Leto LXVIII Pottn1na plačana v gotovini V Ljubljani, v torek, dne 30. aprila 1940 Stev. 98 a Oena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, c« inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 130 Din Uredništvo je v Kopitarjevi »1.6/111 VENEC Čekovniratoni Ljubljana številka [0.630 ID 10.349 ZS insarate. U prava: Kopitarjeva ulica itevilka 6. telefoni nredništva la oprave: 40-01, 4tM>3, 4tW)8. 40-04. 40^»J — Izhaja vsak dan zjotraj razen ponedeljka in dneva po prazniku i' Nespremenljiva resnica V znanem »Bulletin hebdomdaire« se nepodpisan pisatelj spričo velikega evropskega potresa sprašuje, kakšen bo konec. Predvsem ga zanima državna oblika, ki si jo' bo člove.-štvo izbralo za svoje bodoč.e soživljenje. Zakaj, kar je bilo dozdaj, ne bo moglo živeti dalje. I o :e namreč tisti imperialistični unitarizem, ka-.cor ga francoski pisatelj imenuje, ki ni zajel oziroma zajema samo takozvane avtoritarne države, ampak tudi sodobne demokracije, ki so se začele že v začetku preteklega stoletja razvijati v to smer. Ta unitarizem, ki je sledu združevanju narodov v eno kulturo ali civilizacijo na gospodarskem, kakor na znanstvenem in tehničnem področju, je imel v političnem pogledu ravno nasprotni rezultat. Politični unitarizem, kar pri nas imenujemo tudi centralizem,, je vso moč združil v državah, ki so se druga drugi čedalje bolj odtujevale in narode drug od drugega ločile, kakor da ni med njim) nobene moralne enote. Ta stvar je čisto naravna, ker si je država prisvojila pravico, da nadomesti morulni zakpn. oziroma. Boga, če govorimo krščansko. Pisatelj meni, da bo po vojni oživel politični sistem federalizma,_ torej ne siva enoličnost moderne države, kakršna je na primer, če vzamemo demokracijo. Severna Amerika ali sodobna Rusija, če se ozremo na boljševiškega moloha, ali Nemčija, če motrimo, kaj je ustvaril iz države narodni socializem. Srečno bodočnost si bo moglo ustvariti le federalistično združeno človeštvo v nečem, kar bi mogli imenovati krščanski imperij. Toda pisatelj pravi, da je s tem prestopil meje politike, ker ta stvar spada že v nravstveno reformo ali revolucijo človeštva, glede katere da ni kompeten.te.n. .. . . Mislimo, da v tem oziru ni težko izvajanje člankarja v »B. H.c dopolniti. On je namreč dvomljivec, ki očividno ne veruje preveč v možnost nravstvenega preporoda človeštva. Tukaj se pozna vpliv neke nemške šole. kateri se propad naše kulture zdi nujen in ki je rešitev videla v tistih diktaturah, . "Ti nauki tudi trdijo, da med optiko in nravstvenostjo ni nobene zveze. Jasproti temu je treba poudarjati, da se zlo ida na vsak način ozdraviti, če ga prav spoznamo, in da je človeštvo, ki je toliko napredovalo tudi v dobrem in pozitivnem, gotovo zmožno zopetnega dviga, ko bo posledice uni-tarističnega imperializma spoznalo v vsej nji; hovi strahoti. Začetek je že storjen proti nasi volji.. Ko bo ta velika skušnja končana, pac ne bo nikogar več, ki bi hotel politiko ločiti od morale. Zasvetila se bo vsem stara resnica, da je mogoče na vprašanje, kaj je politika, odgovoriti samo. če se vprašamo tako. kakor stW}L'v katekizmu: Kaj je končni namen človeka? Znani odgovor katekizma nam pove, da gre v človekovem javnem življenju tako. kakor v zasebnem., prvenstvo duhu. nravstveni postavi, dobremu. Naj gre za kulturo in znanost ali za politiko: na vrhu je vedno Bog in njega večna postava, ki ji mora biti vse podrejeno. Ni res znano geslo, ki je bilo postavljeno ze v preteklem stoletju, namreč: Politika nad vse! Nad vse je vera v Boga in o>d njega hoteni nravstveni red. Politika je le pot, po kateri je mogoče doseči državljanu in državi časni blagor v materialnem in moralnem pogledu je umetnost realizacije reda, pravičnosti in blaginje, toda z moralnimi sredstvi in najvišjim duhovnim ciljem. Čisto jasno bo postalo človeštvo, ki bo moralo skozi strasno izkušnjo krvi in ognja, da politika ni samo umetnost, da se s kakršnimi koli sredstvi že ustvari močnejša, vplivnejša in razsežnejša država, ki se je bodo vsi bali, ako tak cilj nasprotuje mednarodni pravičnosti, skupnemu blagru človeštva in upravičenim zahtevam svobo-de vsakega naroda. Vsi se bodo tudi spomnili, kaj je Cerkev učila in uči o človeški družbi in o državi. Tistim, ki pretiravajo pravice posameznika, pravi Cerkev, da ima v državi organizirano občestvo naroda zaradi skupne blaginje pravice, katerim se nihče ne sme upirati. Toda obenem zabičuje Cerkev, da je centralizacija vse oblasti v državi v izključujočem smislu, tako da posameznik kot tak v njej nič_ ne pomeni, prav tako huda zmota, ker država stoji pred neko neprekršljivo mejo duhovne osebnosti državljana in njega pravic. Imperiji vstajajo in zahajajo, njihova naloga je začasna in odvisna od zakonov zgodovine. Človek pa ostane, zakaj on je nesmrtno duhovno bitje. Tudi politika je podrejena končnemu večnemu namenu posameznika in kakor kultura, znanost, gospodarstvo in umetnost, tako je tudi politika samo sredstvo, da se večni duhovni namen človeka doseže, namreč nravstvena izpopolnitev človeka v Bogu in k njemu. To je krščanska kultura, za katero mora delati politika. Sicer pa človeštvo to ze danes uvideva, ko se. od vseh strani ljudje sprasujejo, temu prav za prav živijo in zakaj je država, ker v dosedanjem poteku zgodovine zadnjih vekov tega odgovora ne najde, amnak samp ve, da v tem toku drvi le v prepad ... . . . Anonimni pisatelj se J*, gotovo spominja okrožnice sedanjega papeža Pua^llv kalen ie med drugim rečeno, da |e temeljni vzrok sodobnega zda v zmoti, ki odvezuje; državno avtoriteto vsake odvisnosti od Boga in ji priznava neomejeno pravico, da uravnava svo o pditiko brez ozira na pravice l^amezn.ka in posameznih narodov er clove.va spoh. V takem pojmovanju, kakor prav. pape/^gnija vsaka upravičena avtonomija tako posamez Bika, kakor posameznih občes ev in dr/ava postane edini in zadnji namen ka ne bi bilo njej nadrejenega nravstvenega reda in načel naravnega prava ter krščanske VeStpisatelj, ki si ne upa izvajati iz svoie kritike sodobnega državnega centralizma sk^P™' segaio v nravstveno območje, samo potrjuje te papeževe besede. Pri tej priliki je zanimivo, STse spomnimo, da je že leta 1651 izšlo delo, ki državi prisvaja tiste pravice, katere si je le-ta v našem stoletju dejansko prisvojila; nosi značilni naslov »Leviathan«, to je, bajeslovne „V kratkem pride poostrena vojna na vseh bojiščih" Angleške napovedi v svitu dogodkov na Norveškem Nemška napadalnost na srednfem Norveškem še traja Volni svet v Londonu Pariz, 29. apriila. AA. Havas: V soboto se je vršila deveta seja vrhovnega vojnega sveta zavez-, nikov v Londonu. Zadnja seja ie bila, kakor jef znano, dne 23. aprila v Parizu. Prvič v toku te vojne se je ta važni organizem sestal dvakrat na sejo v tako kratkem roku. Že samo to delstvo dokazuje, da je razvoj operacij na Norveškem zahteval nujne in važne sklepe. Uradno sporočilo pravi, da so bili ti sklepi sprejeti soglasno in da bodo imeli odločilen vpliv na skorajšnje dogodke. Diplomatski urednik »Dailv Telcgrapha« piše: V mnogih krogih vse bolj prevladuje prepričanje, češ da se vrste dokazi. da bo v kratkem prišlo do poostrene vojne na vseh bojiščih in sicer ne samo v predelih, ki so sc že spremenili v vojna poprišča, temveč tudi drugod, kjer dose daj vojne ni bilo. Ta sklep izvira iz trdnega prepričanja v zavezniških krogih, da so nemški narodni socialisti sklenili tvegati vse. samo da bi končna odločitev o vojni padla pred koncem leta. Tukaj najbolj pozorno gledajo na možnost, da bi mogli Nemci ponovno prodreti na kaki drugi strani. Iz tega razloga pripisujejo precej pomena okoliščini, da Nemci neprestane po krivem obdolžujejo angleško letalstvo, rež da ie bombardiralo nezaščiteno mesto v Nemčiji. To bi moglo z ozirom na že znano tehniko Nemčije pomeniti napoved nemške namere, da bodo nad Anglijo uporabili način borbe, kakršnega so uporabili proti Poljski. »Time s« se danes bavijo z vojnim položajem na Norveškem in pravijo: Iskreno je treba priznati, da morajo zavezniki predrugačiti svoje načrte in da so izgledi za neposredno osvojitev T r o n (Fh j c m a izginili. Pri vsem tem pa se ho borba še naprej neomahljivo nadaljevala. Treba jc opozoriti, da je treba upoštevati naše lastne skrbi glede vodstva vojne, medtem ko so sovražnikove skrbi, ki jih skriva pred nami, mnogo resnejše. Ta norveška pustolovščina, ki se je začela z vsemi prednostmi, ki jih more datr Izdajstvo na znotraj in na zunaj, je drago veljala Nemce že dosedaj, če n. pr. primerjamo njihove izgube samo v številu uničenih ladij in v številu vojakov, ki počivajo na dnu Skagcrraka in Kattcgata. Brez ozira kakšen uspeh bo sovražnik dosegel na južnem Norveškem, pa se bo ogrožanje njegovih zvez nadaljevalo in nemške čete bodo se naorej plačevalo krvav davek. radi lega se na težkem ozemlju vodijo ogorčene borbe. Vendar pa odpor sovražnika ni mogel ustaviti napredovanja nemških čet. Nemško letalstvo je podpiralo nemške čete zlasti na ta način, da je bombardiralo zveze sovražnih čet z zaledjem. V službo nemškega topništva je bilo postavljenih tudi šest ujetih baterij, med katerimi je osem gorskih topov. Poleg tega je bilo zaplenjenih 20.0D0 granat, veliko število ročnih oddaljenih aparatov in drugega vojnega materiala. Na zahodu je bilo samo običajno delovanje patrol, ogledniških oddelkov ter topništva. Semkaj so prispele vesti, da so nemške čete, ki operirajo iz Oesterdala proti zahodu in severu, prestopile gorovje in nadaljujejo z napredovanjem. Norveško poročilo Nekje na Norveškem 29. aprila t. NORSK TB. Naše čete so se po hudih bojih včeraj ftmaknile iz Numedala in Hallingdala Na vzhodnem Norveškem borbe še trajajo. Nemške čete nikjer niso napredovale, da bi bilo vredno omembe. Nemški bombniki, nadaljujejo z bombardiranjem zahodne Norveške. E«o letalo smo sestrelili, tri prisilili, da so se morala spustiti na tla. Tudi pri napadu na Molde smo zbili en nemški bombnik. Angleško poročilo London, 29. aprila. AA. Reuter: Vojno ministrstvo sporoča: Sovražni napadi na naše položaje v Gudbrandalenu so bili odbiti. Angleške čete so z uspehom nadaljevale z izkrcavanjem, dasi jih je sovražno letalstvo skušalo ovirati pri njihovi akciji. Sovražne letalske sile so bile posebno aktivne v pokrajini Andalsnes in nad našimi prometnimi progami. V pokrajini Narvika je bilo udejstvovanje sovražnega letalstva neznatno in ni vplivalo na gibanje zavezniških čet. V pokrajini Namsos ni bilo novih dogodkov. Boji južno od Trondhjema Nekje na Norveškem, 29. aprila. A A. Reuler: Angleške in noiveške čete so zadržale v planinskih predelih južno od Trondhjema nemške napade, ki so bili izvedeni iz več strani. Zdi se, da je glavno pozorišče bojev še vedno vas K v a m , ki leži med dolinama obeh lokov reke Gudbrand, kjer drže zavezniške čete postojanke, znane pod strokovnim nazivom Derbold. Na tej postojanki so odbili napad močnih nemških sil. ki bi si rade prebile pot do važnega križišča pri Dombas. Toda kakor se izve, so Nemci poslali dva oddelka z nalogo, naj napadeta zavezniške čete iz doline Ester v vzhodni smeri vzhodne planinske poti, ki vodijo na železniški progi severno od Dombasa. Njihov cilj obstoji v tem, da bi zavezniške čete napadli pri Kvainu s hrbla ter jih odrezalo od čet, ki drže Storen južno od Trondhjema. Angleški oddelki so zasedli pokrajino Tjer-kin na železniški progi Dombas—Storen in v to Smer se po verodostojnem poročilu premika eden od teh oddelkov. Norveške ogledne čete vodijo operacije ob planinskih cestah. Kakor znano, utrjujejo na vzhodu Nemci okrog Roriisa, ki je 100 kilometrov jugovzhodno od Trondhjema, z namenom, da bi tam naredili svoje štabe, ki bi vodili operacije v osrednji Norveški. Nemške enote, ki se pomikajo proti dolini Ester. se zdi, da se v tem kraju razvrščajo v obliki pahljače. Izve se, da je biia nemška kolona, ki prodira pri Ovrosu, ustavljena pri leni kraju, ki leži 8 km severno od Itorosa in kjer so Norvežani raztrgali norveško progo pri Storenu in vrgli v zrak most čez reko Glomeu. 11 v zraku in na morju Kvam padel? Stockholm, 29. aprila, t. Exchange Telegraph. Semkaj je prišla novica, da so nemške čete, ki so iz Oesterdala čez gorovje prodirale v smeri proti Dombasu v Gudbrandsdalu, prišle do Kvarna in mesto skupno s četami, ki so prodirale z juga, zavzele Kvam leži kakšnih 50 km jugovzhodno od Dombasa. Nemško prodiranje ustavljeno Stockholm, 29. aprila, t. Reuter. Časopisi objavljajo daljše vojaške presoje položaja na Norveškem in pravijo, da so angleške in norveške teta dobile tako močne okrepitve, da so nemško prodiranje z juga iz Osla proti Trondhjemu na obeh odsekih ustavile. Ncmci so z juga prodirali po dveh dolinah, Gudbranddal, kjer so prišli do vasi Kvam, in Osterdal, kjer so prodrli do Rorosa. Toda borbe tamkaj še trajajo. Norvežani so spustili v zrak edini most, ki na tem mestu preko n|e-ga pelje železnica Oslo—Trondhjem in je to ne-premostjliva ovira za Nemce. Nemci so poskusaU tudi čez gorovje spraviti dve planinski skupini tako da bi z Osterdalske doline prišle čez gore v Gudbrandsdalsko ter Dombasu, ki se še drži, padle v hrbet in zasedle železnico med Dombasom in Stareoom Toda zavezniške čete so šle tem skupinam planincev nasproti in se je vnela bitka. Nemški bombniki so z vso silo napadali pristanišče Andalsnes (južno od Trondhjema), »or!>o voditi zaradi naroda samega. Z napovedjo vojne od strani Nemčije ni prav nič spremenjeno stališče Norveške. Voma se nadaljuje kakor prei in se bo nadalieval« tako dolgo, dokler ne liodo napadalci pregnani iz m*e držve in dokler Norveška ne bo ponovno svobodna. Zaupanje v državo je zrasflo Belgrajski list »Delo«, ki je glasilo pravosodnega ministra dr. Markoviča, je v svoji velikonočni številki prinesel članek o koncentracijski vladi, kjer med drugim naglaša: »Notranje razmere so pri nas take, da za nas ni bistveno vprašanje, ali bodo v vladi zastopane vse stranke, marveč je bistveno, da eo v njej zastopani zastopniki večine Hrvatov, Slovcnccv in Srbov, kakor tudi muslimanov. Nihče ne more dr. Mačku oporekati, da bi ne bil res zastopnik Hrvatov, kakor tudi ne dr. Korošcu, da bi ne imel za seboj večine Slovencev. Od srbske strani pa je v vladi JRZ g. dr. Markovič, ki ima za seboj večino radikalov glavnega odbora, g. Maksimovič ter zemljoradniška .stranka. Ni dvoma, da bi bilo koristno, ko bi bile v vladi zastopane tudi druge stranke, zlasti tiste, ki imajo zaslombo v ljudstvu. Vprašati pa bi bilo treba, katere eo te stranke, ki imajo zaslombo v ljudstvu. Od leta 1927 že nismo imeli tajnih volitev, zaradi česar niti prav ne vemo pravo stanje posameznih strank med ljudstvom. Ni dvoma, da ima demokratska stranka precej pristašev, toda njeno stališče do sporazuma jc tako, da je njen vstop v vlado zaradi tega otežkočen. Hrvatski Dnevnik tudi piše za koncentracijsko vlado, v kateri bi cn del bil za sporazum, drugi pa zoper sporazum, ker bi v taki vladi niti sedeti ne hoteli in bi vlada sama tudi ne bila sposobna za delo. Politika jporazuma in -njegovo izvajanje je naše najvažnejše domače vprašanje. Njegova rešitev je državi že mnogo koristila. Kdor tega nc uvidi, ni objektiven. Danes lahko rečemo, da je zaupanje ljudstva v državo močno zrastlo, da je ustvarjeno zaupanje med Srbi in Hrvati, da danes nihče več ne sme dvomiti, da bi Hrvati ne hoteli Jugoslavije, v kateri je zavladal mir in samozavest. To politiko je treba nadaljevati. Vse, kar bi jo utegnilo majati, bi napravilo nedogledno škodo. Zato morejo v vladi biti zastopane le tiste skupine, ki na to državno vprašanje enako gledajo. Koncentracijska vlada v smislu še širše podlage za izvajanje sporazuma je vsekakor dobra stvar, toda pogoje za tako vlado morajo poprej šele ustvariti tisti, ki bi prišli v poš-tev v taki vladi.« Za bratovsko sožitje V zadnjem »Obzoru« beremo politični članek, kjer govori o razmerah na Hrvatskem in drugod po državi, nakar list pravi: »Hrva.i na Hrvatskem in v Dalmaciji so že od leta 1905 imenitno zlagali in bratovsko živeli s Srbi, zato smo prepričani, da se bodo s prečanskimi Srbi tudi za naprej prav dobro razumeli, če seveda ne bo hujskanja od strani. Prav tako je treba ravnati tudi s Hrvati po drugih banovinah in v Belgradu, kakor tudi pri raznih državnih ustanovah. Pa bo tisto »konkor-datsko ozračje« kmalu minilo, nakar bodo Srbi lahko uvideli ne le, da nas potrebujejo, temveč tudi, da smo Hrvati prav primerni partnerji, kakor hitro nam kdo prizna naše pravice, katere zahtevamo Mislimo, da bi bilo primerno, ko bi ne igrali vloge Cehov in Slovakov, ali pa Poljakov in Ukrajincev, ko smo lahko sami videli, kako škodljiv je takšen prepir enim in drugim. Če ne bo že konec te politike »amputacije«, nas utegne nekega dne zadeti ^parcelacija«. Mirno lahko gledamo v prihodnost itski »Narodni list« prinaša izjavo, ki jo je Rojstni dan v odmevih kneza - namestnika evropskega tiska V Bolgariji Sofija, 29. aprila. AA. Bolgarski časopisi so prinesli obširne članke ob rojstnem dnevu Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. List »Zarja« poleg drugega poudarja, da so pod regentstvom kneza namestnika Pavla v notranjem življenju države nastopile pomembne izpremembe, katerih vrhunec je srbsko-hrvaški sporazum. V zunanji politiki ]e Jugoslavija zavzela stališče popolne nevtralnosti ter sporazuma s sosedi, zlasti pa je bil glede odnosov Jugoslavije do Bolgarije knez Pavle pobornik za trezno zbližanje in prijateljsko sodelovanje. List »Utro« prinaša knezov življenjepis in poudarja v članku, da je knez namestnik Pavle že pred smrtjo blagopokojnega kralja Aleksandra sodeloval kot svetovalec, in to mu je pozneje kot namestniku olajšalo vodstvo usode Jugoslavije. Knez namestnik Pavle je zabeležil velik dogodek v zgodovini Jugoslavije s podpisom srbsko-hrva-škega sporazuma, v zunanjepolitičnem pogledu pa je Jugoslavijo popeljal po poti miru in sporazuma s sosedi. List pravi, da ves jugoslovanski narod slavi njegov rojstni dan s toplimi čustvi. V Nemčiji Berlin, 29. aprila. AA. Večina berlinskih listov piše zelo ugodno ob rojstnem dnevu Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in poudarja njegove zasluge za ugoden razvoj notranje in zunanje politike Jugoslavije. »Berliner Borsen Zeitung« pravi med drugim: Knez namestnik Pavle slavi svoj 47. rojstni dan. Vsa Jugoslavija uživa danes sadove njegove modre in daljnovidne politike, ki je državo obvarovala pred razširitvijo vojne, ji zagotovila gospodarsko in kulturno delo, ter razvoj preizkušenih vezi s sosedi in prijatelji. Ta politika jim je zagotovila notranjo pomiritev zaradi sporazuma s Hrvati. Nedavno je knez namestnik sklenil upostaviti gospodarske zveze s Sovjetsko Rusijo in s tem dokazal še enkrat svoje visoke državniške sposobnosti. Istočasno je vse svoje sile posvetil organizaciji in izpopolnitvi jugoslovanske vojske. »Deutsche, Allgemeine Zeitung« posebno poudarja vdanost jugoslovanskega naroda domu Karadjordjevičev in poudarja zasluge kneza namestnika za ohranitev notranjega in zunanjega miru v državi. List pravi dalje, da je blagodejni vpliv kneza namestnika na razvoj jugoslovanskega gospodarstva prav tako predmet živega priznanja vsega prebivalstva. List poudarja, da si je knez namestnik pridobil velike zasluge, ker najbolj vdano skrbi za mladega kralja Petra II. Vsa država izkazuje knezu namestniku velike simpatije, kar je treba smatrati za najlepše čestitke, ki mu jih narod more dati ob takem trenutku. bil clr" faaček dal francoskemu listu »Tribune des nations« ter nato pravi: »Izjava ni namenjena le zunanjemu svetu, marveč tudi nekemu delu ljudi v Jugoslaviji, zlasti pa delu Hrvatov. Namenjena je tistemu delu ljudi v Jugoslaviji, ki morda še vedno verjame starim glasovom in starim trditvam, češ da Hrvati povečini žalujejo za Avstrijo in da so v Jugoslaviji že 20 let nezadovoljni le zato, ker niso v Avstriji. Čeprav smo v opoziciji z dr. Mačkom in z njegovo politiko, vendar z veseljem sprejemamo to njegovo izjavo. Če bodo temu sledile nove potrditve v besedi in dejanju, lahko mirno gledamo, kaj nam prinese jutršnji dan.« Najboljša državna bramba Seljačko kolo«, tednik za srbske množice na Hrvatskem, piše o hrvatskih občinskih volitvah ter v članku navdušeno zagovarja medsebojno slogo. Nato pravi: »Občinske volitve res niso politične volitve, saj se pri občinskih volitvah v prvi vrsti odločajo domače krajevne potrebe posameznih krajev in občin. Vendar pa je treba danes naglasiti, da bo treba pri občinskih volitvah pripomoči do izraza misli srbsko-hrvatske vzajemnosti. To bo naboljša državna bramba.« Dr. Kulenovič v Mostarju V ponedeljek, 29. aprila je prišel v Mostar voditelj bosansko-hercegovskih muslimanov, minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič. V teku današnjega dneva bo imel v okolici velika zborovanja muslimanov. Zanimivo je, da prihaja dr. Kulenovič v Mostar, ki spada zdaj pod banovino Hrvatsko. Zato so mu tudi mostarski muslimani priredili veličasten sprejem. V hrvatskih mestnih svetih ne bo strank Glasilo SDS na Hrvatskem »Nova riječ« piše: »Ko so že razpisane volitve za hrvatske kmečke občine, moraio kmalu slediti tudi volitve v hrvatska mesta. Za zdaj je gotovo, da v imenovane mestne svete na Hrvatskem ne bo vstopil noben politični človek ter se tudi stranke kot take ne bodo zavzemale za te svete. Niti HSS in SDS v teh svetih ne bosta kot stranki zastopani. Sveti bodo sestavljeni iz strokovnjakov ter iz zastopnikov raznih gospodarskih društev.