Št. 33
V Gorici, v torek dne 21. marca 1911.
fahaja trikrat aa teden, in sicer ˇ torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti pretentana aH v Gorici na dom posnjana :
vse leto   •   •   15 K
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja »Soča" v vseh tobakamah.                  '
„S0ČAtt ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu pKažipot po Goriškem m 0raaTSčaiiskemiu m dvakrat v letu n Vozni red železnic, parnikov in poštnih sma.
Ha naroČila brez doposlane naročnine se ae oziramo.
—        .,   -v-————
Odgovorni urednik in izdajatelj Iv a n Kavčič v Gorici.
Tečaj »J.
>Vb6 i% narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo          ;
i nahaja v Gosposki ulici šfc7 Gorici v I. nadstr. na desao. Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov {odklanjamo vsako odgovornost
Talefon Št. 83. —
»gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabcič) tiska in zal.
Z?, volilno pravico trni
Poslanska zbornica je sprejela predlog za spremembo dosedanjega društvenega zakona.
§ 30. društvenega zakona je določal, da inozemci, ženske osebe in mladoletni ne smejo biti sprejeti za člane političnih društev. Sprememba pa je odpravila določbo glede" žensk in mladoletnih, tako da po novem društvenem zakon;; smejo biti ženske članice političnih društev in mladoletni od 21. leta dalje.
V ženskem svetu je vzbudila ta sprememba zadovoljnost, kajti to je korak naprej v borbi za politične pravice za ženske.
Ženska mora molčati v cerkvi, molčala pa je tudi v političnih rečeh. Nov društveni zakon jej odpira pot v politična društva, na politično polje, da more tam delovat: ter se boriti Ui svoje politične interese.
Kakorhitro pa jej je odprta pot na politično polje, mora biti, ko prestopi to pot, nje prvi vsklik: Volilna pravica! — In tak vsklik iz tisočerih ženskih ust smo culi v nedeljo.
Po mnogih mestih so se vršili 19. t. m. shodi za volilno pravico žensk. Posebno velik je bil ta shod na Dunaju, katerega  je  priredila socialistična stranka.
Sufražetke so nosile rdeče nageljčke, razdeljene po okrajih so korakale za rdečimi zastavami ter z napisi, ki so naznanjali zahteve žensk po volilni pravici.
Vršil se je velik shod pod milim nebom. Naj prvo so peli pesem sufražetk, nato je govoril dr. Adler, gospa Adela Popp, potem še neka druga gospa po nemško, jedna po poljsko. V govorih se je povdarjala emancipacija žensk in njihove pravice do političnega delovanja. Donelo je s shoda burno zahtevanje volilne pravice.
Po shodu so stopile v vrste ter korakale po Ringu pred magistratno palačo, kjer so zopet pele svojo pesem   ter kli-
cale: Živela volilna pravica za ženske! •Nosile so s seboj razne napise, vse volilno pravico zahtevajoče.
Pri demonstraciji je bilo okoli 10.000 žensk.
Poleg raznih drugih mest je bil shod za žensko volilno pravico tudi v Trstu.
Shod se je vršil na trgu Ponadoni. Udeležilo se ga je okoli 2000 oseb, med temi kakih 800 žensk. Govorili so: gospa Rottova z Dunaja, gospa (loja iz Manto-ve, g. Regent (slovenski) ter poslanec dr. Renner z Dunaja. |        Po končanem shodu je šel sprevod po
ulici Barriera in po Corsu, po ulici Nuova pred Delavski Dom v ulici Boschetto; na to so se razšli.
Pričel je torej boj za volilno pravico žensk in konča tako, da dobijo tako pravico. To je naravno po koraku v politična društva.
Omenjamo, da smo začetkoma tega meseca povedali, da sta poslanca Al. StrekcIJ in dr. Rvbaf vložila v poslanski zbornici peticijo za volilno pravico žensk in pravico do udeleževanja v političnih društvih, prvi v imenu goriških, drugi v imenu tržaških Slovenk,
Deželna ipm t Istri.
(Konec.)
Ali še nekaj. V Istri je sedem okrajnih šolskih svetov, v katere imenuje deželni odbor po tri člene. Stoji pa dejstvo, da je deželni odbor vseh 21 členov imenoval iz italijanske stranke, kar se gotovo ne kaže kakor znak pravičnosti, posebno ne v krajih, po večini slovanskih (kakor n. pr. v Krku, Voloskem in Pazinu).
Kar se pa tiče nerešenih prošenj za ustanovljenje šol, bi najini kolegi hoteli stvar opravičiti s tem, da z ene strani navajajo strašilo takozvanih >šol manjšin«, a z druge se sklicujejo na pretvezno težko fiuancijeino stanje dežele.
Šole manjšine? To je pojiti, ki ga naši zakoni ne poznajo; ti določujejo nedvo-
mno: kdaj, kako in kje je ustanoviti kakd Siio, ter ne delajo razlike med večino in manjšino,
Ali poglejmo, za katere kraje gre tu, Tu so v prvi vrsti mesta, Puia, Mali Lo-šinj, Veliki Lošinj in Čres. V zadnjih dveh je prebivalstvo po ljudskem štetju od 1. 1900 po večini slovansko, a v prvih dveh, posebno v Pult, štejejo Slovani na tisoče in imajo sedaj privatne šole v svojem jeziku, ki jih obiskuje na stotine šolskih otrok. Vse druge prošnje za ustanovljenje šol se naju.-.'»jo- na kraje, ki so čisto ali skoro čisto slovanski.
Niti financijelno stanje dežele ni tako slabo, da bi se morale radi tega odrekati šole. V tem pogledu bodi omenjeno najprej, da se z ustanovitvijo slovanskih šol v mnogih krajih zniža trošek za italijanske šole. Pak povdarjava, da so vendar bila sredstva, ko so sklenili podporo razstavi v Kopru, ali deželnim uradnikom radi draginje, ali, ko se jim je zdelo, da tieba nakupiti nova zemljišča — za deželni poljedelski zavod.
Celo šolske takse so bile uvedene, da se — to je bilo tedaj izrecno naglašeno — dobijo sredstva za ustanovljaiije novih šol.
Daleč od naju je misel, da bi branila vlado, ki daja v šolske namene v Istri bori prispevek K 47.412'—, ali ta okolnost ne more nikakor opravičiti postopanja glede nerešenih prošenj za ustanovljanje šol.
Morava še <pridodati, da ne bi vse šole, ki se imajo ustanoviti, hkratu stopile v življenje, ker še vedno obstoji v Istri pomanjkanje šolskih poslopij in učiteljskih moči..
Italijanska večina deželne uprave zlorablja svojo moč tudi na gospodarskem polju — je menil delegat dr. pl, Grab-mavr. Naši kolege v deželnem odboru odbijajo to trditev s tem, da navajajo, kako so vsi sklepi današnjega deželnega odbora v teiti pogledu storjeni enoglasno, torej s privoljenjem slovanskih prised-nikov.
Ne verujeva, da je hotel dr. pl. Grab-i mayr omejiti svojo sodbo na delavnost sedanjega odbora, niti ne morejo najini kolege govoriti o enoglasnosti, sklepov za dobo izza oktobra 1910. AH, kar se tiče časa od avgusta 1909 -pa do oktobra 1910 — sedanji deželni odbor je bil izvoljen v ; deželnozborski seji 31. julija 1909 — se enoglasnost sklepov daja razlagati s tem,
I da sva imela midva trdno prepričanje, da > novi deželni red stopi v popolno krepost , tudi v pogledu uporabe deželnih sreUsssv
<§ 25).
