ga ne morejo zagerniti; bankrot stoji pred vrati. Ne vem, ali se more Španija ti nesreči umakniti ali ne; pa če je mogoče, rešiti jo zamore samo postavni kralj. Nepremakljiva volja dHa čudovite reči. Ako je dežela ubožna, naj bi ministri ubožno živeli, kralj naj bi se spominjal Henrika berača. Ako kralj s svojim zgledom »veti, je vse lahko: ministerstva se zamorejo stiskati, okrajine zmanjšati, davki znižati, uprava moralizirati (nravnosti učiti); ob enem se zamore kmetijstvo pospeševati, obert-nija varovati, kupčija buditi. Rešenje denarne zadeve in kredita (zsupa) je velikanska naloga; da se doverši, se morata priz.devati vlada in ljudstvo. Goditi se morajo čuda varčnosti: biti moramo vsi v resnici Španjci, piidelke naše dežele moramo pred vsem čislati, le potrebnih reči od drugod jemati..... Ker razločujem, kaj je resnično in kaj krivično, upam spoznati tudi točke, v kterih so pravične tirjatve naroda, ki je dandanašnji naj nesrečniki......Kdor pravi ljudstvu, da je samooblastno, ga goljufuje; pa to je resnica, daje čednost in vednost prava imenituost; da je oseba reveža spoštovan;a vredna, ravno tako kakor oseba plemenitnika; da postava mora straiiti pred vrati palače kakor pred durimi revne koče; da se mo rajo nove vstave vpeljati, ako stare ne morejo več braniti \elikim in bogatim, da bi revnih in nizkih ne sti- skali; da mora biti za vse brez izjeme pravica; da mora dobra vlada vestno skerbeti, da ubogi in revni ne beračijo, da imajo revni delo, in da si njih otrYanje amerikanskega naroda, hudodelstvo zoper nesrečne, ki so padli med svinčenkami španjskib prostovoljcev. V novi zgodovini ni djanja, ki bi se v gerdobnosti, v satanstvu, v zverinski kervoločnosti enačilo morjenju teh nesrečnih. (Petrolejski mesarji v Parizu pač niso bili botji „omikanci".) Španjski republikanci so se s tim mercvarjenjem odpovedali vsakemu načelu človekoljubja in pokazali so, da v srovosti, mo-rije-željnosti presežejo Indijane, ali ceio afrikanske ka-nibale. Ako >o bili res krivi ljudje na Virginios-u so imeli pravico, da jih pristojna vradnija zasliši, da imajo svoje zagovornike, in ako se sadolženje ne di ovreči, so se smerti smeli izročiti — ne v prenagljeni hitrosti, ne bres pripravljanja na smert, ampak po nekem odlogu, če tudi le tako kratkem. V tem bressapno doveršenem po-klanji bres postanka je pa nsj bolj srovo divjaštvo. Za stran tega je po pravici vesoljni svet enih misel in mo-rivcev unih nesrečnih in pa vradnije, pod ktere oblastjo se je to sgodilo, ne more sadeti druzega, kakor splošno saverienje in obsodba. Naši dnevniki sporočujejo, da „Virginius" je imel amerikansk zapisnik, da je bil par-nik v dopušenem postavnem tergovstvu, opravičen jadrati pod našo zastavo. Ako bi bilo vse to čisto tako, potem bi mogla naša vlada brez odloga in z vso močjo zoper Španijo vzdigniti se in jo uaj ojstreje strahovati. Vender prav tako pač ni bih, gotovo je, da Španjci so lastnost tega parnika drugač sodili. Kakor neznansko je toraj nespodobno dervenje Španijolov z vsmertenjem nesrečnih, je pa vender očitno znano, da Virginius je ie delj časa upornikom na Kubo dovažal živeža, streljiva in moštva, da stotniki na ladiji so bili častniki uporne vojne. Vse tedaj, kar bode naša vlada storila, utegne biti to, da morivskim pobom na Kubi ukroti zversko morivno pohlepnost, ter jim d4 razumeti, da zraven ipaniskih človekoklavcev stanujejo omikani ljudje, ki sa obsojevanja tirjajo tudi civiliziranjo šego pri sodni-jab." Med tem je španjski namestnik Jovella svoji vladi po telegrafu naznanil, da mu ni moč „Virginius-a" izročiti Amerikancem, ker vstal bi hrup, in prosi ob enem za odstop. (Novejše naznanila posledne novice prekli-cnjejo.) iMffleti po Slovenskem in dopisi. Is Ljubljane. (Razveseljeni otročiči.) V nedeljo ob 11 je bilo v čitalnici obdarovanih 40 dečkov in 40 deklic iz mestnih šol z vso zimsko obleko. Pred razdelitvijo je gosp. dr. Vončina v primernem nagovoru pojasnoval svečanost tega dneva, ter omenil, da je do-sihmal od tistega časa, ko je blaga družina Orlova vsta novila to obdarovanje, že bilo oblečenih nad 600 otrok. V imenu obdarovancev je v ginljivih besedah zahvalo naznanoval vsem dobrotnikom, ki bo tudi letos pokla-dali za uboge otroke, posebno pa gospčm in gospodi-činam, katere so neutrudljivo delale in izdelale toliko obleke. Opominjal je dalje otroke k hvaležnosti do dobrotnikov, k pridnosti in vbogljivosti, ter