Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Eokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu ,,Ilira44 \ Celovcu.
Leto XI.	V Celovcu, 10. junija 1892.	Štev. 16.
Naša šolska rana.
Ako vedno in vedno zopet na naše žalostne šolske razmere pozornost obračamo, ne godi se to, kakor bi ne imeli kaj druzega pisati, ampak zato, ker je ta rana na našem nàrodnem telesu najbolj pereča in boleča ter se z vso močjo na to dela, da bi se nikdar ne zacelila. Znano je, da je c. k. deželni šolski sovet vsled vednih pritožb slovenskih državnih poslancev in vsled ukaza c. k. učnega ministerstva dné 26. sept. 1890, št. 1623, izdal odlok, s kterim se je zaukazalo, da se imajo na dvojezičnih šolah otroci po tri ure na teden tudi slovenščine učiti. Ta pičla milost pa je zgubila vso vrednost po določbah, ktere so jo spremljevale. Določilo se je namreč, da niso vsi slovenski otroci dolžni, hoditi v te slovenske ure, ampak le tisti, kterih stariši to želijo. Starišem in otrokom pa se je vzelo veselje do teh slovenskih ur z drugo določbo, da se te tri slovenske ure ne smejo oštevati med celi pouk, temveč da morajo taki otroci tri ure na teden več v šoli ostati. In da so se slovenski otroci tem uram radi umaknili, pripomogla je tretja določba, ki je zaukazala, da naj se postavijo slovenske ure na konec dopoldanskega pouka. Otroci so šole kmalu siti in proti poludne so tudi že lačni, toraj si želijo domov; jasno je, da so radi stariše prosili, naj jih oprostijo teh do-kladnih slovenskih ur. Starišem tudi ni bilo ljubo, da bi otroci zavolj slovenščine tri ure več v šoli ostajati morali, opoludne prepozno na dom prihajali ter južino in delo zamujali. Učiteljem je bilo toraj lahko, stariše pregovoriti, da svojih otrok niso puščali v slovenski uri, kar so učitelji tem rajši storili, ker tudi oni niso bili veseli, da bi morali vsaki teden tri ure po vrhu učiti. Y resnici se je le malo otrok oglasilo za slovenski pouk. Slovenski rodoljubi tega novega odloka pač niso bili veseli, ker so spoznali, da slovenščini nič ne bo koristil, in vendar se bo reklo, da se je za Slovence nekaj storilo. Yse to je pojasnil preč. g. poslanec Klun v izvrstnem govoru dné 13. novembra 1891 (beri „Mir“ št. 22. od 1. 1891.). Pa še tisti dan mu je odgovarjal učni minister g. baron dr. Gautsch, branil koroško deželno šolsko oblast in naznanil, da je c. k. deželni šolski sovet dné 9. novembra izdal nov odlok, po kterem se bodo tri šolske ure za slovenščino uvrstile med druge šolske ure celega tedna, da ne bo treba slovenskim otrokom, ki se hočejo tega pouka vdeležiti, tri ure več v šolo hoditi, in da sme v srednjem in višjem razredu odpasti po ena ura risanja in telovadbe, da se pridobi čas za slovenščino.
Po teh ministrovih besedah smo se res nadejali, da se bode našim postavnim in opravičenim terjatvam gledé poučevanja naših slovenskih otrok v maternem jeziku vsaj nekoliko ustreglo. Pa varali smo se. Odkar je pričelo novo šolsko leto, čujemo od raznih strani pritožbe starišev, da je gledé slovenskega pouka v šoli ostalo vse pri starem : kajti tisti šolarji, kterih stariši so se za pouk v slovenščini oglasili, morajo vsaki teden tri ure več ostati v šoli, kakor drugi, ki so slovenščine oproščeni.
Nam pa se je vendar le prečudno zdelo, kako si upajo učitelji drugače ravnati, kakor je učni minister očitno v državnem zboru govoril in kakor zaukazujejo odloki višjih šolskih oblastij. Zato smo začeli iskati tisti odlok ter pregledali knjigo, ki je ravno kar prišla na svitlo in se glasi:
„Najvažnejše šolske postave z učnimi načrti za Koroško po ukazu c. k. učnega ministerstva dné 12. aprila 1892, št. 7122.“ (Die wichtigsten Yolksschulgesetze sammt den Lehrplanen, tur das Herzogthum Karaten. Heraus-gegeben im Auftrage des k. k. Ministeriums tur Cultus und Unterricht. Laut Erlass vom 12. Aprii 1892, Z. 7122. Wien. Im k. k. Schulbiicherver-lage. 1892.)
V tej knjigi smo pač našli posledice prvega odloka deželnega šolskega soveta zastran tri-urnega pouka v slovenščini, toda ozira na drugi odlok od 9. nov. 1891, o kterem je g. minister govoril, na svoje začudenje nismo našli.
Pomisliti je treba, da je c. k. učno ministerstvo to knjigo še le 12. aprila 1892 na svitlo dala, toraj nam je nerazumljivo, zakaj se v knjigo ni sprejel tudi odlok od 9. nov. 1891.?! Mislili smo že skoro, da tega odloka morda sploh ni. Nazadnje pa se nam je vendar posrečilo, ga v roke dobiti. Odlok deželnega soveta od 9. nov. 1891, št. 3178, se glasi in določuje tako-le:	A'
„1. Slovenščina naj se uči, kakor nemščina, po krajevnih razmerah raznih šol v tedenskem učnem času.
2.	Pouk v slovenščini na dvojezičnih šolah je za vse otroke obvezen. Ako pa stariši prosijo, naj se njih otroci tega pouka oprostijo, se jim mora ustreči. Ta želja se lahko izreče pismeno ali ustmeno, ali pa pri šolskem vpisovanju.
3.	Da se otroci preveč ne obremenijo, sme v srednjem in višjem razredu izostati po ena ura risanja in telovadbe. Te določbe naj brž v veljavo stopijo v tistih šolah, na kterih se šolsko leto ravno zdaj začne ; na drugih šolah pa o ve-liki^noči, kedar se šolsko leto prične."
To je tedaj od besede do besede tisti ukaz, kterega so c. k. okrajni šolski soveti vsem učiteljem po deželi razglasili in izvestno dostavili, naj po tej določbi natanjko ravnajo. Prva točka res ni posebno jasna. Pravi namreč, naj se slovenščina uči, kakor nemščina, v tedenskem učnem času. Da se mora to tako razumeti, da se slovenski otroci ne smejo siliti, zavolj slovenskih ur po tri ure delj časa v šoli ostajati, zamoremo sklepati iz 3. točke, ki oprošča otroke risanja in telovadbe, da se ne preobložijo. SlovouoM^a'owp* tedaj na mesto risanja in telovadbe, učitelj pa nema pravice, slovenskih otrok po tri ure dlje v šoli obdržati. Še bolj jasno je to minister sam povedal, o kterem moramo vendar misliti, da so mu gospodje pri c. k. deželnem šolskem sovetu iz Celovca resnico sporočili na Dunaj. Minister baron Gautsch je namreč v tisti seji dné 13. novembra tako govoril :
„Gledé dvojezičnih šol se nam je reklo, da je slovenski pouk brez izjeme na zadnje (vogelne) ure postavljen, da ni obligaten (za vse obvezen) in še več tacega. Te razmere so se tako izcimile, ko je deželni šolski sovet na podlagi nove šolske postave od 1. 1883. izdal nov učni načrt. Od tistega časa so se pa razmere bistveno predrugačile, in zdi se mi, da je deželni šolski sovet sedaj tako ukrenil, da morajo utihniti vse pritožbe, ki jih je gospod poslanec (Klun) naštel. Pred menoj leži okrožnica koroškega deželnega šolskega soveta od 9. t. m., v ktorej se določuje, da se morajo ure za slovenski in za nemški jezik po krajevnih razmerah raznih šol primerno razdeliti med poučne ux*e celega tedna. Zanaprej se tedaj ne bo zgodilo, da bi bila slovenščina potisnjena v zadnjo uro. Tudi je deželni šolski sovet določil, da bo pouk v drugem deželnem jeziku, tedaj v slovenščini, na vseh šolah obligaten; vendar pa, če stariši tega pouka nočejo, se otroci ne morejo siliti, da bi se udeležili slovenskega pouka, — in v tem oziru moramo opomniti na določbe čl. 19. državnih osnovnih postav. Deželni šolski sovet je šel v svojih sklepih pa še dalje. Da se odpravi še trditev, da se na takih šolah s slovenskim in nemškim jezikom otrokom pretežko breme naloži, je deželni šolski sovet v tej okrožnici po enoglasnem sklepu zaukazal, da sme v srednjem in višjem oddelku odpasti po ena ura risanja in telovadbe."
