Najveijl aim	^ j
w lAritadk	Arftavak. |
Velja za vsa loto..	........|6.00 1
Za pol leu.......	
Za Now York eelo	i^to o o • • 7 00 Ji
Za inosemstvo eelo	I'^io«• • # 7.00 11
A. *.
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki
The Lirfiit DoiMfaB Dalij te Um Ualtod Statea.
U—4 Wy day tZMpt Sandayi
Land lagal Holidays.
•r 76,000
TELEFON: S87€ OORTLANDT
H. 1903, at Ilia Post Office at Hew York, N. Y, vnder the Aet of HEW YORK, TUESDAY, JULY 27, 1920. — TOREK, 27. JULIJA, 1920.
of Kavah 1879.
TELEFON: 4687 CORTLAHDT. VOLUME XXVIIZ. — LETNIK XXVHL
ZAVEZNIKI SO ŠČUVALI POUSKO PROTI RUSOM.
ZNAČILNA IZJAVA ANGLE&KEQA DIPLOMATA LORDA RO ERETA CECILA — PARIZ IN LONDON STA ODGOVORNA ZA KU3KO NEVARNOST. — LIGA NARODOV NI IZVRŠILA SVOJE DOLŽNOSTI. — ZAVEZNIKI ŽANJEJO, KAR SO SEJALI.
Paril. Francija, 2i"». juliju < Poročilo 1'niversal Service). — "Journal je objavi! danes naslednji r-lanek i/pod peresa lorda Ro l»e rt a C Ve da:
Kljub raznim nasprotnim trditvam obstaja vseeno dejstvo, da ho »vffniki nait'-uvali Poljak«* i.a vojno z Kosijo.
C> ht loli zavezniki pametni bi morali sovjetno Rusijo priznati tir stopiti ž ti jo v tpj^vske zveze.
Zavezniki bi mondi na v Kak tux'in vedeti da pomeni militarist iena Kopija naj :ečjo nevarnost za svetovni mir.
Podlaga nitke re\<Jueije j*' bilu ista kot podlaga francoske revolucije, Istotako kol Krancoci so se tudi Rusi borili za svobodo.
V sle« I zavezniških mahinaeij je pa ta revolucija razvila seme imperija I i/ma kot se je to zgodilo v Franciji v časih Roberspierra.
Zavezniki sedaj žanjejo kar so sejali.
Namesto, da b« vsddi Kusiji mir potom gospodarskih pogojev, ga ji vsiljujejo s pomt^-.io vojaških sredstev.
Zavezniki niso do danes ničesar ilosegli. Na istem stališr-u so kot so bili teduj, ko je bilo sklenjeno premirje z Nemčijo.
Kraneiju je izgubil* dva največja vojna eilja : obrežje Rena ter zvezo / Anglijo in Atiieriko. Kljub temu pa se vedno upam, da se bo tu zveza vresnieila.
Pri vsem tem pa je nekaj značilnega: Liga narodov se je popolnoma izneverila svoji nalogi. Zakaj odlagati s konferenco do jeseni ko je vendar sedaj najbolj potrebna * V bodoče morajo narodi v gospodarskem ozi.ru >odelovati če hočejo priti iz močvirja, v katero so zabredli.
ČUDNA ŽIVLJENJSKA L TRAGEDIJA.
NEMCI BAJE V SLUŽBI TURKOV.
Atene, Grška 26. julija. — __I Splošni napad grških čet, ki se je
Nekoč bogat idravnik je umrl v'zllvnU ob	teku M*
New Yorku kot pomivalec posod.	<>[{»< je bil
tio>»e<luj zelo zadovoljiv. Grško vr-
Dobival je |18 na teden.
Skrivnost zakaj je postal dr. famphell, neko«* odličen zdravnik v Pit l sbury lin pomivulee pohode v New Yorku, je ostala nepojasnjena na temelj it listin, katere so tirali v njegovi sobi na zapadni 56. cesti, kjer so našli zdravnika mrtvega vsled krvavenja možganov. Star je bil približno petinšestdeset let.
Svojim znancem je izjavil, da imu ženo ter dve hčerki. Njegova garderoba j- obsegala več lepih oblek, med njimi večerno obleko. Zaposlen je bd kot pomivač posodi na -IG. cesti v Shanlev resta-v?antu. Na teden je "dobival $18. I sluihenci restavracije so bili pre seneeeni, ko w> izvedeli danes, da je bil njih najboljših pomivač, kar so jih kedaj imeli, preje zdravnik. Vedno je hil prijazen z vsemi, a fce ni nikdar družil z ostalimi n-al uŽ bene i, čeprav so slednji vsi domnevali, da je oh izobražen človek, ki je videl neko«' boljše dni.
Njegova gospodinja je izjavila, da je najel sobo pri njej preti tremi leti. Hil je vedno zelo molčeč, a je vendar rekel svoji gospodinji, da je imel obširno prakso v
Pittsburgh*! in da je odšla njego- stanovanju vse potrebščine kot jih v a žena z. eno hčerko ob izbruhu'nosi s seboj zdravnik.
hovuo poveljstvo je za enkrat počakalo s splošnim napadom, da da časa bočnim četam, ki prodirajo i/ Rodosta in drugih točk. Poroča st o ostrih bojih in delovanje turške artilerij.* priča, da se nahaja slednja v rokah izvežbanih nemških artileristov, ki se nahajajp v službi polkovnika Džafar Tajarja, nacionalističnega poveljnika.
tj-eprav je dobila grška artileri-j.» strogo povelje, da ne sme obstreljevati m ose j v Drinopolju, izjavljajo vendar grški častniki, da ho postalo obstreljevanje teh mošt j potrebno, ker uporabljajo Turki minarete m o še j kot opazovalne točke, katerih dirigirajo ogenj svoje artilerije.
vojne v Evropo. Rekel je nadalje, da si je on nato kupil neko farmo v Pennsvlvaniji in da se je radi-tega preselil v New York.
Izprva se je potikal po cestah brez cilja, a ko se je naveličal takega življenja je vzel mesto poni ivača posod.
Predvčerajšnjem, to je v nedeljo zvečer se je vrnil s svojega posla ter padel na tla, zadet od kupi.
Policija je našla v njegovem
Premisliti dobro, komu bosto vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listka.
Sedaj širimo ▼ tasti negotovosti in zlorabe, vsak akuia postat hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentja in rakot ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih m stavijo t denarnem prometu nepričakovane aa preke starim izkftšenim in premožnim tvrdkam; kako bo p« malin re izkušen i m začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljv be, je veliko vprašanje
Naie denarne poiiljstve se sadnji čas po novi sveži in na nov način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanee Ijivo izplačujejo.
Včeraj smo računali sa pošiljat ve jugoslovanskih kron po sle defeih cenah:
300 kron----$5.25	1,000 kron____$ 17.00
400 kron .... $7.00	6,000 kron .... $ 84J0
B00 kron .... $8.75	10,000 kron .... $168.00
Vrednost denarju aedaj nI stalna, menja se večkrat nepriča kovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dosp« v roka. ♦
je poslati najbolj po Domestic Money Order, aH ps
Frank likur, ML, How York. N. T

LENIN SI ŽELI MIRU Z VSEMI.
IZJAVIL JE, DA BI MORALI TUDI ZAVEZNIKI SKLENITI MIR S SOVJETSKO RU&UO — POLJSKI PRETI PONIŽANJE. — SESTANEK MED POLJSKIM IN RUSKIM POVELJNIKOM.
KAKO SI POMAGA NEWY0R&KA MLADINA V POLETNIH MESECIH
ANGLEŽI SE BOJE NADAUNE VOJNE
POGAJANJA MED RUSI IN POLJAKI 30. JULIJA.
V Angliji jc ugotovilo Lloyd
Pogajanja se bodo vršila v Bara
Georg-e-a glede položaja na Polj- novičih. — Angleški min. pred-skem vzbudilo veliko presenečenje.' sednik in MUlerand sta se sestala
POGOJI RUSKE SOVJETSKE VLADE.
London, Anglija, 26. julija — Angleški ministrski predsednik I lov d lieorge se bo sestal jutri, to je v torek, s francoskim niinistr-[skini predsednikom Milk random v Boulogne in namen le konference je, da se ministrska predsednika obeh dežel dogovorita glede vprašanja, če naj imajo zavezniške vlade seje in dogovore s sovjetsko Kusijo.
Sovjetska vlada ve je poslu žila prilike, da sklene mir z vsemi. Francozi pa hočejo pristati v to le pod pogojem, da sovjetska ruska vlada prizna dolg, kalirega je napravila prejšnja ruska carska vlada v Franciji.
Dunaj, Avstrija, 26. julija. — V zanesljivih krogih se je izvedelo da bo prvi pogoj, katerega bo stavila boljševiška Rusija, da od-lože Poljaki takoj s v-« je orožje ne da bi čas premirja porabili za to, da bi čakali ojačenj Ftaneije in Anglije.
V brezžični brzojavki, ki je dospela semkaj, se glasi, da je vr hovni poveljnik sovjetskih ruskih armad pozval poveljnika poljskih čet, naj se sestane z njim na določenem prostoru, kjer bi oba lahko razpravljala o sklenitvi premirja.
Washington, D. <'., 26. julija. — Kot se je izvedelo iz zanesljivega vira namerava predsednik Wilson izdati izjavo, tikajočo se položaja na Poljskem la v iiadaljnemse glasi tudi, da bo odšla poslanica na svet poslanikov, ki predstavlja najvišjo avtoriteto zaveznikov.
Kot poročajo, se ne bo predsednik Wilson omejil na običajne fraze, temveč predložil natančne načrte, kako bi bilo mogoče priti Poljski na pomoč.
Bati se je ostrih pogojev, ko prodirajo bolj še viki neprestano na Poljskem. _ Prodiranje Rusov v Armenski.
PLATFORMA REPUBLIKANSKE STRANKE.
London, Anglija, 24. julija. — London, Anglija. 26. julija. — Evropa se je v zadnjem času na-; Neka tukajšnja brzojavna agentu vadila presenečenj, kriz in razoča- iv poroča, da se bodo dne .'JO. ju
ranj. Konar Law j«' pred kratkim ugotovil, da so smatra dan. ki price le eno krizo, za praznik. Ko pa je ministrski predsednik
lija začela v Baranovičih, 35 milj jugozapadno od M'n»ka, pogajanja med Rusi in Poljaki.
Isj«*ga dne ho stop lo tudi pre
Lloyd (Jeorge povedal, tla je po- mirje v veljavo, loža j na Poljskem dovedel do kri-j Na severu bodo vpoštevali Lloyd zc, ki pomenja vojno ali mir za Georgeovo dcmarkacijsko črto, na narod, je bil slednji presenečen,'jugu pa faktično fronto, jezen in ogorčen. Možnost uadalj-j Neka brzojavka, ki je dospela i-c vojne je Lila videti odd iljena danes iz Moskve, naproša poljske preteklo sredo, a sedaj je postala zastopnike naj pridejo preko črte v resnici preteea. Anglija je du-'Brest Litovsk in Baranoviči terse ševno nepripravljena, čeprav je zf:čno pogajati.
Vprašanje Lige in prohibicije bosta izpuščeni iz dejanske platfor me republikanske stranke.
KAJ PRAVI STINNER,
Stinnes, znani nemški premolars ki magnat, pravi, da mora Nemčija držati svojo besedo.
London, Anglija, 26. julija. —-Čeprav prevladuje tukaj optimi-
zem glede rusko-poljskega polo- Saratoga N. Y., 26. julija. -zaja. se je vendar dalo izraza mne- ~ .7",	, .	-
n ju, da bodo pogoji, katere bo sta- V* »»vadium zanimanjem
vila ruska sovjetska vlada, nad * b° T!? ' P°'ek neof,c,jel-vse drastični in to kljub dejstvu,!™' rpP»bl*anske konvencije, ki se da je pokazala sovjetska vlada do/ sesta,a Julri v teIU mestu na sedaj precej zmernosti v svojem zase<lanj^, ki bo trajalo tri dni.
postopanju z drugimi državami. Poročila, ki so dospela semkaj,
Program, ki bo sprejet, bo brez dvoma predstavljal uzoree, po ka-
materijalno in fizieno pripravljena na nadaljui boj.
Nobene ,ojne ne bo z holjše^i-k;, dokler ne bo angleški parlament korenito debatiral o tem vprašanju. Evropski narodi ne bodo planili v Loj tako nepremišljeno kot o storili to v zadnji svetovni vojni. Velikanski hoj je sv-ropvke narodi marsikaj naučil in predvsem dejstvo, da je lažje iti v spor kot pa priti iz njega.
Kenica je. da niso bili Angleži
Natančen prostor ni omenjen v brzojavki.
Danes je potrdil v poslanski .zbornici niinistr. predsednik Lloyd George vest, da je sovjetna vlada pripravljena pogajati se z Anglijo
Pri tej konferenci bodo navzo-č* tudi zastopniki vseli velesil.
* Lloyd George in francoski ministrski predsednik Millerand se bosta jutri sestala v Boulogne.
Konferenco je predlagal Lloyd
LLOYD GEORGE JE ZBOLEL
Pariz, Francija, 26. julija. — stanje -angleškega predsednika Lloyd (Jeorge-a je vzbudilo v Londonu veliko vznemirjenje. Zdravniki ministrskega predsednika so izjavili, da mora počivati ter se izogniti vsem poslom
POTRES V CHILE.
pripravljeni i«a izjavo Lloyd (!eor- (George, toda važnosti ji ue pripl-gc-a. a istotako je resnica, da ni ,suJe posebne. i»il Lloyd George pripravljen na kaleidOfekopične izpremembe, ki so -e zavrišle tekom zadu^ega ttdr.a. Njegovi najožji tovariši so videli vizije skorajšnjega obnovljenja tigovskih odnošajev z Kusijo t**r Zdravstveno n:ut v iztočni Evropi. Kot v vsa-!mi,listTskeJf11 ki drugi deželi je najti tu-.li v A*i-^rliji dve stranki, kojih prva je za riir z Rusijo, druga p-i za vojno. M; Mr predsednik Lloy I George je za mir.
Predno se je objavilo odgovor sovjetske vlade, so dajali časopisi različnim, nasprotujočem si mnenjem. Nekat« ri so pisa'i v torek, da bo premirje skoro sklenjeno, c očim so izjavljali drugi Rii.'i ociganil. Angleže.
Francoki ministrski predsednik Millerand je označil riLsui odgovor J pred par meseci zastavkalo radi kot "nesramen", a Lloyd George [pošiljanja munieije na Poljsko, se je izrazil o njem, da je nedosleden.
Resnica je. da obstaja možnost vojne z boljaej'iki, a Anglija bo poslala prenesto malo čet na pomoč Poljskom. Njena pomoč bo v slučaju vojne obstajala v glavnem v municiji in materijalu. Anglija je dosedaj investirala že približno pol milijarde dolarjev v Rusiji. Govor ministrskega predsednika je vzbudil posebno med delavskim razredom veliko ogorčenje, kajti delavaivo je bi
Santiago, Chile, 26. julija. — Kmalo po polnoči se je pojavil tu-da' so kaj precej močan potres. Povzročena škoda je precejšnja.
angleško
3«
Delavstvo zahteva mir z boljše-viki ter nima nikakih simpatij do poljskega pustolovstva. Liberalci izjavljajo, da je bil ministrski predsednik prisiljen nanovo prepisati eelo versaillsko pogodbo in konservatici obsojajo Llovd Geor-ge-a raditega, ^er ni prišel preje Poljski na pomoč, pač pa otvoril pogajanja z boljševiakimi agenti. Vsled tega se nahaja Lloyd George v izvanredno težavnem položaju, čeprav si odkritosrčno želi mira v iztočni Evropi.
ugotavljajo, da ne bo zahtevala1 ttrem bodo idite llruge platforme Rusija skupne meje z Nemčijo, da i*te stranke, ki bodo sprejete v pa bo na drugi strani zahteval^ (drugih deželah,"' kjer imajo repu-prosto uporabo pristanišča Gdansk blikanci večjo zaslombo. ter neomejeno trgovsko zvezo z! V vsakem cziru obstaja namen, nemškim narodom.	\da. se ugodi željam senatorja
Glasi se, da predstavlja to eno IUrdinga republikanskega kan-
na j več jih ovir k mirovnim poga-jenjem.
V ofieijelnem sporočilu, ki Je došlo iz Moskve, se glasi:
— V smeri Bjelostoka smo prekoračili reko Njemen ter napredujemo še naprej. V smer Riovela smo zajeli neki poljski štab ter velika množino vojnega materijala.
Poročila iz Varšave ugotavljajo, da se bodo vršila pogajanja med ruskimi sovjetskimi z^topniki ter onim Poljske najbrž v Brest-Li-tov^kii.
. Pogajanja, da se dovede do prvega sestanka zastopnikov obeh držav, so se /e pričela. Glasi se, da je sovjetska Rusija zadovoljna s tem, da določi Poljska mesto sestanka obeh prizadetih Ktrank.
Prvi poljski koalicijski kabinet se je sestal takoj potem, ko je prišlo poročilo, da je sovjetska vlada sprejela predlog Poljske, da sklene premirje z njo.
Vineenc Vitofi, ki je bil voditelj poljske kmečko-ljudske stranke ter predsednik poljskega parlamenta, je poKtal ministrski predsednik.
Vitoš je rekel, dad je nova vlada pripravljena skleniti mir na temelju principijev pravice in prostosti. Rekel je nadalje, da bi se v drugačnem slučaju združil celi narod v obrambo »svojih pravic. Izjavil je, da je Poljska v polni meri upravičena pričakovati pomoči zaveznikov proti boljseviški invaziji, čeprav je dežela navezana na svoje lastne vire, tirez ozira na stvari, ki bodo prišle.
NOV POTRES V LOS AHGELES
Los Angeles, Cal., 26. julija. — Danes, malo po četrti uri zjutraj, se je zapazilo tukaj močan potresni sunek. Cela škoda je obstajala v tem, da je bilo porušenih par dimnikov.
didata za predsedniško mesto ter onim ostalih narodnih voditeljev republikanske stranke. Republikanski kandidat je z drugimi besedami rečeno odobril program newyorske državne konvencije in zborovanju ki se bo vršilo bo na-čeloval senator Henry M. Sage iz Albany.
Plaforma, katero bo predložil senator Sage, bo soglašala z vsemi izjavami senatorja Hardinga ter bo prav posebno omenjala napake, katere je baje izvršil predsednik Wilson tekom svoje administracije. Brez dvoma bo obstajala odločna razlika med pisanimi in govorjenimi besedami, raz-ven če bi bilo mogoče zatreti precejšnje število republikancev, ki se zavzemajo za Ligo narodov.
Vsled tega je več kot vrjetno, da bo platforma obsegala natančno program kot ga je določil Harding, čeprav bo v glavnem prišlo vpofitev vprašanje mokrote ali suše, — kajti to je vprašanje, zc katero se volilci države najbolj zanimajo.
ANGLIJA V STRAHU RADI
Newcastle, Anglija, 26. julija. — Sir Horace Plunkett, ustanovitelj Lige irskega dominija ter voditelj zmernih irskih nacijonalistov, Je izjavil -v nekem javnem govoru, da je položaj na Irskem bolj vznemirljiv kot je bil kedaj v zadnjih šestdesetih letih. Tekom svojih izvajanj je rekel: — Z ozirom na mirno uravnavo irskega vprašanja sa vsa moja upanja osredotočena bolj na angleško delavsko stranko kot na kaj drugega.
Berlin, Nemčija, 26. julija. — Tekom pogovora glede premogar-skega vprašanja v provizončnem trgovinskem svetu je izjavil danes Hugo Stinnes, znani premogar-ski magnat, ki se je vdeležil konference v Spa kot strokovni izvedenec, da je dolžnost vsakega Nemca storiti vse, kar je v njegovi moči, da zadosti obveznostim, katere je sprejela Nemčija v Spa, čeprav si morda vsakdo misli, da je nemogoče zadostiti obveznostim, katere je sprejela Nemčija na tej konferenci.
— Jaz sam smatram izvedbo dogovora glede dobave premoga, kot je bila sklenjena v Spa, za neizvedljivo, — je izjavil Stinnes. — Ker pa smo bili prisiljeni staviti svoj podpis pod dokument, je po mojem mnenju dolžnost vsakega Nemca, da drži svojo besedo ter pripomore z dejanjem k temu, da se zadosti obveznostim, ki so bile sprejete.
BIVŠA CESARICA IZVEDELA O SAMOMORU SINA.
Haag, Holandsko, 26. julija. — Po dolgih predpripravah so včeraj povedali žen i bivšega kajzerja da se je usmrtil njen najljubši sin Joahim. Kajzerica je to novico precej možko prenesla.
DENARNE POSlUATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
J Sv

Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je sasedeno po italjanaki armadi
Včeraj smo računali za poiiljstve italjanaki h lir po sledečih cenah:
60 lir____$ 3.70
100 lir .... $ 6.50 \ 300 lir .... $1950 ' ^
600 lir____$31J2Z
1,000 lir .... %o2.y)
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja so večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna« prej.
IG računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roko.
Deaar nam Je poslati najbolj po Dotneciic Postal Money Order. aH pa New York Bank Drift
Tvrdka Frank Sskser, St, No« Tack K.

r-HV '
GLAS NARODA. 27. JIjT*. 1920
"GLAS NARODA"
(•LOVINIAN OArVVf Omm* tM Publlatod by
■LOVXHIO PUBUSHINO COXPAHT
(• corporation)
MANK lAKtIN,
LOUIS 8ENEDIK, Tr
t H« Corporation *n< Atfdr*»«a« of Ab ovo Offlclars: a« Manhattan, Naw York City, N. V.
-Olaa Narvlt" Izhaja vsak dar Imtmil n«dclj In praznikov.
Ca mi« i*t« valj« tiat ca
In Canada fa a«l MU fa «*trt '*ta
Ca New Yarfc ra
za pol lata 13.54 Za Inozemstvo za cel* let« 12.00	za pot lata
M-00 •7.00 M-0O
O L A t NARODA (Velca af th* Paople) day axcapt Sundays and Holiday* Subacriptior. yearly M 00
Advartlaamcnt -n »grecment
______________ta oaabnoatl aa na priobAuJaJo. Dentr naj as blagovoU poilljatl
po Money Order. Pri apr«-membl kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi preji-njs bivsilk^s nainant. d« hitrcj« najdemo naslovnika.
OCAS NARODA Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York. N. Y. Telaphona: Cortiandt 287S
vojne, izpočetka sicer latentno. zajezena od drugih. %il, ko pa je bila odstranjena zadnja ovira, ko so bile odstranjene s temi ovirami tudi osebe, katere so skušale še v zadnjem trenutku odeepiti del r -sega lpudstvo od skupne ideje, od takrat naprej ni bilo več rešitve za avstrijsko idejo, od takrat se je od dne do dne krepkeje razvijala tudi v širokih ljudskih masah ideja lastne skupne državnosti. Kakor plaj* nevzdržen je bil ta proces in samo naravno je, da se naš narod ni mogel zadovoljiti samo s papirnato odcepitvijo od nekdanjih tlačitdjev, marveč je hotel to odcepitev tudi dejansko izvesti tako. da bi bil povratek v prejšnje neznosno stanje za vselej nemogoč. Obžalovat ije sieer "o, da morajo posamezniki trpeti, tudi je lovat ta
Peter Zgaga
Poljska prosi za mir.
menja ruska zavrnitev angleškega posredovanja v rusko jtii \ resuift t • da hočejo boljševiki kronati enostavno svo > irn, »ta »»»htevajo formalno podrrjmje nasprotnika, po jnr kmalu k*.fee. Prošnja za premirje jc dejanski prizna i V -|»r«-r«>1 \ n lepil poraza ^ nahajajo \ si pojavi, ki pona
te
O p* poljski M.
jo zrnato tem ho v<i
l»je po I'M/i vadi 71.ari
kdi tu mm _	h^l
ju ji u j /oprni ponoktiptan ruskemu proletarijatu Kot pa aristokrati ali pa hnr/uazijn Boljievki niso le tejaaski zmagali, tem ve«- dokazali tudi na zunaj, «la so . :iu>)rali.
V* svojem odrovorn na angleško ponudbo je izjavil Cičerin, da bo dala Kttsij* Polj-, k. boljšo mejo |K>tom direktnih podajanj kot pa je bila mirovna konf*ienca pripravljena dati jo.
V onem času >e je domnevalo, da se	\ tem vzbuditi britke
ke n(mi mine na konferenco in na nasptoi' \ trije Lloyd George-a
če se hod« kdo poročiti.
Za poroko je treba:
1.	denarja;
2.	možkega;
3.	ženske.
1. Kot znano, leži denar na uli-Samo najti ga je treba, pa je je pa slučajno brljav in *"enar na Pripetilo se je.
....	•	, . —t — J<* včasih kdo v takem slu«
majfali ustvarjati udobnost. m celili tisoe let se nismo smilili predni- - -	, .	. . ,
,	.. . . .	.	... . , ,	. <-aju z revolverjem v roki opleml
kom onih, ki danes tozjjo, da smo neuKtnihem, ker nočemo umreti . ...
, . , , . . .	m - -	. kako blagajno,
gladu. da bi se drugi v masti valjali. lo je nasa naravna pravica, <la »r - • . . , i_, , t-,.- , * .	.	.	.	.....	, . .	2. Moza ni tako lahko dobiti kot
si najprej sami zagotovimo vsaj znosno življenje, predno oddamo , . • , , •	...
. .	j f	j h: st kdo mislil. Kljub vojni je o-
sosedu, kar nam ostane.	. .	.	., ^ .
stalo se precej mozkih, toda ce
pride govor o poroki in zakonu,
,	....... , . ponavadi zbeže ter se skrivajo po
esta. predno m cobil privilegijev, kii, ... ,	....
,	. , . . . , „ .. krajih, kamor jim device ne mo-
rejo slediti.
iftujnslmmnska
Ustanovljena 1. 1898
KataL Irimirta
Inkorponrar-a L 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
rati, da trpe v Avstriji eele velike občine, a to nas vendar ne sme . . . . , . . , , .
.	.	.....	.	.	i kratkoviden, lahko dobi d
irati na poti po iias» in zeriinjenju in t»o uredil vi naseda uoma. ( e-r, , ,	.. „ . ...
. .	........	-	.	kak drugi način. Pripetil
»twoclet>e smo htli robovi, ki so znašali drnffim bogastva m jim po-'. . .	.. . . 4 ,
..	■ , ,	.	, - z?- da je včasih kdo v tat
Trditev, da je Ml speeijalno llttnaj naravno središče vseh na-sledst vejiih držav, je vi e kakor šepava. Nekaj časa je iKinaj ravno ti^ko životaril. ka4cor druga m somu dali izjemno -taiišče pr»-d vsemi drugimi mesti v nekdanji Avstriji. Vojne snubitve, pogodbe, vse je moralo pomagati graditi Veliki Ihitiaj. ceste, voqju ceste, železniške proge, vse je moralo služiti Dunaju, davčni sistvMi. carinsko postopanje, vse v službi Dunaja, privilegiji pri snovanju podjeti j, končno kostena centralizacija, dvor. uradi, vse to je hdo v službi velikega glavnega mesta in pokrajinska jiu*sta >o zaman zdi ho vala po bogatih državnih i odporah, ki so;
v najrazličnejših « l !ikali irslpala na to metropolo. Ce je bilo že stanje nemških provi?;«*!jalnih mest neugodno, je bilo stališče slovanskih mest naravnost obupno. Le nezadržni tok napredka, narava in
o j.M»raz. t-amreč upreinembo kabineta ler vstop kmf« ali-tH IIih m diteljev v k. hiiiet. Ti voditelji naj bi bila|žilava delavnosl našc<ra ljudstva je preprečila, da se ni izpremeiil-
la v puščavo zemlja, ki ni služ la germaustvu in njega lakomnosti in želji po razkošnem življenju.
i »t
1 ar ^o izjavili voditelji boljševikov glede med
I roti poljskim aspiracijam na tej konferenci. Domneval ose je tudi. • ia nameravajo boljšev;ki uveljaviti na Poljskem komunistično dik-T..tor-tvo ter dati libr-alne koncesijc vladi če so bila ta domnevanja pravilna.
ftc vedno je re narodnih odnošajev:
— Dogovori s kapitalističnimi državami morejo biti le začasni in \ nobenem slučaju ne more priti no nobeni strani do odkritosrč-i.r-ga miru. Nobeno * lično dobro ne more priti pri nobeni državi brez krvave revolucije.
Oni ki se aavzemajo za bo|j»e\ ike v tej deželi, pravijo, da bodo |oijšr\iki pripravljeni okleniti mir. kakorhitro bodo potisntli Polja ke nazaj ua ozemlje, f.jcr je prebivalstvo j»ovečini poljsko. Ce bodo oklenili mir, ne more "-Iti to s4»yrlasno z njih doktrino noben resničen mir. To bo le premirj« do časa. ko bodo nastopile ugodne okoliščine, okoliščine za rusko napredovanje pa ne bodo v bodočnosti prav ni«-bolj ugodne kot so -edaj. Francija in Anglija sta obljubili vojaško pomoč. U bodo rdeče annade dejanski ogrožale Varšavo, bosta an ghška in francoska vlada brez dvoma pustili na stran vso vojno i. nmčenost ter pomanjkanje interesa od strani svojih lastnih naro do v ter »kušali p<ed'«ti čele Poljakom na pomoč, pomoč katerekoli vr>lf pa ne bo tako kmalu prišla. ('e bodo boljševiki zavrnili ]>roš njo za premirje ter nadaljevali s svojim napredovanjem, bodo morali Poljaki sami rešiti Poljsko.
Ki/iko, da se zaplete Francijo in Anglijo v novo vojno, je zel" res. i posebno ker bi involviral izgubo one pomoči, katero boljševiki se vedno uživajo v zapadni Evropi. Napram tej slabi strani pa stoji prednost mo/uega stika z Nemčijo. Ta prednost hi prinesla več mož-i.cga dobička. Nemcem kot pa boljševikom a pomagauo ni bilo obema proti zapadnim velesilam.
Pre\itlnost bi svetovala uvel javi jen je miru s Poljsko, ki je bila poražena ter stavljena v vrsto sil drugega razreda. Prtrsperiteta, po s. bno v vojni, pa ne svetuje previdnosti in vsled tega je mogoče, da bo* i o šli boljševiki naprej.
Mož je korenina vsega zla. Nje-gi je narava zato vstvarila, da plsipa s strnjem j>ot življenja. Kamorkoli se prikaže, nosi zmedo seboj. Brez njega bi ne bilo nobenih štrajkov in nobene revolucije. Njegov ogoizetn je izvanredno fnl kritosreen. Vsaka ženska ga la It -jl.c vodi za nos. Le redkokedaj je malenkosten ali maščevalen. Ce je et:ljubljen, ima ilebelo planko pred očmi. Tak je možki. t*e bi bil drugačen, bi bilo strašno.
2. Ženska. Ona je krona vsega stvarstva. Že vsaj vsaka pravi, da je. Ona je mehkodušna dokler ne pozna nobenega možkega. Ce ira pi> pozna, ne pozna njena ljubosumnost nobene meje. Dela in se obnaša kot ji nareka sree. Včasih lišalo več od nje. Njen mož; pričel lov na napadalca. Policija se rada malo zlaže, pa ne misli ta-Joseph Adamek, ki dela pri City!je šla za njim v gornje prostore kc. hudo. Ce ljubi, je pripravljena
Slovenske
novioe«
ClevehuMt, Ohio. Irtore. Ostali policaji so hitro po-V soboto 17. julija je Izginila' hraJi ranjenega policaja ter ga Mrs. Jovephine Adamek, stanujo-1 odpeljali v bolnišnico, kakor tudi ea na E. 67. ?»t. Od tedaj <=e; ranjeno žtnsko. Potem pa se je
m
Forge ic Iron Co., ne more pove-jkjer je pričela streljati na njega, dati nobenega vzroka, zakaj je!da ga dobi v roke, kajti nevaren
žena izginila. Dveletni sinček Jerry stoji ves dan pri oknu ter preplašeno gleda na ulico, kdaj se mama vrne.
na vsako žrtev.
Žensko je treba deliti v dve vr sti. V 'to"' in "ono".
"'One*' so ponavadi mlade in vedno lepe. Dolgo časa spe, delati jim ni treba in denar razsipajo, da
je bil še vedno, da rani še koga drugesra. Kakor hitro je brez vest-než videl, da je v nevarnosti, da se ga ustreli, pograbil je otroka V pondeljek zvečer 1 julija jejter ga držal pred seboj, da pm-H. „roza Lepo> so obler.ene ,u po prišlo več Slovencev :n Slovenkitektira samega sebe. Poda areta-iz starega kraja. V Collitiwo<.»d se'eija je sledila jih je peljalo kar »-n tovorni avto-j'so y;a. navili s«
inobil. Nekaj jih je pa še zaostalo je prosil odpuščanja že policaje[
v v- i i -.- i i	- 1 , i" r	i- •• i •	1 lovek se pa ne poroči z
v New torku, kajti bolezen se je same. Vrgli so tra v ]M»licijski voz	. , . .
nn ženskami ,pac pa s "temi
"'barvane obraze imajo. Cigarete
kiiialu nato. Prijeli . i	i - - - i--	■
,k;.de in plešejo najrazličnejše pl ;<» mu ur«>. tako da'
*oni-
Tudi "teTt ženske so lahko mlade
pojavila na ladji, in oblasti sr> zelo j t e>r odpeljali v zapor, kjer je po-l previdne. H/»zi Vidmar, stara 21 i veda! svoje ime in je bil pridr-let, je tudi prišla iz starega kraja.[žan. obtožen nameravanega ubija :in lef>e' ™«rajo P« zgodaj vstajat Prvikrat v življenju je videla'nja. Veliko ljudi se je zbralo oh.'" 1rdo delati. Denar štedijo, ker svojega očeta, kajti njen 4n*e jejia.su streljanja na b:t. cesti. Poli !P«z»ajo njegovo vrednost, odšel V Ameriko še piv.l njenim'tija j.- iskala z lučmi nož, kate-l "Te" ženske so pripravlejne na rojstvom. Mati in otia bi prišli vjrega je rabil pri mesarskem de-]zakon. "Tem"' ženskam včasih Ameriko leta l!'14.. tmla takrat je!janju. Okoli polnoči so se ljudje mož izmamlja denar ter ga odnaša izbruhnila vitjna, pa sta bili pri-jšele sešli na duniove.	("onim"
OnUkL	r<
PMflmdnlk: 141HAK1 HOVANSK, OMOOB J. PORBKTA. BOS 17».
Box 261, Conemaagh, Pa.
Fodpredaed.: LOUIS BAL.A-NT, Box 104, Far Areoiia. T^-.in. O.
Tajnik: JOSEPH PISHLBK. By.
Minnesota. Blagajnik: G SO. L. BBOZIOH, By,
Htnneaota. Blagajnik Delspla?anlh amrtnln: LOU IS OOSTKLLO. Sallda, Cola.
Diamond, Waata.
LEON&KD HLABOUNIE,
Ely. llluixaota. JOHN SUPNIK. B. E. BOB H Pa.
Or. JOS. GRAHKK, MS B. Okla N. 8.. Plttahnrgh, Pa.
IOH5 FLAtrrZ Jr.. 4112 7th Atl, OB
llUBft, Mich. JOHN MOVKE.N, «24 2nfl 1*4, DuMfl%
Minnesota. MATT. POOOBJDXJ, T * Chicago, DL
lOHR GOUŽB, Ely, Mlaneaota. ANTHONY motz, 8041 Avecoa M
Bo. Chicago. III. rVAN V A KOGA, 612« Natrona Alley. Pittsburgh, Pa.
I BUDOLF PERDAN, «03« St. Aveooa, Cleveland, Ohio. FRANK 8 K RAB EC, «««4 Washlnglsfl
St., Denver, Colo. GREGOR HREdČAK, 407 «th Af««
Johnstown, Pa. Jednotlno glasilo: "GLAS NARODA"
Vse stvari tlksJoCs se nrsdnfh aadev kakor tnal denarne pottljatev naj pofilljajo aa glavnega tajdica. Vse prltolbe naj ae pofill]i]o na predaaO« aika porotnega odbora. Pruteje za sprejem novih Članov ln sploh vsa adrav? oifika: BpriCevaia ae naj pošiljajo na vrhovnega sd ravnika.
JngoelovaneLa KatoIlSfca Jednota ae priporoča vsem Jugoalovsnocs M Obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal CongreaS" leetvkd. ▼ blagajni Iran okrog 9300.000. (trlstotisoC dolarjev). Bolnifiklh podpor, o* Brodnln. In poamrtdn Je teplafala te naJ poldrugi mUJon dolarjev. Jednota fteje okrog 8 ti noč rednih Članov (lce) ln okro« 3 tiso« otrok v ICUdlnckna
oddelku. DroPtva Jednota ae nabajsjo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer Jtb Se nt, priporočamo t sta nov »te t novih. Kdor teli postati član aaj SS cglasl pri tajniku bliiaega draStva JSKJ. Zrn. vstapovlter aovlh draStev ■e p« obrnite n« glavnega tajnika. Noto drnitvo ss lahko vsanorl s 8 Sani ali Butasl
VSAK ČLOVEK IMA SVOJO PAMET.
svoj dolg prej izplačal. To vse( delajo, ker ^io. <la je šola otroški doni. kjer prebijejo njih «»tro-	__"
ci vso dobo svojih otroških l«-t -» i I/ Trsta se poroča sle.leee: Ne-šestega leta naprej. — Po eno Wi Poljak se je s parni k oni pri-**ohcet" vsak teden snio imeli t ri peljal j/. Amerike. Ivo so na ca-tedne zaporedoma. Prva dva, ki rins.kem m*adu začeli vizitirati .sta se oklenila zakonskega jarma, potnike, se je Poljak ustrašil za sta bila Frank Lavrič in Frances svoj denar, katerega je nosil > se-Frnk. Ženin je iz st. clairske oko boj ^ dolarjih. Imel je 60 stota-lice. nevesta pa od tukaj. Druga kov. K<» so prišli do njega, je te-dva sta l>ila Alois Bohnar in pee denar hitro stlačil v usta in Franees Pa|»ež. oba iz donnu-e \;i ira požrl.. Kmalu poteui mu je po-'i: tretja pa Andrew l ie in Mary <talo slabo in so ga morali o«l]).*-Sever. Oba sta dobro poznana. I jati v bolnišnieo. (V/ dva dni st» ženin kot pevec in član ]»evskega je zdravnikom posrečilo dobiti društva "Slovenija", nevihta pa denar ven — manjkalo je le 10 kot. dobra igralka in zelo delavna stotakov, ki so seveda medtem jh» na društvenem polju. Vsem želi- dru«ri jM»1i se <»dstranili i/, teh-sa. lilo srečno pot j>o morju zakon-|N'sak elovek ima svoje muhe in skega življenja. — Zapustila je'pamet, kako je treba "shraniti"
Avstrija in nasledstvene države.
PihI tem naslovom se pritožuje ravnatelj dr. Max Sokal \ "Oestcrreiehische Rmulsehau'' nad mirovno pogodbo, ki nalaga Avstriji bremena, dočim je bilo avstrijsko ljudstvo vendar vedno rni toljubno in ni nikdar hotelo vojne. Ta trditev ni samo smela, mar več tudi naravnost neresnična, saj tega niti o enem delu naSega naroda ne moremo trditi. Kavno te dni se sinemo spominjati, kako strastna in ostudna i'1 bila pred šestimi leti gonja proi*: vsem onim. ki so bili tudi samo ua somu, da ne bi utegnili soglašati z ofieijelno avstrijsko politiko in z zahtevo po vojni napovedi Srbiji. Pa pri na"= je bilo ljudstvo v resnici zapeljano od maloštevilnih avstrijskih kreatur in zaslepljeno po strankarski strasti. Samogoltnost, pohlepnost, strankarsko korLstolo-.stvo. klečeplastvo je bilo takrat eelo pri nas r bujnem cveta, koliko drugače so morate delovati te srrasti v nemškem in madžarskem narodu, kjer je vrh vseh navedenih čustev ir stremljenj igrala veliko vlogo naeijonalna ideja in bojazen, da izgubita ta dva naroda svojo nadvlado in vse svoje privilegije. Ce de loma izvzamemo nemško socijalno-demokratično stranko, moramo 1 onstatirati, da so vsf drupe nemške stranke in tudi posamezniki naravnost besno divjali in kričali ter pozivalo na vojno. Da je bilo mnogim tesno pri srcu. ko so morali zapustiti dom, roditelje, ženo ctroke, to radi vrjamemo in to je človeško. Vemo pa tudi, da je vsr prebivalstvo nemškega jezika v svoji slovesni boli le stopnjevalo svo je sovrastvo proti sodržavljanom Slovanom, češ. oni so krivi vsemu trpljenju in vsej žalosti.
Tako se je v onih dneh razpalilo nacijonaino sovraštvo do neznosnosti in muogo nas je bilo. ki smo že takrat pričakovart razpada Avstrije, toda v pool noma drugi obliki, kakor je pozneje prišel. To naeijonalno sovraštvo se je gojilo ves ča^ vojne," stopnjevalo se je in pretvarjalo iz teoretičnega sovraštva v naravnost osebno sovraštvo zlasti — priznajmo — z naše strani, čim manj upanja je bilo naunreč, da »uaguta Avstrija in Nemčija s svojimi priveski, tem hujše je moral trpeti v avstrijski vojski vsak posamni Slovan. Od tod se je rodilo po tem osebno sovraštvo, ki se ni dalo uspavati niti po končani vojni. Vse to stotiKočero osebno sovraštvo se Je moralo se je moralo končno strniti v trajno mržnjo proti soseCu, o katere vemo, da da se v svojem srcu do danes še ni prav nič izpreme-nil, marveč se je uklonil nepremagljivi sili.
Dr. Soknl se pritožuje, da smo od novembra 1918 naprej stre. mili trn tem, da se čim bolj odločimo od Avstrije in da smo prt tem prezrli naravo in pamet.
Negacija, avstrijske državne misli je živela v nas 2e od pocetka
morani os*tati doma. In tako je sedaj prišla sama. Ž njo je prišla tudi Julija Krunje, stara 18 let. Vkrcali sta se v Trstu. Oče gdč. Vidmar stanuje na 720 K. 157. St.
Amelija Mičič, dve leti stara, katere stariši stanujejo na 1054 K. 70. St., je umrla 2U. julija popoldne. Doma v kuhinji so imeli ua mizi strup v mali skodelici, s katerim so zastrupljali nadležne muke. Mala Amelija pa je vtaknila svoje prstke v ta strup in potem lizala to tekočino. To je videla njena mati in jo je peljala k zdravniku. Xa prvi pogled je izgledalo, da bo pomagala prva zdravniška pomoč, toda 20. julija (»opoldne je mala Amelija kar padla nezavetna na tla in umrla.
Truplo sedemletnega Petra Ba-šiča. kateri je utonil v Cuyahoga
Daj mi vse kar — S katero pra-
dom in se podala v samostan dobro poznana pevka in igralka Ma-rv Miklavčič, hei Johna in Mary Miklavčič iz SO. ceste.
denar.
vala je v Adrian, Mich., da se tam izuči in posveti učiteljskemu poklicu. Mary Miklavčič je poznana
VABILO
Odpoto 'na veselico z igro, katero priredi
Lastnik restavracije na S305 Harvard eesti je bil obtožen, da! Zmagalec: -je napadel M arijo Kovač, ki živi imaš. na 9348 Ctaylord eesti. Sodnik jej Premagalec: vedel le to. da sta se stepla v re- vico?
stavraciji, drugega pa nič. Pa je! Zaveznik: — S pravico samo-;posveti najbolj nesebičnemu prišel lastnik Killev in povedal, odločevanja.
Slov. Delavski Dom na Moxham,
Johnstown, Pa., ker obhajamo obletnico našega Doma. Veselica
kako je bilo. Rekel je: "Ja, saj ni čudno, če sem se branil in da sem jo pognal ven iz restavracije; zagnala mi je v glavo en mlečni paj.
V nekem listu čitam naslednji
las:
"Naprodaj je izboren lovski
en jagodni paj, dva jabolčna, tri pes (Hyml potome(. pokojnega go steklenice mleka in štiri kozar-
reki pred par dnevi, so dobili šele 20. julija. Fantek je živel na Riverbed Ave.
ce.Sodnik ga je oprostil.
Dva kotlička za kuhanje žganja so našli iztakljivi nosovi zveznih detektivov v hišici nekega pokopališča, kamor se spravlja kopalno orodje, ali bolje rečeno: v mrtvašnici. Zavohala sta jih poli-jeaja Beranek in Hronek. Aretirana pa sta bila «\ Miller in Flori-
jan Mikutel, ki živita v bližini 5!*oy Lansing ceste.
Iz Newburga. — Še ko se je po-Petletui fantič Adam Ploha jeLtavljal Slovenski Narodni Doni,
tekel čez cesto, nasproti pa ga je zadel avtomobil, ki ga je povozil. Fantiča so prepeljali v St. Alexis bolnišnico. Njegovi stariši stanujejo na 2710 Stafford Ave.
Dne 22. julija zvečer se je odigral pred hišo 6229 St. Clair A v. obžalovanja vreden prizor. Nick Vucletič se je prepiral s svojo ženo že več dni skupaj, omenjenega dne zvečer pa je stresel svoje živinsko obnašanje nad njo in policajem, ki je prišel na pomoč u-bogi ženi. Kakor pripovedujejo očividci, je prejomenjeni prihitel za svojo ženo iz hiše; na cesti jo je dohitel. "V roki je imel velik nož, s katerim je zabodel neštetokrat svojo ženo. Zadobila je rane po obrazu, prsih in lirbfu. sploh povsod, kamor je dosegel njegov mesarski nož. Na mesto je bila poklicana policija, da aretira
se je že začelo kopati za novo šolo. ki bo priklopi jena sedanji. Šolskih prostorov nam je že zdavnaj manjkalo. Že dve leti smo imeli saiuo štiri sobe, dasi je bilo zadnje čase nad 500 otrok v šoli. Kako je to mogoče, je skrivnost, katere ne izdamo. Toda niti vsa skrivna moč nam ne bi več zadostovala. Naš "drobiž" se je tako namnožil, da ni kazalo drugega kot pljuniti v roke in oprijeti se dela. Začeli smo pred več kot mesecem dni, in sedaj je basement in prvo nadstropje že gotovo. Pod .spretnim vodstvom g. Demšarja in točnem nadzorovanju g. Bel-tingerja stene kar rastejo in šola gre kvišku kot bi bilo delo igrača. Nova šola bo imela štiri velike sobe in v pritličju, vse priprave za gretje, ne samo šole. ampak tudi bodoče nove cerkve. Poleg tega
breszvestneiža. Pozivu se je odzval j pa bodo tudi dobro in snažno ure-trrinajst i policijski skvadron pod [jena stranišča, vse moderno m
policijskim narednikom Herman J. Kruegerjem, ki je hotel takoj
čedno. Poleg nove šole bodo stari prostori popravljeni Ln pravilno
aretirati Niek Vneletiča. Policaj j urejeni. Okn£ bodo .povečana in ni bil dosti previden, in nečlove- j sobe opremljene s parnim gret-ški napadalec gA je strnil z nožem jem firteam heat). Parani so jako v prsa ter ga ranil baš nad sneem.' navdušeni za ta napredek in sami n»kar j« pobegnil v gornje pro- pomagajo v večerih, da gre delo
zda rja''.
Moj Bog. česa vsega ne spravijo gozdarji skupaj f
*	a *
—	Gospod zdravnik, vaše zdrav
ljfiije je bilo izborno.
Zdravnik: — Zdi se mi da vas . . * niti ne poznam.
—	Ne, mene ne, ampak mojega
strica ste poznali.
*	. *
Dolar ne pride nikamor naprej,
četudi bolj hitro teče.
• *
a
V	eni stvari pa moramo dati Leninu kredit.
On ni predložil štirinajsterili točk Poljakom.
Ce bi bil vsak človek v resnici tako dober in plemenit kot sam misli da je, bi bilo težko, težko na tem pukla&tem svetu.
*	a •
Malikov ne dela zlatar, pač pa oni, ki jih moli.
Veliko^ veliko se je že čitalo in pisalo o Amerikancih in amerikanizaciji.
Jaz bi stavil naslednji predlog:
—	Če hočeš napraviti moža za Amerikanca, ravnaj žnjim kot z
Amerikaneem.
•	» •
V	slučaju, da postane sovjetna Rusija kapitalistična država, ne sferno pozabiti, kdo ji je vsilil to slabo navado.
I daleč naokoli kot prijazna, vedno se vrši v soboto 31. julija. Zače-vesela in živahna, nikdar kričava!tek tiM-no ob 7. uri zvečer. Nu in preveč predrzna. Zapustila je programu je tudi jako zanimiva svoj dom in domači kraj, da se igra, ki se prične ob 8. uri 'H) mi-
po- nut. in sicer: "Tri sestre" v treh klicu, namreč učiteljstvu, za ka-J dejanjih. Osebe: Orel, kmet; lie-tero delo nima pričakovati dru- lena, njegova žena; Majda. šj»ela gega kot mučno delo, trud in ma- in Ana. hčere; Anton in Gabrov lo hvaležnosti, pač pa prejme za France, snubača: Jera, dekla pri vestno vršitev svoje dolžnosti pla- Gabrovih; berač. Ker je itrra jako čilo, ki presega vse zaklade sveta.!zanimiva, vabimo slavno občin-Zelimo ji obilo uspeha v njenem stvo i/. Joiinstowna in okolice za novem poklicu. — Fmrl je Andr.jobilni obisk na omenjeni večer. Zadnik, član društva Bled -SDZ., i Sodelovala bo tudi slovenska ki mu je tudi preskrbelo dosto-! Mos.hani godba, tako da bo tudi jen pogreb. Raujki zapušča tukaj za plesaželjne dobro preskrblje-ženo in 2 mala otroka. N. p. v m.! "o. Za žejne in lačne bo tudi pre-
! skrbel za to izvoljeni odbor. Chicago, 111. Vstopnina za moške je 50č in žen-
kc na 2-~>č. Torej na veselo svi-zveecr!
Direktorij Slov. Del. Doma. (2\ 21&27—7 i
hitrejše in z manjšimi stroški na-
Velika nesreča bi se kmalu zgo-i"5ie I,a -'>r- r"r dila v nedeljo 18. julija izbtni- 'h'n\'[, 'V.'iU,'Jf., kom "Jugoslav Republican < lu-ba" pod vodstvom Mr. Martina
Lauriča. Ko » se peljali na več ~	r
, ■ , i,. r	ZAVAROVALNA DRUŽBA
truckih okrog bloka in so prišli	w
na 22. cesti blizu cerkve, prišla je	ima izborno mesto za moža, ki go-
kara in zadela v prvi truck in »a	vori angleško iu slovensko,
razbila. Vsi. ki so bili na trucku.	Vprašajte v
so papadali na tla. Le sreči je	Wetherliold & Metzgar Bid g., pripisati, da se ni nihče ubil. P<>-| klicali so hitro amhulanco,
ven-I
dar ni bilo sile. Z voza je padla tudi soprotra Mr. Lauriča in deček Kralj, ki si je prebil ustnico.
Joliet, m.
Vile Rojenice so vasovale v soboto 17. julija pri družini Johna V i rant a in so donesle zalo hčerko.
719 Hamilton Street, Allentown. Pa.
26. L'7. - L>9. — 7
Padanje cen v Sarajevu.
Pri vseh predmetih se opaža v Scrajevu padanje cen. zadnji čas predvsem pri manufaktumih in kolonijalnih produktUi. Sladkorna črna je padla raz 97 na 76 kron za I kg, kava velja sedaj le 80 K. tako poročajo hrvatski listi. Mi Slovenci se le čudimo, tla se pri nas
Vi potrebujete knjigo
Dr. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško-slovenski besednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obaega 25,000 angleških besed z izgovar-javo in slovenskimi pomeni. Ce vas angleški jezik zanima iv se ga želite priučite, si jo naročite. Kupite jo za s veje otroke, da se uče pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpola* go celi družini.
Ancleško-slovenuki besednjak naročite na sledeči naslov:
Dr. T. J. Kern
cene rajai dvigajo, kot pa padajo
Kako je neki pravzaprav? Mi ve 6202 St Clair Ave., Cleveland, O.
prej. Sklenili »o tudi sami od se- 100 to,iko' da pri nas v<H,nol Cena obsežni knjigi je 5 dolar-be, da takoj letoa plača vsaka dru- vse dražje, pa ne ceneje! Pa nas|jev s poštnino vred, — Istotam -----i - ^	- »---------»— — farbajo'' hr-1	----"---------s
žina vsaj $25.06, da bo fara brez menda vendar ne dolga. Sedaj ae skušajo, kdo bo vatski listi.
lahko naročite Zonnanove pesmi za $1.25. *	—Adr#
... r . m -

