■ • ' % ' ' ~ ;; "> V : ■ A- - • 4. * ' ■ -"J^ir■ ! "'■'i''i*7' GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON PISA&NB: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1003, at the Port Office at,Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. HO. 115. — STEV. 115. NEW YORK, TUESDAY, MAY 16, 1916. — TOREK. 16. MAJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIC ZHV. Tudi zavezniki so se že naveličali strašne vojne. PRIZADEVANJE PAPEŽA BENEDIKTA IN ŠPAN SKEGA KRALJA ALFONZA. — STALIŠČE PRED SEDNIKA WILSONA. — SE NIKDAR SE NI GOVO RILO O MIRU, KOT SE GOVORI ZDAJ V TEH ČASIH. — MNENJE FRANCOSKEGA ČASOPISJA. — KOMENTARJI K GOVORU PREDSEDNIKA POIN CAREJA. — VAŽNA RESOLUCIJA. — SENATOR GORE. — WILSONOV ODGOVOR. Grozna razstrelba v du Pont tovarnah. Vf .1. Pari*. Franeija, 1~>. maja. — Bojujoče se države so •■l«- uvidevati. da mora priti prejkomogočc du skleiiil-laiiu. Vojna traja skoraj že dve leti in razveseljivo j-tvo je. da sv ni v teb dveh letih še nikoli tako zelo razpravljalo o miru kot se razpravlja te dni. Vse države -o začele delati na to. da se omeji in konca to strašno klanje. V-kateri diplomati so nekoliko preveč samozavestni tli pravijo, da miru lie bo prej. dokler ne 1k> ta ali ona država popolnoma premagana, toda za ta njihova zatrjevanja se nikdo ponebno veliko ne zmeni. Kazni ]Mjlitiki in osebe, ki prav dobro poznajo sedanji » v 'opski položaj. so prepričane, da bo mir veliko prej -kb'iij"ti kot si nekateri mislijo. Zadnji čas sem se posvetoval z raznimi francoskimi diplomati ter zastopniki nevtralnih in bojujočili se dr-.-;iv\ ter sein prišel do zaključka, da so vse države, ki so y.Hple«eiie v to strašno vojno, deloma izčrpane in da.si ni-«V>ar bolj ne žele kot skorajšnjega miru. (Tako sc glasi izjava poročevalca International News Service, C. F. Bertelli-ja. Njegova nadaljna izvajanja so sledeča:) Skoraj vse tukajšnje časopisje je začelo naenkrat v mirnejšem tonu. To so najbrže posledice včerajšnjega Poinearejevega jrovora. Predsednik Poineare je Mcer » • kel. da zavezniki ne bodo prej sklenili miru. dokler ne bo Nemčija popolnoma poražena. Ta njegova izjava nikakor ni bila ofieielna. ampak je bilo vse. kar je povedni. le njegovo privatno mnenje. "Tempu" piše: Zelo značilne so predsednikove besede: "Francija v splošnem ne zahteva ničesar drugega kot garancije za njeno bodočo varnost.'* Predsednikova želja je, da bi zopet nastalo ravnotežje med evropskimi narodi. "Journal des Debats" piše: - Garancije, katere zahteva predsednik Poineare, bomo dobili v istem hipu. ko bo Nemčija izprevidela. da /a vez t likov ni mogoče premagati. Umevno je. da ne more biti o miru nobenega govora, dokler se to ne zgodi. Nemčija si je bila pred dobrim letom svesta končne /niage. zda j je pa že začela uvidevati. da bo morala napeti vse *ile, če noče. da bi bila premagana. Verdun pomen j-t za nas zmago, za Nemee pa popolen poraz. Iz Rima in Madrida je dospelo sein več poročil, iz katerih je razvidno, da si papež in španski kralj Alfonz na vse načine prizadevata, da bi v Evropi čimprej zavladal mir l:: zanesljivega vira se je doznalo. da je ]>oslal nein-vki cesar potom ameriškega poslanika Gerarda predsedniku V\ i 1 so n u lastnoročno pismo, v katerem ga poziva, da naj začne s posredovanjem. Nemški državni kaucelar Bet lunami Holhveg bo najbrže v najkrajšem Času odstopil. Njegov naslednik bo l.nez Buellow. ki bo začel z mirovnimi pogajanji. Washington, D. C.. 15. maja. — Predsednik Wilson sestavlja odgovor na papežev poziv. Kakšno vsebino je imela omenjena papeževa nota. se dozdaj še ni moglo dognati. Kot znano, je predsednik Wilson ponovno izjavil, da ne bo prej začel s posredovanjem, dokler ga ne bo za to prosila večina bojujočih se držav. Njegovi predlogi bodo baje taki. da se bodo morali /.njimi strinjati zavezniki ter Avstrija in Nemčija. Washington, D. C., 35. maja. — Senator Gore je sta-vd danes resolucijo, v kateri poziva kongres in prebivalstvo .Združenih držav.- da naj podpira predsednika Wilso-na pri delu za nestrankarsko nevtralnost in da naj s svojim uplivoui pripomore, da se bo dosegel trajen mir. Berlin, Nemčija. 15. maja. — Prebivalstvo je zelo veselo. da se je spor med Nemčijo in Združenimi državami tako mirnim potom končal. Ljudje so prepričani, da se bliža vojna svojemu koncu. Po mestu se širijo govorice, da bo kmalo sklenjen mir. 14 oseb ubitih, več ranjenih. — Grozna panika. — Škode nad 250 tisoč dolarjev. — Baje je to delo nemških zarotnikov. Gibbstown. N. -I.. 10. maja. — V tukajšiiili napravah du Pont Powder Co. jo danes nastala grozili* eksplozija, ki se je eula ve? milj naokoli. Pri nesreči j<- bilo n bitih najmanj .štirinajst o>«-b: lucd njimi je tudi tovarniški super in teudent in en delovodja., drugi so pa navadni delavci. Skoda na po slupjilt znaša naU.OOO. Dozdaj pogrešajo samo še štirinajst mož. mogoče pa je da jili je izgubilo življenja še več. Par so jih našli, drugih pa ne. ker so bili ra/trgaui na drobne kosee. Vee je težko ranjenih, ki najbrže ne bodo nikoli popolnoma ozdraveli. .Med delavci, ki jih je nekako dva tisoč, je nastala velika panika: vse je drlo k vratom, pri čemer je bilo tudi veliko ranjenih. Tovarna je zdaj zaprta, ker so vsi glavni stroji popolnoma nerabni. Kaj je povzročilo to veliko raz-strelbo. se ne ve in sc tudi najbrže ne bo vedelo. To j«- ena onih številnih eksplozij, ki sc prigodile v tovarnah du Pont Powder Co.. ki jih priprisujejo nemškim zarotnikom. katerim pa dozdaj št* niso prišli na sled. Lansko leto. koncem novembra, se je prigodila tudi eksplozija v napravah v Lower Hagley, blizu W i lining t ona, ki so tudi last te družbe: takrat je bilo ubitih trideset oseb. V teh tovarnah izdelujejo muui-eijo za zaveznike. Boji v Mehiki. Izpred Verduna. Ojačanje straž,i Nemška in francoska poročila si zelo nasprotujejo. — Z minami raz Boji med Amerikam frin Villi s ti. -Tri;> Mehikanci mrtvi. — Čete ne čakajo povelj. — Močne obmejne stražo. BANDITI NAPADLI VLAK. V petek bodo obesili bandite, ki »o se udeležili napada na Columbus. Scott. — Amenkanci v nevarnosti. Upor avstr. jetnikov. V boju med ujetniki in stražami je bil en ujetnik ubit, devet pa težko ranjenih. Avstrijci so p.*ičeli upor Cochrane, Out.. Kanada. 15. maja. — V koncentracijskem taboru v Kapuskasnigu. kjer so internirani državljani sovražnih držav, so se v petek ujetniki uprli, vsled česar so se morale straže poslu-žiti sile. Prišlo je do resnega boja. v katerem je bil eden izmed ujetnikov ubit in devet težko ranjenih. L por so baje pričeli Avstrijci, tristo po številu, ker niso hoteli delati kar jim je stražnik rekel in so straže napadli. Med ujetniki je bilo že dalj časa opažati nemir in nezadovoljnost. Boj je trajal skoro tri ure; vojaki so streljali v gruče ujetnikov, ker so bili ujetniki v veliki premoči. Izmed stražnikov ni bil nihče ranjen. CJeneral Sim Sam Hughes, mi nislcr milice, je danes poslal generala Logie-ja v Kapuskasing, da napravi in vzdržuje mir. Z Balkana. Belgijci v Afriki. Pariz, Franeija. 15. maja. — Belgijska ekspedicija v Afriki, ki ima nalogo zadrževati Nemce, je včeraj odbila hud nemški napad. V Solun je dospelo zopet veliko število angleških vojakov. — Ar tilerijski boji v M&cedoniji. London, Anglija. 10. maja. — Neka tukajšnja agentura je dobila iz Aten poročilo, da se je izkrcalo v Solunu zadnje štiri dni zopet -0.000 angleških vojakov. Te čete b^do najbrže nadomestile one Francoze, ki so se vrnili domov, da bodo pomagali braniti svojim tovarišem Verdun. Paris, Franeija, 16. maja. — Ob celi macedonski fronti divja vroča artilerijska bitka. Infanterija ne stopa veliko v akcijo. Nek francoski zrakoplovni oddelek je obstreljeval 10. balgarsko divizijo pri Xanthi. Povzročena škoda je precejšnja. Rim, Italija. 15. maja. — V Albaniji je vladal že vee mesecev popoln mir, zadnji čas so se pa zopet začele vojaške operacije. Avstrijske čete so začele z novo ofenzivo proti Valoni. Lake Itascate, Mehika. lf». maja. V današnjem boju z Viilisti so naši vojaki ubili tri bandite. med njimi .Julija < ardenasa. Vil-lovega podpovi ljnika. Bitka se je vršila blizu liubio Kaiich a. nekako dvajset milj od tukaj. — Tako poročajo iz Pershiiigovega glavnega stanu. Ko so bili Amcrikauei pred neko hišo. so pričeli banditi i/.za neke skale streljati, nakar so ameriški vojaki skočili v avtomobile, se odpeljali in streljali na napadalce. Na ameriški strani ni bil nihče ranjen. Mrtve Mehikance smo prenesli sem in jih sežgali. Marathon, Tex.. 1">. maja. Major Langhoriie stoji s svojimi četami na meji in čaka Funstouo-vega povelja, da odrine preko in polovi mehiške bandite. ki so uprizorili zadnji teden več napadov na ameriška obmejna mesta. Pričakuje se. ix-mude artilerija v akcijo. L'speliov nismo imeli ne mi iu ne sovražnik. V splošnem je položaj neizpre-meiijcn. V Londonu se vrši proces proti Rogeru Casementu. DRŽAVNI PRAVDNIH MU SKU&A DOKAZATI, DA JE BIL DALJ ČASA NA NEMŠKEM IN DA JE ŠČU VAL TAMOŠNJE IRSKE JETNIKE PROTI ANGLEŽEM. SENZACIONALNA OBRAVNAVA. — OB TOŽENEC BAILY. — NE NEKEM NEMŠKEM PAR-NIKU JE BILO BAJE 20,000 NAVADNIH IN DESET STROJNIH PUŠK. — 87 NOVIH OBSODB. — OB RAVNAVA BO TRAJALA VEČ DNI. Priboljšanje plač. Baltimore, M d.. 15. maja. — Baltimore Copper Smelting & Rolling Co. je naznanila, da bo pri-boljšala svojim 2000 delavcem plačo. 7.a koliko ne omenja. Štrajk. Louisville, Ky.. 10. maja, — Jutri zjutraj bo zastavkalo G000 premogarjev. ker so delavski zastopniki in operatorji niso pogo dili glede priboljšanja plač in skrajšanja delavnega časa. Premogarji pripadajo k United Mine Workers, okraj štv. 23. Pozor pošiljatelji denarji! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, Štajersko, zstrijo, koroško, hrvatsko, in druge kraje v av8tr0-0grski bliso 7mi-11 j ono v kron. Vso to poiilja. tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem Času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lah ko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter pri loži te Vaš natančen naslov in na slob osebe, kateri se ima izplačati Cene: K. S 1 K. $ s... .90 | 120____ 17.40 10... 1.60 l 130____ l&Sb 15... 2.35 I 140.... 20 20... ».05 | 150____ 2175 2R... 3.80 | 160.... 23.20 SO... 4.50 1 170____ 24.61 6-25 1 180____ 26.10 40... 