Tako je minister govoril po stenografič-nem zapisniku. Ali niso te besede dovolj jasne? Ali ni odlok c. k. deželnega šolskega soveta od 9. nov. 1891 dovolj jasen?
Zdaj pa se nam vsiljujejo ta-le vprašanja:
1.	Zakaj se v najnovejši knjigi „Die wichtigsten Yolksschulgesetze fur Karaten 1892," (najvažnejše šolske postave za Koroško 1892) pri učnih načrtih še vedno trdi, da imajo dvojezične šole po tri šolske ure več, akoravno ministrov govor in odlok od 9. nov. 1891 temu oporekata?
2.	Zakaj se nekteri učitelji še vedno držijo prvega odloka in otroke po tri ure več v šoli ob-
držujejo? Ali mar ne vejo, da mlajša postava starejšo razveljavi in mlajši odlok starejšega?
Naši nasprotniki so zviti kakor lisice, pa iz klešč teh dveh vprašanj nam ne bodo ušli. Zoper tako postopanje bodemo po postavnem potu iskali pomoč ; v ta namen pa potrebujemo popolnoma -.zanesljivih podatkov. Zato pa prosimo vse naše "prijatelje po deželi, naj nam resnično sporočijo: a) kteri učitelji nakladajo tistim otrokom, ki pri slovenskem pouku ostanejo, po tri ure več na teden, kakor je prav?
h) v kteri šolski uri (prvi, drugi ali zadnji; dopoludne ali popoludne) se slovenščina uči?
c) koliko otrok ostaja pri slovenskih urah, in zakaj tako malo?
Ker je ta zadeva za nas zelò imenitna, prosimo rodoljube in zaupne može po vseh krajih, kjer je kaka šola, za hiter in zanesljiv odgovor.
Dopisi prijateljev.
Iz Celovca. (Slovenska akademija vbo-goslovju.) Izvanreden užitek smo imeli pretekli teden v Celovcu. Naši bogoslovci, kar jih je slovenske in češke narodnosti, priredili so 3. t. m. ob 5. uri popoludne slovensko slavnostno akademijo in povabili k nji tudi Celovške rodoljube, duhovne in posvetnjake. Sešlo se jih je precejšno število. Spored je bil jako zanimivo sestavljen ter je obsegal 11 toček; med temi so bili trije govori, ena deklamacija, dve igri na klavirju, ostale pa moški zbori. Kdor pozna težkoče, ktere se imajo premagati pri takih prilikah, kdor pozna vzlasti težkoče, ktere se stavijo v Celovcu gospodom bogoslovcem slovenskega rodu, mora priznati marljivost in navdušenost naših bodočih dušnih pastirjev, s ktero se pripravljajo tudi v tem oziru na svoj težavni posel. Kar iznenadila nas je točka za točko in v zadregi bi bili, ako bi morali izreči, ktera izmed teh se je odobravala z večjo pohvalo. Za uvod svirala sta izvrstno četrtoletnik g. Perné in tretje-letnik g. Stres ,,Pesen brez besedij" na klavirju. Za tem govoril je pozdrav tretjeletnik g. Grm kot predsednik slovenske akademije in poznat vrl rodoljub. Podal je v krepkih potezah pregled slovenskih akademij začenši od Slomšeka in spominjal se posebno leta 1866., v kterem je knez in škof Wiery osobno počastil slovensko akademijo s svojo navzočnostjo in spodbujal slovenske bogoslovce, naj se vadijo v materinem jeziku, da morejo pozneje biti kos svoji težavni nalogi. Moški zbori „Mili kraj", „Hercegovska“, „Domovini“ in češki „Vystč-hovanec" peli so se jako precizno in s tako izurjenostjo, da nam je prihajala misel, kako lahko bi nam posvetnjakom bilo ustanoviti pevski zbor, -da bi imeli dosti trdne volje in trudaljubivosti. Posebno ugajal je ušesu mehki tenor osmošolca g. Kr. v Ipavčevi „Domovini“. Slavnostni govor imel je drugoletnik g. Rozman; govoril je o „Slomšeku, našem uzoru". Y gladki in pravilni slovenščini, kteri se na Koroškem ni kar lahko privaditi, narisal je govornik v glavnih črtah Slomšekovo neumorno delovanje, njega nevenljive zasluge na polju cerkvenem, šolskem in književnem. Stavil ga je nam v izgled, kako moramo za domovino malo govoriti, veliko delati, vse pretrpeti pod praporom vse za vero, dom in cesarja. Burna pohvala je pričala, kako globoko v srca nam je segel vrl ta govornik. Ko se je poleglo ploskanje, deklamoval je četrtoletnik g. Drunecky Gregorčičevo „Naš čolnič otmimo". Pesem sama na sebi pravi biser Gregorčičevih poezij je nas zanimala in pretresala tem bolj, ker jo je predaval rojen Ceh in pokazal, kako lepo in gladko se priučč bratje Čehi naši mili slovenščini; pohvaliti pa je tudi njegovo res dramatično mimiko. Nastopni govor je imel tretjeletnik g. Ehrlich in govoril „v čast sv. Cirilu in Metodu". Tudi ta govor je nas prepričal o duhu, kteri veje v slovenskih bogoslovcih. Dokler je slovenski jezik ista posoda, rekel je g. govornik, v kteri se podajajo slovenskemu ljudstvu svete resnice in skrivnosti, mora duhovščina stati na prvem mestu v
boju za pravice slovenskega jezika. Glavni točki njegovega govora pa ste bili zasluge solunskih bratov za edinost sv. cerkve in za omiko Slovanov. „Mlin“, sviranje na klavirju prepričalo nas je o izborni tehniki in spretnosti g. Stresa, ki je sploh izvrstno vodil vse zbore, ki so se peli. Da ne manjka bogoslovcem tudi nedolžnega humorja, pokazali so z zadnjo točko „Mihova ženitev", šaljivi moški zbor, ktera nas je od začetka do zadnjega glasu s smehom pretresala. Gospode bogoslovce najtopleje zahvaljujemo na tej izvrstni besedi. Naj se ne dajo ustrašiti ne zbegati, če se jim od neprijazne ali bodisi od ktere koli strani kažejo kisli obrazi, marveč oni naj delajo kakor do sedaj sebi v čast in domovini v korist! Pred sklepom tega poročila bodi nam pa še dovoljeno, živo pohvaliti tudi vrlega domorodnega preč. g. semeniškega profesorja P. Starè-ta, ki ima za bogoslovce sploh pravo očetovsko srce in skrbi posebno za to, da si priučijo češki kakor tudi domači bogoslovci lepe in pravilne slovenščine, kojo bodo v svojem poznejšem pastirovanju živo potrebovali. Da je res tako, o tem nas je gori omenjena akademija v naše popolno zadoščenje in veselje tudi istinito potrdila. Tudi to, da se je mogla ta akademija sploh prirediti, je zasluga gori omenjenega gospoda, ki je želel s tem širšim krogom pokazati, da slovenski in z njimi češki bogoslovci roko v roki lepo napredujejo in se zanimajo poleg težavnih bogoslov-skih študij tudi za vedo in lepe umetnosti v čast božjo in nàrodovo. Slava mu !
