ST1V.—NUMBER 259l Chicago, lil., sobota, 3. novembra (Not. 3). 1923. i narodne ie^Todll»^., «I «teliti SZS reparaaijeks ton, f ferenoa. foaoAMMJMnnmtKJ VMTVAMJVOjm* mostljiv pbkpad. Waahington, D. O- Govor, ki «je imel francoski ministrski E^ednik v Neveren dne 1. no-;«brt, je zaustavil ameriške pripne za mednarodna konferenco, E bi nsj dognala, kolika je Nem-jm v stanu plačati Franciji. Ministrski predsednik Polacsrt Kitevs, da bi se moriji isvedenci ejiti v določanju vojna odškcd-nine le na to, koliko.more Nemčiji plačati sedaj, kar pomeni prav arsel curek naaairt ameriške administracije. To je ustvarilo v administra-lijakih lurogih mnenje, da se A-aierika le bo vdeletila repara-sijske konference, če vatraja Frtneija pri tem,, kar zahteva v sjenem imenu njea fnmistrski predsednik Poincare. Amerika je privolila v to, dc ae vdeleži reparacijskih pogajanj pod pogojem, Če jznova precenijo isvedenei plačilno moč nemške republike ter dolottjp celo vojno odškodnino na podlagi tistih dognanj. Kajti le potem bi bilo spati na končno poravnavo med tvropakimi narodi. " Ničesar dobrega pa bi se ne dalo doseči, Če bi konfercnes dognala aamo, koliko je Nemčija v atanu plačati sedaj. "To se skoro ne isplača," je dejal neki uradnjkjaš« admini Sedanja Poincarejivu ta k tik s je še bolj trmasU in cvirsjoča, kakor pa je bila Uktiks Ustih, ki ao zmašili veršajlako mirovno pogodbo. Če bi sedaj ne določili reparacij, ps utegne priti pozneje tisti ¿•s ko bo prenareditev cele po-fodbe nujno potrebna. Ameriška in angleška vlada ata sprejela načelo, da sa "ae da •krčiti reparacij, ki jih je dolina Nemčija Franciji, Belgiji in Italiji, br^z privoljenja pravkar imenovanih dežel. To bi se dalo doseči na skupni konferenci, o kateri pa ne mara, kakor isgle-da, gospod Poincare ničesar slišati. London, Anglijs.—Vest o sls-hem vtisu, ki ga je naplavil Poincare jev govor na administracijo * Wsshingtonu, je dospela v Lon don preposnej. da bi našla uradnike v vladnih departmentih. A-h gotovo pa bo povseošils skrajno razočaranje, ko se raznese n>ed uradnimi krogi, • Ce bi ee ameriška sdministrs-"dej premislila ter odpovedala avojo vdeležitev na rspsra-eijaki konferenci, potem je pa-dec nemške vlada skoro neisogi bes. Ali ims angleška odklonitev priznsnja porenske republik» kaj po*ls s n «spravljivim tonom v Poincarejevem govora, ali ne, te-K» ae ne da še ugotoviti. Ali prav lahko m ae napetost med Anglijo in Franeljo selo poostri *a*tran toda. Kolikor fle doslej znanega, kar govorllf Poincare v Neversu «tremi nitgova trmoglavost pred VM|n uftemile cilji» I rvuV — Dognati M bilo, ke-j/ Nemčija v stsnu plačati Francoska trma je podrla upa nje na prisostvovanje Amerike na reparseijski konferenci. Senator Hiram Johnson svari ameriško ljudstvo pred zapletljaji z Evropo. Narodna protiprohibičns iveza napovedala vojno Pinchotu. Oklahomski governer Walton ipred senatskim sodiščem pobija obtožnico. Nov uspeh v radijobrzojavu demonstriran v New Yorku. . 2 < Inozemstvo. Stresemann, ki leži bolna* j** sprejel zahteve socialistov, l^ipub-ličanske čete zapuste Saksonsko In nastopijo proti Bavarcem, i ■ Nemšl|i ekskronprinc je baje že V Nemčiji. • X ' Nemški magnat Krupp podpisal mir s Francozi v Porurju. Zmaga socialistov pri občinskih volitvah v Ldhdonu. Potres na Kavkazu. ZdruAsna države imajo osi hsM izvedencev v Parizu, U 'opasaf jo'. Öe šs sedaj na vodo, kolU0u. ____ je Nemčija v stanu plačati, agj Obehsterlh strank. — "Ne vem, odidejo domov. ÖBMU ZOPIT DOLOOVHI 'IS-VEDKNOB^Öl^NMO BM Hhmmhmhwwmmmmmmmmtmmmfmmmmtmmmmrn^' KOMU SLUŽIJO RBPUBLI yUHOt IM D1MOKÄATJ* J Washington, P. C. — (Fed. ) — Harry Siaelair, naj ečjl oljni kralj sa Rockefeller-jem, je dejal sadnje dni pred senatskim odsekom, ki pralskn-je oddajo javnih oljnih aem-'Ijišo privatnim družbam, da je prispeval v kampanjske sklade 4nj MOGOČEN KORAK RADU0BRZOJŠVA keliko sem dsl republikancem in demokratom v volila« sklade, toda dal sem obojim, ker smatram obe stranki aa potrebni v našem političnem življenju/' ao bile njegove jmačilne besede. Oakland, Oal. — Na nekem stanku tukajšnjega kluba ja sa» . nator Hiram W. Johnson, ki jji maesas wiaa ASimvtfA Ml noizproaen nasprotnik ameriška» VIRRFEIROvSTvO NA mu vmešavanju v evropske homA- ... mimi! t i je, obrazložil svoje misli, ka» HLINIVin. morejo Združene države pomaga» ■ ' — ti v določanju, koliko je Nemčija Filipini. — Filipinoi s« V J^ttM «hirajo v San Fernendu, pokrajl- -Pred kratkim je bil najprat, pam kcr ho6ejo wgwl kanejši mož angleške države med ^ dru4tv0 yaoroll iPlkih £ ui * u *ninnfeinovcsv' s geslom Vss sa "On je bil znamenit angleški ¡noe vojni ministrski predaeduik. V ^ ¿to in sto rssnlh voditeljevi taktnih frazah je isjavH, da nt ^ lmlJo T nk§h ^ „^ Jemati. «Ui.1 mmI») ha nn fi^nik nnrtV. . . _ . . . .