6.05 1 190____ 27.56 45... «.70 | 200____ 29.00 60... 7.40 I 250---- 86'Jft 65... «.15 | 800____ 43.90 «85 1 350____ 50.76 «5... 0.60 | 400____ 5800 TO... 10.30 1 450____ 66.15 75... 11.06 I 600.... 72.50 11.75 ! eoo____ 87.» JO «... 12.50 | 700____ 101M 90... 13.20 | 800____ 116.00 100... 14.50 | 000.... 130.50 110... 15.06 j 1000.... 142.00 Kn ' se sdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo prtmorani bomo tadi nakazovali po njfih. — Včasih se bo sgodllo, d* dobi na-slovnik kaj več, včasih pa tudi kaj b»J. Ust dospe a vadi par dni kasne » dobi naslovnik Ml ▼ prtnasesaensordais London, Anglija. 15. maja. — Včeraj se je začela v tukajšnjem Bow Street policijskem sodišču obravnava proti Sii* Rogeru Casementu, povzročitelju irske revoluciji'. Casement sc je prijazno smehljal, ko so ga pripeljali pred sodnika. Na obrazu mu sc pozna, da je zadnje dni strašno veliko pretrpel. Kljub temu. da je bil zelo revno in pri prost o oblečen, je napravil na vse navzoče zelo velik vtis. Ko mu je državni pravdnik očital, da je bil v zvezi z Nemčijo, se mu je Casement zaničljivo nasmehnil. Razen njega je sedel na zatožni klopi tudi irski vojak Julian Baily. Ta vojak sc je bil pripeljal žnjim z nekim nemškim podmorskim čolnom na Irsko, nakar sc mu ■je posrečilo še pravočasno njiti. Aretirali so ga šele zad-njo soboto. Ko je državni pravdnik rekel vojaku, da je tudi obdolžen veleizdaje. je Sir Roger Casement vstal in od-•očno izjavil; - Pustite ga! Ta mož je nedolžen! Par ui* pred začetkom obravnave se je zbrala pred poslopjem velikanska množica ljudi. Umevno je, da niso imeli vsi dostopa, ker je v dvorani prostora samo za šestdeset poslušalcev. Priče so izpovedale, da je bil Sir Roger Casement dalj časa v Nemčiji, kjer je poskušal osnovati med irskimi vojnimi jetniki irsko legijo, katere naloga bi bila osvoboditi irski narod izpod angleškega jarma. Državni pravdnik je imel dolg govor, v katerem je očital Sir Rogeru Casementu nelivaležnost, češ, da je vse časti. katere mu je izkazala angleška vlada, poplačal z vele-izdajo Po njegovem mnenju je bil Sir Roger Casement či-<1o v »okali Nemčije. Najbrže mu je tudi nemška vlada dala povod, da je začel agitirati za revolucijo. V kratkem času se mu je posrečilo pridobiti večinoma vse irske jetnike na svojo stran. Z onimi, ki se niso strinjali z njegovimi načrti, so nemške vojaške oblasti zelo kruto postopale. Irskim jetnikom je rekel, da se bo v najkrajšem času izkreala na Irskem močna nemška armada, ki bo osvobodil;? Irce. Dolžnost vsakega irskega jetnika je torej, da se tej armadi pridruži ter da z vsemi močmi pripomore k svobodi Irske. Y istem času. do je dospel Casement z nemškim podmorskim čolnom na Irsko, je pristal k irski obali nek nemški parnik. kateri je imel na sebi 20,000 navadnih in 10 strojnih pušk. Kot znano, so Angleži ta parnik potopili. Ko so Casementa aretirali, je imel pri sebi razne šifrirane brzojavke sledeče vsebine: — Ostanem in potrebujem več orožja! — Pošljite še ev»o ladijo! — Cakani nadaljnili navodil! Državni pravdnik je izjavil, da je Caseinentov soob-toženee Baily pripoznal svojo krivdo ter da se njegova izjava glasi takole: -- Mene so pregovorili, da sem s petdesetmn drugimi jetniki vred \Tstopil v irsko legijo. To sem storil samo zategadelj, da bi prišel čimprej iz Nemčije domov. Na Irsko sem se pripeljal v družbi Casementa in nekega drugega vojaka z nemškim podmorskim čolnom. Ko smo se nahajali par milj od obali, smo se vkrcali na neko malo ladjo, ki nas je privedla na suho. Komaj smo bili na suhem, je začela ladja goreti. Casement je odšel v mesto in v uredništvu nekega časopisa povprašal, če je še dospel vrhovni poveljnik. Ko so mu odvrnili, da še ne. se je žalosten vrnil k meni. Njega so takoj zatem aretirali, meni se je pa posrečilo ujiti.— Obravnava se bo jutri nadaljevala. Med poslušalci je bilo včeraj skoraj več žensk kot pa možkih. London, Anglija, 15. maja. — Kljub vseairanskhn za gotovilim ministrskega predsednika Asquitha je sodišče včeraj vseeno obsodilo še 87 revolucionarjev. Najmanjša kazen znaša šest mesecev, najdaljša pa deset let. Asquith je odpotoval v Belfast. Telegrafisti Washington, D. C.. 15. maja. — Unijski telegrafisti so danes dosegli veliko zmago, ko se jim je spo-*oeilo. da jim bo Western Union Telegraph Co. ugodila. ' oro pri- politične konvencije in v takih časih imajo brzojavne družbe zelo veliko posla. Lahi zmagujejo? Iz Rima poročajo, da so laiki vojaki na tirolski fronti preeej na- --A V ^ : ,- ....... » reus NARODA" (Strirmia Dally.) I Pafettabed by II PUBUSHXHO U topotati**.) VKilTK 8AXJ9ER. LOCT3 B33VEDEK, oo. of tho corpontki OortlAAdt Street. Boroafh at hattaa. New Tort City, H. T. mm, oalo leto velja tlet m _______«. §8.00 __________U0 New Tort. tOO New lark— 2.00 ____ __ 4JJ0 pol leta______2JSB •strt leta..._____1.70 "•LAS NARODA" Izhaja raak nedelj ln prunlkor. i L A 1 N A K O D A" (Totoo ef the Puste") ferorj daj except Bondaje aad Holidays. Bntweripdoa yearly 98.00. Ad» ta —■ ^—. _. _ pnoDoojejo- fea| ee blagovoli poUjati M m mt Order. kraja naročnikov pre-twU prejtaje kida hitreje aaj- la poUljatram naredit« ta "6LAI OortJaadt BL. NAIODA" New Tart Cftty Oortlaadt. cijo-LotarLugijo se Francozi naj- uprizoritev živih slik z zastavami brže no bodo preveč pulili, ker za-'in sloveratkimi trakovi, kar jc nu-nje tako ali tako ni velike vred-( bili že poti nemškim ali avstrij-»kun jarmom; Nemčija zopet obljublja svobodo Poljski itd. Nrkdo izmed teh dveh pa ne pomisli, da bo vojna najbrže tako dolgo trajala. cerkve sv. liad<-na drevo." • gunde. Tu je dobil vsak svoje po- Cueelj m- ni ustrašil tega prete-' velje. beg sam se je pa plazil po nja in je dejal: trebuhu do iiaznučeiicga mesta. "Kaj? Jaz bi vam že povedal,. Naenkrat obstane. Nekaj se za-ako bi vi meni poprej povedali, da ziblje pred njim. Kar se dvigne m« izpustite." zemlja in iz luknje pogleda člove- "Svobodno bodeš smel stopati; ška glava. Alam-beg hitro prime po naših šotorih, in Izak-paša ti za srbijo in predno se je prišlec podari najlepšega arabskega ko- zavedel, že je zletela njegova gla-nja. Tega te zagotovim jaz. .Viam- va po travnati ruVi. beg. pri Mohamedovi bradi!" Bilo je polmračno. liegovi zv.-- Torej, slavni Alam-beg, jazjsti spremljevalci so zaslišali hipen sem se pokazal zato tvojim voja- jevk in takoj so bili na licu mesta, kom. da ti dam svojega največje- "Allah me je podpiral! zakli-ga sovražnika v roke!" če tiho Alam-beg. "Ill kdo je ta tvoj sovražnik?" __(Pride še)._ "To, Alam-beg, je tudi sovražnik tvojega paše. ki mu je pred dvema letoma toliko vojakov pomoril, to je Janez Šorcn. oskrbnik velesalskega samostana in poveljnik posadke v Hribu." "Sani Allali te je poslal, krščanska duša! Kaj hočeš imeti za svoj trud. govori! Ni je tako dragoee- Kad bi izvedel za naslov svojega brata FRANKA IIABJANČK Kakor sem čul. se nahaja nekje na farmi v državi Wisconsin. Prosim, če kdo ve za njegov naslov. naj ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Louis Habjaučič, 1HW Egan . , , . . ..... Ave., Pueblo, Colo. ne stvari, katere bi ti ne privosen' f jg_ Alam-beg. tvoj prijatelj." Toda Cueelj ni zadosti /.aup;il turški glavi. Zato si je mislil premetena butica: "Cueelj, varuj pred vsem svojo kožo!" Malo je pomislil, potem pa odgovarjal: ZAHVALA. Tempo!oni se najiskreneje ____,_______ __ ___„_________„„ za- " Jm sem pripravljen pokazati hvaljujemo vsem onim, ki so nam skrito pot. ki drži pod zidovjem j pripomogli za časa smrti 11a-v tabor. Prav naravnost v Sorno- šega 1 juhi i< neca očeta oz. moža vo klet se pride. Tam so hranjene JANEZA KOLAR mnoge dragocene stvari m sam o-- • ■ skrbnik Taber čuva sedaj onida s . U;uijkl ^ ^ !'TM \VaSl Kot' svojim sinom. Toda — .........: *t'UUe 1,a dolenjskem. \ Združene države je prišel leta 1!»00 : z;ul-čas .ie bival ne zameri. modra glava, slavni Alam-beg, jazi ... . ... moram biti zagotovljen svoje svo-i^ . JC . 'T V ^ a.k^,1ekl: bode. Ako ti je prav. naredimo j M«*-- J ^ ^ »»J« t-iL-.* t; i.,- „ k 4 } svojo blaeo dušo. (.»»tanke ranike- tdko: !i mi das za spremstvo svo-1 : .... . ... ivnir^uis, „ * ga smo izročili materi zemlji na jega najzvestejsega vojaka — to- , .... ...... .j« n. • — pokopališču v llibbingu. Minn, da, uiez orožja. Orožje izročiš tne-il 1 , , , .. - ......- , Posebna hvala družinama O/.- ni. .Nato greva visoko gori v troro • 4„. i. ; - , - boltovi m Musicevi ter vsem pri-!ii tamkaj jaz označim skrivno . . .... ^ , , . 1 : ■ i..lf - „ jateljem v Wakefield. Mich., za i/.-o kateri sem jrovonl. 1 ...... rkazano čast ranjkemu v slovo. Na- pot, skrbi bodi zanj! Jaz znam dobro . . . .. . .. .... ; .. • i dalje se zahvaljujemo prijateljem za \se steze ni vojak se ti povrne! , ,, J , t- .,iii • i- t t- - i društva sv. rraoieiska iz Hibbinga \ treh urah. kakor je odšel. Kaj-! - , .. . ,.„,]., : . i - I i- društva Srca Jezusovega, sn- pada. ija brez orožja, nazaj z o-' , - . , • T- - i ■ ... rodnikom iz Nashwauk in Keevva- rozjern m s skrivnostjo v srcu. I o . , . , . - ic o.,.!..: i. ! tm ter sobratomi društev iz CIils- holma. katerih član je bil ranjki. Posebna hvala še gg. Johnu Pov- Turkov do Visokega. Nič kaj jim ni bilo po volji, ker so našli vas j Hrib zapustite takoj je moj sklep. Sedaj pa stori. ka-| kor ti drago. Da pa no boš mislil, da imam kak drug namen, kakor uničiti svojega sovražnika, bodi ti to v dokaz, da nc vzamem nobenega darila.*' Alam-bt g ni bil zadovoljen s to pogodbo Cucljevo. Toda kaj je hotel! "Bodi!" reče naposled turški poveljnik. "Toda prisežem pri Mohamedovi bradi, da nam ne uideš, ako si nas prevaril!" "Velja! Toda izgovorim si to:; ako Tabra prazno in zapuščeno. Zat o brž pla- ujamete. Totla sina njegovega nejo proti Hribu. 