poslednjič željo izrekel, naj bi ta blaga naprava ne ugasnila v Ljubljani. Otroci so potem v stranski sobi oblekli novo njim narejeno verhno obleko in prišli vsi prazniško napravljeni v čitalnico. Potem je spregovorit g. Močnik, kako da je revftčina potrebna na svetu, oziraje se na besede sv. pisma: „Revežev bote z mirom imeli," in da je prava enakost in prostost le mogoča v kerščanski veri, kjer se bogatin reveža usmiljuje, revež pa bogatinu ne zavida premoženja. Potem ko je omenil blagih, že umer-lib dobrotnikov, kateri so vsako leto darovali nekaj v ta namen je povedal, da bode katoliška družba imela v ponedeljek v ta namen tombolo, k kateri vabi vse dobrotnike in mladinoljube. — Otrokom pa naroča, da naj vsaki dan k Bogu molijo in spominjajo se svojih dobrotnikov, pa da naj čas mladih dni dobro obračajo; s tem bodo naj bolje skazovali dolžno hvaležnost. Osrečeni otroci so dobili potem še pogače, katere so darovali pekovski mojstri v ta namen. Otroci in njih navsočni starši so veselo blagrovaje dobrotnike zapušali čitalnioo; vsi smo se pa ločili s zavestjo, da smo v žival i nsj slajše in naj čistejše veselje. Pri besedi katoliške dražbe na Šmarni dan zvečer so bili vsi prostori gosto napolnjeni. Gosp. podpredsed-: nik dr. Kosta je pojasnil v čverstem govoru ob krat* kem 251etno vladanje cesarja Frančiška Jožefa, omenil, kako da je cesarstvo pod habsburško slavno dinastijo stanovitno prestalo mnogotere viharje, kakor poprej tako tudi pod sedanjim cesarjem; pa vselej se je prečudoo rešilo in ohranilo. Pristavil je tudi to, ako sedaj ni vse po volji narodov, to spada na vlado in sedanje okoli-šine, da cesar ima dobro voljo in namen vsim prav storiti. Po šumečih slavoklicin se je pričelo igranje in tombola, pri kteri je prišlo 121 gl., ter je ostalo blizo sto gl. čistega dohodka za obleko ubogih šolskih otrčk. Odbit bo po tem takem lep kos od dolga 300 gl., ki si ga je nakopalo društvo z oblečenjem HO otrok. Bog plačaj dobrotnikom! ? Frančiškanskem samostanu je 5. t. m. umeri čast. Br. Volbnik Klemen, zadnje tri leta organist v frančiškanski farni cerkvi, glasbeni umetnik, da malo takih, ki ni znal le samo preizverstno orglati, ampak tudi polno druzih inštrumentov igrati. Bil je zraven tega ponižen, blaga duša. Bog mn daj večni mir! U Ljubljane. Iz pisanja apostoljskega provikarja preč. gosp. Daniela Komboni a iz £l-Obeid a, glavnega mesta na Kordotanskem v srednji Afriki, se naznanja prijatlom misijonskim marsikaj veselega. Gosp. provikarju se je posrečilo v El Obeid u vsta-noviti nov misijon in ga s potrebnimi mašniki in nedu-hovni preskerbeti. Vstano vije vanje je imelo veliko težav premagati. Zlasti je tirjalo precej denara, ker se je v novejšem času živež v srednji Afriki močno podražil. V Hartumu in Kordofanu n. pr. je živež razun mesa, kave in soli štirkrat dražji kot v Evropi. Popotovanje po Afriki stane dandanes še enkrat toliko, kolikor je stalo ob času rajnkega Knobleharja, pervega provikarja tistega misijonskega okraja. Pred je bilo od barke plačati 100 pijastrov, zdaj se mora plačati za toliko časa 150 pijastrov. Od velbloda je bilo plačati prčd za potovanje od Koroška do Berbera 90 pijastrov, zdaj ga ni dobiti spod 180 pijastrov. Pri pičlih prihodkih tega mi-sijona je bilo treba velike skerbnosti in varčnosti, da se je zadostovalo vedno rastočim misijonskim potrebam. Če pomislimo, da je bilo s pičlimi pomočki poleg druzih stroškov še treba preskerbeti cerkvene oprave sa službo Božjo pri dveh farnih cerkvah in treh kapelab, vstanoviti in vzderževati dve odgojisi v Kairi, dve v Hartum u in dve v Kordofanu, moramo hvaliti Božjo previdnost, ki je misijon tako čudovito podpirala; ob enem si samoremo svesti biti, da je misijon dobrim rokam izročen. Novemu provikarju, pravi naznanilo, se je posrečilo misijonu novo življenje vdihniti, in mu tudi ssgotoviti upanje, da se bo v kratkem prelepo razcvetel. Preč. g. provikar zlasti živo povdarja potrebo de-lavnih moči. Ni mu bilo skerbeti le za mašnike, ki so mu imeli pomagati sv. evangelij osnanovati in ss. zakramente deliti, temuč tudi svetnih ljudi, raznih rokodelcev, učiteljic in odgojivek sa mladino si je mogel preskerbeti, ker bi sicer misijonsko delo ostalo bres stanovitnega vspeha. Marsikteri v prejšnjih časih v Cerkev sprejeti domačini so se pogreznili v staro razuzdanost,. ali so pa misijonu v nadlego, ker si ne znajo sami kruha služiti