Izpod Jepe. (Odgovor dopisnikarju J. A. „Au s dem Oberrosenthal“v „Allg. Bauern-zeitung" št. 7. t. 1.) „Bog me varuj prijateljev, sovražnikov se bodem že sam varoval" ; tako pravi nemški pregovor in tako velja tudi pri Slovencih. Mnogo let sem mislil, da imam dobrega in zvestega prijatelja, pa sem se močno motil. To je pokazal g. J. A. v svojem dopisu, priobčenem v „Allgem. Bauernzeitung" od 5. aprila 1.1. — V tem članku jezi se namreč g. J. A., da se je moj izstop iz koroške kmetijske družbe v „Miru“ od 10. marca naznanil, in da se je ob jednem priporočala koroškim Slovencem c. kr. kmetijska družba kranjska. Zato mi najprej našteva dobrote, ki sem jih jaz neki užival pri koroški kmetijski družbi ; o soli, na ktero smo morali čez dve leti čakati zastonj, pa nič ne omenja. — Ali glejmo, ktere koristi sem imel jaz od družbe: Dopisnikar trdi prvič, da sem dobil 1. 1891. 10 sadnih drevesec. Kes sem dobil drevesca, a plačati sem moral za nje 3 gld. 30 kr. Torej drevesce po 33 kr. Koliko je pri tej ceni za drevesca še družba dodala, ne vem; to pa vem, da sem letos dobil od nekega sadjerejca 25 drevesec za 2 gld. — Jaz sem bil nad 6 let ud koroške kmetijske družbe, in med tem časom bi bil dobil od kranjske družbe 24 visokodebelnih drevesec zastonj.*) Moj dober (?) prijatelj (?) mi pa še onih 10 drevesec ne privošči, ktera sem moral pošteno plačati. — Drugič trdi dopisnikar, da sem prejel ovna, ki je bil subvencijoniran s 30 gld. Jaz ovna nisem potreboval in tudi prosil nisem zanj ; ker mi ga je pa predstojnik (Gauvorstand) ponujal brezplačno, vzel sem ga; ko sem ga pa prevzel, plačati sem moral zanj 15 gld. Naj bi bil še petak dodal, lahko bi si bil kupil ovna po svoji volji in sicer v Kanalski dolini, kjer imajo najboljše pleme. — Tretjič trdi dopisnikar, da sem dobil za svojega bika 25 gld. premije. Premijo sem res dobil in se je tudi veselil; kdo se pa ne veseli denarja v teh slabih časih? A odkritosrčno povem, da se nisem veselil toliko zarad denarjev, kakor zarad tega, da je ravno moj bik zaslužil to premijo ; kajti ko bi je ne bil zaslužil, ne bil bi je tudi nikdar dobil. Ali mi je morda družba zato nadarila bika, da bi moral vse žive dni pri družbi ostati in vsemu prikimavati, kar si gospoda izmisli?! — Dopisnikar bi se tudi rad norca delal iz mene: da ni Bog si vedi kaj, ako je izstopil priprost gorjanski kmet iz družbe, in da tega ni bilo treba naznanjati slavnemu osrednjemu odboru v Celovec in objavljati v ,,Miru“. — Tudi jaz vem, da moj izstop ni tolikega pomena; ali jaz sem svoj izstop naznanil slavnemu odboru v Celovec, da bi ga opozoril, da niso zadovoljni vsi koroški Slovenci z delovanjem te družbe, zlasti odkar kaže očitno svojo neprijaznost do Slovencev, kterim ne privošči pouka o kmetijstvu v materinem jeziku; kajti grda laž je, da bi vsi koroški Slovenci nemški jezik tako dobro razumeli, da bi jim mogel koristiti poučen govor v nemškem jeziku. —• S svojim spisom nisem mislil žaliti slavnega odbora, ampak povedati mu resnico, ki mu more le prijetna biti, ako res nima drugega plačila za svoje delovanje, kakor „dobro vest“. Tako trdi namreč g. dopisnikar. Meni pa se vidi, da resnica v oči bode. Dopisnikar trdi tudi, da družbi ne bo žal po meni in da bi bilo dobro, ko bi jo vsi rogovileži slovenski potegnili na Kranjsko. Kad verjamem, da bi bilo to našim nasprotnikom prav. A hvala Bogu, tudi Slovenci
*) Vsak ud e. kr. kmetijske družbe kranjske dobi vsako leto 4 visokodebelna drevesca zastonj.
še imamo nekaj svoje zemlje na Koroškem, ktere ne bomo tako zlahka prepustili „Sudmarkarjem“ in ,,Šulferajnovcem“, ki bi radi vso slovensko zemljo spravili pod prusko „pikelhaubo“. — Ali je družbi žal po meni, ali ne, je meni vse jedno. Saj tudi mi ne prelivamo solz po g. dopisnikarju J. A., ki se je nekdaj rad bahal, da je ,,steber slovenski11, zdaj se pa kaže pri vsaki priliki očitnega sovražnika Slovencem. Ko bi imeli Slovenci same take stebre, bila bi se slovenska hiša na Koroškem že davno podrla. — Ker dopisnikar meni želi, da bi me spravila kranjska kmetijska družba s Kopanja v paradiž, pa še jaz njemu privoščim, da ga pripeljejo „bauernbundarji“ z Ledenic v „obljubljeno deželo", koder se cedi mleko in med. — Konečno še dopisnikar dostavlja, da je po mojem v „Miru“ naznanjenem izstopu iz koroške kmetijske družbe pristopilo 7 novih udov k tej družbi; jaz mu pa povem, da je izmed koroških slovenskih kmetov že okoli 20 pristopilo h kranjskej kmetijskej družbi, in da ima izvrstni „Kmetovalec“ že nad 50 naročnikov na Koroškem. In te številke, ki se bodo gotovo še povišale, odprle bodo oči gospodu ministru Falkenhaynu, da bode videl, kdo ima prav in kdo skrbi bolje za nas Slovence, ali osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe koroške, ali pa odbor ..katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem".
Janez Gailer, p. d. Ilič.
Iz Čač. (Učitelj zoper slovenske ure.) Že naprej smo vedeli, da učiteljem slovenske ure ne bodo po volji in da bodo starišem prigovarjali, naj otroke oprostijo tega pouka. Vendar pa nismo verjeli, da bodo to tako očitno in predrzno delali, kakor je to storil naš učitelj. On je na šolsko tablo zapisal besede: „Der Gefertigte ersucht, ein lobi. Ortsschulrath in Sack moge sein Kind N. N. von dem Besuche des slovenischen Unterrichtes befreien." (Podpisani prosi, krajni šolski sovet v Čačah naj njegovega otroka I. I. oprosti slovenskega pouka.) Potem je otrokom ukazal, naj te besede na papir prepišejo in naj dajo doma očetu, da to pisanje podpiše; potem pa naj listek spet v šolo prinesejo. Tako je mislil učitelj z enim mahom odpraviti slovenske ure. Če se zoper tako počenjanje ne bomo pritožili na Dunaj, potem predrznost učiteljev ne bo več poznala nobene meje.