GT.AS NARODA, 27. JT~L. 1020
. ; - v ■ ,	, .	-
✓
_
Italija na smrtni postelji.
Resni glasovi o kritičnem stanju Italije se izza znane Nittijeve ckrožniee v pretekli jeneni činulalje množe. Da Italija res preživlja usodne ure, izpričujejo nevarni notranji pojavi, ki so značilni za države tik pred katastrofo.
"Kaj je vzrok te ttrašne ajftmijc'* (piše te dni v "Secolu" znani italjanaki zgodovinar Ferreo«, ki jo preživlja kraljevina Italija, rahajajoča se med življenjem in smrtjo? Zdi se mi, da je vzrok ta, ker je svetovna vojna zajela Italijo v zvezi, ki je v teku časa spremenil« smisel in eilj, Katerima Itlija ni mogla ostati zvesta, ker je stopila V to zvezo zato, da obvaruje svetovni mir in ne da s pomočjo te zveze vzplamti svetovna vojna. Vzrok sedanje italjanske agonije obstoji v tem, ker Italija ni mogla prekrižanih rok gledati sve-toue vojne, od katere je bila odvisna tudi njena usoda, in ker Je stopila ▼ vojno a svojimi starim izavezniki brez vsakega jasnega vzroka, ki bi se pretvoril v simbol za mase, ki so morale na bojišče. Vsega tega so krive vlade od 190f>—1016, katerim je skoro vedno na-i »lovni Giolitti. Toda Giolitti je danes, v slavi že šestič ministrski ^predsednik, začetnik v vladi, Giolitti se je vami. Njegova iluzija je jam«. S to iluzijo pa j" uničeno tudi eeJo Giolit t i jevo življensko delo. Ker je <iiolitti znova vzel v svoje roke vlado iu usodo Italije, zato ne vidim za Italijo druge alternative, kakor da ali dpživi čudež, ali pa tragedijo."
Kimski poročevalec dunajske "Arbeiter Zeitung" pravi, da je Gliolitti radnji mo>. in da za Italijo ni rešitve. Po Ferreru bi mo-g»-l rtalijo rešiti samo eudež. Tenia to čudežno vprašanje za realnega misleca m nobeno vprašanje. Zakaj Italija je prav lako kot vsaka •lrujra država zavisna najprej «h1 lastnih notranjih življenskih pogojni, Kdor pozr»s »e ter • trmi računa, more vnaprej več ali manj točno določati nje no'ranji in zunanji tazvoj. In to ravno hočemol Pri »sem pa je treba za korekturo sodbe imeti pred očmi prošlowt ital->»kega polotoka v rimski dobi, ko je rimski senat s konzuli in /. miši-< ustimi legijonarji Cezarjeve dobe vodil rimski imperij. Pomniti je treba, da se je v Rimu vedno čula glavna zahteva ljudstva: "Dajte nara kruha! Spoiun'ti he je treba r.a položaj rimske države po plinskih vojnah, ki »o d*j dobra iztrebile vrste kmetskih sinov. Vse boje /a rimske kolonije je diktirala v glavnem ena sema misel, da Italija od nekdaj sama iz st l>e ni mogla preživljati svojega prebivalstva! To je bdao snovna gonilna sile vse rimske iuiperijalistične politike, /akaj /.»veli se je mogla samo — kolonij. Hrepenenje po kolonijah je bilo zato že od nekdaj v nujni zvezi s pomanjkanjem hrane v Italiji. To je treba vedno pomniti, če hočemo razumeti težnjo sedanje Italije po novih kolonijah. Ako se je morala rimska Italija preživljati le na ra*un bojnega plena, ki ga je od vseh strani nanof.il tekom nekaj stoletij za dragoeetio svojo kri italski kmet, tedaj vidimo tudi v novejši zgodovini Italije isti pojav, samo s to razliko, da sedanja Italija nikdar ni mogla z lastnimi vojaki docela osvojiti si in vzdržati le eno kolonijo Ne le vojaška moč ni več ista kot nekdaj, ne-fco tudi rimski upravi i lalent ni v glavah sedanjih potomcev rimskega imperija. In poleg vsega — vprašanje italskega kmeta! Ko je rimski kmet v dolgotrajnih in neprestanih boj i i t za razširjenje in vjerd/evanje imperija izgubil svojo ročne kri in je prešlo njegovo samostojno gospodarst v o v zavisnost lat ifundijskih magnatov, ko je postal na rodni zemlji hlapec in "kolon'' rimskih velekapitalistov, • ♦'daj je odbila ura ■ rims'cenui imperiju. Od Avgusta dalje je rim-
• v«
i stroški
Kaj jih povzroča in kako bi so jih dalo mižati.
Piše dr. Josip Goričar, 82 Cortlandt St.
2. Poglavje. KAM SO EK3PORTIRLAE SLOVANSKE DEŽELE?
r
Kam so bili namenjeni vsi ti eksporti?
Katere dežele so v glavnem dobivale predmete, katerih v sedanjem času ni mogoče dobiti v gotovih delih zapadne Ev "ope, tudi ee bi jih plačali z zlatom ;
kulture iu svobode, pri nas kdor si upa naročiti kak slovenski časnik, mora biti pripravljen tudi na inučeništvo. Takoj v začetku vojne je moralo mnogo Slovencev iti na potresno ozemlje pomaranče jest, samo ker so bili osumljeni, da so brali slovenske časnike. Pa kljub vsemu temu jih beremo.
Aviomobilna zveza Gorica-Po-s to j na in obratno,
veljavna od 1. j unij al 920. Odhod iz troriee ob 7. zjutraj, prihod v Postojno ob 10.30. Odhod iz Po-istojne ob 3.30 popoldne, prihod v
V Ameriko je dospel dr. Voronov, ki pravi, da bo izrezaval iz opic vratne žleze ter jih vcepljal starim ljudem, da bodo postali mladi.
Reformno gibanje na Hrvatskem.
j; »Iransko vprašanje "bulo na dr-j ža vnem telesu Italije", londonski i pakt "pogubno smernico" G:olit-J tijeve politike, ki lioče obdržati in
anektirati vse ozemlje, ki ga je	_
Italija zasedla po premirju .'1. no-j
i t m j t. *• - i ^	Kakor znano, so narodni duhov-
vtinbra 1918. Italija bo prepozno,	»
, .i i .i - j	t niki na Hrvatskem osnovali orjra-
spoznala, kako kratkovidne in slepe može je imela v časih 1915— ViZmMJO' kl n,a uamen' <Ia ^P®*1«-3 920. Spoznala bo. da je edini Nit- f ™°**rnemu času primerne re-ti prav zrl. ko je hotel pospešiti forme v katoliški cerkvi Organi-kompromis z Jugoslavijo v Pal- /atlJa 2ahteva Povsem uvedbo
lunzi. Da je ravno nje«rov "kruš m dekret" prevrgcl njegov kom-
slovanskega bogoslužja in odpravo celibata. Votli tel j reformnega
• : i____• i____+ • ^ gibanja na Hrvatskem je župnik
piomisni koncept, to je kruta iro-	r	.
j	j i •	i i • „ Stjepan Zagorac v Koprivnici.
|M|a usotle, ki iu pustila, tla bi se V	1
I odprle žitniee v Jugoslaviji za iz-|NadŠkof dr' Bauer * z vs° stro' 'siradane stotisoče v Italiji... za	»»stopil proti reformnemu
kazen, ker je Italija leta 1918 3>,baI,JU' °iWiHhl 'il7^nst dnbov-novebra poteknila izmed dveh do-	1,1 zagrozil, da bo iz-
Mesto'kljueil iz katoliške cerkve vsake-
^rad« izgube samostojnega italskega|povorov,.	------<h,hovnikil> kj bi brezpogoj
kmetskega stanu.
Uunska zgodovina torej priča, da je bila zgodovina Italije vedno r.«vi*aa od življenjskega vprašanja: "Kje dobimo kruh. kdo nam ga da t V^a pol. tika cesarjev je za visela v bistvu od lačnega rimskega ljudstva. Kdor pozna zgodovino soeijalnega vprašanja starega umskega imperija, bo vse laže umel — patto tli Londra!
Vlisel na kruh, na dobiček, na T. pa ne prenesejo ogromno se kolonije, in sgero egoismo — to množeč i h milijardnih dolgov, ki v m* je v bistvu združeno z geo- so v nujni zvezi z zasedbo pokra-graNkim pojmom Italije, Toda jin ob Adriji. "Od dne. ko se je p< If.mei »tardi mišičastih, dis#*i- sklenilo premirje", piše Treves, p'iniranih ui na viku strategije "je izdala Italija za popolno zastoj«. ih Cesarjevih legijonarjev sedbo nasprotnega obrežja v Adri-iiiso - artliti D'Annnnzijcvc do- ji nad 10 milijard; albanska ne-s temi je možno le toliko ča- umnost nas je stala doslej že dve držati londonski pakt, dokler milijardi, admiral Millo ima na pod|torni 'K-bti — i/ven Ita- mesec "diskretno" svoto 6 milijo-! Kdaj je It>!ija *»ma iz sebe nov za izdatke brez računa...." avittuo Ofl lui»» potil o* t piifiohi-l Dogotlki v Albaniji so izzvali v It eno de/Ho /a trajno: Mene- iialjanskem parlamentu pod pri-!ik in Tripolil inij.i m Albanija z tiskqpi socijalistične kategorične Valouo vretl —! Vse italjansko zahteve in grožnje s splošno re-hrepenenje po kolonijah in nad- voiucijo ter vsesplošne vstaje v vladi	Sreilozemskem nvirju, Aneoni in drugih italjanskih me-
/Usti Adriji je n stališča Ital-je stih, kar bi pred letom dni pome-nr.djivo; prav tako pa tudi večne nilo nekaj nečuvenega za italjan-»aize v Italiji radi tega velikegra, sko uho; Giolitti se je udal in Al-a < iUnim silam nasproti!i.nega, za bauijo prepustil z Valono vred itnrijo katadruraln j \ -tiivajo. cga I Albancem in zagotovil baje le o-hrepenenja, Vetleii je treba, da 4«.;|tok Saseno v valonskem zalivu ita-n.i'.joiiov lačnega, finančno i/čr- jljanski vojni mornarici. Tako je p«t*iega, gospfHlarsko poptilnoma padel glavni kamen iz zgradbe, na
Im. sa
d H lj«
IIC3
ta
no lin pokoril njegovim ukazom. Mnogo svečenikov se je nato pokorilo nadškofu, mnogo*pa jih je
o<!rt*tiega, v%le » dolgotrajuc voj-onemoglevt iu soeijalno* razri-tega ljudstva Italiji ne more pre
kateri sloni londonski pakt, to je I rotektorat nad Albanijo. Pomen tega dogodka je za rešitev ja-
patto di Rctna" je vrglo na mi revno mizo v Parizu z gesto če-
stitljivega MScchiavellija listino s!Mno?° svečenikov se je nato po-4ipatto tli Londra'* in si žnjo v brezmeji slepoti zadrgnila sama!'°fctal° 2vestih svojini z .njko. v katero jc hotela vsled llotHr P«kori1» nadakofovim otl-»premenjenega položaja vjeti n.la-|redbam- Xa f'ehl teh "pokornih do. visokim geslom verujočo ju. svečenikov je ostal župnik Zago-goslavijo. Zakaj danes po poldni-	^»^ot dr. Bauer hoče se-
gem letu naših bridkih razočaranj daj Za-°ria s s,1° odstraniti iz se — Italija trese pred nami, do- ,1J<'-OVP ž»l»nje. V to svrho se ho-čim je bil trenutek, ko se nam je. c P°sIuz,tl P«biomoči državnih krčilo srec od bolesti radi tiste la-i°,,lastl' da n,u' ako bo V^reha, ti išljotine z italjansko zastavo vitmh * °rOŽjem pomagajo izgnati Zalog,,,,. Takrat smo upali, da se|Zag0rea 17 nje-ove žnpnije. Seve-postavi Pariz na našo stran, a za-:,!i' Je vellko vprašanje, ako mu grmel je stari godmjač Clemen bodo	oblasti hotele v tem
eeau in omolknili smo. Danes ni v °ziru lfl na roko" ° tem dvomi eelo nadskofovo glasilo "Katoliški
List", ki piš« meti drugim: "Ako ib* država otlklonila zaščito pravne posesti katoliške cerkve, potem i bi nam ne preostajalo ničesar drugega. Jcakor da dvignemo na noge j katoliški narod in da po pravu prirode s fizično silo sami odstra-General" Sarail je izdal zanimi- nimo iz cerkve one, katerih fer-vo knjigo z naslovom "Mon Com-|kev več ne smatra za svoje". To lr.audeiiment en Orient", v kate- ;0 vsekakor vrlo
V glaviem se je te predmete eksportiralo v Nemčijo, Veliko Britanijo. Holandsko. Franeijo, Italijo, Avstro-Ogrsko, Belgijo. Finsko. Dansko. Perzijo in Turčijo. Poleg živil in surovin, katere so pošiljali ua svetovni trg vzhodni Slovani, so v veliki meri prispevali tudi 1'iinkanski Slovani oziroma Jugoslovani. C'elio-Slovaki in Pcljaki.
Vsi ti narodi so v veliki meri zalagali zapadno in centralno Evropo.
Najznačilnejše meti vsemi produkti je bilo srbsko in bolgarsko žito ter meso.
Pred vojno je b'I položaj nI svetovnem trgti v kratkem rečeno, nja. S surovinami in raznimi drugmi potrebščinami so preskrbova-nja. S surovinami i iirnznimi drugimi potrebščinami so preskrbovale industrijalno vedno bolj napredujoče na roti e zapadne Evrope.
Soglasno s statist.ko leta 1913 je med slovanskimi državami samo Rusija produeirala 51 odstotkov svetovne rži. 25 odstotkov svetovnega ovsa, 33 odstotkov svetovnega ječmena, in 22 odstotkov svetovne pšenice.
Za prehrano zapadne Evrope jc eksportirala 3.1 odstotkov zgoraj omenjenih produktov.
Zapadna Evropa jo je v zameno preskrbovala z izgotovljenimi produkti iz svojih tovarn.
Londonski trg se jc zalagal s sibirskim surovim maslom in jajci, d očim je iz slovanskega Balkana ,slovanske Kusije, Sibirije, 1'oljske in Cehoslovaškf neprestano tekla na trge zapadne iu srednje Evrope reka sladkorja, imsnih produktov, živine, konj, ovac, prašičev, Ložuhovine, usnja, Žide, konoplje itd.
Ker ni na svetovnem trgu slovanskih produktov so cene življenskih potrebščin v Ameriki tako vi'soke.
Ko je zbila prekinjena med slovanskim svetom in svetovnim trgom vsaka zveza, je nastala velika zmeda.
Amerika je začela sama črpati svojo hrano in svoje življenske potrebščine ter si pri tem neprestano prizadeva preskrbovati druge velike svetovne industrije s potrebnim materijalom.
Prvi udarec je bilo zaprtje Dardanel, ki so naravna pot za tri izmed štirih slovanskih dežel.
Ker vojna takorekoč še sedaj traja, mora Amerika še vedno iz svojih virov preskrbovati zapadno Evropo. Vsled tega je jasno, tla v prvi vrsti trpi ameriški narod vsled teh nenormalnih razmer.
Neprestano višanje cen življenjskim potrebščinam, jc direktno odgovorno za soeijalne razmere v ameriškem delavskem razredu.
In ravno v teh razmerah tiči vzrok padanja evropske valute ter neprestane paralize z ozirom na trgovino med Evropo in Ameriko.
I)a to je resnica, je priznal celo Mr. Herbert Hoower, ki je avto-i iteta na tem polju.
Ko so ga vprašal*, kaj je vzrok sedanjim visokim cenam, je odvrnil:
— Pomanjkanje potrebščin, ker Evropa premalo producira in j ker moramo mi preveč eksportirati, da zamorejo evropske industrije obratovati.
Gorico ob 7. zvečer.