«. n.iu Stresemann se j» podal socialistom. Zvaaaa nemška vlada ja pristala, da sa iajtntno stanja na Saksonska» odpravi in da sa odpokl^ajo ivoina ¿ata ia rdača driava ter poiljajo aa Bavarsko, kjar monarkisti in fašist t* mob i I ¡sira jo tvoja pristaša. Okrog 50,000 mol sa poni«« proti bavarski maji. Finančna kriaa na ia obnovila in načrt vlado aa pra-hrano ljudstva ja padal v vodo. KMPP PODPISAL MIR h S FRANCOZI. Breržični sifnal ja švigal pad Mew Yorkom in Varšava ssm iatja dvajsetkrat s brslno tolnč-ne svetlobe. — Eksporsr na Arkiiku čiU časopisa v Ohica-. ga s pomočjo radija. New York, N. Y. — Rev^ucio-nairen^Jiorak v razvoju radi jo-brzojava je bil storjen 1. novembra, ko je redijo signal švignil dvajsetkrat semiutja toed New New Yorkom in Varšavo na Poljskem bres operatorja na tej In oni strani. Signal je trajal toliko bila is&psne enariij ......... m »i-1 prišel semkaj po političnih oprav kih, nego le na zabavo. " Pehaje se sa zabavo se js od-| pravil na kar najutrudnsjšo potovanje. "Kar najlepše nanj je poveddl, da naa potrebuje Evropa, in razpadajoča civilizacija tamkaj s^ hteva naš moralni vpliv. 14 Ponižno nam je naredil klon a tem, da nas smatra po šem odličnem državnem ta za prve, ki smo v stanu odv splošne homatije v Evropi. "Polagoma je Lloyd Oeorpre postal glasnejši, in v psihologlčnam a A lyugii — Nov način plačeva- Tretjič - Preosnova nemških '"»•rtie. ; Cetrtiš — Nov denarni aUtem. 1'oinesra je ssaenja, da se ai-^•kor ne da skrčiti vojne od »^Inineji ki so jo savssaiki «r ,JoJii*lU In nalešUi NsOUiji. Te ' bodala* se rsvao tako ne da Itpremeafei kskor ne dolfov, k jlk zavasaHcraMDII med raj v Asmrtki. _rioa in je demonstriral tvO, da je mogoče poslati brez-JSao brzojavko v enem trenotku in prejeti odgovor v naslednjem trenotku ne glade na daljavo. Varšava je oddaljena 4800 milj od New Yorka, toda epohalna 'pika' je prepotovala to daljavo z brzino solnčne svetlobe in dvajsetkrat-nem skakanju semintja je naredila 170,000 milj poti. Gen. J. O. Harbord, predsednik Radio korporacije, je dejal, da je demonstracija pokazala velikanski napredek v brezžični telegrafijl, obenem pa je bil narejen precejšen korak na polju razpošiljanji električne sile po sraku. Zveza New York-Varšava ja do danes nsjdaljša radijska pot na svetu. Operator v New Yorku je najprej poklical operatorja v Varšavi in mu naročil, naj "zve-Že" evoj prejemni aparat s od-dajalnim. Nato je v New York poslal "piko" v Varšavo in takoj je prišla nazaj, nakar je "pika" n* redila «e lf potov semintja ter prenehala, ko je bila porabljena električna eneržija. Chicago, HL — Donsld Mac-Millan, ki se nahsjs 3000 milj severno od , Chicaga v ledenem Smith Boundu in samo W milj južno od severnega tečaja, je bil v četrtek obveščen po radiju i* Chieaga o vseh važnih dogodkih po svetu. Kksplorer MacMUUn je opremljen z radijotelefonskim aparatom na svoji Škuni, ki sdsj zsmrznje-na počiva med ledeniki na Arkti-ku. Eugene F. MaeDonald, predsednik Zenith Radio korporselje, se je omenjenega dne usedel pred mikhofon na oddajalni postaji Kdgewater Beaeh hotela v Chhsa-|gu in poklical MseMUlsna. Dobil je odgovor. Nato je vzel nejnovej-Šo številko " Horald-Ezaminarja in Utal MacMillanu vse noviA U lista. - 'f ' ^ L _ V .m I ne nsialbenee' na poslsdlos njih i korespondenca med (tan p^panja, ae čolnarli zaropotala nsšim vnsnjlm mini- ,j tif adklonili dokončati vožnjo Iba obljubila prsei\ _ f'U fi«*maeljeje aa n, so odgovonll čolnar-ameriško osemijs. Atl i bila vožnja veadarle bres vsskrŠns na »i Inn- trenotku je bila v London u .objavljene zoaom L . atrom »Mbesom. lofttr rSuvofnih^odškodniq, nsj jih .plača Nemčija — določiti jih seveda rzvesl s Anglijo.. ' f Kakor vi vsi, Uko bi tudi jss z iskrenostjo posdrsvil evroji stabilnost. Jas dajem prednost gsjsnju pred sIIb. * , "Imeli smo doslej'cel hotel Is-vedencev v Parizu, ki so oplssni kot 'opazovalci'. Ali je mogoše, da v^do, koliko more plačati Nemčija t - -r- J'Ce ne vedo tega, potem bi mo-rali biti odpoklieaai domov. Ce pa vedo, potem m^ra vedeti to tu di naša vlada. In če vemo to ml, Čemu ne povemo tsgat "Odkod je Ideja, d^smo Uko slabotni in boječi, da moremo go voriti le tedaj, kadar nam to do vodijo evropski narodif 4'Bili so časi, ko ae Združene dršave v obrambo smeriškegs kontinente prsv nič obotsvljslc povedati, kako mislijo. (Senator Johnson je imel v mi slih noto Monroeve doktrine, noto, ki jo je bil poslsl predsednik Clevelsnd Angliji ter jo opozoril na to, da bi Združene dršave ne trpele nobenega vmešsvsnjs v\ve nezuelske zsdeve.) "Sedsj atejimo nemi. Govorit ne smemo, dokler ne dobiaio dovoljenja od straai dragih aaro dov. "In naposled ae pridružimo, se veda ns vssk način s pridržki, ka kemu mednarodnemu komiteju da določimo vsoto, ki nsj jo pls ča Nemčija. Navsezadnje smo de lešni diplomatičnega igranja ev ropskegal , ' "Spominjam »e pariškr konf« renče, iz katercee je izcilaila ver aajlska mirovoa pogodba. "tamkaj sta bila Llo^d In Clr meneeau i«fiaje vsak svoje cilje In vse su tako uravnala, da je sir vdeležnjejo konvencijo. Prišl so is Pampagne; Bnlscana, Nue vaeije, Aangasinana, ^arlaca in is drugih pokrajin osrednjega in sapadnega Lusona. !