Iz Št.Jakoba v Rožu. (Šolskega prepira še ni konec!) O veliki noči se je pri nas začela slovenska šola, ki pa učitelju Omanu nikakor ni po volji. Zato je nalašč samo slovensko učil in čisto nič nemščine, čeravno ministerski ukaz drugače govori. Ko so kmetje to zvedeli, bili so nevoljni. Nemškutarji pa so jih šuntali: „Glejte, kar smo vam naprej povedali, to se godi: otroci se ne bodo naučili nobene nemške besedice." Brž se je začelo nabiranje podpisov zoper novo slovensko šolo. Ko so pa naši to zvedeli, prišli so seveda stvari na sled, da je le učitelj Oman vsega kriv. Ko je gospod učitelj-vodja na odgovor poklical učitelja Omana in ga prašal, zakaj tako dela, imel je vse mogoče prazne izgovore in rekel, da dela po novem ukazu. Kaj pa je ukazalo visoko c. k. učno ministerstvo zastran nemškega pouka na Št. Jakobski šoli? V odloku tega miuisterstva od dné 6. decembra 1891, št. 8655, beremo: „Pouk v nemščini kot učni predmet se ima pričeti s tretjim šolskim letom, in se ima nemščina učiti v 3., 4. in 5. šolskem letu skozi 3 ure, v 6., 7. in 8. šolskem letu pa skozi 4 ure na teden. Nemščina naj se po možnosti že koj iz začetka uči na podlagi nemščine. V viših razredih naj se nemščina tako uči, da se bo zraven nemške slovnice tudi zemljepisje in računstvo ponavljalo v nemškem jeziku, da se ga učenci bolj temeljito naučijo. Da se otroci ne preobložijo, sme na srednjem in višjem razredu odpasti po ena ura risanja in telovadbe." Tega ministerskega ukaza naj se g. Oman drži, če ne, bomo že tudi mi vedeli, kaj nam je storiti; saj vemo, kodi gre cesta na Dunaj, kjer so še višji gospodi, kakor pa so v Rožeku ali v Celovcu!
Iz Železne Kaplje. (Grajščina Hageneška in Belska šola.) Rogoviljenje proti slovenski šoli, ki pa še vedno ni zagotovljena, ker Belska občina še vedno čaka na rešitev njene prošnje od lanskega leta, nima ne konca ne kraja. Vse naj bi pomagalo imenovano šolo zabraniti; laž in zvijača, sladkanje in grožnje, tudi zasmehovanje: vse je dobro, da le pomaga, da le vpliva ! Najuovejša agitacija (ki se je pa začela menda takoj po zadnji občinski seji) prihaja iz grada „Hageneck" (lastnina grofa Thurn-Pliberškega). (Natihoma naj izvedo čč. bralci „Mirovi", da je ta grajski moloh samo v Kapeljski fari požrl že nad 20 kmetij. Razume se, da so z malimi izjemami vse te kmetije opuščene : mesto njiv in travnikov, ki so redili po 10—16 in še več ljudij, so zasajeni ali pa se še zasajajo gozdovi, ki seve grofu donašajo veliko dobička, a ne redijo nobenega človeka in državi dajejo veliko manj davka, kakor pa travniki in njive! Vsako leto zgine kaka lepa kmetija raz
zemlje, in tudi letos jih je zopet nekaj odbranih v to žrtev; grajski so si jih že „ogledali“.) — Iz tega središča kmečke sreče se je tedaj vzdignila nova burja proti nameravani slovenski šoli; zakaj, bodejo pač grajski najbolj vedeli. Že pri prvi občinski seji zaradi slovenske šole je grajski zastopnik (ki pa ni voljen, ampak ima samo virilen glas in je prišel iz Pliberka [!]); nasprotoval slovenski šoli, in sicer, kakor je „Mir“ svoječasno poročal, tako surovo, da so kmetje mislili oditi, češ, da so prišli se posvetovat, ne pa pretepat. Pri zadnji seji, ki je bila nekako podobna zvito nastavljeni mreži, v ktero naj bi se zamotala in pokopala slovenska šola, je ravno isti zastopnik grajščine naznanil, da bode grajščina „Hageneek“ z vsemi svojimi posestvi izstopila iz šolskega okraja Belskega ter se všolala v trg Železno Kapljo. Pa kakor kaže zdajno rovanje med kmeti, se grajščina Hageneška v tej zadevi čuti na slabih nogah ; zato so nastopili drugo pot: po svojih služabnikih nabirajo med kmeti podpise za izjavo, v kterej podpisani občani trdijo, da so z zdanjo šolo (čisto nemško) zadovoljni, in da nočejo nove šole, ampak hočejo ostati pri zdanji. — Kolikor znano, se je do zdaj vselo že okoli 30 „gimpeljnov" na lim, menda zavoljo tega, ker je ta lim jako ukusno napravljen. „Lahkejše plačaš 3 gld. na leto, kakor pa 300 gld. naenkrat; v novi šoli se ne bode učilo čisto nič nemškega . . . takošni in enaki so posamezni „leki“, ki vabijo od grada odvisne kmete, da se podpišejo. BAko dobimo vsaj 50 podpisov", je rekel grajski nabiratelj, „se nič ne bojimo!" Glejte, Beljani, na kako trdnih tleh stojite vi z vašimi tirjatvami ; celo grajskim se že tresejo hlače pred vašim možkim postopanjem; tudi grajski so že prepričani, da vaša zahteva ne more biti zavržena, ako le ostanete možbeseda. Zato bi pač bili res neumni straho-petneži, ko bi v sredi vojske pometali svoje orožje vstran ter se na nemilost podali nasprotnikom. Posebno pa naj pazi župan s svojimi svetovalci ; ne dajte se oplašiti, ker ničesar se ni treba bati, najmanj pa obilnih stroškov. Res grdo bi bilo in neznačajno, ko bi se še kak občinski svetovalec dal pregovoriti ter bi jo všival tako strašansko po babje, kakor jo je všival tisti, ki je pri sejah glasoval za slovensko šolo, zdaj pa se je podpisal za nemško. Prepričani smo, da je to edina baba v občinskem sovetu Beljske občine. (Ako še kedaj skrpa kako janko, povedali bodemo njegovo ime, da bodejo občani pri prihodnji volitvi vsaj vedeli, koga ne smejo voliti.)
Iz Tolstega Vrha. (Odlok zastran šole.) Na našo prošnjo za slovenski pouk v šoli, oziroma na priziv zoper odlok deželnega šolskega soveta, smo dobili sledeči odlok :
Št. 792 / oir. šol. sov.
Slav. občinskemu predstojništvu v Tolstem Vrhu.
Visoki c. k. dež. šol. sovet je z odlokom od dné 22. aprila t. L, št. 1065, sledeče semkaj naznanil:	Visoko c. k. ministerstvo za uk in bogo-
častje je z odlokom od dné 1. marca 1892, štev. 11.730, na priziv občine Tolsti Vrh do ministerstva, ki je bil predložen s tukajšno-uradnim poročilom od dné 2. junija 1891, št. 1109, gledé učnega jezika na ljudskih šolah v Kotljah, Černečah in Gu-štanju razsodilo, kakor sledi:
Razsodba dežel, šolskega soveta od 23. marca 1890, št. 588, s ktero se je odbila prošnja občine Tolsti Vrh, da naj se na šolah v Kotljah, Černečah in Guštanju upelje slovenski učni jezik skozi vsa šolska leta in naj se nemščina uči kot učni predmet počenši s 5. šolskim letom, se zavolj pomanjkljivega postopanja razveljavi, v kolikor zadeva ljudski šoli v Kotljah in Černečah. Deželni šolski sovet naj tedaj kot prizivna inštanca še enkrat razsodi o tej zadevi. — Ta razsodba se opira na sledeče razloge: Najprej je omeniti, da se občina ni pritožila zoper razsodbo deželnega šolskega soveta zastran ljudske šole v Guštanju, toraj je tista razsodba (gledé Guštanjske šole) pravoveljavna postala. Zastran šol v Kotljah in Černečah pa je deželni šolski sovet prošnjo občine odbil samo z ozirom na nasprotovanje ostalih šolo vzdržajočih faktorjev, zlasti koroškega deželnega odbora, in z ozirom na izjavo občinskega zastopa v Libeličah ter krajnih šolskih sovetov v Kotljah in Černečah. Res je sicer, da ima po § 6. državne šolske postave c. k. deželni šolski sovet_ razsojevati o učnem jeziku in o učenju druzega deželnega jezika po zaslišanju tistih, ki šolo vzdržujejo. S tem pa deželna šolska oblast še ni oproščena dolžnosti, samostojno preiskovati okoliščine, ki so merodajne za jezikovno uredbo, pred vsem pa v poštev jemati tiste razloge, ki se opirajo na postave, saj omenjena postava izrečno govori o mejah, ki jih določujejo državne postave. — Prošnja občine Tolsti Vrh pa je v tem oziru protipostavna, ker hoče določiti učni načrt za učenje nemščine ; po § 4. državne šolske postave pa je le učni upravi pridržana pravica, izdelovati učne načrte. — Drugače pa je s sprošnjo za upeljavo, oziroma razširjatev slovenskega učnega jezika, ker se opira na državne
postave in tirja pravico, o ktere opravičenosti bi bila onorala deželna šolska oblast razsoditi. V tem slučaju je bilo treba preiskati in razsoditi, ali se nahajajo postavni pogoji za obstoj ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Najprej je bilo treba to pravno vprašanje pojasniti in potem storiti na-daljne korake. Ker se pa to ni zgodilo, bilo je postopanje bistveno pomanjkljivo, in razsodba na podlagi tega pomanjkljivega postopanja se je morala razveljaviti. — To se občinskemu predstoj-ništvu naznanja z dostavkom, da je c. k. deželni šolski sovet v tej zadevi zaukazal nadaljne poizvedbe in da bo stvar na podlagi teh poizvedeb vnovič razsodil.
