LIR 25
Poštnina plačana — Speti, abbon. post. - II ti
odaI
i plf
ženi
ust-
ruž'
2
jboi sagi t tf neti
GOSPODARSTVO
R G O V I N A
F I N A N C A
stav-
INDUSTRIJA
OBRT
KMETIJSTVO
sli, ^ETO X. ŠT. 193

PETEK, 11. FEBRUARJA 1955
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
10 c rjOf*
ins*' irui usti jotri u S arst brft ie-va liti®
Hidrocentrala v Ospu bi preskrbovala tudi Trst
Energija iti voda iz NotranjsKe reKe
eh-j vf)
istri-i ;-Fe:
:n 1 jede bra'1 ja i' nas?
> ntf'
1	pš'
V--
-anj1’ nse'( h bf -skl* 2 * * 5 * * * 9 lo * V
ljiij
oirat :anj*
idek dugostovantskJo eiektrogcspodarstvo vzdiSe je z vnemo poprijelo študija ener-a ji Sstske izrabe Notranjske reke. Provizij Jekt predvideva zgraditev pregrade mes: pri Gornjih Vremah tako, da bi na-stalo v dolini Notranjske reke aku-■ tr ^lucijsko (zbirno) jezero dolgo ne-
2	ju 'ja? nad 17 km, ki bi segalo še nekaj
.jJ ®*lje od Prema. Njegova izrabljiva fl-di1 Vse,Dina bi znašala 53,4 do 77,4 milijo-mu, ''bv kubičnih metrov. Hidrološki po-trali ^atki obstajajo za dobo- cd leta 1890 )zeff	Padavinsko področje Notranj-
ih jj ske reke do pregrade znaša 447 kva-1!^jj batnih kilometrov (označeno na ski-
ci s črticami), srednja letna višina Padavin 1540 mm. Geološki pogoji za akumulacijo so zelo ugodni. Ves pred-v’ideni akumulacijski prostor bo v ^Propustnih plasteh terciarnega fli-®a in v istem materialu bo tudi pro-za pregrado, ki bo visoka okoli 40 Petrov ter zgrajena na-jbrže kot na-sdta pregrada iz zemlje in kamna.
Od najzapadnejše.ga dela akumula-cijskega jezera bo vodil okoli 18 km dolg dovodni kanal do strojnice, ki ^i bila zgrajena v kaverni pri, vasici Osp ob vodnem padcu 370 metrov. Preostali padec v višini 18 metrov od strojnice do morja bi izrabili za oddajanje vode za potrebe Koprskega 'n morda tudi industrijske cone v Savljah.
Glavna gradbena dela bodo pri pregradi, ki bi v primeru izvedbe iz kamnitega nasipa imela okoli 400.000 kub. Petrov kUbature, ter pri dovodnem rovu s svetlim premerom okoli 3,6 nietra. Za zgraditev dovodnega rova
O
II
bo mogoče odpreti vsaj tri vmesna delovna, mesta tako, da bo najdaljši odsek med dvema delovnima mestoma imel dolžino nekaj nad 5 km. Z zajezitvijo bo prišlo pod vodo le malo rodovitne zemlje in objektov. Stroški so preračunani na okoli 12 milijard din.
Poseben vodnogospodarski problem v zvezi z gradnjo hidroelektrarne Osp je preskrba Trsta s pitno »n industrijsko vodo, ki bi bila zelo ugodno rešljiva z zgraditvijo posebne, okoli 25 metrov visoke pregrade na Pade-žu, levem pritoku Notranjske reke. Tako bi Trst, v kolikor bi sodeloval pri izvedbi projekta, zagotovil sebi hkrati ceneno električno energijo in vodo.
Instalirana moč strojnice v Ospu bj znašala okoli 90.000 kilovatov, dajala pa bi letno okoli 220 milijonov kilovatnih ur električne energije, in to večinoma v zimskem času; to je še posebnega pomena.
Ker rabi Trst vedno večjo količino električne energije, bi del svojih potreb lahko kril iz osapske elektrarne. Leta 1948 je Trst pcrabil 130 milijonov kilovatnih ur energije, leta 1950 je poraba znašala že 165 milijonov, naslednje leto 187,1 milijona, leta '1952 že 205',1 milijona, predlanskim 210,9 milijona in lani še okoli 2 milijona kilovatnih ur več. Stalno naraščajoča potreba po energiji nujno terja zagotovitev novih virov, posebno še, ko naraščajo potrebe industrijske cone. Potreba povezave z osapsko
elektrarno bi bila še posebno važna, ker bi bila elektrarna v bližini in njena energija poceni.
Da so odgovorni tržaški činitelji že prej mislili na izrabo energije Notranjske reke za oskrbo Trsta z električnim tokom in vodo, sledi iz razprav v tržaškem občinskem svetu še nekaj let pred prvo svetovno vojno in iz izdelave idejnih načrtov v dob1 med obema vojnama. Toda- takrat so potrebe Trsta bile manjše kot so danes, ko postaja elektrika neobhodna ne samo v industriji, obrti in gospodinjstvu, temveč celo v kmetijstvu.
Da primanjkuje Trstu pitne vode v poletnih mesecih, je dovolj znano in ta primanjkljaj znaša 200 do 30o tisoč kubičnih metrov dnevno. Predlagana zgraditev vodovoda iz Furlanije bi zahtevala ne samo mnogo večje gradben stroške kot vodovod s Padeža, temveč bi tudi vzdrževalni stroški bili neprimerno dražji. Voda s Padeža ne bi bila nič slabša kot ona iz Furlanije ali iz Timava. Nasprotne trditve spadajo v kraljestvo bajk ter nimajo z dejanskim stanjem nobene zveze.
že ti površni podatki narekujejo zainteresiranost Trsta in njegovega prebivalstva na energetski izrabi Notranjske reke ter zgraditvi vodovoda s Padeža. Imamo zato za potrebno, da strokovnjaki zainteresiranih podjetij skupno proučijo projekte in priporočijo skupno rešitev, ki bi najbolje ustrezala potrebam Koprskega in Trsta.	R. K.
Višji proračun LR Slovenije
Več za prosveto in kulturo
čila
Ljud-sba -skupščina LR Slovenije je a® svojem zadnjem zasedanju poleg feužbenega piana odobrila tudi proračun LR Slovenije za tekoče leto. Pro-račun je obrazložil član Izvršnega sve-LRS Zoran Polič; za njim so poroea-^ o s-vojih resorjih ostali državni taj-atki (ministri), v kolikor proračun za-'teva njihova področja.
V primeri z lanskim proračunom je letošnji za 16% višji. Zvišanj -so bili
2lasti izdatki za -prosveto in kulturo (za 205 milijonov dinarjev), izdatki za socialno .skrbstvo (za 32 milijonov), izdatki Sekretariata za gospodarstvo (za ^ milijonov), za zdravstveno zaščito Iža 7 milijonov) in končno v državni Upravi (za 268 milijonov, predvsem za ceste).
Republiški proračun ip-redvideva 9.470 jUilijonov dinarjev izdatkov in -prav to-■ko dohodkov. Proračun obsega poleg *eSa predračune finančno neodvisnih 2avodov (z dohodki 2.261,7 milijona in •adatki 2.820,8 milijona ter predračune Posebnih skladov (z dohodki 1.920 mil. diti ter izdatki v istem -znesku).
Prometni davek bo vrgel 2.262 milijonov din, dohodnine kmetov 505 mili-ionov in temeljne dohodnine neodvisnih poklicev in premoženja 182 milijonov; dohodki republiških uradov in u-stanov 25 mil., razni drugi dohodki 125 ntil., medtem ko bo delež republike na dohodkih okrajev in mest dosegel 6.271 Jnilijonov din. Izdatki v višini 9.470 mi-"jonov .so bili razdeljeni takole: i- negospodarske investicije
3.380,000.000
Prosveta in kultura	1.226.739.000
socialno skrbstvo	345,219.000
‘- zdravstvena zaščita	140,483.000
5' državna uprava, sodstvo in ceste
2.571,207.000
"• dotacije	1.097,616.000
'■ Proračunska rezerva	728,736.000
kied takoimenova-nimi negaspodar-sk'-nu investicijami naj omenimo: 300 mi-'Jojiov za zgradbo ljudske skupščine hRS, 130 mil. za upravo zgradb in za Nadnjo stanovanjskega bloka, 31,1 mil. ^ zgradbe zavodov v sklopu sekreta-r*ata za gospodarstvo, 25,3 mil. za 2?radbe .sekretariata za notranje zade-Ve’ 17,4 mil. za zgradbe sekretariata za Pravosodno upravo, 72 mil. za zgradbe veta za prosveto, 73 mil. za zgradbo
lovenske akademije znanosti in umet-P°sti, 358,2 mil. za zgradbo univerze v juibijani, 670 mil. za zgradbe Sveta za ^nravstveno in socialno politiko. 60 mi-■ionov za letališče Brniki, 100 mi-lijo-j!?v Zia predor ljubljanski grad, 1500 mi-'ionov za avtomobilsko cesto Ljublja-na-2agreb itd.
Med dotacijami so tudi postavka 140 jPdijonov za Okrajni ljudski odbor Se-2apa, 6,600.000 din verskim organizaci-huri. 6,457.000 univerzi v Ljubljani, a,552.000 upravi gojitvenih lovišč, 10 d- 898 tisoč kobilarni Lipica, 100 mi-
lijonov 094.000 .Slovenskemu narod-ne-•mu gledališču v Ljubljani, 14 845.000 Institutu za električno gospodartvo.
Skil-ad za obnovo in varstvo gozdov bo znašal 875 milijonov, za ‘urejanje voda 900 milijonov in sklad za pospeševanje kmetijstva 125 milijonov.
Mnogo pravd
pred gospodarskimi sodišči
Ker smo o organizaciji gospodarskih sodišč v Jugoslaviji že pisali v našem listu, naj danes še navedemo nekoliko podatkov o delu teh sodišč v minulem letu. V primerjavi s prejšnjimi leti je lansko leto število sporov .pred gospodarskiimi sodišči občutno naraslo. V letu 1954 je bilo namreč vloženih 181.702 tdžbi, kar pomeni v primerjavi z letom 1953 povečanje za skoraj 61%. V veliki meri je vplivala na povečanje sporov decentralizacija v trgovini, s katero je nastala cela vrsta novih samostojnih podjetij. V precejšnji meri pa je vplivalo na povečanje sporov tudi zavlačevanje posameznih dolžnikov pri iz-
polnjevanju njihovih obveznosti, k: jim omogoča, da tako izkoriščajo o-bratna sredstva svojih upnikov. Da se v bodeče to prepreči, so bile lansko leto zvišane sodne takse in zamudne obresti. Kar pada v oči v statistiki vrhovnega gospodarskega sodišča, iz katere posnemamo te podatke, je veliko nesorazmerje v številu tožb, ki so bile vložene v posameznih republikah pred gospodarskimi sodišči. Tako je bilo, na primer, v republiki Srbiji vloženih pred gospodarskimi sodišči nad 73.000 tožb, medtem ko Je imela republika Hrvatska, ki je gospodarsko mnogo bolj razvita, za polovico manj gospodarskih sporov. Največje važnosti pri poslovanju gospodarskih sodišč pa je okolnost, da se ti spori rešujejo v pospešenem postopku, ker je bilo okrog 72,5% vseh sporov rešenih v največ 30 dneh po vložitvi tožbe. Ker so gospodarska sodišča hkrati tudi neke vrste kazen ska sodišča za prestopke v gospodarstvu, naj omenimo še, da je bilo lansko leto vloženih pred njimi okrog
14.000	prijav, nanašajočih se na poslovanje gospodarskih in trgovskih podjetij.	dr. F. J.
TOVARNA MLEKA V PRAHU je pričela obratovati v Murski Soboti. Poleg mleka v prahu izdeluje tudi sir. maslo ip pasterizirano mleko.
Foruza na ftlapovi lizali
CENA BAKRA ZOPET POSKOČILA
Pred pol leta je tona bakra stala v Londonu še 234 funtov, te dni pa je cena bakra skočila že na 355 in še više. Zato navajajo 3 razloge: stavko v rudnikih Severne Rodezije, čeprav ne gre za popolno stavko; ukinitev izvoza surovega in starega bakra iz Severne Amerike; strah pred zaplet-Ijaji na Daljnem vzhodu zaradi For-moze. V Londonu računajo, da se bo skakanje cene še nekaj tednov nadaljevalo. Ob vprašanju, ali naj se u-radno določi cena bakra, se mnenja delijo1. Američani so za to, da bi se cena določila uradno, medtem ko so v Londonu mnenja, naj bo trg prost. Angleži menijo, da bo višja cena privabila na trg večje količine bakra; tako bodo cene padie. Brodarine za prevoz iz Severne Rodezije se osla njajo na samo ceno bakra; zato ni upanja, da bi plovne družbe, ki prevažajo baker, pristale na uradno določitev cene.
V zvezi z nevarnostjo, da bi za-pletljaji na Daljnem vzhodu povzročili novo skakanje cen raznim surovinam, navajamo razlike v cenah nekaterih surovin na ameriških borzah v letu 1954 v primeri s položajem Konec leta 1953. Najprej navajamo blago, katerega cena je nazadovala (v odstotkih):
soja 9, kopra 20, mast 20, sladkor 20, poper 45, kože 25, sizal 25, volna 18 odstotkov.
Zvišale so se cene naslednjih vrst blaga:	pšenica 14 odstotkov, rž 10,
ječmen 20, čaj 60, kavčuk 55, svinec 14,75, baker 30, cink 12, nikelj 7,5 in živo srebro 75%,
(Glej še mednarodni trg na zadnji strani lista!)
Mijsko-neiifia pogana in Trsi
O rezultatu avstrijsko - nemških pogajanj v Hamburgu še ni podrobnejših podatkov. Glede čisto trgovinskih poigajanj naj omenimo, da je avstrijska trgovinska bilanca zopet precej pasivna, njena pasivnost pa je zlasti na-rastla nasproti Zahodni Nemčiji. Avstrija je lansko leto uvozila 8,231 milijona ton blaga v vrednosti 16,988 milijarde šilingov, medtem ko je leta 1953 njen uvoz dosegel 7,435 mil. t v vrednosti 13,269 milijarde šilingov; izvoz v letu 1954: 15,852 milijarde šil. (5,515 milijona t in leta 1953; 13,187 milijarde šil. (5,211 mil. t). Tako je lansko leto nastal primanjkljaj 1,136 milijarde šil., medtem ko je leta 1953 znašal samo 82 milijona šilingov. Uvoz je leta 1954 na-rastel za 28%, izvoz pa za 20,2%
Iz Zahodne Nemčije je Avstrija lani uvozila za 1,035 milijardek nemških mark blaga dela 1953: 668 mil.), medtem ko je izvozila v Nemčijo samo za 565 mil. DM (leta 1953 407 mil. blaga). Primanjkljaj nasproti Nemčiji je torej lansko leto dosegel 470 milijonov, medtem ko je znašal leta 1953 samo 261 mil.
Avstrija bi rada za kritje tega primanjkljaja povečala izvoz premoga v Zahodno Nemčijo. Nemci ne odbijajo tega predloga, vendar so pripravljeni pristati nanj samo pod pogojem, da Avstrija poviša izvoz jamskega lesa. Avstrijci bi radi prodali v Nemčijo tudi več vina.
ZA POVEČANJE AVSTRIJSKEGA PROMETA SKOZI NEMŠKE LUKE
Hamburški listi omenjajo, da niso Nemci slučajno izbrali Hamburga za mesto pogajanj. Tudi ni bilo slučajno,
Trgovinski odnosi med lini in lino
Kakor z Jugoslavijo, tako je Italija podaljšala veljavnost dosedanjih trgovinskih sporazumov do 31. marca t. 1. tudi z Argentino in Poljsko. Do konca tega leta pa so bili podaljšani trgovinski sporazumi z Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo. V zvezi s tem je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino (Mincomes) izdalo nova navodila za izvajanje sporazumov s temi tremi državami.
Bolgarija. Za uvoz in izvoz večine kontingentov je še nadalje potrebno ministrsko dovoljenje. Med bolgarskimi artikli, ki se smfrjo uvoziti »a do-gana«, so kromova ruda (250.000 $), grašica (100.000 $), med italijanskimi izvoznimi pa trikotaža »jiocoa» (1 milijon dol.) rajon in druga umetna vlakna (650.000 $). bombažne (100.000 dol.), volnene (75.000) ter konopne in lanene tkanine (25.000 $), tekstilni stroji in nadomestni deli (100.000 $), proizvodi za mrčes (150.000 $). Najmočnejše postavke med artikli »a li-cenza« pa so:	Bolgarski:	koruza
(400.000)	, ječmen in rž (400.000), jaj-
ca (800.000), oljna semena (450.000), tobak (350.000); italijanski:	razni
stroji, aparati in nadomestni deli
(800.000)	, kabli in jeklene vrvi (300 tisoč), cevi (200.000), pnevmatike in zračnice (150.000), železje za železo-beton (150.000), kroglični ležaji (125 tisoč), tobak (150.000), razni kemični proizvodi (150.000 dolarjev). Ministrska izvozna in uvozna dovoljenja s> izdajajo od 7. februarja dalje z veljavnostjo 4 mesecev.
TRGOVINSKI SPORAZUM MED ITALIJO IN POLJSKO. Italijanska in poljska vlada sta sklenili podaljšati trgovinski sporazum, ki je bil Sklenjen 1. 1949 in kasneje podaljšan. Na podlagi tega sporazuma bo Italija uvozila iz Poljske med drugim blagom: 250.000 t premoga,
5.000	stotov ovsa, 5.000 ječmena, 2.500 rži, zdravilnih rastlin za 12.500 dolarjev, suhih gob za 12.500 dol., perja. za. posteljnino za 12.500 dol.., žaganega lesa 2.500 kub. m., 2.500 t litega železa; živalske dlave in ščetine za 12.500 dol-, telečje kože, tekoče pline 250 t (butan in propan), rafinirani! parafin 250 t, bemcol 125 t, celulozni les 25.000 ton in drugo blago. Italija bo pa izvezila na Poljsko: vino in vermut za 31.250 dol., marmor in izdelke iz marmorja, 7.500 t cinkove rude, kožne predmete za industrijsko uporabo za 10
tisoč dol.; konopljeno vlakno 15 t, svileno vlakno za 12.500 dol., svil: ne tkanine za 37.500 dol., 162.500 kg konoplje, razne stroje, avtomobilske in traktorske zračnice z.a 750.000 dol., gumijaste izdelke, barve in lake za 12.500 dol. in drugo blago.
Madžarska. Vrednost kontingentov znaša v vsaki smeri nad 3 miijarde lir. Predvideno pa je, da se bo moglo z dovoljenjem prizadetih vtad uvoj-ziti in izvoziti tudi blago izven kontingentov. Izjemoma se bodo dovoljevali tudi posli zasebne kompenzacije. Tudi v prometu z Madžarsko bo pretežni del uvoza in izvoza še nadalje podvržen ministrskemu dovoljenju. Najmočnejši madžarski izvozni kontingenti so jajca in jajčni proizvbdi (1500 ton oziroma 350 milijonov lir), razna semena (300 mil. lir), orodni stroji in njih posamezni! deli (250' mil. lir), farmacevtske surovine (130 mil. lir), zdravilne rastline (100 mil. lir), alkaloidi (150 mil. lir), oljna semena (60 mil. lir); najmočnejši ita-lijanski izvozni kontingenti pa so kroglični in valjčni ležaji (750 mil. lir), razni stroji in aparati (350 mil.), orodni stroji (400 mil.), tobak 100 mil.), surove goveje kože (1000 mili.), razni kemični proizvodi (100 mil.), razna semena (80 mil.), cigaretni pa-pir (30 mili. lir).