> Da se sagrisenost rasnih koaU eijoniatov sajeda Čedaljebolj med kmete, je rasvldho is naalsdnjcga dogodka. Ameriško družbo, v kateri je bila tudi hči generala Mao-Donalda in hi m je fosila nn pru voznem čolnu preko reke, so u stavili sredi vode vlsdnl usluž-fcetisL'':' Ko so člani ameriške družbe u govarjall temu ter opoaorill vla l HUAJMA V LOKDOHU. Socialisti in laboritjs gmguh pri občinskih volitvsh. ' DBULVOBV ■Berlin, 8. nov. - "Deutsehe Allgemelue Zeitung" poroČs dane«, da se bivši kronprins Friderik Viljem že nshaja na svojem gradu Oelsu v Gornji ftlesiji. Vest ni ursdno potrjene. Aaohen, Poreuje, 2. nov. — 1500 separatistov, ki so prišli ia Cob-Irnsa, Crefelda in Duisburga, ob-cga mestno hišo v Asehenu (Aix u t hapclle). Večja ekupina gasilcev, policajev in, komunistov brs-ni poslopje, motajoč bombe > švepleno kislino na separstlatc, ki «e (Malušujejo dlnsinlta. Ljuta bitka je v teku. Berlin 2. nov. — Zvozna tOda je deloma sprejela «abteve socls listov v njihovem ultimatu v hvrho, da se ohrani kabinet. Pred sednlk Kbert včeraj odpmU izjemno stanje na Sakaonskstn In vlada je nasnanlla, da bodo sveane čete odpoklieaiie is tdsše dršave, Istoolin In Anglija .U bOe Potrss v _______ 2. nov. — Močan po Jr« is včeraj et renal južni Aaer ^Jlaa. Podrobnosti is niso sasa#. VsssSke marke sa delaaje papirja. ieneva, ftviee, 2. nov — 1'apir-ailka vlada tvnlka v Zu rieh u je naročila ia Nemšijo petna^t ton ttrnških bsnkoveev s nawnom. da be delela U njih papir, toda •arsks earinaka oblast js pre- ___r^il« uvoz sasrk iz razloge, ker ¡SSm zakoni branijo uvalmüt tujegs denarja v vešjih »M^ak. Tvrdka je apelirala aa oblasti, da kupljene marka aieo denar, trai-ve4 nsvadns pspirnsU šars. Zadeva še al rešena. zapleteni v pbupno diplomstičso borbo, in Poinesre js porazil Baldwins v njej. "Ml ee aedaj čedaljebolj zapletamo v t« borbo tajnih amotrov. "O smotrih te tekme ae maram razpravljati. Ali treba pa je pomniti. da nimaaao mi nob*n<-ga Interesa v reparacijah. Nam na gre alti en fieek veliko prevelike »tote. "HpetjeaJ po laskanju, ki pd-f ffcioeg» ia kaja od'ene «trani, hitimo v ae-sreša« hoamtije. "bi pe kajf I>e svetajen», pra (Dalje aa 2. straai.) načrt radi pomanjkanja deUreev ki morajo odstraniti «00 ton tem-Ije, ki je bile nsauta lanske zimo na grobnico. Carter upa dobit I dovolj delaveev prihodnji ted^n in odpreti podz#m«ljeko votlino, v kateri kži iritlMf let stara mu mlja «»giptovslu^a vladarja. Igparskem in bavarake banka ns dobe več denarja. To bo finančna lokada. Potem pride gospodarska blokada i pretrgan js poštns, brso-svne in železnižke »veze. Tretji lorsk bodo vojsšks operacije. Vesti o mobiliziranjtt monarhi stov na Bavarskem prihajajo v Berlin vssko uro. Zloglssnl stotnik Ehrbsrdt js dal rskrirlratl vss hotele v Koburgu,Kronaeha in Bsmbergu, kjer ao glavna abigali-njegovih čet. Adolf Hitler, Dsvsrski Mussolinl, js dsjsl na ns-k#m shodu, ds Nsmčlja mora Ims-ti diktstorja kskor Usllja ln Apa-nljs, ki bo sedinll vss Nsmee pod močno centršlno vlsdo kot sa časa ksjzerjs in iznovs všgsl v Nemeih duh "Deutschlsnd ueber sDes^. Nscionslistlčni in fašistični še-teši so večinoma mladi fantj«, okssg 20 let suri, sinovi buržos-zije in klerikslsih kmetov in vodijo jih bivši oficirji, HI ss llužltl cesar »k k armadi. BfresemSnn je bolan in leži v postelji, toda kriza vsled ultimata eoclelletop ga je prisiliU. i« sooči poklical miniatre k sebi In obdržaval kabinetno sejo v svoji bolniški sobi. Denarna krlsa, ki ja pošlvals teden dni, j« spet pritisnile, Msr-ks j« včeraj psdls ns 250 miljsrd m dolar, nsto je lezla gor iu dol i» kon/no ob visela na točki 1M milja nI uradnega kuraa. Načrt vlad« za uravnanje cen lu prehrano ljud.tvs j« valedtsga rop^t v konfuzijl. Mnoga maata ln krs-javne trgovske zbornice so pričele j »dajat i lokalni denar za Ispla^ vanj« delavcev. ) Dfteaaeldorf, Poreuje, t. nov. — Baron Krupp von Boh len je včeraj podpisal splošno mirovno pogodbo aa vse Porurje. Sprejel je vse francoske pogoje, ki niso slabi, čeprav bo morsl plsčatl promo-gevni davek od JU. januarja 1083, odkar je bijo okupirano Porurje, toda Pranoosl ao mu odpustili 15 let ssporas kuni, n* katerp je bil obsojen sadnjo spomlsd radi do* Isvskih Isgredov v njegovih t<» varnah v Vasenu. Krupp bo na pmllniri pdgodba dajal Kranoosom premog la koha ter drugi materi-jal, prianal ja njihovo šelsanišku uprsvo ia blokado Ur vaa davčne naklada, Prsnsosl sa mn na dovolil precej svobode v uvašsnju Ur lavašanju v neokuplrano Nemčijo. Kruppovi premogovniki .Hslssr, Meueh, »anover, Hanlbal, Belene ......... na West- danes po tsj aaaaaoi in vsi aslavel " Otto IMt drtigi nemški mar nat, j« podpisal sllAno pogodbo glede evojii, premogovnikov ln tovarn v Perurju/ Kdaj pride ša na vrsto Mui/Stlnaes, črnobrs-dstl nsmški Sdustrljskl dikjstor, ki as Is pogsjs a Francozi. Pogodbo magnetov ao taks, da si bodo nemški In francoski kspl-tallstl delili profit bogatih po-rurskik industrij — dsUvci se pa ne bodo smeli gsnitl. V nedeljo večidel oblašme. Južni vrtravl Temperatura v zadnjih 24. srah najnižje M itolnee izide ob 6 24 zafle ob 4:42. i Grški vataši A trne, 1 nov. — Vojno sodlš/e v Holunu je včerej izrekle obeod ho aad ve* v.»ditrlji aadnje »ener-Met i* ne vstaje, ki je fagadlaM* Major Hskellsrkm ja bil obojen na smrt. Neki stotnik mora v do smrtni zapor s trd »et lin četrti dve Isti* LLOTD OBOBOI DBLA Al nmo POKLOK1 AMB-BIKL Vsar Tsrk, V, T. - Uoyd Os- . orgs la »i prenehal delaU pokle. nov smerišknmu nsrodu, Kajti dna t* novembra js ta možakar dsl dušk« svojemu praprišaaju, da ia slvlllsscijs odvisna od an-glsšks ia ameriške aaatavs, ki nsj plajialata draga poleg druga v to-vsrllki vssjsmnostl In slolnosU. Tako ss je sngUlki pretkaaee Is-rasII v