C. k. okrajni šolski sovet v Velikovcu dné 18. maja 1892.
Predsednik: Webenau 1. r.“
Kratka vsebina tega odloka je: ministerstvo je zavrglo razsodbo deželnega šolskega soveta, mi pa vendar še nismo dobili slovenske šole; ker se je v naši prošnji našla neka pomanjkljivost, moramo čakati na novo razsodbo. Naš občinski za-stop pa bo že vedel, kaj ima storiti v tej zadevi Nemškutarji si bodo še v zadnji uri prizadevali, da bi ljudstvo ostrašili in zbegali. Mi pa kličemo našim možem: stojte trdno, ko skala, ne poslušajte nasprotnikov, saj je ministerstvo samo priznalo, da imamo mi prav, ko je razsodbo deželnega šolskega soveta v Celovcu ovrglo.
Opomba uredništva. Ta razsodba nas zato veseli, ker vis. c. k. učno ministerstvo tukaj vprvič za prav spozna, kar smo mi vedno trdili, da se je pri določbi učnega jezika treba ozirati tudi na postavne meje. Te meje pa so: čl. 19. drž. osn. postav, § 1. drž. šolske postave in § 51. učnega reda. Tudi vidimo iz te razsodbe, da deželni šolski sovet ni imel prav, ko je prošnje za slovenski učni jezik s tem razlogom odbijal, ker temu nasprotuje deželni odbor. Iz te razsodbe pa se še sledečega učimo:
1.	Ni treba, da bi krajni šolski soveti prosili za slovensko šolo, ker oni so le nekaka šolska oblastnija ; pravni zastopnik prebivalstva je le občinski z as top in tisti naj dela prošnje v šolskih zadevah.
2.	V prošnjo se ne sme postaviti, da naj bo nemščina obligaten predmet (obvezen za vse otroke), ker to nasprotuje čl. 19. drž. osn. postav, ki pravi, da se nihče ne sme siliti, učiti se druzega deželnega jezika. Na podlagi tega člena se prošnja lahko zavrže. Postavi pa naj se v prošnjo, da se bodo nemščine učili vsi tisti otroci, kterih starisi to želijo. Razloček je le v besedah : na Koroškem itak vsi starisi želijo, da naj se otroci nemščine učijo, in tudi slovenska stranka nema nič zoper to, zato pa nikomur ne bomo prigovarjali, naj svojega otroka oprosti pouka v nemščini.
3.	V prošnjo se ne sme postaviti, kako in koliko ur na teden naj se nemščina uči; kajti to spada pod učni načrt (Lehrplan), kterega sestavljati ima le šolska oblast pravico.
Prosimo tedaj rodoljube, naj teh opominov ne prezrejo.
Iz Trsta. (Občni zbor „Edinosti“.) Dne 29. maja t. 1. vršil se je v Trstu 18. redni letni občni zbor slovenskega političnega društva „Edi-nost“, ki je bil mnogobrojno obiskan ter sta se ga udeležila tudi hrvatsko-slovenska državna poslanca gg. dr. Laginja in Vekoslav Spinčič. Po običajnih nagovorih in poročilih tajnika in blagajnika, nastopil je g. V. Spinčič, da odgovori na vprašanja, ktera mu je stavil g. dr. Gust. Gregorin, in sicer: 1. Zakaj je vstopil v Hohenwartov klub? Zakaj je potem izstopil iz Hohemvartovega kluba? 3. Kakšno je bilo njegovo delovanje po izstopu iz Hohenwar-tovega kluba? 4. Zakaj se ni osnoval slovensko-hrvatski klub? Državni poslanec g. Spinčič odgovoril je točno na vsa ta vprašanja v dolgem govoru, ki je trajal nad eno uro in v kterem je marsikaj obelodanil, kar je bilo do sedaj zakrito in kar mora naš slovenski nàrod z obžalovanjem pa tudi s strahom gledé na bodočnost naznanje vzeti. Gledé na Koroško rekel je naslednje: „V proračunski razpravi za leto 1892., dné 13. novembra 1891, oglasil se je poslanec Klun ter govoril temeljito, opiraje se na pristne date in jasne določbe zakonove — o šolskih reččh, osobito kar se tiče Koroške; obsojal je postopanje naučne uprave, zahtevajoč, da se postopa pravičneje. Naglašam tu posebno, da nad 120.000 koroških Slovencev ima samo dve slovenski šoli. (Sramotno, žalostno ! To je enakopravnost !) Takoj po Klunovem govoru oglasil se je načelnik naučne uprave baron Gautsch, trdeč da vse to ni res, kar je govoril poslanec Klun, ter da se postopa po zakonu, s takimi govori, da se le vznemirja ljudstvo in ruši javni mir. Po takem je proglasil naše poslance za puntarje. (Čujte ! Čujte !) Ta izjava ministrova je razdražila vse naše poslance. Odgovoril mu je takoj drugi dan poslanec Šuklje jako ostro in odločno ter rekel med drugim, da minister nima smisla za mukotrpni boj našega naroda sploh, niti za interese države ob Adriji, ter da se v njega izjavi vidi malo one prisege, ktero je storil na ustavo. Zavrnil je torej odločno označeno razžaljenje. Ali tem krasnim besedam niso sledila dejanja. Brez jamstva, da se odstranijo krivice; brez kakoršne si bodi javne izjave, da bi se nas potolažilo; brez nikakega zadoščenja in brez nikakeršne obljube glasovali so isti naši poslanci ne le za celokupni proračun, ampak posebej tudi za proračun mini s tejrstva pouka in bogočastja.
(Burni protesti.) To je bil trenotek, ko nisem več mogel ostati v krogu naših poslancev ; odslej nisem več zahajal v seje klubove, a meue tudi niso več zvali v hrvatsko-slovensko zvezo. Vse zadoščenje, ktero smo dobili od vlade, obstalo je v tem, da so premestili nekega uradnika iz enega slovenskega okraja, kjer je bil sodno kaznovan, v drugi hrvatski okraj (smeh !) ter da so obljubili ugodno rešiti dva rekurza iz Koroške,*) ki sta menda ležala že zaprašena par let pri ministerstvu ; obljubila se je tudi ugodna rešitev zastran slovenskih šol v Trstu in Gorici. V Gorici pa so morali slovenski stariši potrošiti 80 gld. pri notarju za legalizacijo podpisov, da so smeli prositi šole, ktera jim gre po zakonu. (Velika senzacija.)"