2 divjim nasko-J Matijca izpustite. Samo za povelj-kom se zaleti divja dmhal proti nika jaz dam svojo besedo!" zidovju. toda kmalu uvidi, da nej "Zgodi se po tvoji volji!" pojde tako hitro iu da bode potre-j In kmalu nato je Cueelj korakal) ba več časa oblegati tabor. Všoto- * turško sabljo in s turškim voja-! rijo se torej Turki pod Hribom in kom mimo šotorov. Izginila sta v poskušajo sedaj tu sedaj tam'gozdu za OLševkom in ko sta pri-udreti. Toda kadar se je prikazal šla na vrh Možjanee. ustavila sta Turek na zidovje, padlo je truplo se pod visoko skalnato steno, brez glave pod zidovje. "Stojva, Turčin! Jaz ostanem Že dva dni so naskakovali Tur- mož beseda. Glej. da boš tudi ti! ki zidovje in iskali skrivnih vrze- Po si uši: j me! Tam onstran Hriba li. Naveličal se je poveljnik dalje pri zidovju cerkvice sv. Uadegun-časa mlatiti prazno slamo pred ta-j de je skriven vhod pod zemljo, borom in izprevidel je. da bo mor- Ko odmeriš sedem korakov pri da eel-mesec pretekel, predno bij cerkvi, pobrskaj malo in naletel tabor zasedli. Toda zato niso pri-jboš na lesen pokrov, z rušo pošli Turki, da bi se obotavljali to-1krit. Pokrov vzdigni iu kmalu I liko časa. Imeli so navado bitrn« —----- priti, hitro narediti iu hitro oditi. Bilo je binkoštno soboto večer. Poveljnik Alam-beg je že davno povečerjal. Sedeč na tleh v svojem krasnem šotoru, je šeNpil črno kavo iz lepe čase. počasi, počasi — znamenje, da je nekaj mislil, a ni vedel, kako bi jo obrnil. Kar vstopi njegov sluga in pove, da so ulovili vojaki nekega človeka, ki je tičal skrit v grmovju tam ob vodi. Begu se obraz razjasni in reče: "Evo ti srebrnjaka, ker si mi povedal to krasno novico! Tvoj je." Sluga odide veselega obraza iz šotora. Kmalu nato pa pri vlečeta dva turška vojaka neznanega človeka v begov šotor. Plašno je gledal iu vendar se je videlo, kakor bi le posiljeno kazal sha in Antonu Kramar iz Hibbinga ter Franku First. st. in Franku First ml. i/ Chisholma. lianjki zapušča ženo. hčer in tri sinove, od katerih je eden v senn--nišču sv. Frančiška v Milwaukee. Wis. Vsem ga priporočamo v dober spomin, on naj pa v miru počiva. Žalujoči: Ana Kolar, sinovi iu hči. Ayaketield. Midi. (16-17-—5 > DR. BUKKI'S MEDICAL INSTITUTE 407 East 58th St. NEW YORK, N. Y. Starokrajski slovenski zdravnik. Zdravi uapei.no bolezni želodca, pljuč, jeter, mehurja in v«e notranje bolerni. kakor slabokrvnost, revmatizem. tajne bolezni. l-ožjast. bolezoi na maternici, kožne bolezni in otručke bolezni. Zdravnik sam govori slovenski. Odprto j«> vsak dan'tudi v nedeljo) od devetih zjutraj do sedmih zvečer "Med Oreo Ave hi A«». A. Btiz I. Ave. Pi- »it« ali pridite oeebnn. ] > ne dolgo, po-, svojo bojazen. l£o* s deMo Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga je edino domače podjetje, ki ima veliko skladišče vsakovrstnega vina in žganja t mestu Sew Yorku. Vse naše blago je pripravljeno po domačem načinu in je zdrava in naravna pijača, najboljše vrste. ZA VSAKO PO* ŠILJATEV JAMČIMO. Cene so sledeče: ' RDEČA VINA: Claret sod 52 galon le____ Zeufandel sod galon le . Barbera sod 53 galon le .. Burgendy sod 52 galon le . Opoi sod 53 galon le...... BELA VINA: Riesling sod 53 galon le ... Hoek sod 52 galon le..... Sauteme sod 53 galon le .. VINSKO ŽGANJE Sod 37 do 38 galon____$3.15 galona Sod 50 do 52 galon.... $3.10 gakna Vsakemu, ki naroČi od nas petkrat eno in isto blago, mu je pošljemo šesti« zastonj. Torej pri petih sodih vina iste vrste, dobite šesti sod ZASTONJ. Z naročilom poHjite Money order ali pa gotov denar t priporočenem $26.00 $28.00 $32.00 35.00 $40.00 37.00 $35.00 $40.00 Za trgovce so bosebne cene. DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Irftarty Street* Ap.A. Hew York, H, ta --- > 'T „. Kratka zgodovina naše nove domovine. L*-1 a 17">5f Angleži Francozom j prepustili Louisbur«* in Washington j<- aivzcl fraiicu.iko trdiljuvo Uuqu''sur. kiiti*ru so potom iui čast NADALJNJI BOJI MED FRAN- K«, j,, bila trdnjava skoro ilo*.-1^,^.^ luillisitrskema p.vd-COZI IN ANGLEŽI. ;tuvljo 1«. aprila 17.,4 prišli setlniku ini-novali trdnjavo Pitt'. j tja H-iUK-ozi in V«M*J1 oddelek In-'o>.v.»jili so tudi trdnjavo Fronte Ko bil. Iran .-oži -lu ,-da prHdija.ieev ter zahtevali. da Angleži IW(. „b jrZ,.ru Ontario. To je bilo lakoj prepustijo trdnjavo ujim.La Francoz.- velik uduree. kajti s Trenta takrat n, bilo v trdnjavi, m t, Ui. l|y so j^bili trdnjavi Fron-i*osadka. pod poveljstvom nekepa telliK. iu UUMUesilc. NO bili tudi od-iužjetra častnika, se je predala. — (le2ailj 0<1 <^Uebeca. pi*a%*ljeui, nn'>fca marca 1«44 na j>o\ «'«, ua|»oveduli vojno i»a-padli m o>vujili angleško trdnjavo 1'auso v Novi Seoeiji in se po-teiu obrnili proti Amiapolisu. kjer v, liili pa poraž<*ni, vendar so s (m <1 v<-j. it«> sil«. mehto znova napadli iu osvojili. Izgledalo j«-, da ji« Nova Sroi-ja izgubljena. Tedanji «rov»-rner Shirley v Massaehu-srtt•*u j«' "»iei-r naprosil angleškega kralja, tla bi mu poslal poiiio«*- iz IC\ro|N". i»a j«* ni dobil. Toraj je bilo «*«'lo br»'m** obramb** na ramah kolonistov. Na vso moč s«- .j«* go-v-rm-r Shirley trudil iu soM-duje nasflbiiu-: New Hampshire. ( on-liertieiit in Rhode Island pripravil do tega. i|i v.. pridružile mu">-sas'huseti-kiiu r»*tain. da skupno napadli fraiirosko trdnjav«, Louis-burg m jo 17. junija 174.", osvojili. O i« !n M«-«-r zgodovina veliko govori. toda uit ne bolno o t ••j bitki predolgo razpravljali. Dovolj je. da vemo. da no bili Angleži leta 174". ko so sklepali mir. toliko slepi, da iii»o uvideli kolike vrednosti ,i»* l.oui>burg. in vi ga zopet od sio|u!i Francozom. Fran lioiua l d.-bili. trdnjav <«/i niso v tej vojni popol-č ozemlja izgubili ali pri-1'rieeli >o /idati še večje • m pripravljati na dnt- Fraiieozi so angleški četi dovolili odkorakati domov, sami so pa zavzeli trdnjavo. j<» dogotoviJi iu jo po kanadskem guvernerju imenovali Dippieslie. .Medčasiio su pa zakunodajei v Vrigiuiji volili .da sc da 10.000 funtov za obrambne namene doli-li:' iu so obljubili vsakemu, ki bo šel v boj velik kos zemlje. Za polkovnika je bil iuieuovan Joshua T rye in /a podpolkovnika (Jeorge Washington. Ku so v dodobra pripravili, je marca lir,4. sel Washington z petinse-«i<-nid.-*tiiui možmi na pomoč Treu-tu. toda ni še prišel do polovice poti. ku je reč al Trentovo posadko. ki s«- je predala Francozom. To so takoj sporočili governerjem vni'Ii drugih angleških kolonij in Franklin, ki je izdapal čas«,pis ["Pennsylvania Gazette", j«- pozival v svojem listu, da sc vse au-gle.šk«- kolonij«- združijo in napadejo Francoze: in angleška vlada v Londonu jim je naročila, da napravijo z lr«,«juiosi prijateljske zvez«'. Ko je Washington čul o žalostni, usodi Trentove ekspedieije, ni pravzaprav vedel kaj naj stori. 'I oda nekaj je moral vseeno napra- viti: obrnil je proti Redstone .... \ oj 11< - V kat.-ri — imeli namen j< Y.-eku. v kraj. kjer j«.- bil« ome-A:;gb'. Ukrat /.« v^-lej pivpre-1 ..j,.,^ all.r|eška dnižba. ki je ime-. t: vhod ..ziroma naseljevanje v la uamen pripraviti zemljo v Ohio Mi HM «i; dolino. Halje so leta j dolini pripravno za naseljevanje, d-liuo po kat.-ri je otj tam j«- šel s s^ u.io majhno po-< ►menjeiifga leta|s;i,Jko ,io .Mississippi doline. V bli- •ki irovt rner poslal < ah,-U^j atlantiške obali rona «b' I»ieuvilb--ja z večjimi ja-drni«*ami in mu ukazal zasesti Ohio dolino iu vzidati trdnjav««. J« dtali n«. po reki Sr. Lawrence, j«*-z -ru Ontario, (m,tem si nesli ladji-c«1 po oiihem v JfZ.-ro Erie, potem !»«• pa peljali po j»-z»*ru < 'hautau-.pta \ Allegheny reko. Ko so bili «'iik>'at tam. nu proglasili vso zemljo. kat'-is, uauiaka reka Ohio, za la-t Ludvika XV. s to proglasitvijo hile frau-» .sk<- p<»—-sti \ n jH za dve veliki d«,lini: Ohio in Allegheny. Pričeli so /idati trdnjav«*; prvo s«, zjjra-ddi na polotoku, kjer je danes mesto Kria, iu jo imeit«>val Presque 1*1«*. hruga bila trdnjava La Ib.euf. kjer je zdaj Waterford. Pa., tretja % \ enaugo. kjer stoji «i,uies mestece Franklin. Prilnxl H'raiieoz«,v v zahodno P* n u>y Iv an i jo m menda nikogar bo|j razburil kot gov»*rnerja R beriu Diuwidiiie ja \ Virginiji. Zalo jr itiiel dva tehtna v/.r«,ka. Pt ^ ' .i-' bil. «la j. inu la /•• \"rginija f.f'-j re^M-ii namili proglasiti Ohio ilolnio za angleško kol«,nij«>: m drugi je Inl. ker je bila v tej dolini med rekama Monoiigahclu iu K ua«ha tn-ka angleška druž-ba. ki je kultivimla zemljo. Ko j» if«»veriit r I »inu itblit* slišal o fraueoskeiu utrjevanju je injslai k njim s\t,j, ga sia George Wash lDgtona, štiriiudvajs«*t let >tar«-ga častnika v virginski armadi, da je protestirid n« zahteval, tla Franeo-zi takoj nehajo / utrjevanjem in W a*hiiigt«»uii .»♦- bilo uarotViio iti v LongMoMu ob reki Ohio in |H>«zVeleti ter pregledati kj«* se nahajajt, t»ravzaprav Fran.-ozi. kolik«. jih je. i/roeiti fratieo-kemu poveljniku pismo katero hi «la-nes imenovali noto i:i zahtevati odgo\i»r. Poizvetieti je moral /last- koliko trdnjav itnajo Frane«,zi i" k .je jih imajo. " ashingtoii j«- ua t«, uevar-li« iu odgov.jruo |M»t««vauje z naj-v. . j«. iMlh.enostj«» iu )M»gumom. ki sta ga sprt'inljala tudi v poznejšem življenju. I/ Lougstouna j* šel v trdnja-A«, L«- loveljev*l in prn^el { Mkcm je našel nek naravno utrjen kraj. ga š«' bolj u-trdil tu imenoval Fort Necessity trdnjav«, potr.dj«- . Kmalu nato je zvedel, da so Francozi v bližini. S svojimi možmi j«- Francoze nc-iiudno napadel in jih premagal. Med mrtvimi je bil tudi Jumovil-le. pt,ver.juik dotične francoske posadk«-. "Za«lovoljen z zmago nad Francozi iu s trdnjavo, je pričel pr«,«lirati v iloliiio Ohio. Toda na tem pohodu je zvedel, da Franeo-/i korakajo proti njegovi trdnjavi: liitr<» se je obrnil in jih v trdnjavi pričakoval. Ker so bili pa Francozi, skupno z Indijaini. v veliki premoči, se je mora 4. julija 17."»4. ne da bi bilo prišlo do boja udati iu trdnjavo odstopiti Francozom. Dovolili so mu. da je odkorakal s svojo eeto z angleškimi zastavami iu z orožjem. Kmalu nato Ne j«- pričela tako-zvana "fraiicosko-indijanska vojna . ki je bila pa v resnici vojna med Aiigleži in Francozi za nad-™ os po« 1st vo v Ameriki. Zgodaj le .'a 17",.*» so Angleži pod poveljstvom generala Edward a Braddoeka. sklenili napasti Francoze. Ko so izdelali potrebne načrte, ie H rad doc k imenoval George Washingtona za podpoveijnika. — 'izmikanje armade je bilo zelo težko, ker niso imeli potrebnih vo-^ov. Končno so vozove dobili od jrebivab-ev v Pennsylvaniji. v sled te ovir.