in misij on mora zanje skerbeti, da bi ne * odpadli od vere. Poduk ženske mladine in katekumenio (pripravljank za kerst) se je moral isročiti redovnicam, ker ondotna iega tako zahteva. Ko se je to sgodilo, in se domačini,. kteri . se sprejemajo v Cerkev, ob enem podučujejo v koristnih rokodelstvih in v poljodelatva, •e še le vterjuje keršanstvo v deželi, in ako bo blagoslov Božji misijonsko delo dalje spremljal, sa kar nočemo Boga prositi, bo Cerkev s časoma za eno cvetečo okrajino bogatejši. To nam je v posebno tolažbo dandanašnji, ko se Cerkev tako preganja. Po BreŽOTSki fari pri Ljubljani koze hudo razsajajo; mladina v naj boljših letih in pa otroci so nar-bolj napadani, Bog tudi mladino svari in k pokori kliče; poslušajte zveličavni njegov glas! Opravni»tvo sa Mohorjevo društvo namesto ranjc. g. Lesarja je prevzel gosp. Jožef Jerič, fajmo-šter i pokoju, stanujoč na Starem tergu v Ljubljani it. 163. Do njega tedaj se je obračati v zadevah tega društva. Kazatele slovanšti. Slovanski govorniki. Tega dela gosp. Antonina Mužik-a v Pragi je na svit-lem že tretji polni zvezik z 12 sošitki zal. 1873. (Cena je 4 gl. za celi letnik, ki se lahko oddd v „Knčhtiskarny Cyrillo-Methodejske" v Pragi, bodi si za doveršene letnike, ali za nadaljno naročilo.) Med slovanskimi v če-ičino prestavljenimi govorniki se je poseben ozir imel na slovenske govore, imenito ranjc. Slomšeka, kterega podobo ima na čelu 12. sošitek. Ker tedaj gosp. pisatelj zagotovlja, da bode hvale vredno delo tudi v novem letu nadaljeval, toraj zavračamo oko naših ljubiteljev Češkega slovstva in dobrih cerkvenih govorov na to početje. Tudi slovanska vzajemnost sploh zahtčva, da verle pisatelje podpiramo v njihovem delu za Cerkev in narod. Občna priljubljenost Slomšekovih in druzih slovenskih cerkvenih govorov pa je ob enem močno budilo za zmožne gg. duhovno, da naj pridige pridno izdelujejo ter spisujejo, ker ne le domačim (n. pr. v »Prijatlu"), ampak tudi drugim slovanskim bratom zamorejo s tim služiti. Ali bi ne bilo želeti v ta namen, da bi se že enkrat pričel nadaljevati »Govornik", ki je bil o svojem času Slovencem močno vstregel in se ie pozneje že večkrat popraševalo, če še na svitlo pride? Opomnimo naj o tej priliki tudi češkega koristnega in lepo vravnanega koledarja: »Kalendar Svato-Vacslavsky 1874." Kolik ozir imajo bratje Čehi na Slovence, kaže to delo, ki ima podobo ranjc. Slomšeka na čelu in njegovo življenje, kratko popisano od g. A. Mužik-a, med glavnimi spisi. (Cena 38 kr. v Cirii-Me-todovi tiskarnici.) Bibliothek der Kirchenv&ter od dr. Val. Thal-hofer-ja (Kempten, KSsel-ovo bukvoterstvo). To delo v pripravnem malem formatu (naročuje se pri O. Kler-u) je dospelo do 82. zvezčiča. Spisi od 75. do 82. zvezka so: Atanazijevi zoper Arijance; sv. Hieronima (pisma in imenitni prav različni nauki do raznih oseb); sv. Avguština 4. bukve (o Božjem mestu); Etrema Sirskega pesmi (o rojstvu Zveličarjevem, tedaj ravno za božične praznike, — o sv. R. Telesu, presv. Trojici itd.) Štu-diranje cerkvenih očetov je gotovo eno naj koristuiših prizadevanj za katol. duhovna. Koliko koristne tvarine lahko zajema iz njih za cerkvene govore in druge potrebe. Naj bode toraj to delo čč. gg. duhovnom v novo priporočeno. Sertna hvala! neznanemu rojaku v Ameriki, ki nam je dobrotno poslal izvirno, duhovito dramo: „Der Kampf der Gegenwart" od Fr. Katzer-ia v Mil-waukee u, Viskonsin. Tako izverstno delo bode tudi v Evropi sad rodilo. Doslednost. Eden slovenskih listov se grenko jezi nad drugim: „da svoje gojile »vitse" dela na imena", — le samo 21 verstic višej pa ima sam „gnjil vitz" ravno na ime. Gnjili „vitz" je sam skoval in ga velikrat poslavlja. Se več: on imena osebam tudi prav barbariško kuje, včasi ime po svoji modrosti skvari itd. K tema pa se sklicuje ie na »Borne a", ki pravi, „da so dovtipi (osoljene) na imena naj slabši in surovi." Klara po dnevi šiva, po noči para! — Na lahn pri Ljubljani se je 4. grad. pričela iola po dvakrat na teden, pri kteri pa ni za kateheta nič oskerbljeno in menda ima svetni učitelj tudi kerianaki nauk podučevati! Marsikteri otroci bojo imeli pri vsen tem še *kor po uro deleč do šole, in tudi od glavnega kraja »Čeme vasi" je šola precej oddaljena. Na tem kraju ob Dolenskem je malo hiš, in veči del še tudi ne bojo imeli dosti bližej kakor k sv. Jakopu v Ljubljano. Staršem bi bilo nomagano le a tim, ako bi šola tadi vsaj kateheta imela ter bi ne bilo treba otrokom poldrugo uro in še delj hoditi k poduku sa sv. birmo, pervo spoved in sv. Obhajilo po več mescev skoz leto vTernovo.