MUZEJSKO DRUŠTVO IN
ARHEOLOGIJA OD 1893 DO 1945
IVAN ŽIŽEK
Namen članka ni analiza arheološkega dela
v okviru Muzejskega društva, ampak kronolo-
ški pregled prisotnosti arheologije v njegovem
delovanju. 1 Je pa priložnost, da se ponovno
spomnimo zaslužnih strokovnjakov, ki so pri-
bližali vedenje o antični Poetovioni, njenih
prebivalcih in njihovem delu, saj so si ti po-
stavili na tem koncu Slovenije največje rim-
sko mesto pri nas. Pričujoči zapis pa je tudi
spomin na vse brezimne arheološke kopače,
restavratorje, risarje, saj bi brez njih arheologi
kaj malo napravili.
Kronologija
1893 Gaupmann, Ott, Omig in drugi lju-
bitelji starin ustanovijo Muzejsko društvo.
1894 V Zgodovinskem arhivu Ptuj je
ohranjeno pismo Martina Vnuka, v katerem
omenja grobove.
1895 Franc "Ferk je izkopaval na Zg. Bre-
gu in Zg. Hajdini in našel opeke z žigi legij,
fibule, žare, koščene igle, novce, keramiko,
terrò sigillato, itd. Kohaut prevzame novce in
fibule, ki so bili najdeni na Adelsbergerjevem
posestvu na Štukih.
1896 Izkopavanje Franca Ferka na Zg.
Hajdini in na Zg. Bregu. Kohaut prevzame
novce in ostalo arheološko gradivo (pismeno
spročilo F. Matjašiča z dne 26.8.).
1897 Ferk izkopava na Zg. Bregu in Zg.
Hajdini. Iz tega leta imamo pismo Martina
Vnuka o najdbah.
1898 Izkopavanje na minoritski njivi pri
srednješolskem centru, kjer so našli antično
opeko in rimske novce. Oktobra Gurlitt na
Sp. Hajdini odkrije prvi mitrej.
1899 Gurlitt preda Muzejskemu društvu
najdbe, ki jih je izkopal prejšnje leto. Muzej-
sko društvo izkopava na Zg. Hajdini in Zg.
Bregu ter Panorami.
1901 Gurlitt tega leta odkrije drugi mitrej
na Sp. Hajdini, 50 metrov južneje od prvega.
Rimske najdbe pri nekdanjem hotelu Ostber-
ger - danes je tu hotel Mitra. Na Panorami so
pri izkopavanju našli relief boginje Epone.
Muzejsko društvo je izkopavalo tudi na Omi-
ggovi njivi.
1902 V Dravi so našli rimske kamne, o
čemer je v Zgodovinskem arhivu Ptuj ohra-
njen dopis. Društvo je obvestilo svoje člane o
grobovih, ki jih je izkopal Martin Vnuk. Gur-
litt pa je poslal pismo v zvezi z izkopavanji.
1903 V jeseni so izkopavali na Zg. Bregu
južno od rimske ceste ter pri tem odkrili teme-
lje stavb, fragmentiran mozaik, keramiko, ste-
klo, itd. Pri svojem delu so naleteli tudi na se-
verni rob velikega kasnoantičnega grobišča.
Gurlitt v pismih obvesti društvo o izkopava-
njih.
1904 Nadaljevanje izkopavanja na Zg.
Bregu. Decembra so tu našli oltar, posvečen
bogu Drave - Dravus Augustus. Na področju
kasarne so na mestu kasnejšega oficirskega pa-
viljona raziskali del ceste in del stavb ob njej.
1905 Veliko izkopavanje muzejskega dru-
štva pod vodstvom Viktorja Skrabarja na Zg.
Bregu. Izkopali so temelje hiš, večjo količino
drobnega arheološkega materiala, kanalizaci-
jo, itd.
1906 Viktor Skrabar poroča o lončenih
posodah s kačami. V zgodovinskem arhivu je
ohranjen dopis o prenosu marmornega kamna
iz zakristije cerkve sv. Martina na Hajdini v
muzej.