Romunija. Tudi v prometu z Romunijo sta prizadeti vladi predvideli, da se bodo mogli uvesti kontingenti novega blaga, sedanji kontingenti povišati in tudi dovoliti izjemoma zasebne kompenzacije. Med najvažnejšimi romunskimi izvoznimi artikli bo tudi letos pšenica, katere uvoz je pridržan federaciji agrarnih konzorcijev za račun države (1,310 mil. lir), les iglavcev in listavcev (750 mil.), leseni železniški pragovi (175 mil.), koruza (625 mil.), jajca (530 mil.), živina za zakol (470 mil.), druga živila, etilni alkohol, razni kemični proizvodi. 1-talijanski izvozni artikli pa obsegajo predvsem razne stroje, instalacije, a-parate, tekstil, taninske ekstrakte, pluto, vodovodne in druge cevi, žveplo.
NA SICILIJI USPEVA SLADKORNI TRS. Po uspešnih poizkusih se je pokazalo, da so vremenske razmere na Siciliji ugodne za rast sladkornega trsa, in sicer vrst, ki uspevajo v E-giiptu, Španiji, ZDA in Kubi, in vsebujejo 18-19% sladkorja.
da je avstrijska delegacija med pogajanji odpotovala budi y Bremen in Lii-beck. Nemci so hoteli očitno razkazati Avstrijcem pristaniške naprave v svojih lukah in nanje vplivati, da bi pospešili tranzitni promet čez te luke. Avstrijski promet skozi Bremen in Hamburg je lansko leto naraste!. Vse kaže ,da niso bilai pogajanja glede tranzita še zaključena. Avstrijski poslanik, dr. Platzer, ki je vodil pogajanja, si je hotel namreč pustiti vrata odprta ter je izjavil, da ne bo Avstrija dajal« prednosti nobenemu pristanišču in da se bo v kratkem pogajala tudi glede tranzita skozi neko drugo luko. Nemški listi pripominjajo, da je dr. Platzer pri tem mislil po vsej verjetnosti na Trst, čeprav se Avstrija že pogaja glede pospešitve avstrijskega tranzita čez Reko.
SPORAZUM O PROMETU
NA DONAVI
Med Jugoslavijo in Avstrijo je bil na Dunaju podpisan sporazum' o plovbi na Donavi. Po novemi sporazumu je zagotovljena svobodna plovba ob enakih pogojih za trgovinske ladje ene države na teritorialnem delu Donave druge države. Obe državi se bosta ravnali po določbah, ki veljajo v drugi državi; priznavali bosta veljavnost potnih listin, ki bodo dovoljevale posadkam ladij prehod čez mejo po Donavi brez vizumov. Enako bodo ravnali tudi z ladjami obeh držav tako glede prometa, uporabe pristaniških naprav Itd. Ladje, njihove naprave, zaloge hrame, gorivo in tranzitno blago niso podvržene carini. Obe državi bosta poenostavili določbe o nadzorstvu nad plovbo. Prometna in trgovinska vprašanja bodo sporazumno rešile plovne družbe. Po tem sporazumu je eni državi dovoljeno ustanoviti prometne agencije na območju druge države.
Iz italijanskega gospodarslva
PROIZVODNJA BOKSITA V ITALIJI. Italijanska proizvodnja boksita se je v prvem polletju 1954 povečala za 6,4% v primeri z istim obdobjem leta 1953; znašala je 133.04fis ton proti 124.957 t v letu 1953. Zaradi tega se je tudi nekoliko zmanjšal uvoz aluminijeve rude iz tujine, ki je znašal 51.838 t v prvem polletju 1954 proti 60.590 t v letu 1953. Pretežno uvaža Italija aluminijevo rudo iz Jugoslavije.
Čistega aluminija v palicah je Italija uvozila 1279 fc za 362 milijonov lir (proti 1912 t za 566 milijonov lir v prvem polletju 1953). Izvozila pa je 5576 t aluminij.a v vrednosti ene milijarde 763 milijona lir (proti 2419 t v vrednosti ene milijarde 406 milijonov lir leta 1952) predvsem v Argentino. V prvem polletju 1954 se je italijanska trgovinska bilanca glede na aluminij zaključila s primanjkljajem 384 milijonov lir (proti 1072 milijonom lir v prvem polletju 1953).
7 MILIJARD LIR VELJA premoženje italijanske družine Savoia, ki je vladala v Italiji do konca vojne. To je cenitev državnega branilstva. Italijanska ustava določa, da pripade italijanski državi petina savojskega premoženja, se pravi ena milijarda 400 milijonov lir; po ustavi namreč pripade državi premoženje, ki bi ga nasledil moški dedič dinastije, štirje o-stali deleži bodo razdeljeni med hčerke Viktorja Emanuela III.:	Ivano
Bolgarsko, Jolando Calvi dl Bergolo in Marijo Burbonsko Parma ter dediče Mafalde Hesenske, ki je umrla v taborišču v Nemčiji.
VEČJA POTROŠNJA ITALIJANSKEGA LANU NA DOMAČEM TRGU, Vi TUJINI MANJŠE POVPRAŠEVANJE. V zadnjih dveh letih se Je prodaja lamu na domačem trgu znatno dvignila, In sicer za 70% v primeri z letom 1951. Največ lanenih tkanin prodajo v južni Italiji; ta je že tradicionalni kupec lanu. Tudi v srednji Italiji je povpraševanje po lamu zadovoljivo nasproti severnim pokrajinam Italije in tujemu povpraševanju, kjer je poraba lanu pičla. Italijanski industrijcl st zato prizadevajo, da bi izvozili čimveč; lanenih Izdelkov na severnoameriške1 tni
V zadnjih desetletjih je vedno več govora o zemeljskem plinu in o njegovem izkoriščanju v industriji pa tudi v gospodinjstvu. Moramo pa takoj opozoriti, da ni zemeljski plin neko novo odkritje sodobne tehnike, saj so ga poznali že stari Grki. Celo starogrško in starorimsko bajeslovje govori o pojavih, ki so v zvezi z zemeljskim plinom.
Stara pravljica nam govori o Belle-rophoRu, ki je z letečega konja Pegaza s puščicami ubil v Mali Aziji strašno zver, imenovano Himero, ki je pustošila deželo. Himera je bila prava pošast: spredaj je bila lev, v sredini koza, zadaj pa kača. Na novcih Korinta in drugih mest so jo upodabljali kot demonsko bitje, ki prihraja iz podzemlja in bruha ogenj — goreči plin.
Iz starih časijv se ni ohranila le pravljica. Okoli 500 let pred Kr. je o-pisal grški geograf Skilas neko svetišče, posvečeno Hefajstu, bogu nebeškega in zemeljskega ognja. Povedal je, da gori tam ogenj, ki nikdar ne ugasne. O takih ognjih, ki bruhajo iz zemlje, so pisali že mnogi prirodoslov-cii. Zelo so znani »sveti ognji« pri Bakuju, h katerim romajo še sedaj Par-zi, zadnji predstavniki staroperzijskega ognjenega kulta.
Vse to plinsko bogastvo zemeljske notranjščine, ki nam je danes vir toplotne energije, a tudi surovina v kemični industriji, je bilo starodavnim narodom znano. Znanstveniki naše dobe so le ugotovili, kaj je tisti gor-Ijivi plin, ki prihaja iz zemlje, tehniki so izvedli postopke za čim smotrnejše
Pogonska sila podzemeljskega plina
Od prvih začetkov do današnjih dni
izkoriščanje zemeljskega plina, a .poleg tega so stalno na lovu za novimi vrelci tega plina.
Glavna sestavina zemeljskega plina je metan, poleg tega pa še razni drugi ogljikovodiki, predvsem etan, propan, butan, pentan, heksan in heptan.
V zmesi teh plinov nastopa tudi ogljikov dvokis, pa tudi žveplov vodik. Ponekod so nadalje primešane tudi dokaj velike množine dušika. V Severni Ameriki nastopa ponekod v zemeljskem plinu tudi dokaj velika količina žlahtnega plina helija, s katerim polnimo zrakoplove. Metan ni prisoten vedno v enako velikih količinah v zemeljskem plinu. Navadno doseže 80 do skoraj 100%.
Gorljivi plini, ki tvorijo zemeljski plin, prihajajo na površino zemlje mrzli. Ponekod se vžg-o ob dotiku z zrakom. Sila, s katero uhajajo, je pri raznih vrelcih različna, a se tudi pri posameznih vrelcih s časom menja. Leta 1933 je prišlo do močnega izbruha zemeljskih plinov v Erdelju. Iz zemeljske notranjosti je švignil plin s pritiskom 100 atmosfer v zrak, se vnel in nastal je 300 m visok plamen. Q-genj so hoteli pogasiti. Da hi plamen udušili, so zmetali v plinsko žrelo kar 126 vagonov zemlje in blata. Vsa ta masa je tehtala okoli 1300 ton. Toda
ta težki zamašek je le malo časa držal. Po treh urah je ogromni pritisk pognal vse to iz žrela in kamenje se je razsulo 20 km daleč; nastali so pa še večji plameni. Zanimivo je, da je v tem primeru toplota gorečih plinov blagodejno vplivala na rastlinstvo: koruza in vinska trta sta bujno pognali, prav tako drevje in grmičevje.
Zemeljski plin je najbolj pomemben kot ogrevalno sredstvo. Pri gorenju 1 kub. metra zemeljskega plina se razvije 9000 kalorij, pri gorenju iste množine svetilnega plina, ki ga pridobivajo plinarne, pa nastaja le 3800 kalorij toplote. Zemeljski plin daje visoko množino toplote, ki prekaša celo toplotne vrednosti antracita in koksa.
Z zemeljskim plinom so izredno bogate ZDA. Nekako od sredine preteklega stoletja izkoriščajo v Združenih državah v vedno večji meri ta plin. Leta 1930 je obratovalo že 55.000 plinskih vrelcev, ki so takrat dajale 50.000 milijonov kub. m plina na leto. Kurilna vrednost te količine ustreza 75 milijonom ton najboljšega črnega premoga.
V ZDA ne uporabljajo tega plina Te v industrijske namene, temveč so ga napeljali tudi v stanovanja. To so storili predvsem po drugi »vetovni vojni. Prvi temelj široke porazdeljevalne
mreže so bili položeni takrat, ko so preuredili za pretok zemeljskega plina dva velika cevovoda, znana pod imenom »Big and Little Inch«. Oba sta bila zgrajena med drugo svetovno vojno za pretakanje nafte iz jugozapad-nih držav k velikim rafinerijam na atlantski obali, ki so zalagale podmornice s tekočim, gorivom.
V začetku leta 1951 so speljali zemeljski plin tudi v New York, in to po 3000 km dolgem cevovodu, ki Ima svoje izhodišče v Louisiani. To ustreza razdalji med Parizom in Moskvo. Premer cevovoda znaša povprečno 750 mm; po njem preide dnevno okoli 14 milijonov kub. metrov plina.
Zemeljski plin izkorišča tudi kemična industrija kot surovino pri pridobivanju vodika, acetilena, nitro-spojin in končno pri sintezi umetnega kavčuka. Prav zaradi tega, ker je zemeljski plin izrednega pomena kot gorivo in surovina v kemični industriji, si Izvedenci nenehno prizadevajo, da bi našli postopke za čim smotrnejše izkoriščanje plinskega bogastva v zemlji.	ing. M. P.
PRIDOBIVANJE ZEMELJSKEGA PLINA
Nemci so pričeli močno izkoriščati zemeljski plin, zlasti med vojno. Ze-
meljskega plina piso izkoriščali samo kot pogonsko silo. temveč tudi kot dragoceno surovino v kemični Industriji. Zemeljski plin so uporabljali zlasti za izdelovanze »bune«, umetnega gumija. Metan pridobivajo v veliki meri v Emslandu. Ta zemeljski plin je zelo čist in vsebuje 90% metana. X* te pokrajine je plin speljan 80 km daleč v Porurje do tovarne Chemische VVerke Huels v Mariu. V tej tovarni uporabljajo zemeljski plin kot surovino za pridobivanje drugih kemičnih proizvodov.
JUGOSLOVANSKA DEGAZOiLINAZA
MED PRVIMI V EVROPI
V Petišovcih v Sloveniji prične kmalu po novem letu obratovati nova de-gazolinaža, ki bo po velikosti in obsegu proizvodnje tretja v Evropi. Ta obrat za predelavo zemeljskega plina bo lahko predelal okoli pol milijona ku-bikov plina na dan. Večji degazolinaži v Evropi sta še v Franciji (v Busseinu z zmogljivostjo enega milijona kubi-kov) in v Piacenzi v Italiji. Izdelki nove degazolinaže bodo propan, butan, mešanica tetraetila za zvišanje oktanskega števila goriv motornih vozil. Dnevna proizvodnja butana bo znašala 8 ton in propana 24,5 tone. Opremo' nove degazolinaže je izdelala jugoslovanska industrija. V Lendavi so zgradili veliko kompresorsko postajo; zdaj gradijo novo degazolinažo. V Lendavi pridobijo okoli 160 ton nafte pa dan-V kompresorski postaji koroprimirajo zemeljski plin, ki prihaja iz plinskega polja v Dolini ob madžansko-jugoslo vanski meji. Mesečna proizvodnja plina znaša okoli 5,5 milijona kub. met.
sploh tuje trge. V zadnjih dveh letih je okoli 20% proizvodnje lanenih tkanin potrošila severna Italija, 35 ^ srednja I-talija in 45% južna Italija/'Lanena industrija v Italiji zaposluje okoli 35.000 delavcev poleg številnih obrtnikov im delavk, ki so se posvetili tradicionalni izdelavi lanenih izdelkov in vezenju na svojih domovih.
V LETU 1954 ZA 20% MANJ ŽITA KAKOR v 1, 1953. Lansko leto so pridelali v Italiji 71 milijonov 844.000 stotov pšenice, to je 20,6% manj kakor v letu 1953; rži 1 milijon 151.000, ječmena 2 milijona 780 tisoč, ovsa 5 milijonov 457.000, riža 8 milijonov 595.000 m koruze 29 milijonov 515 tiisoč stotov. Pridelek stročnic se je zmami šal za 9,8% v primeri z letom 1953. Pridelek konoplje je znašal 419.000 stotov proti 635.000 v letu 1953. Pridelek paradižnikov pa se je povečal in je dosegel 15 milijonov 324.000 iproti 13 in pol milijonov v letu 1953. Pridelek oljk je manjši za 37%. Limon in pomaranč je bilo tudi manj v tem letu, V proizvodnji lesa sz Je čutilo veliko zmanjšanje. Mizarskega lesa je kar za 64% manj, lesa za1 kurjavo 3 ^ In premoga za 28% manj kakor v letu’ 1953.
MARMELADA BO V NEMČIJI DRAŽJA
Stroški za proizvodnjo marmelade so se v nemški industriji povečali. Slabo vreme ni vplivalo ugodno na dovoz sadja. Računajo, da bo v treh mesecih cena marmelade za potrošnika poskočila.
nn
nase
lili
aenae
Drzni skoki
Samo tisti, ki bi radi, da bi svet drugo svetovno vojno In njena razdejanja, hkrati tudi dobo fašizma in hitlertzma kar yypreskaOU« in da bi se svetovni razvoj povrnil na leto 1918 (v Italiji) ali na 1933 (v Zahodni Nemčiji), ne bodo razumeli nekaterih najnovejših dogodkov na svetovnem pozorišču. Ti so v taboru premagancev na bojnem polju, kakor tudi premagancev na idejnem. Vedeti nočejo, da se kazalec na uri, ki meri potek usode človeštva, ne da ustaviti niti za sekundo, kaj šele poriniti nazaj.
Ttistim, ki mislijo drugače in hodijo po poti revanše, namesto po poti sprave med narodi, se je zdela brezpogojna oborožitev Nemčije povsem preprosta in samoumevna zadeva. (Tem je tudi prav lahko zanikati pravice, ki jih dajeta mirovna pogodba ter londonska spomenica iz lanskega leta narodom, Ki jim vladajo.) Ti pozabljajo, da ostanejo grobovi v srcu prizadetih odprti še dolgo potem, ko je trava pokrila grobove na vojnih poljanah.
Mendes-France, je formalno padel ob razpravi zaradi njegove politike v Severni Afriki, toda temeljitejši opazovalci nočne razprave v pariškem parlamentu so mnenja, da francoski narod le še ni prebolel pristanka njegove vlade na oborožitev Nemčije.
Malenkov je odstopil. Težko je seveda razvozlati, vozel komplicirane notranje in zunanje sovjetske politike. Nikakor pa ne more biti slučajno, da je na njegovo mesto prišel vojak. Pariški in londonski razgovori o oborožitvi Nemčije in gladka zavrnitev vseh poznejših sovjetskih kompromisnih predlogov s strani Amerike in Anglije so morali vplivati na notranji razvoj v ZSSR in pospešiti prodor tistih sil, ki so pod vodstvom glavnega tajnika komunistične stranke Hruščeva, zahtevaiDi ostrejšo politiko proti Za-padu in se jim je zdela Stalinova taktika priporočljivejša.
Dunajski Usti poročajo, da so sudetski Nemci preosnovali svoje »zunanje ministrstvo«. Tako označujejo »Delovno skupnost za obrambo koristi sudetskih Meničev« (Arbeitsge-meinschaft zur Wahrung sudetendeu-tscher Interessen) v Muenchenu. O-koli dva milijona sudetskih Nemcev živi v Zahodni Nemčiji; v nemškem parlamentu brani njihove koristi 22 sudetskih poslancev. Na namig Amerike je nekdanji češki general Prhala, predsednik češkega narodnega komi-teja v emigraciji v Londonu, sklenil leta 1950 z omenjenim sudetskim predstavništvom sporazum, ki predvideva povratek sudetskih Nemcev na Češko, ko bo prha odpihala sedanjo vladavino v C SR. Tudi gen. Prhala torej meni, da se dajo kar tako preskočiti grobovi, ki so jih izkopali Hitlerjevi satrapi na češkoslovaškem.
Z Bavarskega spušča ameriška propaganda na češkoslovaško balončke s propagandnimi letaki, računajoč, da bo sovjetska propaganda pozabila na oborožitev Nemčije in strah Cehov pred novo nemško poplavo, a Čehi sami na sudetsko zunanje ministrstvo v Muenchenu.
Diplomacija je lahko drzna, vendar se ji predrzni skoki čez grobove le redko posrečijo.
ŽIVLJENJSKA MODROST
Manj se razlikujemo po silah, ki jih imamo, kakor po pogumu, da jih izkoristimo. Tudi v duhovnem. Genialnost je pogum proti samemu sebi.
Spotaknemo se vedno ob lastnih nogah. Kamni so samo njihov podaljšek.
To, kar muči vsakogar v nesreči, je njena banalnost.
Vse neresnično je enako oddaljeno od resničnega.
V peklu hrepenimo po nebesih. V nebesih pogrešamo pekel. To se ne da opravičiti, pač pa le opisati.
Kdor je lahko samo duhovit, je neverjetno ubog na duhu.
Ako ni nobene, ščuke med krapi v ribniku, se krapi lotijo vprašanja o smislu življenja.
Kdor ima rad travo, jo sliši rasti.
(Hans Kudszus)
Stran 2
GOSPODARSTVO
MEDNARODNA TRGOVINA
Mir okoli Formoze
Wenchow,
* o*'YIKIAN6SHAN
■ TATCHENS
Foochowp
gpSvvatovv , i°o"n-n
Kljub ostrim govorom, s katerim! se obdelujejo državniki ZDA in Kitajske, vlada med Formozo in kitajsko celino mir. te v bližini Koreje so ameriška letala sestrelila dve letali sovjetske konstrukcije »Mig«, ne da bi katera vlada proti temu protestirala. Cisto na severu je na našem zemljevidu otok Jikjangšan, ki so ga zavzele kitajske čete po kratkem napadu. Južno od tega je otok Tačen, ki ga zapuščajo čankajškove čete (okoli
20.000	mož) pod zaščito močne ameriške mornarice in letalstva. Tudi ti vojaki se bodo utrdili na Formozi. Na zemljevidu se vidijo tudi otoki Peska-dores, na katerih so tudi utrjene Can-kajškove čete in ki jih ameriška vojska namerava braniti pred Mao Ce-tungovimi četami.