govoru, ki ga js imsl ns omenjani veler pred šUnl neks-gs taksjšnjegs klubs. Tedve deželi, je rekel, M ns-zaaasko veliko koriptila selemu svetu, šs bi ss oklenila politike naU»odlsgl medsebojnsga s^s»-ruma, saksj, nikoli bi ss ne mogla ssdlnltl na podlagi nssilns fn tlraasks politike proti sosedom, PO 0OLSDU LJUBUAMSKBOA Skopa ▼ zapiti pmiimo-mvss. Portland, Ors. i— Ko so prs>11 mestni komtssrji protest proti skuplai asgik žensk v reliefu na prošelju novega poslopja, so šli vsi do ssdnjags neaaudoms gledat tiste nsge Šeneke, ds vidijo, ksj je ns stvsrl. Uverlvšl ss, ds so v reliefu sere s v podobi jene neobla šene šopske, so dsll odstranili ti-ats okraske. Tudi Ijubljsnski škof je sVoj-čss ugovsrjsl temu, ds bi gs mo. tils Muza z bujnimi grudnii, ko t....li k frančiškanom mimo Pr< fernovcga spomenika na vino. Ali razlika med slo'sjam mestnih' očetov v 1'ortlamir ti pa o-nlm ljubljanekaga škofa je to, da ni škafov ugovor salegal nič, do čim ss komlasrjl v Portlsndu kratkim slo dali odstraniti "po-hujši ji ve" figure a pročelja t|sts PKOSVETA SOBOTA. ». MOVmibra X *TKOS VETA" Til mmmmuSS:HT DEMOKRATIČNA NAPRAVA ORODJE KUHARSKIH INTERESOV« v Jugoslaviji Delavsko Poročilo o delavskem gibanju v Sloveniji nima namena «e bolj raadvojitl delavstvo, kot jo «o pooepljeno, ravno tako nima nemtne izvajati polemik, ker tak j* bilo dosdaj ie dovolj, ampak namen po-roiila je, podati sliko ameriškemu delavstvu na podlagi fektov o de* karakteristik ramje politične in or'ni predstavniški poete-r,.fii«inr f i da izvoli svojega kaadi- SOBOTA, im IMS. _____ i MriM- rhisbelm, »«par- fea okruiju podnje volitve do« akočit» laiki Vladi na pomoč, raa-svetljujsla dva rasloga, Prvič so bili lsiki priseljenci speljani na led ie v rasnih zadevah in pro-jektih domače vlade in drugič ne saupajo prav nič Muesollnijeve-mu reiimu. - t lajalo vi jen je kabelskega pro- FROSVETA ^oanjr »v.»»-— ^ kajti b?ii!^\3Ess P«®!- Kdajl jekta bo nrfjbrž izničilo ie drugo F t to če bo Tearn of CM«* Mijaeoli ni js vo nakano. Ta faši r^li mesto ali n«. Jeklar* stovskl kolovodja al namreč pri* i rnorscija Uela Da vae prete* aedeva mobilizirati prihranke . bi napraviUii Loeatloa vseh laikih laaeljeneev pod pokro-I0 kar bi bilo njim vMtOljetvom narodnega posojilne-U! in ¿9 bi m ji» posrečilo, je g« «evoda sa laike delavee v tu-. « rhisholm navadna «apuMe* jtoi, Irt ima namen pospeievatl de* IvoUmo tako, da bomo la» lova*je laikih delgvesv v tujih PV^iitav korist »i ln ne kot* deželah, sli denar pa aaj bi bil A od toinev * kontrolo v Italiji. Med ««ve porečij« Raciji oa u* ^ j* likih deUvakih podjetij i koloni Sit mislim, da ae ji ne ko.. va « lino- I 4• vi jeklarski ¿««M smotri tega narodnefa po- ^eksteri iM ****** L^ la_ arporaclji» da di ae J' ^ delžvsklh podjetij in koloni- • oomnoetl^i * tujini « denarjem: poaoja- lilrem je torej nje denarja kooperetlvnim^S- & 6. novembM. P^timo ob tej j ,, ^ prt. priliki itrsnksrstvo na itr^i^ker gj^ d6 to * nc gre m korUa . pač p« ^ Metkih prilik laven Ita-ii »pložno Uudako korist, . ^ " (Federated Preaa.) | Kljub tep hvalevrednim 9ovo «oerfso M^*™*** delavcev v BL MWt. . a, - llU Mo ^ Diatriktni avet obrwti P° PolPetl J5&S^rfSra ^ k^maJo asnimanla to nodletie Odobril nove sahteve «tavbinakih * «nlmanja ^ rtM* stopiti v velja* ¡g* ^^rfelli! VO t mara» im. ^ -Kako naj vemo, da ne bodo po Kleparji «ahUvajo 25 eentov j dcntrjUj w bl gt pod povižka na uro ,v«n pomožna mo- j kontrolo Rim, posegli črnoerajč-jtva ps 30 eentov. Pomožna mo* \m Uf ga rtbm y |voje |Ube itva so zidarski, tesarsk in Me* he donu in ^ tujem!7' pravi parski pomaga«, kopa« .temeljev1 ~ mg deta. ln strak pred to okolMinó je aajbri pri vedel sveanega pravduike, da je Qvedtl poetopf nje proti Beverinu. ' öeverino je obdollen, čti, de Je •toril krivo prisego pred neivjrorr iklm najvišjim sodnikom v Brea* »u, ker j« dejal, da ae nasprotuje organizirani vladi. Takrat je ilo sa njegov drugi državljanski papir. Ko je Severlao 1. 1915. dobil drugi državljanski pfcpir, ie al bilo komunistične stranka. Severiao je pristopil k socialistični ateankl v Clovelandu I 1917. Eastrantiga «e «Si, da je Severine obdolien krive prisege, ker je postal komunist štiri lata potem, ko js dobil drugi državljanski papir. # ' JOHNSON SVARI AM1&1KO PEfD(>VBOP«a« SAP LIT I everino ■■ H sveanega okrožnega pravd nika, naj as malo bolj ss znani e teta, kaj iamja komunisti reči «aae,'ln potem doiene, ali so nasprotni or-ganliiranl vladi, ali ne. On ln ja« utegaava imeti vfak «vaja aaaora o tem, kdo bi naj imel kontrolo nad orgaaisirano vladno oblastjo, n kakšno obMko M naj imela ti-sta oraenislrana vlada. Ali dolliti mene In drage komuniste, da raHlci starih poslopij itd., ki d«P ses prejemaj« 5i de H eentov na aro. Povpreina meada mehanikov v stavbni etroki znaša $1.50 na uro; neksteri imajo 11.75. [jo delavski predstavniki v Ame rikl. BANÔNO UBADNIÄTVO S« OE OAVHXKA. Klike msade ? ■iiHrnaaetssa. | g«t York, H. T. (Fed. Prem.. Boston, Mam. — Ka podlagi I — Pinančni diatrlkt newyortkegs statističnih podatkov i« urada mesta bo naglo organiziran, ie a delavskega departmenta v Wash* 1 obnese kampanja, ki jo jo započe in#tonu so tovarnilki delavei via unija knjigovodij, atenograf o v državi Maaeaehusetts