Deželnozboirsko zasedanje, sklican;1 v oktobru 1910, ]e razbistrilo položaj: italijanska deželnozborska veČina ni hotela rednega deželnega proračuna, ni hotela spoštovati zakonov glede rabe jezika in tako je nehala idila enoglasnosti sklepov.                                         *
Prej omenjeni zaključni račun za leto 1908 razjasnjuje v ostalem razmerje, v katerem sta obe deželni narodnosti deležni deželnih sredstev in morajo tudi spoštovana gospoda kolege priznati, da večina rubrik v njem se še vedno skoro niti ne dotika Slovanov.
5) Kako si naši kolege v deželnem odboru in njihovi somišljeniki predstavljajo skupno življenje in delovanje v Istri, izhaja iz brošure^»Mir ali vojna«, ki so jo izdali slovanski poslanci v istrskem deželnem zboru. Iz te brošure more vsak nepristranski človek crpiti pouk, da novi časi in novi zakoni »bi morali — po ume-vanju vladajoče italijanske stranke — po-menjati za Slovane povratek v srednjeveške čase. Ali tudi Slovanom ni smeti šteti v zlo, ako tudi oni hočejo naprej in ne nazaj!
Clara pacta, boni amici!
POREČ, dne 12. marca 1911.
Ante Andrijčič, dr. Ivan Zuccon
deželna odbornika.
VELIKA VAS.
Roman. -  Francoski  spisal:   Edgar Montcil.
Poslovenil: F. K.
(Dalje.)
»Lepa svečanost«, je rekel gospod Monestrel, kateri kakor je vedno, kadar ga ni nič stalo, »nedel neznansko veliko in vsak hip pokušal vino, ki mu je jako ugajalo. Zibal se je pri hoji, obešal se je na vsakega, ki mu je prišel preblizu, da ni padel.
»Res, lepa svečanost, gospod Chanat.« so trdili vsi, potem pa so šli na pot proti domu.
Za novoporočenca je bil voz pripravljen, drugi pa so morali iti peš.
Oospa Monestrel je držala svojo hčer za roko, kakor bi se bala, da se ji izgubi, kaplan pa je imel neprestan boj s svojo sutano, ki se mu je vedno zapletala med noge, da '>L• je spodtikal.
Ko sta bila gospod in gospa zopet v svoji spalnici, reče Etna svojemu soprogu med tem, ko se je razpravljala: »Upam, da me tudi danes pustite pri miru.«
»Ali misli, da jo hočem tepsti?« si misli Felibien in pogleda začuden svojo ženo.
Tu pa je zapazil, kako je odložila debelo kito, katero je obdržala prvi večer na glavi, in ji sedaj ni ostalo drugega na glavi kakor komaj za mišji repek debel čop lastnih las, katerega je skrila v nočno avbo.
Felibien je takoj zaspal, med tem ko je ona dolgo cula in zmerjala svojega moža (bebca.
Zgodaj zjutraj se je zbudil Felibien in vprašal Emo: »Ali spi tvoj oče v sobi tu zraven?«
»Ne, kaj pa hočeš s tem vprašanjem?«
»Slišal sem glasove.«
»Je gotovo kaj naročal dekli, tu zraven spi Ivana.«
»Glej, glej ga tasta ... U si je mislil Felibien. Ivana je čedno dekle, rad bi, moja žena naj bi ji bila nekoliko podobna ...!
Ne, kako grdo je ta človek zraščen, si je mislila v istem trenotku Ema, ki ga je, ne da bi Felibien opazil, ogledovala.
Po kosilu so se poslovili sorodniki Felibiena in zapustili Royboilo, novoporočenca pa sta ostala pri papa Chanatu.
Slavnost je bila končana, pričelo se je vsakdanje življenje .
»Rada bi šla v Valvaro«, pravi Etna, »da spravim zopet vse v red.«
»Le pojdi, otrok«, reče Chanat, »med tem pa bova delala midva s tvojim možem, imam mu povedati važne stvari.«
Ema je hitela, kolikor je mogla. Vrtnar Alfonzo, ki jo je zapazil že od daleč, ji je odprl vrata.
»Prišla sem, da nekoliko pospravim, kajti včeraj smo vse grozno razvlekli«, pravi ona, »pri tem mi morate pomagati, Alfonzo.«
»Gotovo, milosti ji va gospodična.«
»Gospa mi morate sedaj reči, saj sem vendar omožena.«
»Oprostite«, odvrne vrtnar, »nisem še navajen.«
»Sicer pa mi lahko še vedno rečete gospodična, saj ni vzroka, da bi mi rekli drugače ...«       v
Alfonzo jo pogleda in se smeje.
Bil je čeden, močan dečko.
»Toda zaprite vendar vrata, saj je mraz«, pravi Ema, vrtnar pa sluša ...
»Ha ha,« in Ema se je pričela smejati, kakor, je ni slišal še nihče njenih sorodnikov in znancev, »moj mož .. ha ha!«
In pričela je z izvanredno zgovornostjo pripovedovati.                                                    '
Isti čas pa je prišel gospod Felibien iz" svoje sobe v . tastovo pisarno. Med potjo je naletel na Ivano, ogledal si jo je dopadljtvo in jo uščipnil v zagorela lica.
XI. Chanatova pisarna.
Pisarna ^notarja Chanata je bila v prvem nadstropju njegove hiše in je obsegala dva nizka prostora. Bila je slabo opremljena s črvivimi predali, popacanami mizami in z nekaj slamnatimi stoli. V prvi sobi je sedel-pišaČ, druga, Chanatovo najsvetejše, ni bila nič lepša od;prve. samo, da je imela še star, usnjat naslonjač.
»Tu sem pomnožil jaz svoje premoženje iu tu bodeš delal tudi ti, moj ljubi sin,« pravi Chanat.
Felibien prikima.                                           .   ,
»Pusti me, že uredim vse jaz,« nadaljuje notar, »vedel sem spretno voditi svoj čolnič, vodil bom tudi tvojega, toda pustiti mi moraš proste roke. Rad{ tega sem pa vzel tudi tebe za zeta, ker si manj bogat, kakor jaz, zato, da se mi ne boš nikdar vstavljal.«
»O, jaz, tast, pustim vam popolnoma proste roke.«
»To hočem takoj videti.«
»Prosim, dajte me na poskušnjo.«
»Povej mi najprej, koliko je nesla vsako leto pisarna, v katetri si bil do sedaj?«
Palese |H*Ed porota v Celivcu.
Kakor, smo; naznanili na kratko, se vrši pred por6to v Celovcu razprava proti monsignaroi Kayserj,u in njegoverriu kompanlonu Palese radi raznih sleparij, katerih sta obdolžena.
Obtožnica se ne ožina sskoro nič na pplom kk:'*alne zadružne zveze v Celovcu, (.. i'' obsega druge sleparije, katera sta     <nv;iš v 'Kavser, in Palese.
•Mor. »por /eiss, k\ bi moral tudi sedeti na . -ni klopi, je pred časom pobegnil.