Maršal Bulaanin namesto Malenkova
Med zasedanjem Vrhovnega sovjeta je dosedanji ministrski predsednik Georgij Malenkov podal ostavko. Na predlog glavnega tajnika komun'stične partije Nikita Hruščeva je .ni izbran za predsednika maršal Nikolaj Aleksandrovič Bulganin, ki je bil doslej vojni minister. Hruščev je v zadnjem času kritiziral zunanjo politiko Malenkova, češ da je proti zahodnim državam preveč popustljiva; na znotraj pa se je Hruščev zavzemal za nadaljnjo izgradnjo težke industrije, četudi na škodo proizvodnje potroš-nega blaga. Oster govor, ki ga je imel zunanji minister Vjačeslav Molotov proti Združenim ameriškim državam, napoveduje ostrejši kurz sovjetske zunanje politike. Malenkov je postal podpredsednik vlade, Jukov vojni minister, medtem ko je Molotov kot podpredsednik ohranil listnico zunanjega ministra.
O ODNOSIH MED ZSSR IN JUGOSLAVIJO je Molotov dejal, da želi sovjetska vlada, da se popolnoma uredijo; doslej ni bilo še vse storjeno. ZSSR želi mir in skuša zavarovati mednarodno varnost. Zato je prepričana, da bo zboljšanje odnosov med obema državama ustrezalo koristim obeh. Dodal je, da je zboljšanje odnosov odvisno od Jugoslavije.
Povratek nredsednika Tita v domovino
V ponedeljek je ladja »Galeb« zapustila egiptovske vode in odplula proti Jugoslaviji ter plove zdaj po Jadranu. Predsednik Tito je med vožnjo skozi Sueški prekop sprejel predsednika egiptovske vlade Nasserja, s katerim sta obravnavala razna mednarodna vprašanja. Po šesturnem razgovoru so objavili, da je Tito sprejel vabilo egiptovskega 'predsednika, naj obišče jeseni Egipt. V skupnem obvestilu obeh državnikov je bilo rečeno, da sta izmenjala misli o mednarodnih vprašanjih, ki neposredno zanimajo a be državi. Sklenila sta še pospešiti dobre odnose med obema državama. Poročajo, da bo Jugoslavija posredovala za ublažitev spora med Egiptom in Izraelom.
Mendes-Francea so zrušili
Po 7-mesečnem burnem vladanju Je Mendes-France, predsednik francoske vlade, moral podati ostavko, ker mu je francoska poslanska zbornica s 319 proti 273 glasovom izglasovala nezaupnico po razpravi o vladni politiki v severni Afriki. Proti njemu je glasovalo celo 20 članov radikalne socialistične stranke, h kateri pripada sam, in tudi 17 De Gaullovih pristašev, ki so ga sicer podpirali. Po pristanku njegove vlade na oborožitev Nemčije so se uprli proti njemu tudi komunisti, ki so ga podpirali v indokitajski politiki in tudi glede mnogih drugih vprašanj. Z njihovo pomočjo je junija 1954, ko je prevzel oblast, zbral večino 419 glasov. Poročevalci se strinjajo v tem, da bi Mendes-France še ostal na vladi, ko bi mu med zadnjo razpravo ne bili ušli nekateri nerodni izrazi kakor: »Končno piko bom pa le jaz postavil,« in s tem nehote poudaril moč vlade proti ljudski skupščini. Predsednik republike Coty je poveril mandat za sestavo vlade neodvisnemu desničarju Antonu Pinayu, ki je postal predsednik že marca 1952. Proti njemu so socialisti in komunisti in precej degolistov.
NORMALNA PROGA SARAJEVO -PLOČE. Izvedenci za trasiranje prog proučujejo teren med Ivanplaninom in Mostarom, da bi se zgradila nor-malnotima železnica 'Sarajevo—Fio-če. Na tem področju bo gradnja najtežja. Skozi goro Prenj bodo premij predor v dolžini 14 km. Sedanjo ozkotirno progo bodo skrajšali za 30 km.
»GOSPODARSTVO44
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25. za Jugoslavijo din 15. -- NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din: naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZAL02BA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulka 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 604-T 375, za cono B letna 380 din, polletna 200 Se naročajo neposredno pri upravi »Go-S7odarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/rn višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir.
Glavni urednik dr. Lojze Berce Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis«
Težaški lesni trg
Tržaške lesne trgovce je presenetila vest, da nameravajo jugoslovanska izvozna podjetja preklicati vse pogodbe za dobavo lesa, ki so bile sklenjene lansko leto ip dvigniti ceno pri novih pogajanjih za 2-3 dolarje ali celo za
4.000	lir pri kub. m. Na Bližnjem vzhodu se zlasti v zadnjem času uveljavljajo romunska izvozna podjetja. Neki konzorcij z Bližnjega vzhoda je nabavil v Romuniji 70.000 kub. metrov lesa. Od te pošiljke je že prispelo 20.000 kub. m, prihod ostalega blaga je napovedan v maju. Krajevna podjetja v Libanonu in Siriji, ki so že založena z lesom, se bojijo, da bo prihod te velike pošiljke potisnil cene' navzdol; zato skušajo razprodati zaloge čimprej. Les levaptskega tipa kvotira v Trstu okoli 46 dolarjev fob Trst, medtem ko se cena centimetrskega blaga suka okoli 44 dolarjev.
Avstrijsko ministrstvo za trgovino je znižalo izvozni kontingent žaganega lesa za mesec februar na 229.000 kub. m. za mesec marec pa celo na 180.000 kub. m. Lansko leto je Avstrija izvozila
3.280.000	kub. metrov lesa, leta 1953
2.720.000	in leta 1952 2,238.000, medtem ko bi letos izvoz dosegel samo 2,160.000. ako bi se sukal na podlagi kontingentov, ki so bili zdaj odobreni za februar in marec.
UPORABA LESA V NEKATERIH DRŽAVAH
Danes uporabijo v Zahodni Nemčiji na leto okoli 0,17 kub. metra rezanega lesa na glavo, v Avstriji 0,04 in v Italiji 0,06. Nemški izvedenci so mnenja, da bo uporaba rezanega lesa v Zahodni Nemčiji še narastla, čeprav narašča tudi uporaba raznih nadov mestkov iz plastičnega materiala, U-poraba lesa bo naraščala, ker narašča uporaba papirja, tkanin iz u-metnega vlakna in raznih drugih izdelkov, pri kateri uporabljajo les.
LIRA ŠE VEDNO ŠIBKA. Dne 4. februarja je dolar stal na rimski borzi 644 lir, se pravi dve liri več kakor osem dni prej, medtem ko se je še pred dobrim mesecem tečaj na prosti borzi sukal skoraj na isti ravni kakor uradni tečaj. (Uradni tečaj za izvoz znaša 624,75 lire za dolar). Tečaj švicarskega franka je bil 4. II. 151,45 (teden poprej 150,75), Tečaj funta šterlinga 1700 lir za funt (teden poprej isti), medtem ko je gram zlata stal 738 lir (teden poprej 735). (Novejše kvotacije glej na zadnji strani!) Kot vzrok tega pojava navajajo italijanski finančni komentatorji razne okoliščine. Na večje povpraševanje po dolarju vplivajo verjetno zapletljaji na Daljnem vzhodu, ki so imeli mogoče za posledico prenos kapitalov; morda ima ošibitev lire tudi trgovinsko in finančno o-zadje, morda pa je na tečaj lire vplivalo tudi povišanje cene raznih vrst blaga na notranjem trgu. Na oslabitev je vsekakor vplivalo tudi povečanje denarnega obtoka, ki je v mesecu decembru znašalo 134,9 milijarde lir (pri tem niso všteti državni bankovci in drobiž). Tako je denarni obtok dosegel 1538,3 milijarde lir, medtem ko je ob koncu leta 1953 znašal 1449,3 milijarde lir.
POVIŠANA OBRESTNA MERA V ANGLIJI. Angleška narodna banka je povišala diskontno mero od 3 na 3,5%. Angleških finančnih krogov n! ta vest presenetila, čeprav ima Bank of England navado zvišati ali znižati diskontno mero za 1%, ne pa samo za polovico. Banka hoče na ta način privabiti več denarja v denarne zavode in s tem zmanjšati nevarnost inflacije.
DISKONTNA MERA "V NEMČIJI OSTANE NEIZPREMENJENA, Po zadnjem znižanju diskonta v Angliji je bila znižana tudi diskontna mera v Zahodni Nemčiji. Zdaj ni Zahodna Nemčija sledila zgledu Angleške narodne banke, ki je povišala diskont za. 0,5%,. Izvedenci omenjajo, da je danes gospodarski in finančni razvoj v Nemčiji različen kot v Angliji. Nemška plačilna bilanca je še vedno zelo aktivna, medtem ko zaznamuje angleška primanjkljaj. Tud! ni nevarnosti, da bi zaradi splošne ugodne konjunkture zašli v inflacijo.
Bank deutscher Laender obračunava v tem času devize po naslednjih uradnih tečajih:	egiptovski	funt
12,05 DM G (Geld — denar), 12,07 DM B (Brief — pismo); 100 italijanskih lir 0,671 DM G, 0,673 DM B; 100 jugoslovanskih dinarjev 1,398 DM G, 1,402 DM B; 100 avstrijskih šilingov 16,135 DM G, 16,175 DM B; 100 portugalskih eskudov 14,59 DM G, 14,63 DM B; 100 grških drahem 14,00 DM G.
V ŠVICI ZLATO NAPRODAJ. Švicarska narodna banka je v posebni o-krožnici naznanila, da bo odslej tudi zasebnikom prosto prodajala zlato. Banka je prodajo zlata ukinila septembra 1947. Povpraševanje po zlatu je poslej stalno popuščalo in tečaj zlata je občutno padel. * V
55.
V POMEHKUŽENEM OZRAČJU PERNAMBUKA
čeprav smo za odhod imeli že vse pripravljeno in nam je manjkal samo denar, s katerim naj bi plačali že vkrcano nafto in živež, smo potem, ko ga je po štirinajstih dneh grof le poslal, zamudili še dva dni dragocenega časa. Pošteno sem se utrudil in oznojil v teh dveh dneh in ne bi bilo prav, ako bi zamolčal vzrok tega truda.
Kot sem omenil, so se prebivalci »Genove« že prve dni po prihodu v Pernambuko porazgubili v teh ameriških Benetkah. Ko sem namreč po prejemu denarjla poravnal vse naše račune in nameraval izpluti, sem se nenadno znašel pred težkim vprašanjem, kako bi najhitreje sklical odsotne mornarje in potnike. Ker sta bila na ladji tedaj poleg obeh častnikov še dva mornarja, sem ju poslal na lov za ubežniki, toda namesto da bi izvršila naročeno nalogo, sta še onadva nekam izginila. Zaman sem skoro pol dneva nervozno korakal po palubi »Genove« in se radovedno o-ziral proti pristaniškemu vhodu, kjer naj bi se po mojem naivnem mnenju imela vsak čas prikazati razigrana druščina »Genovežanov«. Oba častnika sta v mestu sicer res naletela na
Kam z italijanskim rižem ?
V Italiji je pridelovanje riža v krizi. Svetovna proizvodnja je narastla za 11% v primeri s predvojno. Mnoge države, ki so prej uvažale riž, ga sedaj same proizvajajo in tudi izvažajo. Na azijskih trgih Italija ne more konkurirati Ameriki, ki prodaja riž po mnogo nižjih cenah, na evropskih trgih pa so močni italijanski konkurenti Egipt, Španija pa tudi Francija. Svetovne zaloge riža se večajo. Tako sta Siam in Burma konec septembra 1954 imela na zalogi vsaka okoli 10 milijonov stotov riža. Cene riža ,so padle od jeseni 1953 do 1954 za 25-30%. Kljub temu blago leži y sbladiščih. Zaradi tega težkega položaja bi morala Italija zmanjšati svoje pridelovanje riža in ga pridelati v glavnem samo za svojo notranjo uporabo. Izvoz riža naj bi usmerila na srednje evropske in severne trge, katere bi ohranila pred konkurenco z blagom odlične kakovosti. S takim blagom bi lab. ko pridobila tudi nove trge. To bi pomenilo, da bi Italija morala zmanjšati svoj pridelek riža od .sedanjih 9 milijonov stotov na 5 milijonov, to je 4 milijone za svojo notranjo porabo in 1 za izvoz. Samo z odlično vrsto blaga lahko Italija prodre na tuje trge, ker cene rižu zaradi svojih velikih stroškov pridelovanja ne more znižati, kakor to lahko storijo druge države. To so predlogi italijanskih izvedencev.
IZVOZ ANGLEŠKEGA PREMOGA ZMANJŠAN. Iz Anglije poročajo, da se bo izvoz angleškega premoga v letu 1955 zmanjšal od 13,75 milijona ton na 11 milijonov. Računajo, da bo v tem letu cena izvoznega premoga poskočila.
TURŠKI BOMBAŽ ZA NEMČIJO. Turčija bo dobavila Nemčiji na račun svojih dolgov bombaž. Vsakih 14 dni za nekaj časa bo izvozila v Nemčijo 5000 t bombaža.
SKORAJŠNJA PODRAŽITEV KOLES V NEMČIJI. V Nemčiji se bo v kratkem podražila cena kolesom, in sicer za 5%. Ta vest ni zbudila velikega presenečenja, ker so se proizvajalci koles že nekaj časa pritoževali zaradi povečanja stroškov proizvodnje.
MANJ ROZIN V TURČIJI
V začetku sezone so cenili pridelek rozin v Turčiji na 100.000 ton. Zaradi slabega vremena so cenitev znižali na
70.000	do 75.000 ton. Od lanske letine je na razpolago še okoli 2.000 ton. Letošnja notranja poraba v Turčiji je dosegla 15-20.000 ton. Ker je bil letošnji pridelek v Kaliforniji pičel, računajo turški izvozniki, da se bo cena ohranila in bodo Turki lahko konkurirali na mednarodnem trgu. Lansko leto je Turčija izvozila samo 32.600 ton, to je manj kakor polovico izvoza v letu 1950, ki je dosegel 80.000 ton. Leta 1938 je Turčija izvozila 77.000 ton rozin. SVETOVNA PROIZVODNJA ŽIVEGA SREBRA
»Metal Bulletin« ceni svetovno proizvodnjo živega srebra v letu 1955 na
236.000	steklenic (po 36,5 kg), medtem ko je lansko leto dosegla 171.000 ste-klenic. V Londonu znaša cena na skladišču 1081/2—Ho funtov za steklenico.
Več obrtnih delavnic v Jugoslaviji
V razdobju 1951 do 1954 se je v Jugoslaviji število obrtnih delavnic podvojilo. Konec septembra lanskega leta je poslovalo skupno 216.988 obrtniških delavnic (v letu 1951 115.744), V omenjenem razdobju se je število obrtnih delavnic splošnega družbenega sektorja povečalo od 10.211 na 18.650, število zasebnih obrtnih delavnic pa od 105.533 na 198.338. V obrtništvu je delalo lani čez 380.000 obrtnih mojstrov in delavcev ter 701.334 vajencev. Obrtništvo je imelo leta 1951 le 289.290 vajencev. Obrtna zbornica LR Srbije je priporočila Narodni banki, naj bi obrtniškim podjetjem splošnega družbenega sektorja in zasebnim obrtnikom pričela dodeljevati posojila po nižjih obrestih. Doslej se je obrestna mera gibala med 7,5 in 8%. Posojila naj bi torej prejemali tudi zasebni o-brtniki; posojila tem naj bi znašala do 50.000 dinarjev za usluge in do
100.000	dinarjev za proizvodnjo izdelkov. Obrestna mera in odplačilni roki naj bi bili za kredite privatnim o-brtnikom enaki kakor za kredite o-brtnih gospodarskih organizacij splošno družbenega sektorja.
NOVA HIDROELEKTRARNA V ŠIBENIKU. V Šibeniku so skenili zgraditi novo elektrarno »Jaruga II« na Krki. Za prva dela so določili 3 milijarde dinarjev. Potreba po električni energiji je n rastla, ko je pričela obratovati nova tovarna elektrod in ferolegur ter tovarna lahkih kovin »Boris Kidrič«.
PROGA S HELIKOPTERJEM GE-NOVA—MILAN—TURIN. Proučuje se načrt za povezavo Genove, Milana in Turina s helikopterji. Progo naj bi vzdrževalo 7 helikopterjev. Pot bi trajala 59 minut in dnevno bi bili 4 prihodi in odhodi.
nekaj članov te pestre družbe, jih napotila na ladjo, kamor pa prvi dan tega nenavadnega lova ni prišla živa duša. Vsakdo je pač želel izkoristiti še zadnji dan svobode in brezdelnega uživanja ter do kraja užiti zapeljive zemeljske dobrote.
Zaman smo si po večerji razbijali glave, kako bi pobegle »ptičke« spravili na limanice, ko nam je priskočil na pomoč oni debeli policijski komisar, ki nas je ob prihodu sprejel s tako lepo moralno pridigo. Naši podvigi v mestu so mu gotovo že presedali in kar sam se je ponudil, da nam posodi policijski avto In dva stražnika, češ da bomo tako prav gotovo uspeli poloviti vsaj mornarje. Tisto noč sem šele dobro spoznal Pernambuko. Obredli smo ga počez in navzkriž ter pretakrMii njegove razkošne in revne predele; pri tem sem imel še enkrat priložnost \opazovatl čudno mešanico njegovih prebivalcev in kričečo razliko raznobarvnosti njihovih obrazov ter različnost družabnega položaja. To jih pa ni prav nič motilo, da ne bi v javnem življenju živeli brez rasnih predsodkov.
Kljub razsežnosti mesta in njegovega razgibanega nočnega življenja sta morala oba stražnika imeti že dobre izkušnje pri podobnih operacijah. Mornarje smo namreč prav kmalu iztaknili, ker so se zatekli pač tja,
Italijansko-jugoslovanska zbornica y Milano
V Milanu je bila dokončno ustanovljena italijansko-jugoslova.nska trgovinska zbornica, ki ima namen pospeševati gospodarsko sodelovanje med obema državama. Pobudo za ustanovitev zbornice so dali predstavniki velikih italijanskih industrijskih in trgovinskih podjetij, kakor so Pirelli, Ipnocenti, Dalmine, Necchi, Saimes, Združene jadranske ladjedelnice (GRDA), Franco Toši itd. Dan po ustanovitvi zbornice je bil na jugoslovanskem konzulatu v Milanu sestanek, katerega so se udeležili predstavniki italijanskega in jugoslovanskega gospodarstva in vlad. Z jugoslovanske strani so prisostvovali sestanku veleposlanik dr. Pavlič, načelnik jugoslovanske delegacije, ki vodi trgovinska pogajanja v Rimu; dr.. Martinovič, trgovinski ataše pri jugoslovanskem poslaništvu v Rimu; glavni tajnik Jugoslovanske trgovinske zbornice inž. Morič, jugoslovanski generalni konzul v Milanu dr. Udovicki in konzul dr. Santrič. Z italijanske strani so bili poleg predsednika milanske trgovinske zbornice predstavniki podjetij Innocenti, Necchi, Montecatini, in raznih bank ter industrijskih in trgovinskih podjetij. Predstavniki jugoslovanskega gospodarstva so izrazili svoje zadovoljstvo, da je prišlo do ustanovitve mešane zbornice, ki bo pospeševala medsebojno izmenjavo.
K tej vesti bi mi radi postaviti vprašanje: Kaj je pa s tržaško-jugoslovansko trgovinsko zbornico? Zakaj je pobuda Slovenskega gospodarskega združenja za njeno ustanovitev naletela na obotavljanje pri Tržaški trgovinski zbornici? Tako je Milan prehitel Trst, čeprav je maše mesto tik ob meji in v prvi vrsti poklicano, da odigra važno vlogo v trgovini med Jugoslavijo in Italijo. Zbornica v Trstu bi se lahko posveiiia zlasti sodelovanju na trgovinskem sektorju, medtem ko bi za udejstvovanje Milana ostalo dovolj prostora na industrijskem sektorju.