*) Sploh pa bo ondotnim ljudem v resnici po-magano le, kadar dobč svojo cerkev z lastnim dahov-nom, kteri bi tudi šolo lahko opravljal. Tega so ondotei ljudje prav kervavo potrebni in mesto je dolžno sa njo skerbeti. Že ranjki Radecki je na to mislil in bil bi morebiti izveršil, ko bi bil delj časa živel. Ko bi jim vsaj že most čez Ljubljanico napravili, ki je tako neogibno potreben in bi ljudje v Čemi vasi in v Lipah imeli potlej velik del na pol bližej (.o svoje farne cerkve in do mesta. Politično drnitfO vseslovensko, s svobodomiselnim programom narodnim, s sedežem v Ljubljani, na podlagi obstoječih post&v za vse literarni in politično prizadevanje — nasvetuje in hoče napraviti »Nar.". Tedaj društvo na društvo in vedno cepljenje naroda?! — led SlOfatti je povsod raspor. Na Češkem je vstalo 29 mladih zoper staročehe in hočejo na enkrat iti v zbor, ko bi bila vlada morebiti končno vender odjenjala, ako bi bil terpni upor stanoviten. Na Poljskem s> si nasproti Poljci in Rusini, ter poslednji nakimajejo k vstavoverstvu. Na Slovenskem so »mladi" napol-vatavo-verci, namreč v vsem boju zoper lastno Cerkev z nem-škutarji enih misel. Na Ruskem so skrivne zarote, menda dijakov, ki škodujejo edinosti velikega kolosa. Tudi na Hervaškem ni brez strank. — Ako se vse povzame, je očitno, da vzrok vse nesreče je, ker v veri in varnosti ni edinosti. Ako bi se vsaj katoličani povsod deržali verske podlage, bi bila to moč, pred ktere bi morale odjenjati vse zapreke. Postne reči. Za Poljane nad Loko je pošta postavljena na Trati, za kake tri četerti ure nad Poljanami, in se le od tam se pisma pošiljajo nazaj doli v Poljane. — Za Šmarijo, tudi velik dekanatni kraj pod Ljubljano, pa je pošta celo uro naprej na aamoti! — Ali je ie kje na svetu tako? — 0 Dftllingerjn- že 1. 1864 se je bilo začelo dvomiti o Dollinger-jevi pravo vernosti, in ti dvomi so segli celo v Italijo. Bilo se je pri njegovih dersnih terditvah in prostomisljaštvn bati, da bi ne odpadel od vere. Slavni italijanski zgodovinar Cesar-Kantu mu je bil tadi naznanil ta pomislek in Dollinger mu je bil na to odgovoril. Pismo je pisano 28. mal. serpana 1864 in se je na njegovo željo razglasilo; tako-le se glasi: »Dragi prijatelj! Vaše pismo je zbudilo v meni grenko začudenje. Naj tadi svoje obravnave in spise od več let pregleda-jem, ne bom našel nič, kar bi mi kaj tacega očitalo. *) Med tem smo slišali, da se ima tadi sa kateheta po •kerbeti, s čimur bo gotovo ljudčm ie bolj vstrešeno in pomagati o , kakor s šolo. Jas da bi ae hotel ločiti od edinosti Cerkve! Zanesljivo vendar ne bote mislili, da bom svoje poslednje dni tako eakrunil, ter bi drugač delal in drugač učil, kakor v pretočenih 40 letih. Zares! moje katoliško prepričanje le noben trenutek ni bilo omajano, in upam, dobrotljivi Bog me bo do konca mojega življenja v n em ohranil. Pretečeni vinotok je zboroval tukaj v Monak« vem shod nemških učenih, večidel bogoslovskih profesorjev ; enoglasno so si me volili za predsednika. Iz tega raz-vidite, da je na Nemškem moj katoliški slovez še neskaljen. Kar se pa tiče Italije, menim je moje ime morebiti znano le kakim 20 ali 30 osebam; silo bridko mi je, da se v tej deželi moje ime skruni z urtubži kri-voverstva, razkolništva ali odpada. Dozdaj še nobena nemška knjiga, ne katoliška ne protestanška, ni raz-odela kakega dvoma o moji pravovernosti; še vzadi jih mescih so me nemški časniki imenovali določnega ultra-montanca. Kako me m< re kdo v Italiji ceniti za8o>r*ž-nika Cerkve ali vere? Prosim vas živo, branite me zoper tako nevterjeno obdolženje, iu dajte moje zavernivno pisanje ra svitlo. Koliko se je spremenilo, odkar se nisva vidila) Toda ne m«ja vdanost do Vas ne do Cerkve se ni spremenila. Ves vaš J. Doilinger." — Vidi se iz tega, da so drugi sedanjega odpadnika bolj poznali, kakor pa on samega sebe, in kakč se je njih natolcevanje žalostno poterdilo! Pred malo dnevi so pa laški časniki \ ripo> edovab, kakor da bi se Dollinger hrupu umikal in mislil na spreobernjenje. Bog daj, da bi se tudi to poterdilo. Kako človeka sodijo po smerti. O smerti Aleksandra velikega se to le bere. Ko so mu bili postavili zlat nagrobni spominek, se je sošlo veliko učenih mož, in eden izmed njih je rekel: Aleksander je