Iz obtožnice posnemamo to^-le:
Prelat Kayser je začel svoje delo z ustanovitvijo sirotišnice v Feklkirchnu. Pod pretvezo, da skrbi za katoliške sirote, je pobiral milodare in to nabiranje je tako uspevalo, da je dobil na mesec .po 10.000 K. S temi milodari za sirote si je prelat Kayser kupil več posestev, katera je obdeloval s sirotami, tako da ga delavske moči niso skoro nič veljale. Vzlie lepim dohodkom je 1. 1906. pristopil leso-tržni firmi Palese kot kompanjon. Vložil je 60.000 K, ki mu jih je dal prelat Weiss iz blagajne zadružne zveze, ter si izgovoril 5% obresti, mesečno plačo 400 K in polovico čistega dcbička. Firma Palese in Kavser se je spuščala v velike kupčije, denar pa ji je dajal prelat Weiss iz sredstev zadružne zveze. Firma je kupila pre-mogokop Sonnberg za 270.000 K. Denar je posodila Banca Friulana v Gorici. Ker bi se pa podjetje le tedaj obrestovalo, če se investira velik kapital, si je tvrdka od zgoraj omenjene banke izposodila še nadalje vsote. Tako je imela banka končno tir jati 1,100.000 kron. Za poslednjih 400.000 ]e jamčila zadružna zveza.
L. 1908 je tvrdka. sezidala ~v Feld-kirdmu velik hotel in pivovarno. Zgradba hotela je stala 317.711 K, pivovarna pa 497.699 K. Tvrka je kupila v Tribohu parno žago za 38.000 K.
Vtem letu se je začela denarna kriza za tvrdkb. Bogate darove za sirotišnico so večinoma porabili za potrebščine tvrd-ke. Otroci. niso dobivali . -zadosti hrane, stanovanja so bila nezdrava* irt je morala sanitetna oblast opetovano nastopiti. Družba je morala napeti vse svoje moči, da je pokrivala tekoče izdatke. Še niso bile končane investicije za premogokop, in že je bilo porabljenih 1,500.000 K . Od nižjeavstrijske zadružne centrale je takrat dobila družba 200.000 K posojila. V tistem času je celovška zadružna zveza izposodila tvrdki Palese in Kayser ogromne vsote.
L. 1909 Je bila pivovarna dodelana in je dobite sveti naslov: »Anioniusbraue-rei«. Delala je pa le z izgubo. Neka celovška banka je posodila 100.000 K, jamčiti pa' je moral krški škof. Tudi društvo sv. Jožefa in opat na Tančji gori sta jamčila za nadaljne kredite. Dosedanje poslovanje tvrdke Pales^ m. Kayser se more zaznamovati še za trgovsko dopustno. Kmalu se je pa to delovanje izpremenilo v čisto navadno goljufijo: Na zahtevo msgr. Ga-briela Weissa so sklenili z banko Suppan dozdevno -pogodbo. Ta banka je zadružni zvezi ©tvorila konto-korent za več nego* 1,350.000 K. S to vsoto je pa obremenila tudi tvrdko Palese in Kayser. Zadružni zvezi je izdala ibanka tri kontrolne knjižice po 500.000,500.000 in.350.00. K.-Te. takozvane »vložne knjižice« sije pa dala zvsza samo v to svrho izdati, da je mogla goljufati. L. 1909 so ustanovili s pomočjo' •nekega;Wysha angleško delniško družbo in sicer v ta namen, da"kupijo rudokop Sonnberg. Akcijski kapital naj bi znašal 6 milijonov frankov m razventega naj bi izdali obligacij na hipoteke za 7 milijonov frankov. Od teh milijonov naj bi dobila 5 milj. Kavser in Palese kot nagrado, 3,900.000 pa ostali posredovalci. Toda tudi to ni šlo. Toda Kayser je bil zelo'.premeten. Začel je izdajati deleže za obrtna podjetja, ki naj vzdržujejo sirotišnico sv. Antona, in pa zadolžnice o posojilih, katere je obljubil obrestovati s 4% in ki bi bili 1.1912 izžrebani. Ker so klerikalni listi delali veliko' reklamo, je dobil okoli 100.000 K.
Med tem je pa msgr. VVeiss klerikal-119 zadružno zvezo popolnoma. izmožgal. L. 1910 je bila- tvrdka Palese iri Kavser tej zvezi dolžna dvalnpo! mHiJona kron.
žico, glasečo se mr 310.000«. S to navidezno vložno knjižico je tvtrdika izvabila od beneške banki popolare 800.000 lir Posojila, v Curihu pa 300.000 frankov. 10. septembra 1910 je prišel kra'h. Tvrdka je napovedala konkurz. Tvrdka ima, kakor je do zdaj dognano, 1,392.464 K-"-aflrtiv, 5,806.381 kron pa pasiv.                    'f;
. Obtožnica zahteva, naj se Kayšer kaznuje zaradi goljufije^ katero je zakrivil s tem, ker je z navidezno vložno knjižico glasečo se na 350.000 krdh, izvabil izban-ce popolare 350.000 K, od Sporra v Curihu pa 300.000 irankov. Obtožnica nadalje zahteva, naj se kaznujeta Kayser in Palese zaradi krivde in zaradi slabega vodstva trgovskih knjig.
Kayser je rekel, da ni nič kriv, ampak se smatra za žrtev političnega hujskanja, Kay ser .stoji civilno pblečerj pred sodnijo. V svojem' govoru 'je omenjal, kako neznansko je ljubil otroke. Prcmogo-kop Sonnberg je kupil na prigovarjanje Palesejevo. Pravi, da ni nič goljufal; k večjemu da je lagal. Vede se pa prav arogantno.
Državni pravnik je izpraševal Kay-serja dve uri. Ko ga je vprašal, kje je denar, je Kayser odgovoril, da 011 tega ne ve, da pa to tudi ni njegova reč, ampak komercielnega vodsiva. Ravnateljev je bilo polno: v premogokopu jeden, v hotelu jeden, v pivovarni jeden. Državni prav-dnik mu je očital, da je živel jako potratno in fino, kar je Kayserja tako razžalilb, da je drž. pravdniku žugal s pestjo. :    :>*-
Palese je -priznal kot koinercielni voditelj, da se pri kreditnih operacijah ni prav nič spoznal. Seveda je rekel, da on ni bil komercielni vodja ter da o knjigovodstvu ne razume prav nič.
Povedal je, da je imel 1000 K mesečne plače, toliko tudi monsignor Kayser*
Priča dr. Zanetti je posredoval, da je dobila tvrdka od banke popolare na ono dozdevno vložno knjižico 300.000 K posojila, on je rekel, da je bil prepričan, da je bil denar tudi v resnici naložen. Ravnatelj te banke dr. Zioni i:i on sta smatrala Kayserja za bogatina in sta mislila* da je bil denar pri zadružni zvezi dej)or niran, in da je imel le radi tega težkppe, ker ni mogel denarja dvigniti pred 31. decembrom.
Prokurist tvrdke Maurich je bil tudi prepričan, da je bil denar vložen na pno ¦knjižico. Ta priča je tudi izpovedal, daje v knjigah bila velika zmešnjava.