menda naj* in računovodij v tistem delu new alabge plrfčanl delavei v eeli Ame* yorikega meats ega miete. \ tisoče in tiaoče finančnik riki. Povprečna meada, ki se na* L Ne tisoče in tisoče finančnikov liaša na 796 tovarn, v kateHh je [in bančnih uradnikov, ki «o ili uposlenih 22«,OM delaveev, snela začetkom tega tedna na opoldan $24.94 v tednu. Ako delaveo dele «ki,prigrizek, je videlo izredno vM;h 52 tednov v letu, mu pride! formacijo dvajsetih mlsdih iensk miku i ko $1800, kar pa je veliko z lspiml trakovi če« ramo ln a po-manj kot znaie od ekonomov pre- slsasnimUstaki v roki. Te ml« računan eksistenčni minimum. ' denke so vabile bančne urado»e Podatki pa kaisjo, da izmed 7W v fvojo unljo. Nad 1M00 •teoi tovarn Je 23 odrtotkov tekih, kl|°'° » ""f re»a«uenm, m auea«B ■fhratuj.jo le delne, or p» tmM «» ÄmraeBBwnä«« Htriji kjer ie zdsi tudi najmanj B«hm, ki je poslovodja uradnUke i, J 3 ^ unije in ki vodi to kampanjo. Ne- I ki viiji bančni uradnik, ki je obetal'ter «no okW»inIeo, Je tu- 7t^ s »(C rtrf* ''MjíF Delavei püä novi missounki V odgovor aa to obdelBtev » podal lijavo, kl n gl takelet «'Bad bl ^prooB Viol proti organizirani vladi, je pa ta-ravnost bodaeto la smešno. Tlsts vlada, ki bl ustvarila • družbo, i katero verujem ja«, la v kateri b bilo voe, kar hi ljudje p^Oduelrlli raadeljeno kooperativno, bi bila delavakg in kmečke vlada, ta v to verujem Ju. Is v to avrho tod stranke, katere filan sem.?*- -Med vojno in if potem «o meta ÏÏ «ocialiste is jevnik uradov, po-seono pa ie v Albany in olevelaad-»kein mestnem «vetu rtdt njihnih prinoipov. In sdaj se sdl, da «a ka U proces na4«ljev«l « preklleava njem drirrtjtnsklh papirjev ti itim, kl ae ne atrinjajo « obstoje 5im političnim in industrijskim sistemom. ' Belo lahko bi ae Človek vpraia koliko demokraeije tí ostaja Združenih državeh, če ne « manjšina dati duika svojim aa» aorom, in Se ji sabraajujejo t ki Imaio tedaj vladno oblast v kah, glasovstl «a lastn« -ta kaadldp- '1 (Nadaljevanje e phre strank i v I jo nekateri lamed neiih InUr-naeijonalistov: de «auatavimo nesrečo s svojim moralnim vplivom,] trde drugI \ da igramo svojo vlogo v hudo prjasdetem svetu, pravijo aaii angleški bratje. "Reperaeijaka vsoU je določe-ns. Morebiti bl Francija ae bila zadovoljne s njo. Znebiti bl Jo Nemčije ne m «rele plačati. Kaj *temt . ■ 'Križ « Evropo je d»ndenee to, ker sta naredila Evropi Uoyd George ln Clemenoeau^- vemajl-ska pogodba. Po njej' je VeUka Britanije vsela približno dva mUjana itir-aikih milj «emlje — ikoro dvanajstkrat toliko, kolikor meri Ca ifot>nlje. "Lahko bi kila določana mo ralna kasen. Ko, pa to je postren-aka stvar. Ali ksdar govorimo o evropaki nearečl, moramo prlina ti i vsemi pravimi in resnimi državniki, d« je vertajleka pogodba na dnu vseh krliev in težav. "Glavno vpraianje u naa je to, ali bodo mogli tiatl, ki «o ogro-«ali Evropo, mogli apraviti.v ne-varnost tudi Ameriko ter jo a* ples ti v kašo, ki ao jo iakuhall ««• ml. "Sedal, ko je etopli Lleyd Gf orge med na«, je rekel v Philadel phiji zadnjo sredo, da «ahteva l meriSka dolžnoet do «loveptva leči vmes, rešiti Bvropo ter «ti mir ln red. "Ali kako naj poeredujemo in prinesemo mir in r«dt Tega bl ne mogli «torltl «smo « beefdgmi. Hi* ti ne bomo storili tifa « deaar« jem, «akaj, dolgovi, ki jih je naredila Evropa v Ameriki, nieo ie plačMk^; ln ie hnjiih bremen ne moremo naložiti nailm davkopla-čevaleegt. "Če pa miell ta ali oni človek naie vlad« ali pa kak odličen tujec v naši aredi, da bomo «drža vali mir ln red v Evropi « našimi možmi ter ae tako aopet vdelellll sporo? ln prepirov, ki «• nw ne tičejo prav nič, potem n« ra«vme Amerike in al napačno Uolmačl njeno razpoloženje." UeUMvliM« ^1004 v dršsvt tt.i^ttr GLAVNI »TAH» M7H Sa LA WHO ALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS. * v * lavriavalnt odbor t UPPEAVNI ODSEK i VlaeoM Calnk.okpsd>rt«M^ AMvew VMWj^ % Pt O f. fflaslU J*«< pohotni od« f.k W.'Naf Pvad K Pah Jaha OSEEDNJE OKROŽJE. vsnoono okbosjei zapaonq oeeosjei Nadaornt odbor: Zdrutitvami siWr« . itSl So. Cravfeed jkva^ Ckleae*, IU. U tva po priti* 1.1k, «SST4S Sa. Uwodale ku VEMO VN I EDBAVNIK. Pe. P. J. Kar«. «SI» K Claie Av.. dot^aad, O. poxoai Ksisf «04—— e gk aAaraim, y delaj« V elevas« «vede. ^atarixvstt& ^ nÄlCTMSMi«»:........ " mt^ ».r •- r gibanje •èdk V ta raivoj « bogatimi denarnimi sredstvi podprU «|H««IJ« U takrat sovjeUke Oaereke in I« «oai.Uke Buslj«, ki Jj 4legala | meee aawikov. Ti «Sapalki ao bili iesto slepo orožje v rokah svojih central, *i pa gopet ni«o imele aobeneg« vpogleda nai dejanski poia- ustavi. a. i di Čital V njsj, dabo zanesla nai* Kt. Louis, Mo. — Ako pojde po ja v timde ln na banke demokra-Wji organlzirgnih • delavoev, bo oijo namesto avtokraoije, ki ae* nova ustava države Mieeourl po- daj Drevladuje, ali mož, v kate-raiena pri ljudskem glaeovanju. rem Je Böhm ispoznal eodniks.in Ustava, katero so kovgtt veji ko jeklarskeg« kralja Gayje, }• leto dni na ustavodajni konvtfoij» rinn letak od sebe ter šel mimo. V Jefferson Citj ju, js polna točk, TTradnlška unija, pridružena A-ki so škodljive delavstvu; v spioš- merUki delsvski fedsrsciji, ima nem je ustsva reikeionarna do nsd 3,000 člsno^ med ksterlmi so kosti. sami steaograll knjigovodje