Ko smo čuli ta govor, smo pač le strmeli. Mislimo tedaj, da nam samo lepe besede res nič koristiti ne morejo in da je skrajni čas, da tem sledijo tudi že enkrat dejanja za naš slovenski nàrod, kteremu se le prepogosto, skoro bi rekli dan za dnevom z debelejšo pestjo brez usmiljenja bije v obraz ter se mu nočejo pripoznati niti najskrom-nejše postavne pravice. Smo pač pravi trpini !
Glasovi nasprotnikov,
Nemški šulferajn.
To zloglasno društvo, ki je v prvi vrsti naperjeno proti Čehom in Slovencem, kakor Slovanom sploh, je imelo nedavno svoj občni zbor na Dunaju. Pri tem shodu so vekah in tožili, da se Nemci premalo zanimajo za šulferajn in ga premalo podpirajo, ob enem pa, da se avstrijskim Nemcem zmirom huje godi ter da jih drugi nàrodi od vseh stranij stiskajo. Pri tem lažujivem in hinavskem zdihovanju se je seveda najbolj odlikoval znani fanatik in poglavar vseh nemških prenapetuežev, koroški poslanec Dumreicher. On je med drugimi sledeče besede govoril: „Med tem, ko se je na severu, v čeških deželah, marsikaj na huje, pa malo kaj na bolje obrnilo, so zdaj še na jugu naši nàrodni nasprotniki (Slovenci) tako pomenljive zmage dosegli, kakor še nikoli poprej. V najtemnejših urah desetletja od 1880 do 1890 nismo na Štajerskem in Koroškem tako hudih udarcev (!) dobili, kakor v zadnjih 12 mesecih. Kjer se gre za našo nàrodno lastnino in za našo bodočnost, je skoraj vse zoper nas (!), kar ima kaj veljave v Avstriji; opirati se zamoremo le na svojo lastno moč."
Ali je mogoče, bolj predrzno lagati se? Ko bi mi koroški Slovenci rekli, da je vse zoper nas, mi bi le resnico govorili ; kajti zoper nas so graščaki, fužinarji, tovarnarji, cesarski in deželni uradniki, učitelji, liberalni mestjani, nemškutarji in celò nemški konservativci. Dosti bolje tudi na Štajerskem ni. Naravnost smešno je toraj, če Dumreicher tuguje, da je vse zoper Nemce. In kteri pa so tisti „udarci“, ki so jih Nemci na Koroškem in Štajerskem v zadnjih 12. letih dobili? Koroški Slovenci nismo ničesar druzega dosegli, ko slovensko šolo v Št. Jakobu, in Celovškemu magistratu se je ukazalo, da mora slovenske vloge sprejemati ; na Štajerskem je pa enak ukaz dobil Celjski magistrat. Dumreicher tedaj solze pretaka, ker se je Slovencem dala drobtinica njihovih pravic ! Ti čudni možakarji mislijo, da Slovanom krivico delati, to je nemško pravo in nemška lastnina, ako se pa Slovanom pravica skaže, s tem se zgodi Nemcem krivica! S takimi ljudmi ni mogoče govoriti, od same ošabnosti in oholosti se jim že v glavi vrti! Pie ne r je pa na tistem shodu priznal, daje nemški šulferajn bojno društvo, da je njegov namen: vojska zoper Slovane. To mi že davno vemo ; pa čuditi se je, kako zamore vlada tako društvo trpeti, ki dela prepir in boj med nàrodi naše države. Taaffejeva vlada je vendar na svojo zastavo zapisala spravo med nàrod i ; kako zamore mirno gledati privatno društvo, ki dela boj med nàrodi?
Pa vlada to društvo ne samo trpi, ampak ona ga še odlikuje! Na zadnji občni zbor šul-ferajna so namreč prišli: minister grof Kuenburg, cesarski namestnik Kielmansegg in še mnogo odličnih c. k. uradnikov! češka šolska matica in družba sv. Cirila in Metoda niste ustanovljeni za boj, ampak le za obrambo, tudi ne lovite nemških otrok, in vendar še ni bilo slišati, da bi bil prišel kdaj na občni zbor kterega teh društev kak visok uradnik kot zastopnik vlade in da bi zborovalce pozdravil v imenu vlade. Prišel je na zbor kot odposlanec c. k. vlade k večjemu kak strogi komisar, daje zborovanje zaviral, kar se je podružnicam sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico in oni na Ziljski Bistrici tudi resnično pripetilo. Na tak način vlada odobruje sovražne namene šulferajna in
*) Št. Jakob v Rožni dolini in Tolsti Vrh; rešil se je pa ugodno le samo prvi rekurs, oni za Tolsti Vrh, o kte-rem se je veliko prevefi in prezgodaj pisalo po vseh slovenskih listih, ker se nam je prej iz Dunaja v ugodnem smislu tako poročalo, se je pa, kakor kaže dopis iz ,Tolstega Vrha* v današnjem listu, kratko odbil — iz stvarnih pomislekov.
Op. ured.
ga osrčuje pri njegovih krivičnih napadih na av-trijske Slovane.
Taaffe je nezvest postal svojim obljubam ; podal se je na strmo pot, po kterej bo zdrknil v naročje nemških levičarjev, kakor že mnogo njegovih prednikov. To pa je pogubna pot, ki Avstriji ne bo sreče prinesla, kajti dobro vemo, kako znajo nemški liberalci gospodariti in koliko dolgov so nam zmirom naklepali, kolikorkrat so imeli pri nas vlado v svojih rokah.
Politični pregled,
Ko smo pisali „besedo o zlati veljavi", takrat se še ni vedelo za gotovo, kaj denarni minister namerava. Govorilo se je le, da se bo upe-Ijala zlata veljava, in v tem smo po pravici videli veliko nevarnost za našo državo. Zdaj ko poznamo predloge dr. Steinbacha, moramo pa po pravici priznati , da se je minister najhujšim strahovom izogniti znal in da zdaj po njegovem načrtu stvar ni tako nevarna. Zlata veljava bi bila imela sledeče slabe nasledke: 1. treba bi bilo najmenj 500 milijonov za nakup zlata na posodo vzeti, in niti ta svota bi ne bila zadostovala; 2. ako bi se začelo brž v zlatu plačevati, bi bilo to zlato kmalo romalo čez mejo in pa v blagajnice domačih bogatašev, kterim plačujemo obresti od državnega dolga; treba bi bilo spet za kakih 500 milijonov zlata kupiti, ali pa zlato veljavo v papirnato spremeniti, to je, namesto v zlatu, v papirju izplačevati; 3. državni dolg bi se ne pomnožil samo za te milijone, kar bi zlato veljalo, ampak tudi s tem, ker bi goldinar več vrednosti dobil ; toraj bi se povišal tudi naš dolg. Finančni minister je dobro videl vse te nevarnosti, kar je vsega priznanja vredno. S tem pa še ni rečeno, da se z njim popolnoma strinjamo. On hoče zlato veljavo, pa tako rekoč le v principu, v resnici hoče plačevati le s papirjem in srebrom. Zlata veljava, pravi on, mora biti zato podlaga našega denarstva, ker je cena srebra preveč nestanovitna, kar otežuje mednàrodno kupčijo naše države; ker se v Ameriki toliko srebra vedno na novo iz zemlje dobiva, bati se je, da bo srebro še bolj v ceni padlo. Da bi pa goldinar preveč v ceni ne poskočil in da bi bogataši in državni upniki pri tem preveč dobička ne imeli na škodo države, davkoplačevalcev in dolžnikov, hoče dati goldinarju s pomočjo relacije stalno ceno in sicer tako nizko, da nekteri pravijo, da bo novi „zlati“ goldinar (2 kroni) še menj vreden, kakor sedanji papirnati goldinar. To bo seveda zabolelo uradnike in vse tiste, ki imajo stalno plačo. Minister hoče imeti le 183 milijonov posojila ter si misli s tem napraviti nekoliko zalogo zlata ; ko bi se denarno stanje