SPORAZUM O OBMEJNEM PROMETU DOSEŽEN?
Po vesteh iz Vidma je bil med italijansko in jugoslovansko delegacijo v načelu dosežen sporazum o obmejnem prometu. Italijanska delegacija je pristala na jugoslovanski predlog, naj se uredi promet hkrati po vsej jugoslovansko-italijanski meji ter med Tržaškim ozemljem in bivšo cono B. širina obmejnega pasu še ni znana; verjetno bo pas zajel ozemlje v širini 10 km na vsaki strani meje.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VSEM DAVKOPLAČEVALČEVI
Kmečka zveza v Trstu obvešča vse svoje člane, da morajo v smislu Vanonijevega zakona vsi davkoplačevalci do 31. mar- ' ca letos prijaviti davčni upravi svoje dohodke v letu 1953. Ker so za neizpolnitev teh obveznosti po zakonu določene kazni (kakor avtomatično povišanje dosedanje davčne osnove za 10 odst., ter denarna kazen od 5 do 10 tisoč lir in seveda vpis kazni v kazenski Ust), priporočamo, da vsi prizadeti izvršijo prijave v omenjenem času.
Tajništvo KZ bo tudi letos sestavljalo in vlagalo prijave; članom bo (udi na razpolago za vsa zadevna pojasnila in nasvete. Člane opozarjamo ,da je za sestavo prijave potreben davčni plačilni list. Ker roka za vložitev prijav ne bodo podaljšali, opozarjamo v:e člane, da se pra vočasno zglasijo na sedežu KZ v Trstu.
Tehnične not/osti
NOV DOMAČI TITANEMAJL
V tovarni »Gorica« v Zagrebu je inž. Slavko Fuger uspel po daJljšem raziskovanju odkriti postopek, po katerem bodo proizvajali titan-emajl. Tako bo samo ta tovarna prihranila približno
150.000	dolarjev, kj jih je morala plačati za uvoz okoli 400.000 kg Utan-emajla na leto iz tujine. Tovarna emajliranje posode v Celju je morala uvažati še večje količine te vrste emajla, ki ga bo odslej lahko kupovala v Jugoslaviji. Računajo, da bo prišlo do sodelovanja med obema tovarnama. Tovarna »Gorica« v Zagrebu bo ,s svojo proizvodnjo lahko zadovoljila vse potrebe v Jugoslaviji.
NOV SVINČNIK S TEKOČIM GRAFITOM. Na navadnem, svinčniku, ki se uporablja že nad 400 let, se bo izvršila velika sprememba: dosed.anj‘a grafitna mina v trdem stanju bo zamenjana s tekočim grafitom. Novi svinčnik je podoben sedanjim peresom »biro«, njegova prednost pa je v tem, da se z lahkoto briše, enako kot navadni svinčnik. Ameriška tovarna »Parker« je že izdelala prve nove svinčnike in bo ustavila izdelovanje avtomatičnih svinčnikov s trdo mino, ker so novi s tekočo mino mnogo bolj ekonomični, praktični in tudi dalje trajajo. * lo
fcdofru
UTRINKI
NEZAKONSKI OTROCI V ITALIJI IZENAČENI Z ZAKONSKIMI. I-talijanski senat je skoraj soglasno sprejel zakon, s katerim bodo nezakonski otroci izenačeni z zakonskimi s tem, da jim bodo matični uradi sami dali ime in v matično knjigo zapisali izmišljeno ime očeta in matere. V primeru, da se bo eden izmed roditeljev sam zglasil, bo uradnik dodal njegovemu imenu izmišljeno ime drugega roditelja. V primeru posinovlje-nja s strani obeh zakoncev bo otrok vpisan kot njihov sin, a samo s priimkom moža.
KDAJ SMEJO NEMŠKI JETNIKI DELATI. V Hannovru je spodnjesa-ški deželni računski dvor vložil priziv na ministrstvo za pravosodje proti temu, da je neko podjetje s pristankom oblasti gradilo stanovanjske hišice z jetniki. Zgradili so 143 eno-stanovanjskih hišic. Denar so preskrbeli takole: lastnik je prejel za hišico brezobrestno posojilo od dežele 7500 mark, domača posojilnica mu je posodila proti vknjižbi 5000 mark; preostanek stroškov za gradnjo je plačal z lastnim delom, ki je bilo vračunano v višini 4500 mark. Kjer niso sami lastniki delali, so uporabili jetnike in njihov prispevek vračunali v višini 730 mark. Računski dvor je usvojil gledišče, da delo na gradnji ne sodi med lahka dela, ki jih dopušča nemški zakon za kaznjence.
DVAKRAT VEC SOCIALNIH ZAVAROVANCEV V JUGOSLAVIJI. V primeri z letom 1939 je bilo lansko leto v Jugoslaviji dvakrat več zavarovancev; njihovo število se je dvignilo od 878.000 na 1,975.000 oseb. Število koristnikov pokojnin in invalidnin se je povečalo za 40.000 na 376.000. Temu ustrezno so se seveda povečali izdatki za socialno zavarovanje, ki so lansko leto dosegli 96,6 milijarde din, to je skoraj tretjino vseh proračunskih izdatkov. Skoraj polovica izdatkov socialnega zavarovanja, to je okoli 44 milijard dinarjev, je šlo za otroške doklade, za pokojnine 23,5 milijarde, za stroške zdravljenja 7,4 milijarde, za materialno zavarovanje zaradi bolezni 5,9 in za zdravila 4,2 milijarde dinarjev.
ZA NOVO VETERINARSKO KONVENCIJO MED JUGOSLAVIJO IN I-TALIJO. Konec tega meseca se bodo pričela pogajanja med Jugoslavijo in Italijo za sklenitev nove veterinarske konvencije. Zadnja je bila sklenjena leta 1924.
TUDI »SIMCA« V NEMČIJI CENEJŠI. Tovarna »Fiat-Simca« je v Zahodni Nemčiji znižala ceno potni ških vozil »Luxus« in »Grande Lar-ge«. »Luxus« stane zdaj v tovarni 6300 DM (poprej 7100 DM) in »Grande Large« 7100 DM (poprej 8200 DM). Računajo, da se bodo v kratkem pocenile tudi druge vrste vozil »Fiat«.
POSTAVE
TAKSNI PREDPISI. Po odloku vladnega generalnega komisarja št. 94-1954 je z veljavnostjo od 12. 5. 1953 dalje znižana registrska taksa na navadne cesije terjatev, ki je doslej znašala 2%, na 1,5%. Na isto izmero je znižana registrska taksa na obveznice, plačilne obljube, posojila, dovolitve kreditov in podobne listine, ki vsebujejo denarne obveznosti; če pa izvira denarna obveznost iz pogodbe o posojilih na ladje, znaša taksa samo 0,5%[ Tudi otvoritve kreditov, predujmi in financiranja, ki jih dajejo kreditne ustanove trgovskim in industrijskim podjetjem, so podvrženi znižani registrski taksi 0,5%. Končno je bila z istim odlokom dosedanja taksa 2% na pogodbe o prevzemu (»appalti«) gradbenih, popravnih, vzdrževalnih, prevoznih in drugih podobnih del znižana na 1%.
Pristojbine za upravne dovolilnice.
Z odlokom 33/55 je bil na tržaško pedrečje raztegnjen zakon z dne 10. decembra 1954, štev. 1164, ki spreminja nekatere takse na upravne dovolilnice (»concessioni governative«), oziroma uvaja štiri nove, tri pa odpravlja. Nove pristojbine so med drugim predpisane za izkaz o uporabnosti stanovanjskih hiš (v mestih 10.000, na deželi 1000 lir), za otvoritev novih mlekarn in trgovin z mlečnimi proizvodi, izposojevalnic avtomobilov, in garaž, oziroma so zanje določene nove letne takse. Nove so tudi pristojbine za vidiranje trgovskih knjig (za prvo vidiranje od 400 do 1400 lir, kolikor pač obsegajo strani, od 200 do 800 lir pa za letno vidiranje), za vpis trgovskih podjetij v trgovinski register (6000 lir), za zvišanje družbene glavnice, za šoferske usposobljenost-ne izkaznice.
Zvišane so tudi 'pristojbine za ministrska uvozna in izvozna dovoljenja, in sicer pri operacijah do vrednosti 100.000 lir — 500 lir, za opera-
^DOŽIVLJAJI UOV E N U E G A f O M O H C A K Isssc;
kamor zaide vsak mornar, ko mu večdnevno bivanje na kopnem to dopušča. Pričakoval sem. da se bo njih odpor na naše, sicer vljudno povabi-
lo pokazal v kaj grobi obliki, a do tega le ni prišlo. Ravnodušno so se poslovili od svoje družbe; kako pa tudi ne, saj je mornarju večno prihajanje in odhajanje že v krvi in v takih priložnostih nerad vznemirja svoje duševno razpoloženi e. V glavo jim le ni šlo, kako smo odkrili njih skrivališče, ki so ga tako ljubosumno čuvali samo za sebe.
PRI ŠE CVETECI GROFICI Vse drugače je bilo s potniki. Ti so se namreč razkropili po vsem mestu in kot se je kasneje izkazalo, so sl družbo izbrali po privatnih hišah, kjer bi jih tudi s policijo zaman iskali. Tudi v bar, kjer smo se navadno sestajali, so le poredko prihajali, in kadar so prišli, ni bilo mogoče iz njih izvleči, kje preživljajo svoje pernam-buško letovišče. Lov nanje smo zato morali odložiti na prihodnje jutro.
Med kratkim počitkom, v pričakovanju novega dne, sem se spomnil, da mi je Vilaris nekoč pravil, da sta s Štefanom gosta neke madžarske grofice. Ker pa je bila v Pernambuku samo ena grofica te narodnosti, sem zjutraj prav zlahka našel pot do njenega razkošnega domovanja. Tako me je slučaj še enkrat zanesel med zelene oljčne gaje predmestja Olinde. Ko sem stopil v prijetno tišino grofičinega parka, se je v moji notranjosti začel oglašati čuden občutek nevoščljivosti, katerega sem se pa prav kmalu otresel ob pogledu na oba družabna potnika, ki sta na terasi lepe vile, v družbi svoje že priletne, toda še vedno cvetoče gostiteljice srkala pravo brazilsko kavo.
štejan je prvi spoznal namen mojega prihoda in je vse tako napeljal, da smo se seveda brez grofice odpravili na izlet v mesto, ki je končal v varnem podpalubju naše ladje.
Ker so potniki svoje počitnice preživljali v medsebojnem obiskovanju,
Kdo je kriv cestnik nesreč?
VZROKI NESREČ tn GLAVNI KRIVCI
H/rx.OS7
SfoziLQ OVINBK	PyRJ^^ ALKOHOL
Cestne nesreče v Nemčiji
Število cestnih nesreč narašča po vsem svetu. V Ameriki je razmeroma manj nesreč kot drugod, čeprav so Tržačani pod anglo-ameriško upravo imeli vtis, da Američani vozijo divje. O vzrokih cestnih nesreč so v Zahodni Nemčijii sestavili posebno statistiko in prišli do zaključkov, ki so podani na našem črtežu. )Na njem so prikazane ne sreče po posameznih vozilih (tovornih avtomobilih, osebnih avtomobilih, motornih koles, kolesih in pešcih); vse ta v odstotkih, ki so označeni ob strani (od 0-35%). Poleg tega so navedeni še vzroki, iz katerih je posamezno vozilo povzročilo nesrečo, in sicer hitrost; o-kolnost, da je vozilo vozilo pred drugim; ovinek; immanjkljiva ali pa nepra vilna razsvetljava; prenagla vožnja in vinjenost (alkohol). Zaradi hitrosti so povzročila največ nesreč moloma kolesa, dalje osebni avtomobili, za njimi tovorni avtomobili in zadnja kolesa. Ce je vozilo vozilo pred drugim, so bila največ nesreč kriva kolesa, naio osebni avtomobili, tovornii avtomobili itd. Zaradi slabe razsvetljave je bilo največ nesreč s kolesi, zaradi prehitre vožnje z osebnimi avtomobili. Zaradi pijanosti so povzročili največ nesreč pešci.
V lanskem letu je bilo v Zahodni Nemčiji okoli 12.000 smrtnih prometnih nesreč, se pravi, da je na cesti izgubilo 1000 ljudi več življenje kakor leta 1953. Vsak dan se je v Zahodni Nemčiji smrtno ponesrečilo 33 ljudi; toliko jih približno umre naravne smrti v srednjem mestu. Na Angleškem se je lani smrtno ponesrečilo o-koli 5000 ljudi, se pravi, da se je v Nemčiji smrtno ponesrečilo 70% več prebivalcev kakor na Angleškem. Nemci se razburjajo, ker število ponesrečencev narašča iz leta v leto. V prvem tromesečju se je na cesti pone-izkoriščene oblike lova in ribolova, posrečilo (ne samo smrtno); 41.770 leta 1950, v prvih treh mesecih lanskega leta pa že 83.764. Vsak dan je na cestah težko ranjenih okoli 337 Nemcev.
CESTNE NERECE V TRSTU
1		1953	1954
I.	nesreče ranjeni mrtvi	245	254 92	92 2	—
II.	■■	237	207 72	64 3	3
III.	-■	317	275 133	102 2	1
IV.	-•	319	370 120	153 5	5
M.	■>	398	379 146	144 7	4
m.	••	369	362 153	155 5	—
VII.		439	380 171	174 4	3
.VIII.	••	348	381 153	167 4	4
IX.	■■	353	390 152	180 7	3
X.		300	388 112	171 4	3
XI.	••	268	267 119	119 5	5
XII.	n	289	222 107	89 3	3
Število nesreč 3882	3874
Primerjava cestnih nesreč na Tržaškem v letu 1954 in 1953 nam pokaže, da je število nesreč ostalo skoraj ne-izpremenjeno. To velja skoraj tudi ■glede žrtev teh nesreč. V poletnih mesecih, ko je promet večji, je nesreč več. Na razpredelnici so navedene nesreče po mesecih; poleg števila nesreč je navedeno tudi število ranjenih in mrtvih.
IN DELO
oz. 1068) ter o ustanovitvi kolegijev poklicnih bolničark, zdravstvenih o biskovalk in otroških varovalk.
i
i
!
!
I
!
I
j
>
a
a
>
!:
0
K
>
i'
0
D
a
a
a
j
(
t
li
«
s
k
k
A
1
la
ir
ic
v
a
«1
*
m
a
i«
ia
tj
Hi
t
'il
«!■
re
ar
H
ai.
‘i
is
»v
Dc
01
ia
ii
st
t
a
! i
»a
cije v vrednosti nad 100.000 do 500.000 lir — 2000 lir, za operacije v vrednosti nad 500.000 do 1,000.000 lir — 4000 lir in za operacije v vrednosti nad
1,000.000 — 6000 lir.
Kolkovne takse na fakture. Fakture za blago, ki je namenjeno izvozu, so podvržene kolkovini 0,2%, a največ 2000 lir. Kolke je treba prilepiti na originalno fasturo, ki ,ie namenjena inozemskemu uvozniku; kopijo, ki o-stane izvozniku, je treba enako kol-kovati, toda ne več ko s kolkom za 30 lir. Kolkovino uniči registrski ali carinski urad, kateremu se mora predložiti izvirnik fakture in kopija.
Po posebni okrožnici ministrstva financ z dne 21. 7. 1954 so enaki pristojbini podvržene tudi proforma fakture, ki jo trgovci z inozemstvom pošljejo sopogodbeniku v upravne namene, zlasti zaradi izposlovan] a uvoznega dovoljenja), otvoritve akreditivov in podobno. Tej razlagi taksnega zakona so se pa pristojne organizacije izvoznikov uprle in ni izključeno, da bo ministrstvo zgoraj navedeno o-krožnico preklicalo.
SVOBODNI POKLICI. Generalni komisar dr. Palamara je raztegnil na tržaško ozemlje republiške predpise iz leta 1944, ki se nanašajo na stanovske organizacije prostih poklicev, in sicer inženirjev, arhitektov, kemikov, ekonomskih in trgovskih prostih poklicev, aktuarjev, agronomov, računovodij '.(»raglonieri«), geometrov ter kmetijskih in industrijskih veščakov, kakor tudi odvetnikov in pravnih prokuratorjev. Ti predpisi se nanašajo na funkcije in na volitev poklicnih svetov in centralne jpokSiene komisije, ki ima za vsako stroko posebej sedež pri ministrstvu za pravosodje.
Na naše ozemlje so bili raztegnjeni tudi novi italijanski predpisi o opravljanju poklica doktorja-komercialista, računovodje in trgovskega izvedenca (it. zakona z dne 27. 10. 1953, št. 1067
nam tudi ostala dva ni bilo težko odkriti. To dolžnost je izvršil prvi častnik. To je moralo biti presneto zabavno opravilo, ker siromak vse nadaljnje potovanje ni mogel zadržati glasnega smeha, čim sta mu prišla pred oči oba njegova najdenca.
Dovolj naj bo opisovanja teh nenavadnih priprav izplovitve, ker bi sicer naša ekspedicija izgubila vso resnost mornarskega podviga. Zadnje presenečenje nam je seveda pripravil zopet Gomez in na njegov račun tudi že omenjeni pristaniški komisar, ki ga je imel dva dni zaprtega, ne da bi nas o tem obvestil. Zadnji trenutek ga je prignal na ladjo. Gomez se je moral zelo na debelo pregrešiti, ker je z njegovega obraza izginila vsa razposajena razigranost, katero je nadomestil spokorni izraz grešnika, ki si ne ve kako pomagati. Vsi smo bili preveč zavzeti s pripravami za odhod, da bi se lahko menili za spokornika in [gostobesednega komisarja. Tako je Gomezov greh ostat njegova skrivnost, ki je ni bila mogoče razkrinkati, vse dokler se v Buenos Airesu ni poslovil od nas.
Tako smo bili kasno popoldne zopet vsi polnoštevilno zbrani na »Ge-7iovi«, pripravljeni, da vsak čas iz-plovemo na dolgo pot, ki je bila še pred nami. Mnogi obrazi so izdajali
Glede komercialnih pisarn bodisi doktorjev-komercialistov ali pa raču- >l( novodij in trgovskih izvedencev, pri- i y naša novi zakon predpis, ki ga do se- ^ daj ni bilo, da je namreč vodenje ta- ^ kih pisarn nezdružljivo z opravlja- tj njem trgovine, najsi bo v lastnem a- (. , li pa v drugem imenu. Sicer se pa no- ^ vi predpisi nanašajo v pretežni meri . ;| na organizacijo stanovskih svetov, na f ^ skrb za poklicne sezname, na zaščito f ; stanovske časti in na disciplinski po stopek. Ponovno je osvojeno načelo, l0v da je za izvrševanje tega poklica po e j treben državni izpit, ki se zadnja leta ^ za vpis v poklicni seznam ni zahte- a | val.	a j
DAVČNE PRIJAVE. Z 31. marcem ) 2 poteče rok za davčne prijave po Va- p, nonijevem zakonu. Rimski Uradni list dtr je objavil nov obrazec za prijave, ki s ( se nekoliko razlikuje od starega; ima arj namreč posebno rubriko F za prijavo prejemkov, ki jih imajo uslužbenci ^ fizičnih oseb, posebno rubriko II-A pa za prijavo prejemkov, ki jih imajo u-službenci kolektivnih tvrdk, katerim se davek ne odmerja na podlagi bilance. Iz tega sledi, da tvrdkam ta vrste ne bo treba predložiti še poseb- ^ nega seznama svojih namešečnedv; . pač pa bodo morale to storiti druž-be, katerim se davek odmerja na pod- ■ lagi bilance.	*1
Omenjene rubrike imajo poseben stolpec za navedbo prejemkov, oziroma ustreznega dohodninskega (R- ,^£ M.) in dopolninlnega (complementa- '°v, re) davka, ki znaša — kakor znano —
4,2, 8,4 oz. 1,575%. Obračun bo mo- J^il ral vsak nameščenec na obrazcu sa- i
lin
mem podpisati, kar pa ga ne odvezu-
je dolžnosti, da bi tudi sam ne vio- i- -žil posebne davčne prijave, če nje- ^ 5 govi dohodki presegajo 480.000 lir. jjj?1 Ni pa izključeno, da bodo izšla v fj, a
tem pogledu še kakšna posebna na- 'f —	....	a i,
liki
Ni
=====? J*, t
»s«
vodila finančnih oblasti.
izraz notranjega razpiciitožep.jd posa- ®sil meznikov, ki jih je predolgo bivanje p na kopnem pomehkužilo in vsa sreča, A li da niso tedaj vedeli, kaj jim nasled- 'Ps nja črna noč in potuhnjeni ocean o pripravljata v pozdrav.