Senzacijo je vzbujala izpoved priče Raucba, ki je posredoval v Curihu, da je tvrdka dobila na ono knjižico 300.000 irankov. Msgr. Kayser je prišel k njemu, da je na knjižico vložen neki fond za sirotišnico v Feldkircbnu. Izrecno mu je Kay-ser izjavil, da je knjižica1, njegova last.
Upravitelj konkurzne mase dr. Po^ menlk je izpovedal, da je en milijon, aktiva in 7 milijonov pasiva. Konkurz je povzročilo društvo sv. Jožefa, ki je zahtevalo, naj se intabulita tteki dolg v znesku 200.000 K. Končno se je pa izkazalo, da to društvo sploh ni imelo ničesar tirjati in da je bila ta postavka fingirana, ker je hotela zadružna zveza rešiti, kar bi se moglo še rešiti. O milodarih za sirotišnico je izpovedal, da se je vsako leto vzelo kakih 100.000 K od teh milodarov ter vtaknilo v podjetje. Sploh pa ni bilo nikakiji, zapiskov.
Tvrdka je sklenila s škofom:-Kalinom pogodbo, vsled katere ibi imel škof neke dohodke od premogokopa. Če hi bilo pa podjetje pasivno, tedaj bi moralo podjetje nositi to škodo. Izkazalo se pa je, da je bilo podjetje od avgusta pa do 1. novembra za 27.000 kron pasivno. In teh 27.000 lK zahteva škof.
V Ljubljani so imeli depot za pivo, ki je obstojal poldrugo leto. Prodalo se je 780 hektolitrov piva ter izkupilo 23.000 kron. Obratnih stroškov je pa bilo 27.000 :K. Bilo je 4000 K deficita. Ravnotako je bilo v Celju in Gorici.                        " ^
. Včeraj so bili zaslišani razni izvedenci, ki so izpovedali neugodno za oba obtoženca. Podgorec je izpovedal obtešže-valno za pobeglega monsignora \Veissa. ZasliŠ«,n je bil tudi dr Brej«...         ¦' <., ¦) ;
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
Na Liubtniu pri Tolminu, bi se bila kmalu pripetila velika nesreča. Pričelo je goreti v podstrešju šole. Neprevidni zidarji so vzidali tram pregloboko v" dimnik. Tram. se je vnel in začel tleti. Od tramu se je ogenj razširil na druge gorljive dele. Ker pa m imel dovolj zraka; ni mogel izbruhniti z vso silo na dan. Nekateri ljudje so videli, da se je dim valil izpod strešnih opek že ob 11. uri dop., a se niso zanesli, da bi moglo biti kaj hudega. Še le ob 4. uri pop. so začeli sumiti nevarnost. Šli so v podstrešje, a niso mogli skozi vrata radi velikega dima, zato pa so Hiteli na streho ter jo odkrili, da so mogli pričeti gasiti. Ko so streho odkrili, je pritajeni ogenj vzplapolal z vso silo. Ze so obuipavali, da je prepozno. Vendar se je posrečilo pogumnim možem, ki so-v nevarnosti za svoje življenje nastopili proti ognju in drugim vaščanorn, ki so z vodo priskočili na pomoč, da se je v dveh urah napornega dela ogenj ukrotil, še predno je mogel napraviti veliko škode. Čast pa tudi vriim tolminskim gasilcem, ki so prihiteli na pomoč uro daleč. Seveda jim k sreči ni preostalo nič opravila več.
Tu imajo zidarji zopet vzgled, kako jim treba biti opreznim pri vzidavanju tramov v dimnike.
Iz Tolmina. — Prijatelji naše.učeče se mladine so priredili v nedeljo, dne 12. t. m. zabaven večer v korist »Dijaški kuhinji« v Gorici. Obširni salon g. župana je bil napolnjen do zadnjega kota. Vrle gg. pevke, kakor tudi 'domači naš kvartet gospodov violinistov, vsi so častno rešili svoje naloge. Gmotni vzpeli prireditve pa nas je kar presenetil: Dijaška kuhinja dobi 207 K 60 st.! Mnogi gospodje so vstopnino preplačali, drugi so poslali znatne svote, ker se niso mogli udeležiti. Srčna hvala vsem!
Iz kobariškega okraja.
Sedlo. — Med otroci do 16. leta starimi razsajajo ošpice, po domače marusk-lje,; v- občitii;. Sedjo.', v;^Q^\^ht~%oiu. Vslecf tčga^je v Sedlu šola zaprta, Pod-belo so jo po treh tednih zopet odprli. Bolezen je začela Podbelo, in se od tam preselila v Sedlo, Homec in StanoviŠča.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Koles, društvo »Danica« v Gorici je
priredilo po občnem zboru v nedeljo izlet v Podgoro, katerega se je udeležilo 20 članov. Pri omizju se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda med člani »Danice« K 9*01. Hvala!
Kolinska tovarna v Ljubljani je poslala družbi sv. Cirila in Metoda velik dar, za kar je dolžnost vseh Slovenk, da kupujejo le Kolinsko cikorijo z ovitkom P. C. M.
Iz zapadnih Brd. — V nedeljo dne 19. t. m. je darovala vesela družba goriških in briških Cirilmetodarjev, proslavljajoč Jožefovo na Dobrovern pri <gasp. župana Šviligoju 8 K 22 v za C. M. I). Denar se je izročil blagajniku briške C. M. podružnice.
Za odrasle in otroke.
NajodiičnejSe živilo za odrasle in slabotne v razvitku zaostale otroke vsake starosti.
PospeSuje tvorite? mišic in kosti, za-braojuje in odstranjuje kakor nobeno drugo sredstvo drisko, bljevanje, Črevesni katar M.
Domače vesti.
Podporno društvo za slov. vlsoko-šolce na Dunaju je razdelilo letos že vsa do sedaj došla darila svojih ¦dobrotnikov, tako, da je bilo primorano v tekočem mesecu vsem prosilcem podpore znižati, mnogim pa celo odbiti.
Prihodnji mesec pa društvo sploh ne bo moglo delrti nobenih podpor, ako društvu ne ostanejo zvesti stari dobrotniki in ne pridejo tudi novi darovalci na pomoč.
Uspešno delovanje društvi se razvidi iz tega, da Je v zadnjih petih mesecih
razdelilo med zares potrebne in pridne :dijake nad 8000 kron; sedaj pa žalibog ne more svoje naloge dalje vršiti brez pomoči slovenskega občinstva.
Darove sprejema blagajnik Ivan Lu-zar, nadrevident juž. žel. v p. Dunaj III. Reisnerstrasse 27.
Promocija. — Danes, dne 21. t. m. je bil promoviran na staroslavni Karlo-Fer-dinandovi češki univerzi v Pragi starešina slov. akad. društva »Ilirije« g. Rudolf Ravnik koroški rojak, doktorjem prava. Iskreno čestitamo!
Odlikovanji. — Okrajni sodnik in sodni predstojnik v Puli Spiridion Peru-čič in okrajni sodnik pri višem deželnem sodišču v Trstu dr. Rudolf baron Rinaldi-ni sta dobila vitežki križec Fran .losipo-vega reda.