1907 V poročilu Muzejskega društva za to
leto beremo o izkopavanju na Vičavi in loci-
ranju rimske ceste v Krčevini. Zgodovinski ar-
hiv Ptuj hrani pogodbo Franca Ferka z lastni-
ki zemljišč na Zg. in Sp. Hajdini, ki dovoljuje
samo njemu izkopavati na tem področju pod
vodstvom Martina Vnuka. Pogodba zajema
tudi člen, da izkopavalec vrne zemljišče v pr-
votno stanje. Podobna pogodba je bila skle-
njena tudi z lastniki zemljišč v Krčevini.
1908 Poročilo Muzejskega društva ome-
nja izkopavanje rimskega grobišča na Zg. Bre-
gu in rimsko vilo s hipokavstom.
1909 Viktor Skrabar odkrije staroslovan-
sko grobišče na ptujskem gradu. Mihovil
Abramič izkopava poznorimsko grobišče na
Zg. Bregu. Na Zg. Hajdini, ob pragerski cesti,
so našli žgane grobove, v katerih so bili: žare,
vrči, oljenke, balzamariji, srebrn prstan, dva
napisna kamna.
1910 Pri kopanju temeljev za šolo na Bre-
gu so našli skeletne grobove, pri sv. Roku pa
prazgodovinske črepinje. Društvo je poizkus-
no izkopavalo tudi na Vičavi.
1911 Poizkusnp izkopavanje na Vičavi ter
izkopavanje zgodnjeantičnega grobišča na Zg.
Hajdini. Tega leta je Mihovil Abramič izko-
paval na Panorami za grofa Herbersteina, ki je
to delo tudi financiral.
1912 V Zgodovinskem arhivu Ptuj, hrani-
jo situacijski načrt izkopavanj pri vojašnici na
Vičavi, kjer so našli rimske zidove, dele klo-
ake in cesto Celeia - Poetovio - Savaria. Na
Zg. Hajdini so izkopali temelje grobnic in žga-
ne grobove. Pri rušenju ograjenega zidu pri
cerkvi sv. Ožbolta so našli naslednjo plastiko:
Jupitrovo glavo, Ikarusa in leva.
148
Izkopavanja velikega antičnega grobišča na Hajdini 14.2.1889 (Franc Ferk, Martin Vnuk)
1913 Viktor Skrabar je tega leta odkril na
Zg. Bregu ostanek rimskega mostu in frag-
mentiran napis iz Hadrijanovega časa. Odkril
je tudi tretji mitrej, ostanke rimskih stavb in
kasnoantične grobove. Balduin Saria je izko-
paval na Panorami ter raziskal villo urbano s
kopališčem, zidove stavb, itd.
1914 Walter Schmid Muzejskemu društvu
poroča o svojem izkopavanju na Zg. Bregu.
Od 26. julija do 15. avgusta je raziskoval tudi
na Sp. Hajdini.
1915 Viktor Skrabar je raziskoval na Pa-
norami kasnoantično grobišče.
1916 Sondiranje za tretjim mitrejem, kjer
so našli temelje hiš in del kanalizacije.
1918 Walter Schmid je izkopaval zahod-
no od tretjega mitreja na Omigovi njivi in na
Sp. Hajdini, kjer je našel temelje horree.
1919 Tudi tega leta je izkopaval Walter
Schmid, vendar dokumentacija ni ohranjena.
V Zgodovinskem arhivu Ptuj je ohranjena
njegova ponudba, da zapiske, ki so še pri
njem, podari muzeju. Notar Winkler je izko-
paval na Zupančičevi njivi jugovzhodno od
ljudskega vrta ob rimski cesti.
1920 Na posestvu Pezdička na Sp. Hajdi-
ni so sondirali. Severno od cerkve sv. Ožbolta
je bila odkrita rimska lončarska in opekarska
delavnica, v gramoznici pri pokopališču v Ro-
goznici pa temelji antične stavbe.
1922 Viktor Skrabar je izkopaval v Skor-
bi.