številna gruča, v kateri je gotovo ^-n po golem naključju bilo največ žensk^ je s pomola glasno pozdravljala naš pik odhod, ko se je ladja oprostila svojih lsU
vezi- £ Barometer je že od ranega jutra L.
rahlo padal, medtem ko je vzhodnik fov a pošteno zaganjal valove ob valobran- L Ribiške ladje so se vse bolj pogosto j ’ zatekale v varen pristan rečice Bebe- ^ ^ ribe. V ozračju je viselo nekaj težke-ga, česar ni mogoče opisati, nekaj k^'tj grozljivo nedojemljivega. Galebi so z taj0 rezkimi krili letali	nizko	nad	prista-	^
niščem in se spuščali na ogrodja dvi- Ite^ gal na pomolih.	fajQ'
Vse to so bili očitni znaki bližajoče _ f)ll se nevihte, ki se v teh krajih razdivja pkc ob jasnem nebu dvigajoč vrtince pra-hu in vlažnega zraka ter razgiba mor- *pe sko površino v	divji	ples	besnečih	is tr
valov.	r hn
V takšnih okoliščinah je »Genova« ^jv; z razprtimi jadri zapustila pemam- [Ti buško pristanišče, kjer se je že prt' dolgo skrivala in usmerila svoj pra- a s mec proti jugu. (Se nadaljuje.) f'1 i
K. P. tj6r
1* delavnosli SOZ
P11« 29. januarja t. 1. je upravni taj-‘j5 Združenja prisostvoval zborovali ga je sklical na sedežu Združi prodajalcev na drobno mestni “or za prosto cono v Trstu. Prednik omenjenega odbora dr. Barbi Poročal prisotnim predstavnikom 1*0 Ustanov, ki so pristopili k ome-etli pobudi' iža ustanoviti v prosta [Pe
F
o dosedanjem delu iniciativnega a. Naglasil je po eni strani zla-fazveseljivo dejstvo, da odobrava-
' Ustanovitev proste ki iskreno žele -
Nn0 testo
cone vsi me-- ne glede na prepričanje — da bi naše . - premagalo vedno večje gobarske krize, ki je zajela skoraj 0 tukajšnjo gospodarsko dejavnost; drugi strani pa je obsodil še ne-tere kroge, ki trdovratno vztrajajo ^ svojem zgrešenem stališču, ki je ^Protno splošni zahtevi vsega tu-“Jšnjega prebivalstva. Jugoslovanski predstavnik
^dravlja POBUDO ZA USTANOVITEV TRŽAŠKjOJUGOSLOV. ZBORNICE
.°Ue 9. t. m. je Združenje stopilo v
lik
2 g. inž. P. Vrbancem, načelni-
kom jugoslovanske trgov, delegacije ter z njim razpravljalo o pobudi mešane tržaško-jugoslovanske zbornice ter o nujnosti, da pride čimprej do te ustanovitve, zlasti še, ker je bila že v Milanul ustanovljena taka zbornica. Inž. F. Vrbanac je zagotovil, da jugoslovanski gospodarski krogi spremljajo z razumevanjem to pobudo in da bodo z zadovoljstvom sodelovali pri ustanovitvi te potrebne gospodarske ustanove, zlasti še ko bo prišlo do zaključka nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. LJUBLJANSKO RAZSTAVIŠČE Obveščeni smo bili, da je bila ustanovljena v Ljubljani ustanova »Ljubljansko razstavišče« (Ljubljana — Tomšičeva št. 2), ki se bo bavila s prirejanjem specialnih razstav (usnjarske, lesne itd.), ki se bodo nanašale na posamezne sektorje in bodo težile za tem, da bi postale mednarodnega pomena. Ustanova bo skušala razširiti svojo dejavnost tudi na tujino.
PRIJAVE VANONI Združenje je razposlalo svojim članom okrožnice o prijavi Vanoni. O-pozarja svoje člane, da jo prečitajo in pripravijo vse potrebne navedene po-
datke ter jih izročijo skupno z obrazcem Vanoni združenju vsaj do 10. marca. Vse tiste, ki ne bi prijeli do omenjenega datuma Vanonijevega o-brazca, naj se pa zglasijo brez tega na združenje.
STATISTIČNO UGOTAVLJANJE PRODAJE NA OBROKE V TRSTU
Obveščamo naše člane, da je tukajšnja zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo na osnovi odredba rimskega ministrstva za trgovino in industrijo začela statistično ugotavljati prodaje na obroke v trgovini na drobno. Ta statistična u-gotovitev je zelo nujna ter teži za proučitvijo vseh vprašanj, ki se nanašajo na obroke. Te ugotovitve, kot zagotavlja Trgovinska zbornica, nl V-majo nobene zveze s kakršnimi koli davčnimi obremenitvami, ker se tudi zahtevani podatki nanašajo na odstotke skupne prodaje.
Obrazec, ki ga zbornica dostavlja trgovcem, vsebuje 26 vprašanj, ki se nanašajo na razna stališča in mnenja trgovcev v zvezi s prodajo na o-broke. Poleg tega trgovci ali podjetje še lahko izrazijo svoje pripombe na navadnem papirju, ki ga priložijo navedenemu obrazcu.
Ha zveza za abaieiai proaiel
Kmečka zveza, v kateri so zbrani naši kmetje, se je v posebni spomenici na Zbornico za trgovino, obrt in kmetijstvo v Trstu /zavzela za ugodno ureditev obmejnega proleta (spomenico objavljamo na zadnji strani v Vestniku Kmečke zveze).
Glas naših kmetov se lahko čuje samo po Kmečki zvezi, ker ni bila doslej dana našemu kmetijstvu možnost, da bi branilo svoje koristi pp svojih lastnih predstavnikih v uradih ali poluradnih ustanovah, kakor n. pr. v kmetijskem nadzorništvu ali Tržaški zbornici za trgovino, obrt in kmetijstvo. Ta možnost mu ni bila dana, čeprav so obdelovalci zemlje na Tržaškem po ogromni večini Slovenci. Povsem razumljiva je želja naših kmetov, da bi bil obmejni pas čim širši (15-20 km), ker bi v širšem pasu laže nabavljali razne kmetijske potrebščine /(semena vseh vrst, semenski krompir, trtne in drevesne sadike, oporne kole itd.). Naše kmetijstvo je po legi in klimatičnih razmerah samo podaljšek jugoslovanskega kmetijstva, od katerega je bilo odsekano s politično mejo. Obmejni promet na čim širši osnovi bi znatno ublažil posledice nove razmejitve na gospodarskem področju. To bi bilo v veliko korist našega kmetijstva pa tudi samih potrošnikov v Trstu.
l-
e,
e-
31
h
it
le
e-
ih
!V
o
si
i-
i-
e-
i-
i-
i-
1-
ri
.a
,o
>
3,
>
a
)-
n
i-
;t
:1
a
o
J
A predlog »sloge«
f*Po je, da se »Sloga« kot glasilo likata slovenskih šolnikov na STO tudi za naše kmetijstvo. »Gobarstvo« je večkrat naglasilo, da po-*“uie slovenski kmet na Tržaškem j * oporo našega učiteljstva, da bi Sredo val, se laže zoperstavil ubija-1 konkurenci dobro organiziranega eJijstva v Italiji in se tako ohranil. “ žalost nam naš finančni položaj ne [pljuje, da bi sprejeli predlog »Slo-’ da bi namreč pošiljali slovenskim ravnim Šolam naš list brezplačno, f^ški kmetijski konzorcij lahko s so-■‘Ovanjem »ustanov, zainteresiranih * kmetijstvu« (enti interessat; aU’a-r°Uura) pošilja tudi slovenskim etom svoj list »Rinascita agricola« plačno. To dela pač z istim name-atl'’ kakor predavajo predavatelji /*etijskega nadzorništva slovenskim ^ “kwn samo v italijanščini. Pravilno . heva »Sloga«, da sodelujejo pri iz-j^ju omenjenega italijanskega kme-Ivt a *'sta ustanoye’ ki žive tudi od vkoy slovenskega kmeta. Uprava j^Podarstva« pa ni v tako srečnem k°2aju ip zato ne more pošiljati li-Psnovnim šolam brezplačno, kar že-|*Moga«. Pripravljena pa je pošiljati f 2a polovično ceno, se pravi za 300 j ^a leto, ako osnovne šole pokažejo zanimanje.
pRomet skozi PROSTO LUKO
jv januarju znašal: 191.000 ton izkr-ib^a in 33.000 ton vkrcanega blaga. Jv<* je prispelo premoga in rudnin [^■000 ton)i to je predvsem ameriški J^og za Avstrijo, le malo ga je bi-> Namenjeno za železarno »ILVA« v |>ju. Les prihaja iz Avstrije in Ce-s|«vaške.
"Ostanite na svoji zemljii«
[kratkem bo znana ladja »Castel Ver-l11 zopet odpeljala izseljence s Trža-lba v Avstralijo. Ob vsaki priložno-e SrPo opozorili naše ljudi, hi imajo streho nad svojo glavo, naj dobro , ^tislijo, preden se podajo služit kruh ^ktjino. Prav te dni smo zvedeli, da f taki zidar iz tržaške okolice, ki se s skupino tovarišev v začetku de-P®ra napotil v Francijo, poslal do-^ nerazveseljivo pismo. Pisal je. da j, ni niti psu privoščil takšnih božič-^ Praznikov, kakor jih je preživel - gradbiščih nekakšnih 6 km severno Pariza. Francosko podjetje je naje-2i(iarje v Trstu in jim plačalo pot jffancijo. Toda že prvi mesec jim je ° rSalo od plače potne stroške. Tako Ostali prav ob praznikih brez de-rla. Podjetje nima vedno dovolj de-
la. Nekateri zidarji bi se radi vrnili, toda pogodba s francoskim podjetjem se glasi na eno leto. Žalostno je, da morajo naši zidarji iskati kruha v tujini prav v času, ko se na Tržaškem toliko zida kakor malokdaj poprej in ko prihajajo vlaki furlanskih zidarjev zidat v Trst.
IZREDNA PODJETNOST GORIČANOV
Po pajnovejših vesteh bo uspela zahteva Goričanov, po kateri naj bi se obseg krajevnega prometa povečal od 600 milijonov na 1 milijardo lir. Predstavniki goriških gospodarskih krogov so ob tej zadevi takoj stopili v stik s predstavniki jugoslovanskega gospodarstva in v tej zadevi dosegli popolno oporo tudi rimske vlade. Tako bo go-riška obmejna trgovina dosegla eno milijardo lir, medtem ko predvideva redna trgovinska pogodba med cono A in Jugoslavijo izmenjavo v vrednosti ene milijarde 200 milijonov lir. Tržaško ozemlje bi moralo zdaj doseči še pogodbo o krajevnem (regionalnem) prometu in tako pospešiti izmenjavo z Jugoslavijo. V decembru je Goriško uvozilo iz Jugoslavije za 26,702.250 lir blaga, izvozilo pa za 41,586.917 lir; bilanca je bila za omenjeni mesec po dolgem času aktivna.
VOZARINA NA TRŽAŠKEM TRAMVAJU SE NE BO POVIŠALA. Vse kaže, da bo tržaški mestni svet odbil predlog občinskega podjetja ACEGAT za zvišanje vozaripe na tramvaju od 20 na 25 lir.
DRŽAVA BO ODPISALA DOLGOVE
IZPOD 500 LIR. Minister državne zakladnice pripravlja zakon, po katerem bodo državni organi pooblaščeni, da dokončno brišejo terjatve države izpod 500 lir, kadar se ne bodo dale izterjati po upravni ali sodni poti.
VEČINA DELNIC »AQUILE« JE V FRANCOSKIH ROKAH. V Trst sta te dni prispela ing. Etienne Dalmont in g. Robert Child v imenu Francoske petrolejske družbe, hi je kupila 53% delniške glavnice tržaške petrolejske druž. be »Aguila«. Obiskala sta tržaškega župana ip mu zagotovila, da bo francoska družba storila vse za prospeh tržaške čistilnice. Ta dela zdaj približno s polovično zmogljivostjo (po podatkih za november 53,3%), medtem ko je zaposlenost druge manjše čistilnice »Esso Standard« v novembru dosegla 81,3%. Zmogljivost »Aquile« je bila po vojni dvignjena na 600.000 ton, »Esso Standard« pa pa 150.000 t. Povprečno je v »Aquili« zaposlenih okoli 800 do 900 ljudi.
, ns fsrittanisai
Napovedane ladje
Napovedan je prihod ladij:
Proga Jadransko morje — Sicilija — Malta — Tirensko morje — Španija »Marechiaro«, odhod 12. febr. »Celic« prihod 15., odh. 18. febr. »Primo« prih. 20., odhod 25. febr. »Maria Carla« prihod 23., odhod 26. febr.
Proga Grčija — Turčija — Sirija — Libanon — Izrael — Egipt »Enotria« odhod 11. febr. »Christi-na« odh. 12. febr. »Kozani« odhod 12. febr. »Enri« prihod 12., odhod 16. febr. »Barletta« prihod 15., odhod 17. febr. »Dromit« prihod 15., odhod 20. febr. »Ardahan« prihod '18., odhod 24. febr. »Messapia« prihod 19., odhod 22. febr. ^Enotria« prihod 22., odhod 25. febr. »Plotarkis Blessas« prihod 23., odhod 25. febr. »Aristodimos« prihod 24., odhod 28. febr. »Irma« prihod 25., odhod 28. febr. »Treviso« prihod 26. febr., odhod 1. marca. »Otranto«, prihod 28. febr., odhod 1. marca. Proga Vzhodna, Zahodna in Južna Afrika
»Galatea« odhod 12. febr. »Davilan« prihod 15., odhod 20. febr. »Vittoria« prihod 19., odhod 23. febr. »Africa« prihod 22., odhod 28. febr. »Maria Co-sulich« prihod 25., odhod 28. febr. »Verax« prihod 27„ odhod 1. marca. Prihodi proti koncu meseca:	»Spu-
ma«, »Africa«, »Europa«, »Perla in »Isonzo«.
Proga Perzijski zaliv — Indija — Pakistan — Daljni vzhod »Onda« prihod 20., odhod 28. febr. Prihodi proti koncu meseca: »Risano«, »Sistiana«, »S. Caboto«, »Ambra«.
Proga Zahodna in Severna Evropa »Bothnia prihod 15., odhod 15. febr. »Boreas« prih. 19., odhod 19. febr. »Cagliari« prihod 20.. odhod 24. febr. Proga Severna Amerika »Exbrook« prihod 12., odhod 13. febr. »Excellency« prihod 14., odhod 14. febr. »Star of Assuan« prihod 26., odhod 27. febr. »Exproter« prihod 26., odhod 27. febr. »Expeditor« prihod
26.,	odhod 26. febr.
Proga Srednja Amerika in Severni Pacifik
»Lipscomb Lykes« prihod 16., odhod 17. febr. »Etna« prihod 22., odhod 27. febr. »Howell Lykes« prihod 28., odh. 28. febr.
Proga Južna Amerika »Stig Gorthon« prihod 15., odhod
20. febr. »Rio Cuarto« prihod 28., odhod 6. marca.
PRIHOD JUGOSLOVANSKIH LADIJ
»Sarajevo« 11. febr., »Užice« 12. febr., »Pelješac« 15. febr., »Titograd« 17. febr., »Sutjeska« 25. febr. in »Srbija« 3. marca.
POVIŠANJE BROD AR IN NA PROGI ZDA-SPANIJA. »North Atlantic-Spanisti Conterence« bo zvišala, počenši s 1. aprilom, brodarine na progi ZDA-Spanija. Povišek, M bo znašal 10—15%, so utemeljili z neprestanim naraščanjem stroškov.
KRIŽARJENJE PO' SREDOZEMSKEM MORJU. Nemška turistična družba »Tou-ropa« bo s 1. marcem pričela organizirati križarjenja po Sredozemlju za nemške turiste in bo v ta. namen najemala tuje potniške ladje. S tem. bo obnovila tipične navade predvojnega nemškega turizma. Is a družba je v letu 1954 priredila s svojimi prevoznimi srečstvi mnoge izlete, katerih se je udeležilo nad 250.000 nemških turistov. Družba je te izlete organizirala po tujini, to je po Švici, Franciji, Italiji, Jugoslaviji in Grčiji.
OBNOVLJENA LADJA NA PROGI REKA—KOTOR. Na poizkusni vožnji je zdaj nova potniška ladja »Čelik«, ki je bila dograjena v ladjedelnici Split. Na progo Reka—Kotor bodo v kratkem postavili obnovljeno ladjo »Karadjordje«, ki se zdaj imenuje »Proleter«. V Splitu gradijo tudi tramper z nosilnostjo 10.000 ton na turbinski pogon, in sicer na račun »Jugo' nfcje«. Poleg tega gradijo za »Jadrolinijo« dve manjši ladji vrste »Jugoslavija«.
»BRODOSPAS« IZ SPLITA bo dvigal potopljene ladje v Indiji. Predstavniki tega podjetja se zdaj pogajajo o tem z indijsko vlado.
REKA DOBI VELIK SILOS. Na Reki so pričeli s pripravljanjem na začetek gradnje velikega žitnega silosa, ki bo imel zmogljivost 30.000 ton. Gradili ga bodo 4 leta in bo stal o-koli eno milijardo in pol dinarjev.
NOVE TARIFE V JUGOSLOVANSKEM POMORSKEM PROMETU. Na podlagi odloka Zveznega izvršnega sveta (vlade) bodo povišali tarife v pomorskem potniškem prometu, in sicer tarife za redne vozne cene za 15% in ceno potniške postelje v spalnih kabinah za 100%. S tem se voznine na ladjah dvignejo na raven voznin na železnicah.
KAJ MORAŠ VEDETI 0 SOCIALNEM ZAVAROVANJU
IV. PRISPEVKI ZA SOCIALNA ZAVAROVANJA
Vse tri v prejšnjem poglavju navedene državne ustanove za socialno skrbstvo — Zavod za bolniška zavarovanja, Zavod za socialno skrbstvo ter Zavod za zavarovanje proti nezgodam na delu — so upravno popolnoma neodvisne ustanove z lastnimi proračuni. To pomeni, da morajo svoje dohodke, ki jih predstavljajo prispevki za vse vrste socialnega zavarovanja, tako urediti, da z njimi lahko krijejo vse obvezne izdatke, ki jih sestavljajo različne socialne dajatve ter upravni stroški, življenje in napredek ter procvitanje teh ustanov je odvisno izključno od prispevkov, ki jih plačujejo delavci in uslužbenci vseh delovnih strok! Prav to daje delavcem in uslužbencem neovrgljivo pravico, da sami tudi vodijo, upravljajo in nadzorujejo te SVOJE u-stanove.
Prispevek države, ki so ga uvedli že leta 1939, znaša komaj 100 lir na leto za upokojence in invalide, kar zdaj — zaradi razvrednotenja denarja po drugi svetovni vojni — stvarno ne predstavlja več ničesar.
Pri naši nadaljnji razlagi se bomo omejili le na prispevke, ki jih morajo obvezno, plačevati delJaMci :in /ut-službenci po svojih delodajalcih Državnemu zavodu za socialno skrbstvo. Kasneje bomo poročali budi o prispevkih za bolniška zavarovanja ter za zavarovanje proti nezgodam na delu.