Dramatični večer, ki se bo vršil v soboto, dne 25. t. m. v »Trgovskem domu«, obsega sledeče točke: 1. Zaje: Ouvertura'k operi »<iraničarji, godba; 2. »Maček«, burka v 1 dejanju. Režiser Kla^ vora; 3. Fall: »Mala pimčika«, godba; 4. ^Pokvarjen svet«, ženski kuplet; 5. Smetana: »Prodana nevesta«, godba; 6. >Raztresenca«, veseloigra v 1 dejanju; Režiser Škrabar in Klavcra; 7. .laki: »Potovanje po Kranjskem«, godba; 8. »Zadnja dva goldinarja«, burka v enem dejanju. Režiser Škrabar. Iz posebne prijaznosti sodeluje g. Klavora iz Tista. —- Začetek ob H. ii'."'i zvečer. Vstopnina: Fotelji K 2; sedeži I.—Ml. vrste K 1 '50, IV.—VIII. vrste K V—. Sedeži na balkonu K 1'50, sedeži na galeriji K 1'—. Stojišča po 60 vin.' vin. Dijaki in kandidatinje 40 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi dramatični odsek (j. S. M.
Lokalne železnice. Kje pa je naša go/ska železnica? — Železniški minister idr. (ilombinski je naznanil v parlamentu, da je izročil finančnemu ministerstvu vladno predlogo glede zgradeb lokalnih železnic, za katere je proračunjena svota 2.33 milijonov K; 70 je takih železniških črt. Med temi je tudi železnica iz Gorice v Červinjan. ki bo stala 8 milijonov K, ali med temi zaman iščemo tako potrebno gorsko železnico s Sv. Lucije do Kobarida ter do kranjske meje. Tudi na kranjski -.strani ni ne duha ne sluha o črti Vrbnika-Idrija.
Kako se je bahal Šusteršič.ker je glasoval za kredit za mornarico v znesku 320 milijonov K. Da bi bili Slovenci vsaj kaj dobili zato! Tako potrebna je Slovenija lokalnih železnic, ali pri 233 milijonih, ki jih izdajo za nove črte, ostaneta Kranjska in Primorska praznih rok.
»Gorica« je nas napadala, ko smo rekli, da kdo ve, kdaj pride na vrsto gorska naša železnica, ker se ©radi sedaj mnogo in mnogo manj potrebna iz Gorice v Červinjan. Kako smo imeli prav, se je poka-izalo sedaj. Polno lokalnih železnic se zgradi. 2S.i milijonov bodo stale, ali med temi ni tako potrebne gorske železnice. Bog zna, čez koliko let se stori znova kaj za lokalne železnice, ker najprvo se izvrši sedanji program.
Kaj pravi k temu dr. Gregorčič, ki »gradi« gorsko železnico že od leta 1893. dalje?!
Osebna vest. — Policijski poročnik Ivan Putrih v Gorici je avanzirai za nad-poročnika rn nadzornika v X. čin. razredu.
Včeraj so pokopal! v Gorici asistenta c. kr. drž. železnice, g. Koksa. Pogreba se Je udeležilo jako mnogo občinstva, pred vsem železničarjev. Pokojnik, ki je dosegel starost 27 let, je bil priljubljen uradnik.
O pritožbah glede ljudskega Štetja je govoril v proračunskem odseku notranji minister VVickenburg. Priznal je, da se je napravilo pri letošnjem ljudskem štetju toliko napak (bolje: sleparij!), 4a bo treba pred prihodnjim ljudskim štetjem na podlagi izkušenj temeljito preštudirati, po katerih načelih naj se napravi ljudsko štetje. -— Na to moramo reči, da je imela vlada že dovolj Časa preštudirati to vprašanje, saj ve, kaj se je godilo pred 10 leti, kako so sleparilj Lahi in Nemci s tistim »občevalnim« jezikom. Ali vlada ni storila ničesar; ostala je ;ri občevalnem jeziku ter se ni nič ozirala na resolucijo državnega zbora, da naj se vrši ljudsko štetje, po materinskem jeziku. Ministrove besede so le pesek v oči prizadetim, češ, potrpi te za sedaj, bo pa za 10 let bolje! Vlada je izdala bdredbe in določila kazni
95
za prestopke, aH vse to je le na.papirju, še ne zmeni se viada za stotere krivice prizadjane Slovencem ob ljudskem štetju od strani tujcev tuMTtam. — Kar se tiče Gorice, nimamo volje čakati zopet 10 let, da taikrat nas zopet osleparijo, ampak zahtevamo, da se letos dožene, koliko je v resnici Slovenpev v Gorici ter se kaznuje vse o^-'"'»ki^d'\^Uii^Jt^'p^i. ^jjflflskpmr štetju.                               **  •***••- •
Deželni muzej in slovenščina. — V deželnem muzeju, ki se nahaja na Kornu, je slovenščina čisto po Pajerjevo potisnjena V kot. Kdor vstopi iBahodi piLtem muzeju, dobi utis, da je v laškem muzeju ne pa v muzeju dežele Goriško-Gradiščan-ske, v kateri tvorijo večino prebivalstva Slovenci ter bi moral biti temu primerno upoštevan slovenski jezik v vseh deželnih zavodih. Od slovenščine je le še nekaj ostankov iz starih dobrih časov, pri kaki živali so trojezični napisi, darovi n. pr. pa so že lepo po laško napisani. Vsa uprava je seveda laška. — Ko so prenašali muzej na Koren, takrat je bil čas, da bi se bili v deželnem odboru slovenski vrli možje zganili ter zahtevali pravice slovenskega jezika v tej deželni instituciji, ali kdo se bo brigal za take malenkosti! Možje S. L,
5.   >piskajo na take pravice slov. jezika, molčijo; če se jih prime za useša, pa za-kričrjo: a jej, pustite nas, smo v manjšini!
Glasbena Matica iz Ljubljane priredi 25. t. m. velik koncert v Opatiji zvečer ob 9. uri v veliki dvorani hotela Kvannero.
Pevski zbor »Glasbene Matice«, bro ječ do 190 pevcev in pevk, bo izvajal hrvaške in slovenske narodne pesmi in novejše moderne izvirne skladbe. Izvajala se bodo dela Adamičeva, Krekova, Ferjan-Čičeva, Aljaževa, Jenkova, Juvančeva in Schwabova. Sodeloval bo orkester kopališke godbe iz Opatije. Udeležniki iz Ljubljane se odpeljejo s posebnim vlakom ob
6.  25 min. zjutraj ter pridejo na Reko ob 1 2ll uri. Udeležniki se nastanijo v raznih hotelih na Reki. Popoldne se -priredi vožnja s posebnim po nikom po morju. Zvečer ob 9. uri se v A koncert, za katerega se kaže povsod velMco zanimanje. Po koncertu se vrnejo udeležniki s posebnim pomikom zopet na Reko, kjer prenoče. Dne 26. dopoldne je izlet na Trsat, kjer bo v župnj cerkvi sv. maša, popoldne ob V24 pa koncert na Sušaku. Zvečer ob 1 /$ povratek s posebnim vlakom v Ljubljano.
»Jupe culotte« v Gorici. — V nedeljo smo končno videli na uKci ženske v hlačnem krilu, oziroma v hlačaii. Dve v hlačnem krilu je poslala na promenado opoldan tvrdka Medved, dve v hlačah pa tvrdka Steiner. Sodba o hlačnem krilu je bila *- da je deeentno ter se tak kroj udo-maL Oči večine občinstva pa so bile obrnjene na gospodične tvrdke Steiner. Zgodilo se r:i nobeni nič, marveč se je obnašalo občinstvo povsem dostojno. Gledali so jih in sodili, drugače so imele popoln mir. Mnenja ženskega sveta so deljena: ene so za hlačno krilo, oziroma hlače, druge odločno proti.