včeraj na-edil zaklad iz z'ata, in zdaj je narobe alato naredilo is njga zaklad. Drug je rekel: Včeraj lii bil Aleksadru vesoljni svet zadosti, danes mu je za dosti dva ali tri vatle sukna. Drug je rekel: Včeraj je Aleksander gospodaril čez svoje ljudstvo, danes gospodari ljudstvo čezenj. Drug je pristavil: Včeraj jih je aamogel Aleksander veliko smerti rešiti, danes sam ni mogel pušicam smerti u ti. Drug zopet: Včeraj je tlačil on sam aemljo, danes tlači zemlja njega. Zopet drug se oglasi: Včeraj se je vse balo Aleksandra, dan"8 se nihče ne zmčni zanj. NekHo je d^al: Včer.j je imel Aleksander veliko prijatlov, danes nima nobenega. Še drug se oglasi ia pravi: Včeraj je vodil Aleksander svojo vojsko, danes ga njegova vojska k grobu pelje. Česen in tinerika. III. Pred nekoliko dnen je prifiel opravnik Burič z že-nitnine nekdanjega znanca. Ne vem, kakošna muha ga je bila pikniia tam; ostal je mutast kakor riba. Toda tisti dan je bil sklenil, da žene ne bo žalil, in šel je adajci v pisarnico. Ne včm, kaj je tam poččl, gotovo pa je pikal in pikan bil ; kajti piisel je opoldoe še bolj nasajen domu Spravi se k mizi in zaječi, kakor kdo, ki na ii-vanke tčd<». Pri pervih jedeh le bolj skoz nos sope in piha, kakor da bi imel hud nah«,d. Pride potlej na mizo pečena puta, vzame nekako lčno nož v roko, da bi jo raakosal. N-i se mu zatakne; ni bil namreč sadel uda, in aačne se ta le Ijubeznjivi pogovor: On. Ali je pa to pišče tudi dosti časa ogenj gle dalo ? Ona. Mislim, ds, moj stari! On. Vendar se mi zdi, da bi manjkaj še s k to ž nika mi zletelo nazaj na gred. Ona. Morebiti si ud zgrrfiil? On (vstane). Uda nisem zgrešil, pišče ni pečeno. Ont>. Čakaj, dragi, bom jest poskus la. On. M»ni& kali, da sem slep? To je zanikarnost^, mislim, to vender znam razmetati; srovo je ... Ona. Ne bom se piepirala s teboj. On. Bo ne mara jezik popravil? Kar bi bil uaj raji imel, ni zanič. Ona. Za živo glavo! K«j pa, da ni zanič; poskusi vender! On. Se ve, da ni zanič; skaženo je. Že naprej mi rrerzf. Da sem le pogledal, precej sem vidil, da je srovo. Vse mi skaziš. Nato je zagnal nož in vilice po mizi, napčl šobo, kakor purman greben, pa je šel iz sobe. S ikal je po sobah in prostorih tu pa tam, in ker ga ni nihče hotel dražiti, se je dražil sam. Tam kjer je imel pisarije, je vse raz-metal, več časnikov pod nogo bersnil, dve peresi razgrize), mačku na rčp stopil, tička iz kletke skoz okno izpustil, in psa tako bercal, da je milo pred njim cvilil. Popoldne mu neka kramarica prinese plačat 150 rajnšev dolga, pri kteri je mislil, da je vse zgubljeno. To je storilo, da se je nekoliko unesel, bil je čedalje mečji in od strani je že ktero dobro rekel. Zveččr bi bil rad mir delal, pa mu še zmiraj usta niso hotle prav narazen. Žena kihne, pa „Bog pomagaj41 se ni mogel reči; naredil je ,„hm"". Temu se je Žena na glas zasraejala, začel se je smejati še on, smejala se sta oba, in bilo je zopet vse dobro. Se vč, ko bi bil on precej v začetku iz keršan-skega nagiba svojo termo premagal, bi vsega tega ne bilo treba. Imel bi tudi še svojega slavčeka, za kte-tega je bil naštel deset starih desetič in mu je s svojim petjem dostikrat muhe izganjal iz črnerne glave. Narhuje pa je, da je otrokom pohujšanje dajal 8 svojo nepremagano kislico. Možje, nikar Buriča ne posnemajte! Rienzi Rimski Tribun. III. Med može, kteri kakor meteori (zračni prikazki) se v zraku vnamejo, malo časa pod nebom svetijo, padejo in ugasnejo, se Šteje tudi Rimljan Rienzi. Visoko-serčen domoljub, protivnik baronov, ki so javni mir kalili, in svoja brata umorili, uči 6e starih jezikov in zgodovine Rima pii mnihih na Aventinu; uči se, da Rim ni v>-č kralj'ca tisočerih narodov. Kolikokrat stoji Rienzi na kakem starem rimskem kamnu, ki je priča pretečene velikosti in tekoče nadloge, in njegova govornost teče ▼ serca poslušavcev, rekoč: Nesrečno mesto, vir mogočnih spominov, ako bi moglo čutiti svojo malodušnost! Mi sinovi cesarjev, stare imenitne rimske ker* i, mi smo sužnji tujcev, kterih oblastniki, mojstri, postavodajavci smo toliko časa bili, --in slava, slava Rienzi ju! sadoni od visokega Kapitola do svitle Tibere. — K temu Rienziju pride škof Rajmund. Sv. Oče mi pišejo, pravi škof, da v vaše roke izročijo vse oblasti, ako ti upate v Rimu in po cestah mir narediti za sveto l^to. Tiho posluša Rienzi in pravi: Ako me sv. Oče, kterega volja mi je povel.e, tako visoko častijo, prosim