nas več strahu. Razmere so se te i.ieljito zasukale.
Zanimiva knjiga.
živi jati sama iz lastne moči in tiranskega vprašanja fundamental j« za njo zadnji up — vojna od jar važnosti. Zakaj z Valono in Al-škodnina.	j brnijo se je zmajal ves patto di
Nittijev padec radi dekreta, da Londra, zmajalo se je vse od Ita-bi se zvišala cena kruhu in bi dr-jljanov zasedeno naše ozemlje pre-£..va poglej ne delala na račun ce-jko Reke, Trsta do Triglava. Za-tn |ših živil izrednih miljardiiih j kaj Valona je bila zadnja trdnja-dolgov (5 milijard), je najzna-jv» v obrambnem načrtu london-čilnejši memento za položaj bed- *ke pogodbene črte: Triglav-Snež-
»e Italije, Naeijonalbtti bi ji radi tleli aijaj nekdanjega riiutkega imperija, pa pozabljajo, da ljudstvo brez jelj in dela ni za imperialistično politiko.
nik-Valona
Dve milijardi je Italija morala žrtvovati, da je končno pod pritiskom realnih razmer uvidela — n-izerno politiko Soninove črte v
Treves, hoc ija listič ni vodja, za-j* patto di Londra". In ne bo dol-to naglaša v radnji številki "Cri- po, ko pride še hujši udarec za na-tiea Soeiale", da hočejo mane ita-Je.jonali*te v Italiji. Zakaj tudi o-ljaitskega Ijtuistva mir in le mir stalili S milijard, ki jih je Italija z t vsako ceno. Oklanjajo nacijo- j zabila v Kras, Istro, Reko in Dal-nalistično zunanjo politiko Giolit-!macijo ter vso črto Triglav-Snež-tija in njegove družbe, eei, da jeInik-Split, mora po svoji teži vpli-
vati na razgrete glave slepih šo-venov. Zgoditi se mora končno tu-
ra vno on eden med povzročitelji svetovnega poiara, ker je prvi
dregnil ▼ — libijske puščave...... ,	.	.
Jadransko vpr^je in london- * f° erto' kar * Je £ Valono: aki Mkt ata sa Italijo oaodnega lf°vor>^ bodo miljarde deficita
lako, kot ^ujie kot kanoni naše države. Za-iaa mit. ko
zanimiva igra.
r; opisuje svoje delovanje na so Ako bi torej državna oblast ne t nski fronti. General dokazuje na hotela nadškofu dati na razpola-p od lag i vojaških dokumentov, ka-,?0 bajonetov in pušk, bi nadškof ko so bile naenkrat poslane v M a- pozval na ustajo svoje vernike in eedonijo »tri francoske divizije s j hi žjimi, uporabljajoč nasilna sred par topovi, katerim bi morali sle-iStva. skušal ukrotiti uporne Ko-diti štirje armadni kori. katerih pričane, ki hočejo slejkoprej ime-pa ni bilo nikdar. Nadalje pripo- ti za svojega župnika Stjepana vt tluje, kako so izvedle umikanje j Zagorea. katerega je nadškof dr. pri 20 stopinj pod ničlo, ko so se Bauer izključil iz katoliške cer-morali umikati Čez Albanijo. Na-i k ve. Vse kaže. da se obetajo na dalje so op sane težave z Grki. j Hrvatskem velezanimivi dogodki, ntsporazuiidjenja med zavezniki.j^ični onim. ki so se odigravali v vojna pri Bitoljn in razna diplo Trubarjevih časih pri na,s na Slo-matična posredovanja, ki so one-i venskem. Toda zdi se. da bodo ti mogočila večkrat generalovo u- dogodki na Hrvatskem imeli do-spešno delovanje. Iz knjige je raz- eela druge posledice kakor dogotl-vidno. da je hil otli>oklie genera- j ki v Dalmatinovi in Trubarjevi la Sarraila. rešitelja Verduna dobi v Sloveniji.
1914 in hrabrega poveljnika na so	____
lnnskl fronti, ki je s peščico vojakov protlrl v Srbijo, poptdnoma	Bolgarska zvestoba, neupravičen in le posledica goto- "Belgradski Dnevnik'* poroča, vih spletk v sporazumu s Clemen- «1*. ^ na£ij v okolici Prilepa 44 eeau jem. i zvezanih človeških trupel. Policij-
--Nka preiskava je dognala, da so to
_	.	-	i novo otlkrite 'žrtve bolgarskega
Denar ix bronca in alnminija. | InaŽ4Vvanja med vojno. Na truplih
Iz Turina poročajo: Novčarska se poznajo še sedaj sledovi nasilne konferenca latinske zveze je. skle-jsmrti. Med mrtvimi so našli tudi nila. da bodo kovale Italija, Fran-1 truplo tehnika Vitomirja Trajko-cija, Švedska in Grčija drobiž iz viča. Oblasti so zaprle do sedaj 30 bronca in aluminija po 50 eent. in'ljudi iz Prilepa, o katerih je do-po 1 in 2 liri. V promet pride te-lkazano, da so sodelovali pri umo-8 mesecev.	ru. —
r	. -5
Jugoslavia irredenta.
Zborovanje tolminskega učiteljskega društva
v Tolminu -dne 24. maja je bilo precej dobro obiskano. Po pozdravnem nagovoru predsednika Rakovščeka je bil govor o učiteljskem naraščaju. Predsednik je povdarjal, kako vzvišena, pa tudi težka naloga je poverjena učitelj-stvu. I^e zadostno izobra-ženo uči-teljstvo jo more premagovati v celoti. Zato obsoja, ker se nastavljajo na učiteljišču profesorji, ki ne poznajo našega jezika, tako da učenci pogostokrat napačno razumevajo učno snov, ki se jim podaja. Nato da, prebrati spomerfi-co, v kateri so obrazložene sedanje razmere na učiteljišču in naše zahteve, ki jih stavimo do te .šole. Sprejete so bile te resolucije: 1. Razpišejo naj se učna mesta na učiteljišču. 2. Ravnatelj pedagogi ja mora biti odličen pedagog in sin našega naroda. 3. Nastavljajo
skliče seja okr. šolskega sveta iu uradna učiteljska konferenca. Namesto nagrobnih spomenikov pokojnima učiteljema Fr. Peterlinu in Ev. Faganelu se je nabralo 235 lir za stradajočo deco Antona Stiglica v Istri.
Iz slovenske Benečije.
Da si ne bodo kje ljudje mislili, da beneških Slovencev ni več na tem. svetu, da jih je pometla svetovna vojna ali požrla četrta kultura svetovno znanih odrešeni-kov, moramo povedati vsemu vesoljnemu svetu, da beneški Slovenci še žive, in da kakor jih nobena kultura od devetega stoletja do danes ni mogla zatreti, tako jih ne zatre ne četrta, ne peta do sodnega dneva. I Nikoli nismo imeli slovenskih sol, imeli smo pa italijanskih več kakor v vsej Ka-labriji, vedno so nas teptale politične in večkrat tudi cerkvene
naj se taki profesorji, ki so za to oblasti, pri nas je vedno vladala vsposobljeni in imajo potrebne iz- politična nezave<lno«t, ki je posledica napačne kulture, vedno smo bili odrezani od ostalih Slovencev, dostikrat še poznali jih uismo, in vendar smo ohranili stare meje našemu jeziku. Beneški Slovenec proda svojo politič-
pite iz učnega jezika. 4. učiteljišče naj se preseli s prihodnjim šolskim letom iz Tolmina v Gorico. kjer je zgrajeno v ta namen uit»dei-no urejeno šolsko poslopje. 5. Država naj razpiše dijakom o-
Jugoslavia irn Jen t a z Smrtna kosa.
I)ne 4. junija je umrl Ivan Mlakar. posestnik v I)ol. Novakih in /upan v ('crknem. Pogreb se je ^-vj-šil v Dol. Novakih. Zapustil je očeta Ivana Mlakar, ženo 1'i-šo iu t»t roke Frančiška. Ivana. Cirila, Meltnla. Adolfa iu Marijo.
Dr. Tumovi shodi.
Tz Vipave poročajo: Dne 30. majnika je bil pri nas dr. Turna. SIukI se je vršil pri županu Pe-trovčiču. Prisotnih okrog 150. tio-vrnik je razvijal komunističen program stvarno, vendar medklici in vedno godrnjanje je jasno kazalo, tla tu niso "zrela" tla za internacijonalizacijo. llovornik je ob hrupnem prizoru moral izjaviti, da je shod razpuščen. Pri razgovoru je pravil, da se bore komunisti zlasti za svobodo občine in s tem tla je rešeno tudi vprašanje narodnosti. Občine se bodo grupirale tako, da bodo tvorile državnost tam, kjer je njihovo gospodarsko teženje. Teorija je krasna! Naj sledi še praksa! Vstvarja se ravno sedaj državna pripadnost teh naših občin v okupiranem ozemlju. Popolnoma soglašamo z dr. Tumo in celo stranko. da naj si to državno pripadnost izvolijo same "svobodne-občine" po njih gospodarskem gravitirali ju ali teženju! In tir. Turna bo videl, <Ih so Vipavci zadosti "zreli".
1z Sempasa poročajo: Dne 6 junija je priredil dr. Turna shod v Šenipasu. Tega shoda se je udeležilo le pičlo število domačinov; nekateri iz radovednosti, kak je ta prerok novih, časov; drugi iz radovednosti, ali je to res tisti in isti človek, ki je bil preti leti narodnjak. potem po vrsti klerikalec, liberalec, socijalni demokrat. Na tem shodu je dr. Turna govoril Sempaseem to in ono. Govoril .ie. da morajo plačevati uradnike, duhovne, politične in sodne obla-ati, le tega se ni dotaknil, da morajo plačevati, in še kako drago, tudi večkrat nepotrebnega advokata. Tega vendar ne smem povedati. si je mislil. Tudi se ni dotaknil niti vojnih škod, niti najpotrebnejših naših šol. Kako vendar, saj ns sme! Govoril pa je o dobroti komunizma in učil: ako si slovenske matere sin, si obenem lahko tudi Madžar in Anglež. Dr. Tuma je med drugim tudi povedal, da Trst in Gorica pripadata Italiji; če se vzame iz go-spodarskega stališča, je rekel, pripadata Trst in Goriea podonavskim državam. Torej po domišljiji komunističnega voditelja pripadata Trst in Gorica vse prej Italiji in Nemški Avstriji, le nam Slovencem ne, nam, ki živimo v Trstu in Gorici, oziroma v Pri-morju. Tak je torej Tumov program. Dr. Tuma je s svojimi shodi in slepilnimi obljubami pripravljen našemu narodu in skupnemu narodnemu delu zabiti klin razdora in izročiti vsa naša dosedanja narodna prizadevanja v propast. Tak je cilj njegovih shodov. Dr. Tuma pa naj spozna že enkrat, da so tukaj kraji Slovencev, niso zanj in za raznaroditev.
bičajne ustanove. — Nato se je j no zavest, zataji svoje čustvo, pa
govorilo o pristopu Zveze k Delavski Zbornici. Izzvala je živahna debata, v katero so posezali posebno Rakovšček, Kašca, Ger-želj, Ločniškar in Filip Podgor-nik. Predsednik prosi zborovalce, naj se ne spuščajo v nadaljno debato. ker je nujno potrebno, da se takoj izjavijo za ali proti pristopu. Pri glasovanju je bil z$ pristop en glas večine. Sledilo je predavanje učitelja Drekonja o čitanki začetnici. Predavanje je bilo skrbno sestavljeno in se objavi v "Učiteljskem Vestniku". Med slučajnostmi je bil govor o nekdanjem dečetaem učiteljskem društvu in o zastalih pavšalih za leto 1917—18. Sprejeti sta todi bili zahtevi, da naj as čimprej