Don Mosettig v Gorici je bil obtožen, da je hujskal šolske otroke proti učiteljem, da jih je bale učil, naj jih napadefo s palicami; vse to na izpoved dveh učencev, pon Pieri iz Stolne cerkve je bil včeraj obsojen na-tGO K globe.
Laški klerikalci imajo zavetišče za otroke. Magistrat je pa proti temu napravil sJično občinsko zavetišče. Mosettig je baje rekel proti nekaterim dečkom, katerih ne pustijo mestni očetje v klerikalni »Ricreatorio«, da »zaslužijo učitelji, da se vzame poleno ter da ž njim učiteljem po glavi.«
Kar Pajer noče.... Ravnatelj dež. umobolnice ni psihiater, vendar je dobil to službo, ker je v sorodstvu s Pajerjem. Pravijo, da mu je deželni odbor nakazal 10.000 K 'plače in 2000 K stanarine vsako leto, v natečajnem razpisu je bilo določena pa svota 6000 K. Pravijo, da vrši ravnatelj še dalje privatno prakso ter je Še vedno primarij pri usmiljenih bratih. Seve v norišnici ne bo imel kaj opraviti!
— Kar Pajer hoče___da bi se njegovi
volji kdaj uprti n. pr. hrabri poslanci-od-borniki S. L. S., na to še misliti ni, pa če to tudi stane deželo tisočake! Tako je, ker— »vsmo v manjšini«.
Pomanjkanje duhovnov sta kriva — »Soča« tn »Primorec«. — Iz Vedrijana nam poročajo, da je gospod vikar v svoji
pridigi zaklical, da pomankanja duhovnov sta'kniva »Soča« in »Primorec«. No, glejte, kako mogočna sta ta naša dva lista. Včasih jih devajo v nič, da ne veljata nič, da se nobeden človek v deželi ne ozira na to, kar pišeta naša dva lista, aH tu se je zopet oglasil vikar, -ki je priznal »Soči« in »Primorcu« veliko moč, tako veliko, *<fe »sttt-rvftpečila -eelo, pomanjkanje duhovnov. Kaj bo, če ta moč še naraste?!
Redarja je napadel Podturnom neki neznan človek. Hotel mu je vzeti sabljo in revolver. Redar se je branil s sabljo. Napadalec je ušel menda nekoliko ranjen.
Padel je 12 letni deček Henrik Šole, ki se je igral z drugimi učenci, na poti med ulico s Studenca in ulico Lnigia. Padel je na kamenje ter se nevarno poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico.
Kokoši kradejo neznani tatici. Obiskali so hišo Drožičevo na Rafutu ter pobrali 5 kokoši in 1 petelina.
Biclkelj je našel na poti v Doberdob voznik Martin Boltar iz Gorice. Bieikelj je iz Puchove tovarne.
Našel se je lovski pes. — Lastnik psa naj se zglasi v Št. Andrežu pri g. županu Lutmanu.
MpolcL .T.apoS uaunestrik, lipidor Narout taj-*mk,.Karol Kulot namestnik, Alojzij SlaT " <mič rednik, Ferdinand Lipuš 'namestnik, Josrtp Molar in Anton Cemigoj ml. pregle-dovalca-računov. V razsodišče so hili-izvoljeni sledeči gg. Andrej Fajt, Gašpar Hvalic, Andrej ZavadAav, Peter Gruden. Iva« Zvanut.
,. Kol. društvo »TBrda« na Dobrovem priredi dne 30. aprila svojo društveno ve-5 seljco s cestno diirko in pešhojo.
: Kol. društvo »Brda« na Dobrovem. — V nedeljo.dne 9. aprila se priredi prvi društveni izlet, kar naj blagovolijo vzeti člani na znanje. Podrobnosti se objavijo pravočasno. — Opozarja se pri tem, da kdor še ni ponovil legitimacije za prekoračenje meje, naj stori to čim preje. Zglasi naj se pri društvenem tajniku g. Viljemu Šfilio;ojii na Dobrovem. Zdravo!   . . -
Sokolji tfesh)1k-
h Kojskega. — Odsek goriškega Sokola v Kojskern, je imel prvi redni občni zbor dne 12. t. m., katerega se je udeležilo okoli osemdeset oseb, izmed teh šestdeset bratov Sokolov. Izvolil se je novi odbor, kateri obeta, da se, bode potezal za procvit Sokola z vso močjo. — Izvoljeni so bili v novi odbor sledeči bratje: Predsednikom br. Anton Jančič, podpredsednikom Feri Ivan, tajnikom Lenardič Josip, blagajnikom Zuljan Maircelin, -načelnikom Jančič Albin, podnačelnikom Fi-gar Bogomir, namestnik Jančič Vid, preglednika računov: Peršolja Peter, Hu-tnar Ivan.
V veseli družbi kolesarskega društva »Danica« se je nabralo v Podgorl za tamkajšnjega Sokola na predlog g. Slamiča 4 K 05 v. Hvala darovalcem!
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti,
Občni zbor »Kmečke posojilnice« v Prvačinl se bo vršil dne 2. aprila v hiši št. 16 z dnevnim redom: 1) Poročilo na-čelstva; 2) odobritev poročila in računskega sklepa za leto 1930, 3) razdelitev čistega dobička, 4) volitev načelstva, 5) volitev nadzorstva, 6) raznoterosti.
Davek na alkohol. — Po prejšnjem ministra Bilinskem zasnovani davek na alkohol se bliža uresničenju. Davek utegne prinesti državi do 200 milijonov dohodka; v prvi-vrsti se ga porabi za mornarico in vojsko.
Natakarji proti napitnini. — Natakarji v Budimpešti niso zadovoljni z napitnino. Hočejo* da se napitnina odpravi pa da se jih pošteno plača; da naj se jim primeren odstotek od vsega dohodka po gostilnah in kavarnah. Imeli so tudi shod, na katerem so razpravljali o tem vprašanju.
Zvišanje kole kovine in pristojbin. — Kolekovine in pristojbine so pri nas mnogo večje nego marsikje drugje. Koleko-vina se mogoče uvede pri onih sodnih rečeh, ki so doslej proste kolekovanja, pri nekaterih, ki se kolektrjejo, se mogoče zviša. To študirajo sedaj po besedah finančnega ministra, ki predloži o;*em v kratkem gotov načrt.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da se je vršil H. redni letni občni zbor preteklo nedeljo ob precejšni udeležbi. Društvo je imelo 24 sklepčnih odborovih sej. Priredilo je 14 izletov, 3 dirke in veselico. -Društvo je imelo K 367'40 dohodkov, K 235'05 izdatkov, čisti preostanek v gotovini znaša K 132'35. Društvo ima skupno imetje v inventarju K 331'20. Skupno,stanje društva »Danica« znaša K 463'55. Kakor se razvidi, je društvo v vsakem oziru napredovalo, ter šteje 175 pravih in ?9 podpornih članov. Predsednikom je bil izvoljen z vsklikom prejšnji predsednik g. Franc , Batjel, V odbor so bili izvoljeni enoglasno vsi prejšnji gg. odborniki: Vinko Valie 'podpredsednik, Alojzij Schiwitz blagajnik,   Leo-
Politični pregled.
r Vproračunskem odseku včeraj je poročevalec Schmid predlagal na navtičmi akademiji v.Trstu nemške paralelke. Sta-nek je poročal o tem, da se veliko stori za nemško ljudsko šolstvo v Primorju, posebno v Trstu in Puli.