in Npva ustava odpravlja ^ referendum, daje^^varskim A* v kuaamlL organizacijam večjo moč do pre ^ Uvod. Edinstveno delavsko gibanje Je pe delavee s taktičnega vidika --------- ra-m najvažnejše vpraianje. V JugoeUviJi ss je pojsvllo pooepljenje de*| ki jik je treba nujno roiiil. lavstva po vojni kot v drugih £ielah. Jugoalavija ni bila iavaeU v tem oairu. In kakor eo ee v dr.i«ih deželah pojavili deUvei, ki delajo na «druienje vsek poeepljenlh delavskih frakcij, teko ao se nešli šaj in ao opravljali ie«to prev hecoatranska dala, — lu«tl ogromno škodo ja prineslo nmleurUto U Mo«kv« podano navodilo, da se naj noslušujeja aaeatl te agltaeije preti eemoetojat) mislečim «aapnikam kreaohairno blatenja', laži ln obrekovanja. To je prineslo V flave popolno «modo* Druga vsllka naereča is bila, 4a slovenski aoolalletlčnl proleta-rlat v taj dobi al imel vodilnik oeeb, ki bl «drni«vale izkušnjo, širok pogled in moralno veličino - in da m v voditvu tudi realične oaebe, l je bil« po ena ismsd tek pote« morda dovolj-raavila, • je tajalo druge, ako med aeboj hermonlčno Upopolnjevel«, TI vsrokt «0 «kupaJ «akrlvUl, d« Jf «lovonekl prolet«riat v po- bo treba ^U «Idatl ..kako tem, kjer «e Js pred vojao nshelo. Msrsiksk ostanek vsčjih možnosti is l»ii v msli okolici. A leil, kakor skele ne samem. V koliko Jo bo mogoie priključiti v nov orga-nlsem, ki «e šele votvarj«, je še vpraianje in «na Ismed velikih nalog, flfoáovtaaki prodlag dagadkov. JBaistkom novembra 1010 Je reapadla bojna sila Avstroogrsk«. poeepljenlh delevskih frekeij, teko so s« naaii — - revofuoletialno vlado, ki Je stale le v ra tudi # Jugoslsviji delavei, ki delajo na ubležeajc nasprotij med kt J- P° P^vfat« - lavskimi frakcijami in za enotno delevsko fronto. | i?1TîiiLiî!!" i.rLvl^.h hlvše Avstriie. Meseci mojienjs ln ravnost v službo Izvrševslni na-ialeev. Mieeourske nlh nnij sedaj v svoji kempenji ki «tremi sa oiveaiziranjem bančnih uradnikov v newyorikem me* atu. V «adnjih ieatik mesecih je ta ielepred krstkim orgsnizirene --------- -—— ------— (| §^>10 prea iriitiui urn»«»»»»»«*» federacije je I»mllekaln« unij«, . iïti0 ^mo kam- na j delsjo «a pora« .nove ko pride na sploino glaaovanje. panja. Kakor tipejo, bo kmalu toliko Angleikl rudarji v Sovam mead-i članov v bančni uniji, da bodo banke prisiljene poviiatJ mezdno lestvico tvojim deleveem. $150 ne meeee Je neki zadoeti poštena po* vprečne pUče med tuksjinjiml beačniml uradniki. Tnkajlne delevsks bsaks, ki jik obratujejo rasne strokovne unije, London. — Med rudarsko org« nizscijo ln laatnUd premogovnikov ns Angleškem m vrle pogajanja za novo mezdno pogodbo. Bu-dar ji zahtevajo, povüek sedanje minimalne mezde, ob kater! morajo stradati,'toda laetniki pravijo, •bi >ido še to meado «nižali. O Msvki še ni govora, toda Uhko Pri^e, ako aedanja pogejenje -«"i^ajo brez uzpeba. Razne vestla Z MUUOLOrUSTDI KAfLOM KB BO MIO. New York, V. T. (Fed. Press.) - To, da aioe laiki priseljenal v Z-lruienlk driavak pokupiU ob-veznia Museelinijeve vlade sa ka* bei* kl bi aaj nepoorodao keaal N>w York a Ilalijo, je dfifuilo vrrcej pr.hu V tukajinjlh laikik krogih. ■Nova ksbelska drutba> ^.kle'l 4 H>d imenom " Italooable , fe pol* »»rsden projekt laika vlado, la M »»HolinlJov reftim je dal «vaj« ^smstvo sa te bofcde, ker je lefta «'"»pods mislila In prUakoyala, da )«>do tukajšnji Laki ka« blu. Olef^SM, OMo. — Zelo «Sni* mivo bl bilo aafšsotl komeaur o demokratičnih uotanovab v Zdra* Ionih državah eedaj, ko si pvtaa* dava zvezal okrožni prevdnik Bernstein prakMestl dffavljanelte papirje Angelin« V. Bovsrinu, ki r ksndidst «a meomi mL ker je člaa Ameriške delavske strsake. Clovelaad bo isvolU mestni svet U aesaas na podlagi proporčaeft »iatems DeUvfka streaks ja no* .inirals tri kaadufkte ss ta vo- varCuivi narod vsi maU podjetja. V Meiliki dolini In v MaHbora ee obstojali¡Mtoto £ nemikih koneumnik druitev, v Trstu in Istrl pa Italijenekih. -Polltii*| na in strokavna organisaeija je popolnoma rsspgdls V aadnjem vojagm letu je uytaaovll Anton Krlctan, takratnl ravaatelj Konzumnega druitvs sa Ljabljano In okolieo, liai "Ne*-----■ hprej". Okrog toga lleta ae je ábrelo nekaj «Urejilk (PeUjen, Mliaar) Uu ob 6un vellke vojae Dobi se in nekej mlajük etranktoik delevcev, kl * ee zbirell okrog Pregelaha. 1^'E.jlitvaé smMel S M. P. I, flU^ajl «o os tell moino pod vplivom naelonellstiéns propegande,| kl ae je sbirela Ukrat okrog geele mejniike deklaraelje in WjiM' stopala selo revolaeioMiao. Pod vplivom te propagande ee je ragvi-jala tu ideoftogija, kl jo ieeto prekora^lU moje, kl jlh etevlja eoela*" llstièni progrsm. To il goekao nasprotje do Antona Kriitana Je -dllo do-odkrltege prelomai Mlajie moíl so ee sbiral« okrog Neiih ptanikov, n«is aUrs revije, kl «U Jo otireU la urejevaU Albin pelak In dtï Milan I**m«l. ; ' . m . y tem stanju naa je dolet-l prevret. Prevret je naiel prl ni« itoVlDfno ne sosten, Idejno nekonsolldlraa, med eeboj eprt strsakia aparat. Tadi nais gmotae «Ile eo bit* rasmeroma ma W Belenemo, ds rezn v e nsle glevae dename oi»ra, Konzumnege dr%Kv^ sa Ljub-Ijaao in okalieo, takrgt nBo xnsésle vol, nego dve ml ijoaa kroo. Prevrat je zbret okrog tegs apsreu sUae mnoiioe ljndl, ki se videle v njem elmkol ostre ne^si Ijs in )»rote.te, kojegs ae Je awd vojao v duiek eUae vellke nebral* In kl js sm*l la mogel pHtl velad sloma drlavne oblaeti in avtoriteto eedaj popolnoma aooviraao do igrass. ihlJhàko sploteo trdkno. d« la obsta joie na vaem svsto ogre»* ns rssdslja med tam, kar la soei^ietUos orgsnisaslje ki njih eperat (Dalj« prihodnji«.) - _kí se je shirala okiag efih, kakor okrog anam^njs nezsdo*! vošjaooti ka aove ereie, mogU in botde deti la mM tom kar pri/skovale potem valje ta v d^skralai Izmeri sa Hloveoijo, ^Besultati rolišev l 1SSS kaisjo, da eodke, de bi ae IzrekU po oraMMša v slašaja volitev ogrcmamuKni «laveaekoge ljudetva sa mrenk« ¿d pretirano Vaadar Je bila U mo* streoke inil ' "ZZ Tisočo, Cm privreli v etraako. ^ š4i skozi druge M a kakor «kosi sooUlUlfrT k> atoe imeli idejMfo etika e «traaka, ra a vea dodirno toike apera prati obolajeéoma la nagecije »ora so atr* jajoča državo« oblasti Pri vo« teso je razpolagate streoke I« s apa* t'mTm» nHbMM h "'P*' ""i"» " " 4.U u alr.sk. U U iifed»- reno8Uče, javna stanova-lilča itd., pa tudi zasebna Itako-rsnja,M Zlaati delavska, Nadalje Jt ob takih časih strogo prepove-dati vakršno zbiranje večjih ljudskih množic, kakor n. pr. sejme, romanja, proeesije itd., kakor tudi voja|ke vaje. Ker ae baeili radi oprijsmljcjo aadja, aošivja in pe-tils, je uvoz takih stvsri Is okuženih alf sumljivih krajev sabrs-h|ti. Mrliče, ss kolero umrle, trebi umiti s subHmstom hi sprav- NOVE slovenske columbia gramofonske plosce. r poj« kvartet LJubljana. • «Mi i K«aar4«k ia, C 7994 j Pa«tirč«k. poj« kvartet Ljubljana. Plošče stanejo po 76c, z naročilom priložita denar ali Money Order na naslov: . john f. vesel, ■o |t« Urro^vri pjrlinU« («kaj 4 St., mt MllLr4 Av^ klobase is čistega prašičevega mesa, prekajene z hicko- 3/ lesom in poslane iz farme irektno na vaš dom poštnine prosto po 35c funt Naročilom pridenite Money Or- ^šajt a lipold, NAYLOR, MO. SEST Pric je žc hotel začeti o branju. Toda ko je» bfla beseda Še prav ns jeziku, se mu je zszdel dekletov odgovor odbijajoč v svoji krstkosti. POmislil je za hip in je srebnil pollfek čaja. "Ddtj bo lepo sunsj. Ali fcte ie bili kdsj na plevttčuf* Cilki so se zs iskrile oči, da je v hipu pozabila na Obrambo. "Naši ne gredo nikamor—M V pomočniku je zrsatel pogum: "In ate sicer čisto brez družbe T" Cilka je pritrdila in ae je mimogrede osrla v Frica. 'Kakor da gloda prvikrat, je opazila, da zo laaj« lepo plavi in dá vabijo oči kakor parček spominčic . . . "Če bi vam ne bila moja malenkoot preala- , ba," js sačula glas pomočnikov, ki je sukal roke venomer tako, ds so vsblestevall zlati obročki na pratlh. . "Kako ste poredni," je stopila bliže in je zardela. < ' Oče Kolsr je pogledal preko časoplaa: "Ni ni« S tem dekletom, ko je ps občutljivo ' ko gobe—" é X "8aj ni res," se je zaatsvils Cilka za Fricovo ponudbo. Kolar je umolknil, pomočnik as Je osrl po dekletu in pogleda sta se pozdravila — V kuhinji ss je jesila mati nad moševo ne-okretnostjo, s ns hodniku se Je oglasil pismonošs: "Clli Kolar," je zahrul iztegnjen glaa — in le ni bilo več — ne glSSu, ne človeka. Ns kuhinjski mizi ps Je oetalo sa spomin dvoje liatov in dekle je hlastno seglo ponje. PoŠta v četrtem nzd- * stropjn, v podstrešju prava pisemska poŠta, dogodek, ki je predramil vso druiino. Cilka je preletela naslove. ** • ' "Magda piše,M se je oglasila čea kratko In mati je brso pojaanila Fricu, kdo Je to. Pomočnik js poslušal le napol, — njegova paaljivoat Je v glavnem veljala Cilki, ki je strmela v drugo pismo. * Brala je počssi ia pofton}«. Bile so besede ljubevi, besedo, ki so prosile odpuščanja. "Andrej pife," Jo isjsvilo deklo, a mati je umo povedala Fricu, daje ta,sla njenega brata, kmečki fant ,tsm nekje dpleč. n t ' Cilke Js našobila netni in jt vprsšujoše pogledovala mater Metini pogledi so mcftii na Frisa ia tudi dekle ae je ovio vanj. In -vidala Je, da staji «red njim kakor tiste, Id Jo o njih govorila — [agda. Dene» šena Jutri aeatra — V daši J¿ krik-atto kakor «|H»min in Andrej je atopil pred ajs. HU JI golorok In Je stal v senei pod brajdo. Oči * gledale evento ia pokorno I Dekle se Jo prijelo aa vrat, je sskašljslo in Jo i omahnilo aa stol Na bledi \ki Je d«hnilo dvoj« ttmaih, rdečih lia — 4' Vil. £ivlien>' v podstrešju se Je rszptetlo v Omotična aladkoet Cilka Jo fc>r*Wt*la hrup občutij, ki eo Jo báls ss traaotek premagala — la Je objela svoje nove sanje — Frica. Ispofetks nI fcbgls razumeti matere, ki Je teka bral ispremenlla svoje misli — posneje ps se si teč ukvarjala s fem. Frk Je ostajal mnogo doma. In as vašer, ko je pvapala družina, sta IdelA v kuhinji OV ZA PROSVETO. tfUflABIftANJU NOVIH NARO( ; :j' • ' poionn; PRIDRUŽITE SE Glavni upravni odbor S. N. P. J. ie sklonil, da so priredi iostmoso&i* tekma za pridobivanje naročnikov na Protvelo. Tekma trajs sest mesecev. Prične dne 1. junija in konča dne 30. novembra t L V tak član ali Slanica SN.P. J. in društva v caloti aa lahko pridružijo ti tokmi. Določana so naslednja nagrade, katar* ao točno izplačajo vsam tekmovalcem, Id so do njih Upraviianii a | Za2 nova celoletna ali sa 4 polletne naročal- Za 3imarik celoletnih ali sa 76 polletnih^. niaa—3 knjiga Knjrtovna Matka. >; ifsjflf Za S nove ooloUtne zli »6 polletnih naro*. «i