VRSTA PRISPEVKOV
Prispevki za obvezna zavarovanja pri Zavodu za socialno skrbstvo za vse delavce in uslužbence, ki so starejši od 14 let, delimo v dve skupini:
1.	V OSNOVNE PRISPEVKE, ki St nanašajo na zavarovanja za invalidnost, starost in potomce, proti jetiki in brezposelnosti ter za pomoč delavskim sirotam.
2.	V DOPOLNILNE PRISPEVKE. Ti služijo za valutno izenačenje invalidnin in pokojnin ter dajatev za jetiko in brezposelnost, za družinske doklade, za pomoč pod orožje poklicanim uradnikom tei za dopolnilne mezde industrijskim delavcem.
Osnovni prispevki so več ali manj stalni ter tvorijo zato »OSNOVO« za preračunavanje dopolnilnih prispevkov in dajatev. Slonijo na načelu kapitalizacije, to je obrestovanja. Na-
sprotno se dopolnilni prispevki stalno spreminjajo v skladu s trenutnim razvrednotenjem kupne moči denarja ter slonijo na načelu »razdeljevanja«. Dajatve za invalidnino in pokojnino, ki se določijo na temelju »osnovnih kapitaliziranih prispevkov«, se z »razdeljevanjem« prejetih dopolnilnih prispevkov izenačijo s trenutno kupno vrednostjo valute. Iz tega sledi, da so osnovni prispevki skoraj stalni in razmeroma nizki, dopmnilni pa visoki, ker se morajo prilagodili stalnemu nihanju dejanske denarne vrednost!. Zato je mogoče dopolnilne prispevke menjati enkrat na leto, če fe seved potrebno, da se vskladiio z morebitnim novim valutnim stanjem.
Za različna socialna zavarovanja so zdaj v veljavi prispevki po naslednjih lestvicah:
OPOMBE: Od zavarovanja za neprostovoljno brezposelnost so izključeni tisti delavci in uslužbenci, ki i-majo zagotovljeno namestitev (na primer uslužbenci javnih ustanov),
Lestvica št. 2
Dnevni socialni prispevki za delav-ce-peke, brivce ter nameščence v hotelih in drugih javnih lokalih.
Razred Dnevna mezda Skup. prisp.
1		do	L.	416	2
2	nad	416	do	666	2
3	nad	666	do	1050	2
4	nad	1050	do	1300	3
5	nad	1300	do	1583	4
6	nad	1583	do	1900	4
7	nad	1900	do	2250	5
8	nad	2250	do	2633	5
9	nad	2633	do	3050	6
10	nad	3050	do	3516	7
11	nad	3516	do	4033	8
12	nad	4033	do	4616	8
13	nad	4616			9
dalje taki, ki bi od zavarovanja ne imeli stvarne koristi in končno tisti delavci (na primer v gospodinjstvu, kmetijstvu in hišnih delih), kjer je nadzorstvo nad brezposelnostjo dejansko nemogoče.
(Se nadaljuje) V.
A. OSNOVNI PRISPEVKI (Lestvica št. 1)
Socialna zavarovanja za invalid-
nost, starost in potomce, proti jetiki in brezposelnosti ter za pomoč delavskim sirotam.
Razred	TEDENSKO			(ZAVAROVANJE			MESEČNO ZAVAROVANJE					
	Plača ali mezda				za vsa soc. zav.	1 S S g	Plača ali		mezda		za vsa soc. zav.	brez zav. za brezp. i
1		do 2500		lir	9	8		do 15.600		lir	42	46
2	nad	2.500	do	4.000	11	10	nad	15.600	do	21.2000	54	46
3	nad	4.000	do	6.300	13	12	nad	21.200	do	27.300	64	56
4	nad	6.300	do	7.800	18	16	nad	27.300	do	33.800	76	68
5	nad	7.800	do	9.500	21	19	nad	33.800	do	41.200	92	82
6	nad	9.500	do	11.400	24	22	nad	41.200	do	49.400	104	94
7 nad		11.400	do	13.500	27	25	nad	49.400	do	58.500	120	110
8	nad	13.500	do	15.800	31	29	nad	58.500	do	68.500	136	126
9	nad	15.800	do	18.300	37	34	nad	68.500	do	79.300	158	146
10 nad		18.300	do	21.100	41	38	nad	79.300	do	91.400	176	164
11	nad	21.100	do	24.200	46	43	nad	91.400	do	105.000	196	184
12 nad		24.200	do	27.700	50	47	nad	105.000	do	120.000	218	204
13 nad 27.000					56	52	nad	120.000			240	226
Najprej dograditi nedokončane oblekle!
Osnovno načelo investicijske politike v Kopru
Piran, 9. februarja
Koprski okraj pripravlja novi druž-
beni plan za leto 1955, V ta namen je sklical gospodarski svet okrajnega ljudskega odbora sestanek vodilnih u-siužbencev podjetij in ustanov, na
katerem so razpravljali o predlogu novega družbenega plana. Sklenjeno je bilo, da bodo tudi letos razpravljali o predlogu novega družbenega plana najprej po posameznih podjetjih in ustanovah. Ko bodo te razprave zaključene, boi pa o morebitnih novih predlogih in popravkih razpravljala skupščina okrajnega ljudskega odbora.
V novem družbenem planu bodo sredstva za investicije ostala približno ista kot so bila lansko leto. Uporabljena bodo predvsem na dograditev še nedokončanih objektov, da bi v naslednjih letih lahko posvetili večjo pažnjo investicijam, ki naj bi služile prvenstveno dvigu življenjske ravni, zlasti pa gradnji novih stanovanjskih hiš, po katerih je vedno večja potreba.
Skoraj istočasno pa je razpravljala okrajna skupščina o uporabi sredstev za investicije, ki so preostala še iz lanskega leta. Odobrenih je bilo o-krog 110 milijonov dinarjev, ki bodo uporabljeni deloma za razširitev] že obstoječih, deloma pa za osnovanje novih gospodarskih objektov. Pri tej odobritvi sta odnesla levji delež kar-
tonažna tovarna, ki bo prejela 60 milijonov, in podjetje »Ribič« v Piranu, ki bo prejelo 41 milijonov dinarjev.
Ker se čuti velika .potreba po kar-tonažnih izdelkih, je bilo sklenjeno, da se osnuje v Kopru nova kartonaž-na tovarna. Začasno bo nameščena v preurejenem skladišču trgovskega podjetja »Slavica« in bo zaposlila o-krog 100 delavcev. Nova tovarna bo izdelovala vsakovrstno kartonsko embalažo, grobi karton in tudi pisarniške potrebščine. Podjetje »Ribič« pa bo uporabilo gornjih 41 milijonov dinarjev za nakup dveh novih ladij, izmed katerih bo ena služila ribolovu, druga pa prevažanju rib ali drugega tovor. Ko bo dograjenih še ostalih šest ladij, ki jih gradijo za isto podjetje piranske ladjedelnice in ki bodo stale okrog 116 milijonov dinarjev, se bo dvignilo oskrbovanje predelovalne industrije z ribami za približno eno tretjino; od tega bo imela koristi tudi široka potrošnja.
Ostalih 9 milijonov dinarjev je Tulo porazdeljenih med razna podjetja in ustanove. Tako bo prejelo podjetje »Istra Benz«, ki oskrbuje okraj tudi z butan-plinom, za nabavo 1000 .rovih jeklenk 3,5 milijona dinarjev, tovarna De Langlade v Kopru za nabavo avtomatskega zapirača za ribje konzerve 1,655.000 dinarjev in tovarna »Začimba« v Portorožu za nakup avtomatičnega stroja za pakiranje izdelkov okrog 4 milijone dinarjev.
Vsa ta sredstva so namenjena predvsem za take investicije, ki bodo dvignile proizvodnjo in hkrati znižale proizvodne stroške, ka<r pomeni, da bodo plodonosno naložene.
Dr. F. J.
DELOVANJE ISTRSKE EKS-PORTNE BANKE V BUJAH
»Hrvatski glas« poroča, da se je v dveh letih, odkar obstoji1 Istarska ekspertna banka v Bujah, njeno delovanje zelo razvilo. Poleg deviznih poslov opravlja banka tudi razne posle na domačem gospodarskem področju in predvsem kreditira razvoj domačega gospodarstva. Podelila je okoli 53 milijonov dinarjev dolgoročnih kreditov, nad 292 milijonov kratkoročnih za razna gospodarska podjetja in 33 milijonov posojil nameščencem in delavcem. Kmetje so izkoristili le za 5,200.000 dinarjev posojil po 3,5%. Čeprav je za kmetijstvo več denarja na razpolago, se kmetje ne upajo seči po teh posojilih, ker vlada med njimi veliko nezaupanje do denarnih zavodov še iz časa avstrijske in italijanske uprave.
ONASISISOVA NAROČILA NEMŠKIM LADJEDELNICAM. V tem. letu bodo nemške ladjedelnice izvršile ogromno naročilo brodarja Omassisa iz leta 1953. Gre za največje naročilo, ki so ga kdaj prejele nemške ladjedelnice od enega samega brodarja-. Od 18 velikih naročenih ladij-petrolejk so nemške ladjedelnice izročilo že 16. Vrednost Onassisovega naročila doseže 300 milijonov nemških mark.
o	PRIMKOM VAŠEG DOEASKA U TRST
9 cjjffc;- POSJETITE II VAŠEM INTERESU
♦ MAGAZIN JiNGUBSKIH ST0F0VA
TRST - ULICA SAM A11C0L0’ BRRJ 22 - TELEU0IV1 31-13« - TRST
PRODAJA IVA l/ELIRR 1 MALI) ORIGUVALIVIH + EIVCLESRIH ŠT! S IT! VI ZA MUŠRA 1 ŽENSKA UDU E L A UZ NAJNIŽE CIJ ENE.
famelj da pivu svojstven o Kus
I rastlini je stotine in stotine plo-Posebno če je bila letina dobra. L\ai je treba naglo obirati. Ce bi se v tistem času, ko je hmelj zrel, . železnicah, ki vodijo v domovino tvelia, bi težko našli prostor in ver-!■ 110 bi morali stati kje na hodniku t ehi sami nogi; ako se ne bi hote-U prepirati in kregati. V rebra bi vas ' koši, ki jih nosijo s seboj šte-- ,ane obiralke hmelja. Hmelj se obi-,'e nekaj dni, kot grozdje. Hmelj-15! so veliki. Na vsaki rastlini je , .jSh plodov, torej je treba dosti Iju-F	samo vidite! Na njivah je
lo • ^VO' En* rujeJ0 opornike, ki so USllil trte, ali pa snemajo žice, drugi ! i’ Predvsem ženske, stare in mla-> k.' ‘ePe in manj lepe, hite z nohti od-lo^i z rastline kobule. Plačane : - ^ merice. Več ko naberejo, več jjj. žijo. Da tam obirajo svojega ' Im ^ega’ pripovedujejo prijetne do-. . a°vščine in pojejo, . posebno-, če i ^Podar ne štedi s pijačo, si lahko a-ite. Okoli vas pa prelepa sloven. EL Pokrajina in nad vami lepo mo-i hebo poznega poletja. Obiralke i f05ai° v dva koša, v en koš lepo pr-Jo L51110 blago, v drugega slabše bla-1 lov- Ico’ ki ima r-iave H®6' ^6 so plo-leVl Predolgi ali pa se listki na plodu k tišče skupaj, marveč štrle nara-Dobra, zdrava zrela kobula mora (a. fi lepo enotno barvo, listki mo-biti sorazmerno stisnjeni skupaj Itet jih krcne®> morajo prijetno Sura; Pa to še ni vse. Predvsem mo-R? imet-,Duh
pri etenj, svojstven duh. KakUtl	važen- To ie svojstven duh.
t)rw	®a opisal? Nisem umetnik.
L-^hiki so opisali lepe pokrajine, je barve, kdo je že opisal duh. Duh f i5eba ovohati. Ta duh pa prihaja otheijev plod od onega dela, ki je
^važnejši.
Hm,1 storžki ali kobule imajo torej tta ®to listkov. Ti listki so pritrjeni Jih ^Pno vretence, kot listki boro-L. a'i smrekovih češarkov. Na dnu, so bili ti listki pritrjeni na vre-
tence, pa so rumene kepice in v njih rumen prah. In ta prah je najvažnejši. Radi tega prahu, te moke, goje hmelj. To je lupulin. Lupulin je lu-pulin, toda na raznih zvrsteh hmelja, v različnih podnebjih in na različnih zemljah se pa le lupulin loči od lupulina, kot grozdje od grozdja. In ta različni lupulin daje raznemu pivu različne svojstvenosti, predvsem glede okusa.
V tej moki je hmeljevo olje, ki daje hmelju značilni vonj, pivu pa vonj in okus. Potem so v tej moki tudi smole. Smole so grenke. Kot se na tem svetu vse rado pokvari, tako se rado kvari tudi pivo. Toda smole so tiste, ki pravijo: »Ne!« Pivo je pijača. Pijače razkrajajo razni mikrobi. Toda mikrobi so nežni in jim marsikaj ne prija. Ne prija mikrobom, če je v vinu lupulinska smola in poginejo, če po nesreči pridejo v pivo. Lupulinske smole torej varujejo pivo pred razkrajevalnim delovanjem mikrobov, ga torej razkužujejo. Poleg tega dajejo te smole tudi pivu grenek okus. Razno pivo, različen grenak okus. V pivu so kuhali različne količine hmelja, ki imajo različne količine teh smol in hmelja iz raznih pokrajin ima večji ali manjši odstotek smol. Ta moka pa ni samo dišeča in smolnata, je. tudi grenka, ima trpko grenak okus, kot čreslovina. Neutrudni kemiki najdejo v tej moki tudi čreslovino. Čreslovine čistijo, bistre in obvarujejo pivo. Nekateri hmeljarji imajo čreslovino za tako važno sestavino hmelja, da po njej odrejajo vrednost hmelja za pivovarstvo. Kako važen je torej hmelj za pivo.
Ste se kdaj napili piva? Mogoče vam je celo zlezlo v glavo, morda tudi v noge. Ce ste kdaj tudi pregloboko pogledali vinski kozarec, veste, da ni vseeno, ali imate preveč pod kapo ali pa v nogah žlahtne vinske kapljice ali pa piva. Kako ste bili po pivu utrujeni, kako zaspani in koliko časa, včasih celo nekaj dni je trajalo
to nenavadno stanje. Ce bi bila to samo posledica zaužitega alkohola, bi se moralo dogajati z vami isto pri vinu. Toda ni isto: preveč vina ali preveč piva. V pivo je prišlo s hmeljevo moko tudi nekaj mamilne snovi, ki je tudi sestavni del rumenega lupulinskega prahu. Od tod tista u-trujenost, od tod zaspanost in slabost.
Preden so ljudje cenili in uporabljali hmelj kot važen in neobhoden dodatek pivu, so ga cenili kot zdravilo in še dandanes je važna zdravilna rastlina, ki lajša bolečine, po-sebno bolečine, ki so v zvezi s tvori. Pospešuje spanje, predvsem tistih živčnih revežev, ki zlepa ne morejo zaspati. Pomirjajo vnetje mehurja in sečne cevi. Pomirja in ugodno vpliva na želodec, črevesje. Bori se proti zlatenici in raznim drugim nevšečnostim. Ce ga pa zaužijemo preveč, je strup. Posledice so bruhanje, glavobol, hromenje in zaustavljanje kroženja krvi po žilah.
Hmelj živi dolgo, dolgo let. Jeseni so odrezali trto pri tleh. Korenika je prezimila v zemlji. Spomladi poženo iz nje mladi poganjki; le tri puste, ki se razrastejo in splezajo po nastavljeni opori. Jeseni mu oberejo zrele kobule. Dobro jih posuše in stlačijo v vrečo. Nato pa gredo za drag denar po svetu. Kdo ve, kam vse. Končno jih pivovarski mojster prekuha po izkušnji in preudarnosti v pivo. Nekega dne se pred nami peni čaša hladnega piva. Kako dolga je bila pot in koliko napora od zelene hmeljeve trte do čaše piva!	T. P.
SVETOVNA PROIZVODNJA NIKLJA RASTE. Po zadnjih pregledih, k' pa niso še dokončni, je svetovna proizvodnja niklja narastla v letu igS'* na 390 milijonov funtov (1 funt 0,45 kg), se pravi, za 50 milijonov fun tov v primeri z letom 1953. Računajo da se bo proizvodnja niklja v tem le tu dvignila na 415 mil. funtov; me nijo pa tudi, da ne bo zmanjšano kon-tingentiranje v nobeni državi zarad’ strateške važnosti niklja.
ELEKIRO INSTMiCIJSKO PODJETJE
TRST, Ul. BOCCACCIO ŠT. 10
Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav
Pokličite našo telef. štev. 29-322 I Se priporočamo
IMPEXPORT
TRST ■ ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 =, Telegi-. IMPEAPORT - TR1ESTE
UVAŽA:	IZVAŽA:
F. SPADARO_
SPEDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 33-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 9B847
SCAL0 LEGNAMI-PR0SECC0
PONTEBBA
VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184
Telegr.: SPADSPEDIT
,,Vinieoia“
PERTOl' DUMLO
Zaloga domačih, istrskih in vipavskih vin ter dobre verone Pristni kraški teran in tokajec
Oglejte si našo zalogo I Dostavljamo na dom
THST - UL. TRENTO št. 18 Tel. 23-074 Tel. na dom 48-153
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
Jakob Valovor »»»i.
THST - Via Torrebiaiica 19
Tel. 2S-587. »7-5«!
UVOZ
IZVOZ
KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ TEHNIČNIH PRED Al E TOV TKANIN IN OBLEK
POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA MEDNARODNI IN AVTOBUSNI PREVOZ IN TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM
MIGU ZOFIA, Gorizia-Goiica, Via Ailieii 11-13, lel.3432
Ribarič Ivan
♦
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93>502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
JUGOMEIffl LINIJSKA PLIMA
DIREKCIJA - RIJEKA
Telegroml: lUGOUNDA - Tel. 26-61, 26-62, 26-63 (poldne) 26-61
VZDRŽUJE REDNI POTVIŠKD DLADUVtUl PilOMET IZ JADRANA
O:	SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH	7 DNI
TURČIJO IN GRČIJO	„	7	J1N1
BLIŽNJI VZHOD	„	7	DNI
SEVERNO AMERIKO	„	10	DNI
Zastopstvo v Trstu: “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima dt V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Oradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l
S VL. C A P D U C d i/
Postrežemo Vam
z najboljšim domačim in ist skim vinom in domačim pršutom
C
TRŽNI PREGLED
Tržaški trgr
KAVA
TRST. Na tržišču s kavo je opaziti rahlo nazadovanje cen. Zlasti sta se pocenili arabska in etiopska kava. Jugoslavija in Avsirij-a sta se zanimali za kavo v tranzitu. Cene se sukajo za vrsto Minas o-krog 124—127 dolarjev za 100 kg fco Trst, vrsta Kostarika 610—620 šilingov za 50 kg. Nekolikoi nižje so cene guatemal-ske kave.
Povprečne cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg f.o.b.: Rio N.Y. 5 57,25; Rio N.Y. 3 61; Santos Superior 74,50; Santos extra prime good to large bean 77,50; Victoria 5 good to large bean 53; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg f.o.b.: Haiti naravna XXX 68; Salvador 76; Kostarika 81; arabska kava, v šilingih za 50 kg c. i.f.: Gimma 400; Moka Hodeidah 1 500; afriška kava, v šilingih za cwt c.i.f.: U-gancla oprana in prečiščena 352; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg c.i.f.: Bali Robusta 10—12% nečistoče 395.
Povprečna cene ocarinjene kave od ui-voznika do grosista fco skladišče prodajalca v Urah za kg, neto ponovno pretehtano blago; brazilska:	Rio N.Y. 3 1340;
Santos Superior 1570; Santos extra prime good to large bean 1610; Victoria 5 good to large bean 1270; srednjeameriška: Haiti naravna XXX 1540; San Salvador 1700; Kostarika 1810; arabska: Gimma 1390; Moka Hodeidlah 1 1530; afriška: Uganda oprana in prečiščena 1210; Indonezijska: Bali Robusta 10—12% nečistoče 1240.