Italijansko ininlsterstvo Luzzatti je odstopilo, kar je v odseku za reformo volilnega reda glasovalo nekaj poslancev, ki drugače podpirajo vlado, proti predlogu odseka, torej proti predlogu vlade. Ustavnost umejo drugje druigače, kot jo umejo Binerthi v Avstriji.
Prva poslanka na Norveškem. — Iz Kristijanije poročajo: 17. t. m. je prišla k seji Stortinga prvič gospodična Ana Rogs-dal/ki je izvOKena za poslanko. Pri seji je bilo navzočega mnogo občinstva posebno žensk. Predsednik je v toplih besedah pozdravil prvega ženskega parlamentarca. Vsi poslanci so poslušali stoje njegov govor. Predsednik je naglasa;, da se sedaj še križajo mnenja o nalogi in poklicu žene, ali prihodnjost pokaže, da je sodelovanje žene v zakonodaji koristno za narod in državo. (Živo odobravanje). Tudi ministerski predsednik v krogu ministrov je ; pozdravil v izbranih besedah g.Čno Rogsdal. Ta je dobila z raznih strani brzojavne pozdrave ter mnogo Šopkov cvetja/
Srečna Romunija. — Pri otvoritvi parlamenta 20. t. m. je rekel kralj v svojem prestolnem govoru, da so državne finance tako ugodne, da bo mogoče izvesti razne reforme.
Španija in Vatikan. — Vatikan zahteva, da se španska vlada domeni s kurijo, predno predloži parlamentu zakonski načrt o verskih družbah. Canalejas pa predloži načrt parlamentu, kakor je že naznanil, ne da bi za to poprej poprašal Vatikan.
Spor med Rusijo in Kitajsko. — Spor še>(ni poravnan. Zadnja nota ruske vlade, ki se naslanja na določbe pogodbe iz leta 1882., je razburila Kitajce. Člani najvišjega sveta so zborovali opravljeni v žalnih oblekah. Nameravajo izdati manifest na'ljudstvo s pozivom, da reši domovino. Princ-regent je rekel, da naj bi najvišji svet odklonil ru9ko noto, »ko je Kitajska pripravljena na vojno. Svet mu ie povedal, da ni pripravljena. Prine-regc ; je radi tega omedlel.                               ,
Pred   cesarsko palačo v Pekingu se zbirajo množice,   ki zahtevajo, naj skliče j-vlada ljudski zastop, da se izreče za voj-no(z. Rusijo.
, Uprava ruskih železnic je zaplenila ¦7 vagonov polnih pušk in inuniciie, določenih v Zizikair, Kitajska se je udala.
Veleizdajniški proces v Dalmaciji? — »Hrvatska kruna« piše: »Državni višji pravdnik Cipicco se je povrnil z Dunaja. Njegov brzojavni pokirc na 'Dunaj je dal povoda različnim glasovom in kombinacijam. To tajinstvenost 'je povečalo tudi dolgo bivanje   namestnikovo na Dunaju.
Nekateri.;.vidfo, f§ !drag{;;>v{ele|^a|nišlci proces proti Spboiu^in to proti| oniml'v Dubrovniku; država,ima baje v, rokah silen materija!, h bbtežuje 'nekatere duirovni-ške Srbe. Ta proces je naznanil tudi sam »Dubrovnik« pred 3 ali 4 meseci. — Drugi glasovi pravijo.,', da je bilo bivanje višjega državnega piravdniika na Dunaju v zvezi s procesom,, uvedenim v Dubrovniku proti nekaterim Hrvatom radi demonstracij v Oružu proti mornarjem iz Italije. Oni Hrvatje so bili obsojeni, oni Italijani pa so žalili ob oni priliki Avstrijo in našega' Vladarja pa.' jih niso 'prijeli. — Največ pa se misli na iiov »veleizdajniški proces«.         '               ¦¦....
Dama
kater* skrbi za sdraro kozo in hoCe ie> eliti te peg ter ohraniti nežno in mehko koto ter belo polt, ;       se umiva le c
liljinim mlečnim
,. milom  (ziutnka konjiček)
" trrdke BerjMann A drog
Tesohen M Elbl. , v
Kow*4'po 80 vin. se dobi "t
Tseb. lekarnah, mirodilnio&h
in prodajalnah narfomov.
Razne vesti.
Svedrovci v Trstu, — Tvrdka Atiliij Depaul, izdelovateljica likerja,, ima svoje skladišče m pisarno, na nabrežju Pesoa-tori štev. 6. Ko so v soboto zjutraj uslužbenci odpirali vrata skladišča, «so videli, da so že odprta. Vstopili so; tu je bil sifcna» Sen nered. Blagajna ipa je bila prevrtana na zgornji strani; tatovi so odnesli 500 K v bankovcih, vrednostne papirje so pustili v miru.
Odprli 'pa so tudi nekoliko steklenic mairsale, konjaka in finega šampanjca ter si privoščili dobro kapljico. '
Roparski napad v Trstu. — Sinoči je uapadei natakarja Kokelina v ulici Oro-sada neki neznanec, udari, ga je po glavi, ga omamil' ter mu preiskal žepe. Napadalca so prijeli. Imenufe se Iv. Kersbn iz Trsta.
Dva   zrakoplovca   ponesrečila.   —
Balon »Dusseldorf«,   ki se je dvignil   v
Krefeklu, je vrgel veter v jezero. Voditelj
balona je utonil, spremljevalec je ranjen.
(Dalje na četrti strani.)
?
Kaj   predstavlja   Benjamin  V izložbi tvrdke J. Medved
Zadnjo modo o oblekah  za
gospode -¦ Sollfto o kroja ha-
ftor o baroah blaga
Obleke Benjamin so o oellkan-shl izberi in raznih cen.
Vsak, ki si namerava nabaviti za pomlad obleko, naj si prej
ogleda obleko Benjamin v
trgovini
J. MEDVED
GORICA.
se
r>a i tečajev1 •
in za ječmen. Isti se nahaja v Rlhen-berku za gradom.
Natančneje se izve pri lastniku v Gorici,
..";..,:.... >Yia Aquilea, fcj. 8.
, izpoinujte suojo narodno dj^
so. C in. m.!
Liu4sko štetie v Švici. — Nemški karitonr štejejo • po zadnjem ljudskem štetju 2.591.574 prebivalcev; francoski -kantoni 867:310; laški 277.801. Nemški kanto-nrso narasli tekom 10 let za 13.20%; francoski za 10.80%; laški za 14.20%. Na km2 pride v nemških kantonih 129 oseb, v francoskih 11, v laških 28.
Ljudsko štetje na Španskem. — Španija šteje prebivalstva 19.503.068. Pred 10 leti ga je bilo 18.607.000. Madrid šteje prebivalstva 845.405. Na kvadratni kilometer pride na Španskem 39 oseb.