svojega jezika se ne bo sramoval nikoli, in kakor ob sobotah v Čedadu stopi v prodajalno raznega blaga, nagovori prodajalca slovensko, četudi ve, da je kak Napol itanec. To dejstvo naj bo v pogum vsem primorskim Slovencem in v svarilo raznim kulturonos-cem. Kar piše od nas neki Fr. Ba-budri v svoji brošuri, naslovljeni:
Delavski shod v Gorici.
Dne 8. junija se je vršil na telovadnem trgu v Gorici shod stavbenih delavcev in sicer v italjan-skern in slovenskem jeziku. Delavstvo zahteva dela. ker brezposelnost v deželi je velika in raztin tega prihaja vsak dan vse polno lačnih laških delavcev, ki odjedajo domačinom košček kruha, če ga je Se kje dobiti. Vlada naj od-
" Novim podložnikom Ttalije". | kaže za javna dela večjo svoto mi-
čes. da imamo slovenske Sole, vse svoboščine, da smo zadovoljni itd., da je vse to podla izmišljotina, proti kateri ogorčeno protestiramo. Pri nas se imamo samo našim slovenskim duhovnikom zahvaliti, da so nam skozi stoletja ohranili naš biser, slovemdti jezik, iti uživamo ie dsrvuo polnost vse
i t i
Ijonov ter naj izplača odškodnine po vojni storjenih poškodb, da si ljudstvo zopet vpostavi svoje domove. Ce vlada tem zahtevam ne ugodi, stopi delavstvo v stavko, kakor se je to zgodilo v videmski provineiji in v Kam i ji. Tokrat so bili shodu izdani plakati tudi v slovenskem jeziku. »
fcA^Bi'ag.-iWtty .*;,■•:X-.ti..



OliAS NARODA, 27. JUIi. -
O
r i g i n a
1.
Črtica.
— Dovolite. — j? re!<el Oritfi-; On *e je ozrl vame ostro in pre-nal ter sedel k moji mizi. poleg Minljivo.
katere je hit prazen, er stol Ma- — Da, — je rekel, — bila je la gostilna, \ kateri sem zažival to zelo krvava drama. Tudi dra-svojo v*-«'-crjo, je bila polna šuma. ma silovitih učinkov. Imam tu-vonja po pivu m dima.	kaj prizor zlomljenega in oneča-
-la*	komaj ozi. kajti moj šeenega zakona — in v tem me ni-
so«ed me ni ranim«!. Šele ko je kdo ne prekosi. Ni vam treba na-izpil ca ko piva z veliko naglico in tančno vedeti za celi tek zgodbe, i kot se mi je zdelo, tinti v velikem Mislite pa si človeka, dobrega, to-r*x kurjenju. nem jra pried motri- pejra. prav nič junaški razpolože-1 ti r, trotovim psihološkim zanima- ne«ra špisburgerja ki je iskreno njem. Neki spomin mi je ]w>ja- udan svoji ženi ter naenkrat vidi. \il \ ulavi. Ali je to on ali ne. da je varan, ki je šel liavino sko-f Man za dnem s« in Vi ni pot: v zi življenje ter vitli naenkrat po-knji/uieo mino« male protlajalne teptano v prah ter osmešenrv vse. (••Itaka. l»au zadoem >•»»»-. videl isti kar je visoko cenil, »poftloval ln Moehljajoei gladki in bmpo- oboževal...
meiubni obraz in isto pomadizi Vse demonsko, kar je počivalo rano glavo in če sem stopil v pro-[ v njem in kar bi najbrž nikdar ne d» talno, sem eiil vedno iste go-J prišlo na dan. ee bi jra vihar ne vorjee. ko mi ** ponujal navadne zbičal. je izbruhnilo. Mož. ki je smradljivke kot nekaj ekstra fine-| vedno opletal, le fraze, vam govori ga. Brez dvoma: moj sosed pri < besede ki so polne ognja in strani /i je bil pr«Mlajale** sinod k. sti. On ne ve, odkod jih jemlje. Franke, i njejrovi las je so bili '-< - lire/. dvoma se je odprl kak jmhI-nijaluo razmršeni in peklenski iz-jzemaki krater, ki bljuje ogenj ln raz v obr;/u je bil nekaj povsem j od tega ognja je obdan eeli člo-drugega kot brezpomembni izraz, j vek... V tem prizoru sem moral ki je živel v mojem »potnimi. j streljati, a ta eksplozivni efekt j * Mislim, da s*- poznava. Ali k one«'no nekaj stranskega, koncesija, katero je treba dati občinstvu. ki si želi hrupa. Glavna stvar je prehod od enega človeka k drugemu. t V vrže človek stran obleko, katero je nosil par let. — v tem
iste vi prodajalce stintdk Franke?
—	sem vprašal jaz enostavno, kajti. mučno mi je bilo. da nisem mogel na prvi pogled ugotoviti njegove ideotičnoHti.
On s*' je fino nesmehnil. a ne-koliko zaničevalno.
—	Franke. — je rekel. — Meni se zdi, da moram [»»znati tega eloveka. Majhen človek, ki z veliko zgovornostjo hvali svoje h mod k«*, ki pa so. m.hI nami re eeno, šund, ki se \ edno smehlja ter iiua po mizi rano glavo..
Pri tem je posegel v lase.
Torej niste vi Franke. — sem rekel jaz. ki sem postal negotov. On pa se je zamišljeno ozrl vame.
—	Težko je. — je konečno rekel. — ugotoviti ideni<"nost človeka na neovrgljiv način. Mogel bi vam navesti cel« vrsto točk, in katerih hi s«- s precejšno vrjeT-nost jo sklepalo, da sem človek, ki ki je do današnjega večera jedel. pil in spal kot Franke, prodajalec Miiodk, ki ni imel olrok. a bil are-tio poročen ter vestno zadostil \ s«-m dolžnostim kot državljan ter »"lan mestne volilna Komisije, N'ikilar nisem imel uiti sence su ma, da bi mo^el ta človek enostavno izginiti ter -e umakniti nekemu drugegmu.
Nehote sem se nekoliko odmaknil od njega.
Vi se šalile. — sem rekel ter vrgel isto. asiio pogled na natakarja, ki bi mi priskočil na poni««- v slučaju, da iinnm opravka z blaznim.
Na obraz Originala se je zopet pojavi) diabolični izraz.
—	Jaz se ne šalim. — je rekel.
—	.laz se le nahajam v razpoloženju. v katerem izgine mejna črta meti šalo in rednostjo ter mejna Vrta med Jaz in Ne-jaz. Medtem, ko govorim z vami, se čudim samoumevnosti. s katero pro v at i m o stvareh, ki niso preje nikdar stopile v moj duševni krog. Gotovo ste zapazili, da spravljam svoje besede skupaj * neko inteligenco, katere gotovo niste inogli nikar pričakovati od pomadiziranc glave. Le nikarte delati tako prestrašenega «»tira za. Rešitev uganke je strašn«) enostavna...
.Taz sem se pozorno ozrl vanj.
Tedaj pa se je celi diabolični izraz izpremenil v prisrčno smejanje. ki je uplivalo tudi name.
—	Danes zvečer sem namreč prvikrat igral, — je rekel. — Človek se nc more iznehiti svoje ulo-ge. Drži se ga kot slaba šminka.
Pričel »eni lažje dihati ter naročil novo easo piva. To je bila seveda najbolj prjprosta rešitev uganke. Tedaj sem si lahko pojasnil ra/mršene lase in tudi diabolični izraz na njegovem obrazu, katerega se je brez dvoma doigo učil pred ogledalom. Res, ni bilo slabo.
Mogoče mi je tudi navede! par be«*ed iz svoje uloge. Saljivec pfl je bil tudi, ker je hotel uganjati t menoj svoje burke. TVJanski pa sem bil razočaran, da se je stvar tako enostavno zasukala. Ljubic hi mi bilo, če bi bila dlaboličnost
ne leži nikaka velika poteza, a sleči neškodljivega in mirnega človeka. v katerem je človek tičal skozi desetletja ter obleči drugega. ki je demonski, satanski, ki ne veruje v nič in ki gre pr»-ko sence prejšnjega človeka kot preko trupla, — sto hudičev, to je prehod, ki je vreden upoštevanja. Ne govorite mi več o prodajalcu sinod k. Franke-ju.
— Ali lahko vidim to igro. — sem vprašal jaz, ker sem se pričel v resiiiei zanimati. Presenečen in ginjeti sem bil obenem, da najdem toliko strasti in toliko razuma za strast pri človeka, ki se mi
Razne Testi.
Glavni delegat ruskega Rdečega križa prof. Zeidler v Helsiugforsti je razposlal odborom Rdečega križa okrožnico, katero priobčuje tudi list socijalnih rcvolucijonarjev. protiboljševikov, v Parizu z naslovom "Pour la Russie (Za Rusijo). Okrožnica izvaja: Nemogo-(čc se je ubraniti groze ob pogledu na bedo vsakdanjega življenja nesrečnih prebivalcev Pctrograda, njihovega boja proti mrazu in giadu, nad 10,000 jih umrje vsak mesec vsled le ga rja. bripe itd., vse povzročeno vsled gladu. Strašna je usoda Pet rog rada in tej naj bi opomogel Rdeči križ. Zeidler kliče velike in male narode na pomoč, ali predno more priti kaka pomoč, bo Petrograd najbrže že tak, da jih bo. le malo, ki bodo še potrebni pomoči. Tako naglo propada in gi&e petrogradsko mesto, nekdaj tako, živahno in bogato!

rdravje v clruimah.
Natrosile ga v svoje čevlje.
1
Da doselete za svoje boleče, igoče in srbce« aoc« zateljen komfort, m
da ustavite neprijetno potenje in dub, ki nastaja iz tega. natresite v svaie Čevlja in nega*:-«
Avstralski škof Mr.nnix ki se na modi na obiska v Ameriki.
Vprašanje južne
V	saintgermanski mirovni po- železnic se ni ravno obneslo. Kar godbi se nahaja poseben člen je z it sedaj treba, je hipna pomoč, (.'>20 , ki se tiče Južne železnice.'de se reši Južno železnica finanč-Njena usoda naj se odUiči s po- ni h težkoč, ki utegnejo imeti dru-godbami med udeleženimi drža- ga če usodne posledice za udeleže-vami in družbo Južne železnice nt države.
ter njenim zaupnikom.	j Ker so glavne proge Južne že-
V	poštev pridejo države, po ko-jh-zniee za nas življenjskega pome-jih ozemlju t-čejo proge Južne že- na. je pač jasno, da ji mora tudi lezniee. to so Avstrija, Ogrska.'jug. država priskočiti. To pomoč Jugoslavija ter Italija, poleg tega i i nudimo tem lažje, ker Južna žepa je zlasti Francija interesiraiia lezniea doslej na naših progah še
je vedno zdel kot lip enoličnosti!prj podjetju, kajti Južne železni- i i imela obralnih izgub, dočim na
in brezpomembnost
Original se je potopil v samega sebe ter ni odgovoril na moje vprašanje. Njegov obraz je imel
<-a je zgrajena večinoma
in o«rrskih prograh
tedaj nekaj bolestnega, kot je opn-
franeo- avstrijskili -	I
*kiin kapitalom. Začetkom tekoče-( brez izdatnih,državnih prispevkov
5a leta vršili so
zastopniki
v Parizu med ni mogla izhajati. Vrh tega se je francoskega kapitala'v zadnjem času promet na naših
in Južne železnice
žiti tO pri ljudeh, ki čutijo, daj""	r."!.....! . V"'' "katerih jrogali izdatno izboljšal in upati
jih drugi ne razumejo p^.polnoma. I pn *T"S"'	mteresiramli' j«-. da se bodo uspehi v očigled n-
Plačati._ ie rekel Natakari<iržav temelj,ti pogovori, pri ko-'godui-ga razvoja našega gospo<lar
je prišel in moj'sosed pri mizi scjiiK je "»vilo. da -e ni mož-J siva še nadalje izboljšali. Vsled je odstranil s kratkim pozdravom. IM>- konenov Ijavno ukrepati o bo-jtega • mora pa^ snmtrati. da .Tuž-
obstoju Južne železnice. !.;• železnica tudi v bodoče za o-
Malo potem sein šel tudi jaz.
Ko sem še| naslednjega dry na poti v knjižnico mimo prodajalne, sem zapazil v svoje začudenje, d t je bila zaprta.
Se stega due pa sem čital v listih, da je prodajalec smodk. Franke, prejšni večer pn burnem prizoru ustrelil svojo ženo, ki mu
doč< k< r za to M irovni
Stanovanjska mizerija v Pragi.
Zidati ne morejo, ker je premalo — denarja. Krivda leži v tlie-sauraciji denarja in v celem denarnem trgu. Obstoječi stanovanj-
ni-o dani prepogoji^ brat jugoslovanskih prog ne bode \ki Zak°n Se bo n,0ral ^P^meni-
ki stanujejo v Belgradu in sploh v Jugoslaviji, so prosili ministrovo prosvet*», da se jim odobri otvoritev ru^ke gimnazije v Zemu-nu, v kateri bi se razen ruskega jezika in drugih predmetov učili tudi naš jezik, našo književnost in zgodovino. Prošnja se je poslali prosvetnemu odseku in bo najbrže odobrena.
Anglija za Srbski Bdeči križ.
Angleška vlada je. poslala srbskemu društvu Rdečega križa v Londonu svoj dar 13 tisoč funtov šteilingov. Od te svote je določe-
S
Foot Powder
(Severov Prašek za nqge). Ta prašek pomagale vas bote noge, suši vlago m drži r&ie noge suhe in v Itomfortu. Dobite ga pr: vašem le-karju. Cenz 25c in le davka.
F. S L v UR A CO. CEDAR RAPID'S, IOWA
Razbojništvo v Srbiji.
Varnost v notranjosti Srbije š-vedno ogrožajo razbojniške skupine. Vlada je sicer izdala proti raz bojnikom najstrožje odredbe iu je bilo tudi že nekaj razbojnikov 1»'»-streljenih. toda odredbe m> doslej braz posebnega uspeha.
Položaj na Japonskem.
Japonski kurir je prinesel vest. ki potrjujejo skorajšnjo demi-sijo sedanje japonske vlade. Politični položaj v Tokiju je izredno kritičen. Nameravana pošiljatev novih čet v Sibirijo je povečala o gorčenost. Japonske čete so se u-manknile v Mandžurijo, med tem pa je japonska vlada poslala it-m i kaj očim se četam na pomoč dve dviziji. Ruska vlada se prot i vi z

t
Peter Cullg, Janesh ln A.
M
John Gena, FranK
Louis CoeteUo. Somerset, CtUu: Math. KornelJ.
t
uih 200.000 dinarjev za otvoritev vsemi sredstvi okupaciji Rusije in otroškega zavetišča v Trebioju. je razglasila, da hočejo Japonci
vzpostaviti carski režim. Bivši mi-l ister Okomti je izjavil ,da je angleško-japonska zveza vsled kritičnega položaja na vzhodu neob hodno potrebna.
Komunist Muna pretepen od čeških legionarjev.
Dne 26. junija je hotel v Olo-mueu govoriti češki komunist Muna na zborovanju. V dvorano je vdrlo 300 čeških legionarjev in ga preteplo. Vrgli so ga po stopnji-cah, ga zaprli v vojašnico, napo-
Grozen zločin.
Abnormalni Gjorje Mišovič v Sarajevu je izvabil 12-letnega glu
sled pa so ga odpeljali v bolnico Jionemega dečka Santa Katana
Sternberg.