« JNS in hrvatske občinske volitve JNS na Hrvatskem je prišla zaradi občinskih volitev v hudo zadrego. Tajništvo JNS za Hrvatsko je te dni izdalo sporočilo svojim somišljenikom, kjer pravi, da bo v Splitu zasedal banovinski odbor za Hrvatsko ter bo strarka pri tej priliki obravnavala vprašanje občinskih volitev, nakar bodo sklepali, kaj bodo storili. Zagrebška brezžična oddajna postaja v rokah banovine Kakor poročajo hrvatski listi, je zdaj zagrebška brezžična oddajna postaja prišla v roke banovine Hrvatske. Do konca tega meseca bodo izplačani dosedanji lastniki. Postaja je bila cenjena na 1,900.000 dinarjev. Za upravo brezžične oddajne postaje v Zagrebu je banska oblast imenovala poseben odbor, v katerem je zagrebški poštni ravnatelj Krenčič, dekan tehniške fakultete vseuč. prof. inž. Peterčič, ter ravnatelj Gospodarske sloge HartL V Franciji Pariz, 29. aprila. AA. Skoraj vsi današnji in; včerajšnji pariški listi prinašajo ob priliki rojstnega dne Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla članke, v katerih poudarjajo njegove ogromne zasluge za ohranitev in utrditev miru na Balkanu ter v Podonavju. Obenem poudarjajo tudi srečno rešitev hrvaškega vprašanja, ki je omogočila ustvaritev narodnega edinstva v Jugoslaviji. »Excelsior< prinaša sliko kneza Pavla in članek, v katerem med drugim pravi: Knez namestnik je uspešno skozi šest let nadaljeval delo blagopokojnega kralja Aleksandra. Pod njegovim modrim in pametnim vodstvom se je Jugoslavija pretvorila v državo moči in reda. »Petit Parisien« pravi: Ob priliki proslave rojstnega dne kneza Pavla so prispeli iz vseh krajev Jugoslavije izrazi vdanosti in hvaležnosti za veliko delo, katero je knez izvedel v zelo težkih okoliščinah. »Temps« prinaša na prvi strani članek, v katerem na koncu piše: Francija, katere tradicionalno prijateljstvo do Jugoslavije je znano, se od vsega srca pridružuje jugoslovanski manifestaciji narodne enodušnosti okrog kneza namestnika. Belgiji Bruselj, 29. aprila. AA. Vsi belgijski listi brez ozira na svojo strankarsko pripadnost in na svojo zunanjej>olitično orientacijo objavljajo na vidnih mestih in pod velikimi naslovi članke za 47. rojstni dan jugoslovanskega kneza namestnika in poudarjajo njegove državniške sposobnosti in zasluge tako za ureditev notranjih razmer v Jugoslaviji, kakor tudi za dvig mednarodnega ugleda in za ohranitev miru v jugovzhodni Evropi, Tako pravi »L'Indenpendance Belge« sledeče: Jugoslovanski knez namestnik, čigar 47. rojstni dan proslavlja vsa Jugoslavija, je lahko s fiolno pravico ponosen na delo, ki ga je izvedel v zadnjih šestih letih. To knezovo delo je šlo v vsakem f>ogledu za pomiritev. Po eni strani so se zboljšali odnošaji Jugoslavije z vsemi njenimi sosedami, po drugi strani pa so se uredili odnošaji med raznimi deli jugoslovanskega naroda. V svoji zunanji politiki je Nj. kr. Vis. knez namestnik stalno poudarjal, da želi živeti njegova država v prijateljstvu z vsemi balkanskimi in drugimi narodi, s katerimi ima skupne meje. Vzporedno s tem pa je zmerom obstojala trdtia odločnost Jugoslovanov, da ne bodo v nobenem primeru dovolili, da bi kdo okrnil njihovo neodvisnost in nedotakljivost njihove države. Hitlerjeva čestitka knezu - namestniku Berlin, 29. aprila. AA. DNB: Vodja Nemčije in državni kancler Adolf Hitler je poslal brzojavne čsetitke Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu ob priliki njegovega rojstnega dne. Ameriška senca nad Evropo Senzacionelna Izjava bivšega predsednika Hooverja Washington, 29, apr. »United Press«: Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je že tretji dan v Washingtonu. Obiskal je najprej zunanjega ministra Hulla. Na to je bil sprejet jiri predsedniku Rooseveltu. Stopil je v stik z raznimi ameriškimi vodilnimi osebnostmi. Kanadsko poslaništvo, ki so ga časnikarske agencije oblegale za pojasnilo, kakšen pomen ima ta obisk v ameriški prestolnici, je objavilo pojasnilo, da se »Mackenzie King nahaja v Wa-shingtonu v zasebnih poslih.« Časopisna ugi-bunja pa so raznolika. Hooverjeva izjava Nevvvork, 29. apr. Reuter: V čast generala Jožefa Halerja, ministra brez porteflja poljske vlade, ki se nahaja v izgnanstvu v Franciji in kateri je končal potovanje skozi Združene države je bil svečan sprejem. Na tem sprejemu je bivši predsednik Združenih držav Hoover imel govor, v katerem je med drugim rekel: Mir je nemogoč vse dotlej, dokler se bodo nadaljevale metode za tlačenje neodvisnosti narodov. Navzlic sedanjemu stanju na Poljskem duh tega velikega naroda, ki je sedaj v suženjstvu, ne more biti uničen z narodno socialističnimi sredstvi. Neodvisnost in veličina tega naroda se bosta dvignila iz ruševin. Tlačenje je tista sila, ki uniči končno tlačitelja samega. Amerika—Sovjetija Moskva, 29. aprila, b. Poslanik Združenih držav Severne Amerike v Moskvi, Steinhardt, je odpotoval snoči v Bukarešto, od koder bo potoval skozi Jugoslavijo v Italijo in od tam v Ameriko. Na svoje službeno mesto se bo vrnil predvidoma po 10 tednih. Bitka fuzno od Trondhfema Stockholm, 29. aprila, t Najnovejša poročila govorijo o hudih borbah južno od Trondhjema na dveh krajih, in sicer pri Sterkinu, ki leži severno vzhodno od Sjerkina. Ko nemške čete niso mogle več napredovati po Gubrandsdalski dolini, kjer so jih zadrževali Angleži, so poslali motorizirane oddelke po dveh cestah, ki vodijo iz Oesterdalske doline čez gorovje z namenom, da bi Angležem prišli v hrbet. Prva cesta pelje od Oesterdalske doline po dolini Poli do Sjerkina, ki je v angleških rokah, medtem ko držijo Kvikne Norvežani. Kvikne pa je kraj, kjer se druga cesta iz Oesterdalske doline steka k železniški progi Dombaas-Storen. Podrobnosti o bitki še manjkajo, vendar pa je znano, da je spopad zelo krvav. V Gudbrandsdalski dolini sami pa so se danes razvijali zelo hudi boji nasproti kraja Kvam, Jti leži na železniški progi kakšnih 50 km južno od Dombaasa. V bitko posega letalstvo in težko topništvo. Angleži se trdovratno držijo v svojih postojankah. Zadnja poročila trdijo, da so Nemci zasedli Kvam, toda niso še potrjena . V Oesterdalski dolini pa je bilo zelo živahno letalsko delovanje nad Rorosom in so se neprestano stekale nemške čete proti Storenu in Trondhjemu. Očividno so Nemci prevažali čete z letali v Trondhjem. Nemško letalstvo obstreljuje izkrcavanje zavezniških čet. Ker so zavezniki že postavili protiletalske topove, moraio nemška letala leteti najmanj 3000 m visoko. Angleži o Ribbentropovem govoru London, 29. aprila. AA. Reuter: Vojno ministrstvo zanika trditev nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, da so nemške čete ujele štab 148. pehotne brigade ter da so dobile v roke dokumente, med katerimi se nahaja popoln načrt za zavzetje Norveške. Ribbentropov govor in njegova pojasnila o »Beli knjigi« niso napravila v londonskih uradnih krogih nobenega vtisa. Glavno vprašanje, s kaferim se bavijo angleški listi v svojih uvodnikih, je Ribbentropov govor. »Times« k temu pravijo, da je bil Rib-bentrop tisti, ki je svojemu šefu Hitlerju rekel, da se Anglija samo hlini in da ne bo šla v vojno. On je tudi govoril, da bo Francija napadla Anglijo, da se bodo dominijoni ločili od materinske zemlje in da se bo ves svet obrnil proti Angliji. Ribbentrop prevzema zdaj propagandno službo dr. Gobbelsa toda z manjšo izvežbanostjo kakor on. Belgrajska akad. mladina složno zoper komuniste Belgrad, 29. aprila, m. Kakor znano, se je bel-grajskemu vseučilišču za najrazličnejše akcije levičarsko usmerjene akademske mladine posrečilo s pomočjo številnih omahljivcev dobiti v roke vsa strokovna akademska društva. Kakor povsod drugod, so zadnji svetovni dogodki razkrinkali tudi to mladino ter so zato vse politične skupine pozvale vso svojo akademsko mladino, da mora zapustiti skupino akademske organizacije na vseučilišču, ki so jo imeli v rokah komunisti, v svojih lastnih vrstah pa očistiti vse nezanesljive elemente. To so storile vse politične stranke, razen dr. DraRoljuba Jovanoviča. Nacionalno usmerjena akdemska mladina je pričela skupno nastopati ter sedaj po vrsti trgajo komunistom iz rok posamezne akademske klube. Tako je sedaj nacionalno usmerjena akademska mladina komunistom iztrgala akademski Aero-klub. Za pravoslavne velikonočne praznike je narodna akademska mladina izdala poseben letak, v katerem napoveduje, da je za vselej konec stra-hovanja levičarsko usmerjene akademske mladine na belgr. vseučilišču. Vse narodno zavedne slušatelj je vodstvo akadmske vladine pozvalo, naj se pridružijo borbi tistih, ki se z ljubeznijo in srcem, s pravico, zdravo zavednostjo in čisto vestjo bore za narodne ideale in ki so pripravljeni dati tudi svoje življenje za boljšo in srečnejšo bodočnost našega naroda, njegovega duha in kulture. Politični mir med pravoslavnimi prazniki Belgrad, 29. aprila, m. Tudi današnji drugi dan pravoslavnih velikonočnih praznikov je potekel v prestolnici v pojx>lnem miru. Tekom praznikov ni bilo važnejših političnih momentov ter tudi policija ni zabeležila važnejših kriminalnih dogodkov. Posamezni ministri, ki so odšli za praznike na svoje domove, ali pa so jih izkoristili za izlet in odpočitek, se že vračajo v prestolnico. Pričakovati je zopet normalnega političnega življenja. Davi se je vrnil iz Zagreba v Belgrad minister za jsošto, brzojav in telefon dr. Torbar. Za nocoj je napovedan povratek ministra za trgovino in industrijo dr. Andresa iz Budimpešte ter zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča, ki je preživel pravoslavne praznike pri Rumi. Jutri pa se vrne iz Dalmacije minister za gradbe dr. Krek. Jutri se bo vrnil v Belgrad tudi predsednik vlade g. Cvetkovič ter drugi ministri. V notranjosti države je bilo tekom dneva več zborovanj, ki so jih sklicale posamezne politične skupine. Na njih so predstavniki posameznih strank obveščali svoje pristaše predvsem o zuna-nje-političnem položaju, kar ljudstvo najbolj zanima, in o notranjem političnem razglabljanju, ki se nanaša v glavnem na stanje, ki ga je ustvaril sporazum s Hrvati. Nemška »Bela knjiga« o Norveški Drugi dokument, ki ga objavlja zadnja nemška »Bela knjiga« o dogodkih na Norveškem, in ki 60 je nahajal med listinami, ki so jih nemške čete zasegle v norveškem zunanjem ministrstvu, ko so zasedle prestolico Oslo, je tajno poročilo, ki ga je dne 2. februarja 1940 poslal norveški tiskovni odposlanec v Londonu Mrtinsen 6Vojemu poslaniku. V tem tajnem poročilu norveški uradnik podaja vsebino razgovora, ki ga je isti dan imel z angleškim ministrom za vojno mornarico Churchillom ob priliki nekega skupnega zasebnega obeda. Churchill da je takrat izrazil mnenje, da bi morala Norveška pri-kočiti na pomoč Fincem. Churchill da je nadalje izjavil, da angleška vlada proučuje vprašanje, kij storiti, ako bi skandinavske države zaprosile za pomoč. Ako bi norveški fjordi prišli v nevarnost, bi angleška mornarica seveda takoj nastopila. Nadalje je izjavil, da bi bilo potrebno prestriči pomorsko po ob norveški obali, ki se je Nemčija poslužuje za prevoz železne rude. Prav tako bi bilo treba preprečiti prevoz romunskega petroleja v Nemčijo. Norveška sama bi morala proti temu ostro nastopiti, da Nemčija po njenih vodah tihotapi vojno bh-< go. Churchill da ga je posebno opozoril, da bi Anglija pod nobenim pogojem ne trpela, da bi Nemčija zasedla norveške obale. Churchill je v nadaljevanju svojega razgovora izrazil svojo zaskrbljenost glede položaja skandinavskih držav, ki na vojno niso pripravljene. Povedal, da je v kolikor Danske tiče, skrajno črnogled in da jo bo Nemčija prej ali slej zasedla. Na koncu je izrazil 6voje mnenje, da se Amerika ne bo mogla več dolgo držati ob strani in da bo vodilno sodelovala vsaj pri preureditvi Evrope po dobljeni vojni. Norveška in Švedska pa bi storili prav, je zaključil Churchill svoj razgovor, ako bi pravočasno prosili Anglijo za pomoč in tudi povedali, kakšne vrste pomoč potrebujeta v primeru napada. Angleška vlada želi imeti pojasnila. Čim prej bodo prišla, tem boljše bo za Norveško in Švedsko. Nezgoda na tramvajski progi Ljubljana, 29. aprila. Nocoj malo pred 8 se je tik župnišča svetega Petra utrgala na vodu cestne električne železnice žica, ki leži nad glavnima žicama. Ko je debela žica, polna električnega toka visoke napetosti, padla na tla, je kar treščilo. Nastal je od elektrike pravcati ogenj, ki je švigal po mokrih tleh. Revizor cestne železnice, g. Pogačnik, je pogumno skočil zraven ter previdno zavarovan odmaknil debelo žico od tal, nakar jo je dvignil z metlo, ki jo je naglo dobil. Tako je prenehalo hudo tres-kanje in ljudje, ki so hodili mimo, so bili izven nevarnosti. V tramvajskem prometu je nastal mal zastoj ter so vozovi skozi mesto morali pri svetem Petru obračati, ljudje pa prestopati. Pozneje je tudi policija zavarovala nevarno mesto, dokler škoda ni bila popravljena. 4" Umrla nam je po daljši, mučni bolezni, v 73. letu starosti, previdena s tolažili svete vere, naša dobra mati in stara mati Leopoldina Lauter učiteljica v pokoju Pogreb blage pokojnice bo v sredo, ie 1. maja ob 3 popoldne izpred mrliške veže, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. aprila 1940, Žalujoči ostali dne Položaj na norveških bojiščih po zadnjih dogodkih Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kako se je vojaški položaj na Norveškem razvijal od samega začetka pa do današnjih dni, zato jim podajamo v izvlečku nepristransko oceno položaja na norveških frontah izpod peresa vojaškega strokovnjaka uglednega švicarskega lista »Neue Ziiricher Zei-tungc i Na norveškem bojišču se pripravljajo hudi j boji. Najsevernejši odsek fronte, to je n n r- j viški odsek, je trenutno brez važnosti. Že od 13. aprila, ko jc eskadra angleških rušilcev pod vodstvom bojne ladje »VVarspite« potopila vseh 7 nemških rušilcev,^ ki so bili v pristanišču, se tam ni pripetilo nič pomembnega. Nemški načrt, da se polaste izvoznega pristanišča za železno rudo iz Kirune, je temeljil na predpostavki, da bi se Norveška vdala brez boja. S tem ,da se to ni zgodilo, je nemški načrt na severu Norveške propadel. — Vprašanje, koliko časa se bodo nemške čete v Narviku, ki so se tam izkrcale 9. aprila, še držale, je trenutno podrejenega pomena. Angleži nikakor niso hoteli z izkrcanjem čet V Narvfku odvrniti pozornost s srednje Norveške, kakor so to poudarjali v Berlinu, ali iskati s tem nekega uspeha prestižnega značaja, nego jim je šlo samo za to, da onemogočijo izvoz švedskega železa preko Narvika v Nemčijo. Severni odsek norveškega bojišča torej zaenkrat ni važen za presojo splošnega položaja. Oslo, glavno oporišče nemških operacij Zato pa se boji za srednjo in ju in o Norveško bližajo svojemu višku. Na jugu so Nemci 9. aprila izkrcali čete v Oslu, v Kristiansandu, Stavangerju in Bergenu, v srednji Norveški pa so se polastili važnega mesta Trondhjem. S tem razpolagajo z največjimi in najbližjimi norveškimi pristanišči, ki so zelo prikladna kot oporišča za poznejše nemške zračne napade proti Angliji. Da bi pa mogli svoje položaje, utrditi, je potrebno, da zavladajo nad vsemi vmesnimi prostori med temi pristanišči. Pošiljanje čet v Bergen in Trondhjem po morski poti je zaradi premoči angleške mornarice zelo dvomljivo, s pomočjo letal pa ni mogoče dovažati težkega vojnega materiala, to je tankov in velikih topov. Razmeroma uspešno in dobro pa funkcionira pošiljanje nemških čet in materiala po morju do Osla. Angleška javnost je s precejšnjim razočaranjem morala ugotoviti, da angleška mornarica ne more preprečiti nemških pomorskih transportov skozi Skager Rak in Kat-tegat. Dejstvo je nadalje tudi, da so Nemci prepeljali v Oslo precejšnje množine svojih motoriziranih in oklopnih enot. 2e v začetnem stadiju nemškega podviga so posamezne oklopne enote, no da bi bilo to omenjeno v kakem uradnem poročilu, prodirale osamljeno v notranjost proti severu z namenom, da bi po možnosti ujele kralja Haakona. Ta prodor, ki je bil izvršen z razmeroma majhnimi silami, pa je končal s popolnim uničenjem vseh teh oklopnih enot. V večjem številu so nastopile nemške oklopne enote prvič 22. apr. ob zasedbi Gjovika, ki leži na zapadni strani jezera Mjosen. Oslo je tako postal, ker je v njem mogoče izkrcavati velike množine čet in vojnega materiala, za Nemce naravna baza za njihove operacije, odkoder hoče nemško armadno poveljstvo zlomiti norveški odpor v notranjosti dežele in vzpostaviti zvezo z nemškimi silami v Trondhjemu in Bergenu. Akcije, ki so jih podvzele nemške čete v Kristiandsandu in Bergenu, so podrejenega pomena. Stvar zase pa je prodor nemških čet iz Trondhjema proti Stenkjeru. Razširjanje zavzetega ozemlja po nemških četah iz Osla, ki je naletelo le na šibek odpor raztresenih sil prve norveške divizije, je bila stvar prvih dni in ni preko- račila pomena ostalih akcij, ki so se vodile iz ostalih oporišč za zavarovanje teh oporišč samih. Prodori proti Hamarju in Elverumu ob Glommi so tudi še spadali v ta okvir. Šele s pospešenim napredovanjem skozi Oesterdal in z istočasnim prodiranjem v Gudbrandsdal je stopila nenška akcija na Norveškem v stadij dalekosežnih operacij. Te operacije so v bistvu tekma za položaje, ki bi se jih nemško vrhovno poveljstvo rado zasiguralo za boj proti ekspedicijskim četam zaveznikov, ki prodirajo z zapadne obale. Izkrcavanje zaveznikov O izkrcavanju zavezniških čet se je zvedelo prvič šele 15. aprila. V prvih dneh se je zvedelo samo za izkrcanje čet na Lofotih, v naslednjih dneh pa so se francoske in angleške čete izkrcale tudi že v Namsosu in Andalsnesu, severnozap. od Trondhjema. Oba omenjena kraja sta mali pristanišči in štejeta komaj po nekaj tisoč prebivalcev. Dejstvo, da imajo največja norveška pristanišča v rokah Nemci, je za zaveznike vsekakor velika škoda. V teh dveh krajih so pristaniške naprave zelo pomanjkljive in to je verjetno vzrok, da zavezniške ekspedicijske četo v začetku sploh niso mogle izkrcati težjega topništva in protiletalskih topov ter tako niso mogli preprečiti bombardiranja in popolnega uničenja obeh pristanišč po nemških bombnikih. Zavezniki sicer zagotavljajo v svojih poročilih, da niso utrpeli prav nobene izgube transportne ladje in da niso imeli nobenih izgub tudi ne pri izkrcavanju, vendar bo poživljena nemška letalska akcija gotovo znatno ovirala dovažanje novih čet in vojnega materiala. Kljub temu pa se zdi, da zavezniki v precejšnji meri izkrcavajo pojačenja in orožje. Boji pri Trondhjemu S tem da so angleške in francoske čete stopile na kopno severno in južno od pristanišča Trondhjem ter da se jim je s tem nudila možnost skujmo z norveškimi četami v zaledju obkrožiti Trondhjem, so prišle nemške čete na tem odseku v precej neprijeten položaj. Nemci so zaradi tega poskusili prodiranje zavezniških čet od Namsosa proti jugu zadržati in so jim zaradi tega vrgli nasproti čete iz Trondhjema samega. Trije nemški rušilci, ki so zaprti v Trondhjem- fjordu, so podpirali operacije teh čet s svojimi topovi. S tem kombiniranim nastopom nemških kopenskih in pomorskih sil so bile zavezniške čete, prodirajoče iz Namsosa, zadržane pri Steinkjeru, ki leži na notranjem robu Trondhjeni-fjorda. Britanske vojne ladje, ki so hotele pripraviti tem trom nemškim rušilcem prav tako usodo, kakor onim v Narviku, so zadržale nemške obalne baterijo v ozkem vhodu v Trondhjcm-fjord. V zvezi s tem je treba omeniti junaško zadržanje komaj 100 mož broječe norveške posadke v trdnjavi lb-gra, ki se drži že od 9. aprila in ki je z obstreljevanjem letališča v VernSsu preprečila, da bi se na letališču vgnezdilo nemško letalstvo. Nemško prodiranje po dolini reke Glomme Trajna posest nemškega oporišča v Trondhjemu pa bi bila kljub prvemu neuspehu, ki so ga zavezniške čete doživele pri Stenkjeru, pod temi okolnostmi problematična. Toda položaj na trond-hjemskem odseku norveške fronte ni odvisen le od bojev, ki se tam odvijajo. Pospešeno prodiranje nemških čet skozi Oesterdal, Gundbrandsdal in Ha-lingdal ima namen vpostaviti neposredno zvezo Trondhjema in Bergena z glavnim nemškim oporiščem v Oslu, obenem pa preprečiti zavezniškim in norveškim četam, da bi mogle zasesti položaje, s katerih bi utegnilo ovirati to zveze. Glavni nemški sunek gre vzdolž reke Glomme, ki je s svojimi 570km najdaljša norveška reka; dolina Glomme skupno z dolinami njenih pritokov se imenuje Oesterdal. Nemške čete, ki v zadnjih dneh tako hitro prodirajo po tej dolini, so najbrž ono močne oklopne edinice, ki jih je omenjalo nemško poročilo 22. aprila. Prispele so že do mesta Uoros ter ga po zadnjih nemških vesteh že zasedle. Zdaj jih loči le še kratka pot od razvodja pri Jennsvolu, kjer začne južno-norveška visoka planota padati proti obali Atlantskega oceann. — Prav do Rorosa nemško napredovanje ni trčilo na omembe vreden odpor. Norveške čete, ki so se utegnile zbrati v tem redko naseljenem predelu, niso mogle nič opraviti proti tehniki bliskovito vojne, ki so jo Nemci uporabili na tem odseku fronte. še dva nemška sunka Na drugi strani razvodja v Gauladalu leži na poti proti Trondhjemu važno železniško križišče Storeu, ki so ga zasedle zavezniške čete. Kje bodo te čete poskušale zaustaviti iz Rorosa prihajajoči nemški pritisk, se ne da presoditi. Da ne bi mogli Norvežani iu zavezniki z bodočimi napadi odrezati daleč naprej potisnjene motorizirane nemške predhodnice iu povzročiti zmedo v raztegnjeni nemški koloni, prodirajo Nemci istočasno tudi v Gudbrandsdalu, to je dolina reke Lougen, ki se izliva v Skager Rak. Razvodje te reke napram Atlantskemu oceanu tvori jezero Lesjaskog, ki leži v višini OHO metrov in odkoder vodi samo kratka dolina reke Roms proti Andalsnesu na norveški zapadni obali. Od tu so zavezniške čete prodrle v Gudbrandsdal in drže važno železniško križišče Dombas. Nemško prodiranje v Gudbrandsdalu se odvija počasneje. Namen Nemcev je, da tu zasedejo križišče Dombas, da tako onemogočijo zaveznikom prevoz čet iz Andalsnesa proti Trondhjemu. Daleč v Gudbrandsdal potisnjeni razpored zavezniških sil nudi možnost za bočni napad na nemške čete, ki operirajo v Oesterdalu. Nemško prodiranje v Halingdalu pa služi podpiranju pritiska v Gudbrandsdalu in vzpostavitvi direktne zveze z Bergenoni. Poleg v Namsosu in Andalsnesu so se zavezniki izkrcati tudi v Laerdalu, ki'leži na koncu 170 kilometrov dolgega Sogne-fjorda in so od tam usmerili svoje prodiranje v dve smeri, na sever proti Trondhjemu, da bi vzpostavili zvezo s četami, ki so so izkrcale v Andalsnesu, ter proti jugu, da bi presekali železniško zvezo Oslo—Rer-gen. O napredovanju teh zavzniških oddelkov angleška poročila molče. Takšen je sedaj položaj na norveških bojiščih. Odločite bo padla v korist onega, ki bo mogel na-voziti na bojišče čim več vojaštva in vojnega materiala. Ugibanja okrog Italije K Parizu in v Londonu so »črnogledi« Novi dokazi italijansko-nemškega prijateljstva Za versko šolo v Ameriki Tudi Severna Amerika je zajeta od krščanskega preporodilnega gibanja, kateremu stoje na čelu katoličani, ki nikjer niso tako izvrstno organizirani kakor ravno v USA. V zadnjem času je na milijone staršev na delu, da bi se po ameriških šolah uvedel krščanski nauk. Prvi nastop je bil januarja lanskega leta, ko je društvo krščanskih staršev, v katerem je zastopan tudi protestantovski del države, poslalo Beli hiši in obema zbornicama spomenico v tem pogledu. Stvar bo prišla v osrednjih zakonodajnih zastopih Amerike kmalu na dnevni red razprav, oziroma se je o njej že govorilo, in sicer v pozitivnem smislu. Zaenkrat pa se vrši velika akcija v tem pogledu po posameznih državah. V Pitts-burgu je sklenil mestni šolski svet, da se stvar uredi takole: Verski pouk se zaenkrat še ne vrši v šolskih prostorih samih, ampak tisti učenec, ki obiskuje verski pouk, katerega vodijo posamezne veroizpovedi, dobi izpričevalo, ki se smatra za potrebno za splošni uspeh državnega šolskega pouka, tako da je odslej verski pouk priznan kot enakopraven in enakoveljaven kakor pouk v vseh drugih predmetih kot važen del šolske izobrazbe. To je zdaj v Pittsburgu uvedeno v vse srednje šole in tudi rektorji državnih univerz v Pennsylvaniji so izjavili, da bodo odslej taka spričevala priznali kot neobhodna za vstop na univerzo. Važno pa jc, da so tudi v drugih državah sprejeli podobne sklepe in da se je skoraj ves tisk