»Mesegen« vojak. — V Bukarešfu služi vojak Jurij Aleksamlrescu. Vsako noč, ko odbije polnoči, se vzdigne s postelje ter se vspne na streho vojašnice in koraka potem po strehah okoli do ranega jutra. Poskusilo se je vse mogoče, da bi se moža ozdravilo, pa vse zaman. Imeli so ga v bolnišnicah aH tudi tam se je znal izviti neopazen, da je šel na svoj Običajni ponočni sprehod po strehah. Okoli vojašnice se zbira ponoči vse polno ljudi, da gledajo »mesečnega« vojaka.
Ob kronanju angleškega kralja bo po-čivalo vse delo. — Kronanje angleškega kralja Jurija se bo vršilo 22. junija. Ta dan pade na četrtek. Narodni prazniki bodo od 22. do vštetega 25. junija. Tačas bo počivalo vse delo po angleških deželah, prodajalne, tovarne bodo zaprte, šole bodo imele počitnice, pošta se bo razdeljevala samo jedenkrat na dan.
Dvoboj na Korsiki. — V i^ri sta se sprla v Sarteni dva kmeta ter pozvala drug drugega na dvoboj s samokresi. Streljala sta tako divje in toliko časa, da sta obležala oba mrtva. Kaj stori strastna igra!
Otrok in revolver. — 14 letni Gustav VVhirtieim na Reki se je igral z Bro\v-ning-revolverjem. Kar nakrat se mu sproži in kroglja mu obtiči v trebuhu. Umirajočega so prenesli v bolnišnico.
V Afriko po življenskt eliksir! — Neki A. E. \Vaite piše v »Oocult Revie\v«, da je neka gospa, njegova prijateljica dobila v posest formulo »živltjenskega elik-sirja«! Zapustil jej je to formulo neki gospod, ki je ponesrečil ter moral umreti. Tega je vse občudovalo zbog lepote in večne mladosti. Sestavini deli tega eliksir-ja, neke trave, ki se jih mora nabrati ob določenem času, se dobijo samo na nekih skoro nepristopnih bregovih Afrike. Gospa je odšla v Afriko ter po velikih težavah in trudapolnem iskanju našla one tra-vice. Ko se je vrnila domov, je poskusila eliksir najprvo na sebi. Lice in telo se jej je pomladilo, dobila ie polne lepe črne lase. Potem je ponudila eliksir nekim svojim prijateljem. Neki stari gospod, katerega so kosti bolele, da je mislil le na smrt, je mogel po zavžitju eliksirja iti na lov -v Afriko.....Škoda le, da list ne pove naslova one dame!
Slovenci v Celovcu. — V Gelovcu so našteli samo 554 Slovencev. Priglasilo pa je slovenski občevalni jezik nad 10000 oseb, ali na magistratu so jih požrli kar na. tisoče ter izkazali samo 554. Vlada lepo molči k tej nemški slepariji.
Gimnazijskega   ravnatelja je ustrelil
pd&jski dijak WrzesniewskiJ učenec 8. razreda na gimnaziji v Kielcih. Ravnatelj se imenuje Atanazijev. Dijak je bil član ta'jne zveze poljskih maščevalcev.
Kako obsojajo slovaške liste na Ogrskem. — Slovaški list »Slovenski Tiz-djenjik« je imel zopet posla s sodnijo. Lani je priobčil članek, v katerem je povedal, kako samooblastno postopa neki uradnik Julij Filberger v Tiroluki v Nitranski žu-paniji. Uradnik je tožil in dopisnik je prišel pred poroto v Budimpešti. Sodnija niti ni dovolila dokaza resnice, porotniki pa so poslušali zvesto madžarskega uradnika, ki je rekel, da v narodnostih krajih ni treba uradniku, da se drži postave, marveč treba mu je četudi proti postavi varovati madjarsko-narodne interese. Porotniki so obsodili dopisnika Gustava Valaška na 2 meseca zapora in-400 K globe.
Ivan Maroni - Gorica
ulica Arissto Mattioli
goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu iti iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah.
Spreime se kakorSnokoSI delo.
Jako zanimiv,   zabaven in poučen
Štev. 507.
Oklic zniževalne dražbe.
list s slikami i«
TEDNIK",
ki izhaja   vsak petek,  ler slane  četrt letno le 1*80 K. Zahtevajte ga povsod!
Naročite ga in inserirajte v njem!
naslov: Hnstnroani tednik, Ljubljana
Bil pesnik mlad je, plavolas, je hotel priti na Farnas, a s čevlji teškimi ni šlo,. za tako pot so le
JHO!"
Dne '.26. t. m. od 3. do 5. ure popoldne se v obe. uradu v Kojskem odda gradba - poprava obe. pokopališča .v Šmarlricm, župnišča v Kozani in cerkve sv. Križa v Kojskem.
Pogoji,   načrli in stroškovniki šo v obč. uradu v Kojskem   na   vpogled.
Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti 5% varščine.
Županstvo Kojsko
župan:
Obljube** > '
Stojte!
Kdo ne pozna tvrdke
Stgjtel
en. 9?
JO i                                      1VUO   lit*   pU&UM   IVIUK«                                        *~*\
Kerševani «& Čuk
Stolne;« trgn CPfazia DnumoJ u GORICI št
Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Vicloria šivalne stroja, ki so najboljši, najcenejši, ijajtrpežnejši in najlažji, ter delajo še po 10 letni uponbi brezštimno, hitro in točno. Original Tictoria šivalni stroji so se priljubili vsem   šiviljam, krojačem  in drugim. Vsakdo  naj si  ogleda pred nakupom šivalnega stroja »ORIGINAL  VICTORIA"  šivalne  stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno,   z Original • Victoria šivalcimi Stroji se  izvršuje  vsakovrstno  umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamoreznice, stiskalnice, drozgalaice (stroje za mastenje grozdja, pluge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko
ki;kši:v\\i & čuk,
ki jih sama izdeluje. Puške, samokrese, drugo oeigijsko orožje, streljivo.   - Velika izber
gramofonov, Oaie na obroke,
CENIKI
_^               .*_«•                 se razP°siljajo zastonj. -
m?m^m%mfjmmm&&^
a
;,Goriška IjucMka posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni hlil, Gosposka ulico Li, 7, I. narfstr.) — Tolcfcn I«. 78.
Ka,čaa poitoe hranilnice Štet. 837.315.
Na občnem zboru dne 30. aprila 1910. se je določilo:
Hranilna vloge se obrestujejo po 47,%. Stalne večje vloge ? enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5.7» %• na varščino ali zastave in na menjice po 6% .
Glavni doleži se obrestujejo koncem leta 1900. s 6%.
Stanja 31. dec. 1909.: Zadružnikov 1891 z deleži v znesku 85.374 kron. —= Hranilne vloge: 1,654.661-17. Posojila: 1,643 638-. — Reservni zaklad: 91.740*59. — Vrednost hiš: 354 416-72. . .          ,       ...
S
I
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino tč vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te bomo SbVenci  za Vselej
le hlapčevali tujcem.
SloTsiste M*e! PostfijtB lin iz te lonte trame! IAM js izmteg. Cene olip! n^ »pecijaiite«>5 Caprasok - Koza s solncem. *"!*L I™?16'
l|
J
-ji
aaa
^^
092111
34