Stev. ms. Y LjBDIjilBL v p№ me 9. M 1924. Posamezno številna stane i "50 Din. LelO Lil. Naročnina za državo SHS: na mesec...... Din 20 zs pol le(a . . . • • s 120 ca celo lelo .... . 240 xa inozemstvo: mesečno.......Din 50 Sobotna izdaja: celoletno f Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... „ 60 Cene lnseralom: Ettoslolpna petitna vrtita mali oglasi po Din 150 in Din 2'—. vetji oglasi nad 45 mm viSine po Din 250, veliki po Din 5 — ln 4 -, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva pc prazniku ob 4. uri zjutraj. Рв$1в1ва plačano v eoiaviiii Uredništvo je » Kopitarjevi nlicl 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne spre* jemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 528. Političen list za scenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 ln 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.365, Zagreb 59.011, Pragn in Dunaj 24,797. Narodova volja. Režimski tisk v Sloveniji skuša do-" knzovati potrebo novih volitev, ki naj jih vodita Pašič in Pribičevič. V to svrho si umišlja, oziroma skuša drugim dopovedati, da se je slovensko ljudstvo v zadnjem času preorientiralo v smislu režima. Baje je izprevidelo, da »je avto-nomističen program zmoten« in da je »teorija o zapostavljanju Slovencev v SHS lažna«. Ljudstvo, nadaljuje »Slovenski narod«, si želi »širokopoteznega kmetijskega dela kot ustvarjanje elektra-ren, kot zidanje mostov, kot gradnjo cest in potov, kot socialno zakonodajo, kot podpiranje obrti, industrije in trgovine, kulture, ljudskih nadaljevalnih šol, tehnike, itd. itd.« Ker pa demokratična politika obstoja v »spoštovanju menjajoče se narodne volje, njenih novih spoznanj, izpreobračanj in izpopolnjevanj«, zato se morajo — sklepa »Narod« — razpisati volitve in sicer pod vodstvom sedanjega režima. O rezultatu teh volitev pa »Narod« čisto nič ne dvomi, da bo prinesel popoln poraz SLS in zmago »napredne demokracije.« Zato pravi, da za naprednjake SLS »sploh ne prihaja več. vpoštev.« Napaka teh političnih modrovanj »Slovenskega naroda« je edino ta, da so vseskozi ena sama prevara. Res je samo to, da si slovensko ljudstvo želi pozitivnega dela za kmetski, obrtni in cfelavski stan, socialne zakonodaje, uspešne gospodarske politike in povzdige narodovega blagostanja ter kulture, kakor pravi »Narod«. Prav zato pa se slovensko ljudstvo orientuje čezdaljebolj v smislu avtonomizma, to je, lastne zakonodajne moči Slovenije, politične in gospodarske samoodločitve in neodvisnosti od centralizma, ker ni druge poti, da se reši Slovenija nevzdržnega kulturnega in gospodarskega propadanja, ki je posledica po vidovdanski ustavi sankcioniranega absolutizma velesrbske klike v državi. Kje so tiste električne centrale, mostovi, ceste, socialni zakoni, nova industrijska podjetja, šole itd., o katerih blebeče »Slovenski narod«? Ravno nasprotno! Sedanji centralizem ni sklenil niti enega zakona v prospeh našega kmetijstva razen novih, vedno večjih in pogubnih davkov, tako da naše kmetije prihajajo na boben in se od davčne oblasti rubijo, kar se preje ni skoro nikoli dogajalo v takem obsegu. Industrija se ovira, ne dajo se ji nobene subvencije in krediti in režim jc celo odredil, da se brez njegovega dovoljenja v Sloveniji sploh ne sme otvoriti noben nov industrijski obrat. In socialna politika? Ta je pod centralizmom sploh propadla- Niti enega socialnopolitičnega zakona ni sklenil, kar obstoja; o splošnem ljudskem zavarovanju ni niti sledu, delavske zbornice spe nevzdramno spanje, pač pa se delovni pogoji poslabšujejo, delavsko gibanje zatira in podpira izkoriščanje pro-letarcev od strani velepodjetij. Trgovina in obrt hirata, brezposelnost se širi, ne grade se ne železnice ne ceste ne mostovi, material se ne obnavlja, o novih naravah ni sledu, pač pa še stare propa-ajo. Ravnotako je s šolstvom, kulturnimi in dobrodelnimi zavodi; zdaj je prišlo na vrsto celo že gledališče. Centralizem je obsodil slovenski narod na politično, kulturno in gospodarsko smrt. Zapostavljanje Slovencev v SHS. ni teorija, ampak žalibog kruto dejstvo. Demokracija res obstoji v politični vzgoji ljudstva, notranjem izpopolnjevanju in spoštovanju napredujoče ljudske volje. Toda »demokratizem« centralističnega režima je naravnost nasprotje vsake demokracije. Mar se to pravi spoštovati ljudsko voljo, ako se vlada absolutistično, ako se uvaja teror, ako upravne oblasti v naši državi naravnost divjajo proti ljudstvu in uprizarjajo klanja v masah, ako se vrši neomejena korupcija, ako se zakoni no spoštujejo, ako se ljudstvo kroti z oboroženo silo? Kar piše »Narod« o »pozitivnem sodelovanju Slovencev in Hrvatov v