postavil v službo te ideje. Versko nevtralna šola se je sprejela v ameriško ustavo samo iz pretiranega ozira na razne konfesije, vendar pa so se otroci v preteklih dveh stoletij versko vzgajali tako doma kakor v svojih cerkvah, dokler ni v casn modernega brezverstva prišlo do tega, dn so začeli zlasti protestanti opuščati tudi cerkveni nauk. Odslej bo, hvala »ogli, aru-gače. London, 29. aprila, t. Reuter. Na merodajnih vladnih mestih izjavljajo, da je mogoče, da bo angleško trgovinsko odposlanstvo pod vodstvod Playfairja v kratkem odpotovalo v Rim, da obnovi pogajanja za posebne trgovinske pogodbe med obema državama. O obnovitvi trgovinskih pogajanj med Italijo in Anglijo sta se razgovarjala pretekli petek lord Halifax, angleški zunanji minister, in italijanski veleposlanik Bastianini ter sta se sporazumela glede postopka in glede dneva, ko naj se pogajanja začnejo. Pri teh pogajanjih bo imelo kajpak veliko vlogo vprašanje, kako misli Anglija izvajati nadzorstvo nad pomorsko trgovino v okviru blokade proti Nemčiji tudi nad italijansko plovbo. Ko bo to vprašanje razčiščeno, šele potem se bodo pogajanja za pogodbo samo mogla začeti. Angleška vlada se še ni odločila, če bo svoje delegate takoj poslala v Rim, ali če naj predhodna pogajanja vodi veleposlanik v Rimu. Pariz, 29. aprila, t. Havas. Vodilna angleška diplomatična osebnost je izjavila dopisniku Hava-sa v Londonu, da razgovora med Bastianinijem in lordom Halifaxom pretekli petek glede obnovitve pogajanj za trgovinsko pogodbo ni treba tolmačiti kot neko spremembo. Zaradi tega ti razgovori tudi ne vzbujajo prevelikih upov, da bi se odnošaji med Anglijo in Italijo izboljšali v trenutku, ko je zadržanje italijanskega javnega mnenja tako neprijazno do Anglije in Francije in njune vojne z Nemčijo. Havasov poročevalec je nadalje izvedel, kakor pravi, iz dobro poučenih italijanskih virov, da bi bila Italija pripravljena spremeniti svoje zadržanje do Anglije in Francije, ako bi ji ti dve izpolnili celo vrsto zahtev, ki pa so takSne narave, da jih je treba imenovati neizpolnjive. V tukajšnjih diplomatičnih krogih torej ne pričakujejo nobenih novih razvojev italijanskega vprašanja. Na splošnem se mora reči, da je mišljenje odgovornih merodajnih krogov v Parizu in v Londonu ostalo glede zadržanja Italije Se vedno črnogledo. Alfieri pride v Berlin AttoSrco pa v Vatikan Rim, 29. aprila, t. Štefani. Danes ze bilo izdano uradno obvestilo, da je bil dosedanji veleposlanik Italije pri Vatikanu Alfieri imenovan za veleposlanika v Berlinu, dosedanji veleposlanik v Berlinu Attolico pa je imenovan za veleposlanika pri Vatikanu. Na uradnih italijanskih mestih niso dali nobene razlage za ta imenovanja, ki so tako v domačih, kakor v inozemskih političnih krogih vzbudila veliko pozornost in sprožila raznovrstna ugibanja. Rim, 29. aprila, t. Havas. Havasov poročevalec je dobil od diplomatov prve vtise o pomenu imenovanja poslanika Alfierija v Berlin. Diplomatični krogi to razlagajo kot zunanji izraz najožjega sodelovanja Italije in Nemčije. Alferi je poznan kot velik prijatelj Nemčije. Ko je bil še minister za propagando in kulturo, je bil mnogokrat v Nemčiji in podpisal celo vrsto kulturno-prosvetnik sporazumov med obema državama. To imenovanje prihaja v času, ko leži pred Evropo vprašanje, kako se bo odločila Italija in kdaj namerava vstopiti v vojno. Potemtakem ima namen razpršiti vse dvome glede zadržanja Italije. , Rim, 29. aprila, c. Havas poroča iz Rima, da mednarodni krogi v Rimu razlagajo imenovanje Dina Alfierija za veleposlanika v Berlinu tako, da se bo sedaj sodelovanje med Nemčijo in Italijo še poglobilo in pospešilo v vseh ozirih. Dino Alfieri je bil namreč tisti, ki je podpisal dosedaj največ pogodb med Nemčijo in Italijo. Rim, 29. aprila. AA. Štefani: Ko objavljajo vest o imenovanju Dina Alfierija za italijanskega veleposlanika v Berlinu, poudarjajo italijanski listi, da Alfieri ni samo politik z velikimi izkustvi, temveč je posebno odličen poznavalec vseh vprašanj, ki se tičejo osi Rim—Berlin. Še ko je bil na mestu prosvetnega ministra je Dino Alfieri mnogo pomagal k ustvarjanju novih in močnejših kulturnih vezi med Italijo in Nemčijo s sporazumom, ki ga je sklenil za izmenjavo kulturnih dobrin med obema državama. Kot prosvetni minister je bil Alfieri večkrat v posebnem odposlanstvu v Berlinu ii} si je tam pridobil splošne simpatije in spoštovanje. # . »Lavoro lascista« pravi; Dino Alfieri odhaja v Berlin kot veleposlanik Italije v zelo kočljivem trenutku evropske vojne. On bo tam deloval — o tem nc more biti dvoma tako — kakor bodo zahtevali najvišji interesi dveh sil, ki sta medsebojno povezani s trdnimi moralnimi in političnimi vezmi. »Giornale d'11 al i a« piše: Dino Alfieri, ki je kot veleposlanik Italije pri sv stolici pokazal svojo veliko diplomatsko spretnost, bo mogel v Berlinu posvetiti svoje sile tej novi politiki fašistične Italije, kakor je bil dosedaj eden najbolj sposobnih sodelavcev na polju politike, ki se izvaja po ukazih Mussolinija, Italijansko-nemško prijateljstvo Rim, 29. aprila, t. »Exchange Telegraph«. Ob priliki predstave filma o organizaciji in delovanju nemške Hitlerjeve mladine, so bile v Rimu velike manifestacije za italijansko-nemško prijateljstvo. Filmska predstava je bila namenjena italijanski fašistični mladini in so ji prisostvovali od nemške strani veleposlanik von Mackensen, voditelj športa v Nemčiji von Tschammer und Osten, ter neki nemSki polkovnik v uniformi. Italijanska univerza odlikovala guvernerja zasedene Poljske Berlin, 29. aprila. AA. DNB: Včeraj je bila na svečan način izročena diploma častnega doktorja univerze v Modeni generalnemu guvernerju rajha na Poljskem Franku. Pri tej priliki je imel Frank govor, v katerem je poudaril vlogo Italije na pravnem polju, ker je Italija podala prve temelje evropskega pravnega reda. Frank je pristavil, da je prepričan, da bosta Italija in Nemčija dali končno obliko pravi kulturi. Italijanski tisk napada Francijo Rim, 29. aprila, t. DNB. Italijanski tisk ostro odgovarja na ponovna zatrjevanja francoskih državnikov in francoskega tiska o »prijateljstvu med obema narodoma«. Posebno značilen je članek v »Giornale d'Italia«, kjer Virginio Gayda piše, da so Francozi svoje dni storili vs», kar so mogli, da se Italja ne bi mogla zediniti. V ta namen da so 1. 1849 celo izkrcali čete v Italiji in zasedli Rim, potem, ko so vanj poslali 2400 granat. Anglija, Prusija, Rusija, Švica da so takrat protestirale proti temu dejanju, toda protesti niso zalegli. Francozi so Rim zasedli in italijanski patrioti so bili poslani v ječo. Tako je bila od Francozov uničena prva rimska republika, ki je predstavljala prvi poskus, da bi okrog sebe zbrala vse italijansko ozemlje Italija gradi v Albaniji nove železnice Rim, 29. apr. t. Exchange Telegraph. Italija bo začela graditi novo železnico iz Drača na Elbasan do Labinoti, kjer so velika ležišča rudnin. Železnica bo dolga kakšnih 100 km in bo veljala približno pol milijarde dinarjev. Italija bo i; Labi-notija izvažala železno rudo in krom. V načrtu je tudi nadaljevanje železniške proge do Florine v Grčiji. Toda ta odsek bi gradili pozneje. V načrtu imajo tudi železniško progo iz Drača v prestolnico Tirano. Bolgarska zunanja politika: Mir Sofija, 29. aprila. AA. Bolgarska telegrafska agencija: Bolgarsko novinarsko udruženje je izdalo izredno številko svojega društvenega glasila, v katerem je objavljen razgovor s predsednikom bolgarske vlade Filovim. Filov je med drugim rekel: »Zunanji položaj Bolgarije je podoben položaju vseh držav, ki so se izognile vojni in ki se stalno bore za to, da jih v vojno ne bi potegnili. Naša mirovna nevtralnostna politika, katero upoštevajo tako nevtralci, kakor vojskujoče se države, in v katero nihče ne dvomi, odgovarja interesom in čustvom našega naroda. Odnosi s sosedi so stalno zelo prijateljski, saj je dolžnost balkanskih držav, da si zagotove mir, napredek v ozračju medsebojnega zaupanja in s tem ustvarijo pogoje za ugodno rešitev vseh vpraSanj, ki so v interesu skupnosti. Ne vidim nobene nevarnosti, ki bi neposredno grozila našim sosedom. V vsakem primeru, se bo Bolgarija izognila vsemu, kar bi moglo otežkočiti njihov položaj, ker je Bolgarija lojalen član družine balkanskih narodo". Namigovanja angleškega lista London, 29. aprila, b. Diplomatski dopisniki »Dail.v Telegrapha« poudarja, da se vedno boli množe znaki, da bo prišlo do intenzivnejšega vojskovanja in to ne samo na ozemlju, kjer se sedaj bijejo bitke. V odgovornih krogih zaveznikov prevladuje mnenje, da je Hitler na svojem zadnjem sestanku z Mussolinijem na Brennerju razpravljal o možnosti, da bi se še pred koncem leta vojna razširila in sicer najprej na severu, potem pa na jugovzhodu. Zavezniki bi morali na ta način razdeliti svoje moči in bi radi tega prišli v težak položaj, ker medtem ko bi Nemčija mogla voditi svoje operacije iz središča, bi bili zavezniki prisiljeni, da na mnogih točkah na obronkih poskušajo doseči kakšne uspehe. Danes govori Chamberlain London, 29. aprila. AA. Reuter: Predsednik vlade Chamberlain lx) dal v torek v spodnjem domu izjavo o položaju na Norveškem in o sklepih vrhovnega vojnega sveta. V sredo in četrtek lx) parlament nadaljeval proračunsko razpravo. Pričakujejo tudi izjave finančnega ministra Johna Simona o podrobnostih vladnih finančnih projektov. Ob tej priliki bodo posamezni konservativni in laburistični poslanci zastavili ver vprašanj. Dr. Andres se vrača BudimpeSta, 29 aprila, m. Madžarska časnikarska agencija poroča, da je jugoslovanski minister za trgovino in industrijo g dr. Ivo Andres danes opoldne odpotoval iz Budimpešte v Belgrad. Na železniški postaji se je od njega poslovil madžarski minister za trgovino in industrijo g. Varga ter jugoslovanski poslanik g. Rašič ter višje uradništvo madžarskega trgovinskega ministrstva. _ Zagrebška nljivo vreme. vremenska napoved: Nespreme- GjOApcrtLaMtvjo Pomen vrtnarstva v bližini mest Celje, 30. aprila. Kmečki človek ne pogreša naravnih krasot, ne pogreša polj, vrtov, sadovnjakov, ker je vsak dan z njimi in ni odtrgan od te sreče kot meščan, delavec in obrtnik. Ob njegovi hiši, poljih in travnikih, povsod, kamor pride, ima park, ima vrt, ki ob vsakem novem naravnem pojavu prinese govorice vsej družini. Na vrtu je zacvetela prvič jablana, na oknu in pred hišo cvetlice, ki so bite komaj lani zasejane ali posajene. Vsega tega se kmetova družina veseli. To bogastvo domačih polj in domačega vrta pogreša mestni človek. Mestni človek išče z vso ljubeznijo svoj košček domače zemlje in dom, kjer se lahko odpočije, osvobodi in najde spet samega sebe. Vrt mora biti praktično, estetično in dea no urejen. Posebno je to važno za vrt malega človeka ki mora v vrtu najti ne sa.no razvedrila, ampak tudi korist. Ta vrt ne sme biti meščanski, kjer so s peskom posute široko poti. Vrt malega človeka mora biti danes donosen. Na njem mora mali človek pridelati toliko zelenjave, da mu e ne bo treba kupovati, da jo bo družini v izobilju in da bo na razpolago tudi v zimskem času, ko je ze-lenjave najmanj in je najdražja. Namesto ob 1-nega pridelka zelenjave najdemo na meščanskih vrtovih čudne reči: pisane škrate, rdeče gobe, bleščave steklene lučke, torej reči, ki na vrt ne spadajo - Zelenjava je za človeka zdrava in nujno potrebna, da pa je vir dohodkov, nam pričajo VbUžini mesta je zemljišče dragoceno. Kdor ima svoje zemljišče, bo uredil vrt za trajno pridobivanje zelenjave, oni pa, ki mora vzeti zemljo v najem bo skušal iz zemlje dobiti čim večji dohodek. Izkušnja nas uči, da je za Prebivanje zelenjave najboljša zemlja komaj dobra. Zelenjava je nežna in okusna le tedaj, ako hitro raste in se razvija To je mogoče doseči le na rodovitni, lahki, črni in globoki zemlji. Dobra vrtna zemlja je drobeča se temna črnica. Takšna zemlja se hitro oereje, na površju kmalu osuši, v notranjosti pa dolgo drži potrebno vlago. Vrtne zemlje ne najdemo v prirodi, sami si jo moramo pripraviti z umnim obdelovanjem in gnojenjem. Poleg obilnega gnojenja s hlevskim gnojem in kompostom jo izboljšamo, ako vsako drugo, tretje leto gnojimo tudi z živim apnom. Razen tega pa moramo vrtno zemljo prekopati v jeseni, da v zimi dobro pre-mrzne in se navzame vlage. Pač pa se težka vrtna zemlja pokvari z umetnimi gnojili, ker se še bolj zgosti in zveže. Premoker in močvirnat svet nikakor ne sodi za vrt. Takšno zemljišče je treba najprej osušiti (drenaža), nato obdelovati, gnojiti in apnati. Celo barva je važna za vrtno zemljo.. Cim bolj je črna, tem bolj upija sončne žarke, tem toplejša je in ugodnejša za razvoj zelenjadi. Tudi lega je važna za vrt. Najpripravnejsa le ravna lega, pri nagnjenih odteka deževnica prehitro, nalivi pa odnašajo zgornjo, obdelano vrtno zemljo. Vse kulturne rastline, posebno vrtnina, rabijo mnogo sonca in zraka. Zato bodi lega kolikor mogoče sončna in zračna. Senčne, od visokih poslopij in visokega drevja zaprte lege ni*o Ugodne. Fo-vrtnina rabi dovolj vode, zato je najbolj ugodna vzhodna lega. Za našega človeka je predvsem tudi važno, kako velik je vrt. To je odvisno od delovne sile, višine najemnine, od dobave gnoja, domače porabe zelenjave in od možnosti vnovčevanja. Ce vzameš nekaj zemlji - pridelek, le dolžnost, da zemlji to vrneš z gnojem, v katerem so one hranilne sestavine, ki smo jih potom rastline zemlji vzeli. Ce bi ljudje poznali poedine hranilne sestavine, bi lahko že po rastlinah samih ugotovili, kaj jim manjka (rumena, rjava barva — listja — pomanjkanje dušika, slabo seme — pomanjkanje fosforja itd.). Najvažnejša gnojila so naravna gnojila: hlevski, straniščnik in kompost. Gnoj mora biti zrel, to se pravi odležan, razkrojen in star več mesecev. Straniščnik je enostransko gnojilo in je poraben le jeseni ali pozimi. Ce gnojimo vsako leto s straniščnikom, pokvarimo zemljo. Umetni gnoj pri vrtnarstvu pride le redko v poštev. Vprašanje je, kaj naj gojimo, katere vrste zelenjadi. Najlažji odgovor je: to: ki jo predvsem rabimo za sebe, ki jo na trgu primanjkuje in ki je najdražja. Mnogi ljudje ne poznajo niti najenostavnejše zelenjadi in vse premalo cenijo zdravo in tečno zelenjad. Z ato je nujno potrebno, da bi se moralo prileti med prebivalstvom s predavanji s posebnim ozirom na vrtnarstvo, da bi se naši ljudje zavedali, kaj jim bi lahko nudilo umno vrtnarstvo. Da je vrtnarstvo rentabilno, posebno v Celju kot industrijskem mestu in še s posebnim ozirom na bližino njegovih kopališč, kakor Rimske Toplice, Laško, Rogaška Slatina, Dobrna itd., ni potrebno posebej omenjati. V Celje in omenjena letovišča uvažamo zelenjavo iz južnih krajev. Statistični podatki mestnega tržnega nadzorstva nam povedo prav zanimive številke, koliko zelenjave smo uvozili v zadnjih letih v Celje in kakšno vrednost predstavlja ta zelenjava. Od decembra do aprila uvažamo v Celje največ zelenjave, t. j. en-divje, špinače, glavnate solate, precej tudi korenja, peteršila, karfijole itd. V letih 1937-38 smo uvozili v Celje 6000 kg endivje, kar predstavlja vrednost 36.000 din, potem 4000 kg petoršila, korenja, kolerabe za 24.000 din. V letu 1939-40 se je uvozilo v Celje 3000 kg endivje, kar predstavlja sedaj 60.000 din, 2500 kg korenja, peteršilja, kar predstavlja, 25.000 din. Mestno tržno nadzorstvo pa ne razpolaga s podatki uvožene zelenjave iz okrajev Laško, Šmarje pri Jelšah, Konjice in celjskega okraja kot takega. Letoviški in zdraviliški kraji uvažajo zelenjavo tudi poleti, ker prebivalci teh krajev iste ne pridelajo dovolj. Vse zelenjadne vrtnarije, umetnih ne štejemo, v okolici mesta dobro uspevajo, seveda če je pridelovalec iznajdljiv in podjeten. V Celju posebno primanjkuje zelenjave pozimi. Če bi bilo vet zanimanja za vrtnarstvo, bi ostalo lahko mnogo denarja v rokah malega tlo-veka in malega kmeta ter delavskih slojev. Da se vrtnarstvo izplača, kaže n. pr. visoka aktivnost zelenjadnega vrta v celjskem mestnem zavetišču. Tako je dal zelenjadni vrt (15.000 kv. m) leta 1937 15.500 din čistega donosa, leta 1938 27.000 din, lani pa 18.500 din. Pri vsem tem so že upoštevane plače treh stalnih moči, gnojilo, davek itd. Za špargelj imajo tu 700 kv. m. zemlje. Na tej površini so imeli imenovana zaporedna leta 16.000 din, 15.000, 16.500 din čistega dobička. Za fižol imajo 600 kv. m površine. Tudi na tem kosu so imeli ta leta prvo 2700 dia, drugo 3400, lani pa 5900 din čistega dobička. Mnogo je bilo že razpravljanj, kake korake bo potrebno storiti, da se^ bo v celjski okolici vrtnarstvo vzdignilo. V nedeljo pa so zborovali v Ce-lju člani društva Rejec malih živali, ali sedaj na novo preosnovanega društva >Mali gospodar«. Na tem zborovanju, katerega je vodil agilni predsednik g. prof. Mirko Bitenc, sta predavala g. kmetijski referent Cimerman Martin in Aljančič, oba iz Celja. Na zborovanju se je razmotrivalo spet to vprašanje. Kontno je bilo sklenjeno, da se ustanovi v Celju posebna sekcija društva t nalogo, da bo združila vse vrtnarje iz bližnje in daljne celjske okolice, ki se bodo zbirali na posebnih strokovnih teoretitnih in praktičnih predavanjih in se tako usposobljali za dobre vrtnarje. Sekcija pa bi po možnosti kasneje prevzela še važnejšo nalogo, kako pripomoči malemu tloveku, kateremu zaradi pridnosti in zmožnosti preostaja zelenjad na trgu, da jo bo vnovtil. Mali llovek lahko vnovluje na trgu še bolje in lažje potom zbiralnice društva, ki bi postavljalo zelenjavo na trg samo ali pa potom tretje osebe. Razen tega bo imela sekcija nalogo, da si zavaruje trg v zdravilištih, kamor bi pošiljali dnevno, stalne stranke pa bi pridobili pri celjskih tvrdkah, hotelih, gostilnah itd. Takšen nalili je vpeljan v Italiji in ta zelenjava malih vrtnarjev gre v severne države v ogromnih množinah. K tej sekciji so vabljeni vsi kmetovalci, delavci, nameščenci iz Celja, bližnje in daljne celjske okolice. Sigurno je, da bo na tem polju še mnogo dela, to delo pa bo koristno in donosno. Vrtnarstvo je koristno in donosno, posvetiti mu je treba le več pazljivosti in koristno bo nele posamezniku, temveč celotnemu narodnemu gospodarstvu. Ljubljanska kreditna banka Dne 27. aprila je bil štirideseti redili občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke pod predsedstvom Ivana J e 1 a č i n a. Iz poročila, ki ga je podal glavni ravnatelj Krof ta, je razvidno; da je tudi v minulem letu likvidacija starega poslovanja lepo napredovala in je banka v času zaščite oprostila že 60% vseh starih vlog in upnikov. Novo poslovanje se je kljub izrednim prilikam razvijalo ugodno in je narasla bilančna vsota novega poslovanja za 4,700.000 din. Znatno ee je povečal tudi skupni promet. Nove naložbe so narasle na 155,000.000 din. dočim je bila likvidnost banke enako ugodna kot v prejšnjem letu. Občni zbor je odobril poslovno poročilo in bilanco zavoda za t. 1939, ki izkazuje za 174,796.296 dinarjev skupnih debitorjev, 49,604.017 din kon-zorcialnih poslov in trajnih udeležb, za 53,862.435 dinarjev gotovinskih sredstev in za 17,077.497 din vrednostnih papirjev, dočim znašajo bančne nepremičnine skupno 22,147.362 din. Skupne vloge in kreditorji so znašali ob zaključku leta 271,297.570 din. Podružnice banke so svoje poslovanje v poro-čilnent letu razširile in so dosegle ugodne rezultate. Tudi vsa podjetja, pri katerih je banka udeležena, so zaključila svoje bilance aktivno in bo večina izplačala primerno dividendo. Od čistega dobička 1,834.072 din je občni zbor dodelil rezervnim skladom 1,119.673 din in odobril izplačilo 4% dividende na prioritetne delnice. Pri volitvah v upravo so bili ponovno izvoljeni vsi izstopajoči dosedanji člani gg. ing. Tomo Knez, dr. Alojzij Kobal, Leo Souvan in Josip VVindischer, v nadzorstvo pa ponovno dosedanji člani gg. ing. Dušan Sernec, dr. Alojzij Kunst, Viktor Naglas, Miloš Oset in Mirko Stepič. Borze Dne 29. aprila 1910. -r— /771 A DIN i: ŠVICARSKE URE VSEH VRST - PO KONKURENČNIH CENAH - V VELIKI IZBIRI ZLATNINA,SREBRNINA, DRAGULJI (JUVELI), JEDILNI PRIBORI I.T. D. (2/o NAKUP DRAGIH KAMNOV, VSAKOVRSTNEGA STAREGA ZLATA IN SREBRA PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH, OZIROMA SE VZAME TUDI V PROTIRAČUN! UUBUANA, Tyrševa cesta št. 2 Hotel Slon — Telefon št. 31-49 Dovoljena zvišanja cen Kr. banska uprava je odobrila tvrdki Ludvik Franz in sinovi v Mariboru, da sme prodajati: a) pšenične mlevske izdelke tako, da je cena moke št. 7 enaka ceni pšenice, franco nakladalna jx>staja, moke št. 6 višja za 1.25 pri 1 kg od te, moke št. 5 oziroma 2 pa po nadaljnjih 20 f>ar višja od moke št. 6 pri 1 kg na debelo, cena krmilne moke in otrobov se sme zvišati največ na 90 par f>od ceno pšenice, drobnih otrobov pa največ 1 din pod ceno 1 kg pšenice, vse brez vreč; b) koruzne izdelke tako, da se sme povišati cena koruznega zdroba do največ 2.60 din, koruzne moke do 1.70 din in koruzne krmilne moke, do 1.20 din za 1 kg na debelo, pri ceni koruze tranco nakladalna postaja 1.50 din, ob višjih cenah koruze pa ob povišku vsakih 10 par pri 1 kg koruze, sme prodajati koruzni zdrob za največ 15 par, koruzno moko za največ 10 par in koruzno krmilno moko za največ 2 pari pri 1 kg dražje, od teh cen, vse brez vreč; c) izdelke iz činkvantina tako, da sme prodajati činkvantinov zdrob po 3.30 din, činkvantinovo moko po 2 din in krmilno moko po 1.30 din za 1 kg na debelo, pri ceni činkvantina po 2 din za 1 kg franco nakladalna postaja, ob višjih cenah činkvantina pa ob povišku vsakih 10 par pri 1 kg činkvantina, sme prodajati činkvantinov zdrob za največ 15 par, činkvantinovo moko pa za 10 par pri 1 kg dražje od teh cen — vsebrez vreč; č) ržene izdelke tako, da sme prodajati rženo rnckc s prebitkom 65% na ceno rži franco Bačka, ako je nakupna cena pod 2 din za 1 ke. in s Dre' l bitkom 60%, ako je nakupna cen anad 2 din za 1 kg, ter ržene otrobe po 1.30 din za 1 kg, vse brez vreč. Prednje cene se določajo na bazi borznih cen, kakor notirajo na dan kupčijskega sklepa na novo-sadski borzi. Nadalje tvrdki Parni in umetni mlin J. Zadra-vec, Središče ob Dravi, da sme prodajati pšenično moko št. 2 po 445 din, št. 5 po 425 din, št. 6 po 405 din, št. 8 po 190 din za 100 kg, pšenične otrobe G-F po 180 din za 100 kg inkl. skupni davek na poslovni promet, v vrečah iz jute, tranco katera Koli r>ostaja v Sloveniji, z 2% pri takojšnjem plačilu slednje, izvzemši za otrobe. Nadalje rženo moko RD po 305 din za 100 kg, ržene otrobe T po 180 din za 100 kg, pod istimi pogoji kakor zgoraj pri pšenični moki in otrobih. Nadalje koruzni zdrob Mg po 325 din za 100 kg, koruzno moko K po 220 din za 100 kg, koruzne otrobe MF po 160 din za 100 kg, pod istimi pogoji kot pri rženi moki, le vse brez skonta. Nadalje mesarskim podjetjem, zastopanim po združenju mesarjev v Kranju, da smejo prodajati: a) goveje meso sprednji del do 14 din in zadnji del do 16 din za 1 kg; b) telečje meso, in sicer vrat do 14 din, prsa do 16 din, zadnji del do 18 din za 1 kg; c) svinjsko meso sprednji del do 16 din in hrbet do 20 din za 1 kg; O slanino do 18 din in mast do 22 din za 1 kg. Prednje cene veljajo za prvovrstno blago, ki se mora kot takšno pri mesnem ogledu žigosati, in z običajno do-klado. Za ostalo meso veljajo določbe z dne 29. marca t. L, VIII., št. 2385-3. - uradni tečaj!: .... 