1923 Ptujsko Muzejsko društvo je delavno
praznovalo tri desetletja svojega delovanja.
Na Ptuju so se zbrali od 1.-4. septembra na
kongresu jugoslovanski arheologi, prišli pa so
tudi gostje iz Avstrije. Eden najpomembnejših.
sklepov je bil, da se izdela arheološka karta
Jugoslavije.
1924 Na posestvu Meznariča in Skrbinška
so našli dva zgodnjeantična grobova.
1925 V Orešju pri Ptuju so odkrili grobo-
ve s konca 3. stoletja, zbirka se je množila z
naključno najdenimi predmeti kot so: odtis
geme, arhitektonski člen zgodnjekrščanske ba-
zilike iz Havlekove hiše, različni arheološki
material s Sp. Hajdine (Senkovič) itd. Vincen-
tič ponuja v odkup 800 rimskih novcev muze-
ju. Izkopavanje na vrtu za dominikanskim sa-
mostanom.
1926 Društvo je izdalo vodnik Poetovio
Mihovila Abramiča. Na vrtu Kravagne so na-
šli rimsko cesto, opeke, keramiko...
1927 Mihovil Abramič je raziskoval krip-
to cerkve sv. Ožbolta in ugotovil, da so stene
deloma zidane iz rimskih kamnov. Viktor
Skrabar pa je na Dobnikovem vrtu na Sp.
Hajdini odkril rimske ostaline treh gradbenih
faz. Jeseni so delavci oblastne sadjarske dre-
vesnice ob vznožju Panorame odkrili ostanke
ogromnega rimskega poslopja. Med ruševina-
mi so našli vodnjak, katerega gornji del je iz-
delan iz enega kamna.
1928 Balduin Saria in Viktor Skrabar sta
sondirala na dvorišču dominikanskega samo-
stana in pred njim. Našla sta ostanke rimskih
zidov, opek, keramike, novcev.
1929 Smodič na Zg. Hajdini pri šoli reši
nekaj grobov, ki pripadajo velikemu zgod-
njeantičnemu grobišču. Na Sp. Hajdini je bil
najden depo rimskih novcev iz Konstancije-
vega časa.
1930 V Vidmu so našli nagrobnik stotnika
legije VIII. Augustae. Postavitev drugega mi-.
149
Izkopavanje term na Panorami leta 1913 (Balduin
Saria)
treja v kripto cefkve dominikanskega samo-
stana.
1931 Arheološka raziskovanja so se ome-
jevala na slučajne najdbe: ob gradbenih delih
za stavbo kmetijske hranilnice in posojilnice,
grobovi na Zg. Hajdini, nekaj predmetov z
Omigove pristave, pred magistratom pa rim-
ske opeke, nagrobnik in keramika.
1932 Pri adaptaciji hiše na Titovem trgu
so našli starokrščansko oltarno menzo, ki so
jo delavci razbili, keramiko, ter oltar posve-
čen Liberu in Liberi. V gramoznici na Zg.
Hajdini so tega leta našli grobove iz zgodnje
antike, na Zg. Bregu pa spodnji del rimskega
nagrobnika z reliefom Romulusa in Remulu-
sa.
1933 Pri kopanju gramoza na Zg. Hjadini
delavci najdejo lepe vrče različnih oblik in ve-
likosti, oljenko, ter dva pokrova z valovito or-
namentiko, itd. Mihovil Abramič je izkopaval
južno od cerkve sv. Jurija in našel kapelo sv.
Mihaela.
1934 Na Mestnem vrhu najdejo rimski
nagrobnik Marcusa Titiusa Zosima, pri tre-
tjem mitreju otroški grob z dvema zapestnica-
ma, na Panorami bradato glavico, na prostoru
bolnišnice pa preprost sarkofag, v katerem je
bil odlomek male fibule in novčiča iz Kon-
stantinovega časa.
1935 Walter Schmid je vodil velika izko-
pavanja na Sp. Hajdini, kamor je lociral fo-
rum. Na jugozahodnem pobočju Panorame so
odkrili zidane grobove iz opek, obložene ter
pokrite z rezanim kamenjem, odlomki starej-
ših oltarjev in spomenikov. Muzejska zbirka
se je povečala z naključnimi najdbami z Zg.