države zboljšalo, hoče namreč vendar polagoma začeti s plačevanjem v zlatu. On misli, da bo upeljava zlate veljave privabila mnogo tujega zlata v deželo. O tem pa mi močno dvomimo : ako bomo imeli le nekaj zlate zaloge, sicer pa le papirnat denar, potem tujci ne bodo posebno zaupali naši „zlati“ veljavi, in če bodo že v zlatu plačali, tirjali bodo zanj tako visoko ažijo (nameček), da tega zlata ne bomo po ceni dobili v deželo. Tudi ne verjamemo prav, kar minister pravi (in koroški Steinwender mu pri tem pridno pomaga), da bi bila za državo nesreča, ako se cena našega papirnatega denarja povišuje. Nasprotno mislimo, da je to le znamenje, da so se naše gospodarske razmere (in naš kredit) zboljšale. Plen er pa misli, da so našemu denarstvu najbolj v kvar državni bankovci, in on zahteva, naj država vzame 80 milijonov na posodo, da bo vsaj papirnate goldinarje za srebrne zamenila. Minister je rekel, da bo o tem premišljeval. Sploh se kaže, da bodo vladni predlogi o novi veljavi v državnem zboru sprejeti. Čeravno ne sprevidimo, zakaj se za to reč tako mudi, ko vendar minister sam prizna, da se tujci tudi našega dosedanjega denarja ne branijo, in da tisti v ceni še narašča, vendar, kakor rečeno, v teh predlogih ne vidimo več posebne nesreče, odkar je minister postavo tako zasukal in še obljubil, da se bo izogibal vsakega nevarnega in prenaglega koraka. — Najbrž bodo tudi nem-ško-liberalni poslanci glasovali za novi denar, pa oni hočejo svoje glasove drago prodati. Brati je bilo namreč po časnikih, da so šli Plener, Heils-berg in Chlumetzky k Taaffeju in se pritožili, da se ministerstvo preveč ozira na želje Slovanov. Oni želijo, naj bi se zlasti na Češkem in Kranjskem zopet uvedlo nemško gospodstvo. Kaj je minister na to odgovoril, ni prišlo v javnost. To pa je gotovo, da moramo Slovenci oprezni biti, in zadnji čas bi že bil, da se konec stori domačemu prepiru v Ljubljani! Mislimo, da je v tej zadevi kaj ukreniti tudi naloga bodočega slovenskega katoliškega shoda, ker je pač že čas, da se pomirijo razburjeni duhovi in se temu nesrečnemu prepiru vendar že enkrat stori konec. Zatorej je sedaj v prvi vrsti treba delati za slogo med Slovenci in izogibati se vsega, kar bi utegnilo ta prepir še po-
ojstriti, ker drugače si kopljemo ysi skupaj prezgodnji grob in potomci naši bi nas utegnili za te pregrehe še kdaj preklinjati. Prepir še nikdar ni prinesel sreče, pač pa prouzročil povsod, kjer se je pojavil, veliko zid. — Tudi med Čehi se čuje vedno bolj glasen klic, naj se stranke porazumejo in vzajemno postopajo, da dosežejo češko državno pravo. — Pri hrvaških volitvah so zmagali večjidel vladni (madjaronski) kandidati. O svobodi volitve ni bilo sence, uradniki so jo vodili in vo-lilce komandirali. Na Hrvaškem postaja čedalje bolj žalostno. Zdi se nam, da rodoljubi premalo storijo za politično izomiko prostega ljudstva. — Te dni je bivala rumunska deputacija na Dunaju, da bi se bila pri svitlemu cesarju pritožila o velikih krivicah, ki jih trpi rumunski ndrod na Ogerskem in Erdeljskem od strani Madjarov. To Madjare hudo peče, da se med svetom zmirom več izve o njih krivicah. V tej deputaciji je bilo okoli 300 mož iz vseh stanov. Bili so od prebivalstva lepo sprejeti, posebno od antisemitskih poslancev Luegerja in Schneiderja. Prvi njih shod je policija zabranila, pri drugem shodu je nastopilo več govornikov. Avdijence pri cesarju pa odposlanci niso mogli dobiti, ker se v višjih krogih niso hoteli zameriti ogerski vladi, ki gode danes na prve gosli, po kterih moramo tudi mi v Avstriji plesati — in plačevati, kakor nam predpisujejo oholi Madjari. — V podporo manjšim uradnikom je državni zbor dovolil en milijon goldinarjev, denarni minister pa se brani in pravi, da je pol milijona dovolj, sicer mu bo denarja zmanjkalo. Bomo videli, komu bo obveljalo. — Deželni predsednik v Bukovini je postal baron Kraus.
Danski kralj in kraljica sta obhajala zlato poroko. Na to slavnost sta prišla tudi ruski cesar in cesarica, ki je danska princezinja. — Na Laškem je Giolitti sestavil novo ministerstvo, pa tudi to je že spet na skoku, da odstopi danes ali jutri. Hotelo je že odstopiti, pa kralj ni pustil. Je pač težko gospodariti, kjer cvenka ni! — V Belgiji bodo ta mesec nove volitve po novem volilnem redu. — Socijalisti navadno ljudi s tem k sebi vabijo, da jim obetajo, če pridejo delavci na vrh, da bodo potem vse javne službe po ceni opravljali, in bo potem menj davkov treba. Pametni ljudje pa vejo, da lačna koza še bolj hitro žre kakor sita, in če bo kak delavec postal predsednik republike, tudi ne bo krompirja v oblicah večerjal, temveč si bo kaj boljšega privoščil. To se vidi zdaj na Pran-coskem, kjer so v nekterih mestih socijalisti zmagali. Čeravno postava pravi, da se mora mestno svetovalstvo zastonj opravljati, so si vendar soci-jalistični svetovalci prisodili po 3000 frankov letne plače. Eden je prej po ulicah olje prodajal; zdaj mu tega ne bo več treba. — Angleži so v Afriki premagali zamorski rod Džebu, od kte-rega jih je 400 v boju padlo.
N o v i č a r.
Na Koroškem. V Št. Mohorju je razpisana služba okrajnega zdravnika^ Prošnje sprejema do 30. jun. okr. glavarstvo v Št. Mohorju. — Pri ravnanju hudournikov na gorenjem Koroškem bodo delali jetniki iz Ljubljane in Maribora. — V Pon-tablu je utonil 4leten otrok. — Službo diurnista (pisarja) razpisuje predsedništvo deželne sodnije do 23. junija. — Nekemu tkalcu blizo Lipe je nemški vandrovec Otto Waldl iz skrinje ukadel 105 gld. Prijeli so ga v Špitalu. — Električno razsvetljavo je upeljal g. Vojgt v svoji tovarni v Borovljah. Tudi v Celovcu se govori o njej, da bi jo imelo mesto upeljati. Menda še ne tako brž. — Maj-nikovo slavje se je v Celovcu obhajalo v treh cerkvah. Na svoje veselje smo zapazili, da je bila ta pobožnost mnogoštevilno obiskana. Posebno v stolni cerkvi je bila prava gnječa. Sploh so Celovčani začeli bolj pridno v cerkev zahajati, kar je veselo znamenje. — Dné 1. junija smo imeli v Celovcu spet točo.
Na Kranjskem. Za cerkev v Belicerkvi so dali svitli cesar 100 gld. — Dolenjsko železnico so začeli zidati. Žalostno pa je, kako hočejo podjetniki (Judi?) delavce stiskati. Ponujajo jim samo 70 kr. na dan pri tako trdem delu! Poslanci, oglasite se ! — Glasbena Matica priredila je 2. junija slavnost v spomin slovenskega skladatelja Gallusa (Petelina). — V Koprivniku (v Bohinju) je neki Besnik tako vrgel Janeza Korošaka, da je tisti čez dve uri umrl. — V Zvirčem pri Hinjah so bili ukradeni trije konji. — Stekel pes je ugriznil v Št. Vidu 2, v Loki 3 ljudi. — Podčastnik Guštin iz ^Metlike se je v Ljubljani ustrelil.