vas, eminencija, da bi vi moje poslanje ali poklic v cer- kvi Rimljanom oznanili. Čer rimsko mesto donijo zvonovi iz visoke cerkve sv. Janeza v Lateranu. V trumah poleg „sv. Petra v železji" na griču Eskvilinu se podvizajo Rimljani k slovesnosti. V cerkvi stopi na oder škof Rajmund in pravi: Približuje se sv. leto; zarad tega želijo sv. Oče, čegar namestnik za duhovne reči sem jaz, za svetne reči pa prijatelj Rienzi, da jenjajo sovražnosti v Rimu — Stopi tudi Rienzi na oder ter omeni, da so prededi sedanjih Rimljanov postave dajali vesoljnemu svetu; akoravno so zdaj prah in pepel, vendar glasi njihovi svarijo otroke, ne z zemlje, ampak od neba, da naj zvesti ostanejo čednostim, ktere so jim zapustili in se varujejo njih zmotnjav. Pride drugi, tretji dan, buči trobenta po ulicah; to je znamnje, da je nastopil novi dan svobode. — Kakor se morski valovi v pritoku sil jo proti bregovom, tako se gnjetejo Rimljanje v cerkev sv. Angela, kjer Rienzi celo noč kleči in moli in kjer se od polnoči do belega dne berejo ss. maše. — Rienzi se vzdigne vzame bandero, se p stavi na čelo Rimljanom, in jih pelje do Kapitola, kjer jim novo postavo razglasi in se oznani za rimskega tribuna ali poglavarja. Ali baroni, kteri niso mogli prenesti, da bi prostak sukal meč nad rimskim mestom, mu napovejo vojsko. — Rienzi jih zmaga in nektere pahne tudi v ječo. Ko ga z mečem in sulico niso premagali, kujejo novo orožje, orožje obrekovanja in zvijače; zatožijo ga pri papežu, da nosi zlato krono, in da neuavezan na sv. Očeta stega roko po vsi Italiji. Poklican je v Avinjon, in ker je dozdevek proti njemu, ga obsodijo sicer v ječo; vedno pa mu je ostalo zaupanje papeževo in oblasti. — Pridši ▼ Rim vravnava vojno, razpiši novi vojni davek, zakaj od dneva do dneva se množijo protivniki. To je bil začetek njegovega konca. Obrekovanje in zvijače obrodijo obilno cvetlic in tudi grenkega sadu. „Trinog je, ljudstvo pritiska, in v grozovitno sužnjost nas poko puje!" Tako gre od ust do ust, žvekanja, kakoršne so svet motile in ga motijo — in od sedmerih gričev, ki obdajajo Rim. doni glas: ,,V smert z njim!" Že g< ri Kapitol, Rienzijev 'šoin — on beži preoble $en — ga spoznajo — pado pod rokami tistih, ki so ga na rokah nosili in ljubili — kakor stari Cesar pod roko svojega gojenca: „Et tu mi fili — tudi ti moj sin!" Njegova žena Nina stega proti oknu roke, goreči strop se zvali na njo — in jo stare. — — Tihi in mirni časi tečejo v Avinjonu; kakor go-lobčki prihajajo iz Rima in iz druzih mest prošnje za mir v Avinjon, d* bi „Pater Patriae" Oče domovine, Sovernili se med otroke zapuščene: tudi sv. Katarina ien«ka vabi. zdravnika v mesto, iz kterega edino izhaja zdravje za bolno truplo keršanstva. Sedemdeset I6t so papeži v Avinjonu prebivali. Vzdignejo se papež Gregor XI in se napotijo v večno mesto, in od tod kmalo tudi v večnost. Val. Gašperšič.*) Hmgleti po »vetu. Horvaško. Tudi banu Mažuraniču je cesar poslal pripis, s kterim se podeluje obširno pomilostenje za take, ki so v časnikarskem oziru zašli v kazen. Hervaški deželni zbor je bil poslal v Pešto odbor, ki je cesarju ondi čestital k 251etnici. Bili so pri poslanstvu : vikši škof Mibalovič , grof Nugent, Vončina i. dr." Poslanstvo je pozdravilo cesarja v imenu troje- *) Prosim tudi „8. P. in Vinc.", kar ste omenili. Vr. dinega kraljestva „Dalmacije, Hervaikega in Slavonije"; kralj pa je zastopnikom Hervaikega in Slavonije'1 a zadovoljnoatjo govoril o delavnosti zagrebškega zbora, in nadja se, da bode vravnava med Hervaikim in Ogerskim stanovitna. ll DaOftja v6 „Čeh", da bosanska zadeva ni 6i«to zaspala, kakor se morebiti komu dozdeva. Mčoi cel6 dopisnik, da smo na predvečeru vojske , ki more na še mu cesarstvu in narodom le korist obroditi. Finančni krogi so opazovali, da beseda cesarjeva o 25letnici do generalov je imela neko vojskno pričut; vediti hočejo, da Turčija se oborožuje in ne daje si zastonj pri pri-jatlu Kruppu v Essenu 600 topov liti. Polvladni listi obračaio se neprevidoma zoper Turka in do neba po-vzdigajo knještvo serbsko in moldavsko valaško. Slednjič si ne morejo misliti, da bi bila pot cesarjeva ▼ Petro^rad tako naglo priholnji mesec brez vsake politike, ter se jim verjetniše zdi, da je v zvezi z bližnjim razrešen jena vzhodojega prašanja. Avstrijansko. Cesar je bil undan ministru predsedniku ukazal, naj se v njegovem imenu zahvali vsemu prebivalstvu cesarstva