- so pričeli uspešno napredovali šele koncem junija. Ilili so osem milj od svojih trdnjav. ko jim pridejo nasproti r'rainozi in Indijanci. s«» jih napadli izza dreves in grmovja. Hrathl »M-kovi vojaki bi se si«*ef tudi lahk«» skrili za «lrevje. toda Lraddock ni pustil. č«*š. da to i a i 'inaško. Skoro polovico Angležev ie padi««, druga polovica se je pa vrnila. P.raddoek j«- bil ranjen iu i" par dni na to umrl. Angleška ekspedicija proti Nia gari je d«jži\>la tudi poraz. Niso prišli dalj kot do Oswego in jezera Ontario. Kmalu nato mi Angleži poslali veejo armado proti Crown Pointu. ki je imela nekoliko uspeha. Nabili so Francoze ob krasnem j«*zc--u. katerega so potem imenovali po angleškem kralju Juriju "Lake George". 0«l tedaj naprej so se vršili veeui boji med Angleži in Francozi. M eseca maja 17.%ti. je Anglija formalno napovedalaVraneiji vojno. Fraucozi so poslali Ameriko Moutcalma. najbolj zmožnega fran eoskega jK.veljuika. ki je v.dveletni vojui Angleže malone uničil. Mv/ntcalm je vzel in požgal Oswego. premagal Indijance in je nameraval proti Novi Angliji poslati mornarico in Angleže tudi z morja napasti. Leta I7.Y7 je pa postal angleški ministrski predsednik William najslavnejši Anglež, ki je j živel, in je celo vojno tako Ko so Angleži napadli Tieond«*-rogo. jih je Montcalm pognal nazaj z velikimi izgubami. Toda ta poraz je bil le začasen. Pri bitki za Louisburg se je nek mlad častnik. James Wolfe po imenu. zelo odlikoval, in ko sc je vrnil. ga je Pitt imenoval za poveljnika ekspedieiji. ki je imela nalo go prodirati proti t^uebecu. Quebec je ležal na visokem griču in je bil najbolj utrjeno mesto v Ameriki. Med Francozi in Angleži je prišlo do grozne bitke: prvim je poveljeval Montealm, drugim pa Wolfe. Angleži s«j bili zuiu-gab i. toraj Quebee je padel: med padlimi sta bila pa tudi Montcalm in Wolfe. Tiiie«»nderoda in Crown Point sti. padla par tednov pred tem. In leta 1 760 je padlo ludi mesto Montreal v roke Angležev; vojna se je ii-jl ta način končala s popolnim porazom Francozov. Leta 17U-J> so v Parizu sklenili mir. Francija je bila ob vse ozemlje v Ameriki": razdelili so ga Angleži in Španci. Anglija je dobila Kanado, t'ape ,-lretoii iu vse ozemlje, ki je zdaj tlel Združ«*nih držav, nainree p<»-leginvši erto od srede r. ke Mississippi-ja do severne točk«' v bližini New Orleansa : Anglija je do-' bila vse kar j«- bilo na levi strani te črte. drugo pa Španija, skupno z mestom New Orleansom. Pozneje je Anglija v neki vojni vzela Španski llavauo. katero ji je pa pozneje dala nazaj v zameno za Florido. Toraj je biia Anglija skoro popolna gospodarica v Ameriki. ' Dalje prihodnjič . Slov ens ko katoliško podp. društvo svete Barbare Vsled slabega vremena je večina francoskih strelnih jarkov pred Verdunom napolnjenih z vodo. Vojaki so napravili male mostičke, da jim ni treba broditi po vodi. Novice. da zmaga o- Italijansko bojišče. Rim, Italija. 14 maja. —~>Tasa artilerij« je blizu sv. Martina z mina! razstrelila velik del sovražnih zakopuv in s hudim «»-gnjeni razkropila večje avstrijske '"•ete. ki su korakale iz Devetakov v Opatjeselo. Avstrijci ni>o izilali uikakega tozadevnega poročila : Nizozemci in Nemci. Berlin, Lj. maja. — V večerni izdaji "National Zeitung*' je bila priob.Vna izjava barona Ge-versa. nizozemskega zastopnika v Berlinu, tikajoča se potopa la d i je "Tubathie". Med drugim j« rekel tudi: "Nikdo nima povoda reči. da vlada med nemško iu ni zozemsko vlado kaka napetost. Zadevo "Tubathic"' se rešuje či sto mirno iu v prijaznem tonu kot je navada dveh prijateljskih držav. Delbrueck mora odstopiti. Amsterdam, 13. maja. — Frank furter Zeituug je prinesla novico, da zahtevata nemški cesar in kan cel ar Hollweg. da dr. Cl. Delbrn eck. nemški minister za notranje zadeve, takoj odstopi. To pa vsled tega. ker se je zaanji čas pričelo v Nemčiji opažati pomanjkanj hrane, kar jc, po mnenju kanc«--larja in cesarja, njegova krivda. Domneva se. da bo njegov naslednik sedajui bavarski ministrski predsednik grof Uertling. Grozodejstva Ogra. Berlin, 13. maja. — V kleti in>-kega Ogra. po imenu Bela Kiss, je našla policija v Budapešti v nekem zaboju osem ženskih trupel, ki jih je umoril zadnjih deset let. Zadnja b-ta so pogrešili okoli se-demdeset žensk in mislijo, da so postale najbrže vse žrtve tega zločinca. V nekem zavoju so našli veliko ženske obleke, po kateri so matere in očetje spoznali, da je Kiss umoril njihove hčere, katere so pred leti uezuauokain izginile. Kiss ni več živ; neki vojak pravi, da ga je videl, ko je umrl v jetništvu v Valjevu, Srbija. Amerika prijateljica zaveznikov. Petrograd, Rusija. 14. maja. — Rusko časopisje, ko se je bavilo z Wilsouovo noto. je nazivalo predsednika in druge Amerikan-ce "prijatelje zaveznikov in za Zlato iz Kanade. J. P. Morgan and < "o. je dobil« pretekli teden *4.();,t;.0()0 v zlatu iz Kanade, n katerim naj vztlržn-je v redu« ist angleškega denarja. Bankirji pričakujejo. -ru. Cpor ni hotel vzdigniti samo v Nemčiji, temveč v vseli vojskujočih s«- državah. Slovenci v. Italiji. V Diauo Marini. Liguria. Italia so sledeče naše družine: Gerb«*e Franc. AuŠk«.; Alojzija Ki,gol j. Potlravno: Jožtd' Irerbe". Cabrovjc: Mar i la Kul m. Krn : 1-vanka Rutar. Cegitij: Katarina < »erbec. Kambreško: Helena !>♦■-nedejčič. Ceginj: Anton Uutar. Ceginj: Luka Sn-nšek. Doblar: Marija Jug. Doblar: Alojzija Je-rončič. Ročinj: Val. Kogoj. Pod-ravna: Kozalija Leš;ik. Podrav-na:: Anton e. Dolina: Štefan Ipavec. Ročinj: Andrej Kra-geij. Doblar: Franc Makarovič. Pod ravna: Frančiška Lazar. Doblar: Ivan Jug. Rut«-: Katarina Skoeir, A'r.sno: iu mati z Močil: Leščak Anton. Potlravna : Frančiška Drenovšeek. I'lave ; Štefan Markič. Pod ravna : Kat. Pirili. Ro einj: Katarina Gerln-c. Dolina: Jožefa Klik. Doblar; Terezija Hvalica. Jelovee. Jožefa Smreka r Kamuo: Katarina ^Ialig«».j. Doblar: Katarina Namar, Strmi breg Ter«*zi.ja F'on. Kamuo: Terezija Kanale. Kamuo; Ana Golja. Kamuo: Katarina Kafol. Kauino: Ka-tariua Jerončič. Ajba: Marija Cabršek. Selec: Andrej Oabršek, Selce: Ana Gabi^ek. Volarje: —i Marija Kragelj. Vršno: Terezija ! Pošta in brzojav v Avstriji. Trgovsko ministrstv«« je te dni izdalo — vsled vojnih razmer, v katerih živimo — zakasnelo "Sta tistiko avstrijskih pošt in brzoja-vov za leto 1914"". Poštne, brzojav-ii-' in telefonske agende države so I>'Ie razno omejene, ki se ilajo tle-!oma pr"doeiti s številkami. Tako je bilo leta 1 i* 14 inlpravljenih 1:1.047,",17 brzojavk »leta l!»13 pa 23.:J4*J>301. število medmestnih govorov je padlo s 7.MII1.Tli~> na \* vojne namene in potrebe jc bilo napravljenih skoraj 7000 km teleloiiskih napeljav. Ta-k:ij v ziieetku splošne mobilizacije je moralo stopiti v vojaški stan ~>o inženirjev. 12 mehanikov. .">4 mojstrov in 144 preddclavecv. s čimer je bilo «isob.jc znatno zmanjšano Leta IH1 4 je bilo v Avstriji 10.0S2 poštnih uradov, od katerih jih je bilo 1:1 v tujini. Prodanih je bilo 1 .."[.">>.:>.VJ.7(j."> jioštnih znamk vivdnosti kron, poleg tega 30,330.021 raznih poštnih viednostnih tiskovin za 1.304.967 kron. Vplačanih je bilo o.",.402.127. a izplaeauih 30.liSU.001 poštnih nu-kaznie. St«'vilo brzojavnih stanie je zraslo s 72i?2 ua 737,1. Daljava leiefonskih prog je znašala leta 1913 17..", 1^.79 km. leta 1914 pa 17.UU7.92 km. Znaten razvoj je bil v lelefoiiskcm omrežju. Leta 1913 je bilo 1424 lokalnih mrež s lo7 tisoč 933 stanicami za abonente. let 1!»14 1475 mrež s lU7.747stani-eami. Število niedmesthili napeljav je zrastlo od 928 na 9.",0. Brezžični brzojav je leta 1914 odpravil U772 radiotelegramov. ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Ukorpoririao 21. jaauarj« 19ti2 v diiavi P«*bijUmiju »LAVNI UKAONiaji rrsdMdalk: JOtmw PltrBK.VBU Box US. WUlocfc. Pa. I. podpmlaednlk: KAJKOL 2ALAK, Box M7. Foreat Olty. T%. n. podpredsednik: 1X>UIS TAITCHAK. Box 835. Uock Sprlaca, Wr*» rajnik:: JOHN TELBAN. Box 707. Forest C\ty. Fa. 0. tajnik: JOHN OSOT.IN. Box 4»2. Forest City. Pa. Blasajnlk: MARTIN MUBlC. Box Forest City. Pa. FaablaMea««: JOSIP ZA LAB. 100« North Chicago BL. JoUat, HI. TRHOVNIZURATNIli Ui. MAXT1JI IV BO, »00 Cbi«fa*o SL. JoUat 111, NADZORNI ODBORt PiMMdalk; ION AO PODVASN1C. 4734 Hatfteld Ht . Pltrsbarca. Pl 1. ns«is«,rnlk: JOHN TOIIN1Č. Box (TJJ, Forest City, Ta. »adsorotk: FUA.N'K PAVl^OVt'lC. Box 705. Cooemaarh. Pa til aadaor&lk: A SORB J SLAK. 7713 lssler Are.. Clevsland. Oat*. POROTNI ODBORI PsaAsadalk i M AKTI P* OBHEŽAN, Box 72. Bast Mineral, Kaaa. L porotnik: llARTIN ftTEFANČIČ. Box 78. Franklin, Kaaa. O, parotnlk: MIHAEL KLOPČiČ. »28 Da t »od Ars^ R. T. D. 1. trm Raid. Detroit. Mlak. UPRAVNI ODBORI PraftsednlK; ANTON BOČRVAB. R. F. D. No % Box Bridgeport, a L aprarnlk: ANTON D KM S AR. Box 135. Broaghton. Pa, O. »pravnik: PA VRL OBHRGAB. Box 402. Witt. IU. Doplal naj ae poUljaje L tajnika Iraa Tslbaa. P. o. Bex m, Fecial i Peaaa. Draitrsne aUslLel **R fill RARODA.** Za v&ebino oglasov ni odgovorno na npravniitvo ne urednižtvo NAŠI ZASTOPNIKI. kateri so pooblaščeni pobirati naro4 alno xa "Glas Naroda" in knjige, ka kor tudi za vse druge t d ado stroke spa d« joče jH»sle. Jenny Und, Ark. In okolica: Mlbael Clrar. San Francisco. Cat: Jakob Loriln. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Lead v i lie. Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo. Celo.: Peter Cullg, J. M Rojtz. Frank Janesb In John Germ. Salida. Colo, in okolica: Louis Ca st el I o (The Bank Saloon Walseubors. Colo.: Ant. Ssftich. Clinton. ImL: lumber t Bulskar. Indianapolis. ImL: Alois Itadman. Woodward, la. la okolica: Luka« Podbregar. Aurora. III.: Jernej B. Verbid. Chicago, IIL: Frank Jurjoree. Depue, IIL: Dan. Badorlnac. Joliet. IIL: Frank Lanrlcb, John Za IZ URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARBARE. < Približal so jt- ras ivchu? konvencije (Pravila, stran -(i. čK-n XXI11) in zato j«1 treba, da st* izvolijo delegati. Ponavadi si* je vršila ta volitev meseca junija, zato bi bilo dobro, da bi sc tudi volitev delegatov za j»eto redno konvencijo vršila isti eas. posebno zategadelj, ker je meseca junija polletna glavna seja. Ako bi se vsled kakih posebnih vzrokov ne moglo voliti meseca junija, naj bi sc višila volitev mescc kasneje. K nega delegata imajo pra-\ ico poslati one postaje, ki štejejo od 1M do 100 članov nu,škili rlanov so v tem številu vštete seveda le one ženske članice, ki so z možkinii enakopravne, ki so za-vaiovene in plačujejo asesment tudi za bolniško podporo. Do dveh delegatov imajo pravico postaje, ki štejejo od 100 do 200 članov, do treh ona društva, ki štejejo od 200 do 300 članov itd. Iz glavne blagajne se povrnejo vozni stroški samo enemu delegatu pri društvu, za ostale pa moja društvo samo skrbeti. Postaje opozarjani, da pošljejo takoj po volitvi imena delegatov v glavni urad. Imena morajo biti zapisana ua posebnih listinah oziroma pooblastilih. Vsaka postaja bo dobila pa dva iztisa pooblastila. Tajnik mora oba izpolniti. Kncga pošlje na glavni urad. drugega pa izroči delegatu. pred no'.odpotuje na konvencijo. Pooblastila morajo biti pravilno podpisana od uradnikov. Postajne tajnike tiuli opozarjani, da mi takoj po seji uopošlj<\io vsa mesečna poročila kakor tudi asesment in • !