SLADKOR
TRST. Angleški sladkor se je podražil na 42/6 funta šterlingia za tono c.i.f. Trst proti vkrcanju v februarju. Hkrati se je belgijski sladkor — ki je prejšnji teden bil dražji odi angleškega — pocenil od 593 na 583 belgijskih frankov za tono c. i.f. Iz Budimpešte potrjujejo vest, da mar džarski sladkor ne bo kvotiral na tržaškem trgu do polovice prihodnjega oktobra.
KAKAO
TRST. V prejšnjem tedlnu so se cene kakavu na mednarodtoetn trgu občutno zvišale. Na tržaškem trgu stane: Accra good ferment e d main crop proti vkrcanju v februarju-aprilu an marcu-maju 433 šilingov za 50 kg c.i.f. Trst; kakao, ki je že na poti v Trst, 460 šil.; Bahia 50 dolarjev za 50 kg f.o.b.; Ceylon EB 1 420 šilingov za cvvt c.i.f. Trst. Na povišanje cene kakava so vplvali zadnji zapletljaji na Daljnem vzhodu zaradi Formoze. POPER
TRST. Tudii poper Se je v zadnjem tednu podražil zaradi zaostritve političnih razmer na področju Formoze. Saravvak speclail kvotlra 330 šilingov cvvt c.i.f. Trst proti vkrcanju v maju-juniju.
Italijanski trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki ni bilo v zadnjem tednu posebnih vzprememb. Zaloge trde pšenice so pičle, kljub temu bodo cene ohranile prejšnje kvoiacijej ker je vlada nakupila okrog 1 milijon stotov pšenice v tujini. Cene masla se še niso ustalile in še vedno padajo. Cene paradižnikove mezde --o aosegie svoj minimum. To povzroča veliko zaskrbljenost proizvajalcev, ki ne vidijo izhoda iz te krize. Precejšnje je povpraševanje po koruzi, ječmenu in ovsu. Po neoluščenem rižu je povpraševanje omejeno.
Cene klavne živine so se neznatno izpremenile. Blago najde takoj odjemalca. Po debelih prašičih je povpraševanje manjše; vsled tega težijo cene navzdol. Mirno je na trgu z vinom. Na trgu z olivnim oljem ni bilo izprememb. Sir ne grd od rok. Ponudba je mnogo večja od povpraševanja. Cene svežega sadja so visoke, dočim je zelenjava bolj poceni. Cene limon se krepko držijo, pomaranče pa ne gredo od rok. Veliko je povpraševanje po mandeljnih.
ŽITARICE
MANTOVA. Fina pšenica 7500—7600, dobra 7400—7500, navadna 700(L-7200; koruza fina 5900—6000, dobra 5400—5500, navadna 5100—5200; oves 5000—5200; pšenična moka tipa »00« 10.300—11.000; tipa '■mo, tipa »1« 9300—9400; tipa »2« 8700—8800; koruzna moka I. 7000— 7100, II. 6800—6900, III. 5700-5800; pšenični otrobi 3900—4000.
Neoluščeni riž: Pierrot 5700—6100; Ar-dizzone 6000—6400; Maratelli 6400—6930; Rlzzotto 6000—6500; Razza77 5900—6300; R. B. 6800—7000. Oluščeni riž: P. 6 11.500 —11.700; Vialone nano 13.800—14.000; Via-lone nero 14.500—14.700; T. B. 12.300— 12.500; Arborio 14.000—14.500.
ŽIVINA
LUGO1. Živina za rejo:	breje krave
(prvesnice) 7 stotov težke 200—260.000 lir glava; klavna živina: voli 6 stotov težki I. 230-290 lir kg, II. 130-150; krave 6 stotov 130—230; junci 5 stotov težki 190— 310; telički 330—410; molzne krave 180— 250.000 lir glava; vprežni konji 60—170.000 lir glava; konji za zakol 170—250 lir kg; žrebeta za zakol 340—360; mezgi za delo 60—100.000 lir glava; mezgi za zakol 130 —170 lir kg; oslii za dtelo 40—70.000 lir glava; osli za zakol 110—140 lir kg; ovce 190—230 lir kg; jagnj :ta 380—390; prašički za rejo 15—20 kg 700—730, 20—25 kg 670—700; suhi prašiči 30—50 kg 565—620, 50—80 kg 455—515; debeli prašiči 100— 150 kg 385—400: 150—200 kg 400—410, 200 —250 kg 415-420.
KRMA
VICENZA. Seno z namakanega travnika 1900—2200 lir stot, seno z naravnega travnika 1600—1800; detelja I. košnje 1700 —1900.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 830—840 lir kg, maslo H. 740—750; maslo III. 710— 720, IV. 700—710; sbrinz svež 410—430, star 3 mesece 520—530; provolone svež 420—460, star 3 mesece 520—530; sir grapa svež 410—420, majski' proizv. 1954 540 —590, zimski proizv. 1953-54 640—660, majski proizv. 1953 730i—790; emmienthal svež 420—490; 3 mesece star 520—540; ita-licio svež 351—400; taleggio svež 290—310. PERUTNINA IN JAJCA
MANTOVA, Sveža jajca 23—24 lir komad za 1000 jk-lG kopuni 750—800 lir; kokoši 600—650; piščanci 600—650; pegatke 750—800; purani 500—550; race 450—500; gosi 350—400; golobi 200—250 lir komad. ZELENJAVA IN SADJE
LUGO'. Fižol izbran 150i—155 lir kg, na-vadan 105—110; bob 140—150; suhi grah 90—100; leča 230—240; karčofi 30—35; cvetača 80; ohrovt 80; čebula 50—60; koromač 60—80; solata 120—150; krompir 50; radič 100—>150; zelena 120; špinača 100, Pomaranče 100—150; banane 450; limone 120—200; mandarini 150; jabolka 40—80; suhi kostanj 150; smokve 150.
OLJE
BARI. Cene rastejo zlasti za boljše vrste olja. Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. 44.500—46.000 lir stot, do največ 1.50% kisi. 42.000—42.500; 1.5—2.5 kisi. 40.500—41.000;	3—5% kisi. 39.400—
Zapletljaji na Daljnem vzhodu o-koli Formoze so povzročili na mednarodnih trgih s surovinami precejšnjo nervoznost. Ko je Organizacija združenih narodov pozvala kitajsko vlado, naj odpošlje svojega predstavnika nat zasedanje Varnostnega sveta, je trenutno nastopilo splošno pomnjenje; toda zanikalni odgovor kitajske vlade, ki je za svojo udeležbo postavila določene pogoje, je zbudil zopet vznemirjenost. Ta je vplivala precej na razvoj \oen strateškega blaga, w prvi vrsti bakra. Prvi skok cene kakava, ki so ga spravili v to zvezo, je pozneje popustil. Cena kave je pričela popuščati.
ŽITARICE
Razvoj žitnega trga je bil nereden. Tujina je nakupila v Chicagu zadnje dni 6,8 milijona bušlov pšenice. Tudi Argentina je postavila na trg veliko množino žitaric. Lansko leto je pridelala 262,2 milijona bušlov, prejšnje leto pa 227,7 milijona bušlov. Pridelek koruze v Argentini je bil pičel zaradi suše in je bil za 3 milijone bušlov prenizek v primeri z letnimi potrebami. Zato je vlada, sklenila povečati posejane površine za 3%. Posejali bedo 49,8 milijona a,krov. (A-ker meri 40,5 ara.) V tednu do 4. februarja je cena pšenice v Chicagu nazadovala od 2315/8 na 229 7/8 proti izročitvi v marcu, cena koruze pa od 157 5/8 na 155 3/4.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je v New Yorku o-stala skoraj neizpremenjena pri 3,17 (teden poprej 3,18) stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Izne-nadil je padec kave v New Yorku, kjer je cena v tednu do 4. februarja nazadovala od 62,50 na 58,25 stotinke dolarja za funt. Na trgu je bila ponudba zelo živahna. Računajo, da bo brazilska vlada morala znižati svoje cene. Konec lanskega leta je imela na zalogah še 9 milijonov vreč, medtem ko so njene zaloge ob koncu leta 1953 znašale 6,5 milijona.
Kakao je v New Yoirku popustil od 48,85 na 47,50 v tednu do 4. februarja. VLAKNA
Pri ceni bombaža v New Yorku niso nastopile posebne izprememb e. Cena je nazadovala od 35,20 na 35,10 stotinke dolarja za funt. Več senatorjev je predlagalo, naj se površina posejana z bombažem poveča za 1,4 milijona akra. Vendar ni vlada sprejela tega predloga, V kratkem bodo odposlali v Jugoslavijo 50.000 bal ameriškega bombaža, medtem ko bo Japonska kupila 175.000 bal. Egiptovska vlada je sklenila omejiti površino posejano z bombažem. Dne 4. februarja je notiral v Aleksandriji Kar-nak good 75,00 (teden poprej 75,16), Ashmuni good pa 62,50 (62.63) talarja za kantar. Zaradi zapetljajev na
39.600; dvakrat rafinirano tipa. »A« 43.000 —43.500, tipa »B>« 40.000—41.000.
BOMBAŽ	---
MILAN. Od inozemskega proizvajalca do predilnice c.i.f. Genova ali Benetke, blago proti takojšnjemu vkrcanju: ameriški bombaž Texas Middling 15—16 inch. (New York) 37,73 stotinke dolarja za funt; O. Tetas Strict Middling 1 inch. 40,03; turški bombaž Izmir 1 106—111,50 stotinke dolarja za kg.
TKANINE
LUCCA. Blago za rjuhe 1.20 m širine 275—280 lir meter; blago za rjuhe iz mešane konoplje 420—460; platno iz konoplje širine 1.20 m 450—470 lir m; cambri srednje vrste 190—195 lir m fco skladišče grosista.
KOZE
MILAN. Surove kože: krave z glavo in parklji do 30 kg 225—230, nad 30 kg 225 —235; voli z glavo in parklji 40—50 kg 220—230, nad 50 kg 210—220; biki nad 40 kg 165—170; teleta brez glave in parkljev do 4 kg 700—750, 4—6 kg (osoljena kože) 620—660, 6—8 kg 510—540, 8—12 kg 430—470, 12—20 kg 350—420; konji 170— 180; mezgi 110—120; osli 180.
Kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sier-ra 85/15 10—11 kg 370—380 lir kg; Buenos Aires americanos 70/30 10—11 kg 360—380; Capo (suhe kože, izbrane) 18— 20 funtov 420—430 lir; Capo (suhe osoljene kože) 30—40 funtov 80/20	300—310;
A deliš Abeba 40/50/10 0^-8 funtov 350— 370; 8—12 funtov 325—335, nad 12 funtov 305—315.
Daljnem vzhodu bi cena volne gotovo mnogo bolj napredovala kakor je v resnici, ko bi ne bilo na zalogi precej blaga. Računajo namreč, da se bosta potrošnja in proizvodnja uravnovesili. V Nevv Yorku je cena napredovala od 150,8 pri kupcu na 151,5 stotinke dolarja za funt in vrsto suint. V Londonu so zaznamovali nasproten razvoj ; cena za vrsto 64’sB je bila dne 4. februarja 123 1/2 f te-3 >, poprej 125 1/4—125 1/2 penija za funt. V Franciji (RoubabO je stal kg volne 4. II. 1155 (teden poprej 1150) frankov. Svetovne zaloge jute cenijo na 11,5 milijonov bal. Indija bo prispevala 4,9 in Pakistan 6,6 milijona bal. Svetovna potrošnja bo letos znašala okoli 9,3 milijona bal. V Londonu Je Mili First notirala, 120 (teden poprej 122) funtov šterlingov za tono. KAVČUK
Kljub zapletljajem na Daljnem vzhodu se cena kavčuka ni posebno dvignila, V New Yorku so 4. februarja zabeležili skok od 36,10 na 36,45 stotinke dolarja za funt. V Malaji .pričakujejo dober pridelek. V Ameriki so izumili nov postopek za vul-kanizacijo, ki izkorišča lastnosti žarkov »gama« namesto kemičnih pro izvodov im termične obdelave. KOVINE
Cena bakru je verjetno pod vplivom dogodkov na Daljnem vzhodu zopet poskočila. Pri kupcu je bila dne 4. febr. v New Yorku 36 stotink dolarja za funt (teden poprej 34,80). V Londonu je cena Skočila od 358 funtov šterlingov za tono in s tem dosegla višino, na kateri doslej sploh ni bila. Delno pripisujejo ta skok tudi stavki v Rodeziji, zaradi katere ni prišlo doslej na trg 35.000 ton bakra. Poleg tega je ameriška vlada ustavila izvoz bakra. Angleži imajo na zalogah okolil 60.000 ton te dragocene kovine, kar ni v teh razmerah mnogo. V tednu do 4. febr. je cena v Londonu skočila od 314 na 354-356 funtov šterlingov za tono. Napredovala je tudi cena činu, in sicer v New Yorku od 82,25 na 91,25 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v februarju. Indija je zdaj pristopila k mednarodnemu sporazumu o činu. Po tem sporazumu naj bi se cena cina ustalila med 640 in 880 funtov šterlingov za tono. Računajo, da se bo po pristopu Indije kmalu dal uveljaviti ta sporazum. Cena svinca je ostala v Ne\v Yorku neizpremenjena. Prav tako c&-na antimona (Laredo) pri 28,50 stotinke dolarja, za funti Lito železo 56,50 dolarja za tono. Buffalo 56,50, staro železo1 35,50 (teden poprej 34,50), živo srebro neizpremenjeno pri 322— 324 doliarjtev iza isteMlenrfco. Cene v Zahodni Nemčiji 5. febr.: svinec 139,08 DM za 100 kg, cink 106,63, cin 886,00 DM za 100 kg.
v v
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel) Koruza (stot. dol. za bušel)
NEVV YORK
Baker (stot. dol. za funt) .
Cin (stot. dol. za funt) . . Svinec (stot. dol. za funt) Cink (stot. dol. za funt) . Aluminij (stot. dol. za funt) Nikelj (stot. dol. za funt) . Bombaž (stot. dol. za funt) Živo srebro dol. za steklenico Kava (stot. dol. za funt Santos 2)
LONDON
Baker (f. šter. za d. tono)
Cin (f. šter. za d. tono) . . Cink (f. šter. za d. tono) . . Svinec (f. šter. za d. tono) .
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) .
11/1	25,1.	8/2
.	230	233.‘/g	22772
.	15472	154 76	15372
.	30,—	30.-	33,-
. 8B	88.62	91,—
. 15	15,—	14.80
.	11.30	11.50	11.50
. 22.20	23.20	23.20
.	64 50	64.50	64.30
.	33.05	35.15	34.93
. 325,—	327,-	327.—
.	68.25	07.75	59. -
.	302 72	315.-	351
. . 682 72	706 72	721,-
• ■	85 3/4	873/4	91 -
. . 104-	104 3/4	1057„
. . 427.30	426.40	425 60

VALUTE V MILANU
25.	1. 55	28. 2. 55	Min.	Maks.
Dinar GOO)	88	88	88	BO
Funt šteriing	6.025	6.125	6.025	6.125
Napoleon	4.400	4.400	—.—	—.—
Dolar	546.—	650.-	844.-	651.-
Franc, frank GOO)	171:—	173. -	17).	173,-
Švicarski frank	130.75	151.75	J 50.50	152 -
Funt št. papir	1.730	1.720	1.720 1.730	
Avstrijski šiling	24.50	24,50	24 25 24.60	
Zlato	735	730	735. -	742
BANKOVCI V CURIHU 8. 2, 1955
ZDA G dol.)	4,28 7„	Belgija GOO fr.)	8,52
Anglija G f.št.)	11,37	Holand. GOO fi.)	IID/s
Francija GOO fr.) 1.47		Švedska GOO kr.)	77 1 4
Italija GOO lir)	0,66	Izrael G f.št.)	1.45
Avstrija GOO š.)	15.94	Španija GOO pez.)	9.67
Cehoslov.	13—	Argent GOO pez.)	15 15
Nemč. GOO DM)	98.90	Egipt G f.št.)	11,85
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
28.	1. 55	8.1. 55	Min.	Maks.
Južna železnica	1.739	1.790	1.729	1.825
Splošne zavarov.	19 500	18.100	19100	19.500
Asslcuratrice	5.330	5 330	—.—	—.—
Riun. Adr. Sic.	7.350	7.350	—. -	
Jerolimič	5.250	5.400	5.250	5.400
»Istra-Trst«	830	830	—,—	—.—
»Lošinj«	8.100	8.100	—. —	—
Martinolič	4.750	4.750	—.—	_. —
Premuda	13.600	13.950	13.600	13.950
Tripkovič	11.950	11.950	—.—	—.—
Openski tramvaj	2.300	2.600	2.300	2.600
Terni	256,—	264 -	254—	262
ILVA	379—	368 —	350	379
Zdr. jadr. ladjedel.	516	502,50	502,50	516
Ampelea	1.400	1.400	—	—
Arrigoni	1.000	1.000	—	—
KAAECKE ZVEZE
SEDEŽ TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 I. - TELEFON ŠT.
Kmečka zveza za ureditev obmejnega prometa
jemo in zatiramo razvoj raz- nameravaš cepiti drevesa, si
KMETIJSKA ZBORNICA NA KOROŠKEM Kmetijske zbornice v Avstr* ji so predstavnice lastniko' in najemnikov kmetijskih P0, sestev. Pred državo predstav Ijajo koristi teh, pospešujej kmetijsko proizvodnjo in skr
Kmečka, zveza v Trstu je 29. jam. postala ZfboriHici za trgovino, industrijo in poljedelstvo v Trstu posebno spomenico glede ureditve obmejnega prometa. V vednost je bila spomenica izročena tudi Kmetijskemu nadzorništvu, Zvezi malih posestnikov ter Zvezi neposrednih obdelovalcev zemlje s prošnjo, da njene utemeljene zahteve podprejo. Spomenica se glasi:
Naši člani, kmetje — neposredni obdelovalci — sledijo z živim zanimanjem razvoju i-talijjanskonjugcvjcivar/skih pogajanj za obmejni promet. Z namenom, da bi seznanili Zbornico o nekaterih vprašanjih, ki so v tej zvezi in ki bi jih pristojni organi morali u-poatevati, si ^dovoljujemo po nalogu izvršnega odbora opozoriti Vašo ustanovo na naslednje :
1. Nova razmejitev je pretrgala naravne in tradicionalne vezi z bližnjim zaledjem tudi na nekaterih kmečkih toriščih in je povzročila znatne motnje pri razvoju kmečke
virov, ki so v bližini sedanje meje. Zato bi bilo v njihovo korist, da se omogoči mali obmejni promet tudi za vsakega posameznega interesenta predvsem kar zadeva naslednjega blaga:	a) semena meruljnic
nekaterih vrtnih rastlin, semenski krompir, trtne sadike, sadna drevesca, in še drugo posebno blago, ki ga, bodo lahko /bolje določili pristojni strokovni organi. V tem po gledu moramo poudariti dejstvo, da se je tako blago, uvoženo iz drugih krajev, ki so po svojih klimaitičrUh -svojec vrstnih pedoloških značilnc)-stih zelo različni od naših, zelo slabo obneslo v našem o-kolju v veliko škodo tukajšnje proizvodnje. Oba obmejna pasova bi se moraa sporazumeti o izmenjavi in montikaciji krompirja zaradi zboljšanja teh vrst. PrideLovanje krompirja je namreč zelo važno za naše poljedelstvo in lahko zadošča v dobri meri potrebam mesta Trsta, b) podporni koli in opriniki za vinograde, dre-
novrstnih glivičnih bolezni, kakor so kodravost koščičaste-ga drevja ter plesni tega in pečkastega drevja.
Sadno drevje moraš tudi pognojiti — naj lepše v kolobarju pod krošnjo. V ta namen služi prav dobro gnojnica, ki jo dopolniš s superfo-sfatom. Na 100 kv. m potrosi približno 10 kg superfosfata in zlij vsaj 300 litrov gnojnice ter vse to podorji ali pod-koplji približno 20 cm globoko.