za dobroserčnost, ki mu jo je skazovalo o njegovi 25Ietnici. Večkrat 8e zdaj zopet sliši neka želja s Čehi pogoditi se. Cel6 to pišejo, da bi bil Hohen\vart od cesaija dobil nalogo z Češkim in Moravskira posredovati. Koliko je o tem resnice, se ne vč; to pa je gotovo, da miru ne more biti, dokler tudi Cerkev svojih pravic no doseže. V graškem deželnem zboru se je pokazalo, da „mlajši liberalizem" in vlada hočeta imeti obširniii in veči srenje. — Poslanec Platz je interpeliral 21. dne t m. zarad zmiraj manjši varnosti v deželi. — V Bernskem deželnem zboru je rekel poslanec Belkredi: Mi pravnega obstoja vstave še nikoli nismo priznavali, hodili smo v deželni zbor iz pričasnih vzrokov. Vlado imenuje vlado ene stranke. Na Češkem se je jelo doraoljubstvo raz koso vati, kakor na Slovenskem. Pet in dvajset bivših poslancev za deželni zbor je v „Narodnih listih" naznanilo svoj izstop iz deželnega zbora, ker se ni zgodilo po njih volji in se niso poslali voljenci v ccški zbor. Glasovalo jih je 35 za poslanje v deželni zbor, odstopilo jih je vendar le 29. Bilo je pred dotično obravnavo sklenjeno, da manjšina se mora podvreči večini; ker se pa to ni zgodilo, so se v serčno veselje vstavovercev na Češkem in v škodo narodu in narodnosti zgodile take neznačaj-nosti. Odstopivši so večidel ljudje iz stranke „Nar. listov" , kakor piše „Čeh". — Rieger in Palacky sta r „Pokroku" narodu hotla razložiti vzroke, zakaj da ne more večina v veželni zbor; zato pa Je bil pripert od vlado ne le „Pokrok", ampak tudi „Ceh", če tudi je bil poslednji nekoliko reči v spisih izpustil. Vidi se tedaj, kako močno je vlada vesela tega poČenjmja ,,mladih" in želi, naj bi se Čehi zbora vdeležili. ~ — V Kutni gori, kakor „Čech" piše, je realka dobila profesorja juda, pa tacega, ki za učenje Se vse skozi opravičen ni. „Judu mi češki in keršanski starši svojih otrok učiti ne damo" — pravi dopis — „druro leto bode mesto vidilo, koliko učencev bodo še imele njih realne šole." — Šola v Černem kostelu na Češkem ima skoraj same katoliške otroke; c. kr. okrajni šolski vrad pa ji je dal evangeliškega učitelja! Zato se pa hoče, d.i naj katoličani novo šolstvo s celim s^rcem in s celo dulo ljubijo! — Rimsko. Liberalni časniki so čenčali, da je veliki namestnik v Rimu cerkev sv. Andreja na Kvirinalu ia- rodil kraljevemu dvoru m »dvorno kapelo"; pa to ni nič res. Vtak je precej lahko previdil, da v tako nedoslednost se rimska cerkev ne di zamrežiti. — — Račun velike redovne hiše avguštinske so v Rimu vae znamenitniši samostane že pobrali redovnikom in redovnicam. Zdaj plčni rudečkarska mestna gosp6ska in rudečkarska vlada; za njima pa utegnejo priti pocestni rudečkarji, ki bojo za škrice prijeli tiste jude in druge bogatine, ki zdaj krivične reči kupujejo. To je pot krivic in tako krivica krivico vjčda. Gorje pa vsakemu, kdor krivico del«, ker po Božji zapovedi jo mora do zadnjega vinarja poverniti, poprej ne gri iz ječe. — Iz Rima se naznanuje, da 22. grudna, v pon-deljek pred Božičem, ima sv. Oče zbor (konzistorijo), v kterem bode izvoljenih 10 novih kardinalov, med kterim je dunajski papežev poročnik mil. gosp. Fal-cinelli, potlej Chigi pariški, in še madriski in lisabonski, pa ogerski pervostoljnik Simor, solnograški nadškof Tarnoczy, nadškofa pariški in kambrejski. Poročniki pa neki ostanejo na svojih mestih. — V Rimu umirajo za lakoto, odkar tam gospoduje laska svoboda" in „blaženost edine „Italije". — 4. t m. so 3oletno ženo v nezavednosti na tleh našli na ulicah „dei Pettinari". Sirota je bila že dva dni teš, kar so od nje zvedili, ko so jo k zavednosti spravili. — Halo poprej so bili našli 741etnega starčka skoraj mert-vega za lakoto in brez vsacega naj manjšega pomočka za živež. Pod papeževo vlado se ni kaj tacega slišalo; zdaj pa je vlada oropala kloštre in mnogotere naprave, ki so bile pribežališa revežem in ljudje poginjajo za lakoto! — Ni čudo, da se toži taki vladi služiti marsikterim visokim osebnostim. „Journal de Rome" piše, da generala de Sonnaz in Medici sta prosila , naj se prestavita v stan na službo čakajočih, in Sonnaz se je tudi odpovedal časti djanskega vojnega adjutanta njegovega kralj, veličanstva. Vradni časnik 4. dec. naznanuje 4 ženske samostane , ki jih je laiki nerasitljivi želodec tisti dan pojedel vsled postave od 19. jun. — Rensko. Bizmark je začel kaj velikoserčen biti z i.emškim denarom. Zdaj pišejo, da tudi Lahom hoče