>uge listine, da sc zamore kolikormogoče hitro izdelati polletni račun. Vsak tajnik naj zapiše v poročilo natančno število dobrostoječih članov in članic. Tajniki morajo tudi poslati natančen račun, koliko c t roško v so imeli s poštnino. To mora biti zapisano na posebni poli in za vsak mesec posebej. Za vsako svoto sc bo potem napravilo ček. Na one postaje, ki ne bodo poslale pravega računa za poštne stroške, se za isti mesec ne bo moglo ozirati. Z sobratskim pozdravom __JOHN TELBAN, gl. tajnik. ščitnike pravi« clovecanstva in ~ z&M Kra«r«*lj. Kamnu: Marija Marki« Kamene*-: Josipiiia Gorjam-. Lo- i ietTin"F^nk YUmM^h. ži<*<\ Sulijroj družina. Goljevica : La Salic, IIL: MaL K« Gabrijlečie drnž. Ooljeviea: Marija Gabrijelei«'. Goljeviea: Ga-brijeleič družina. Loži«-«*: Anton Tomaž i e. Aljba : Tinta družina. Goljevica: Eliza Trobše. Srponi-<*a ; Jožef Bergiin*. t-ojr-Cezsoča: družina ?»kole in Padar. Srpeni-c-a : družina Gabršek. Vršno: ila-rija Kuk. Doblar; Andrej Grbec Dolina. Velika žalost za v«e te družine je to. da ko že skoro leto dni od doma in ne vedo nič za tiate, ki Komp. Orlesby. IIL: MatL Brlbernlk. Waukegan, IU. Ia okolica: Fr. Pet kovšek in Matb. Ogrin. So. Chicago, m.: Frank Ceroe. Springfield. IIL: Matija Barborl*. Cherokee. Kana.: Frank Beflaalk. Cahnbva. Kana.: Joe Knafele. Franklin. Kaaa.: Frank Lukom. Froutenac. Kaaa In okolica: Frank Ceroe in Bok Firm. : John Stale. hi iMiii Mutla Calumet. Mich. In okolica: Pavel Shaltz In M. F. Kobe. ManUUane. Mich, la okolica: Frank Cotslan. So. Range. Mich. In okolica: M. u Llkovlcb. Chishohn. Minn.: K. Zgouc ln Jakot-Petrlcb. Dnluth, Minn.: Jooepb Sbarabon. Ely, Minn, in okolica: Iran Oouie ti. L. Kapsb, J 00. J. Peobel ln Loulj K. PeruSek. Eveleth, Minn.: Jurij KoUe. Gilbert. Minn, ln okoUca: L. Vesel. Hibbing, Mino.: Ivan Poufe. Nash wank, Minn.: Geo. Maurln. New Daloth, Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank HrovaUeb St. Lanis. Mo.: Mike Grabrlan. Klein, MonL: Gregor Zonev. Great Falls, Moot.: Math. Drlcb. Red Lodge, Mont.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Paul In. Gowaoda, N. Y.: Karl SternUa. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregor ka Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J MarlnčIC, C has. Karllnger. Jakob Ilea ulk, Jul,u Prostor io Frauk Meb. O. in okolica: Math Kra O.: Frank Hoterar. Colinwood. O.: Matb. SUpnlk. Lenin. O. la okolica: J. Kumie to Lot Is Balant. Niles, Ohio: Frauk KogovSck. foongatawn, O.: Ant Kikeij. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny. Pa.: M. Klarlcb. Pa.: Frank JakiM. ; Fa,: Looia Hribar. Pa.: Ivan Germ. : RarfoK PleteriUk Fa. in obolica: Jobu l>eiu- 3ar. Jaha Koklleh. Mika Kouorai Conemangh. Fa.: Iran Pajk lu Jobn Zupančič. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Bougbton. Pa. In okolica: A. Dem-iar. . Darragb, Fa.r >rsgutln Slarl«. Dunio, I'a. in okolica: .Joseph Subor. Export. Pa.: Frank Trebetz. Forest City. Pa.: K. Zalar In Frank I.cben iu Matb. Kamiii. Farell. Pa.: Anton Valentinu«. Fit* Henry, Pa.: F. Gotlleber. Grecnsburg, Pa. la okolica: Josei* Novak. Irrin, Fa. In okoUea: Fr. DemJar. Johnstown. Fa.: Frank GabrenJa la John Polanc. Luzerne, I'a. in oboiica: Aiitou Oooluik. Meadow landi. Pa.: Georg Scbolta Mooeesen. Fa.: Matb. Klkelj. Moon Rnn, Fa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. in okolica: z. Jaksbe, I. Podrasti Ik. I. Magister ln U. R. Ja koblcb. South Rethleheok Pa.: JerneJ X» prlrfek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joaepb SkerlJ. West Newton. Pa.: Joslp Joran. Wlllock. Pa.: Fr. fieme In J. Peter-«aL Tooele. Utah: Anton Palčie. Wlnterqnarters. Utah: L. Blailch. Black Ptamond, Waah.: G. J. Fo-renta. Davis. W. Va. in skolica: J. Broolch. Thomas. W. Va. la okoUea: Frank Kocljan ln A. Korenchan. Grafton, Wis.: John Stamptel. Kenosha, Wis.: Aleksander Paadlr. Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik la Aug. Col lander. Shehaygaa, Wia.: Heronlm Svetlin. 1 Wast AIDa. Wia,: Frank Skok. A. Jttttin, TaL Jigislovaiska H — Katal. Jedmta a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA. % ____I M . GLAVNI URADNIKI: Predaedrik: J. A. GE&M, 507 Cherry Way or box 07, Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALA NT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO. Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111 NADZORNIKI: MIKE ZUNICn, 421—7th St., Joliet, IU. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. J01IX KRŽIŠN1K, Route 2, Burley, Idaho. i POROTNIKI: FRAN JTJSTIN, 1708 E. 28th St.. Lorain, O. JOSEPH P1SHLAR, 308—6th St., Rock Springa, Wjo, G. J. P0RENTA, Box 701, Black Diamond, Waih. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH ME RT EL, od društva av. Cirila in Metoda, Ktev. 1, Ely, Minn. LOCT1S CHAMPA, od druitva av. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, Bt.f od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vai dopisi, tikajoči ae uradnih eadev, kakor tudi denarne poailjatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jedncle, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oairalo. Druatveno glasilo: *'G L A S NARODA". L; URADNO NAZNANILO IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. POROČILO UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. V-s.s \'o. 214. Dne 1. maja 191 G. li-«< Aloizij Koželj štv. 1721'». član <):{:$. elan društva sv. Jožefa, štv. 29 v I:ijpi'r:al. IVnna. I'mrl din* 1. ;t|>rila 191G. — Vzrok smrti: Jeti-I ;s. — Zavarovan j<- bil za $1.000. — Pristopil k Jednoti 13. maja 390G. Prat !.ouis Vrankar. 17:1». •"■lan društva Sv. Štefana, štv. 20 v Pittsburgh. IVnn.i. Pmil 9. elan društva Sv. Aloizija štv. 31 v Brad-ilock. Pelina. - I "mrl due ->. inan-a 1916. — Vzrok smrti: Careiuo-n1 i i ■ f Stomaeh. Zavarovan j»* I »fl za j* 1.000. — Pristopil k Jed-m>1 i 24. januarja 1907. Ur:-1 Jožef II,ve. 2234. član «' rušt v a Sv. Aloizija št. 36 v Con e-m;ni;di, Peuna. — V mrl dne 24. m area 1916. —Vzrok smrti: Ubit v pretnogokopu. —Zavarovan je bil za $1.000. — Pristopil k Jednoti 4. oktobra 190::. S»-vtra Katarina IVrko. 1 < iT: J T. članica društva Marija Vnebo-v/.eta št. 103 v t'ollinwood. Ohio. Umrla dne 20. aprila 1906. — V/i-ok -uirti: Nephritis. Zavaro ana je bila za * 1.000. -— Prist o- l»i'a k -lednoti 2S. julija 1913. Meseca aprila jc bilo izplačano: /i sinrtuiiie ehiliov in elanie .................. $3,S9-S.4r> /;s Inilniško podporo. poškodh • in odpravnine .... ."»,642.90 Skup $9.541.35 OPOMBA: Oddelek za otroke: Sleduj: sinu dobili več vprašanj glede Oddelka za otroke, k i' m- ga sme vpošlevati in kje ne. V odgovor jmjasuujemo. da nam ie d ines zabranjujejo imeti Oddb-k za otroke samo države Colorado N *w York. West Virginia. Vse druge. v katerih poslujemo, m oporekajo Oddelku za otroke, zatoraj priporočamo vsem dru-štvam v neprizadetih državah, da se tnalo bolj požurijo za pridobitev otrok v Jed not o. (\. pa katera družba dela konkurenco v tem oddelku v državah, kjer je to prepovedano, je tako delo kontrabantirauje in se lahko vsa t i eas vstavi. Postava j«- za vse Jeduote in družbe enaka, se-vi da avtoriteta ne ve za prestopek, da to prepreči, dokler se ne informira. Najbolje pa je. da se po v sod držimo postav, ker drugače si lahko nakoplje vsaka družba neprijetne sitnosti in stroške. K.r se bliža čas za zaključevanjeJednotinih in društvenih ra- katera: mogoče tak dclg ::rižati v tem iti prihodnjem mesecu, da sena ta način ne bo pojavil zaostali doljr teh društev v Jednotinem šestmesečnem računu.. Ravno tako se opozarja glede pristopnine za novo pristopile člane iu članice tekom prvih šest mesecev. Cenjeni tajniki naj blagovolijo poravnati račun za pristopnino pred koncem meseca. Na ta način nam je mogoče izdati «'-ist račun med društvi. o v teh zadevah, za kar se vna- | SI ■ IMI/.il I o A ti ■ I UliJ' '» ' ...... ... v..------ eonov sr tem potom prijazno opozarjajo cenjena društva, i in r» jo pri Jednoti zaostali dolg. da skušajo vkolikor jim uio; Upam. da se nam bo šlo na ro ,rej zahvaljujem. Z bratskim pozdravom Čiganček, Spisal Ksaver Meško. (Nadaljevanje). — Nc. moja umetnost ne umre z menoj. Podeduje jo večji in modnejii, kakor sem bil jaz, in ji da oovravljic in čudežev, \\ domovino vil iu čarovnie. ki mu je pripovedovala o njih včasih mali ob tihih večerih, . I . .1 njej že od nekdaj in se je predra- ša z blestecemi očmi. nad teboj milo včasih hipoma in je pogle- pa se odpirajo okna, prikazujejo I dalo z napol radovednimi napol se smehljajoči obrazi mladih dev! začudenimi pogledi po dolini in — igraš čudovite napeve, igraš —j na gore ob njej iu je zadremalo in nehaš — in glej, z oken ti kar spet in usnulo. Jdeži denarja, in stotero glasov ti Odkar je zahajal k Jakobu. — govori prisrčno zahvalo... odkar je vstopil v solnčno kra-| To je življenje! Kdaj si videl Ijestvo glasov iu glasbe, se mit je enakega v Dolgetn dolu? Nikdar,; dramilo vedno češče. Mogočno prijatelj, nikoli, in nikdar ga lie! je postajalo in neskončno veliko, boš, nikoli! 