154.80— 158,— .... 87.45— 89.75 , , , , 4425.00—4485.00 , , . , 995.00—105.00 , , , 2349.50—2387.50 ...» 747.50— 759.50 svobodno tržišče: , , . , 191.26— 194.46 .... 108.10— 110.40 .... 5480.00—5520.00 .... 1228.18—1238.18 .... 2901.78—2939.78 .... 923.20— 935.20 zasebni kliring: .... 14.70- 14.90 Denar Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.10—14.90 Devizin promet je znašal na zagrebški borzi 6,986.815 din. Ljubljana - London 1 funt . . ■ Pariz 100 frankov . ■ Newyork 100 dol . < Ženeva 100 frankov . . Amsterdam 100 gold , Bruselj 100 belg. . . Ljubljana — London 1 funt . . . Pariz 100 frankov . ■ Newyork 100 dol. . ■ Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. . Bruselj 100 belg . . Ljubljana — Berlin 1 marka . . » Zagreb — zasebni kliring: Solun........100 drahem, 30 blago Curih. Beograd 10, Pariz 8.865, London 15.65, Newyork 446.—, Bruselj 75.35, Milan 22.45, Madrid 45.—. Amsterdam 236.85, Berlin 178.62, Stockholm 106, Varšava 5.50 ponudba, Budimpešta 79.52 (ponudba), Atene 3.10 (pon.), Carigrad 3.12 (pon.), Bukarešta 2.37, Helsingfors 8.50, Buenos-Aires 102 50 Vrednostni papirji Vojna Skoda; v Ljubljani 427—429 v Zagrebu 430 blago Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96—97, vojna škoda promptna 427 —429, begliiške obveznice 74 denar, dalm. agrarji 66—67, 8% Blerovo posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo 89—90, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stavb, posojilo 95 blago. — Delnice: Trboveljska 238—240. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 96—98, vojna škoda promptna 430 blago, begluške obveznice 76.25—76.75 (76.25), dalm. agrarji 67 blago, 4% severni agrarji 50 denar, 8% Blerovo posojilo 100 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar. — Delnice: Priv. agrarne banke 180 denar. Trboveljske 240—245 (240), Gutman 52-55, Sladk. tov. Osijek 200 denar, Isis 31 denar, Oceania 600 denar, jadr. plovba 358 denar. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Brežice dne 24. aprila t. 1. Voli 1. vrste din 10, voli II. vrste din 9, voli III. vrste din 7.75, telice 1, vrete din 9, telice II. vrste din 8, telice III. vrste din 6.50, krave I. vrste din 8, krave II, vrste din 6, krave III. vrete din 4.50, teleta I. vrete din 8, teleta II. vrete din 7, prašiči špeharji din 13, prašiči pršutarji din 10 za 1 kg žive teže. — Goveje meso prednji del din 14, zadnji del din 16, svinjina din 16 do 20, slanina din 18 do 20, svinjska mast din 22 do 24, čisti med din 18, goveje surove kože din 12, telečje surove kože dn 16, svinjske surove kože din 9 za 1 kg. — Pšenica din 2.30, ječmen din 2, rž din 2, oves din 2.40, koruza din 2.40, fižol din 6, krompir din 2.50, lucerna din 1.75, seno din 1.50, slama din 0.80, j>šenična moka din din 3.75 do 4.50, koruzna moka din 2.75, ajdova moka din 4.25 do 4.50 za lkg. — Trda drva din 90 za 1 kvadr. meter, jajca din 0.60 za 1 komad, mleko din 2 za liter. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 5 za liter, finejše sortiramo vino pri vinogradnikih din 7 za liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Slov. Konjice dne 25. aprila L 1. Voli II. vrete din 6 do 7, voli III. vrste din 5 do 6, telice II. vrste din 6 do 7, telice III. vrste din 5 do 6, krave II. vrete din 3, krave III. vrete din 2.50, teleta II. vrste din 7 do 8, prašiči špeharji din 13 do 14, prašiči pršutarji din 12 za 1 kg žive teže. — Goveje meso 1. vrste din 12, goveje mesto II. vrste din 10, svinjina din 14 do 16, slanina din 18, svinjska mast din 19, čsti med din 18 za 1 kg. — Pšenica din 2.50, ječmen din 2.50, rž din 2,40, oves din 2.25, koruza d'n 2.50, fižol din 7, krompir din 2.40, suhe češplje II. vrste din 7, pšenična moka dn 4, koruzna moka din 2.50 do 2.75, ajdova moka din 5 za 1 kg. — Trda drva din 85 za 1 kvadr. meter, jajca din 0.75, za 1 komad, mleko din 1.75 za liter, 6urovo maslo din 40 za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 3 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 5 do 6 za liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Gornji grad dne 23. aprila t. 1. Voli I. vrste din 7.50, voli II. vrste din 6.50, voli III. vrste din 5.50, telice I. vrste din 6 50, telice II. vrste din 5.50, telice III. vrste din 5, krave I. vrste din 6, krave II. vrste din 5, krave III. vrste din 4, teleta I. vrste din 7, teleta II. vrste din 6, prašiči špeharji din 9, prašiči pršutarji din 8, za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrete prednji del din 12, zadnji del din 14, goveje meso II. vrste prednji del din 10, zadnji del din 12, goveje meso III. vrste prednji del din 8, zadnji del din 10, svinjina din 16, slanina din 18 do 20, svinjska mast din 22, čieti med din 20, goveje surove kože din 10, telečje surove kože din 12, svinjske 6urove kože din 6 za 1 kg. — Pšenica din 225, ječmen din 200, koruza din 200, krompir din 200, lucerna din 120, seno din 100, lama din 60, pšenična moka din 375, koruzna moka din 225, ajdova moka din 358 za 100 kg. — Trda drva din 75 za 1 kvadr. meter, jajca 0.50 za 1 komad, mleko din 2 za liter, 6urovo maslo din 25 za 1 kg — Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 3 za liter, finejše vino pri vinogradnikih din 4.50 za liter. — Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled zaprtja očisti ena do dve časi naravne »Pranz-Joselovc« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ogl. reg. S. br. 30474/35. živinski sejmi Mariborski svinjski sejem 26. aprila. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 151 svinj. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov stari 120—130, 7—9 tednov 135—140, 3—4 mesece 200—270, 5—7 mesecev 360 1 kg žive teže 7—10, 1 kg mrtve teže 12—15ŠgeCh do 430, 8—10 mesecev 480-590, 1 leto 820-890 dinarjev komad; 1 kg žive teže 7—10, 1 kg mrtve teže 12—15 din za kg. — Prodanih je bilo 109 svinj. Pred poletno prosvetno sezono: Delo za ljudsko prosveta lepo napreduje f . Ljubljana, 29. aprila. f Zanimanje za našo Prosvetno zvezo je v teh j dneh zopet lepo oživelo. Veliko veseljein pozornost za vzbudili novi načrti za osrednji slov. prosvetni dom za »Slovenski dom«, ki so bili te dni raz- I stavljeni in smo o njih v našem listu že pisali. Zato sem se še kratko oglasil pri našem neumornem prosvetnem delavcu, ravnatelju Prosvetne zveze g. Z o r u in ga zaprosil za nekaj podatkov o tem, kaj pripravlja naša Prosvetna zveza za letošnje poletje. Naše prosvetno delo mora biti v teh težkih časih še bolj obsežno in smotrno, kajti prav v teh dneh nam naj naše prosvetno delo stalno vliva poguma za našo narodno borbenost in odpornost. Najuspešnejše orožje malih narodov je njihova omika in kulturna razgledanost, kajti naj se kjerkoli godi karkoli, eno vendarle drži: nikdar ni mogoče nobenemu narodu ničesar nasilno vsiliti. Če so se kdaj narodi proti čemu trajno in ne-utrudljivo borili, je bilo to, da so se borili proti nasilju za svojo svobodo. Sedaj pa, ko se morajo drugod goditi tako žalostne stvari, se mora pri nas prav v teh časih stalno poglabljati delo za duhovno in narodno enotnost, za odpornost, ki sloni na pravi presoji vseh tistih dogodkov, ki so v zvezi s kulturnim in socialnim napredkom vseh narodov. Največ uspeha pa takemu delu pripravi pravilno ljudsko razpoloženje; naše ljudstvo z veliko ljubeznijo opravlja vse delo po prosvetnih domovih in naših prosvetnih organizacijah. Zdrav optimizem pa je pri tem delu že polovico uspeha! Tega optimizma pa je v vseh naših organizacijah dovolj. To najlepše dokazujejo številne pomembne prireditve po malih prosvetnih društvih po vsej Sloveniji, ki se napovedujejo za letošnje poletje. Vse zanimanje pa se seveda obrača na osrednjo stavbo naše slovenske prosvete, na »Slovenski dom«, ki bo letos moral biti že delno dodelan in postavljen. Temeljni kamen za »Slovenski dom« bodo blagoslovili v sredini avgusta Glavna prosvetna prireditev v Ljubljani in najbrž tudi največji slovenska prosvetna manifestacija letošnjega leta bo blagoslovitev temeljnega kamna za »Slovenski dom« v Ljubljani, kar se bo najbrž zgodilo dne 15. avgusta. Po slovesni blagoslovitvi bo večje prosvetno slavnostno zborovanje v Unionski dvorani. Naša prosVetna društva so v zimski sezoni pridno zbirala za osrednji dom slovenske prosvete v Ljubljani. Dasi nekatera društva grade sedaj svoje lastne domove, so vendarle zbrala prav lepe zneske tudi za »Slovenski dom« v Ljubljani. Prosvetno društvo na Jezerskem gradi svoj dom, ki bo letos odprt, pa je ver.darle zbralo za osrednji slovenski prosvetni dom 1187 dinarjev; prosvetno društvo v Trebinji v Poljanski dolini si tudi gradi svoj dom, pa je za »Slovenski dom« zbralo 1037 dinarjev. In takih zgledov je še mnogo, dasi tekmovanje še ni zaključeno in se bo nadaljevalo še vse leto. . Te dni so zborovali po naši deželi »okrožni prosvetni sveti«, ki so določali podrobne sporede za letošnje poletne prosvetne prireditve in izdelovali načrte za podrobno prosvetno delo v prihodnjih mesecih. Tako je bilo te dni dogovorjenn tudi, kdaj bodo odprti novi prosvetni domovi. »Žitnikov dom« bo slovesno odprt dne 16. junija Tako bo novi prosvetni dom v Zagradcu blagoslovljen dne 16. junija. Ta prosvetni dom bo nosil ponosno ime drja. Ignacija Žitnika, enega najodličnejših slovenskih kulturnih in političnih delavcev ob začetku 20. stoletja. Novi dom bo nosil ime odličnega slovenskega katoliškega žurna-lista in bo ta slovesnost obenem tudi praznik slovenskega katoliškega časnikarstva. Pa še v nečem je ta dom izredno pomemben. Pridružil se je celi vrsti prosvetnih domov v naši Suhi Krajini in tem domovom je naše ljudstvo začelo dajati imena tistih slovenskih javnih in kulturnih delavcev, ki so prav posebno povezani z z življenjem tistega kraja. Tako je bil lansko leto odprt v Dobrepolju veliki Jakličev prosvetni dom, v Ajdovcu pa je bil blagoslovljen Baragov prosvetni dom. Letos pa dobi Suha Krajina že_ tretji prosvetni dom, ki bo nosil ime bivšega odličnega urednika »Slovenca« — ime drja. Ignacija Žitnika. I ime »Korotan«. Če se ne motimo, bo v Ormožu letos tudi blagoslovljen velik prosvetni dom, ki bi lahko nosil ime po zaslužnem možu svojega okraja (Geršakov dom), drugi prosvetni domovi pa naj bi se počasi poimenovali po graditeljih naše ljudske prosvete. Krasen prosvetni dom si je zgradilo prosvetno društvo v Fari pri Kostclu tam doli na Kočevskem tik ob hrvaški meji ob Kolpi. Prosvetno društvo v Kamni gorici bo slovesno proslavilo 40 letnico svojega obstoja. Kamniško prosvetno okrožje pa bo z večjo prireditvijo blagoslovilo novi prosvetni dom v Radomljah. Prireditev bo najbrž konec avgusta. »Dekanijski in farni dnevi« Prosvetna zveza je letos uvedla posebno novost. Prosvetna društva bodo poleti prirejala posebna prosvetna zborovanja za može in fante, in sicer po farah ali pa skupaj po dekanijah. Tako bo škofjeloško prosvetno okrožje priredilo tak »dekanijski dan« v Črnem grobu, tak farni dan pa se pripravlja tudi že v Moravčah in v Ajdovcu na Dolenjskem. f Poljancu Janezu dipl. med. vet. v spomin V kratkem razdobju umirajo možje... — m. .,» S pisanim cvetjem in mamečimi dišavami vabi narava. In ravno sedaj, ko na zemlji klije novo življenje, si odšel od nas k Bogu po plačilo. Oh, kako si vedno, dragi Janez, veselil pomladi ! Bil si ne samo veterinar, ampak tudi naravoslovec v pravem pomenu besede. Ko so žalostno zapeli planinski zvonovi,, vsi čudovito skla- _______ dni, nam je bilo .težko. 11, vseh je odmevala žalost. Vsa mehka opojnost spomladanskega jutra se, je prelivala v bolestno otožnost. Čim dalje so ljudje poslusali spev zvonov, tem več žalosti je bilo v njih srcih: »Našega Janeza ni več!< . , ,___„ Odšel si premlad, čeprav Ti je huda bolezen začtrtala poteze v obraz. Bil si kot brstje, ki se še ni razcvetelo v bohoten cvet, pa Te je ze sprejela mater zemlja v svoje naročje. Ko sva bila pred kratkim skupaj, si mi pO; tožil o svoji bolezni dejal pa si možato: »Smrti se ne boiim, pripravljen sem in to me tolažile Bila sva dobra prijatelja že na gimnaziji, se boljša pa na univerzi. Čeprav si imel Ti drug študij,' sva se večkrat sešla in kramljala c skupnih načrtih. Na univerzi v Zagrebu si bil med tovariši Najlepši spomenik pokojnemu uredniku »Slovenca« dr. Ignaciju Žitniku: dne 16. junija bo odprt v Zagradcu prosvetni dom, ki bo nosil njegovo ime. Tak prelepi in pomembni način poimenovanja naših prosvetnih domov bi se naj nadaljeval po vsej naši Sloveniji in bi bil tako nekak trajni živi kulturni zemljevid našega naroda. Poleti bodo blagoslovili prosvetni dom na Jezerskem, ki bo nosil Na teh dekanijskih ali farnih dneh bodo na zborovanjih obravnavali naslednja vprašanja: 1. borba proti komunizmu; 2. delo za treznost in 3. skrb »za naroda rast in zdravje družine«. Prosvetna zveza pa vodi tudi elovensko radijsko postajo. Že lansko leto je bilo napovedano, da bo do jeseni naša radijska postaja povečana, prav tako pa dobi Maribor zvezno radijsko postajo. Ker morajo biti ta dela opravljena do 20. oktobra, morajo biti v novem »Slovenskem domu« prostori za novi radijski študij in vse potrebno gotovi do 20. oktobra. Radijska postaja v Domžalah se že povečuje — gradi pa se tudi zvezna postaja v Mariboru Dela za povečano radijsko postajo v Domžalah so že v polnem teku. Pa tudi v Mariboru dela že zelo napredujejo in tako bo na jesen vse slovensko ozemlje zajemala močna osrednja slovenska radijska postaja v Ljubljani. Nova radijska postaja bo imela moderne študije in predavalnice v »Slovenskem domu«, ki ga bodo avgusta začeli graditi. To bo gotovo višek našega prosvetnega dela na zunaj v letošnjem letu. Ves naš narod bo s pono6om in z veselimi skrbmi spremljal vsa ta dela, dela v miru in v veselju. Da bi pa vsemu tamu delu izprosili božji blagoslov, bo Prosvetna zveza v avgustu priredila veliko narodno romanje k Materi božji na Vilarje, da bi pri Bogu izprosili milosti za to, da bi nai narod in naša država ostala izven viharjev, ki tako krvavo pretresajo druge narode. GRADO Pojasnila • (Trieste) OTOK ZBATOBARVNEGA PESKA. IDEALNA PLAZA za družine in otroke. ENIT, Beoerad. Terazije 16 in Azienda Antonoma di Soecriorno, O r a d o (ItalinV GRADO - PENSION IITTORIA Gosposka hiša z vsem udobjem. Izvrstna kuhinja. Zmerne cene. A. Del l*'ecolo Gojimo srčno kulturo! Liga dostojnosti - Boj bogokietstvu! »Kultura duše je duša kulture« — pravi pomenljivo znani rek. Res, brez kulture duše je kultura mrtva, prazna in puhla. Pozlačena lu- pina brez jedra. Temu živa priča je »moderna kultura« ki je zgolj tehnična, mehanična, vnanja; na zunaj bleščeča, znotraj polna gnilobe. V tem greši najprej naša šola. Ta zasluži v tem oziru rod »popolnoma nezadostno«. Naša šolska izobrazba je zgolj umska, malo ali nič pa srčna. Zato kljub tolikerini šolam toliko surovosti in zločinov. Kako potrebna nam jc torej organizacija za gojitev srčne kulture: dostojnosti in nravnosti. pa za pobijanje vsakršne nedostojnostil V ta namen se — vsled sklepa kongresa Kr. Kr. ustanavlja »Liga dostojnosti«. V sredo zvečer je imel biti ustanovni zbor. Lige. Zbralo se je na triktratnp vabilo v ».Slovencu« in na zasebna vabila v frančiškanski župni pisarni 15 oseb. Dokaz, da slovenska javnost še veliko premalo čuti potrebo po takem delu. Navzoči so se izrekli zato, da ta sestanek še ne bodi občni zlx>r; marveč da l>odi prihodnji torek, 30. aprila, na istem kraju in isti uri, ob pol 8 zvečer, drugi sestanek, na katerega naj se skuša privabiti več udeležencev. Občni zbor pa bodi v petek, 10. maja, v Rokodelskem domu. Razvil pa se je med navzočimi živahen razgovor, ki jc pokazal, kako obširno je polje delovanja Lige, kako velika potreba tega dela. koliko je moralne gnilobe: surovosti in ne-nravnosti. Deloma je to v zvezi s komunizmom, ki ljudi namenoma moralno kvari, da bodo zreli zanj. luko sta obe deklici, stari 15 ali lb let, učenki meščanske šole v Mostah, nedavno na ostuden način onečastili in oskrunili novo cerkev sv. Terezije na Kodeljevem, pri čemer se je dal dognati komunistični vpliv. Začudenje se je izreklo, da vlada bolj ne stopa na prste komunistom in izdajalcem države. Pa tudi za red se ne skrbi dosti. Gostilne so odprte čez policijsko uro. Enake pritožbe se slišijo z dežele. Seveda če ni tožnika, ni sodnika. Postave sO dane, a se ne izvršujejo, ker ni nikogar, ki bi prestopke in prestopnike naznanil. Treba bo ljudi za to šele vzgojiti, da bodo zahtevali red, dostojnost in izvrševanje danih postav in predpisov V Ameriki šteje »Liga dostojnosti« H).(KM) članov, in ti so s svojim nastopom toliko dosegli, da so zabranili nespodobne filmske predstave, ker jih ljudstvo — bojkotira. Naša Lipa se bo lotila vseh vrst nedostojnosti, bo ustanovila v ta namen razne odseke, a predvsem hoče napovedati. boj bogokietstvu. ln sicer takoj zdaj: meseca maja. Po sklepu kongresa Kr. Kr. bodi letošnji maj posvečen borbi zoper bogokletstvo. Zakaj z bogo-kletstvom se najbolj sramoti Marija, ln z ničemer ne moremo Mariji v mejniku večje časti izkazati, kakor "če z vso silo skušamo zatreti ostudno psovanje njenega svetega imena. ;'<•" Neverjetno je, kako grozno se je razpasla 'in vkoreninila ta ostudna navada, da Slovenci t italijanskem jeziku psiijejo Mater božjo. In do to dela?! Ne samo priprosti, tudi »gospo-a«, tudi šludehfirrija. 'ffa, celc taki, ki imajo mladino vzgajati!! To neskočno sramotno spričevalo za te ljudi. Nobene verske, pa tudi iiobene narodne zavesti! Kakor da nimamo domačih kletev dosti in preveč, si jih izposojajo še od tujcev, — samo da morejo izreči, kar se najgršega izreči da!! Nobene olike, nobene dostojnosti. nobenega sramu!! O narodnem ponosu nobenega govora! Sicer bi kaj takega ne bilo mogoče. Treba bo napeti vse si>e in porabiti vsa sredstva, če hočemo ta strup s slovenske zemlje •nregnati. Kaj vse so bo storilo, za to je napravljen načrt, ki se kmalu objavi, ker majnik je pred durmi. Če pa hoče Liga svoje veliko delo kolikor toliko uspešno vršiti, potrebu je na vsak način Več sodelavcev. Nazadnje pa bo treba vse verno in dostojno ljudsivo za to pridobiti, da brani dostojnost in zahteva red v javnem življenju. Predvsem pa so k temu poklicane naše organizacije. Verske in prosvetne. Zato je bil napravljen sklep, naj se pripravi javni odbor obrne do vseh družb in društev, da pošlje vsako po enega zastopnika v »širši odbor«, da bo Liga tako zvezana z vsemi organizacijami, ki naj vsaka v svojem okrožju z združenimi močmi dela za njene namene. — Enak sklep pa je naredilo tudi »Društvo treznosti«, ki je bratsko društvo »Lige dostojnosti«. Kakor pijanost in surovost hodita vedno skupaj, tako morata hoditi in delati tudi delo za tre/nost in dostojnost roko v roki. To je velik poklic in lepa naloga, ki naj se je naše organizacije zavedajo in jo z veseljem sprejemajo! vedno priljubljen. Vsak Te je poznal kot najmar-ljivejšega. Bil si skromen, čeprav si imel včasih visoko-leteče načrte. Poznal si saino knjige in praktično delo na univerzi, to je tudi vzrok, da si si nakopal zavratno bolezen. Okno Tvojega stanovanja je bilo ponoči vedno razsvetljeno, Ti si študiral, a kruta bolezen Ti je trgala načrt za načrtom. Tebe ni več... Ljubeča mati je izgubila sina. V pismu, v katerem mi popisuje Tvojo bolezen in smrt, je izražena vsa ljubezen, ki jo je gojila do Tebe. Mati je vedno sanjala o Tebi, dragi Janez! Kdo bi mogel izmeriti vse njeno hrepenenje, ko je molila za Tvoje zdravje. Bila je zraven, ko si umiral. Poslednja Te je pogladila s trepetajočimi prsti. Ko si ležal z bledim obrazom na postelji, Ti je mati dala med mrzle roke razpelo, pokleknila in vzdihnila: Mrtev je naš Janez! Srečen si, da si lahko umrl v materinem objemu, ki Te ne more nikdar več pozabili. Bil si kmetski sin, zato si si tudi izbral študij, s katerim si mislil, da boš največ koristil slovenskemu kmetu. Brezskrbna detinska leta so Ti potekala na Planini, gimnazijo si obiskoval v Celju, kjer si bil že takrat med najboljšimi dijaki. Skozi vse življenje pa si bil zaveden Slovenec in pa praktičen katoličan. Čeprav si živel v velemestu, vendar je potekalo Tvoje življenje v skritem zatišju, posvečeno notranji in dejanski ljubezni do bližnjega. Bil si vzor pravega prijatelja, ki ni poznal sebičnosti in kateri bi vse žrtvoval za svojega bližnjega. Ugasnilo je mlado življenje, polno upov za bodočnost. Težko bo brez Tebe izpolnili vse tiste načrte, ki sva si jih skupno posvetila za cilj, kajti pravega prijatelja ni več... Legel si v 'grob. a svet je še poln življenja. Legel si v grob v najlepših letih, v prvi vesni in ta bi gotovo v Tvoji blagi duši zbudila nove načrte... Vase zamišljen si stopal svojo pot. Nikogar nisi niti z besedo, še manj pa z dejanjem žalil, a kljub temu Te je morda kdo zlobno sodil, vse to si pa Ti vdano trpel. Čeprav še mladenič, vendar cel mož, kajti svoje delo si posvečal z delom in trpljenjem in še nekaj, ves Tvoj trud je bil pro-niknjen s silno toploto ljubezni. Oprosti, dragi Janez, da posegam v Tvoje tajne ... Le spavaj mirno, saj zdaj Ti je dobro; a uspavanko naj Ti šumijo domači planinski gozdovi, ki obdajajo Tvoj prerani grob in katere si tako zelo ljubil. In pace Christi! Sit tibi terra leviš! Inž. llinko Kincl. Jožici Lamprehtovi v spomin! Žalostno so zaječali gozdovi zelenega Pohorja, ko si se poslovila od njih Ti, draga Jožica. 