Končati moraš s saditvijo mladih drevesc, zlasti pa ko-ščičastega plemena, ker to sili sedaj že v popje. Ne sadi drevesc preveč globoko v zemljo. Vrat korenine, oziroma debla naj bo približno lo cm iznad površine zemlje. Ako
moraš sedaj pripraviti cepiče za (^vi§ življenjske ravb
od najboljših in rodovitnih sadnih drevesc ter jih shraniti do cepitve v nekoliko vlažnem pesku ali v prav rahli zemlji.
Travnike in senožeti moraš očistiti kamenja in grmovja
na vasi. Za vzdrževanje zbo1 nic plačujejo kmetje posebb doklade na zemljiški daveH Vlišino doklaide dotoči vsak« leto zbor 24 izvoljenih zborR ških svetnikov. Od leta 19® je znašala doklada za kmeti
ter jih prevleči v več smereh zbornico v Celovcu 125/ s travniško brano, da jih oči- _0(1 osnovne osnove na zemlJ stiš tudi mahovja in izravnaš davek. Predlog proračun
krtine, še preden pa jih pre-vlačiš, potrosi po njih dobro izdelan mešanec ali kompost. Ce tega, nimaš dovolj na razpolago, trosi nanje ustrezno mešanico umefnih gnojil,-Hlevskega gnoja samega pa ne trosi po travnikih, ker je gnoj danes predrag za travo in ti bo gotovo več donašal na vrtu, na njivi ali pa v vinogradu.
Ali ni krivda tudi v nas samih ?
Petkrat tristoštiriinšestdeset
za leto 1955 določa zvišanj' doklade na 150%. KorošK kmetje se upirajo temu pov šanju, češ da je birokratski » parat nameščencev zbornief ki šteje 160 ljudi, prevelik breme za koroške kmete. P' proračunu znašajo redni str/ ški za plače in stvarne daja/ ve 4,5 milijona šilingov, ^ tega gre samo za plače oko* poldrugi milijon. Zbornica bj če urediti in vzdrževati neb1 ško kmetijsko šolo v CelovGj za slovensko kmetijsko šolo Podravljah pa noče prispf vati.
Svojčais so naši polkmetje, ki jim zemlja ni mogla kriti življenjskih potreb in so si
vesnice in vrtne nasade. Pri- zato morali iskati kakršen
proizvodnje. Tukajšnji kmetje pomniti moramo, da dobava koli zaslužek, oziroma delav-
upajo, da, bodo te pomanjkljivosti odstranjene v medse^ bojno korist obmejnih prebivalcev.
2.	Tukajšnji kmetovalci menijo, da bi bilo v njihovo korist, če bi imel pas, ki bi bil deležen prometa, zadostno širino na kraški planoti. Splošno mnenje je, da bi moral biti širok 15—20 km. Vsekakor pa bi morala biti njegova meja začrtana tako, da bi obsegala
tista preskrbovalna kmečka področja, ki so naravno med seboj* povezana, in sicer razen na drugih toriščih tudi na torišču tukajšnjega poljedelr-stva,
3.	Tukajšnjim kmetovalcem bi moralo biti dovoljeno, da
teh predmetov iz drugih od- ske družine, obrtniki, železni-daljenih področij podražuje čarji z malenkostno površino
proizvodne stroške in povzroča, da je gojenje nekaterih specialnih kultur na našem področju dražje v .primeri s proizvodnimi stroški na drugih področjih, kjer so le-ti manjši tudi iz drugih razlogov.
živo priporočamo, da se koristi tukajšnjih kmetovalcev pri sedanjih pogajanjih primerno upoštevajo. Zelo pogo-stoma se namreč dogaja, da se te koristi popolnoma zane- prizidali marjajo v primeri s prevla- poslopje, dujočimi 'koristmi industrije in trgovine, čeprav tukajšnje poljedelstvo prav tako spada med važne činitelje v sploš-
zemCjišča, služili kruh pod mnogo težjimi pogoji kot je to danes. Dočim so bile takrat stroj edino njihove roke, jim danes stroj lajša delo ter krajša in lajša pot.
Kljub temu pa je ta edini stroj skušal izkoristiti prosti čas za izboljšanje svojega gospodarskega položaja. »To bo
pravljena živeti v škodo družbe. To se upira našemu delovnemu ljudstvu, upira se njegovemu razumu, srcu, časti in ponosu.
Pa napravimo kratek račun, kaj bi mogli v nekaj letih doseči z umnim in smotrnim delom.
Vprašanje:	Ali more dela-
vec nabrati v teku leta 364 delovnih ur za kakšna svoja gospodarska izboljšanja?
Odgovor; More jih še več! V dobi recimo petih let bi tako lahko plodno -izkoristili 5-
AGRARNA REFORMA V ITALIJI Po agrarni reformi, so v H* liji do konca lanskega l6*; dodelili kmetom 473.456 he* tarov zemlje. Na razdeljej zemlji je bilo naseljenih 89.3( kmečkih družin. Zgradili sl
27 naselij, 18.400 hiš, 169 vij cev, šol in zabavišč ter l8’
za naprej,« so rekli skrbni t'-rat- 364 ur ali nad 227 dni (po
si lahko osebno preskrbijo ne- nem gospodarskem okviru Tr-katere potrebščine iz naravnih sta in tržaškega področja.
Krnel In vrtnar honec lebrnarfa
Važna kmečka dela in opravila konec februarja.
Na polju in na njiv1. Ob tem čateu mora biti zemlja pognojena*, preorana, ;in tudi že pripavljema za pomladansko setev. Najprej sejemo ja-ro žito; pšenico, ječmen in o-ves. Doba je primerna tudi za setev krmnih rastlin kakor so: zelena, krma pesa in korenje. Vse te kulturne rastline bodo uspevale najbolje, če jih bomo -sejali v vrste s pomočjo ustrezne sejalnice.
prto zavetno lego. Zalivaj vrtnino zmerno in po potrebi ob suhem in toplem vremenu. Zelenjavo, ki je prezimila, za-lij tudi s čilskim ali pa z apnenim solitrom , (približno 1/4 kg na 100 itrov vode), da bo imela bujno rast. Iz prezimljene vrtnine izberi le najlepše rastline za semenice in jih presadi čimprej na j>ri-merno mesto, da preprečiš križanje sorodnih sort in morebitne druge poškodbe.
V vinogradu. Nadaljujemo z
zavetne in toplejše lege sadi- obrezovanjem in tudi z vežnjo
mo lahko tudi že rani krompir. Gomoljev ne smemo staviti naravnost na gnoj, zlasti še, če ta ni prav dobro izdelan, ker bi nam sicer ob deževnem vremenu lahko se-gnil.
Na vrtu. Podvizati se moraš s pripravo zemlje za setev vse pomladanske vrtnine. Sej špinačo, solato rezivko, bletvo, gredno peso, peteršilj in korenček ter mesečno redkvico. V zavetno lego1 ali pa v toplo gredo sej tudi gomoljasto zeleno in rano glavnato solato, kakor tudi paradižnike in me-lancane za poznejše presajanje na odprto. Vrtnino, ki sl sejal v zaprto gredo — pod steklo - januarja in v začetku
trt. Tudi z nasadom novih trt se moramo požuriti. Pri gojitvi trt v vrstah ali kordonih (paredih) (uporabljaj za režnje isti sistem »Sylvcz«, ki se je izkazal doslej za najboljšega. Novih trt ne zasajaj preveč globoko, da ne bodo pognale korenin iz cepičev (žlahtni del trte), kar trte silno slabi jjsl-ed napada pq trtni uši. Preorji ali pa skoplji vinograd čimprej mogoče, zrno pogača, da bo v zemlji ostalo več zim- men palača«,
ske vlage.
V sadovnjaku. Ta čas je najbolj primeren za izvedbo zadnjega, zimskega škropljenja na sadnem drevju. Ko smo to skrbno obrezali, ga temeljito poškropimo s 3-4% Ibordoškd
mladi možje in leto za letom napravili nekaj novega; sl kakšno gospodarsko napravili vrt, njivo, vinograd, spremenili gmajno v senožet ali kar koli. Nekoč mi je dejal neki kamnosek; »Šele tukaj (na zemlji) vidim, čemu imam glavo in roke. In zato me to delo tudi razvedri.« Nikomur, kdor je znal tako izkoristiti svoja mlada leta — a ne da bi se bil bogzna kako obremsnil — in žrtvoval — ni bilo žal, da se je — kot so rekli — malo »podkoval«.
Ko danes vidimo vedno več »proste zcmlje« in več lepih novih domov s še lepšo in večkrat razkošno notranjo opremo, se vsiljuje vprašanje: kako to, da so te zdrave težnje, ta skrb in veselje malone docela, izplahnteli. (Oigava je krivda? Stroja, vzgoje, razvad, pomehkuženja, novih vzorov in interesov? Je-li krivda v nas ali izven nas? Vsak teh naštetih činiteljev ima pri tem svoje prste, kar pomeni, da pade dobršen del krlvde tudi na nas. Drugo dejstvo je, da je to v veliko škodo posameznika in skupnosti.
če pa je tako — ali bi se to ne moglo popraviti? Zakaj bi ne zrli v bodočnost bolj realno ter se ji približevali z bolj življenjske!, razumno in smiselno težnjo po našem starem in resničnem reku: »Zrno po kamen po ka-torej postopno
8 delovnih ur). S tem že visokim številom delovnih dni bi mogli n. pr. temeljito urediti zemljišče za kakih 500 kv. m vrta. Kaj pomeni takšna, seveda umno obdelana ploskev vrta, more povedati, kdor le količkaj vrtnari. To pomeni že precejšnjo gospodarsko pomoč za tiste, ki so zaradi starosti izločeni iz delovnega procesa, pa tudi zabavo. Ali: mogli bi, si napravNl vinograd za okoli 15 hi vina. Sicer pa si lahko in najbolje vsakdo sam izračuna, kaj vse se da izvesti v petih letih. Vemo, da se naše mlade moči upajo vraga in pol, a se žal tega ne lotijo. Le nekaj več resnosti — kot to zahtevajo vedno bolj resni časi — in korajže za začetek, pa bi šlo.
J. F.
km ceste. Kupili so 4048 traj torjev in 37.000 raznih drug* kmetiuskiih strojev itjer nab vili 27.625 goved, 7820 kol** 9750 prašičev in 28.000 ovac MANJ VINA. MANJ OLIV
Institut za kmetijstvo v K mu ceni, da je bilo lansko lf to okoli 10% vina manj k kor leta 1953; vendar je vb močnejše. Oljk so pridelali Apuliji več, v Kalabriji P zelo malo; spešno je bil v stajih/ pokrajlin/ih pride#*] oljk zelo pičel.
AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST
ULICA M0RERI ŠT. ^ Tel. 28-3 '3
Prci/zcmaniD vsakovrstne prevoze za tu In inuzcm-slvn. — PosU-ežha hitra. Cene ugodne
MEHANIZACIJA JUGOSLOVANSKEGA KMETIJSTVA
tega meseca, moraš .polagoma brozgo, kateri primešamo 1,5
utrjevati, da jo boš lahko pr* sajal v začetku marca na od-
kg »škropilnega žvepla« vsak hi vode. Tako prepreču-
in brez posebnih žrtev?
Ce se vprašamo, kaj je boljše : koristno delo ali brezdelje, oziroma neplodno zapravljanje prostega časa, bomo nedvomno stoodstotno za prvo, ker vemo, da je brezdelje vsem v breme. Prepričani smo, da se tega zaveda velika večina mladine in da ni ie-ta pri-
Na seatanku 1 predstavnikov kmetijskih organizaciij1, industrije kmetijskih strojev in podjetij za trgovino s stroji, ki je bil te dni v Zvezni kmetijski zbornici v Jugoslaviji, so razpravljali o mehanizaciji jugoslovanskega kmetijstva, V Jugoslaviji je danes 1,200.000 plugov, 50.000 sejalnih strojev,
30.000	kosilnici 18.000 mlatilnic in 12.000 trakotrjev, se pravi 1 plug na 5,5 hektara polja, ena sejalnica na 120 ha 1 kosilnica na 230 hektarov in 1 mlatilnica na 300 hektarov. Institut za mehanizacijo kmetijstva računa, da bi morali do leta 1963 nabavit) 3C0.00O plugov, 40.000 sejalnic,
350.000	kosilnic in 5500 mlatilnic, da bi lahko vsaj deloma mehanizirali kmetijsko proizvodnjo. Na posestih kms> tijskih organizacij je 12.000 traktorjev.
D. M. COLOMBIN & FtlO
UVOZ - IZVOZ
razUTOviJos
in IZDELKOV
Trst, Ulica I. dellaCroce'
TEL. 94-570
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
1>. MERI
JUSI, TRIESIE, ULXXXOTlflBBEl
Telef 29-812, Telgr. KAPI. Triesl'
Import = Export vseh i/rsl
PLUTOl/IM in
GRADRihUEGA
MATERIALA
V samopomoči je gospodarska rešitev
Na olttffl ztau bazovskega gogrebaaga dAa
Na občnem zboru Pogrebnega društva za Bazovico, Pa-driče in Gropado je vladalo enako ozračje kakor na že o-pisanem občnem zboru zavarovalnice za govejo živino, to je živahno zanimanje za vse točke dnevnega redai, zaupanje v odborovo delovanje in pohvalno odobravanje njegovega dela. Najživahnejšo razpravo pa je zbudila zadeva o nakupu pogrebnega voza in o zgradbi poslopja za shrambo pogrebnih potrebščin, ki so se do zdaj hranile v cerkvenem prostoru zraven cerkve.
Nakup pogrebnega voza je bil sklenjen že lansko leto na 32. občnem zboru. Ta zadeva bi bila že davno rešena, da ni nastopilia neipitičakovana zapreka, Pogrebni vozovi za konjsko vprego so namreč danes zelo poceni, ker se zdaj uporabljajo v mestu skoraj izključno motorni vozovi. Zapreka obstoji v tem, da zahteva mestni higienski urad za shrambo takega voza poseben prostor izven vasi. katerega pa Pogrebno društvo nima. Zato je odšla društvena delegacija do podžupana VisintL nija in ga zaprosila, da bi občina društvu brezplačno odstopila primerno zemljišče, na katerem bi si zgradilo ustrezno poslopje. Na to prošnjo je prejelo društvo odgovor, da bi bila občina pripravljena, dovoliti mu, da si na njenem, to je občinskem zemljišču, zgradi zadevno poslopje. To pa je društvo odklonilo, ker ne mara zidati hiše na tujem zemljišču, temveč vztraja na svojem prvotnem gledišču, da mu občina odstopi parcelo.
V tej zadevi se je pogrebno društvo obrnilo na vse slovenske mestne svetovalce in jih zaprosilo, da bi podprli njego>-vo prošnjo v mestnem svetu. Vendar bi se moglo to vprašanje rešiti še drugače. V po-
grebnem društvu je namreč včlanjenih 244, to je velika večina bazovskih, padriških in gropajskih družin. Zaradi tega se je to društvo dejansko razvilo v javno ustanovo, ki bi jo morala občina vsestransko podpirati. Ako občina ne mara brezplačno odstopiti svojega zemljišča društvu, medtem ko društvo ne mara zidati na najetem zemljišču, bi bilo pravično in koristno, da na svojem zemljišču občina sama zgradi zadevno poslopje in ga da na razpolago pogrebnemu društvu. Društveni odbor naj bi prerešetal tudi ta predlog.
Pri volitvah novega odbora so zborovalci soglasno zahtevali, naj ostanejo vsi dosedanji odborniki na svojem mestu; vendar so sprejeli željo tajnika Križmančiča, naj mu izvolijo naslednika, ker je on že blagajnik Zavarovalnice za govejo živino. Za novega tajnika je bil nato izvoljen do-sednji odbornik Rudolf Križ-mančič, za novega odbornika pa Anton Marc.
Morda se bo marsikomu čudno zdelo, da gospodarski list, ki se peča z važnimi gospodarskimi vprašanji, tako obširno poroča o dveh bazovskih zadrugah? Kaj je pri tem tako važnega? Kaj je vplivalo na poročevalca, da se je na obeh občnih zborih počutil kakor v nekem novem svetu, v svetu, o katerem ni niti slutil, da zares obstoji? To je navdušeno in složno sodelovanje odbornikov] in dru-štvenikov za skupne zadružne gospodarske koristi. In to danes, ko ves svet tava v gosti megli, v nejasnosti in razprtijah.
V zadnjem stavku izražena misel bo bolj razumljiva, ako jo pojasnimo s podatki. Skupni enoletni stroški obeh gospodarskih organizacij znaša-
jo 548.000 lir, to pa ni niti en odstotek, ampak približno komaj ena tretjina odstotka tega, kar potrošijo družine omenjenih treh vasi v enem letu. (Društveni: stroški so namreč izplačila zadruge svojim članom ali pa v kerist drugim osebam. Ako bi se n. pr. zavarovalnica razširila i'n zajela še prodajo ponesrečene klavne živine, bi se njeni stroški povečali za vse tiste vsote, ki bi jih potem zadruga izplačevala zadružnikom za izročeno ji živino; sorazmerno b) se potem seveda povečala tudi korist zadružnikov.) Akoi bi bilo torej trikrat toliko stroškov zadružno organiziranih, bi bil organiziran komaj en odstotek vseh društvenih stroškov. Kljub temu čutijo člani obeh teh društev koristnost zadružništva že danes. Ako bi pa hoteli uživati vse njihove koristi ter v pravem pomenu besede gosposko živeti, bi morali zadružništvo 30(1-krat pomnožiti.
V drugi polovici preteklega stoletja, ko se je zadružništvo porodilo, so si zadrugarji postavljali seveda mnogo bolj skromne naloge, toda tedaj je bil stari gospodarski sistem v svoji najlepšij meški dobi in zadružništvo ni bilo prav neobhodno potrebno; danes Pa je nekdanji možakar že o-siveli starček, ki se komaj drži na nogah in ga je treba čimprej zamenjati z naslednikom, ki pa ne more biti nihče drug kot skupno gospodarstvo ali splošno zadružništvo.
Zato bi bilo dobro, da bi se odbora obeh zadružnih organizacij sestala na skupno posvetovanje o gospodarskih zadevah in da bi se za vse tri ivusi usitanovil skupni gospodarski odsek, ki bi na rednih sejah presojal razne skupno-gospodarske pobude. Sicer pa so nekaj podobnega pred gotovim časom že napravili v Bazovici; vsa zadeva pa je po. tem, ne vemo iz katerega razloga, zaspala. Nič zato, saj je tudi spanje potrebno in koristno, vendar bi bil čas, da bi nekdo zaspanko zbudil.
U.V.S.E.T.
UFFICIO VIAGGI SVIZZERO-IRIESIINO IRIESTE - Ul. F. Filzi 5 - Tel. 35519
Na svojih potovanjih v inozemstvo Švico; Jugoslavijo itd. se poslužujte naše TURI' STIČNE PISARNE - Informacije -HotelsK
rezervacije — Turistične individualni in kolektivne vize	,
A.Donaggio-Trieste
USTANOVLJENA LETA 1912
IMPORT - EXPORT
ZALOGA BLAGA ZA ŽENSKE IN
MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE
RIM TRE NOVEMBRE 9 — TELEFON 24=863
TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
SOCIETA GORIZIANA A UTOTRASPOR TI
G0RIZIA - VIA DONIZETTI N. 21 - TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Tuulka
SILA JOŽEF
UVOZ
IZV02
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LES/
TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004 b
•s s: gr s: b V c? &'-3 s-G sr /3 S SJ‘ST S S PS S Z S S- -O 5 2 2- <	2-X &. •* S Z'ST 2 3 H % z; iP 'si-< 2 •3 S Z'S < Si S? Z? 3 PT'Pt 2 Si ^ 2 & 2: 2 e. «2 & 2 3	3 3-	.3 C] 3: PS'2-S'3. a 3 vj. -> -g 2 3'“2. 2 K- S'Š. & % tT M ~ 2 3 &	> Z! 3 B < %• 3