1 ko mu je pripovedoval stari mu- Vso večnost bi poslušal to eu-| zikant nekolikokrat o svetu tam dovito pripovedovanje... zunaj... Lekseju se je zazdelo.J Tako se je vdajal Leksej ved-da je iskalo baš ta svet ono nje-j no češče sanjarijam o tujini in o mu samemu neumevno. ki se mu njeni krasoti je budilo v srcu že leta. Ko je spoznal iz pripovedanj stričevih svet. so pra iskale često-krat njegove misli in sanje. Romale so vanj kakor v svetišče polno skrivnosti in čudežev; vse vesele in radostne so se izpreha-jale po lepih potih, ki je govoril o njih stari učitelj. — Velik inora biti svet, neizmeren in čudovit! Ob godbi je pač pozabljal nanj in se je zatapljal ves v glasove. A včasih se ga je spomnil nenadoma. kak posamezen glas mu je zdramil v duši sanjajoče hrepenenje; hipoma je nehal iu je zaprosil : — Stričck, dajte, povejte, kako ste igrali po svetu, in kako je bilo tam ziuiaj ? -— Krtko je bilo? — Jakob se je zamislil. — Krasno je bilo. čudovito! Stari muzi k je pričel in je pripovedoval. Davno minuli časi so se mu oživili pred dušo. kakor bi jih preživel šele včeraj, budili so se mu tisočeri spomini. Kakor bi pravil lepo povest, čudovito prav ljieo, kakor bi ponavljal pesem, ki si- je je naučil na pamet, je jro-Ivoril o svetu. Lekseju se je lesketalo v očeh. prsi so se mu dvigale naglo in visoko od nemira in razburjenosti. • — Prekrasno mora biti tam zunaj v svetu, čudovito! — govoril je sam sebi. mrmral je komaj slišno, z drhtečim glasom. Pozabil je. da sedi stric oh njem in mu pripoveduje lepo povest o svetu, glasečo se kakor pesem o velikih skrivnostih; — pozabil je. zdelo se mu je. da sanja iu gleda v sanjah 1a neizmerni svet z vso njegovo lepoto in v sanjali se čudi sam pri sebi ti neskončno, neizmerni lepoti in krasoti, ki je ne more pregledati, ne je objeti z zavzetim pogledom, ker je neskončna. neizmerna, brez konca in kraja, kakor je neskončen in neizmeren, brez konca in kraja svet fiain. — Čudovito, čudovito! — govoril je sam sebi. z drhtečim ž 1. Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo in ? večje splošne pridelke in da se kup{i zemljo za isti denar ali ceneje, kot tukaj. 2. Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi. T i 3. Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, kakor pa naša čista zemlja v ravnini. 4. Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer raste vinska trta bolje kot pa tukaj. 5. Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške^ * ne glede kje in od koga kupi zemljo. NAŠ NAMEN JE: GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POUA. PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDU IN MLEKA. - a "Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnini. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vaš kapital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj sc polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu. MARSIKDO SE BO ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST. NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA. Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš sam rasel. Jaz ne ponujam nekaj zastonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ena aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista. Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih. čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za polovico do dvakrat toliko vreden. KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, OGEJ SI ZEMUO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE Č6Š GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEN. . Ne hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je nasa dežela. Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje. Naloži ga in najbolje se bo obrestoval. FRANK GRAM, Naylor, Mo. Breskve, M. Huniek. izdajatelj "Sioven-fckega Sadjarja", piše: !aiu«xl vsk-Ii »adnih plemen, ki rui*tejo iu uspevajo pri nas, rodi brtrtkev vnekako najžLaktnejši sail. Ze zunanjost je tako prikup-Ijivta iu zapeljiva, da se ne da primerjati z nobenim drujfiui sadom. Itavnotako je pa tudi okus in vonj dobre br»*skve naravnost mamljiv. Mnogo je ljudi, ki sicer ue marajo veliko za »adje, toda l€>pe. zrele bre*k\e se pa ne brani niikre. Po-m4»io je priljubljena pri mestnem prebivalstvu, ki nuna prilike, da bi «M* je 7>r*-«bjcdlo. Domovina break ve jc Kitajska in Mongolija. Ž«- v starem veku no je razširila proti zali od u do Perzije, okrog Kristusovega rojstva *> jo zanesli v Italijo; odtod >»o jo vpeljali po vine j Evropi iu tudi po Ameriki. kjer jo dandam*s pridelujejo v neverjetnih množinah. N; Lvuduo lurJinio, da jt- breskev douia te. vročili krajev z enako-iBt*rniiu vlažnim podnebjem. Toda to je zmota. Podmiltj«' Kitajsko. Mongolije itd. je v gotovih azilih m irgoduejš,- kakor pri nas, T10-jn'ni vročini sledi tam hud mraz in velikemu deževju dolgotrajna suša. Podnebje naših vinorodnih krajev je /a breskve popolnoma primer no iu ugodno. Bolj ixbirčua je v legi zemljišča. Solnčua in zavetim gričevja, kakor so po vsem Dolenjskem in Slovenskem Štajerskem, ji najbolj ugajajo. Vlažne niža ve in iu«gicue doline so ji pa tako zoprne, da v takih krajih sploh m* rast«-. Najboljša je jugovzhodna, južna iu jugozahodna l«'ga, prav tako kakor za vinsko trto. Breskev hoče imfti veliko solncu. zato ne trpi v bližini ni-kake s*'uee A na mrzlih, vzhodnih iu severnih zbrisih ji seveda tudi ni vže*\ (Iled4* zemlje same na sebi ni posebno izbirčna. 1'speva v lahki puhlici, pa tudi v bolj težki ilovici, ki mora pa prepuščati mokroto, da korenine zlasti pozimi ne stoje v talni vodi. ampak na suheiu. Poleti pa potrebujejo silno veliko vode. Zato na prav strmih, vročih in suhih bregovih hira, ako ne skrbimo za zadostno vlago. Ali je » miših krajih pridelovanje breskev mogoče.' To vprašanje se vsiljuje vsakomur, ki je prebral prejšnje uvodne stavke. Ako j«- naše podnobjo ugodno, potem je pridelovanje breskev pač niogoeče. saj imamo dovolj primernih l, g in vsakovrstno dobro zemljo! To jo vse res. Toda breskev je sadno pleme, ki glede lis obdelovanje ni tako skromno kakor druga plemena, n. pr. hruške iu jablane. Breskev zahteva predvsem odprto zemljo, ki jo moramo redno obdelovati in jrnojiti ravno tako, kakor pri vinski trti. V zarastlciu, travnatem svetu ue uspeva, \ki naj bo podnebje, lega iu z mulja še tako ugodna. Pred :U)—10 leti in še prej je bilo po vinorodnih okrajih naših dežel veliko več breskev kakor dandanašnji. Kastle so po naših starih vinogradih, kjer jih sicer niso gojili, ampak sauio trpeli, in kjer so bilo vsaj deloma deležne oskrbovanja, namenjenega trti. Nismo imeli ni kakih urejenih in obširnih b reško vik nasadov, ampak breskve sauiosevke so rastle j »o vinogradih raztresene. Z a soja le so se slučajno U koščie. ki so jih razmetavali otroci iu delavci po vinogradih, ko so jedli ttlasrtmi sad kar z drevesa. Mlade rastline ki so zrastle iz teli koščie, so bile odvisne od milosti in nemilosti kopačeve. Ako so se preveč zaplo-dile. so jih neusmiljeno podkopa-vali iu ruvali kakor nadležen plevel. Iver je utlu viubka trta zasa juna neenakomerno, so imele tudi breskve tuintaan po lazih dovolj prostora. Ob dobrih letinah je bilo toliko tega sadu. da niso vedeli kam z njim. Največ so j ill pojedli svežih, žgali so jih v žganje, nekaj so jih posušili. muotgo so jih požrle tudi svinje. O kakoin izvozu ni bdo govora, deloma ker je bilo blago preveč različno in malo trpežno, deloma pa tudi zato, ker takrat te vrste izvoz v naših slovenskih krajih še ni bil razvit. Tako je bilo pridelovanje bre-akev pri tias do proti koncu minulega stoletja, ko je trtna uš nena doma uničila atare vinograde in z njiuii vred tudi t>re*lkve. Ko so namreč začeli bregove globoko >a-vati (rigolati) in saditi trte v gostih vrstah, je in mladih, kor trta. Tukaj ni bilo nobenega praznega prostora več, nobenega laza. 1'makniti se je moral eelo fižol, ki je imel starodavno domovinsko pravico v starih vinogradih. Kaj šele breskev, ki je koli kortoiiko oškodovala s svojo seii-eo trt ne nasade! Dandanes so breskve jako redke. Le tuiutam ob robu vinograda ali na pušči se jc se ohrauila kaka stara pokveka, ki že napol suha iu vsa smoli kava žalostno čaka svoje neizogibne usode. Mladega naraščaja ni več. Za kako sniotrcno pridelovanje tcffa krasnega sadu nima nihče niti ^nisla, niti potrebnega znanja. Kljub vsemu temu lahko trdimo, da je pridelovanje breskev mogoče; saj imamo poleg ugodnega podnebja dovolj primernih prostorov, ue da bi hoteli s tem izpodriniti vinsko trto ali kako drugo kulturo. Pa tudi gospodarske razmere niso tako lieugodue. In dokler bomo imeli čas za pridelovanje vina, bomo dobili tudi potn-ben čas za pridelovanje breskev. ki je vsaj za polovico lažje in ccuejče. Ali kože vpeljati pri nas pridelovanje breskev .' 1'reduo moremo priporočati kak nov pridelek, se moramo vedtio vprašati, ali se bo /.plačal. Poglejmo naj prej sadili trg in cene! V novejšem času je dobilo sadje kot poživilo in hranilo veliko večjo veljavo, kakor jo je iiuelo nekdaj. Zlasti velika mesta použijejo ogromne množin sadja, l uievno je, da premožnejši sloji segajo po boljšem blagu. Ako tega blaga ne pridelamo doma, ga dobimo pa iz drugih dežel in držav. da, celo iz JnigUi delov sveta. Breskev se uvozi v Avstrijo vsako leto za veliko milijonov kron iz Italije, ki nas je izdala, zavrat-uo napadla in ki trdovratno na-skakuje meje naše domovine. Iz Amerike pride v Nemčijo in tuui k uam nebroj ladij, polnili breskev. Vsega ti ga bi ne bilo trebo, ako "bi mi doma pridelovali breskve in zalagali naš trg z njimi od začetka julija do konca septembra. Ko bi se mi čvrsto oprijeli pridelovanja breskev, bi Italijani morali sami jesti svoj pridelek, iu Amerikanei naj še breskve prodajajo tistim, ki jih zalagajo z granatami. Poleg tega pa moramo vedeti. da naše breskve niso slabej-še kakor italijanske ali ameriške, v mnogih slučajih so eelo boljše. Za trg ni torej nobene skrbi, izla-*ti ako bi se pridelovalo enotno blago v velikih množinah in bi se prodaja primerno organizirala ter bi država ščitila domač pridelek s primerno carino. Kakor drugo sadje, tudi breskve nimajo stable cone. Ta se ravna največ po kakovosti in po množini pridelka in po času, kdaj pride na trg. ter po raznih drugih okoluostih: zlasti je merodajua večja ali manjša oddaljenost od železnic i/, glavnih, tržišč. Lepe namizne breskve, .posebno zgodnje, bodo imele vedno svojo dobro ceno: 40—50 vin. 1 kg na lieu mesta bi se dalo vseka ko računati. Na 1 ha gre okrog 600 dreves; a.koi raeunimo, da nam vrže od 3. leta naprej vsako drevo povprečno na leto samo 5 kg sadja, znaša to :{l)00 k g po -">0 vim. — 1500 kron. Ako dalje raeunimo. da nas stane nasad na 1 ha 1000 K in vsakoletno obdelovanje 500 K. se nam pokaže sledeči račun: Ob rest o vanje in amortizacija 7rt od 1000 K 70 K, vsakoletni stroški za delo 500 K. skupni stroški 570 