1'voje mlado telo je še hrepenelo po življenju, saj je za-duhtela zunaj pomlad, narava je zakipela v novo življenje, a Ti — v cvetju pomladnih dni si odšla od nas vsa lepa in vdana v volje Njega, ki ga je tako ljubila Tvoja čista duša. Dolgo časa se je upiralo Tvoje mlado telo strašni, zavratni bolezni. Živeti I — To je bil Tvoj poslednji krik, uresničiti prelepe načrte, ki si jih tako skrbno gradila. A božja Previdnost Ti je izbrala drugo pot. Tvoje telo je vse izmučeno zaspalo za vedno in neizpolnjene načrte si ponesla s seboj v svoj poslednji dom. težko je odjeknil mrtvaški krik v srcih Tvojih ljubečih staršev in v srcih vseh, ki so Te poznali in ljubili... Bolno so zašumeli temni bori, ko so padle prve grude na Tvoj poslednji dom ... Počivaj sladko v Tvoji dragi pohorski žemljici 1 Dragica Rauier. Ameriški učenjak dr. Roy W. Goranson je izumil stiskalnico, ki kljub svojemu majhnemu obsegu povzroča silovit pritisk 1,280.000 kilogramov na kvadratno colo. Pod tem silnim pritiskom se na primer jeklo spremeni v čisto neko drugo snov, ki je doslej še niso spoznali. Pod tem pritiskom je mogoče tudi tekočine, n. pr. petrolej, spremeniti v trdna telesa. Občni zbor grafičnih delavcev Preteklo nedeljo je bil v Delavski zbornici občni zbor Zvezne organizacije SGRJ v Ljubljani, ki se ga je udeležilo lepo število članov in članic in ki je ponovno dokazal visoko delavsko strokovno zavest. I/, tiskanega poročita in pa poročil odbornikov je bil razvidno, kako uspešno je bilo delo v preteklem poslovnem letu. Poleg velikega prizadevanja, da se izboljša položaj članov na vseli ]»oljih. navaja poročilo tudi, koliko skrbi posveča organizacija pomoči potrebnim članom in članicam, saj je izdala samo v zadnjem poslovnem letu nad i.200.000 dinarjev podpore. Ljubljanski člani kakor tudi delegati poverjeniki iz Maribora, Celja in Kranja so vsa poročila vzeli z odobravanjem iu soglasno na znanje. Člani pa so tudi pokazali, du se živo zanimajo za delo v organizaciji in izven nje. Občnemu zboru je bilo predloženih več resolucij, v katerih je bila nakazana |H>t in delo bodočemu odboru. Upravičene zahteve v resolucijah, ki so bile sprejete soglasno in z velikim navdušenjem, so v glavnem naslednje: 1. Grafično delavstvo je po svojem organi-zatoričnem. kulturnem, prosvetnem in humanitarnem delu vredno polnega upoštevanja in je tudi upravičeno, da sodeluje v vseh socialnih delavskih ustanovah. 2. Grafično delavstvo stalno opaža potrebo zboljšanja socialne zakonodaje. Pri tem naj se zlasti zakonito zaščiti profesionalno grafično delo. posebno pa tudi v državnih in samoupravnih obratih. 3. Grafično delavstvo naglasa zahtevo, da se ga pritigne v nameščensko pokojninsko zavarovanje, v katero spada po svojem delu in zaposlitvi ter po pomenu grafičnega stanu, zlasti pa še sedaj, ko se je nameščensko pokojninsko zavarovanje že znatno razširilo. 4. Popolno duhovno in materialno pripravo za prihodnje leto, ko lx> revizija kolektivne pogodbe. 5 Razširitev knjigoveške kolektivne pogodbe na vse ozemlje dravske banovine. 6. Ureditev plač z ozirom na veliko zvišanje cen nn življenjskem trgu. 7. Upravičenost do pod|K»r s strani vseh javnih ustanov neglede na podpore organizacije, ki s svojo pod)x>ro samo dopolni javne podpore in dajatve, ki so same po sebi nezadostne za naj skromnejše preživljanje. Občni /bor je tudi nove odbore svoje organizacije izvolil soglasno in je bil zaključen z zagotovilom njenih odborov, da bodo po vseh svojih močeh skušali uresničiti naloge in želje članov iu članic in sklepa občnega zbora. &\o£u%e novice Koledar Torrk, lin. aprila: Katarina Sienska; Jnžef Men. Sreda, 1. maja: Filip (Zdenko), Jakob mlajši. Novi grobovi + V Ljubljani je v H9. letu svojega življenj« umrl gospod Jakob Avšič, pisarniški ravnatelj banke »»Slavije« v pokoju. Pogreb l><> danes ob J popoldne izpred mrtvašnice Zuveti-šča sv. Jožefa na Vidovdunski cesti 9 na pokopališče v Sv. Križu, lilag mu spomin! t V Mojstrani je nenadoma umrl gospod -Armin Grad, lesni trgovec in rez. podporočnik. Pogreb bo v sredo, 1. maja ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti v Mojstrani št. 20 na dovško pokopališče. f V Ljubljani je umrl gospod Franc Kastclic, zvaničnik drž. žel. v pokoju 'n hišni posestnik. Pogreb bo v sredo, 1, maja ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. f V ljubljanski bolnišnici je mirno v Gospodu gaspala Šteika Moljk, učenka 2. razreda meščanske šole pri uršulinkah. Pogreb bo v sredo, 1. maja ob pol petih na pokopališče k Sv. Križu. f V Škofji Loki je izdihnila 6vojo blago dušo gofpa Tončka Košir roj. Juvan, vdova trgovca in posestnika. Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz hiše žalosti Mestni trg na škofjeloško mestno pokopališče. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno 60Žaljel Osebne novice •= Odlikovanje. Z redom sv. Save V. stopnje Sta bila odlikovana NVagner Rudolf, referent kr. banske uprave, in Rožinan Maks, referent ministrstva prosvete. Birmanska darila po nizkih cenah pri I. VILHAR, urar LJUBLJANA. Sv. Petra (.36. — Obnovitev cerkve na Ptujski gori. Te dni so se sestali na Ptujski gori univ. prof. dr. Štele, konservator Mesesnel, minoritski gvardian Godina iz Ptuja, arh. Mušič iz Maribora, stavbenik Treo in domači ptujski kamnosek llrovat. V podrobnosti so ugotovili potrebo restavracije cerkvene zunanj-šfiine, način njene izvedbe ter stroške za delo. Po celodnevnem razpravljanju je prevzel stavbarska dela stavbenik Treo, kamnoseška pa kamnoseški mojster llrovat. Dela se bodo pričela v najkrajšem času in smemo z gotovostjo pričakovati, da bo letošnje jeseni zunanjščina najlepšega gotskega spomenika v Sloveniji dostojno in v celoti obnovljena. l'o stari gorski navadi je domačin Ptujske gore p. Konitantin vse navzofne pogostil, za delo izven programa pa je skrbel ptujski minoritski tajnik Kos. — Podružnica Slomškove družbe za radovljiški okraj priredi na vnebohod 2. maja zborovanje v Vrbi, Prešernovi rojstni vasi, kamor se v pomladnih mesecih steka mladina iz vseh slovenskih krajev. Ob 9 dopoldne sv. maša v cerkvi sv. Marka, kjer se zberemo ob prihodu jutranjih vlakov. Ob 10 predavanje pisatelja domačina g. Janeza Jalena o temi »Prešernov pomen za našo narodnost« ter ogled Prešernove hiše s poklonitvijo pesnikovemu spominu. V primeru lepega vremena bomo zborovali pred cerkvijo, sicer pa v šoli nu Breznici. Poleg tovarišic in tovarišev iz domčega okraia vabimo vse prijatelje krščanske vzgoje in Prešernove častilce. Na svidenje! Za poceni kosilo je jxi-Bkrbljeno! — Predsednik. — Redni letni občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo bo v torek 7. maja ob 5 popoldne v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani. — Občni zbor »Golf kluba na Bledu«, Ljubljana lxi 15. maja ob 11 dopoldne v kili/niči palače kr. banske uprave v Ljubljani, Bleivveiso-va cesta. II. nadstropje. — Pošiljke za Begunje. Pošta Begunje pri Lescah javlja, da prejema pogosto pošiljke za naslovnike v Begunjah pri Cerknici, od te pošte pa pošiljke za naslovnike v njenem okolišu. Tem napačnim usmeritvam so krivi jiošiljatelji, ker pišejo na pošiljkah samo Begunje, brez natančnejše označba. Občinstvo se opozarja, da piše točne naslove. Gg. kateheti in starši pruoobhajanceu kupite otrokom lepe obhajilne slike, molitvenike, rožne vence in sveče, kar jim bo trajen spomin na najlepši dan v življenju — saj vse to dobite za mal denar v trgovini H. NIČMAN, Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 — Redka prošnja in želja 91 letnega tretjered- nika. Tretji red sv. Frančiška v Ljubljani namerava letošnje |>oletje prirediti romanje v Rim, As-sisi in Padovo. Tega romanja bi se zelo rad udeležil 91 letni tretjerednik, bivši trgovec, ki je v svetovni vojni izgubil vse svoje premoženje. V tretji red je vstopil 15. avgusta 18G5 in je tedaj lani preteklo polnih 75 let, odkar je član tretjega reda sv. Frančiška. Preživel je pet papežev: Pi-ja IX.. Leona XIII., Pija X., Benedikta XV. in Pija XI. Sedanjega papeža Pija XII. bi zelo rad videl in se mu kot najstarejši romar in dolgoletni tretjerednik predstavil. To željo 91 letnega starčka^ ki je sam brez vseh sredstev, bi pa mogla uresničiti dobra srca, do katerih se starček obrača. Morebitne prispevke sprejema voditelj tretje-redniškega romanja g. p. Odilo Hajnšek na porti frančiškanskega samostana v Ljubljani, pa tudi voditelji tretjega reda po deželi pod geslom: prispevek za 91 letnega tretjerednika. Dobrega, pa siromašnega starčka posebno premožnejšim tretje-rednikom prav toplo priporočamo. _ Občni zbor Slovenske šolske Matice bo v nedeljo 5. maja ob 9 (ne ob 11, kot je bilo prvotno javljeno) v Celju na I. deški ljudski šoli. Razen poročil in volitev sta na dnevnem redu predavanje g. univ. prof. dr. Karla Ozvalda »Vzgajanje boljšega človeka« in spominski govor g. prof. G. Sililia ob '20letnici smrti H. Sehreinerja. Člane vabi odbor, da se občnega zbora udeleže. — Na Brezovici zgorel vagon oglju. V ponedeljek zjutraj okrog 2 je privozil iz Ljubljane na Brezovico tovorni vlak. Zapazili so, da gori bukovo oglje, naloženo na vagonu. Hitro so odklopili ta vagon in ga zapeljali na strunski tir Prihiteli so gasilci, ki so takoj stopili v akcijo, kljub temu pa je vse oglje /gorelo, od vagona pu je ostalo samo železno ogrodje. Oglje je bilo vredno -(■ IJ"> lir in je bilo namenjeno v Italijo. Oglje je začelo goreli v sredini, ker še ni bilo pojiolno ugašeno in so ga prekmalu naložili. PLETENINE . TRIKOTAŽA ALOJZIJ P O T H A T O PREJ JO S. KUNC & C o. LJUBLJANA . MIKLOS1CKVA CESTA — Razpisana služba cestarja. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju službeno mesto banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti Maribor— Sv. Martin—Vurperk—Ptuj od km 12.553 in na banovinski cesti Vurperk—Sv. Lenart v Slov. gor. od km 0—1.275. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 12 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let Lastnoročno pisane in z banovinsklm kolkom za 10 din kolkovaiip prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, »zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega olilastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventuelnu dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 15. maja 1910 pri okraj, cestnem odboru v Ptuju. — Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Frauz-Josef« grenčice. — Ciganke odnesle skoraj 19.000 din. Pretekli teden sta se v opoldanskih urah vtihotapili v stanovanje pisinonoša Rudolfa Fona v Loki pri Zidanem mostu dve nepoznani ciganki. Vsa družina je bila ta čas pri kosilu v pritličju. Igral Je med obedom tudi radio, tako da'nihče ni slišal cigank, ki sta odšli v prvo nadstropje in iz omare v spalnici odnesli v gotovini 18.700 din v bankovcih po 1000, 500 in 100 din. Ko sta sa vračali iz prvega nadstropja, sta še poprosili za vodo in nihče ni mislil, da sta ta čas imeli že v žepu ukradeni denar. Obe ciganki sta govorili hrvatski, ena je bila bosa, druga pa v opankah. Potem, ko sta dobili vodo, sta hitro odšli proti vasi Breg. Ugotovljeno je, dn sta bili kmalu za tem v Sevnici in nadaljevali pot proti Hrvaški. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, sta najbrž obe ciganki iz družino ciganov Nikolič, ki bivajo v bližini Zaprešiča. Zborovanje rezervnih častnikov v Ptuju Ptuj, 28 aprila. V nedeljo so se v Častniškem domu v Ptuju zbrali rezervni častniki iz Ptuja, Ljutomera in Radgone, da prisostvujejo sestanku zastopnikov vseh pododborov v Sloveniji. Na sestanku je bil tudi pomočnik poveljniku dravske divizije brig. general g. Jovo Kukavičič, vsi častniki ptujske garnizije, zastopnik Osrednje uprave Združ. rezervnih častnikov iz Belgrada, delegacija zagrebškega odbora itd. Zustopuni pa so bili tudi vsi slovenski pododbori. Sestanek je vodil predsednik ptujskega pod-odlnira Združenja rezervnih častnikov g. dr. Franjo Šalamun, glavni referent pn je bil predsednik propagandnega odbora ljubljanske organizacije g. dr. Vinko Vrhunec. Govoril je tudi brig. general g. Jovo Kukavičič, ki je naslovil na zbrane častnike lepe bodrilne besede. Za njim je govoril še predsednik zagrebškega odbora g. Matijaševič, Popoldne je bila ožja konferenca delegatov vseli p od o d bo rov iz Slovenije, katere so se udeležili zastopniki pododborov iz Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja ter so sklenili resolucijo, ki bo predložena vsem civilnim in vojaškim oblastvom. pO cbižavi * Punčec se je vrnil. V soboto zvečer se je pripeljal z brzini vlakom Trst—Budimpešta v Čakovec nu obisk k svojim staršem naš teniški prvuk Franjo Punčec. S potovanju po inozemstvu se je vrnil v Vara/din. Punčec je izjavil, da je zadovoljen s svojo osemmesečno turnejo po Ameriki, Japonski, Indiji in Italiji. Prepotoval je okrog 80.000 kilometrov. V Varaždinu se je Punčec mudil do ponedeljka zvečer, ko je odpotoval v Zagreb, kjer se bo sestal s tamkajšnjimi teniškimi igralci. * Dva otroka izročena v oskrbo zeml jorad-niški stranki. Več let je vdova Dušanka lvkovič' v Tuzli životarila s svojima otrokoma šestletno;, Božico in petletnim Miodragom s pokojnino 140 dinarjev nu mesec. Dokler je bila zdrava, je še šlo za silo, ker si je svojimi rokami marsikaj prislužila. Ko je pa hudo zbolela, ji ni bilo več mogoče vzdrževati otrok. V svojem obupnem položaju je prišla na misel, dr bi oba otroka izročila v oskrbo srbski zemljoradniški stranki, katere vnet pristaš je bil njen pokojni mož. Res je krajevni odbor stranke v Tuzli vzel oba otroka in ju nastanil začasno v hotelu »Bristol«. Neki član odbora skrbi, du se otrokoma dobro godi. Mati Dušanka lvkovič pa je šla k svojemu očetu, ki je reven kmet, da bo umrla v očetovi hiši, ker je izgubila vsako upanje na ozdravljenje, posebno., ker ji manjkajo sredstvu za zdravnika in zdravila. * Enotirni boj z valovi Drave. Pri vasi T.o-vrečanili, okraj Vara/din, se je na Dravi prevrnil čoln s petimi kmeti, ki so hoteli priti na drugi breg. Sredi reke je čoln zašel v vrtinec. Vseli pet kmetov je padlo v vodo. Dva kmeta, 52 letni Jakob Zebec in 40 letni Anton Ivančič, sta utonila, ker sta zašla v deroče valove. Ostali trije pu so se skoro celo uro borili z valovi, dokler jih niso že čisto izčrpane rešili možje, ki so slučajno prišli mirno. Čoln se je prevrnil, ker je bil preobtežen. * Asfaltiranje ceste Banjaluka—Jajce. Za asfaltiranje ceste Banjaluka—-Jajce, ki jo zaradi romantičnega ozemlja inozemski avtomobi-listi prav radi uporabljajo, je gradbeno ministrstvo svoj čas dovolilo 75 milijonov dinarjev. Ker pa se je med tem časom gradbeni materija! zelo podražil, so znesek zvišali na 91 milijonov. Z deli bodo začeli, kakor hitro bo dopuščalo vreme. Razmeroma zelo ozko cesto bodo' tudi razširili. * Nova aretacija zaradi umora v lian Pije-sku. V zvezi z umorom ravnatelja gozdne uprave lian Pijesku inž. Krajišnika je bil aretiran še nekdo, čigar ime pa oblasti v interesu preiskave ne povedo. Nu dan jk> umoru aretirani Risto čukovič, Ljubo Jakšič in Mihajlo Mitro-vič so bili izpuščeni iz zapora, ker se je izkazalo, da so nedolžni. * Otrok povzročil 400.000 dinarjev škode. V Bujmoku pri Somboru je pogorelo kmetu Lazarju Pesliču gosj)odarsko poslopje, v katerem ie imel spravljene 1600 stotov konoplje, pridelek 24 oralov zemlje, v vrednosti okrog 400.000 dinarjev. Vsa zaloga konoplje je zgorela. Požar je povzročil devetletni otrok, ki se je igral 7. vžigalicami. Gasilci so bili v času. ko je nastal po/ar, zaposleni pri gašenju nekega drugega požara. * Nova pridobitev zagrebškega zoološkega vrta. Z ravnateljem zoološkega vrta kralja Borisa v Sofiei Patevom je zagrebški zoološki vrt sklenil zamenjavo živali. Zagrebški vrt l>o dal kraljevemu vrtu v Sofiji mladega bika bizona, dobil pn l>o zu to par velikih antilop, ki žive v Sprednji Indiji od vznožja Himalaje do Maj-zura. * Za mrtvega proglašen komik. Bujna domišljija, skoro gotovo sad kriminalnih romanov, žene nekegu poštnega uradnika je te dni povzročila v Požarevctt veliko razburjenje. Kakor blisk hitro se je razširila po mestu novica, da so komika Svetislava Saviča, člana n a rod -nega gledališča donavske banovine, ki je prejšnji večer vesel šel spat, našli v njegovi sobi mrtvega. Po vsem mestu so razmotrivali to žalostno novico. Kapi' Roparski umor? Napad tekmeca na odru ali v življenju? Člani igralske skupina, s katero je .">nvič gostoval v Poža-rcvcu, so šli povc.šcnih glav k hiši, v kateri naj J bi Savič ležal mrtev, da bi se od njega poslo- vili. Marsikdo je imel solze v očeh. Zgodilo se je to-le: Savič se je nastanil pri jioštnem uradniku Voji Miljkoviču, ki mu je odstopil sobo. Ker bi moral drugi dan zgodaj zjutraj odpo-tovati v Novi Sad, je šel prejšnji večer zgodaj spat. Naslednje jutro je gospa Miljkovičeva potrkala na vrata Suvičeve sobe, da bi ga zbudila. Na trkanje ni bilo nobenega odgovora. Ko je gospa pritisnila kljuko, je videla, da so bila vratu zaprta. Miljkovičeva je nato začela zbijati po vratih, pa je bilo vse zastonj. Za jokala je- Oh, Čika Svetu je umrli Otroci so takoj tekli v gledališko pisarno in tam sporočili, da jo Savič umrl, da leži mrtev v svoji sobi. Iz gledališke pisarne se je žalostna vest hitro razširila po vsem mestu. Ko se je že pol mesta zbralo pred Miljkovičevo hišo, so vdrli v sobo in jo našli — prazno. Savič je na vse zgodaj vstal in odšel na kolodvor, ne da bi domače zbudil. * Berači v Zagrebu. »Jntarnji list« poroča,- da so vsa prizadevanja oblasti glede zatiranja beračenja v Zagrebu nezadostna. Zagreb je poln beračev in to večinoma poklicnih beračev, ki prihajajo v Zagreb iz vseli delov države. To so ljudje, ki jim je beračenje edini poKlic, številni od njih pa so tudi v zvezi z raznimi kriminalnimi tipi, katerim služijo kot ogleduhi. Vprašanje beračenja bo treba na vsak nač:n rešiti, pravi list. V ta namen bi bilo treba zgraditi veliko banovinsko uliožiiico, mlade in zdrave berače pa bi poslali na prisilno delo. To bi bil edini način, da se Zagreb reši beračev, ki so postali nenavadno drzni in napadajo sprehajalce. * Pijančevanja ga je hotela odvaditi. Kmet Franjo Panišič v vasi Lapovcih pri Djakovu je rad pogledal pregloboko v kozarec. Če je vinjen jirišel domov — in to se je zgodilo skoraj vsak dan — je v njem oživela junaška kri njegovih prednikov, ki so Turkom prizadejali mar-sikak poraz. Ker pa Fran jo ni imel pred seboj Turkov ali drugih sovražnikov, se je spravil nad svojo ženo, ki jo je skoraj vsak večer pošteno pretepel. To je bilo ženi končno prene-timno in sklenila je možu pošteno zagosti, da bi gu odvadila pijančevanja. Ko je Franjo spet prišel domov pošteno nadelan in se, potem ko je ženi dal lepo porcijo batin, zadovoljen vle-gel v postel jo, kjer je kmalu začel glasno smrčati, se je žena priprazila k postelji, mu zvezala skupaj roke in tudi noge ter ga nato z močno vrvjo privezala na jiosteljo. Nato je tudi ona enkrat zadovoljna legla spat. Ko se je Franjo naslednji dan zbudil iu se ni mogel premakniti, je poklical ženo in ji ukazal, naj ga odveze. Povelje se je kmalu spremenilo v ponižno prošnjo, toda žena se je le smejala in šla pojoč na svoje delo. Mož je divjal in kričal, prosil in moledoval, posebno, ko se je začel oglašati glad in mu žena ni ponudila niti koščka kruha. Še bolj ga je pa mučila žeja. Pa tudi vode mu žena ni hotela dati. Sklenila ie, da bo zakrknjenega grešnika omehčala, da bo kakor surovo maslo. Pet dni in pet noči je pustila v postelji svojega moža, ki je postajal vsak dan slabši in je končno le/al že napol v omedlevici, stradati in žejati. šesti dan je k sreči prišla moževa mati slučajno na obisk in je rešilu svojega nesrečnega sina muk. Zdi se, da je Franjo jiopolnoiua ozdravljen od pijančevanja. Ko je prišel spet k moči, se ni spravil nad ženo in se maščeval, marveč je obljubil, du ne bo nič več pijančeval. Njegova mati pa s tem nikakor ni bila zadovoljna in je svojo snaho naznunila orožnikom, ki sc bo morala zagovarjati pred sodiščem. * V prepiru zabodel sina in Aato sam sebi vzel življenje, V Odošu pri Varaždinu se je odigrala krvava družinska žaloigra. Premožni kmet Josip Schonfeld je prišel pijan domov in se začel prepirati s svojim 20-letnim sinom Dragutinom. Dragutin se je holel oženiti z neko deklico, oče pa je bil odločno proti temu. Schonfeld je med prepirom nenadoma pograbil velik nož in zabodel sina v prsa. Ker je bilo ranjeno srce, je Dragutin v nekaj trenutkih izdihnil. Mlajši sini ki je nastopil proti divjajočemu očetu, je odnesel več hudih ran. Ko se je Schonfeld zavedel, kaj je storil, se je z nožem zabodel v trebuh in kmalu umrl. Anekdota Slavni zdravnik PasTeur je imel nečaka, ki je tudi študiral medicino, vendar se je rnjše zadrževal v gostilni kukor na kliniki. Zato v svoji praksi ni mogel doseči nobenih uspehuv. Zu nečakov rojstni daij mu jc poslal stric po ne- Ljubljana, 30 aprila Gledališče Drama. Torek, 30. aprila: zaprlo. — Sreda, 1. maja: Hamlet. Red B. Gostovanje Zvonimirja Rogoza, člana Narodnega divadla iz Praae. — Četrtek. 2. maja: Hamlet. Red Četrtek. Gostovanje Zvonimirja Rotroza. — Petek. 3. maja: Danes ho-ino tiči. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Sobota, 4. maja: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Opora. Torek, 30. aprila: Lucija Lammeriiioor-ska. Red A. Gostovanje Sonje lvančlčeve iu Josipa Gostiča. — Sreda. 1. maja: Balet Hrestač, Jolanta. Red Sreda. — Četrtek. 2. maia: Frasqui-ta. Izven. Gostovanje Zlato Gjunujenčeve. — Petek, 3. maja: Plesni večer primabalerine Kirsa-nove in šefa beograjskeua baleta Anatola Žukov-skega. Izven. — Sobota, 4. maja: Traviata. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistinje Vanjo Leven-tove. Radio Ljubljana Torek, 50. apr.: 7. Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11. Šolska ura: Trboveljski slavček (Lj. Mrzel) — 12 Mandoline in bala-lujke (plošče) — 12.70 Poročila in objave — 13 Napovedi -»■ 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Zlior orglurske šole — 18.40 Vrhunec verskega življenja- Ljubezen (Fr. Terseglav) — 19 Napovedi in poročila — 1920 Nac. ura: Vpliv nacionalizma na umetnost (dr. Drago Cvetko, prof. v Lj.) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave (Fr. Lipah) — 20 Spomin Zrinjskemu in Fran kopan u: 1. Uvodna beseda (inšp. prof. S. Kranjec); 2. Radijske orkester — 21.45 A. Dvorak: Slovanski plesi, simf. silita (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Slavni slovanski skladatelji (plošče). Drugi programi Torek, 30. aprila: Belgrad: 20.35 Kvartet. — Zagreb: 20 opera. — Bratislava: 19.30 Le-harjeve skladbe. — Praga: 20.50 Češki glasbeni maj. — Sofija: 20 Godala — Beromiinster: 19,30 Leharjeva opereta: »V deželi smehljaja«. — Bukarešta: 20 Orkestralni koncert. — Trst-Milan: 17.15 Violina. — 20.30 Mozartova opera »Čarobna pi-ščal«. — Rim-Bari: 21 Simfonični koncert. — Flo-renca; 19 pihala, ___________ Prireditve in zabave Za zaključek sezone bo Frančiškanska pro-sveta MO v Ljubljani vprizorila nu vnebohod, dne 2, maja 1940 ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani Kin/garjevo ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih »Divji lovec«. Vstopnice v predprodaji v trgovini A, Sfiligoj v Frančiškanski ulici. »Pavlihov oder«, naše novo in edino lutkovno gledališče z ročnimi lutkami, ki se je ustanovilo v okrilju ljubljanske Prosvetne zveze in pod vodstvom prof. Kureta, priredi svojo prvo predstavo za javnost na praznik vnebohoda, v četrtek, dne 2. maja ob 11 dopoldne v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Otvoritvena predstava za povabljen ožji krog bo dan prej ob 17. Predstave bodo nato redno vsakih 14 dni ob nedeljah dopoldne. Vstopnina je skrajno nizka: za odrasle 5 din, za otroke 2 din. Stojišč ni, pač pa mora imeti vsakdo vstopnico. Predprodaja vstopnic za četrtkovo prvo javno predstavo je v pisarni Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti 17a-I. Predavanja Prirodoslovno društvo v Ljubljani sporoča, da je za danes napovedano predavanje gospoda akad, slikarju Božidarja Jakca ->S poti ]>o Norveški« radi tehničnih ovir preloženo nu torek, dne 7. maja ob 18.15 v mineraloški predavalnici na univerzi. Slovanski klub priredi drevi ob 8 javno predavanje »Slovenska ali slovaška Panonija v IX. stoletju«. Predaval bo g. vseuč. prof., prelat, dr. Grivec v beli dvorani hotela Union. — Po predavanju bo občni zbor Slovanskega kluba. Ženski odsek Salezijanske prosvete na Kode-ljcvem ima drevi ob 8 svoje zaključno predavanje, na katerem predava gdč. Anica Lebarjeva. Vse članice in prijateljice prosvete vljudno vabljene. Sestanki Slavistično društvo v Ljubljani vljudno vabi vse člane na 1. izredni občni zbor v ponedeljek. 