Na Štajerskem. Prof. Turkuševih pesmij je izišel II. snopič, ki velja 40 kr. Oba snopiča se dobita za 55 kr. (pri pisatelju v Gradcu, Lessing-strasse 22.) — Hmrl je v Mariboru Godl-Lanuoy, bivši slovenski poslanec. — Pri Središču je utonil
5leten otrok. — Tepli so se v Jurjevcih pri Ptuju in sta bila dva močno oklana. — V Dobovcu je skala nogo zlomila kamnoseku Plavčaku. — Kravo so ukradli Krojsu pri sv. Križu nad Mariborom.
■—■ Na smrt je bil obsojen viničar Majcen, ki je svojo ženo zadavil. — V Zabukovju so našli človeški kostnjak. — V Spielfeldu so našli nepoznanega človeka mrtvega.
Na Primorskem. Za Goriško je razpisanih več gozdarskih služb. Mrtvud je zadel 83 letno Marijo Sosič v Trstu. — Neko še mlado beračico so prijeli v Trstu na ulicah, ko je beračila. V zaporu jo preiščejo in našli so pri njej 1305 gld. v bankovcih. Tako se včasih zlorablja dobrotljivost človeška. — Samomori se v Trstu vedno bolj množijo, tudi že med revnim ljudstvom. Vere ni !
Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskim apostolom sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov.-^!
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Prestavljeni so: č. g. Ant. Coufal, kaplan v Špitalu, za kaplana v Zagorico; č. g. J. Wilhelm er, kaplan v Zagorici, za kaplana v Špital ; č. g. Karol Huttner, mestni kaplanov Št. Vidu, in č. g. Jožef Vin tar, kaplan v Št. Lenartu, gresta za kaplana v Žabnice^ (sv. Višarje). — Kot pomožni duhovnik v mestu Št. Vidu se je nastavil č. g. P. Lenart Darb, konventual usmil. bratov. C. g. Fr. Šilhavj, kaplan v Trebnjem, je imenovan tam za provizorja. — Umrl je č. g. Dom. Kitzinger, župnik v Malem Št. Vidu, dné 3. junija 1892. N. v m. p.!
Bazpisane so fare Št. Maksimilijan v Trebnem, Leoben in Schiefling v labudski dolini, Št. Lipš pri Doberlivesi in Slov. Šmihel, vse do 15. julija 1892.
Nižja posvečenja so se podelila dné 7. junija 1892 sedmerim bogoslovcem in dvema kapucinskima klerikoma. Višja posvečenja se bodo delila: dné 15. julija poddijakonat, 17. julija dijakonat, in 19. jul. mašništvo, in sicer 14 bogoslovcem 4. leta in 6 bogoslovcem 3. leta.
Izpit za fare so dné 31. maja do 2. jun. t. 1. delali čč. gg. Ign. Bader, Herm. Denti, Jan. Konradi, Fr. Lene, Norbert Maerz, Štefan O g er č ni k, Jak. P api er, Fr. Premru, Theod. Štufka in Fr. Virnik.
Milostljivi g. knezoškof bodo meseca julija obiskovali sledeče fare in delili sv. birmo : dné 2. julija v Št. Jurju nad Žilo; 3. v Šmohoru; 4. v Dobropoljah; 5. v Št. Danijelu pri Žili; 6. v Kor-natu; 7. v Št. Lovrencu pred Lukavo; 9. v Ko-tičah; 10. v Berg-u; 11. v Lipi pri Sachsenburgu ; 12. v Kamerčah in 13. junija na Bistrici pri Dravi.
Loterijske srečke od 4. junija. Gradec	48	68	52	43	12
Dunaj	90	76	36	61	73
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre
	gld.	kr.	gld. | kr.
Pri generalnem zastopu
bazilse
v Ljubi]arti
dobi službo
troje inteligentnih mož
ki bi imeli zmožnost za notranjem unanje službovanje.
‘sr AUEN-STOSIR
y Yrl)i pri Vrbskem jezeru na Koroškem.
Zdravljenje po Kneippovem načinu pod vodstvom zdravnika. Vodne in solnčne kopeli. Nizke cene. Ceniki se pošljejo zastonj.
Olšnikova kmetija
v Stari vesi pri Grebinju,
v lepi legi, z njivami, travniki in z gozdom ter lepim drevesnim vrtom, kjer raste žlahtno sadje in sadje za mošt, se precej proda pod dobrimi pogoji. Pripravno je posestvo posebno za kakega rokodelca.
Več pové L. Kaunik v Št. Petru pri Celovcu.
v/
91
Itero prireja GABRIJEI. PICCOEI, lekarnar „pri ang-elju44 v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, krepča želodec, ter pospešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 steklenicami velja gld. 1.36, z 55 steklenicami, 5 kilogramov teže, velja gld. 5.26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo lekarne v Celovcu Thurn-wald in Egger, v Beljaku dr. Kumpf in Scholz, v Trbižu Siegel.
Kmetija na prodaj.
Blizo Doberle vasi v neki vasi na cesti je na prodaj lepa kmetija. Pohištvo zidano in v dobrem stanu, dosti sadja, nad 24 oralov njiv, nad 7 oralov travnikov, nad 35 oralov gozda, vsega 67 V2 oralov. Prodà se zavolj rodbinskih razmer, in sicer za 6000 gld., od kterih se pa zamore polovica plačati čez pol leta. Več pové Simon Poden, zasebnik v Doberli vesi.
Jurij Trsffer
na novem trgu štev. 12 v Celovcu, naslednik L. Heilingerja blizo Dorerjeve kavarne, priporoča svojo bogato zalogo glaževine, porcelana, ogledalo v, svetilnic itd. —
Dober kup prevzame v delo ali popravo vsakovrstno glažarsko reč.
pšenica . . . rž ....	.
ječmen . . . oves . . . hejda . .	.
turšica (sirk). pšeno . . . fižol .... repica (krompir) deteljno seme
6
5
5 2
4 3
6
5 1
40
80
60
80
90
80
50
70
8
7 6
3 6
4
8 6 2
20
20
20
85
50
80
80
Sladko seno je po 2 gld. 50 kr. do 3 gld. — kr., kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 20 kr., slama po 1 gld. 80 kr. meterski cent (100 kil). Fri šen Špeh je po 65 do 70kr. kila, maslo in puter po 95 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 33 do 35 gld. stari cent.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
g@OQ kosov v delia.
Za najboljši uspeh jamči
tovarna PH. MAYFARTH in dr.
Normalni, patentirani, jekleni plug; mlatilnice na ročno gonjo ali pa na par ; žitne čistilnice ; slamoreznice; mečkalnice za krompir ; olj arnice ; peči s hranilnim ognjiščem za kuhinje in pranje.
PH. MAYFARTH in dr.
tovarna za stroje, poseben oddelek za vinarstvo in sadjarstvo, ini l>iiii:ij!i II/l, Taborstrasse 76.
Ceniki zastonj. — Zastopniki se sprejmejo.
Vsem svojim prejemalcem in znanim kmetovalcem po celem Koroškem
naznanjam, da sem se dné 1. maja 1892 preselil iz dosedanje prodajalnice „pri sladkornem klobuku44
Burggasse št. 12
1^* na stari trg štev. 19, četrta hiša od hranilnice, „pri zlatem vencu“.
Zahvalim se za dozdanjo zaupanje ter zagotavljam, da se bom vselej potrudil, postreči ljudem z dobrim in frišnim blagom po najnižjih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Fi:itl>JVAM) MUSSI.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik Podkloštrom. — Odgovorni urednik Filip Raderla p. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.