K. Dohodki JJOOO kg po 40 vin. 1200 K. čisti dohodek od 1 ha G"J0 K. Pri tem računu moramo upoštevati, da 10 let pridelujemo med breskvami lahko tudi druge kmetijske pridelke, kakor: fižol, grah. prva leta tudi krompir, kumare Ln razno zelenjad, jagode, ribez itd. Kot posebna preduosi breskovih nasadov nasproti drugim sadnim plemenom je tudi ta. da breskev začne roditi takoj drugo, najka ueje tretje leto. iprav tako. kakor trta. Breskev navadno rodi vsako leto. če je le v cvetju nc doleti ka-kaujrna. Tudi vzgoja v drevesnici traja samo eno leto. ker se na stalno mesto sadijo z najboljšim u-speliom enoletni požlahtujenci. Seveda pa ne smemo zaanolčati, da breskovi nasadi ne učakajo take starostu kakor jablane ali hruške. Čez 15 do 20 let navadno začno propadati. Iz povedanega lahko vsakdo posname. da bi se pridelovanje breskev pri nas marsikje boljše izplačalo kakor vinograd, ki prinaša na leto povprečno komaj 300 do 500 K čistega dobička na 1 ha. JLOJABI NARCCAJTE SE NA Čajno listje od robidnic. **Kmetovalec" piše: Kava in čaj nista nikaki živili, ampak le uživali, ki ne prehranjujeta telesa, temveč ga v gotovih slučajih le poživljata, oziroma naredita živila laže užitna. O potrebi kave in čaja se da prepirati. Naj pa bo tako ali tako, dandanes smo vajeni na kavo ali čaj iu zato ta poživila le težko pogrešamo. Obe ti dve uživali sta postali silno dragi, cena jim bo prav gotovo še višja iu morda ju končno niti ne bo več dobiti. So ljudje, ki lirkako nepreneso^ ue sirovega in ne kuhanega mleka. če ni primešane črne kave ali čaja s sladkorjem, in kdor je vajen tega dobrega živila, ta bo seveda težtko pogrešal kavo iu čaj. Za kavo se dobe razna občezua-uu nadomestila; pa tudi za čaj imamo prav ceno iu dobro nadomestilo. ki si ga lahko vsakdo pripravi. Tako nadomestilo za čaj je listje od navadnih robidnic, ki rastejo povsod po naših gozdih. Posušeno listje od robidnic, z vrelo vodo polito, da izboren čaj. Temu čaju pripisujejo tudi zdravilno moč pri prehlajeuju, pri ka-šlju, pri nahodu in je neki prav dobro sredstvo proti napadu po naduhi. Sloveč nemški botanik ki dro-gisi dr. Kuntze, ki se je zlasti s porabo robidnic pečal, piše o tem predmetu to-le: "Posušeno mlado listje od robidnic ima isti okus kakor čist, dober kitajski čaj in eelo boljšega kakor čaj. ki se v Evropi prodaja. Ker sem pil v vzhodni Aziji mnogo dobrega ča.ia iu sem žvečil sveže listje čajnega grma,! se moja sodba pač more upoštevati. V Berlinu sem si pred leti privoščil šalo, ki je pa pravzaprav bila resna poskušnja. Povabil sem na čaj učene prijatelje in jim obljubil. da jih pogostim z najboljšim čajem dveh raznih vrst. Dal sem jim čaj robidnega listja, potem pa pravi čaj, ter jih prosil, naj izrečejo svojo sodbo. Soglasno so dali prednost robidnemu čaju. Seveda sem jim zadevo končno pojasnil." , , Pri napravi čajnega listja od robidnic je pa Vzeti samo mlado listje, ker le tako da v resnici okusen čaj. Tako mlado listje od robidnic za čaj je nalbirati prav zgodaj spomladi, kmalu, ko rastlina ozeleni, torej koncem meseca aprila in v prvi polovici maja, ter je listje sušiti na suhem papirju, in sieer le v senci. Na solncu se listje nikakor ne sme sušiti. t'e se vzame p res* t aro listje, se od njega dobi zagat en in greuaik čaj, kajti kolikor trše postaja, listje, toliko več čivsloviaie se stvori v njem. POTREBUJEMO 100 slovenskih gozdarjev za nov gozd na Davis. W. Va. Plača kot drugje. Obrnite se na: Frank Za-lar ali pa d. llrebljana, Box 75. Davis. \V. V a. PREKLIC. Podpisani preklicem vsa obrekovanja napram sobratu Franku Nadu. Anton Berdnik. _St. Michael. Pa. IŠČE SE PEVOVODJO. Katerega veseli in je zmožen, naj se oglasi glede pojasnil na naslov: Tony Zalar, Box 55. South View. Pa. i 1G-17—5) Iščem JOSIPA STEM BERG ER. Doma je i« Vrbo v "ga. okraj Bistrica, Kranjsko. Prosim ga, da mi pošlje svoto, ki sem mu jo posodil, če noče. bo pa plačal za $60.00 K 4(JO in po (Ke obresti. Mate Barak. 604 Crockett St.. Beaumont, Texas. Kje je moj prijatelj FRANK KOTAH.' Pred enim letom mi je pisal iz ( ollimvooda. Ohio, ill sedaj m- vem, kje m? nahaja. Če kdo izmed rojakov ve za njegov Jiaslov, prosim, naj mi ga javi. uli naj se pa sam oglasi svojemu prijatelju: Anton Kalar. Box 680. Concmaugii. Pa. (16.17.1»—51 NAZNANILO. v I Članom iu sploh vsem. ki so kaj darovali za SLOVENSKO LIGO v Lorain. Ohio, naznanjamo, da Se vrši seja v sobeto dne lJ0. maja ob 7. uri zvečer v dvorani rojaka Franka Justin. Moramo namreč določiti, k.i ni naj se denar izroči, katerega imamo v naši blagajni. Na dnevnem redu imamo tudi več drugih važnih stvari. Odbor. (16-17—5. Rojaki! Columbia gramofone In alovenske plošče je dobiti vedno pri: IVAN PAfJK, 156 Chestnut St.. Oonenanck. Pa. "" Pičite no cenik. Farme na lahke in poljubne obroke. Mi lastujemo 12000 akrov v enem kosu v največji slovenski naselbini v Ameriki, ki se nahaja v Clark Co. v državi Wisconsin. Ta zemlja meji s farmami slovenskih farrner-jev iu jo prodajamo v kosih po 40. 60, SO in več akrov na lahka in dolgotrajna odplačila. Našim kupcem postavimo na zahtevo tudi liišo in hlev ter očistimo tudi nekaj zemlje, a vse na do.lgotrajna odplačila. Poleg omenjene zemlje lastujemo še čez dvajset tisoč akrov zemlje v Clark Co., toda. če hočete zemljo v bližini svojih rojakov, potem nam pišite takoj po nujna pojasnila. Naslovite: Homemaker Land Company Dept. 3 Tioga, Wis. NE ŽALI, KER JE GRENAK, SAMO DAJE ZDRAVJU DOBER. Ako bi vsi oni. ki zjutraj s težko glavo, utrujeni in nervozni vstanejo, ki trpe na glavobolu, slabem teku ali zaprtiji, vedeli, da je to stanje le radi neredno-sti notranjih organov, bi gotovo bolje pazili, da bi bili njih notranji organi, posebno pa želodec večlho v dobrem stanju," — pravi H. H. von Sclilick. tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja. To lahko povedo tudi "oni. ki so čaj že več na sto in sto tisoč boleznih poskusili ter ga pronašli izvanre-dno dobrim. Naš rojak C. Lončarm, Route 3. Box 154, Lat robe. Pa. takole piše o Bolgarskem Krvnem Čaju: 'Iskreno se vaui^ zahvaljujem za Bolgarski Krvni Čaj, ker se po petkratnem zavživanju -čutim popolnoma zdravega in olajšanega. Prosim vas, pošljite mi še tri škat-lje. Res je, da je čaj grenak, ali nič zato. poglavito je, da mi je vrnil zdravje". Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev pošljemo za en dolar kamorkoli : Marvel Products Go. 9 Mami Bldg. POZOR! HIPN0TIZEM Izšla Je vsezkozl zanimiva knjiga, kakoršne Se nimajo Slovenci ne tu ne v stari domovini. Kdor jo bo naročil, jo bo % užitkom prebral ln dobil vpogled v marsikatere stvari, o katerih dozdaj Se slutil nI. Knjiga ima preko ste strani, opremljena je z dvanajstimi kra* ■nimi slikami. V njej so natančna navodila za hipnotiziranje, ▼ njej so nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden Človek za nenaravne. Stane 60 centov. Tri knjige $1.5*. Oni, kt nI 2 njo zadovoljen, naj jo vrne m dobil bo denar nazaj. Naročajte pri: -SLOVENSKA KNJIGARNA", P. O. Box 1611. New York. N. Y. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam •voja NABAVNA VINA. Iščem svoj« ga brata FRANKA KOCJANA, doma iz Povirja pri Sežani, ki "daj dela v ameriških rudnikih. Jaz so nahajam v ruskem ujetništvu. Ako vidi ta moj oglas, ga prosim, da mi kaj piše na sb-deči naslov: Ivan Kocjan, pljcnno robočij. /.vod 4. rot a. 6, družina o L Russia, nr,-17— NAZNANILO. Društvo sv. Barbare postaja št. S v Jolinstovniu, Pa., sklenilo priredili dnt 4. julija IZLET ali PIKNIK na slovenske lote v Marenville. Vsi cd tega prosimo ostala bratska društva, da upoštevajo ta sklep in ne pri rede na isti dan svojih veselic, izvzemši n ko so že določene. V enakih slučajih bo tudi naše društvo vedno upoštevalo slič-ne želje. Odbor. (13-16-5) " Želiui izvedeti za naslov FKANKA SLABŠAK. Doma je iz vasi Telče, pošta Skoejan na. Dolenjskem. Pred dvema letoma sva bila skilly v Sheboygan, Wis., in od tu je šel v lronwood. -Mich. K<*r ne dobim odgovora na moje pismo, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker tu ima še svoje blago in Preseott St., Cor. 11 tli St., (Ili-IG—r») North Chicago, 111. POŠTA ZA AVSTRIJO. Parniki, ki vzamejo avstrijsko pošlo. odplujejo: "Oscar H." 18. maja. "Frederick VIII. 31. maja. "Ilellig Ohiv" 8. jucija. " United Statef" 22. junija. "Oscar H." 20. junija. Izrežite ta seznam, da se bodetf vedeli ravnati. / NA PRODAJ imam lino k romati«" no uglašeno harmoniko. Katerega zanima, naj vpraša /.ii ceno pri: J. Ive rti, Box Canonsburg, l'a. (12-16—5) ix najboljšega grozdja. NajboljSe staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22:50. — 100 proof močan tropinjevee 4gaL $12,10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vitet tudi vojni davek za Tino. — Potovalni agent ja rojak It 2ugeL 8 Dr. KOLER, 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. HRVATSKI ZDRAVNIK 1 >r. IColer naj-sturejši hrvatski zdravnik, š|>rrij:i-li^t \ i'ittslmrchu, ki ima lSI«'(nv prak si> v 2 telesu, . griu. izpadanje Us, bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. Ne ta kaj te, ker ta bolezen liaiaze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri-per iu tuiii vse druxe p<»sledin-. ki nastanejo rudi izrublji vanjjt Siim«->ra sebe. Kakor hitro opazile, da vam po-nehuje nioškii zmožnost, ne <~ak;iji<'. temveč pridite iu jaz vam j>> bom zopet povrnil. Sušenje e«-vi. Ki vo