pogodbi z Avstrijo in potrebovala državnih prispevkov
Ogrsko namreč >* nista ratificira- tako. da ne bo zadelo naše države
ni in vprašanje anuitete, ki io ima s tem. da prevzame napram Južni
plakati Italija za svoječasen odkup železnici garancijo za morebitne
lombardske j ir.*>tr«>- tudi še n- rcie-J deficite, nobeno breme. Ta garan-
no. Na drugi strani pa je treba eija pii je, kakor omenjeno, po-
vsaj provizorične ureditve. Vse že- trebna. ker delate Avstrija in Owr je stala nezvesta in da so mo- hzul^ de,aj<1 (lamlanainji z iziru Ua sVOj pristop k
rali njega <m1 vesti v norišnico. i ' ' * *	"
Iz poro«"il listov sem spoznal, da se je moral izvršiti najin globoki pogovor glede identičnosti neposredno po izvršenju dejanja...
— Čestitam vam, — sem rekel. — Ce ae bowte i« nadalje uril s tem die boben i m izrazom, hoote do-scgli c njim velike učinke. Tudi mansa s r&ziurienimi lasmi m slaba, čejMPav ie malo obrabljena, j* brci dvoma zelo krvava
Poskusen roparski umor in samomor ženske.
V	dunajskem hotelu "Zniu gol-denen Lamin*' poizkusila je ženska roparski umor juvelirja. nakar je izvršila samomor. Zvabila je po časniškem inseraiu v hotel zlatarja Fanta pod pretvezo, da mu hoče prodati biserni nakit za 120.000 kron. Ponudila mu je steklenice pive. zlatar pa se je zahvalil, češ da popoldn»* ne vživa alkoholnih pijač. Nato je ženska vrgla raz mizo cvetlice, ki so stale na mizi in ko se je Fant pripognil. da jih poliere. ga je ženska z vso močjo udarila s steklenico. Zla tar je klical na pomoč. Ženska je nato zavžila borovo kislino, ki jo bržkone primešala tudi pjivu. Rešilna druži »a, ki je nato prihitela, je mogla konstat irat i samo to, da je žcn«ka umrla. Pri nji so našli potni list, i rkaterega razvidno, dr se menda imenuje Erna Russ bacher iz Gradca.
Premeteni sleparji.
V	Ebenfurtfcu na nižje Avstrijskem so aretirali več premetenih sleparjev, ki so spelje val i razne verižnike, češ, da napravijo imenitne tihotapske kupčije, na Madžarsko, kjer se jih potem prodajali madžarskim belim gardistom kot "komuniste". Ogoljufane ve-rižnike ko Madžari seveda zaprli, sleparji pa so pri teh svojih sleparijah imenitni živeli, dokler niso
provizorieni
mi, ker vsied pomanjkanja pre-(ureditvi (sivisen od tega. da se ji Hioga omejen promet ne krije o-j tudi jug. država pridruži.
Ce je torej jug. vladi na tem.
gromnih obratnih stroškov. Južna'
železnica nahaja se torej v financ-jcio se sedanje razmerje pri Južni n stiski in je navezana na financ-{železnici do konečne rešitve začasne pomoč držav, po katerih teče-jno vzdrži, potem je pač treba, da jo njene proge. — Sorazmerno s se pridruži provizoriju. Francozi obrnilo Ve ie vodstvo
Južne železnice do teh držav s predlogom, d i se naj zavežejo Avstrija. Ogrska. Jugoslavija ter Ita-'<4-hib. da krijejo za dobo treh let, toi
Stara resnica.
Dr. Suttner. član uredništva Nene Zuericher Zeitung", ki se je mudil na Iieki. je prišel tudi v Belgrad; kjer je izjavil, tla ima Reka na zunaj sicer italiaUski značaj, da pa je naravna luka Ju-eri mora Liga na-
i	.	j . . .	j rodov prisoditi formalno aneksijo
dogovor, je za sedaj treba samo' . '	.
... . , ..	, - Keke. Dr. Suttner je tudi izjavil,
privoljenja Avstrije. Ogrske in i .	*	w
j .	K ...	.... t<te je nameraval D Annunzio v
Jugoslavije. 1 talipi pride selci	......
,	„ resnici zasesti Susak. Italjani so
pozneje v postev, ker jt na podla-
g! premirja prevzela obrat na progah. ležeč i ii na zasedenem ozemlju, ki jih bo Južni železnici
rebitne obratne izgube, ki bi na-;
stale na progi h dotičnih držav
predujmi, vračljivimi po poteku j"""" "-'* i"4 I	--	, , . , i goslavije. kati
t« ga provizonja. Da se >klene tak)
ti, kajti stanovanjska mizerija je vsak dan večja. In prepričanje raste v vseh, da morejo tej mizeriji odpomoči le nove hiše, nova poslopja. Kako do teh priti — je vprašanje, s katerim praktični Cehi ne vejo kaj početi.
Prve žene - porotnice na Češkem.
21. junija so izžrebali v Pragi pri deželni sodniji 7 žena, ki bodo zasedale kot članice porotne sodni je. Doslej so smeli biti kot porotniki le možje, odslej sede tudi žene na sodnijski klopi porotnika. Tako je tudi prav, ker: razum moža in njegovo srce naj se po-polnujeta s srcem in razumom tcvarišice žene.
Vprašanj« Pečuha.
PeČiški madžarski listi prinašajo vest iz Londona, da je na seji angleške poslanske zbornice izjavil lord Curzon glede priklopitve Pečuha in še ne dodeljenega dela Baranje, da je vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev predložila pismo madžarskega de
bi ižiuo pokopališča, tam mu je zapet il z nožem, da mora gledati v njega in ko je Mišovič zadostil svoji perverzni strasti, je začel dečka bosti z nožem. Deček je obležal mrtev. Mišovič pa je divjal na mestu in šel na to na policijo naznanit, da leži pri pokopališču mrtev neki deček. Mišo-viča so na ta spravili na varno.
Brezmesni teden v Avstriji.
Na avstrijskem Štajerskem je bil en teden brezmesen, ker Avstrijcem mesa silno primanjkuje.
MAZKANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Illinois naš rojak
'u
nočejo razumeti. kako more (človek, ki je užival D'Annunzije-...	,, P° vo gostoljubnost, trditi, da je Re-
ratifikaeiji mirovne pogodbe zo- .	, ,	, ..
.	. , - , , . - ka naravna luka Jugoslavije.-
pet vrnila. Tedaj se bode tudi Ita- j	e	j -
1-ja pozvala, da s<» udeleži predlo- !	_ . —_ .
....	..	Dr. Ivica Prank na Dunaju.
goina provizoricie nreibtve. A v-1	.. .... ,
• • . ^ . . ......	Nuova javlja, da se na-
si rija in Ogtska sta izjavili, da , - , .	.	.	, .
. ,	^	. . baja sedaj znani poturiea dr. Ivi-
iLaeeluo pristanetc na omenjeni I	,	. . ...
-	. , <'a t1 rank s svojo zeno Aglajo na
provize-ij. t'xla s pogojem, da se ». „ - . , - -.T i
. T .	. . .. _ Dunaju. Njen dopisnik Morburgo
jima tudi Jugoslavija pridruži. To- . - , ,	,
,	. . . _	T' imel z dr. irankom razgovor.
v katerem se je Frank zavzemal z? to. da bi se jadransko vprašanje rešilo na podlagi sporazuma
sedaj na dr. Suttnerja zelo jezni j lavstva, ki prosi, naj Pečuh in o-
kolica še nadalje ostaneta zasedena po Jugoslovanih. (Vest je resnična). Posebna deputacija iz Baranje je bila pri ministrskem pred sedniku dr. Vesniču in je zahtevala v spomenici, naj Pečuh in še nedodeljeno ozemlje ostane najmanj pet let pri Jugoslaviji.
zadevna pogajanja med Južno ž« leznieo in našo državo so se že | vršila, pa še niso dovedla do uspeha. re za to. kako stališče naj zavzame jug. država nasproti predlogu Južne železnice.
O tem. kako se bode vprašanje Južne železnice končno rešilo, ali
direktno med Hrvati in Črnogorci na eni strani in med Italjani na drugi strani, češ, da so Srbi Gorje nei. ki vobče ne bivajo ob morju, dočim Sloveiei kot taki sploh
bode ostala lastno privatno pod-|„A pridejo v potsev. — To bi bil jetje al. pa bodo nasledstveue dr-^p sparaznm ki hl ^ ^Xenil Ivi_ z*ve podriavile. sedaj še ni čas ob- ^ Frank z JtaljaniT sre£.a ^^
ravna vati.	ju* pri nas več ne delajo politike
Le toliko bodi omenjeno, da po)takšni tipi, kakor je propaliea itkuinji zadnjih let podržavljen je Frank.
Ha Angleškem pridno zidajo!
V Londonu je bil te dni mednarodni kongres za zidanje hiš; bilo j c na kongresu zastopanih 20 držav. Po angleškem poročilu se v Angliji letos zelo marljivo zida in ko z izdatno pomočjo vlade do letošnje jeseni dozidanih nič manj kot 52,000 novih hiš!
300 smodk v dv4t dnafc pokadil
je neki šofer v Parizu, ki je šel stavit, da to množino v dveh dneh pokadi, in je seveda aCavo dobil Po zapad»ik krajih Evrope so Iradilak* tekme qploh ▼ qsvadi
OXORGZ WAItEjnCH,
ki je pooblaščen pobirati naročnine za Glas Naroda ki izdajati pravoveljevna potrdila.
Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za nakla njenost se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Upravništvo Glaa Naroda.
* '
Alois Clinton. ImL:
L&tnbert Bolskar. Aurora, 111.
J. Verbis, 63S Aurora Arenas. Chicago, IM.:
Jesopb Bosti«, Joeepfc RUsb la Joseph BerClC. Jolict. IU.
Fiank Bamblch, Frank UortHl Id John Zaletel. Masroutah, HL:
Frank Au^natla.
La Sidle, m.
Matija Komp. North Chicago, DL:
Anton K oba I Id Math. Ogrln. South Chicago, DL:
Frank Cerne. Springfield, IIL:
Matija BarbortC. Waultegan, IIL:
Frank PetkorSek. Franklin, Kwniaw:	1
Frank Leakoric.	*
Frontenac, Kansas:
Rok Firm. Ringo. Kansas:
Mike Pencil. Kitzmitler, Bid.:
Frank Vodoplvec. Chishoim, Minn.:
Frank Govit ln Jakob Pet rich. Calumet, Mich.:
M. F. Kobe to Psvel Bofaalta. Aurora. Minn.: L PeruSefc. Evcleth, Mina.:
l^oula Govie. tiUert, Minn.: I*. VeaeL Hibbing. Mina.: Ivan Porfie. Virginia, Mina.:
Frank Hrovatlch. Ely, Minn.:
Frank (3orie. Joseph J. Anton Poljaneo SL Louis. Mo.:
Mllce Grabrlan. Great Falls, MsataMI
Math. Urih. Klein, Mimtana-
Gregor Zobec. Gowanda, N. ¥.:
Karl Sternifia.
Utile Falls, N. Y.:
Frank Masla Barberton, Oblo:
Frank Poje In Alb. Prljsnas Collinuood, Ohio:
Math. S la talk.	* '1
Cleveland, Ohio:
Frank Sakser, Charles in Jakob Keanlk. Ix>rain, Ohio:
Ia>uU Balsa t, J. Ostanek. Nile*. Obia:
Frank KogovAek. Youngslown, Ohio: Anton KikeU. Oregon City, Oregsa:
M. Justin.	J
Allegkaay. i^.:
M. K la rich. Ambridge, Pa.:	V ' )
Frank Jaki«.	1
Bessesaer, Pa.:
l>ouia Hribar. Bronghton, Pa.:	> ■
Anton Iparec. Burdine, Psl:	J(' '
John Demšar.	j
Coocnumgh, Pa.:
Ivxji Pajk in VI4 Bovaaisk. Claiidge, Pa:
Anton Jertna In Anton Koao Zlov.
Oonls, Pa.:
Anton Oshabea. Export, Pa.:
Lonls SnpanBfl. Forest City, Pa.:
Mat. ITannln FamlL Pa.:
Anton ValenCW.	'
Imperial, Pa:
Valentine PeternoL Greeuaborg, rev:
Frank Norsk. Mmstowa, Pa:
Frank Garenja In John Polanc. Luzerne, Pa.:
Anton Osolalk.
Pa.: Frank 7>emiar. Moon Run. Pa.:
Frank Maček Id Frank PodstU
Pittsburgh. Pa.:
U. Jakoblch. Z.
rich In L
K amis in M.

Zastopniki "Glas Naroda"
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik tads potrdilo sa svoto, katero Je prejel In jih rojakom prlpo roCuno.
Naročnina n "Glas Naroda" je: Za celo leto 95.00; sa pol leta 98.00; «a Ktlri mesece 92.00; m. četrt leta IL50.
CaLS
la Frank
l
Martin Karcmcheta. Reading, Pa:
J. Peidire.
Anton H res. Turtle i/ivck, Ras
Frank geblftw. West Newton, Pa.: Jneeph JovrjL White Valley, Pa.: Jurij PreviS.
Pa.:	*
J. FeternelL

1

G. J. Po renta. Coke ten, W. Va.:
Frank Kodaa. Thini. W. Vkr
A. Korenetas. Mllwakoee, Wis* :
Adolf Mantel Sheboygan, Wis.:
John £taaep£el la H. West AOfs, Wku: Frank WuA.
WpLt
tmIMT te A.