Hajdine (grobišče), kamnitimi fragmenti zgod-
njekrščanske bazilike (prostor vzhodno od trž-
nice) in še nekaterimi predmeti.
1936 Pod hajdinsko cerkvijo so našli skle-
do iz terre sigillate.
1937 V Zgodovinskem arhivu Ptuj hrani-
jo račun za Mihovila Abramiča, ki je izkopa-
val na minoritskih njivah za mestnim poko-
pališčem, kjer je našel temelje rimske vile in
poznoantično grobišče. Na Zg. Hajdini so na-
šli zgodnjeantične grobove, v Stojncih latenski
grob, na Panorami pa je Balduin Saria razi-
skoval potek rimske ceste.
1938 Balduin Saria je raziskoval potek
rimskega vodovoda, ki ga je zgradila legija
XIII. Gemina, od Frama do Petovione. Na Zg.
Hajdini so našli grobove iz zgodnje antike.
1939 Muzejsko društvo je pridobilo laten-
ske in rimske predmete iz grobišča v Forminu.
1941 Anton Smodič pred vojno nevarnos-
tjo dragocne predmete shrani v zaboje.
Med vojno Muzejsko društvo ni delovalo,
vendar se je arheološka aktivnost nadaljevala
pod vodstvom Walteija Schmida, Balduina
Sarie in Rudolfa Brataniča.
1941 Balduin Saria je izkopaval med cer-
kvijo sv. Jurija in gledališčem.
1942 Walter Schmid je izkopaval na Sp.
Hajdini, na Zupančičevem vrtu in našel teme-
lje zgodnjekrščanske cerkve. Jeseni istega leta
je raziskoval tudi na Mariničevem vrtu (mate-
rial je odpeljal, o izkopavanju pa ni poročila).
1943 Walter Schmid izkopava na Sp. Haj-
dini, na križišču cest Ptuj, Pragersko, Mari-
bor. Rudolf Bratanič v Ormožu najde halštat-
sko keramiko, pri gradnji barake blizu okoli-
ške šole na Ptuju pa dva votivna napisa.
1944 Bratanič je muzejske predmete skril
v kripto dominikanskega samostana in jih re-
šil pred evakuacijo v Murau.
1945 Pri bombardiranju Ptuja je letalska
bomba na Panorami odkopala votivni oltar
posvečen Jupitru. Rudolf Bratanič je po kon-
čani vojni inventariziral vso arheološko zbir-
ko.
Namesto zaključka:
Naslednje leto bo leto, ki se ga bomo v Po-
krajinskem muzeju Ptuj spomnili z vsem spo-
štovanjem. Minilo bo namreč 100 let od usta-
novitve Muzejskega društva. Daleč je že
1893., ko so se zbrali zanesenjaki in ljubitelji
starin, si napisali statut-pravilnik o delovanju
in skušali preprečiti drugim muzejem odnaša-
ti starine.2. Marsikateri predmet pa je končal
v zasebni zbirki ali pa je bil zaradi nevednosti
razbit in uničen. Takoj po ustanovitvi društva
so si člani zadali nalogo postaviti muzej in
javnosti prikazati vse bogastvo, ki ga premo-
reta stari Ptuj in okolica. Organizirali in delno
financirali so arheološka izkopavanja z ugled-
nimi arheologi takratnega časa. Preko njih je
Ptuj zaslovel kot eno pomembnejših antičnih
150
mest province Panonije. Najdbe so dopolnje-
vale poselitveno sliko tega prostora in širile
znanje o umetnosti, arhitekturi, religiji, roko-
delskih spretnostih in oblikah pokopa pokoj-
nih.