  • 5.00. Piiita takoj pe cenik, knjižico in žepol Koledar lapoiUlta 4 eant* ~ markah aa poitoin«. JACOB WAHČIC, 1092 E. 64. St.. Cleveland. O. ' i V ZALOGI imamo še nekaj SLO VENSKO-AM ERISKJH KOLEDARJEV za leto 1916. Da je bil letošnji Koledar raa nekaj poiebn'iga, je razvide.-tega, ker imo ga morali dvakrat tiskati in nam je že druga zaloga skoraj popolnoma pošla. V Koledarju je preko trideset krasnili slik, razni zanimivi članki, lepe povesti in poljudno pisane znanstvene razprave. Naročite ga takoj, da ne bo prepozno 1 Stane H poštnino vred 35 centov. Slovenic Publishing Co., S2 Co rt) and t St.. New York City. KDUTI SLOVENSKI SALOOV r D ninth, KUwm Rojakom Slovencem namawjay, da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni ■tranl W. Michigan St. ttev. 411 Z* obilen posest se priporočati. JOS. 8CHABABON. Velika zaloga vina in žganja. Marija griill Prodaja^belo vino po........... črno vino po........... Drožnik 4 Railone zs ........... Brinjevec 12 steklenic za....... m 4 gallone (eodčtk) z« Zrn obilno^narof bo ee priporoča -- 70c. gallon ... 50c. „ ....... $11.00 ....... »12.00 ....... $16.0f- Marija Grill, ________________5308 St. ('lair At«., N. E.. Cktdand. Olii. mlrimimiifak^^ DOMAČA NARAVNA OHIJSKAVINA prodaja J03IR SVETE 1780-82 E. 28th St., Lorain* Ohio. CONKORD RDEČE VINO I DELAWARE BELO VINO $25.00 barrel | $35.00 barrel Tri manjili naročilih cena po ilngovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Ordor. MAZMAMILO IN f Ki h OKO ČILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik kateri je pooblaičen pobirati aa-ročnino na asi list, knjige is droga ▼ naio stroko apadajo^a pada ter izdajati pnTonUami diia, Triad P-------- S Pozor! Pozort ^ Y zalogi iniaiiio iz .slurega kraja imporliranc SRPE. Cena 60 centov s poštnino. FRANK SAKSER, I 82 Cortland t Street, New York, N. Y. fi A A PHONE 241 Z&stoftnlk "GLAS NARODA*' 82 Cortlandt Street. Nevr York, N. Y. Frank Petkovšek Javili notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN. I L I.. PRODAJA fina vina. ievratne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne ilstke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo ln pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, f f s »ff » 'KRACKERJEV BRINJEVEl je najstarejše io od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini Ooa mm. "BRINJEVBO Je: • ■teklenle S B.60 12 steklenle 18.00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domači THOPINJEVEO la SUVOV-KA Irahana v naši lastni dlstllerlJL Nade rene m sledeče: Tropinjevee per gal. $2.60, $2.75 la S3.00 Sllvovit* per pal.................$2.75—$3.00 Tropinjevee zaboj .................... $ 0.00 Sllvovit* zaboj ...................... $13.00 Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00 BadeCa Oblo vina per sal.....55c.. 00c^ 80«. Catawba ln Delaware per sal. ...... 75c.—80«. Za 5 In 10 sal. posodo računamo $1.00. sa 25 saL $2.00, sa veQa narodi* Je sod zastonj. Naročilu naj m priloSl denar aU Money Order la natančni naslov. Zs prisl—st pijai« JmmHm*. Tin Ohio Bnofy Oistilliog Co. tmm n. cua atl, r r« s*#» GLAS X AROD A» 16 A 1916 EMILE ZOLA: POPLAVA (Prir-ilii »l. T.) JI! Boljše j«" umreti Nadaljevanje In v rrsiiH-i m- iiiiiu i<- zd' lu. du se je streha odtrgala o«i liiae. tla je /ašla v str njo in da plava naprej. Toda. k«, -.um -»<• «»/.rli na zvonik, ki jr stal nepremično, nas j«* minila ta omotica. Vedeli smo. da s«* nahajamo na istem prostoru, in da samo valovi drve mimo na-». Tisti «*as j«- pa za«'ela vo«la napadati. Doteduj j«* šla utruja nad eesto. ko s«, ji pa razvaline hiš /.asta-* lie pot, j<- /.aiVlt; t«*«'i naza j. Iu v-.«-, kar ii j«' prišlo v bližino, tra-uiovjc. strbri. deske, v-«- j«- vzela \ svoj«, oblast, petkrat, desetkrat temeljito pretresla in / v m, silo zagnala proti naši hiši. Ko sc ju tranio\je odbilo nazaj v strujo. ga jc še z večjo silo btišila proti naui. Valovje jc tulilo in tako metalo peli«', da smo bili že vsi mokri j o nogah. Natančno sni«, slišali, kako je šumela voda po notranjosti hiš«', kako mi pokale stene. Ko je bil naval h- prevelik, smo mislili, da j«' že vsemu kunee, «ia m? zidov je odmika in da na> hoče izročiti penečim s«- valovom. t plav. Ko je bila /e blizu, jo je poskušal (iašper z drogom potegnili k sebi. -— Loteč, da je preslab, je nas poklical. Prijeli smo ^a okoli pasu iu ga trdno držali. — Po dolgotrajnem prizadevanju se mu je posrečilo spraviti streho v strujo. — Komaj .e bila v njej, j«, je vodu s tako silo zagnala proti naši strehi, da smo mislili, da sc bo vse skupaj porušilo. Toda streha je vzdržala udarec. Gašper j«1 skočil ua plav. katerega smo dobili t,o tako čudnem naključju. Sel jc gori iu doli ter sc prepričal, če jc dovolj trden. Peter in Jakob sta ga medtem držala. Gašper s«> j«- vt-selo zasmejal in vzkliknil : — Očka. zeluj smo pa rešeni! Ženske, nikar sc ne cmerite! Z«laj imamo ladjo, močno, dobr«, ladjo! Poglejte, še nog nimam mokrih! Dovolj jc močan, da bomo lahko vsi na njem! Tako se nam bo go-tlilo kot «ta bi bili doma! \ *eeuo s«- mu je pa boljše zdelo, plav še bolj utrdili in popraviti. Sreča. «la je bil vzel Peter seboj nekaj vrvi. — Gašper je nalovil par biuti. ki m, plavala mimo hiše iu jih trdilo privezal ob konceh. tijo. Tedaj sem ti^li jaz skočil na plav. — Nekoliko sc je bil uaguil. toda vode ni prepuščal. Prepričan scui bil. du bomo lahko vsi na njem. — Zadnji jc prišel ua plav Oaš|x-r iu nam rek*-l. da i:aj vzamemo v roke drogove, ki nam bodo služili za vesla. — S«m si je bil izbral najdaljšega in ga z veliko »prftuostjo up«,rahljal. Z drogovi smo se uprli ob streho, toda plav sc ni premaknil. —• Zdelo se nam je kot da bi bil prikopan k opeki. — Kljub temu. da smo napeli vse >ile iu moči. ga uistuo uiogli odriuiti. Pri vsakem novem po»ku*u nas je vrgla struja uazaj proti hiši. Velika nevarnost je bila. da se bo plav razbil. Tedaj smo zopet izprevideli. kako smo slabi iu nemočni. — 31 i-► fili smo. da bomo reieui. pa »mo v svojo največjo grozo izpoznali. da smo ua milo*l iu nemilost izročeni strašnemu elementa. Skoraj žai mi je bilo. da niamo pustili žensk na strehi. — Vsak se bal. da bodo padle v vodo in utonile. , la streho, so mi vsi — Ne. nikakor u«»! Poskušajmo še enkrat, kot pa vrniti s«- ua streho. < iašper se ni več smejal. Podvojili smo svoj«» napore, z vseun silami smo se š<- enkrat vpili. toda brez uspeha. Tedaj je rekel Peter: - Ze vein. Jaz bom sel nazaj na streho iu vas s pomočjo vrv -pravil iz struje. Nekaj časa smo mu ugovarjali, toda on se ni zmenil za nas. ■■s pomočjo vrvi je šlo lahko. Skočil jc nazaj ua plav. park rat j' v pri /. «lrog«>m in plav je bil izven struje. Toda Gašp«»r se j.- spomnil svoje obljube: Amando moramo rešiti. - še vedno je siala ua strehi iu tulila v noč. I'a bi prišli do iije. bi morali prepluli cesto, po kat«-ri j«* struja strahovito »trla. Ona struja. i/, kolere smo bili prišli po tulikih naporih. Gašper me je vprajujoče pogledal. Meni je bilo strašno pri sr-eu. Sc nikdar ni divjal v moji duši tak boj kakor takrat. Osem človeških življenj je bilo treba postaviti na kock«,. Toda premišljal sem komaj par sekuud. Auiauiliuo kričanje je bilo grozno. Iu temu kričanju se nisem mogel ustavljati. - l>a. da. sem rekel Gašperju —ne smemo je pustiti. Sklonil je glavo in ni i/pregovoril uiti besede. — Začel je voditi plav. Svojega dr«»ga s«' je izvaiire«lu«» spretno posluževal! — Zi-i.'«.» V je. ki je štrlelo i/ vode. 11111 je služilo za oporp. Vozili s j ii o sc mimo sos«»«love hiše iu preko naših hlevov, i Dalje prihodnjič . IŠČE SE ORGANIST za slovensko župnij«) sv. Cirila v New Vorku. Plača po dogovoru. Tozadevna pisma uaj se pošiljajo na sledeči naslov: Rev. Ueuignus Snoj, ~ 1 Nassau Ave.. L! rook I v u. N. V. CJ7 4 Jx v n 13,000! — Vse osobje dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli-Ive. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo Ta številka jasno govori, da j« list zelo razširjen, lista je organizirano in spada v strokovne unije. ^JS ^bi •^es MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, • • DELO OKUSNO. IZVRtUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNIJSKO ORGANIZIRANA rOSKBNOST SOS DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — FAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠIJITI NA t SLOVENIC PUBLISHING G8« 82 Cortlandt St., New York, N. T. Kaj ptmrij« alaateijL tfaajakl 1» Maralkl • fiajl* u Doli z orodjem t" Lav NlMajMU TalalaJ Ja pflaal: Kajlg« mm ■ velikim futm imbrtl 1» » aja] »alal veliko lottott»a. Trn vpllra u fioveka la oOwga Mbroj topih BUall.._ FrMertk pL Piiailiiti Odkar )a avla PUc aa ■▼eta tako ■ Istim pisatelji«* kot )• Battaarjava. PrmL Sr. A. Mtl: 'UoU • oroijMB' H prav« oftedilP m lut. Ko ilcvek praHU t« knjigo, sera m bUAaJo CloroStva Polj« 9mšL Kraft om« to: mUo dobra k»JI| Dr. Lad. J»krtit*l: To kaJI«o bi aajraj«* pol ▼ d»o area m Jo proUcolo, ko wejo probraL^____ pri Ortcgltek te mm bral kajlpo • iul«rm "UoU o Problral m Jo dva dam PopraartinPM te MdaJ i da sta ta dva daova aokaj m Jo prebral, oaai —tolol. da m m prootavUo fcaJteo v vi Jarika, da U Jo taote vaaka kaJlpiM. da bo Jo Ml ante MiJtatL Na mti ao drvita. U raaBrfaJo Bral Tini AUHmm MUt Mtowrtd di ■■ l. ki M raoSrJala ( ban—T Maartb Wm%i — TO Jo pojbalj oflarUiva kaJte. kar mm 0 ftftaj tal.. C. Mimiii Miri — To Jo aaJboUte kajlaa. ta« ao fte m oall i ladja, ki ao borijo aa avoCoval ab... Mamm LmI (aa aboda. Uton*> Ja tmai lata MPO v Bar« ■o boat alarli kajteo, aa»o laaioval Jo baa. Vaakaaia Jo bai oojml^noj M tadl ta ksjtaa aaBa ovoja apaotoljo, fel M m VftMfltel aitelatar IkaaJnnM Jo rakal v aakaaa avojaaa m v poda roki aboraVd: Saj Ja bite prad kratktei v m Hal I opiaaaa aa pcotraaljlv aadte vejaa. KaJlp* al Mplaal n iTa m atrakovajak. aobea diflavatk. pa« *rate Taat Slovenic Publishing Co., BI OtrtUzutt Btr*tl, Wow Tork Ollyp V« T« di AkZAAMlLO CViijuiiim naročnikom v 1'enna. iti v West Virginiji D»/nanjaiiio, o-klvaleev, drli? In poaameauih meat. JUvno tako je povaod tudi ouulea obaec povrilne, katero aavaemajo poaamana dirlava. Pošljite lia. ali pa 15a. v anamkak in natanian aaalov ls tel vam takoj od polijemo aaleljaai atlaa. Pri valjan odjema damo popili, Slovenic Publishing Company, M«v York, W. T. i j Mr. ZVONKO JAKSHS, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravniatvo "Glaa Naroda1 S3 CortUndt Blre* I, STATK DEPARTMENT OF LABOR BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseli jezikih. Pojasnila, kako postati državljan iu o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Ncwyonski urad: *J:>0 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. Suhe dežele? Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, žganja in vino. Pišite po cenik! JOHN LANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo. HARMONIKE LkkIIsI kakršnekoli vrpte Izdelujem ln (»opravljani po najnižjih ccnoli. a ^ Torej m aobencfi droma sa poftiljanje denarjev sorodnikom ta ■—f— v staro domovino/ 100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred. SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Oair Ave., Cleveland, Ohio. ... .. -i j*