16. ma ja ob 18.15 v zbornici Mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani (Bleivveisova cesta). Na dnevnem redu so volitve iu slučajnosti. FO Ljubljana-mesto. Pozivam vse redne člane telovadce, kakor tudi netelovadce, da se udeleže danes zvečer ob 8 izrednega sestanka v telovadnici gimnazije na Poljanah. Bodite točni in polno-številni! Bog živi! — Predsednik. Šempetrsko prosvetno društvo (moški odsek) ima drevi ob 8 zadnji prosvetni večer. Vsi člani se najvljudneje vabijo k obilni udeležbi. Lekarne 'Notno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in Ilir. Ustar, Šelenburgova ul. 7. kem možu pismo sledeče vsebine: »Dragi nečak! V prilogi Ti pošiljam mul dar: prosim Te, da ga lepo sprejmeš in obvarješ škode. To je nekaj, česar Ti še nisi imel in kar skoraj gotovo ne boš zopet kmalu imel: Bolnik!« »K n ko je ie mogei od tako dobrih kart zbežtrtilc pri nerazpoloienju ? TABLET r« \ (llAV ERI evlJ Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XII. 1038 DUBD4N4 Lepo vezilo ljubljanskemu županu Župan g. dr. Juro Adlešič je dobil ob svojem godu na dan sv. Jurija za vezilo od Kluba JRZ mestnega sveta ljubljanskega nastavek, za katerega je napravil načrt častni meščan ljubljanski, mojster Jože Plečnik, in po njegovi risbi je priznani akad. kipar Božidar Pengov modeliral tri klečeče genije, ki nosijo zlato kupo najplemeni-tejših oblik. Kupa je zunaj polirana, znotraj pa motno pozlačena, geniji so bronasti, podstavek je pa iz podpeškega marmorja napravila ugledna Vodnikova kamnoseška tvrdka. Ves nastavek je izdelala in sestavila zaradi takih del že znana pasarska in posrebrarska delavnica Bratov Žmuc na Tyrševi cesti. Zdrava narodna zavest naj se pokaže v dejanju in ne samo v besedi. Zato bo vsak zaveden Slovenec in Jugoslovan na vnebohod, 2. maja žrtvoval, kolikor zmore, za kočevske Slovence! Ta dan bo nabiralni dan za kočevske rojake po vsej Sloveniji. 1 Stolnica. V sredo, 1. maja, bo v stolnici celodnevno žeščenje sv. Rešnjega Telesa, ki bo cel dan izpostavljeno. Ob 10 slovesna peta sv. masa. Vsako uro bo zvon vabil vernike, naj pridejo molit Jezusa. Splošna skupna ura molitve bo od 6 do 7. zvečer. Sklep bo po majniškem govoru ob 7 zv.: slovesne pete litanije, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. — Vernike vljudno vabimo, da prihajajo cel dan molit najsvetejši Zakrament. 1 Šmarnice v stolnici bodo vsak večer ob 7. Začetek je v sredo, 1. maja. Vse šmarniške govore bo imel preč. gospod 1*. Bogomil Remcc D. J., ki bo po želji prevzv. gospoda knezoškofa obravnaval prevažno resnico: »O Bogu«. Po govoru bodo litanije M. B. in blagoslov, ob nedeljah in praznikih slovesne litanije. — Vernike najvljudneje vabimo, da se šmarnic v obilnem številu udele- ZU'le\° Razstava slik Srečka Magoliča. Mestni socialni urad bo v Jakopičevem paviljonu, kakor smo že poročali, priredil razstavo slik Srečka Magoliča ob priliki njegove 80 letnice. Razstavljena bodo dela, ki jih je napravil Magolič v najnovejšem času, razen teh pa tudi slike, stare že nad 30 let. Tako bomo na tej razstavi lahko spoznali jubilantova prizadevanja na slikarskem polju, odkar se udeležuje umetnostnih razstav do današnjega časa. Toda temu slikarju je bilo silno težko zbrati slike iz prejšnjih časov, ker so njegova dela pri našem občinstvu tako priljubljena, da so vse slike v privatnih rokah in raztresene po vsej Jugoslaviji m Balkanu ter celo po drugih delih sveta. V prejšnjih desetletjih je Srečko Magolič razstavljal z drugimi umetniki, zadnje desetletje pa sam prireja razstave svojih del. Skupno je razstavljal tudi na umetnostnih razstavah v Belgradu in v Sofiji, kjer so bile njegove slike tako všeč, da so bile vse prodane in sploh ni dobil nobene več nazaj. Leta 1926 je pa Srečko Magolič razstavljal s svojim sinom v Jakopičevem paviljonu, ko je bilo prodanih 54 slik, sam oče, sedanji jubilant, pa je prodal 46 slik. Veliko razstavo je pa današnji jubilant priredil tudi za svojo 70 letnico leta 1930, ko so prijatelji slik pokupili kar 82 slik. Tudi za svojo 75 letnico je imel razstavo v Jakopičevem paviljonu in tudi na tej razstavi je bilo prodanih kar 22 slik. Slike Srečka Magoliča so res tako prikupne, da je zagotovljen tudi uspeh razstave, ki jo v nedeljo, 5. t. m., ob 11. v Jakopičevem paviljonu odpre župan mesta Ljubljane g. dr. Juro Adlešič. Razstave namreč ne prireja jubilant sam, temveč mestni socialni urad, ker je dobrosrčni umetnik namenil vso vstopnino in tudi 20% izkupička za prodane slike mestnim revežem ljubljanskim. Ko dobrodušni starček z dobrimi deli obhaja svoj visoki življenjski jubilej, mu bo gotovo tudi naše občinstvo rado izkazalo priznanje vsaj z obiskom njegove razstave, da bo podpora za reveže čim večja in izdatnejša. 1 Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu je poklonila ob prvi obletnici smrti svojega najmlajšega in najljubšega sina Lenka, cand. iur., ga. Pavla Oblakova, vdova sodnega nadsvet-nika, 300 din. Iskrena hvala I I Izlet v Južno Srbijo. Umetnostno-zgodovin-sko društvo v Ljubljani priredi v dneh 18. do 26. maja izlet v Južno Srbijo z ogledom Skoplja, Ohrida, Dečanov ter najvažnejših umetnostnih s|>ome-nikov. Izlet vodi konservator dr. Fran Mesesnel. Interesentje dobe vse informacije |iri konservator-skem uradu v Ljubljani, Narodni muzej, v dopoldanskih urah. 1 Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Viču si bo ogledalo na vnebohod v Št. Vidu nad Ljubljano špalirje. Zbirališče ob 3 popoldne pred zavodom sv. Stanislava. Poleg tega si bomo ogledali tudi umetno valjenje piščet in pa tkalnico sukna iz an-gora volne. 1 Blago za moške obleke in površnike dobite najceneje pri tvrdki Goričar, Sv. Petra cesta. Oglejte si zalogo in cene! 1 Razburjenje zaradi stavke na Gosposvetski cesti. Včeraj popoldne je doživela Gosposvetska cesta v bližini Ajdovščine veliko razburjenje. Delavci in delavke tvrdke Sever in Comp (vsega skupaj 63 po številu) so s ponedeljkom stopili v stavko in se zbrali na cesti pred trgovino in tam postajali ter tako tiho demonstrirali proti podjetju, s katerim se niso mogli zediniti. Stavka je namreč na6tala zaradi tega, ker je hotelo podjetje odpustiti 18 delavk, pa se ni moglo zediniti z organizacijo glede oseb, ki naj bi bile odpuščene. Organizacija delavcev in delavk je namreč predlagala svojo vrsto imen, podjetje pa 6vojo. Ker podjetje na predlog organizacije ni hotelo pristati, so se delavci in delavke solidarizirali z odpuščenimi delavkami in vsi skupaj stopili v stavko. V popoldanskih urah pa so delavke hotele preprečiti odvoz natovorjenega vozička z dvorišča podjetja. Pri tem je nastal pretep in množice mimoidočih so 6e začele ustavljati v tako velikem številu, da je morala poseči vmes policija in odpeljati z avtomobilom najbolj vročekrvne stavku-joče, tako da je bil zopet mogoč promet po Gosposvetski cesti. Glede odpusta pripominjamo, da je podjetje sezonskega značaja in da vsako leto na koncu spomladi odpušča delavstvo. Posebno razburjenje pa je med delavstvom povzročila vest, da podjetje zaradi stavke išče nove delovne moči, zaradi česar je tudi prišlo do neljubega nastopa na cesti. Ker povsod, kjer je delavstvo organizirano, podjetja skušajo sodelovati z delavstvom tudi pri vprašanju odpustov, smo mnenja, da bi bilo prav, če tudi podjetje nekoliko popusti. Upamo, da se bo s posredovanjem oblasti tudi to vprašanje ugodno rešilo. den dogodek, ki je zahteval mlado življenie. V viničariji posestnika Senekoviia v Ruperčah st. 2V je nastal med fanti pretep ter je bil vimčarski sin Karel Puhner zaboden z nožem v stegno. Rezilo mu je presekalo odvodnico ter )• nesrečnež iz- 1 Licitacija za asfaltiranje Gajeve ulice. Mestno žujianstvo v Ljubljani je razpisalo v skrajšanem roku pismeno licitacijo za asfaltiranje Gajeve ulice od Tyrševe ceste do Gledališke ulice. Zo lansko leto je bil ta del Gajeve ulice utrjen in izvršeu v makadamskem tlaku. Cez zimo se je cestišče še bolj utrdilo, tako da ga bo letos prav lahko asfaltirati. Asfaltna plast bo debela 5 cm in bo izdelana v tako imenovanem valjenem asfaltu. Vsega skupaj bodo pokrili z asfaltom okrog 2300 kv. metrov cestišča, istočasno pa bodo morali ob robovih zabetouirati okrog 340 metrov obcestnih betonskih kadunj. Licitacija bo 21. maja na mestnem tehničnem oddelku v Ljubljani. 1 Igriško ulico urejajo. Te dni so začeli z urejanjem Igriško ulice med Erjavčevo in Gregorčičevo ulico. Glede na to, da je Erjavčeva ulica že lepo sprameksirana, je bila neurejena Igriška ulica vedno vzrok, da so vozila zanašala prav v Gradišče blato in prah. Sedaj so že razkopali vrhnjo plast cestišča, nakar ga bodo izravnali in z valjarjem zvaljali. Ko bo to opravljeno in bo cestišče dovolj utrjeno, ga bodo sprameksirali. To bo seveda opravljeno čez nekaj mesecev, saj v deževnem spomladanskem vremenu ni mogoče opraviti uspešnega sprameksiranja. Ta čas pa bo ostala cesta za vozni promet deloma zajirta. 1 Javnim delavcem in delavkam sc marsikdo kaj rad izmika, če potrkajo na vrata kot prosilci. To pot bo vendar prošnja drugače izzvenela: »Kupi tombolsko karto Rdečega križa za borih 5 din, da najdeš srečo in si pridobiš 644 kvadratnih metrov veliko stavbno parcelo v Ljubljani ali še marsikaj drugega«. Taka prošnja je mikavna in lahko izvabi dinar najzakrknejšemu štedljivcu. Ljubljančani, okoličani, prijatelji Rdečega križa, odprite tej prošnji vrata r.a stežajl Za občekoristno delo rabimo sredstev, rabimo prostoren lasten dom Rdečega križa. Tombola bo nepreklicno 2. maja ob 15 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Tombolske karte so naprodaj tudi po ljubljanskih trafikah ali v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2. Segajte pridno po njih I 1 Zaradi snaženja prostorov mestnega socialno političnega urada v petek 3. in v soboto, 4. majnika ta urad ne bo posloval za stranke. Ker bodo snažili prostore vseh odsekov socialnega urada, ne bo posloval tudi mladinski odsek v Mahrovi hiši. 1 Tatvine koles v Ljubljani. Zadnje dneve je zopet policija prejela več prijav o ukradenih kolesih. Tako je bilo Francu Sajovicu na Dunajski cesti ukradeno 900 din vredno kolo znamke Adler. Suljakoviču Mebmedu pa je bilo v Koroški ulici odpeljano 1500 din vredno in skoraj novo kolo znamke »Viktorija«. V Igriški ulici je nekdo odpeljal Antonu Janu 500 din vredno kolo znamke »Legnamo«. Iz dvorišča hiše št. 2 na Nabrežju 20. septembra pa je bilo Mariji Marenče ukradeno 800 din vredno žensko kolo znamke »Adler«. Gradnfa vodovodov v Dravski dolini Maribor, 29. aprila. V Dravski dolini se nahajajo večinoma vse vasi in trgi pod vznožjem Pohorja in Kozjaka, ki imata oba obilo močnih studencev in potokov. Izvirki se nahajajo na takih terenih, da bi bila naprava vodovodov zelo lahko izvedljiva ter je zato tem bolj čudno, da v dravski dolini skoraj nikjer ni do sedaj vodovoda. Pri tem pa bi bili vodovodi za te kraje res nujno potrebni, ker nimajo sedaj zdrave pitne vode. To dokazujejo neprestano razne nalezljive bolezni, ki se pojavljajo včasih v epi-demičnem obsegu. Tako je bila pred nekaj leti velika epidemija tifusa v Sv. Lovrencu na Pohorju, pa tudi v Selnici ob Dravi se od časa do časa pojavlja tifus. Banska uprava je sedaj izdelala načrte za celo vrsto vodovodov, ki bodo oskrbovali kraje pod Pohorjem in Kozjakom z zdravo pitno vodo. Načrti so že pripravljeni, zagotovljena so pa tudi že sredstva. Nekaj bo prispevala za vodovode banska uprava, nekaj pa kraji sami. Načrti so sedaj pripravljeni za vodovode v Razvanju, na Remšniku, v Gorčah, v Vižingi, dočim je napravil Zdravstveni dom v Mariboru načrte za vodovod v Selnici ob Dravi. Poleg teh novih vodovodnih gradb pa se nameravajo še povečati obstoječi vodovodi v Ma-renbergu in v Rušah. Tudi Prevalje in Leše dobita vodovod. Stroški za te gradnje so prav znatni. Tako znaša proračun za vodovod v Razvanju 90.000 dinarjev, za Remšnik 200.000 din, za Gorče 120.000, za Vižino 150.000 din. Za Prevalje in Leše pa je predviden velikopotezen projekt s proračunom en milijon dinarjev. Gradnje teh vodovodov bi se lahko v najkrajšem času pričele, če bi bilo že rešeno vprašanje cevovodov. Po navadi imajo vodovodi železne cevi, ki smo jih uvažali iz Nemčije. Tega materijala sedaj ni več dobiti. V naši državi se izdelujejo cevi na Jesenicah in v državni železarni v Varešu. Obe podjetji pa sta z naročili tako preobloženi, da v doglednem času ne bi mogle dobaviti potrebnih cevi, povrhu pa se je železo tako podražilo, da bi bilo treba spreminjati proračune ter jih izdatno zvišati. Strokovnjaki pri banski upravi proučujejo sedaj uporabnost cevi iz azbestnega cementa, kakršne nam ponuja Italija. Te cevi so ponekod že v rabi pri vodovodnih napeljavah ter so se obnesle. Izgleda, da jih bodo uporabili tudi pri novih vodovodih v dravski dolini. I Samo še danes! Severna brigada Velefilm v naravnih barvah. DICK FORAN Kanadska krnltevsk- konjenica v krvnvi borbi ir.a pravico, red in mir — Film o herojih, ki so prezirali smrt KINO MATICA, »elelon 21-24 Ob 10, 10 in 21 I I Velefilm iz krvavih dni francoske revolucije. Strahovlada Robesp erro-veaa režima, ki je poznal le giljotino. Najboljši igralci in na tisoče statistov KINO U^lOIM, tclcion 22-21 Danes zadnflhrat ob 16, 19. In 21. uri Roftespicrrov paflet S.„o 5« d.,«, najboljša ,» „.Jd„b„,i„»i. H— "»"-i^Jil^^^^JZb;™!1 Predstave ob 16, 19. in 21. uri KINO SLOOA. telefon 27-30 ■ Samo še danes najboljša in najduhovitejša Hans Mose | Anton poslednji I m Poročila sta se gdč. Tilka Florjančič, hčer ka že pokojnega zaslužnega gospodarskega in kulturnega delavca in dolgoletnega župana Jakoba Florjančiča pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, in g. Ivan Sušeč, upravitelj Attemsovega velepo-sestva v Slov. Bistrici. Na gostiji so svatje za prosvetni dom pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju zbrali 60 dinarjev. Mlademu paru čestitamo! m Premiera »Izdaje pri Novari«, pretresljive švicarske drame iz kmetskega življenja, bo drevi v mariborskem gledališču. Premiera bo za red C. m Sternenove slike v grajski kleti. Akademski slikar Matej Sternen slika v grajski kleti freske. Prve freske, ki so že gotove, so pokazale, kako posrečena je bila odločitev mestne občine, da se poveri mojster Sternen za ta dela. Do sedaj je Sternen izgotovil na srednjem oporniku dve freski, ki silno živo prikazujeta življenje v vinorodnih Slovenskih goricah. Na prvi je prizor sicer iz trgatve, druga pa kaže prešanje grozdja ter na-livanje sladkega soka v sode. Zelo zanimivi in originalni so napisi nad freskami. Nad »trgatvijo« je napis »V jesen zori nam grozdja kri in vinček nam najbolj diši«, nad »prešanjem« pa »Tota grozdja žlahtna slaja nam dišeče teče v kad«. Ti in pa še drugi napisi, ki bodo naslikani v grajski kleti nad freskami, bodo vzbudili tudi zanimanje filologov. Mojster Sternen ima pri svojem delu v grajski kleti vedno obiskovalce, ki z zanimanjem spremljajo njegovo delo. m Promet inozemskih tovornih vlakov preko Maribora je sedaj dosege! višek, ki ga naše železnice brez ovire zmorejo. Dnevno gre preko Maribora osem do deset tovornih vlakov z nemškim premogom, ki je namenjen za Italijo. Vlaki imajo dve tretjini italijanskih, eno tretjino pa nemških vagonov. Na Pragerskem se nemškim tovornim vlakom pridružijo dnevno še številni tovorni vlaki, ki prevažajo iz Madžarske v Italijo živino, pšenico, tobak, razne rudnine itd. m Šahovske novice. V nedeljo dopoldne sta se srečala v prvi semifinalni tekmi za prvenstvo šahovskih klubov v Sloveniji ŠK Vidmar iz Maribora in Celjski šahovski klub. Tekma je bila v »Mariborskem dvoru« ter se je končala neodločno s 4:4. Gostje iz Celja so pokazali, da so zelo dobri šahisti ter je sedaj pri revanži, ki se bo igrala prihodnjo nedeljo, dne 5. maja, v Celju, veliko vprašanje, če Maribor ne bo izpadel iz finalnega tekmovanja z Ljubljano. m Tiskarski škrat nam je v našem poročilu o zvišanju prejemkov mestnih uslužbencev malo po-nagajal. Pravilno se naše poročilo glasi, da bodo poviški pri najslabše plačanih delavcih znašali od 100 do 300 dinarjev, nepravilno pa, da bodo poviški pri srednje plačanih znašali 75 do 175 din, pri najbolje plačanih pa od 50 do 150 dinarjev. Pravilno bi se moralo glasiti, da bodo poviški pri srednje plačanih delavcih znašali od 75 do 275 dinarjev in pri najbolje plačanih od 50 do 250 din. m Mrtvec na železniški progi. Ponoči od nedelje na ponedeljek je našel železniški čuvaj med postajama Pragersko in Rače na progi razmesarjeno truplo neznanega mlajšega moškega. Ugotovilo se je potem na podlagi listin, ki so jih našli pri mrtvecu, da je to neki Radoje Sredoševič. Po voznem listku je bilo tudi razvidno, da se je peljal iz Ljubljane v Mariboru, in sicer z osebnim vlakom, ki prihaja v Maribor ob četrt na 11. uro ponoči. Kako se je nesreča zgodila, ni še znano, najbrže pa je Sredoševič po nesrečnem naključju padel iz vlaka pod kolese vagonov, ki ga je raz-mesarilo. m Smrtna žrtev pretepa V Ruperčah pri Sveti Marjeti ob Pesnici se je pripetil obžalovanja vre- krvavel. Truplo so zapeljali v mrtvašnico v Šent Petru pri Mariboru. Storilec, ki ga je do smrti zabodel, je še nepoznan. m Vlomi pobeglega kaznjenca. Dne 24. aprila je pobegnil iz moške kaznilnice Ignac Lubej iz Slivnice pri Hočah, ki sc je nahajal na delu izven kaznilnice, Lubej se je zatekel po begu v Polj-čane, kjer je izvršil v občini Laporje v enem dnevu kar dva vloma. Ker je pobegnil v kaznilniški obleki, je izmaknil v Laporju Jožefu Roianu njegovo obleko in plašč ter potrebno perilo ter se je v bližnjem gozdu preoblekel. Nato je vlomil v stanovanje Antona Marguča ter odresel novo obleko, nove moške čevlje in 700 din gotovine. Gledalce Torek, 30. aprila, ob 20. »Izdaja pri Novari«. Premiera. Red C. — Sreda, 1. maja: Zaprto. — Četrtek, 2. maja, ob 15: »Cigan baron«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20: »Kovarstvo in ljubezen«. Znižane cene. Zadnjič. Celjske novice c Za upravitelja davčne uprave v Celju je imenovan višji davčni inšpektor g. Stare Josip. Čestitamo! c Celjski kulturni leden odprt. V nedeljo dopoldne je bila odprta v Celju razstava Jakopičevih del. Snoči je bil v mali dvorani Jakopičev večer, na katerem je govoril o Jakopičevih mojstrovinah vseučiliški prolesor g. dr. Mesesnel. Drevi ob 8 bo v mali dvorani Celjskega doma koncert violinskega virtuoza Roberta Soetensa in pianistke Eme Suzane Roche. c Občinske podpore društvom in organizacijam. Na zadnji seji ie mestni svet odobril sledeče jjodpore: CKT izredno podporo 500 din, Delavskemu godbenemu društvu 500 din, Društvu absolventov trgovskih šol 300 din. Akcijskemu odboru za rešitev Aškerčeve domačije v Širju 500 din, Vincencijevi konferenci za akademike v Ljubljani 300 din, Akademskemu domu sv. Cirila v Ljubljani 300 din, Jugoslovanskim biserom 100 din, Javni mestni knjižnici izredno podporo 1000 din, Sokolskemu društvu Matica ob priliki 50 letnice obstoja izredno j>odporo 1000 din, isto kot je dobila ZFO 1. 1937. ob priliki prvega slovenskega fantovskega tabora v Celju. c Pereče vprašanje dograditve planinskega doma pod Tovstom je, kakor se zdi, pred rešitvijo. Določeni so že izvoljeni delegati celjske mestne občine in SPD, ki bodo v kratkem razpravljali, kako že enkrat rešiti to vprašanje, o katerem se je toliko razpravljalo. c Oj ti sladoled! Tržni odbor celjske mestne občine je letos še prav posebno razpravljal o prodajanju sladoleda po celjskih ulicah. Na zadnji seji so se oglašali k besedi številni mestni svetniki in jKJudarjali slabo stran prodajanja sladoleda po ulicah, zlasti blizu šol, kjer se na ta način najbolj navajajo otroci k prosjačenju in celo h kraji. Mestni svet je odklonil prošnje orientalskim slaščičarjem za prodajo sladoleda po ulicah, ostalim slaščičarjem pa je prepovedal prodajo sladoleda od kolodvora do gimnazije, v Vodnikovi ulici, obeh šolah, na Dečkovi cesti in na Kralja Petra cesti. c Za namestitev mednarodnih prometnih znakov je mestni svet odobril 50.000 din. Ta dela naj bi bila izvršena še pred letno sezono. c Cene za sušenje sadja v sadni sušilnici v Medlogu so nanovo urejene. Od sedaj bodo plačali interesenti od škala suhega sadja 2 din, brez kurjave in brez postrežbe, 4 din brez kurjave s postrežbo in 8 din s kurjavo in postrežbo. c Mestne podpore po predlogu kmetijskega odbora: Riickl Avgustu na Ložnici 600 din za vzorno gnojišče, Pavlin Jožetu 1200 din za nabavo plemenskega bika, 400 din Čebelarski podružnici, 150 din Tomanu Antonu za travno seme, Fazarincu Francu na Ostrožnem 500 din za nabavo sadne škropilnice, Klinarju Francu 300 din za vzdrževanje bika, Glinšek M. in Kodela A. po 400 din za vzdrževanje plemenskih merjascev, Ocvirku Francu 1000 din podpore za moderno gnojišče, Društvu »Rejec malih živali« 473 din, Kmetijski podružnici k nabavi travniških bran po 500 din. Mestna občina bo nabavila dve brani po 1050 din in ju oddala v oskrbo zanesljivim posestnikom v Košnici in Lokrovcu. c Celjski šahovski klub : Šahovski klub »Vidmar« 4:4. Celjski šahovski klub je gostoval v nedeljo v Mariboru in igral s Šahovskim klubom »Vidmar«. Po hudi borbi se je tekma končala neodločeno. Posamezni rezultati so naslednji: (prvo imenovani Celjani, drugo Mariborčani) Cijan-Ger-želj 1:0, Poljanec-Kukovec 1:0, Šmigovc-Maroin 1:0, inž. Sajovic-Lukež st. 0:1, Diehl Vl.-Kuster 0:1, Modic-Lukež ml. 0:1, Grašer-Peče 1:0, Fajs-Certalič 0:1. Revanžna tekma bo v nedeljo, dne 5. maja v Celju. c Odstranitev skalovja na ovinku ceste pod gradom. Skalovje na ovinku ceste jkkI Starim gradom bodo odstranili zaradi nevarnosti, material pa bodo uporabili za obnovo cestišča pri mestnem pokopališču. c Dobava kanalskih mrež za kanalizacijo Vodnikove ulice je mestna občina oddala edinemu ponudniku tvrdki Rakusch za 23.400 din. Ptuj Predavanje. V torek, dne 30. aprila 1940 predava v Ljudski univerzi docent dr. Tone Terstenjak o vprašanju; Naša narodna vzgoja. Predmet, o katerem se bo govorilo, zahteva mnogo |>ozornosti. Zato želimo, da bi bila udeležba res častna. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Ptuju na Minoritskem trgu brivski salon ter se prijjoročom za obisk. Vuko-tič Nikola, brivski mojster, Ptuj. Požari. Zadnje dni moramo spet beleiiti več požarov in se jc po vsej verjetnosti začela »sezona« požarov v ptujskem okraju. Te dni je ogenj uničil imetje dvema viničarjema, in to Matiji Polancu pri Sv. Miklavžu pri Ormožu ter Francu Ozmecu v istem kraju. Škoda je precejšnja. Uvedena je bila preiskava. Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je umrl 21-letni viničarski sin Borko Stanko iz Brebrovnika v Halozah. Naj počiva v miru! Prijavite tujcel Mestno poglavarstvo v Ptuju opozarja vse občane, da prijavijo vse tujce, ki se zadrže pri njih v mestu ali pa 6i najamejo stanovanje. Prijaviti jih morajo vedno najpozneje v 12 urah po prihodu v mesto, 6icer bodo kaznovani e kaznijo do 30 dni zapora, 1500 din denarne kazni in z izgonom tujcev, Mestni proračun za leto 1940-41 je bil ob priliki, ko sta se mudila v Belgradu župan dr. Remec in magistratni ravnatelj Zavadlal potrjen brez vsake spremembe. Proračun znaša 3,176.000 din prejemkov m prav toliko izdatkov. KULTURNI OBZORNIK Lutkovne predstave v našem radiu in Pavlihov oder Že parkrat je radio postaja Ljubljana oddajala predstave lutkovnega gledališča, s čemer je bila vsekakor vpeljana zanimiva novost v njenem sporedu, obenem pa napovedano novo pre-rojenje slovenskega lutkovnega igranja. Udeležil sem se predstave »Pavliha na Turškem« ter sem bil navdušen nad igranjem samim, pa tudi nad prisrčnostjo, s katero so naši malčki sprejemali novega slovenskega Oašperčka — Pavliho. Ker se sedaj ustanavlja novi »Pavlihov oder« v Ljubljani, ki naj prevzame dediščino prejšnjih slovenskih lutkarskih predstav, ki so vsa žalostno propadla, sem se obrnil na prof. Nika Kureta, ki vodi novo lutkovno gledališče pri radio postaji ter se zanimaj podrobneje za vznik in razvoj lutkovne zamisli pri nas. In postavil sem mu nekaj vprašanj, ki bodo zanimale tudi širše občinstvo. »Kako si prišel na misel, da obnoviš Gaš-perčka?« »Moja ljubezen do lutk izvira iz otroških let. Ko sem bil šest ali sedem let star. mi je pripravil rajni oče za vrnitev s počitnic veselo presenečenje: čakalo me je kompletno lutkovno gledališče, ki mi ga je naredil sam. Igral sem se do nižje gimnazije, potem nič več. Mnogo, mnogo let pozneje, ko sem že služboval v Kranju, sem se znova lotil lutk. Osnoval sem za tamkajšnji Marijin vrtec lutkovno gledališče, ki je imelo nekaj predstav. Zdaj ne vem več, kaj je z njim. V lastni družini pa se mi je povrnila vsa stara strast za lutke. S časom se mi je nabrala precej obširna lutkarska literatura in čimdalje bolj sem čutil, kako čudno je pri nas, da v lutkarstvu nikamor naprej ne pridemo. V veliko veselje mi je bilo, da sem spoznal v Ljubljani akad. slikarja Milana Klemenčiča, našega prvega lutkarja, ki prav tako iz svoje elementarne lutkarske strasti vzdržuje doma majhno Ivan Pengov: Niko Kuret z lutko Pavlihe. lutkovno gledališče, kjer prireja, kakor znano, brezplačne predstave za povabljene goste in prijatelje. Ko sem prevzel referat za šolske, mladinske in otroške ure pri našem radiu, sem se takoj domislil lutkovnih igric, ki bi se dale oddajati v slušni obliki po radiu. Uvedel sem v otroški uri enkrat mesečno redno po eno takšno oddajo. Otroci so jo zelo radi poslušali. Zaradi svojega referata v radiu poslušam seveda iz drugih postaj vse oddaje, ki me morejo zanimati. Kot lutkarja so me zanimale zlasti lutkovne oddaje. Spoznal sem tisto obliko takih oddaj, kakršno sem uvedel letos: oddajati je namreč treba resnično predstavo pred otroškim občinstvom, ki pri predstavi, kakor je znano, sodeluje. Ves čas sem čutil pri zgolj slušnih lutkovnih igrah nekako praznino. Sodelovanje malega občinstva je bistveno važno pri lutkovnih igrah te vrste. Zakaj poudariti moram, da je ročna lutka jw) mojem občutku edina resnično otroška in ljudska oblika lutke. Viseča lutka (marioneta) je umetniška zadeva, ki jo občudujem pri Milanu Klemenčiču. Otrokom in preprostemu gledalstvu pa neprimerno bolj prija groteskna in resnično živa ročna lutka, ki jo natakneš na roko (Francozi pravijo takim lutkam marionnettes A gaine, Angleži fist puppets, Nemci Handpuppen). Omenil si prej Gašjjerčka. Zares smo prevzeli ime burkeža. ki je stožer lutkarstva, po nemškem Kasperlu (tudi Cehi imajo po njem svojega Kaš- pareka) in je pod tem imenom nastopal v našem lutkarstvu in tudi v našem radiu do lanske jeseni, leseni 1939 pa sem z novo sezono Gašperja nadomestil s slovenskim Pavliho. Podoben poskus so napravili pred leti že sokolski marionetni odri, ki so uvedli Jurčka. Meni se zdi to ime premedlo in mi za tip burkeža premalo ali nič ne pove. Pavliha pa je naš in z veseljem vidim, da se je uveljavil. Slovenski otroci ga že poznajo iz radia in ga bodo veseli sprejeli tudi izven njega.« »Ali se ti ne zdi, da je lutkovno gledališče v radiu samo po sebi deplasirano?« »Nisi ti prvi, ki je našel ta ugovor. Sam po sebi je sicer logičen in upravičen. Radio je zaenkrat omejen zgolj na slišnost, lutke pa so prvenstveno vidna stvar. Saj igrajo velesejemski lutkarji predvsem pantomimične igre, ki so na ta način mednarodno razumljive... Ne smemo pa pozabiti, da ima radio svoja sredstva, ki so sicer vsa le slušne narave, pa vendar zadoščajo, da bude v nas vtise, ki so včasih močnejši, kot če bi jih podpirala vidnost. Ob izvrstni reportaži nogometne tekme, kakršno slišimo včasih iz inozemstva, lahko lepše slediš igri, kakor če bi bil sam zraven. Lutke same imajo v dikciji svoj stil, ki je zaznaven zgolj slušno (značilni Pavlihov razklani glas, groteksni glasovi ostalih postav itd.). Sodelovanje malega občinstva pa je tisti element, ki oddajo lutkovne predstave po radiu docela opraviči. Mnogo priznanj odraslih sem dobil, kako živo in z užitkom slede dogajanju, ker jih podpira predvsem spremljava našega občinstva, ki izraža svoje veselje in svojo žalost, odgovarja na vprašanja in pomaga dejanju naprej. Kakor je torej na videz nesmiselno, da bi oddajali pravo lutkovno predstavo jx> radiu, tako kaže praksa, da so take oddaje zelo hvaležen, če jim prisostvuje otroško občinstvo. Seveda smo si morali nabaviti lutke in odrček in nešteto drobnarij, kar je veljalo dosti denarja. Povedati pa moram, da sem našel pri g. pro. Kob-larju, ki vodi našo radijsko postajo, in pri upravi postaje jx>lno razumevanje. Brez podpore radia samega bi ne bilo tega našega novega lutkovnega gledališča.« »Kako pa prirejate te predstave v radiu?« »Začetki so bili zelo skromni. Prva, »eksperi-metalna« oddaja je bila 13. januarja letos. Povabili smo otroški vrtec gdč. Slavice Vencajzove k prvi »javni« predstavi v velikem studiu. Improvizirali smo »oder«, improvizirali tudi lutke. Na razpolago so nam bile samo glavice (izdelala nam jih je zadruga »Razvoj« v Vidmu-Dobrepoljah), roke smo si ovijali s pisanimi krpami... Ker se je poskus obnesel, smo začeli z nabavami. Naslednjo predstavo smo že oznanili po radiu in povabili otroke naših poslušalcev k brezplačni udeležbi. Seveda smo mogli in moremo nuditi vsakokrat le 30 sedežev. To predvsem iz tehničnih razlogov, ker bi premočno »sodelovanje« otroškega drobiža lahko zadušilo ostalo oddajo. Za prvo »pravo« predstavo 3. februarja letos smo imeli že prave oblekce, smo že predelali staro špansko steno v »oder« — in imeli kompletno zaseden studio. In zdaj igramo redno vsako prvo soboto v mesecu ob petih popoldne. Ponavadi so vse brez-plačne vstopnice že teden dni prej razgrabljene...« »Ali se ne bi dalo to gledališče razširiti tudi za širšo javnost?« Nato spočetka nismo mislili. Ker pa vidimo toliko zanimanja in v Ljubljani lutkovnega gledališča te vrste ni, smo začeli misliti na javne predstave izven radia. Lahko rečem, da naša »Pavli-hova druščina« (kakor se naziva petorica, ki oddaje v radiu oskrbuje) tehnično lepo napreduje, zato brez skrbi nastopimo tudi v javnosti. Sami zase smo ustanovili »Pavlihov oder«, ki bo začel na vnebohod, dne 2. maja letos, z rednimi predstavami v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Imamo že ponudbo za gostovanje v Mariboru. Upamo, da bomo tudi naše pvodeželje razgibali in vzbudili smisel za lutke, ki ga je pri nas tako zelo malo.« Novemu »Pavlihovemu odru« želimo, da bi dobil trdno podlago in velik odziv pri mladem občinstvu. Saj tako pogrešajo naši malčki resniično mladinskega odra in otroških predstav. Vodstvu Radio postaje v Ljubljani pa smo hvaležni, da je dalo pobudo za novo gibsnie bukovne umetnosti. td. Buchinghamska palača v vojni Buchinghamska palača v Londonu, rezidenca angleškega kralja, si je nadela vojni vide«, Stražarji pred pozlačenimi ograjami kakor tudi častni čuvaji dvorca ne nosijo več svojih visokih medvedjih čepic ui tesno prilegajočih rdečih hlač, nego sivozekne G"l6ke uniforme in čelade. Po višjem povelju 6e o vsi v Angliji nameščeni polki vrstili za stra-ženje kraljevske palače. To povelje je nedavno izšlo kot prva je prevzela stražo 6totnija polka iz Quebeca v Kanadi. Mimoidoči, ki so 6e morda ustavili ob menjavanju straž, so imeli sredi Londona priložnost slišati povelja, kar se je zgodilo menda prvič od takrat, ko je Viljem Osvajalec prekoračil Rokavski zaliv. Angleški kralj nosi zdaj samo še uniformo, tako v svoji delovni sobi, pri obedih, avdijenci, sejah tajnega kronskega 6veta in pri vseh drugih javnih prireditvah. Vsi sprejemi, vrtne svečanosti in banketi so za dobo vojne odpovedani in nobena stvar več ne spominja na prejšnji sijaj angleške kraljevske rezidence. Dragoceno kraljevsko umetnostno zbirko, ki jo cenijo na 4 milijone funtov šterlingov, so že davno spravili na varno. Vse, kar je bilo dragocenega po sobanah in dvoranah palače, velike zbirke Bourbo-nov, Romanovov in Hohenzollercev, nepreceljive umetnine staroitalijanskih in staronizozemskih mojstrov, starinsko pohištvo, zbirka ur pokojnega kralja Juriza V., vse to je našlo prostor v zaklonišču, ki so vama pred vsakimi bombami. Prav tako kakor vsi prebivalci Anglije je kraljevski par dobil karte za živež in z najstrožjo skrbnostjo pazi kraljica, da ne bi bila njena družina pri podeljevanju racioniranih življenskih potrebščin kaj na boljšem kakor drugi državljani Anglije. Tako je nedavno odredila, na bo torta za rojstni dan kraljičine Elizabete čisto navadna, ne razkošna kakor v prejšnjih letih. Buckinghamska palača ima svoje lastno zaklonišče pred letalskimi napadi. Ti prostori ležijo osem metrov pred zemljo in 6o tako dobro zavarovani, da jih ne more poškodovati nobena bomba. Prostori v zaklonišču, ki so namenjeni za kraljevski par, so prevlečeni s temnomodrim blagom in tudi preproge v njih so iste barve. Kralj ima v zaklonišču pripravljeno pisalno mizo, kraljica pa delovno mizo in radijski aparat. Palača ima svojo posebno alarmno napravo. Kljub temu, da 60 odpravljene vse ceremonije, ima angleški kralj zdaj več dela kakor kdaj koli poprej. Ze zjutraj ob 9 sede za pisalno mizo v svoji prostorni knjižnici, katere stene 60 pokrite z zemljevidi. Tu sprejema ministrskega predsednika. Stalna zveza med tema dvema možema je že v miru silne važnosti, kaj šele zdaj v vojni. Na kraljevi pisalni mizi se grmadijo kupi poročil angleških poslaništev in konzulatov iz vseh krajev sveta, zaupna poročila generalitete in admiralitete, važne vesti iz vladnega kabineta in iz raznih ministrstev. V čakalnici pred knjižnico so stalno najodličnejše osebnosti, ki čakajo, da pridejo na vrsto v avdijenco. Vse to prinaša svoj delež k temu, da je angleški kralj eden najboljše informiranih ljudi na svetu. Angleški kraljici zaradi vojne ni bilo treba toliko spremeniti svojega dnevnega življenja kakor kralju. Ni obleka uniforme, čeprav vise v njeni garderobi modra, zelena in siva uniforma, kakršne nosi troje vrst prostovoljnih ženskih oddelkov, katerih vrhovna poveljnica je kraljica. Pri svojih številnih obiskih v tovarnah in delavnicah, ki delajo za vojaške potrebe, nosi preprosto popoldansko obleko, in edini luksus te obleke je torbica njene maske, katere barva 6e točno prilega barvi obleke. Obe hčerki, kraljičini Elizabeta in Marjetica, živita že od začetka vojne na deželi in porabita ves prosti čas za to, da pleteta nogavice za angleške vojake. Kraljica-mati Mary se je naselila nekje v vzhodni Angliji in njena palača v Londonu je prazna. Vsi trije kraljevi bratje so pod orožjem. Gloucesterski in windsorski vojvoda služita kot častnika v britanski ekspedicijski vojski v Franciji, vojvoda Kentski pa je bil dodeljen vojni mornarici. Angleška kraljevska dvojica. Š S9 O U T Lep uspeh mladih Ljubljančanov v Zagrebu Po skoraj enakovredni igri sc izgubili z hO V nedeljo dopoldne sta se pred številno publiko spoprijela juniorska tirna Zagreba in Ljub-5>]jane. Zagrebčani so igro vzeli kot zadnjo pripravo svojega moštva, preden bodo odpotovali v sredo v Pečuh, kjer se bodo sestali z izbranci Madžarske. Zagrebška reprezentanca je bila sestavljena iz juniorjev skoraj vseh zagrebških klubov. V drugem polčasu so Zagrebčani nekaj svojih ljudi zamenjali, da bi na ta način dobili čim boljšo sliko vseh razpoložljivih igračev, ki jih lahko postavijo proti Madžarom. Zmagovalno moštvo v današnji igri ni pokazalo onega znanja, ki posamezniki z njim razpolagajo. Posamezniki so bili dobri, a skupna igra je bila zelo pomanjkljiva. Najboljša je bila obrambna trojica, ki je zelo uspešno čistila nevarne nasprotnikove napade. Pomočniška linija je bila dobra, v trenutkih pa celo slaba, podala je povprečno igro. Napadalni kvintet je bil najboljši del moštva, ki pa je obenem pokazal najmanj povezanosti. Krivda take nepovezanosti je bila tudi slaba podpora od krilske vrste. Naši mladi Ljubljančani so podali kar zadovoljivo igro in nudili domačinom oster odpor. Zaostajali pa so tehnično in tudi fizično niso bili popolnoma dorasli domačinom. Tudi pri naših je levji delež lepega rezultata dal obrambni trio, ki Gostovanje prima-balerine Nine Kirsa-nove in šefa belgraj-skega baleta Anatola Zukovskega. 3. maja bosta gostovala v naši operi dva odlična plesna umetnika, ki smo ju imeli priliko občudovati že pred leti. Ga. Nina Kirsa-nova je gostovala leta 1935. pri nas in je zadivila občinstvo s svojo dognano tehniko, temperamentom in do-življanim plesom. Poleg klasičnega baleta so njena domena tudi karak-terni, narodni plesi, ki jih je študirala pri različnih narodih, kajti njena plesna umetnost jo je vodila preko vseh petih kontinentov. Šolala se je v moskovski baletni šoli in bila potem dolga leta šef belgrajskega baleta, nato je vršila 3 leta isto funkcijo v Monte Carlu (obenem je bila seveda vedno tudi primabalerina). Sodelovala je kot taka v operi v Buenos Airesu; najlepši del njene plesne kariere pa je čas, ki ga je prebila kot glavna plesalka v plesni skupini Ane Pavlove. Z njo je prepotovala ves svet in žela največje uspehe. Po smrti Pavlove je vodila nekaj časa njeno skupino. Do sedaj je imela ga. Kirsanova svoj plesni studio v Parizu. Ker pa je zasegla vojna s svojim nemirom tudi francosko prestolnico, je zapustila plesno šolo in se vrnila v Jugoslavijo, katere državljanka je. V zadnjem času je gostovala v sofijski operi, kjer je sestavila originalno koreografijo za Ootovčevo opero »Ero z onega sveta«, ki jo uprizarjajo v Sofiji. V Belgradu pa je na-študirala balet za Gluckovo opero »Orfej«. Tudi baletni mojster Anatol Zukovski je bil že gost naše opere. Osvojil je gledalce s preciznostjo svoje plesne umetnosti, kulturo in do skrajnih možnosti treniranim telesom, ki mu služi kot izraz za vsako plesno doživetje. Spored plesnega večera bo zelo zanimiv in pester. K lemu bo pripomoglo tudi sodelovanje baritonista g. Borisa Popova, ki bo pel ob klavirski spremljavi dr. Svare različne pesmi. Na sporedu obeh plesalcev so sledeči plesi: Chopin: Valse št. 17, Drigo: Colombina, Hristič: Bojni ples, Gluck: Vizija, Strauss: Na plesu, Ru-žicky: Indijski ples, Milojevič: Kolo, Ravel: Bo-lero, Cajkovskij: Oktober; med najzanimivejše točke pa spada Cajkovskega odlomek iz njegove V. simfonije: Andante. B. Popov pa bo pel pesmi slovanskih skladateljev (Mokranjca, Cajkovskega, Musorgskega, Napravnika ter Spanca de Falla, katerega meksikanske pesmi bo pel v španščini. * M. SI. Dr. Valter Bohinec: Sredozemlje, njegovo podnebje in njegov človek. Ljubljana 1940. str. 22. 12 din. — Znan naš geograf doc. dr. Valter Bohinec, kateremu je poverjeno tudi urejanje velikega Atlasa Slovenije, je priobčeval letos v Proteusu zanimivo zemljepisno oznako vsega Sredozemlja, ki ga pojmuje kot enoto in celoto. dasi se zaveda vseh nasprotij in različnosti med francoskim ali španskim Sredozemljem, italijanskim ali jadranskim in egipčanskim ter palestinsko obrežje itd. Toda vse te različnosti veže eno morje — Sredozemsko — in tudi geološka zgradba ter podnebje, neenakost padavine, rastlinstvo in tudi — človek. Po teli vidikih tudi razmotriva sredozemsko življenje ter se najprej ustavlja pri vprašanju vode. Tu razbere vprašanja studencev, vodnjakov. rek, umetnih jezer z geografskega in tudi zgodovinskega stališča. Nato oj>iše tipe bivališč. ki v Sredozemlju ne poznajo toliko kmetij. kolikor skupna velika vaška ali mestna naselja. Pri tem govori o značaju hiš, oken. balkonov itd. V četrtem poglavju opisuje nošn.jo sredozemskega človeka in jo razlaga, n. pr. sardinsko obleko, katere glavni povod je obramba pred malarijskimi komurci itd. Peča se tudi z razlago iirehrane sredozemskega človeka. Zadnje poglavje pa je posvetil pisatelj socialnemu in psihološkemu značaju ljudi, gledališčem. bikoborbnm. kavarnam, velikim odprtim trgom, karnevalom itd. kar vse vpliva na značaj sredozemcev. Tako je nn podlnsi obširne in najnovejše literature podal g. docent lep pregled Sredozemlja v vseh njegovih geografskih sestavinah, zato je dobro, tla je raz-pravica izšla v ponatisu, saj Ihi prišla prav vsem našim šolam, pa tudi vsem, ki jih zanima tuja zemlja in tuj človek. ni dopuščal kakšnih večjih kombinacij in čistega streljanja na svoj gol. Izkazal se je posebno vratar, ki šele komaj tri mesece goji nogomet. Ima sijajen refleks in lep placement. Verna pomagača sta mu bila tudi oba branilca. Pomočniška linija je bila proti močno razvitim Zagrebčanom slaba in ni v dovoljni meri podpirala svojega napada. Napadalna petorica ni bila toliko prodorna in borbena, da bi mogla doseči številčne uspehe. Najslabša med njimi sta bila oba krila. Napadalni trio pa sta uspešno zavirala nasprotna branilca. Zelo velika pa je bila vzdržljivost Ljubljančanov, ki so igro držali vse do kraja odprto in so bili še na koncu igre zelo sveži in nič kaj upehani. Ta lepi rezultat kaže, da bo mlada garda mnogo bolj uspešno zastopala svoje starejše klubske tovariše, ki od nedelje do nedelje nosijo domov na koše golov, tako da je Ljubljančane same sram in da sprašujejo, čemu sploh hodijo na tuja igrišča, ko si še doma tako težko priborijo kakšno piko. Mnogo napačnega mora biti v vrstah Ljubljane in treba bo izruvati prav vse, kar je nezdravega, prav s koreninami. Na vzgojo teh mladih je pa treba posebno pazili, da se ne bodo vzgojili v nešportnem duhu in da jih starejši ne bodo speljali na športna »stranpota«. K lepemu uspehu našim mladim čestitamo! Tekmovanje v ligah zadnje nedelje Zadnjo nedeljo se je končalo tekmovanje v hrvatsko-slovenski ligi. Vse tekmovanje v tej ligi je trajalo osem mesecev in šele zadnja nedelja je dala končno sliko prvenstvene tablice. Hrvatsko-slovensko ligo bodo v bodočem ožjem državnem prvenstvenem tekmovanju zastopali Gradjanski in Hašk iz Zagreba ter Hajduk iz Splita. Zadnja prvenstvena nedelja se je zopet odlikovala po velikih rezultatih, ki jih je dosegel predvsem Gradjanski nad Haškom in osiješka Slavija nad našo Ljubljano. Podrobni rezultati tekem zadnje nedelje pa so sledeči: Slavija (Osijek) : Ljubljana 7:0. Gradjanski : Hašk 9:0. Slavija (Varaždin) : Concordija 6:2. Split : Bačka 1:1. Hajduk : Sašk 8:0. V srbski ligi pa so bili doseženi sledeči rezultati: BSK : Zemun 6:0. Bask : Zak 1:1. Slavija (Sarajevo) : Jugoslavija 1:1. Bata : Jedinstvo 1:1. Iz srbske lige torej pridejo v ožje državno tekmovanje BSK, Jugoslavija in sarajevska Slavija. Domače prvenstvene tekme V nedeljo so se v domačem tekmovanju pomerili tudi vsi prvorazredni klubi, ki streme za tem, da jim bo omogočeno tekmovanje v ožji slovenski ligi. Rezultati teh klubov pa so bili v zadnji nedelji naslednji: Hermes : Disk 1 : 0. Svoboda : Reka 2:0. Mars : Jadran 1:1. Kranj : Bratstvo 2:1. Železničar : Mura 5:0. Olimp : Amater 2:2. V ljubljanskem drugem razredu pa so se tekme končale takole: Grafika : Mladika 2:0; Kurolart : Aurija 8:1; Moste : Slavija 3:1 f Med juniorji pa je Hermes premagal Slavijo 0:1, Mars : Moste 2:2. Kranj : Bratstvo 2:1 Za prvenstveno tekmo med gorenjskima ri-valoma je vladalo jk> vsej Gorenjski veliko zanimanje. 6(10 gledalcev je bilo priča zanimivi in napeti borbi. Igra se je že takoj v začetku razvila ter se prenašala iz polja v polje. Po nekoliko uspelih prodorih so domačini ustvarili nekaj zrelih pozicij, a jih niso izrabili. Končno je Martelanc nerodno napravil roko, sledila je 11 m, strelja jo Janežič — vratarju — v roke. To je Kranjčane zelo ohrabrilo in res Petek iz gnječe postavi na t : 0 za Kranjčane, po kratkem presledku isti igrač poviša na 2 : 0, precej po zaslugi domačega vratarja. Domačini so nato hoteli za vsako ceno zmanjšati, kar jim je tudi po Janežiču usjjelo. Igra se je nato zelo poživila. domačini so močno pritisnili, vendar vslel odlične obrambe Kranjčanov niso mogli uspeti. V drugem polčasu si je vsak napad izdelal nekaj zrelih pozicij, ki so pa ostale neizkoriščene. Pri Kranjčanih je bil najboljši Baum-kircliner ter ožja obramba. Napadu manjka strelcev. V moštvu Bratstva je bil Knific, ki je bil tudi najboljši na terenu. Trudil se je mnogo Zavrl, ki še ni v formi. V napadu ie bil dober samo Janežič. Sodil g. Mehle iz Ljubljane. Občni zbor »Golf-kluba na Bledu« v Ljubljani. Dne 15. maja 1940 ob II dopoldne bo v knjižnici palače kr. bonske uprave dravske banovine v Ljubljani, Bleivveisova cesta, II. nadstropje, občni zbor kluba »Golf na Bledu« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Predložitev računskega zaključka za lc*o 1939. 4. Poročilo nadzornega odbora in jiodeli-tev absolutorija. 5 Pruračun za lelo 1940. 6. Volitve. 