1894. leta je občina dodelila društvu sobo
in to je verjetno leto, ko se pojavijo potrebe po
prezentaciji že pridobljenih predmetov. Franc
Ferk je ponudil svojo zasebno zbirko Muzej-
skemu društvu s pogojem, da se muzej imenu-
je po njem. Ker vemo, da je Ferk veliko izko-
paval na Zg. Hajdini, je društvo to ponudbo z
veseljem sprejelo, kljub večkratnim sporom.
Zbirka se je vsako leto dopolnjevala, pro-
storska stiska je bila velika. Problem sta 1928.
leta umno razrešila Mestna občina in župan
Brenčič z odkupom dominikanskega samosta-
na.3 Tu so nanovo postavili muzejsko zbirko
in po podatkih, dostopnih v Zgodovinskem
arhivu Ptuj, velikopotezno pripravili odprtje
zbirk. Ti prostori so zadovoljevali potrebe
Ferkovega muzeja do 1945. leta, ko pride do
drugačne organiziranosti. Muzej postane de-
lovna organizacija z zaposlenimi strokovnimi
delavci in tehničnim osebjem. Po vojni se te-
žišče dela prenese iz dominikanskega samo-
stana na grad, arheologija prične padati v
anonimnost.4 Pojavlja se pa redno na prvih
ali zadnjih straneh dnevnega časopisja ob no-
vih odkritjih, brez kasnejše strokovne obdela-
ve.
Lažni standard in gradbena manija posegata
v antične kulturne plasti. Arheološka stroka
niti organizacijsko niti strokovno ne dohaja
zahtev, ki so postavljene prednjo. Arheološki
areali, vredni sistematičnega arheološkega ra-
ziskovanja, so deležni le arheološkega nad-
zora, v skrajnem primeru pa zaščitnega izko-
pavanja v okviru gradbenih norm. 5
Arheološko gradivo pa se je množilo in se
še množi. Vsi programi so se zreducirali na iz-
kopavanja, izdelavo predračunov in pisanja
poročil o opravljenem delu, ki dostikrat ne za-
služi prehodne ocene. Edini rezutat so unikat-
ni predmeti, ki pa so varno zaklenjeni v pre-
dalih in tako skriti strokovni in širši javnosti.
OPOMBE
1. Zgodovino arheološkega raziskovanja na Ruju je
podala Iva Mikl-Curk v Ptujskem zborniku ob ti-
sočdevetstoletnici 1969. leta. — 2. Raziskovanja na
našem področju je izvajal graški deželni muzej Jo-
anneum po ustanovitvi arheološko epigrafske kate-
dre na Dunaju. Zanj so izkopavali: W. Gurlitt, O.
Fischbah in A. Premerstein. — 3. Vsaka asociacija
na kasarno Dušana Kvadra je zgolj naključna. — 4.
Od 1945 do 1950 so na ptujskem gradu in Panora-
mi izkopavali Paola in Josip Korošec ter Josip Kle-
mene, ki so svoje terensko delo strokovno obdelali.
Za njimi je vse ostalo delo opravljeno preveč stihij-
sko. — 5. Ali ni to naša lažna morala o reševanju
arheološkega materiala in arhitekture pred gradbe-
nimi stroji, saj so cela področja že pred tem bila na-
menjena uničenju?
LITERATURA
Poročila muzejskega društva v Časopisu za zgodo-
vino in narodopisje XVII, 1922. - XXXV, 1939.
leta. — M. Abramič, Poetovio, 1925. str. 45-50 s
pripadajočo literaturo. — I. Mikl-Curk, Zgodovina
arhološkega raziskovanja v Ruju, Poetovio - Ptuj
69-1969, str. 7-17, s starejšo literaturo. — J. Emer-
šič, Gradivo za bibliografijo Ruja in okoUce, 1985,
str. 54-62. — B. Slapšak, Poročilo o delu PZE za
arheologijo pri urejanju depoja v februarju in mar-
cu leta 1981, Arheo 01, 1981, str. 49-51 — A. Kla-
sinc, Razna dela v okviru muzejskega društva in
muzeja, rokopis v Zgodovinskem arhivu Ptuj —
Arhiv muzejskega društva v ZAP, predvsem v ška-
tlah MD 5 in 6
151