posediti 100 milijonov lir, pa s tim pristavkom , da le tamo za oroženje naj se ta denar rabi, in ce!6 pruskih špicelinov hoče v Italijo poslati, da bi ga v tem ne »kanili. Ti uboga politika, ti; toliko tedaj si upajo eden drugemu, kjer ni podlage kersanske! Švicarsko. Švicarska vlada na Juraškem je 10 iskar-jotov iz vsih krajev in dežel skupaj spravila in jih je iz svoje lastce moči dala za pastirje 70 faram, ktere je iz 70 v 18 duho\nij zdergnila. Podvergla jih je cesarskemu kraljev* mu pruskemu laži škofu Reinkensu, cer kve je katoličanom vzela, in tako bi bili verski hajduki nekaj dosegli. Toda kaj pomaga vse to, ker pa glavne reči ni: pastirji so brez ovc. Pravi katoliški fajmostri »o na svojih mestih in obhajajo Božjo službo v osebnih poslopjih, ker jim je vlada vse očitne poslopja zaperla. -- Zdaj pa ieci kdo, da so novi liberalci res ^svobodoljubni" ljudje! Trinogi so, kakor so bili v časih rimskih tiranov. Učili jih bojo pa najpred moreš" blezo odpadni pastirji sami, ker ni dvoma, da eden pa drugi se bo kmali izlupil iz sveje ovčje kože z raznoterimi zanikar-nostmi; v kterih pa tli še kaka iskra poštenja, se bo cčasrma skesal in pokoro delal, kakor se godi s tacimi po Laškem. V Ziirihu so odpadnemu Michelis u že dali „lauf-pas", pravi ,,Genfer Corresp.", ker se ni hotel čisto po njih volji sukati. „Der Mohr kann gehen". Pomagal jim je razdirati, zdaj pa naj le gre. V Genevi (Genfu) je mestni sv&t trem izobčencem iz Francoskega dal cerkev sv. Germana, prave dosedanje fajmoštre pa je iz nje izgnal. Celo v tem glavnem mestu katoličani imajo večino memo odpadnikov in katoliške cerkve se prav obilno obiskujejo. Rame DOfice. Nemška policija ne pusti razglašati časnikom papeževe zadnje okrožnice. Taki strah ima včliki Bizmark pred jetnikom Pijem IX! — Pariški dnevniki naznanujejo vedno novih podpisov za cerkev presv. Jezusovega Serca, ki jo bodo zidali v Parizu na hcmcu mučencev, in pa za preganjane švicarske duhovne; za pervo imajo že 940-000, za druge 80,000 frankov. — Francoski poročnik v Rimu je postal g. Noalles. — Velika razstava, ki se prične 6. apr. 187& v Filadelfiji v Ameriki, ima stati 4 milijone dolarjev; pravogelne poslopja, ki bodo potrebovale 2040 amerik. čevljev prostora, to poslopij, se prično v kratkem delati. Vodnik raztave bo Alfred Gošam. — — Iz Petrograda naznanujejo, da v guberniji samar-ski in c renburški je silovita iakota. — Telegram v „Daily Tel.t« pravi, da cesar Viljem je tako c slabel da ne more več iz sobe in tudi s postelje k mizi se daje nesti na nosilnici. Kraljica vdova pa je[neki tako pri koncu, da je malo upanja, da bi še vstala. — Srenj ski odbor v Raveni htče napraviti brezvčrsko, t. j. zversko pokopališč." — Iz Ipave. 10 grud. — (Iz prijat. pisma.) Smert f>ri nas neusmiljeno gospodari; kakor snopje padajo judje, veči del le mladi. Umeri je tudi glasoviti nem-škutar dr. S —n, milovanja vredno, da nič z Bogom spravljen. Bil je v življenji hud sovražnik sv. vere, iz ljudi se je norčeval, ko so keršansko dolžnost opravljali. Zaničeval je duhovne, za sv. zakramente čisto nič ni maral. Ker se ni spravil z Bogom in sveto Cerkvijo, so mu gosp. dekan odrekli cerkveni pokop. To pa je bilo za ljudi njegov« baže ogenj v streho. To je vender čudovito pri teh liberalcih: za Boga, za vero, za duhovne, sploh za keršanstvo prav nič ne marajo; na zadnje f a vender mertve svoje „kamarade" nam katoličanom vsilujejo in bi radi, da bi jih s cerkveno slovesnostjo spravili! (Živi nas zasramujejo, mer-tvi pa bočejo naši biti. Toliko bobnajo o „verski svobodi," hočejo pa ravno naši veri trinosko silo delati, ker na to tise, kar je v veri prepovedano. Kaj bi neki rekli ti „liberalci", ako bi slišali, da se za kakega katoličana sila dela in hočejo na vsaki način užugati, da naj se pokoplje na judovsko ali pa na turško po-kopališe?) Duhovske spremembe. V Lavantinski škofiji: Č. g. Andrej Repič je postal župnik v Kapelah poleg Brežic; č. g. Fr. Šrol oskerbuje začasno faro zgornjo št. Jungert. — Prestavljeni so ČČ. gg. kaplani: Anton Merčnik za I. v Ljutomer; Martin Mesko za II. v Ljutomer in Juri Cobclj za II. v št. Peter poleg Radgone. — Umeri je č. g. Matija Kosi, župnik v zgornji št. Jungerti, 30. novembra t 1. R. i. p. — Zgornjo št. Jungerska župnija je do 13. januarja 1874 razpisana. Darovi prihodnjič. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlazniloTi dediči v Ljubljani.