ta Josip TntmZ
aLrJia^jaa>

USTAHOVUEHA *. JULUA1908
INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1008
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedat: Denver, Colorado, fiuvm odwki
JOHN PEKBCL 44» Vuh. 3c. Daw, Gals.
ftMtprvdaatfiilk: JOHM FAJDIOA. Boa S3, Laadrfi* CScAo, Qlavsl tajatk: f«ANI 8KIUBB0, 4MK Wash. St, Dearer, Goto. EapUalkar: KOBEBT EOBLECK, S La. ft, Pueblo, Oelo. Glavat b<a<a>oit: JOBIP VIDKTlC, 44». Lofaa SU	OoUl
CaapsU flUNI Z*1T£, 514 W. Oaataat St., LmAtU^ Ootai
IUDZ8BNI ODBOR:
JOHN GERM, 7M Moffat At*. MTIiEL KAPSCH, 606 N. Rproc* Mt, Coio OaUHttB FAVLAKOVICH. 4717 Grant at.
Predsednik: ANTON KOCHEVAR. 1206 Rerwlad A?« . Pueblo, Goto, JOHN KOCH AN, IMS lfabren Atcl, Poebto, Colo. riUNK CANJAJK. 600-001 — 40 Ave, Denver. OoU.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Prwdaedalk: FRANK BOTTZ, RR. 2, Bor 132, Pueblo, Onto. PRANK U ART IN JAK, Box '299, Ely. Minn. PETER OKSHEIX, 4404 With. Bt. Deorer.
Dr. &
VRHOVNI ZDRAVNIK: a. BURKETT, 4487 Waahlncton St., Dearer, Goto.
•LAB NARODA. 82 Cortlandt Street. Ntw York. It. T ▼•e denarna ua kam ice In ne nradne atiirt « paBlJaJa m
atAa, prttudbe aa predsednika gl. udunep odbora, prepira«
«e združimo v «ro nočno slovensko organizacijo, katera bi bila v ponos našemu narodu m katere iuoČ bi ne bilo lahko xdrobiti.
fn kaj smo dobili od vsega tega? Nit-! Na ni«** o združitve, ka-iki trizno misleci •tera edino nas more rešiti polmuajra to potrditi, prej aH slej. pa dobimo uradno naznanilo, tla moramo voliti za iz-Ivanredno konvencijo. • j To naj bi »e vršilo samo na predlog društva sv. Martina št. 1
vsak toden. Ako bi bik pač bolj potrebna, da se preti red pfavila. ki so pomanjkljiva, je konvencija velika oblast. To je resnn-a. pa tudi to, da ni najvišja in vsa-
("lovek na^ ,no*
Torej člani v Denvcrju. premislite to dobro! Konvencija prkl«* cd članstva in članstvo voli svoje zastopnike, kateri *»♦ snidejo na nveiieiji, da dehijejo iu izpol-v Denverju, C-olo., katero je baje naje jo voljo članstva. Torej kon-f ta vilo predlog, da je konvencija] vencija je volja članstva. najviSja oblast m t-dino ona *aje 8amo nh se5l umevilo da je
VH5DN0STN0 POKOOlLO, (VALUATION REPORT) ZAPADNE slot Ansa ma, Dzurm, Colorado.
*
Francozi o Essad paši. 1
Valuation Exhibt. Asset* — Actual and Contingent.
Present Mid Year Value of Future Net Contributions *1S5,202.74 Admitted Assents less #303.10. Funds not Available for Claims
referendum in splo&ir" glasovanje
Iz urada tajnika Z. S. Z.
Tem potom se uradno naznanja, tla se j«» sklenilo na zadnji seji t'dbora dne 18. julija, ««a se, pričeinti z mesert-m avgustom, razpiac iz-\aniedni anesin^nt za stroškovni sklati. To pa iz t«*pa razlo«ra, ker O-Nienjeni sklati j»- premajhen v teh časih. Vsakemu j^ znano, tla so cene i iski.v in.iur /elo p ► I	Tudi |>«»treb*<"-iue so podvojile, ases-ment pa isti, to j« le 10« mesečno na člana, kar je dokaj ma:-o. Vsaka slovenska oriruiiiz^ ija ima večje aaesmente v ta sklad kakor pa tavno Z. S Z. Pri tem je pa treba tudi že sedaj gledati na prihodnje l»to, ko se bo vršila Konvencija. Ako bodeiuo imeli takrat čisto prazen stroškovni sklati, ^omo morali imeti večji izvanredni asesment v to svrho. Na to me je opozoril izctdenee, ki natn je računal vrednostno poroeilo. /a to leto, tla moramo nt kaj ukreniti s stroškovnim skladom. Tako smo prišli do zaključka, tla bo od 1. <»vgusta naprej mesto lOe od » lana v stroškovni sklati po 20»- in to za nedoločen čas.
(davni odbor opira na JtM*-ko pravil, člen 7., stran 21. B., ki se trlasi : W;ik »'lan plača 1<)<- v »pravni sklad mesečno. Ako bi ta ase*metit ne zadosto\al razmeram, tedaj «;a sme »rlavni odbor zvišati ?a 5 ali 10c, namreč loliko časa. tla se pokrije svota, ki bi primanjkovala v upravnem -kladu. lilavni odbor je ne rad storil ta korak, toda je takorekoč p.islijen in v smislu zgoraj omenjene točke pravil jc to storil. Kar se tiče zdmežnja, smo takooreč ostali na mestti. »sedaj še ne morem povedati, ali se bodo društva izrekla za izvan-redno konveneijo ali ii»-. V tlt»lžnost si štejem, da eelo zadevo natančno razložim članstvu Zapadne Slovanske Zveze, tla ne bo pri tem mislilo, da gl. odbor o.ira združenji*.
( laiisT\«i Z. S. Z. s«* je izreklo pt<tom spltišnefja glasovanja z nad tlvetretjinsko večino oddanih glasov za združenje. Ko sem takoree imel eel i rezidtat pre,l seboj, sem poslal eno kopijo predsedniku združevalnega odbora S. X. 1*. .1. ki jc ob enem tudi izvrševalni preti-setlnik in tajnik združevalnih talborov, kateri so bili zastopani na združevalni konferenci leta 1!»1H, meseca jttlija v Cleveland, Ohio. Kmalo za tetn se in dobil obvestil<» t«t njega, tla borno najbrže morali meti posebno konveneijo v svrho združenja, to pa zato, ker konven-eija jc najvišja oblast in instanca. Te«;a sem se držal in se potiti o-sebno v urad za v a rovalninskepa ocbb-lka države Colorado. Tam so mi povedali sto. iamrt-č, da ako hočtmo (Kitrditi ta sklep za združenje, moramo sklieuti »zvanredno konvencijo ali pa čakati do redne konvencije, katera se ima vršiti prihodnje leto. Toraj iz tega razloga je združenje nekoliko zavleklo iu iz tega razloga sem jaz razpisal oziroma prit>bčil pretHog društva sv. Martina, št. 1 Z. S. Z. za izvan-retlno konvt neijo. To se in največ napisal zato. tla si ne bo članstvo mislilo, da se kaj drugače to zavlačuje.
•laz san , veruj t * mi. nisem za posebno konvencijo, kajti to stane denar, toda ako hočemo še kam naprej v tem oziru. je nekaj treba storiti. Pri tem moramo pa vseeno gledati in delovati na to, da dobimo kar največ mogoče novih moči v organizacijo. Z. S. Z. je precej lepo napredovala od zadnje epidemije. Naše vrednostno poročilo je zopet poskočilo od lanskega leta in sicer iz	na 92 2%, toraj
po postavi države C dorado smo 2 odstotka uadsolventni v vseli skladih, razen v stroškovnem. Zato priporočam, da {rreino vsi na delo in agitiramo za novo članstvo. Priporočal bi tudi vsem uplivnim rojakom po raznih »i-ntelbinah tukaj v Colorado, da sedaj pred dr-/avuozborskrmi volitvami delujejo vsak v svojem okraju pri kandidatih v državni zbor ene ali druge stranke, da v slučaju, ako ao izvoljeni, delujejo na io v zbornici države Colorado, da se sprejme otroški oddelek Jkli 'akoavani Whole Family Protection BiH v državi OHorado, katera ri 5e do sedaj nima. Tudi druge slovenske or-organizacije. katere "li.rjo posdovnieo v državi Colorado, naj bi se ra to zavzele. Morda b inekoliko pripomoglo, ako se zavzamem tem potom. To bi precej koristilo vnem skupaj, ker bi lahko vse otroke pridržali v domačih organizacijah. Zatoraj na delo, dokler je čas zato. Malo dobre volje in požrtvovalnosti, pa bo šlo.
Z bratskim poedrevoni
Prank Atrabec, gl. tajnik
Y K
Protest
lahko združitev odobri ali «d-
najvišja oblast, ker z glasovnica-Sedaj vrrs pa vpraaam. eenjetit mi ,ahko vsaki ^ m ^nica
člani m članrce ZSZ.. kaj je de- dokaže svojo voljo.
lala 5. re<lna konvencija? Ali se />»_..„:	v^z
....	j ... . . ... tfla\m urad ZSZ. ne vpo^teva
ni izrekla za zdruzitev in izvolila „_r-	» - .
. . , ... . . . ,^olje članova niti setiaj, ko je v.ilriczevalni odbf»ri Kaj je bilo	,
J J . . odglasovalo za zdruzitev in se ozi-
porem ? Vse tt» samo zato. da je __ _. ri„_ ____,
„	. . , ... . . . ™ M par članov enega društva.
Zvezo nekaj stalo. Ah ni glavni kateri
urad razposlal glasovnice na dru-'^^
Total (26) ........................................
Amount of General or Expense Fund................
L abilities. — Actual and Contingent.
Present Mid Year Value of Promised Benefits ......
Accrued Liabilities ................................
Net Siek ami Aecident Fund............
Total <36) .....................................V.\
Vrsta 40.
Assets (Item 2f>) to Liabilities (Item 36) ...........
rnojroče liasprrrttrjejo zdru-
Glavni urad je napravil pomo-(to. Tudi glavni urad je napravil
John-H. Upton (Signature c»f Actuary or Accountant Vivian Sheay (Signature of Notary Public)
"Temps" piše obširno o umorjenem Essad paši in pravi, da jo bilo med njim :n srbsko vlado vedno prijateljsko razmerje. Med vojno je stal zvesto na strani za-
+•>08 899 14 v'*z,likov 5n J*' P°raagal. kolikor je
"	u* mogoče. Srbom pri umika-
T .10:1.10	.
uju eez severno Albanijo. .Jeseni
leta 1918 je prišel s svojimi zve-!?149.9S9.:t.» stimi Albanci v Solun, tla pomaga 4.WM).(K) zaveznikom :n predvsem Srbom ^(V) ! ^ 1>ri nj*hovem prodiranju v Srbijo. 8,6.<0.10 Xjegovo prijateljsko razmerje a Srbijo ni bilo všeč Italiji, ki je dosegla. da so morali prepovedati Essad |>aši bivanje v Albaniji, nakar se je protlil v Francijo in ni videl več svoje domovine.
92.2%
Torej Vrsta 40. Aktiva 26. v primeri z obveznostjo 36. imamo 92.2% odstotkov.	Prank Skrabec, Tajnik
štva. v katerih ste izraaili svoje mnenje za združitev? Ali je bilo
to samo mt>«oče zato, da je Zveza' ^	,	.. .
, . - ,	.	.pomoto v tem. da je omenil, tla
imela vec izdatktiv na raenn clan-	•	. J	. .
A •	.	i«nora za izvanredno konvencijo
stva m da se je člans-tvo na gla-i .... .	" J !
.	■ ... voliti dve tretini društev alt član-
sovnicah samtt vadilo pisati? I 4 ,
™ . . . .. .__/ , , 'rtva, kar ]>a ni potreJino. \
Hi Iu bilo pa** nepotrebno, ker .... • » •	----- —«-------- —
tak papir je za učenje predra«.*^vihh jenaloeno zaznamovano«la(ijanskega policijskega« ravnatelj, i len j ki cesti. Sedeli Ali je mogoče omenjeno družtvo "	k«tveneijo »do-^v« i« so tatu prijeli.	|skr sobi. Ku^trin je zabavljal
Iz SloTenije.
Devet vroč ovsa,
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ PREBLIŽNO ODPLUJEJO NEW YORKA.
IZ
■ stva in so tatu prijeli.
.	,,	:__, , »tuje. ako voli 5 društev « dveh;
stavil«* predlog za izredno kon- ... .. , .	^^	i
-	® , i- -i različnih držav z 200 earn.
venci jo samo zato. da m se elan-}	|	OiciKelj
stvu ze itak prazne žepe še bolj	odločno protestira tvrdke Hermes je bil ukraden ii
izprazn i-) f Kajti vetleti bi pač |>roti vsaki »zvanredni konvenciji Bogumilu Magajna v Ljubljani.
-	.	_ _ —	.	. . ! Iti	t\ikl i •*«» n*t	a 1 m	- *1	*
moralo iu kak
a.* me
po.> .. i. jh ebno ako ni no p..t.cbuo v tej neznosni dra gin j i.
P«, našem najboljšem prepriča-j Tajnik in blagajnik Joe Bahorch njn je izvanredna konvencija ra-t Nadzornik John črepinaek. di združitve toliko potrebna kot (Pečat društva.)
LAFAYETTE
cijal Mestne hranilnice Itode kot noordam
kateri je bil ukra<len. pa se ne ve. priča zaslišan pove: "Ti li v»-Vr Philadelphia
l>ra" komu. so zaplenili detektivi ljub- mho bili pri (Všnovarju na 1>..- ^Amsterdam
argentina mo v kmet- new york .ski sob! u' tter*.-... ...l.....- «-a touraine
Si l»e in rekel.
koliko stane konvencija in	»» vsa ostala društva.
je težko plačevati redni!kl ^ izrekla za združitev. <la|	Nevaren človek
. no pa še druge do klade \ Podpirajo naše društvo in tako jP jVan Klanšek. Dne 7. maja se
je pridružil Mariji in Ani Polharski iz Rogaške Slatine, kateri prodajata jajca v Ljubljani in jih prinašata iz svoje domačije. S silo jima je ukradel pesmarico, vredno 20 kron, in ruto, vredno 1000 kron, katero je prodal za 150 kron v Škofji Loki. Z ozironi
neobhod-1obdržati veljavo svojih ■iovnic.
Pretlsednik Peter Medosh.
rvnoam
la ) svinje Zato la lorraine , ... ; '	hochambeau
sem ga vzel v roke ni jc * U» l ven.'ar. paul
pa se je zojhm vrnil ob pol 11. uri.'LAFAVETTE
ttnla pijače ni dobil, nakar je za-klieal: ''Kvviva Italia!*' in zbežal.'' Sodišče je ol*sodilo Kustri-tia v l.{ dni str«»gega zapora.
rotterdam t.a savoie philadelphia FRANCE pres. wilson
!belvedere
30 juliia — Havre
4	avgusta — Bouloqn«
6	avqusta — Havre
7	a vq. — Cherbourg It* avq. — Bauloqn« 12 avqusta — Trst 14 avq. — Cherbourg 14 avousta — Havre 18 avq. — Bouloqn«
20	avqusta — Havre
21	avauita — Havre 21 avq. — Cherbourg
27	avousta — Havre
28	avq. — Sculoqne
5	seot. — Havre
4 sect. — Cherbourq
8	srot. — Havre 14 sent. — Trst 21 se lit. — Trst
DOHODKI ZA MESEC JUNIJ 1920.
Dne 2. julija jc Jožef Bahoreh, tajnik društva "Biser" Si. K ZSZ. v Mulberry, Kansas, dobil uradno naznanilo iz glavnega urada ZSZ.. da se mora vrHti izvanredna konvencija samo zaradi združitve ZSZ. Ako se dve tretini dni-6t*v izreče sa konveneijo. bo„ ako ne, jc nc bo in ZSHE. ostane, kjer jo. —
To je lepo in ta predlog je baje at*vilo društvo *v. Martina it. 1 v Denverju. Cofc>. Člani ZSZ . go-H*o ae ie spominjate zadnje red-katera je zborova-
3».. 21. in 23. avgusta 1918 in katera se j« izreWa za združitev oziroma priklopitev k največji slovenski organizaciji. Da je to resnica, zna£i dejstvo, da je izvolila tri delegate za združevalni odbor, kateri naj bi deloval za resnično izpolnitev te zelo potrebne ideje.
Združevalni odbor je prijel «vojin* delom tako daleč, da je
članstvo ZSZ. dobilo glasovnice. m katerimi kc je izreklo z voe kot dvetretinsko večino in tako pokazalo, da je za »družitev. Veseli rmo že bili, misleč, da se vendar
>	'O 03 M X N C K	Smrinina	Bol Podp.	"J2 ►on	Skupaj.
1.		73.30	93.00	12.30	198.60
3.		147.38	153.75	21.30	322.43
4.		24.69	23.25	3.00	50.94
5.	1.00	109.57	108.75	17.75	237.07
6.		16.27	21.00	2.40	39.67
7.		63.67	61.50	8.08	133.25
8.		32.83	33.00	4.40	70.23
9.	3.00	54.42	58.50	12.78	127.70,
10.		1.42	1.50	.20	3.12'
11.		23.39	26.25	3.40	53.62
12.		8.14	12.00	5.16	25.30
13.		17.81	19.50	2.50	39.81'
14.		24.67	29.25	3.40	57.32
15.		7.21	6.75	.90	14.86
16.		96.33	105.75	12.48	214.56
17.		21.87	24.00	2.94	48.81
19.		8.70	9.75	1.30	19.75!
20.		20.07	18.20	2.60	40.92
21.		47.81	51.05	6.00	104.86
22		35.07	24.00	4.95	64.52
23.		19.75	22.50	2.70	44.95
24.		15.02	11.25	1.60	27.87
25.		6.19	. 9.00	.30	15.47 (
	4.00	894.16	924.05	133.44	1955.65
Dragi "Auf biks!"
Xeki ljubljanski bančni uradnik se je na veselici na Viču na j vžil veliko korajže, ves v "rožicah" je kričal j>t» Tržaški ce>ti "Aul" bikv!", dokler se mu ni približal mož postave in ga Ijubez-na posebno nevaren način, s ka-'nivo povabil seboj na policijsko terirn je nastopil proti naveden-'ravnateljstvo, kjer so mu naložili
Glede cen za vozne nttke m vsa erugo pojasnila, obrnite se na tvrdko
F R A M K S A K S E R 82 Cortlandt St. New York
kama. je deželno sodišče v Ljubljani obsodilo Klan&ka na 10 mesecev težke ječe.
Lep prijatelj.
Ivan Podbeška. strojni ključav-
100 kron globe, katere je hladno ! krvno plačal in odšel.
• 301etnico
so obhajali dne 7. julija na lire/-jah oni duhovniki, l;i so sli leta
LLOYD SA8AU00
3 SU'e Street K« w Terk
Prihodnjo olplutje iz N>w Torka pax-'ik na r v.j-k., s. S. "PESARO" I- septembra
izdajajo s- direktni vozni iintkl do veea
Klavnih rn.st v J^voalavitl. Brezpl;,, no vino ixitnlkom 3. raxreda.
ničar po poklicu v Ljubljani, je 1S!K). v dušno pastirstvo. Duhov-, bil član ntigometnega kluba *'Slo-|'i«> opravilo je bil., v romarski' van". Od bratov Milka in Rikar-j«-crkvi lakoj ]»«» dohodu vlaka, da Krnc si je izposodil kompletno (»blekti in površnik, da je šel
K. pa prodal za 70 K. Delal
2000 ujetnikov utonilo.
'Deutsche Allgemeino Zeitung*) doznava iz lielsingfora: Dne t;.! junija se je v Navi potopil linij-1
ni nič in se je potepal okoli. Pri šcviški transportni parnik s S0tM)l policiji se je šele sleket iu je dobil tonami. Na krovu je bilo _HK)f> fin-nato Krnc obleko, ki je bila po-|skih, avstrijskih in angleških voj-' pohioma ušiva, nazaj. Sodišče je'nih ujetnikov. katere so hoteli I rnibe^o obsodilo na štiri mesc- prepeljati iz Rusije. Vsi so uto-ce težke jece; Milku Krneu pa'nj|j mora plačati za jKu^verjeni p«
vršn ik GtKJ kron.
Na^lo izsledena tatvina.
V hotelu ••Ilirija" v Ljubljani je bilo vlomljeno v neko sobo in ukradeno iz nje na škodo boba-riee M oži no ve perila v vrednosti 5100 kron. Ker je stranka precej
Cosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Tnt.
PRKS. WILSON ARGENTINA ...
. VI. jnlfja 12. aveasta
Potem Metkov. Izdanm za vse kraje v Jugoslav)]! in arb!|l
Razkuine ugodnosti prveira. dru-K**(t» In lr*tj«y> razreda
Potniki tretjega razreda dobivalo
brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & CO.
Paeeenger Department 4 We* Street	New Verfc
IZDATKI ZA MESEC JUNIJ 1920
Obresti skupaj ...................*.................... 197.10.11" tatvi»»- ** ^ njenim
_ organom posrečilo, da so kmalu
Skupaj dohodki za junij so.......................... $2122.75 P°	tatvini P"J>H tatu v
osebi Frančiška Filipiča iz Sinke, ki je shranil zavoj z ukradenim perilom v nekem drugem prenočišču v Kolodvorski ulici. Organ.
_k» je aretiral Filipiča, je našel
vsled svoje velike pazljivosti in vestnost: tudi ukradeno perilo, katerega so skrili Filrpicevi prijatelji pod svojo posteljo: bili so trije Hrvatje krošnjarji. Tako Fi-j lipič, kakor tudi njegovi pri jate-j I ji, trije Hrvatje, se bodo morali
Cunard Line
parnik na dva vijaka
Pannonia"
28. AVGUSTA
Cena za tretji razred:
naravnost v Dubrovnik in Trst ...................... $125.
naravnost v Napolj .................................. $ g4
vožnja do Trsta preko Napolj a .......................$ 98.
in $5.20 vojnega davka. V vasem mestu ali bližini je lokalni agent.
3.	40.00
4.	12 .00 * f
5.	156.00
6.	33.00 ~ * '
7.	40.00 V
8.	22.00
9.	36.00
11.	11.00
12.	3*00
13.	35.00
14.	28.00
19.	10.00
21.	172.09
23.	44.000
24.	22.00
25.	12.00
703.00	
40.00 12.00
zagovarjati pred sodiščem.
f
^33.00'	izvedena aretacija. .
40.00 Dne Ju,ija ponoči je ukradla! 22.00 Ijrf*2Pos<ilna Marija Lebar. v Ljub-j 36.00 Ivanu Skofieu iz notranjega 11.00 suknjiča denaenteo, v kateri: 31.00 jc im^	kr»» denarja. G.| 35.00i« & pravočasno zapazil 28.00^'tatvino in je o tem precej obve-10j00 stil državno varnostno stražnico 172.00 na Dolenjski cesti. Organi var-44.0W no*tne straže so precej odšli v 22.00'( Rudnik, kjer sa I^ebarjevo areti-12.00 ,er odvzeli denar, katerega __^j* bila ukradla Škoficu.
Imam v zalogi Kose narejene po starokrajskem načinu, ki se dajo klepati in brusiti. Cena je $2.50. Pošljite denar z naročilom, po povsetjn ne pošiljam.
JOHN GRIČA&,	R. P. D. 3,	.Chasanin?, Mich.
Frank Skrabec za junij
Rent za junij...................................
Za Glas Naroda od 30.6.19. do 30. 6. 20. Glaailo .. Glas Naroda za 28 naročnin tajniki in gL odbor
Sknptrf izdatki za junij ................
Skupni dohodki za isti č«..................
Preostanek za junij je

Ittovina blagajne 31. maja lffeo PWostanek za junij......
703.00
... 75.00 SovmiBfk Srbov fin prijatelj . 6.50	Italjanov.
.. 240.00 Viktor Kustrin r.e je moral za-.. 105.00 govarjati pred deželno sodni jo v
-' Ljubljani. Trgovski sot rudni k je
. 1129.50 po poklicu. "V Beljaku so me en-. 2122.75 krat pri sodišču oprostili, ker sem
-»(''geistigmindemrertig"!" — Pri
. 993.7b ( ešnovarju je grdo zabavljal proti Srbom in slavil Italijo. "Ali
Swift: MM i
. 26118.65 ate nemškega m«j«ijaTT' vpraia .. 993.75 nadsvetnik Žebre Kustrina. "Slo-
- venee «em in si me zato v Beljaku
$27112.40 Nemci večkrat nabili ! | Višji ofi-
1
Največja maj na v Upshur County, dobre živ-ljanske razmere, nizka najemnina, dobra ventilacija. Najboljši strop v deželi. Prostor je visok približno šest čevlje*. Mi plačamo primerno več kot plačajo drugod. Mi nočemo Amerikancev. Če ste tujec in dober delavec lahko na tem prostoru zaslužite lep denar. Delo je vsak dan, kar je dovolj. Vsled naše tovarne za koks in velikih skladišč je naša majna v polnem obratovanju. Katoliški duhovnik služi v nedeljo mašo. Majna leži ob Coal and Coke železnici. Vprašajte pri:
C. T* GRIMU, Gen. Sup t, Buckhannon River Cfcttl Company, Adrian, W. Va.