pamofoo in ^^»rwzili Stoveiuina nin—4 kp jige Knjii. Matica in polletna aa- PM. ročaiaa aa Prosveto. Za 40 north oelolatnih ali aa BO polletnih ns« Za 8 novih caMa«»* ali aa 10 paflateih ma- rožni»—S knjig Kajtt. Matic« ia veUk Ua- Mtefas—S knjig Knjii. Matica ki «alalatna > dstwtsad TjrpowHter, pisalzu troj. naročnina aa Proevato. js 80 serih oalUstnlk ali aa 100 polletaik Za 10 navih oololotnik ali aa SO poUatnOi na- 77 B,rflyn n knju Knjii. Matico ia prava ročnbft—4 knjig Knjii. Matica in lapa kra- xlat. ur. in variiic. ZtšISrZll-h zdi aa 30 pollotnik ^Jj^i^tl ^ ^ naroinin—B knjig Kmjift. Matic« ia krmen« n^Him B toJig K^ Matica la «rs» paaladana ura faz voriftka. * uiamanz^i Z« 20 norih calolatnih ali Sa 40 oollotnih na- 100 iihlllaili «11 aa 200 paleta* MRog«re SAW namixni aeatar in Toun- . m prtUm » dismaafnm. taks Pen". Z« ipo n«*vik c«lalatzzik «li «• »00 r11'-^ Za 28 norih catolataih «n aa 80 poIUtaih aa- aarojala 8 kmjk Kafii. rn^nin 8 knjig Kajift. Matic« bi Caroaa Tooring AatomaWU aVtemoh.l Fardareia , Typowrilar; pisalni stroj sale vrsto. sistaasa. Za 80 novih calol«tatt» ali aa #0 pollotnik na- Z« 200 novih SeUUtnih «H a« 400 polletn.k rsinin 8 knjig Knjii. Matic in lUming» aarsfaln 8 knjig Knjii. Matic« In avte- «m Typowriur, aaala vrsto piaalzii stroj. \ mohil ChomUtovaga slstoia.L;;., * i Vsak takmovalec ima pravico, da lahko spramoni gornje natfads v sahtevo za dobitek v gotovem denarja po doffovoru. Za vaah slučaj enakosti v tekmi se bodo dal« snake nagrada'dvama ali več tekmoval-canl. . . J, ,J.„ v il, .«. A-J7 i* f . jt . , , if ^ * '""V* t-- 4, '"rfcy'i nji yUfV r * ZELO VA2NO JK. DA SI ZAPOMNIJO VST, KI BE BODO PRUAVIU ZA TEKMO, PA 8B PRI TI TEKMI NE PliACA TEKMOVALCEM PROVIZIJA IN VSAK TIČKMOVA» LEC MORA UPOSLATI CELO SVOTO,UPRAVNIfiTVU. To so J« odredilo vsfcd tegs, ker so natrade taka visoka v kolikor jih devoljaja aakon ta svrh«. { Člani, članico ali dnifttta, ki ss M« udeležiti tekme naj takoj piisjo PO potrebne l^ti-sa in knjitie« aa nabiraajo novih naročnikov upravi Prosvafa na ttaalovV PROS VET A, 265? So. Lawndalo Ave.. Chicaffo, 111., enako je nasloviti vaa pisma [fl ^paarne poiiljatve. Proeveta J« lastnina Slovanska narodna podporna Jadnot«. klfh isdaja v isobraievsln« J namena. Člani Slovsnaks narodna podporna jadnoto sa valika irtvovatt sa rasSirjcaJ* teljskga kroga Prosvsts. Vačlna aciUtoriCnega deU je bila dsadaj opravljana brez k»*« odikodnine ali ps sa salo majhno odškodnino Uvrtsvalni odbor % N. P.J j« t***6* saključil, da sa raxpMejh sa ptidobMca ss rotil k ST m TrwstjiisljrT nagrade, kot m ge^dosdaj v navadi, d s m trud neumornih delsvcev ga rasSJrj^JamsvaU ssj dslom« sa« Bratje in sastr« čUni Slovanska narodna podporna jednoU, sadaj as vam nudi prilik». <*• 4 pridobite nagrad* in da pomagata rastfrft! vat lastni list Prosvsto! Torsj na dalo! PROSVETA, 24*7 So. Uvadalš Ave, Chicago. QL Spisal IVAN ALBREHT. (0*1 j*.) "Bi Us po selenjad," ji Je poiskala,mati sla, ko al mogla več prenaimi očetovega molčanja. Komaj Je dekle sapHo vrsta, js atopUs Meta k md8u la je sstels nersvnost: sa'."Kakomislil, kaj «— leet Jih jsU'f Kolar je odloiil časopis in se je saČadil proti leni: "Koga —" * u Tedaj J# priiel Frle domov. Diial Js močno pa pijači ia ispod Oči sts nasnatijala dva kloba-sasta kolobar js prečato noč, Bil Je fte poln vinske* ga duha in vfcflhe voljo. . > • - ■/ k v "Kako," Je vpraaila Mata spoitljivo in sa. js «idils pomočnika», ki ima toliko denarja, da: more staliti vse dolge noči in poleg tega skrbett sa svoje doltnoeti na stanovanju. ' a . j Pric je odvrnil a malomarno kretnjo in m4ti mu je lajemoma poetregla e čajem. Svečano in v nsjlepii pozodi je posUvila diiečo pijačo predeuj — kakor da bi hotela vliti vse svoje skrite ielje vanj. Pant se Je sshvslil s besedami, da ni treba ikods In tskegs trnds sssj. Sicer Je ps vse kis vrne ns svetu. t V Nlksmor več ne pojdem/' Je izjsvil In si nslgsl cigareto. ' '*Eh, no — mladost,*4 je blslila mati mačka ln Js ostro gledala v pola, da ne bi rekel kaka nepri-merne besede. * "Kaj mladost, ko pa ni deklet,M ee je Bagre-hotel pomočnik. "O," je ušlo očetu, Čisto proti materinim mi-•Um, ki je Izkulala brso popraviti nerodnoat mo-levo. "Seve, kej pametnega res ni bsi ss vsakim oglom — * "Večkrat sem ie mialil." se Je oprijel Fria bilke in je s stisnjenim pogledom motril mater, ki js kopnela v nestrpnem pričakovanju. Tedaj ee Je vrnili Cilka la je prekinile ra%ovor. Bres zie slutnje je ztoplU k meli dn^lhi in Je isro4ila ms-ter! asleajavo. "Drago je," se je opravičevala pred vsemi, de M se Izognils običajnim očitkom o zapravljl-voeti. Meta je pogledsls mslo temno, a ee Je teko) 'opet nesmehnile In je odftle v kuhinjo — V sobi je savlsdala močne tUina. Oče Je strmel predse ia Je bobnel a prati po misl. Cilka Je •tele ob itranl In nI vedela, kako naj bi ee okre-nUa .a Fric se je igral a ftličko po skodeUei in je pretehtava! nameravane beaede .Iri so ae mu sa-Miele.ailstem trenotkuvae tako ueksai čudo« puhle .da sr ni mogel takoj odločiti sa govorjenje '»gledsvsl Je dekle, ki Je v zadregi meneelo a pr»ti, la Je pblekalal polagoma t « "411 vam nI nikdar dolgf««, goepodičaeV* ( ilka Je dvignile pogled in Je menile krst kot ' "TVdeJ berem —