7. Raznoterosti Avtomobili bodo onemogočili pristanek sovražnih letal Kako je Švedska zavarovala svoja letališča Iznajdbe in nove izpopolnitve v vojni tehniki ne smejo biti preveč zamotane, drage in težko iz-peljive, ako naj bodo učinkovite. Kakor povsod v tehniki, velja tudi za vojno tehniko načelo, da je najboljša iznajdba tista, ki je najbolj preprosta, ker prav v preprosti rešitvi neke naloge leži genialnost. Mala, nevtralna država, ki je močno ogrožena od vojne, je pretekli teden nudila praktičen dokaz, da so gornje trditve resnične. Način, ki se ga je švedska poslužila za zavarovanje svojih letališč, je po svoji preprosti zamisli res tako izviren, da mu v zgodovini vojne tehnike redko najdemo primer. Švedska vlada se je tako rekoč čez noč znašla v zelo neprijetnem položaju, ko je na njenih mejah zadivjala vojna. Med mnogimi drugimi se je čez noč pojavila tudi skrb, kako zavarovati švedska letališča, da ne bodo na njih v množicah pristajala sovražna letala in izkrcavala čete, ki bi zasedle osrčje države, švedska ima osem vojaških letališč v naslednjih krajih: Karsborg, Boden, Oestersund, VSsteras, Barkarby, Karlstad, Malms-latt in Ljungbvhed. Kako preprečiti sovražnim letalom, da ne bi mogla pristajati na teh letališčih in izkrcavati na njin pehoto, tanke, topove itd.? Velesile si lahko dovolijo, da svoja letališča varujejo z močnimi jatami lovskih letal, ki so stalno pripravljena za vzlet, ali pa z močno verigo protiletalskih topov in strojnic, ki so v stanu napraviti v zraku ognjeno zapreko, čez katero sovražna letala ne morejo brez velikanskih izgub. Švedsko letalstvo, ki je šele v razvoju, ne zmore tega, prav tako tudi ne protiletalska obramba, ki jo bodo Švedi v primeru vojne krvavo potrebovali za varstvo nezaščitenih mest in za varstvo irostorov, kjer se bo zbirala njihova vojska. Lah-„0 bi bilo letališča tudi pokvariti z eksplozijami ali jih napraviti neuporabna z različnimi zaprekami; toda v tem primeru bi bila letališča neuporabna tudi za švedsko letalstvo. Švedi pa so prišli na izvirno zamisel. Sklenili so, da bodo svoja letališča spremenili v prostore, na katerih bodo parkirali avtomobili. In to so že napravili. Pri tem jim dobro služijo luksuzni avtomobili, taksiji, stari tovorni avtomobili itd. V dolgih vrstah so ta vozila pripeljali na letališča in jih tam razporedili tako, da so ves prostor razdelili v majhne odseke, na katerih ne more l pristati nobeno letalo. 200, največ 300 avtomobilskih vozil zadostuje, da se še na tako velikem letališču onemogoči pristajanje vsakega letala. Z 2000 avtomobilskimi vozili, kar pomeni komaj dva odstotka od števila vseh takšnih vozil na Švedskem, bo Švedska lahko zavarovala vsa svoja letališča. Kadar bodo potrebovala letališče švedska letala za vzlet ali pristajanje, se bodo avtomobilska vozila hitro umaknila, četrt ure kasneje pa se bodo vrnila na svoja mesta in letališče bo spet zavarovano. Preprost, cenen in učinkovit je način, ki ga je švedska izbrala za varstvo svojih letališč. Vsi nevtralci ji od srca želimo, da bi se ji ta genialna obramba letališč dobro obnesla. Shirley Temple bo zapustila film Mati male filmske zvezde, ki že šesto leto razveseljuje s svojo divno igro staro in mlado po vsem svetu, se je odločila, da mora njena hčerka prihodnje leto prekiniti svojo filmsko kariero. Shirley je 23. aprila dopolnila 11. leto in potrebuje nekoliko počitka. Mati želi, da bi njena hčerka vsaj nekaj lel tako uživala otroško dobo kakor drugi. Pogodba s filmsko družbo jo veže še za to leto in kakor hitro bo končan zadnji film, v katerem bo ljubka zvezda odigrala svojo zadnjo glavno vlogo, bo morala Shirley v šolo. Dekletce tudi dorašča in ho kmalu težko, najti zanio primerne vloge v filmu. Pravijo, da je Shirley od leta 1934, odkar nastopa v filmu, zaslužila okrog pol milijona funtov, to je nad 100 milijonov dinarjev. Kako je boksač Carnera počastil sv. očeta Med 4000 romarji iz vseh delov sveta, ki jih je sv. oče sprejel v zadnji veliki avdijenci v aprilu, je bilo tudi 700 mladih poročnih parov, ki so prihiteli v večno mesto po blagoslov sv. očeta. Med njimi ie bil tudi svetovno znani italijanski boksač Primo Carnera s svojo mlado ženo. Carnera je kljub svoji visoki postavi stal v prvi vrsti in je bil ob prihodu sv. očeta tako ginjen, da ni samo kleče poljubil ribiškega prstana, kakor napravijo vsi romarji, nego je celo zgrabil sv. očeta za roko in mu je dvakrat poljubil. Sv. oče se je boksaču toplo nasmehnil in mu dobrohotno pokimal z glavo. Otroški kotiček ZAČARANI GOZD (113) Ko je zopet pogledal okoli sebe, je videl, da Ančka že zdeha. »Pridi, punčka !< je rekel prijazno, čas je, da greš spat Jutri se bomo o naši stvari še kaj pomenili. Sedaj ti bom pa pokazal tvojo sobico, kar z mano pojdi!< (114) Zopet sla šla po dolgem hodniku, ki je bil sicer precej mračen, vendar pa ne čisto temen. Svetloba je medlo prihajala skozi visoka, zagrnjena okna. Ančka je morala med potjo pritisniti svoj nosek na šipo teh oken. Zanimiva pravda Pred kazenskim sodnikom okrajnega sodišča v Ljubljani se je te dni končala zanimiva pravda. Juoslovanska strokovna zveza v Ljubljani, ki jo je zastopal odvetnik dr. Ivan Stanovnik, je vložila pri tem sodišču proti Alojziju Amhrožiču, trgovcu in posestniku v Gabriju, poŠta Dobrova pri Ljubljani, tožbo zaradi prestopka žalienja časti. V kratki tožbi je ta organizacija inkriminirala naslednji dejanski stan: Obtoženec (Ambrožič Alojzij) ie v občinski pisarni na Dobrovi v nedeljo, 17. marca t. 1.. v navzočnosti župuna in občinskega tajnika izjavil, da je škof dr. Rožman obsodil Jugoslovansko strokovno zvezo, da ni več katoliška organizacija. Obtožba se je sklicevala na priči župana Frana Cer-neta, posestnika v Kožarjih in občinskega tajnika Ivana Sadarja. Prva razprava je bila 16. aprila t. 1. Obtoženec Alojzij Ainbrožič, ki ga je zastopal odvetnik g. Miloš Stare, je k obtožbi izjavil, da je nekaj časa pred tem, ko ie imel razgovor o JSZ z županom v občinski pisarni, govoril o stvari z župnikom g. Jožefom Klopčičem na Dobrovi. Ta mu je povedal, da je bila nedavno v Ljubljani konferenca duhovnikov ljubljanske škofije. Na tej konferenci je škof dr. Gregorij Rožman izjavil, da se delovanje tožeče organizacije ne sklada z načeli katoliških organizacij. Obtoženec je končal svoj zagovor, da je prav v smislu tega razgovora z župnikom pojasnil mnenje tudi svojemu političnemu tovarišu, županu g. Černetu. Priča župan g. Cerne je potrdil razgovor z obtožencem v občinski pisarni. Vprašal je pričo, kaj je novega. Nato je obtoženec omenil, da je bila nedavno konfcrenca duhovnikov ljubljanske škofije in da so tam sklenili, da bo tožeča organizacija izločena iz sklopa katoliških organizacij. Priča župnik g. Jože Klopčič je nato izpovedal v bistvu sledeče: Na zborovanju duhovnikov ljubljanske škofije pod predsedstvom škofa dr. Gregorija Rožmana je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se je obsodila tožeča organizaciji, da ne spada več v zvezo katoliških organizacij. Tudi škof sam je po referatih posameznih govornikov izjavil, da se delovanje tožilke ne sklada z načeli katoliških organizacij. Priča g. Klopčič je še pristavil, da je o tej konferenci govoril z obtoženim Alojzijem Ainbrožičem in mu je v bistvu prav tako povedal, kakor je gori omenjeno. Škof dr. Gregorij Rožman je še pristavil, da bo resolucijo objavil v »škofijskem listu.« (Resolucija je bila v resnici objavljena. Op. uredn.) Zaslišane so bile še nekatere priče o bistvenih točkah, kako je podal obtoženec izjavo g. župnika v občinski pisarni in kako so jo drugi tolmačili. Po končanem dokazovanju je sodnik okrajnega sodišča g. Jože Tome objavil sodbo, 8 katero je bil toženi Alojzij Ainbrožič oproščen od obtožbe in ima nositi pravdne stroške tožeča JSZ. G. sodnik je oprostilno sodbo kratko utemeljeval: Obtoženi Alojzij Ainbrožič je oproščen zato. ker je govoril samo to, kar je izvedel od g. župnika Jožeta Klopčiča. ni nič dodal, ni nič spremenil. Obtoženec bi se lahko sklireval na opravičljivo zmoto, da to, kar je govoril, ni bilo resnično. Posrečil pa se ie obtožencu dokaz resnice," da so bile navedbe ob-toženčeve resnične. Zato je utemeljena oprostitev. Jugoslovanska strokovna zveza si je po svojem zastopniku pridržala tridnevni rok za izjavo glede oprostilne sodbe. Iz Julijske Krajine "Cerkvena novice. Župniji sv. Justa v Trsitu se je Y>dpovedal zaradi starosti in bolehnosti dosedanji stolni župnik mocs. Just Buttigoni. Ob tej priliki je bil imenovan za apostolskega protonotarja. Mesto kanonika sholastika, ki je bilo izpraznjeno s smrtjo mons. Slavca, je bilo podeljeno stolnemu kanoniku mons. Zianiju. Župnija pri Kopru )e bila podeljena g. Al. Rozmanu, doslej župniku v Do-ljeni vasi pod Učko. Župnija Riiana je bila podeljena tomošnjemu upravitelju Fr. Šibeniku. Na župnijo Povir pri Sežani je bil imenovan dosedanp župnik v Mar c žigah pri Kopru Anton Požar star. Povirski župnik in dekan Barbič se je umaknil v pekoj na duhovnijo Drago pri Trstu. — Na reško-tržaški meji sta bili vasi Tublje in Herpelje ločeni od brezoviške župnije in vtelešeni v župnijo Klanec. Pod Klanec bo zanaprej spadala tudi cela soseska Kozina, ki je bila doslej razdeljena na tri župnije (Klanec, Brezovico in Rodik). Pod Herpe-ljem se bo ustaoovila posebna kuracija, ki bo obsegala vasi Tublje, Herpelje in Kozino, ter bo odvisna od župnije v Klancu. Dušno pastirstvo v Tub-ljah bo za enkrat še opravljal župnik iz Brezovice. Prezgodnji Rrob. V Ozaljanu pri Gorici je po dolgi bolezni umrl 21 letni Venčko Spacapan, sin bivšega občinskega tajnika. Naj počiva v Bogu I Žalujočim iskreno sožalje! ..... Planina pri Vipavi. Po divji zimi, ki smo jo letos pretrpeli, nas nadlegujejo sedaj pa razne bolezni: influenca, pljučnica itd. Njih žrtve so mnogi mladi in priletni. Tudi smrt pobira z nenehajočo silo in prav nič ne izbira. Med drugimi je umrl 53-letni fant in posestnik Jože Pipan. V vojni si je nakopal bolezen :n je KateraieVaša mjNOVEJSt N I AN SE 9 Izmed 10 iena uporablja napačno barvo * c pudra. Napačna barva pudra Vam daje etrešen, trd »olepšan« izgled — napravi J a Vas starejšo, kakor 6te. Edini način, s katerim boste našli Vašo pravo nianso, Je, da preizkusite eno barvo pudra na eni, drugo barvo pa na drugI strani Vašega lica. Napravite še danes te poizkus z novimi dražestniml nionsami pudra Tokalon. Te najnovejše ntans« so mešane a pomočjo novega stroja »hromaskopa«. Kakor magično oko Izbira ta stroj barve z nepogrešljivo točnostjo. Zdaj al več »olepšavajočega« pudranja. Puder se tako dovršeno prilega koži, da izgleda, kakor da bi bil njen sestavni del. Puder Tokelon Je po patentiranem postopku pomešan t »kremsko peno«. Ta doseže, da se drži na licu ves dan, celo na vetru in v dežju. Poizkusite Se danea puder Tokalon. Opazujte, kako presenetljivo Izboljšanje bo povzročil v Vašem tenu._ vsa leta bolehal na nogi, sedaj ga je Vsemogočni rešil trpljenja. V svoji oporoki je zapustil župni cerkvi 500 lir. Bog naj mu bo milostiv sodnik! Zadušnica. V Kanalu so imeli 22. aprila slovesno mašo zadušnico za pokojnim msgr. Berlo-tom, ki je tu lepo vrsto let dekanoval in je bil tudi velik dobrotnik župne cerkve. K sv. maši se je zbralo mnogo Kanalcev, ki so pobožno počastili spomin svojega uglednega rojaka. Na ljubljanski velesejem! Kdor hoče izrabiti priliko in obiskati Ljubljano in njen letošnji velesejem se mora požuriti. Prijave za izlet, ki bo od 3. do 8. junija, se sprejemajo samo še danes, 30. aprila pri potovalnem uradu Oppiani v Gorici. Poročnik Heim v Vohunska povest iz časa svetovne vojne. »Kaj ti je dal ta dobri in plemeniti Nenesse to izjavo naklonjenosti in ljubezni?« »Dal jo je pod moja vrata. Našla sem jo zjutraj po tisti noči, ko ste prišli k njemu preiskovat.« »Trinajstega maja torej. Bomo videli! Nemogoče. Nenesse je bil ubit v noči od enajstega na dvanajstega maja. Njegova oporoka, kakor ti praviš, je sicer spisana enajstega maja. V noči od dvanajstega maja na trinajsti maj smo šli čez tvoj ozki hodnik. Slabo si sestavila svoj zagovor, dragica.« ... Liana je pomislila. Kmalu se ji je v očeh posvetilo razumevanje. Pričela je na dolgo in široko razlagati. Njena razlaga je bila vsa zmedena Heim jo je le s težavo pojasnil. Liana od il. maja popoldne do 13. maja zjutraj ni odprla svojih vrat. Tako je Nenesse čisto lahko odložil oporoko že lt. maja zvečer in jo je Liana dobila šele 13. maja zjutraj, ko je bil fetiefel že davno mrtev. , . , , TI . »Hm, dobro je za trenutek,« je rekel Heim. »Pojdi za hip ven « . . , Schmidt je naglo vzel tekst, pisan s pisalnim »trojem, ki ga je prinesel nek uradnik in ga primerjal z originalom. Neizpodbitno, v obeh primerih je rabil isti stroj. Tekst ni bi posebno nov, da bi sklepali, da je bil pred kratkim spre: menjen, pa tudi ne posebno obrabljen, 'da bi sklepali pomanjkanje jasnosti črk oporoke. Uci-vidno je moral biti trak zelo slab. Schmidt se je začudil, a ni na to polagal posebne važnosti. Heim. ki je gledal čez rame svojega tovariša, je vzkliknil: »Čudovito, ne?« .. »Nikakor,« je odgovoril Schmidt. »Nasprotno. čisto jasno. Kdaj ste dali ugrabiti ta aparat?« »Poglejmo... a, takoj. V noči dvanajstega maja, ko sem vas poslal spat. Odpustil sem stražnike in jim velel prenesti na varen kraj, kar se mi je zdelo vredno iz Stiefejove pisarne. Ne vem, čemu je imel tudi pisalni stroj?« »Nehote ste ravnali zelo previdno.. Sedaj imamo formalen dokaz, da je Liana vedela že enajstega maja, da je bil Stiefel umorjen v noči 11. na 12. maja. Poglejmo. Očividno je sa: ma natipkala ta papir. Nihče drugi nima pri tem koristi. Če je imela priliko, da ga je naredila po naši preiskavi, bi se lahko zgovarjala: »Ko ste prišli, sem slutila, da se je zgodilo nekaj groznega in sem skušala zagotoviti -svo jo... dediščino, ki bi jo vi tako ali tako lahko odkrili.« Ko ste zaplenili pisalni stroj, ste ji preprečili ta izgovor. Oporoko je napisala ze pred deseto ali dvanajsto uro zvečer. Morala vam bo povedati, kako in zakaj je vedela, da je Nenesse mrtev.« »Očividno,« je rekel Ileim. »Poskusimo.« Poklicali so žensko. »Samo majhna zapreka je še,« je začel vrhovni poročnik in se delal, kakor da škriplje z zobmi. »Tvoj prijatelj Stiefel se ni sam umoril! Nekdo ga je ubil, kar ti veš. Na tvojo nesrečo vem tudi jaz. Ne? To te je presenetilo. Nisi mislila na to. Nič več ne bo šlo tako naprej. Nesreča je.« »Saj jaz nisem nikoli rekla, da se je sam umoril,« je ugovarjala žena. »Kolikor sera gn poznala, nisem nikoli mislila, da je to njegov namen. Mislila sem... da je pobegnil.« »Brez šale. Obtožim te. da si ubila Stiefela v noči od 11. na 12. maja in ga vrgla v kanal, preden si prišla do Valla; obtožim te tudi, da si to laži oporoko natipkala 12. maja, ko si izropala blagajno svojega ljubimca. Si dobro razumela. Ali hočeš, da začnem znova?« »Prisgam, da ga nisem jaz. Prisegam.« Pričela je cepetati in zmerjati s strašno kričavim glasom. Nato se je njeno teto mučno stegnilo. Sklepi so pokali kakor bi bili iz suhega lesa. Oči so se obupno obračale. Bila je v veliki živčni depresiji. Heim ji je od zadaj pri-solil krepko zaušnico, ki je povzročila, da ji je rdeči klobuček odletel z glave v kot. Liana se je joka je sesedla na stol. , »No, govori,« je rekel Heim. »Molk je priznanje.« , .. .. Napravila je strašen obraz. V svoji pomilovanja vredni naivnosti je navajala celo ploho neutemeljenih dokazov in neumestnih ugovorov. Da bi to preprečil je začel Heim redno sprasevan j e« »Kaj si delala ponoči od U. do 12. maja?« »Nič, bila sem sama. Spala sem, doma.« »Torej te ni nihče videl? Nihče ne more to potrditi?« . Razprava je trajala deset minut, da je priznala. »Kdaj si natipkala ta papir?« »Nisem ga jaz. Ne znam pisati na stroj.« »No torej! To ni nič, draga... Vsakdo zna. Bolj ali manj hitro, to ni važno. No... Kdaj?« »Nisem jaz.« Kdo torej?« »Ne vem.« »Kako si vedela, da je Nenesse mrtev?« »iNisem prej vedela, dokler niso vsi v mestu o tem govorili. Lastnik moje hiše mi je prvi povedal.« »Kako si ubila Nenessa?« »Nisem ga jaz.« »Ti, no, priznaj. Nisi dovolj močna. To je nreveč enostavno. Zgubljena si. Končano je. No, priznaj.« Dekle je znova začelo jokati v kratkih izbruhih Schmidt ji je ves besen prisolil dve zaušnici, ki sta jo pretresle od pet do glave. Heim je udarjal po mizi z bičem iz volovske žile, ki je žvižgalo po zraku in pokala po mizi v rednih enakomernih presledkih. Ob vsakem udaru je Liana poskočila in se stresla. Kmalu je kakor hipnotizirana sledila z očmi polnimi groze za bičem. V taktu je Heim povzel: »No, priznaj!... Priznaj. To je v tvojo korist. Ti nisi udarca sama zadala. Ce si nedolžna, te ne bom kaznoval. In... saj je sodišče vedno usmiljeno z nesrečno žensko. Stiefel te je topel, ali ne? Izrabljal te je. Bil je krut s teboj.« »Nisem ga jaz.« »Razumi. Pomagal ti bom, da dokažeš. Toda povej mi imena svojih sokrivcev. Če si bila sama, te bomo ustrelili. Če pa zvem za drugega, bom rekel, da so te prisilili in da si prišla sporočat, brž ko si mogla. Vse drugačno življenje boš imela potem. Lepo dekle ni nikoli v zadregi. No priznaj, kdaj si natipkala papir?« Z zmedenosti je dekletu prišla misel, ki jo je obupno skušala natančno določiti. Nekaj je iskala. »Če bi jaz to storila...« Ni šlo. Utihnila je. Schmidt je dobi! nekoliko upanja. »Ah! Daj. Dobro vem, da boš končno le razumela, da je samo eno sredstvo, da se izmotaš. Vsak zase v življenju. Tako je pravilo. Daj. Povej!« Zenskino oko se je zasvetilo. »Če bi bila storila to, bi vsekakor vedela, da je mrtev, že ponoči II. maja in bi vam pokazala ojKiroko zvečer 12 maja, ko ste prišli preiskovat hišo. In zatrjevala bi. da sem ljubila Nenessa. Bila bi žalostna. Prosim vas. Razumite me, da vam pripovedujem čisto resnico.« »Heimov korobač je ostal v zraku. Schmidt je namršil obrvi in umolknil. Očarana nad svojim plenom, vsa zamišljena v svoj boj, da mehanično izsilita iz obtoženke priznanje. O njeni krivdi nista nič več dvomila. Nič več si nista delala težav, da bi razmišljala te podrobnosti. Nič več ju ni ganilo. »No torej, to dokazuje, da si se varala,« je za godrnjal Ileim po daljšem premolku. Nisi zlobna, to vem. Priznaj, no.« — >Ne.< T—w Najnovejše dogodke iz vsega sveta Vam pove takoj fflende radio Pogoaska ligurnoit ■ (Mota zvoka - Okuina oblika - Izradno povodna ccna Tipa 195 W, 4 elektronski...........dlu 347S-— » 210 W, 5 » ......... » 21« GW. 5 elektronski (univerzalni) . . zastopstvo za Ljubljano in okolico: Radiotehnik ŠETENA FR., Ljubljana Strokovaa popravila vseh vrst radio aparatov Domobranska 27. — telefon >1.33-64 » 4050'— » 4373'— MALI OGLASI V malih oglasih velja vsak« beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskano naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka potltna vrstica po S din. — Za pismeno odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službo sprevodnika k tovornemu avtomobilu iščem. Naslov v upravi Slov.« pod št. 6269. mu n Vrtnarja . pridnega, takoj- sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 6581. (b Mizarskega pomočnika za furnirano pohištvo sprejme v stalno službo Krže, pohištvo, Vrhnika. Saldakontistinjo popolnoma samostojno, z večletno prakso, sprejme veletrgovina. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sal-dukontistinja« št. 6565. Organisti - pozor! Iščem si organiffta - namestnika. spretnega na orglah in v petju, samskega, za devet mesecev, ko bom služil vojake. — Frosto lepo opremljeno stanovanje ln mu plačam v denarju 800 din mesečno. Oglasiti se Je takoj v podružnici »Slovenca« v Colju. Pekovskega pomočnika pridnega, mlajšo moč — sprejmemo za takojšen nastop. Ponudbe v podr. »SI;« v Celju pod »Spreten« št. 6556. Trgovskega pomočnika in pomočnico, z dobrimi spričevali, sprejme takoj ali pozneje Sever & Co., Ljubljana. Fanta z dežele sprejmem za raznašalca in za hišna dela. Ponudbe v podr. »SI.« v Celju pod »Priden ln pošten« št. 6555. Denar Hranilne knjižice 3% obveznice tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 Šivalni stroj nov, prodam. Ljubljana, Opekarska cesta 31. (1 Darila za birmance in birmanke kakor ročne torbice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike Itd., v veliki Izbiri priporoča Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta št. 13 Umrla nam je naša ljubljena Štefka Moljk učenka H. rai nrfšč. šrtfe pVi oštilinkah Pogreb nepozabljene, ljubljene Štefke bo v sredo, 1. maja ob K večnemu počitku je legel naš preblagi stric, gospod Jakob Avšič pis. ravnatelj banke »Slavije« v p. dne 28. aprila 1940, v 89. letu svoje starosti. Pogreb bo dne 30. aprila 1940 ob dveh popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. aprila 1940. Ana Tomšič roj. šiška in ostalo sorodstvo. Pekovski pomočnik vojaščine prost, Išče stalno službo. Dolenc Maks, Slov. Javornik 222. 19 letno dekle z mešč. šolo ln malo maturo Išče primerno službo. Ponudbe na J. Jeločnlk, Dolonjska 13, Ljubljana. rmam Dvostanovanjsko vilo z vrtom, prodam, škerja-nec, Zeljarska 11. Stavbno parcelo v bližini kolodvora Jarše —Mengeš, proda Peterlin, Preserjo 53, p. Radomlje. Hišo-vilo trostanovanjsko, prodam Zgornji šlškl-Dravlje, Bitenčeva 3 (pri šolt). -Solidno zidana, najnovejše. Dohodki 6Vi*/» zagotovljeni. Potrebne Informacije se dobe v Društvu hiš. posestnikov v LJubljani. '•}'?'; U- itanoianja IŠČEJO: Enosobno stanovanje iščeta dve osebi za junij ali pozneje. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Točen plačnik« št. 6564. ODDAJO: Enosobno stanovanje manzardno, oddam 1. junija v vili pri sv. Jožefu za 350 din. Naslov V upr. »Slov.« pod št. 6563. - IHMi ODDAJO: Opremljeno sobo takoj oddam solidni gospodični. Celovška 137. (s Gospodično-sostanovalko sprejme gospa. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6533. Dva gospoda sprejmem na stanovanje. Mancinl, Sv. Petra nasip št. 71. 4- Naša iskreno ljubljena, predobra mama, babica, prababica, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa Tončka Košir roj. Juvan vdova trgovca in posestnika je danes, dne 28. aprila zjutraj, previdena s tolažili svete vere, za vedno zatisnila svoje trudne oči. . Gospod, ki si jo milostno rešil njenega velikega trpljenja, sprejmi jo dobrotno v svojih dvorih. . . Na njeni zadnji poti jo sprejmemo v torek, dne 30. aprila ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 1, na mestno pokopališče, kjer jo položimo k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Prosimo tihega sožalja. Š k o f j a Loka, dne 28. aprila 1940. V globoki žalosti rodbine: Košir, Gorjanc, dr. Gantar, Thaler, Guzclj in Juvan. V neizmerni žalosti potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni, nepozabni soprog, sin, brat in svak, gospod Armin Grad lesni trgovec in rezervni pešad. podporočnik danes nenadoma umrl v najlepši moški dobi. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 1. maja ob y3i popoldne izpred hiše žalosti v Mojstrani štev. 20 na dovško pokopališče. Mojstrana, Ljubljana, dne 29. aprila 1940. Gizela Grad, vdova Dernič, roj. Eabif, posestnica, soproga; .Tanko in Boris Dernič, pastorka; Avgust in Amalija Grad, starši; Avgust in Valter, brata; Janez Rabič, nadzornik dvornega lovišča in hotelir, tast; Minca Zupan, učiteljica, Rudi Zupan, trgovec, Ivanka Rabič in Rezi Grad, svak in svakinja ter ostalo sorodstvo. '11 «1« .SLAVIJA", jugoslovanska zavarovalna banka, naznanja, da je umrl njen bivši pod-ravnatelj, gospod Jakob Avšič Ohranjen mu bo časten spomin. V Ljubljani, dne 29. aprila 1940 Ravnateljstvo „Slavile", i-jgoslovanske zavarovalne banke v Ljubljani Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenf.iK