Sli ,^-j-:


GLAS NAHODA. 27. JTTTi. 192Q
111
(Nadul jrvanjr.)
Kroj? polpetr se je	jrrail v »v oje na spanju. Na tnramor-
cilrm dvonin-u j«* padel atrrl.
!Vt do Š4-st ljudi s** je naenkrat pojavilo pri ojrraji. jo razbilo ali pa preplezalo.
Strel is pušk*- p-« je zbudil straže.
KJeu izmed nap i"aleev s«' je zgrudil mrtev na tla. Njegovo krvavo truplo je legalo iztegnjeno na tleli.
Ta st KI je ra/<-ep I skupino roparjev. Lojih prvi del se je hotel rajbr/e polastili srehtnine v gradit, drtipi p<i n»u^oee krone kralja.
K<»f / zamahom velikanske sekire se je razcepila tolpa v dva dela l*rvi se je n«ii.».:i proti sobam kralji«-e. »Irutri pa proti onim kralja.
t Via s t ra/j pi klanju je obstajala v onem treuutkn iz moža, ki je stal na »trazi pred vralnn ter iz e; e^a častnika, ki je hitro stopil ig predsob, olMirožeti s lnlrlurtki, katero je iztrgal iz rok preplašenega Nviearja.
- Kdo tukaj f je vzkliknila straža. — Kdo tu T
Nato pa je stra/i k ustrelil.
Častnik jr v«*drl, kaj mora nastati iz strela v kraljev h sobanah. 1 )vi|tt:il je puško, planil napadaleen nasproti ter zaprl s svojo hele-banlo stopnj iee po c~li širim.,
<;osp«wla moje, je vzkliknil.	Kaj hočete f Kaj zahte-
vate!
Nič, so odgovorili številni. — Pustile nas umno. Ml smo dobri prijatelji njegovima veličanstva.
Vi ste dobri prijatelji njegovega veličanstva ter mu prinašate vojno f
V tem slučaju u! lolo nobenega odgovora, le zlokoben smeh.
Neki člo\ek je pri.«1 za helebanlo, katere častnik ni holel izpustiti I »a jo izpusti, gi« je ugriznil v roko.
t a itmk je i/trgal helebanlo iz rok nasprotnika, udaril z njo po giavi nasprotnika l*r mu jo razbil.
Vsled sila uiLarca se je belehanla zlomila na dva dela.
< a%tti.L pa je \ctlno imel dva orožja, namreč pa*-eo In bo-daiee.
O moj Hog. - - je vzkliknila kraljica, ki je padla na kolena. — Vsi bomo umrli.
Na migljaj Charnv-ja je tkoj sest gardistov napravilo steno krogjsvinje in vsi pridelki.
kraljice in obelr prinetv.	Is«- P«»zve pri lastnici:	„	w
V istem trenutku je prišel kralj, s solzami v očeh ter bled kot Smith. Millston. Wis. j!"'"" V.™*? 1 ' , uVi 1	#	j---;------bra m dober dom. — John Kra-I
I*ri prihodu iz stare domovine po-	5301 St. Clair
PRODA SB PASMA I.	IŠČEM
l.JO a k rov. Nadalje živina, kok«*i. "»^»•g« mesarskega pomočnika
Natančno 111	ffrocerijo za delati
<loiua v trgovini. Morata biti iz-
Oeorgia
Ko je zapazil kraljico, jo je objel.	|
—	Rešeni, rešeni, — je rekla kraljica.
—	Skozi njega, iu-.dama, — je odvrnil kralj ter pokazal na Cliar i v-ja. —»In tudi vi rešeui, kaj ne?
—	Skozi njegovega brata.
—	(iospod moj, — je rekel Ludovik XVI. proti f'hamy-ju. — mi smo vasi družini >.-liko dolžni, pieveč, da bi mogli kedaj odplavati ta dolg.
Kralj ca je izmenjala pogled z Andree ter obrnila nato glavo fa stran.
L'darci na padajočih so pričeli padati po vratih.
'Halje nrihnda ji£.)
POZDRAVI IZ M£W TORKA, j Pred odhodom v staro domovi-■ ■ ■ - "	j no pozdravljam vse znance in pri-
vkrcava na parnik jatelje sirom Amerike, posebno
zdravljam najprej brata Vida land. Ohio v ("levelandu ter vse prijatelje: in znance široni Amerike. Ob-j enem bi pa rad izvedel, kje se nahajata PKTF.R MARIXrit'.j moj bratranec in Al^OJZM MO-: 1>KRC. doma iz Kojskega na Primorskem. O'kdo izmeti rojakov ve za katerega izmed teh. naj mi naznani, ali naj se pa sama oglasita. — -lohn Jančie.j P. o. I*oX 335, Kane. Pa.
(27-28—7)
Ave., Cleve-' . 27-20—7 i1
SANTA l
cAPSUUS
MIDY
Ozdravi katar
mehurja in od* strani rte ▼ 24
urah.
Vmmkm pOaia ftfllO^l
W Varujte se ponaredb
Predno se
Piesident Wilson", pozdravlja- P« družino Podboj v ranonsJmr-\a vse najine prijatelje, posebno £>«■ Pa- družino Rirpnik v Libra-uaj'uega brata in svaka Franka Pa., in vse fante v Pittsburgh u Ml: kar in njegovo družino, ker '»> '»kolie?	*>7
s«, nama laku lepo iM.stregli za s parnikom ' President Wilson "j • dhod. Lepa jim hvala za spremi- v Trst. — Tony Widrich, Stnnca; lev na kolodvor, kakwr tudi vsem l»r> P'*tojni. «lrugim. Lep pozdrav Louisu Me-	# » *
ielko. J oh mi Žavbi. Franku Sta-	Shodom v staro domovi-
|lina. Blatniku, Zajcu, Kr.mtžarju. n» pozdravljava vse Slovence in v em samostojnikom na l^ueins- Slovenke sirom Amerike, posebno b.»io, posebno pa Martinu Šinit v pa barbertonsko naselbino. Srčna Homer city. Pa., ki naju je brez- hvala Antonu Petru-. ki naju je' pla- no vozil na kolodvor. I>.p po- prem i 1 na kolodvor. — John rdi a v vsem liomerčanom. I.uzern- Skerltee, .los. Rode, čan m. kakor tudi <»sJalim roja-'	• *
Lom in rojakinjam p.. Ameriki.'	odhodom v staro domovi-j
K»l r je namenjen potovati v s a n° Pozdravljamo Frank Zupana.j ro domovino, naj si* zanesljivo Frank M o žet a. Ludvik Oovekarjaj obrne na Frank Sakserja. ker on in	družino Lebevškovo. Jos.,
gre v vsakem slučaju Slovencem Kex.-i.-a žen«.. Mike Trša rja j .a roke, o tem sva ve sama pre- Jol,n Skerbeca. Andr. Vidmarja; pričala. Z Bogom! — Frank Ditue i!l John	Z Bogom! —j
in Anton Dime	.Frank Lazar z družino. Jo e iti;
• •	;Agnes Zakrajšek. John Zupau. [
Suho Grozdje
«a starec* kraja 22 oentoT font.
Odpotujem 27. julija j Ttnkss HI finite $11.00
Poaebiw earn aa vdUco.
BALKAN IMPORTING CO
al BS Cbny Streak Raw Task. 9. Y.
7 •»►f'^ilom pošljite <3. v naprej.
DOCTOR LORENZ
BDI«11 SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK SPCCUALIST MOŠKIH BOLEZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kron?*nih bolezni. Jas sam že zdravim nad 23 let ter imam skuinje v vseh boleznih in ke* sna m slovensko, zato vas moiem popolnoma razumeti ia spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem mož in sdravje. Skozi 23 le; sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moški} bolezni. Zato m morete popolnoma zanesti na mene, moja skri pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridi t« Simpreje.
Jas ozdravim asatrupljsno kri. masuljs ln ilss pm tiinu. kataaiM » _ padanj« las. b«M<liw v koath, star* ran«, iivim, octesni. odibSwI. Miami v m«hurju. Muk, mrah la latodev. rminle«. ravmatllSMR. a«tar. sla«« ta«.
Ur«dn« ur« «e: V pond«i}«k. «r«d«a In Mtklk o« s. «r« iiutrtl da S. ssssuna. V torte in, tetrtklh In sobota« od S. uro sjutraf «• a ur« ivtc«r. Ob n«d«l|an p« do E ur« pipoMn«. ro POŠTI Na ZORAvm. PnrOETE OSEONO. NE raiASITI 1MB IN
naslov.
Dr. LORENZ «<
PtTTSBUaCH. PA.
N«a«c«r1 drvel sdravnlh« raWio tolmal« «« »•« rarumaio j ma snom hr«aW» S« ts —r«p« fcraj«. mmt» voa lata cdrovfan. ker v«a
S palico je ma h i! naokrog in z hodalcem je suva?. Meotem pa je slia/tiik zopet odprl vrata predsobe ter klical na pomo.-.
(»ospoda moj t. — je klical. — Na pomoč gospcaTu tliarnv! Sablje s,, švigale iz no/air, se zasvetile > luči svetilke ter udarile 1,HMU	VUiaustare 41
na desiio in levo od Chamv-a liilo je čuti krik
tie. želim, da
i i	\t	■	i	-i	. {/dravju dobilo,
t Kil est i. Mnoz.ca se je pričela umikati po stop-',. ,	..
....	. .. . . . , , •	P« zdravim tudi
pjicah navzdol tu slednje s<> bile spolzke o<l prelite krvi.
Vrata predsob so se tretjič odprla in stražnik je zaklieal : Pojdite noter, gospodje. Kralj ukazuje.
liardtsii so porab'li trenutek zmešnjave, ki se je pojavila pri množici. Planili s<» v preti sobe in Chtrny zadnji med njimi. Vrata so se rspiis /a njimi in <lva velika zapaha sta zdrknila v svoje tečaje.
Xa tu.uč udarcev je takoj sagrmelo ob ta vrala. Držala pa bo<lo rajmanj deset initiut.
Tekom teh desetili minut pa bo prišlo ojačenje.
Poglejmo, kaj sr je vršila pri kraljici.
Druga skupina je odšla proti malim sobam. Tam pa so bile stopnjiee zelo ozke in komaj ilve C sebi sta mogli iti vštrie po koridorju.
Tam jc čuval Junij Chamy.
Pri tretjem: — hdo je tukaj f, na katerega ni tlobil nobenega odgovora, je ustrelil Vspriro tega strela so se odprta vrata kraljičinih Mili.
Andree je pogledala ven, bleda, a mirna.
— Kaj je f t— je vprašala.
Madaiua, - j« vzkliknil Jt.rij, — rešite njeno veličanstvo,
Pri odhodu v stari kraj pozdra-, vini mojega sina Antona Smrekar in celo njegovo obitelj. Ko mu
'ouiovi bi »a pri lepšem kakor je sedaj. Janeza
Licon in
Pred odhodom v staro domovino p< »zdrav i mi Krnesta Bali čer in njegovo ves*r«» Marijo v Durbinu, W. Va.. in vso njegovo družino. Pozdravim tudi Karla C igo j in družino v McKces Rocks. Pa., in družino avlo vie
I 1 ' r/ II	• a	O/.IIMI a>K»ii- v ('levelandu. O.. I
njegovo obitelj. Z> Bogom! — An-	__ , _ ■
ton Smrekar.	er	«	v Melrose Par-j
# 9	;ku. 111., slednjič pa vse prijatelje
*	in rojake sirom Amerike Tem
Predno se podam v staro domo- potom priporočam vsem rojakom.l vin », pozdravim vse rojake in ro- kateri so namenjeni v stari k raj J ja I: in je široin Amerike. posebno da se zanesljivo obrnejo na tvrd-' Franka Mestek. ki ine je spremil ko Frank Sajcser. Z Dogom! —' na kolodvor, ter njegovo družino. Josip Baučer in Ivan f igoj v Ma-Sr -na hvala gospi Josipini. ki mi lonše, Jugoslavia irredenta.
je prav polteno torbico naložila.__
ila sem se vozil kot kak grof. Po- Pa kaj, nobeden se ne more s zdravim tudi Mike_ Zorkota in peto po nosu popraskati. John Opeko, s katerima smo ga	Josip Jurčič.
večkrat kak kozarec zvrnila. —1 —————-------
Frank Rugelj. vas Trhine Mirni. •
pri
Pred odhodom v staro domovino pozdravim vse prijatelje širom Amerike, posebno pa v Barberto
mili na kolodvor. NTa veselo svidenje v Jugoslaviji! — John Kramar z družino.
kajti za življenje gr- .laz sem tukaj sam proti tisočim. Kljub temu mi. Ohio, vse tiste, ki so nas spre-pa bom vzdržal doki":* bom mogel. Hitite!
Ka pa so napaiblci planili proti njemu, je zaprl vrata ter vzkliknil:
— Zapahu te vrstr. Dosti dolgo bom živel, da bo kraljica lahko vstala ter pobegnila.
Nato se je obrnil ter prebodel s svojim bajonetom prva dva, katera je našel na kondorju.
Kraljica je Ase čtJa iti ko je stopila Andree v sobo, je bila že iz postelje. Dve njeni služabnici sta jo hitro oblačili.
Napol oblečena j- nato poved la obe ženski po skrivnem hodniku k kralju, dočim je Andree, mirno in hladno, zatikala zapahe vseh vrat, skozi katere je šla Marija Antonijeta.
Mr. LOUIS ANDOL&EK,

Dvanajsto poglavje. JUTRO.
Na meji med občina stanovanjema je čakal neki možki na Xra Ijico. Bil jr tiumiy, ves oblit s krvjo.
—	Kralj! — je vzkliknila Marija Antonijeta, ko je videla okrvavljeno obleko ( barnv-ja. — Gospod, vi ste objnbili, da boste rešili kralja.
—	Kralj je rešen, madama, — jr odvrnil Charny.
Pri tem je vrgel svoj pogled skozi vrata, katera je pustila kraljica odprta ter hotel ravno vprašati, kje je Andree, ko je srečal pogled kraljice.
Ta pogled pa mu je zadržal besede na ustnieah.
Pogled kraljice pn je prodrl ae globlje v ».jegovo srre, Ni ran bilo treba govoriti. Marija Antonijeta je uganila ujegove misli.
—	Ona prihaja, — je rekla. — Bodite brez skrbi.
Pohitel« je proti Dauphinu ter _ra vzela v svoje naročje.
Andree in Charny nista izmenjala niti ene besede.
Smehljaj enega .ie odgovarjal smehljaju drugega.
Čudno. Ta dva delgo ločena srca sta čutila sedaj udaree, ki so odgovarjali drug drugemu.
Med tem ča*om se je kraljica ozirala naokrog in kot tla je sre$-l.a, da je zalotila Chamy-ja pri zmoti, je vpraiala: — Kralj T
—	Kralj vas išče. madama. — je oil vrnil Charily mirno. — Skozi drugi koridor je VI k vam.
V ;*trem trenutk i je bilo čuti velikansko kričanje v sosednji dvorani.
To so bHi morilci, ki so kričali:
—	Pro«" z Avstrij»nko! — Proč * Mesalino! Proč z Vetom! Treba jo je zadaviti ali pa obesiti!	,
Ob intern času je bdo čuti dva strela iz piatole in dve kroglji sta prodrli vrata v različni višini.
Ena teh krogel je Ua preko glave Dauphina ter »e šarila v let na strani.
Predno zapustimo ameriško deželo in se podamo na široko morje proti stari domovini, pozdravljamo še enkrat vse naše prijatelje in znance širini Amerike, po-s?!mo pa one na Mountain Iron, Minn, l^epa hvala mojemu bratu i J< e Magajna in njegovi ženi dru- Idvši večletni upravnik Glas Na* šini Franka Pogorele in drugim, roda in zadnja leta uradnik pri ki so nas spremili na železniško naselniskem oddelku Združenih po k ajo. Lepa hvala tudi družini držav, namerava uporabiti svoj Ant< na Cerkveni k, kjer smo bili 30dnevni dopust v to, da obišče skozi vse naše bivanje v Ameriki meseca julija rojake v Pennsyl-piav dobro postrežem. Kličemo vaniji, kot zastopnik Glas Na" v'-.eni skupaj: Z Bogom in na svi- roda. Pooblaščen je naDirati na denje v stari domovini! — Anton roenino in oglase ter ga rojakom Magajna, John Cerkvenik, John kar uajtopleje priporočamo. Intihar.	| IJpravništvo Glasa Naroda.
Veliko zmanjšanje cen
Grozdju! Grozdju! Grozdju!
dnaca MUST.
vrsta li svetega
SS COKTLAXDT
is starega kraja. Nsjfcsljia mis 1M fnritov $24.M funtov nLM
SI sal 9Sfctt. MOŠT, svetega gratdja 2C gal $4«. viae Ferve qriss IS slrtilfic S1S.N. .h taa, ker sa vse mes vdjavac le sa kratok tam.
S.KUCICH
Dalmatian CaL Grapes Co.
NEW YORK CITY
flaCajte, ko boste roun ^
Ju 1MB toliko Bnopanja t «t«j uspeli ln spoaob-iw*t. da vas amreai osdrarili. da sa svoje prlzade* vanje pri vaAen adravVJenJn ne ta^tevan alti cea-
to innpi ■ j. FtaCajic an nojo oslovo, ko t»o«te ndm-»L Jas sna uaj«tarei»J At^c^alist r Pltlsl>argha. s 40 letno p^kaa K mml prihajajo ljudje od blizu ln daleč, da Jlb hitra oadrartm. Conri se dtftsAs
^ B. P. KOLUT, iy»frijalial 411 rovm AVL. S aadstropje. P11TMICTM3H Pazite na atev. 411 Centa Ase.	PBNNA.
99
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA
(Glasilo J. S; K. J.)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov«
	STANE s	•
Za	vse leto -	$6.00
1 za	pol leta	$3.50
I 22	mesto New York za vse leto	$7.00
Najmodernejše vrejena
TISKARlk
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd.
OT" Točno in po najnižjih cenah.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
Nev York Gitv.