nacionalnih« vladah, je prosti humbiig. Centralistični režim teea sodelovanja spjoh noče, ampak ga, kakor sedanja kriza jas no dokazuje, naravnost onemogočuje. Režim se sodelovanja ljudskih strank, ki slovensko in hrvatsko ljudstvo resnično predstavljajo, boji, on dela na vse kriplje na to, da se take stranke ovirajo in uničijo ter podpira par proclancev, korupcionistov in protiljudskih elementov, ki jih sprejema v vlado samo zato, da mu pomagajo slovensko in hrvatsko ljudstvo politično zatirati, narodno ugonobiti ter spraviti na beraško palico v korist belgrajski porodici. Grdo varan je ljudstva je, če »Narod« opravičuje volitve pod vodstvom sedanjega režima s tem, da treba pomagati »izpremenjeni« ljudski volji do izraza. Režim hoče ljudsko voljo samo otvoriti z nasiljem, ker dobro čuti, da i sicer propadel in to ravno zato, ker se je ljudstvo od režima odvrnilo celo tam, kjer je dozdaj bilo režimu prijazno ali pa indiferentno, kakor n. pr. v nepre-čanskih krajih. Volitve hoče voditi zato, Belgrad, 8. maja. (Izv.) Gotovo je, da kralj še vedno stoji na stališču, da se mora sestaviti delovna vlada, ki bi pomirila duhove, ki bi delala za sporazum in šele potem se more govoriti o kaki drugi kombinaciji. Vsekakor pa je po najvišjem mišljenju potrebno in koristno omiliti sedanjo zaostrenost. Tako stoje vsi objektivni politični krogi, ki jim je res ležeče na dobrobiti ljudstva in države, na tem stališču. Samo družba korupcionistov in nasilnežev ne mara pristati na najvišji predlog, ker je jasno, da bi Pašič in Pribičevič tedaj izgubila oblast. Vlastodržci so napeli vse svoje sile, a dosedaj brez uspeha. Borba, ki so jo izzvali nasilneži in korupcionisfi, se je prenesla v radikalni krog, kjer se je pričelo razčiščevanje. Sledeč kraljevi želji poskušajo dr. Ninčič, Ljuba Jovanovič, Miša Trifunovič in Marko Trifkovič z razgovori med radikalnimi poslanci za novo kombinacijo koncentracijske vlade radikalov čistih rek in strank opozicionalnega bloka. Dosedanji rezultati so ugodni. Večina radikalov je za tako rešitev; le najbolj znani korupcionisti so proti. Zadeva bo razčiščena na seji radikalnega kluba, ki se bo vršila te dni. Predsedstvo radikalnega kluba je pozvalo vse poslance, da ne odhajajo. Na to akcijo gleda opozicionalni blok kot na dobro in definitivno eliminiranje korup- GR0ŽNJE REŽIMOVCEV Z NASILJI. - Belgrad, 8. maja. (Izv.) Zakulisna borba družbe korupcionistov in nasilnežev postaja vedno bolj ogorčena in konkretnejša. Pašič in njegovi pristaši iz takozvanega kluba nečistih rok ne popuščajo, marveč delajo na tem, da bi se njim izročil mandat za razpust in vodstvo novih volitev. Grožnje iz njih vrst proti vsem, ki niso z njimi, in proti najvišjemu faktorju, postajajo vse večje. Groze z nasiljem, s preobratom, republiko, uporabljajo vsa sredstva, ki morejo količkaj vplivati. Pribičevič pridno se-kundira in še vedno zbira material za pro-tidržavnost o onih, ki niso pristaši korupcionistov in nasilnežev. Sprejet je bil danes pri kralju in mu sporočil, da izstopi iz demokratskega kluba še kakih deset poslancev, če dobi vlado opozicijski blok, češ da so za sporazum, pa proti sodelovanju z Radičem, posebno po objavi proglasa. Na ta način bi taka vlada bila premalo srbska in skoro samo slovenska in hrvatska. V potrdilo te svoje intrige je navedel kot pričo Kosto Timotijeviča in zanj izprosil avdienco. V kolikor je tej njegovi neresnici pritrdil Timotijevič, ni znano. Gotovo je, da na Pribičevićevi trditvi ni nič resničnega in g. Kosta Timotijevič dobro ve, da bi se v slučaju izstopa iz demokratskega kluba ne smel več prikazati med volivci. ker je v Macedoniji, Ornigori, Vojvodini in Bosni uže vse pripravil, da s podkupovanjem, grožnjami, tolovajskimi tolpami in žandarji ljudstvo ustrahuje in tako svoje nasprotnike uniči. V Sloveniji in Hrvatski se mu to ne bo posrečilo. Glede Slovenije se »Narod« nahaja ali v zmoti ali pa namenoma vara sebe in druge. Slovensko ljudstvo bo pokazalo, da se je od zadnjih volitev še bolj odločno orientiralo v smislu politike SLS, to je v smislu samouprave in politične ter gospodarske samostojnosti, ki se bo dosegla sicer s trdim bojem, toda sigurno, kajti če ne, je slovensko ljudstvo zapisano popolnemu kulturnemu in gospodarskemu propadu. Brez velikih žrtev ni mogoče doseči velikega cilja. Slovensko ljudstvo, ki se je osvobodilo jarma nemštva, so, bo osvobodilo tudi jarma belgrajskega velesrbskega centralizma. Takrat bo »Narod« pisal čisto druge članke. Do tedaj naj se pa le tolaži s svojimi puhlimi članki. tivnih elementov iz javnega življenja in kot gotov znak, da se bo kriza rešila pravilno in parlamentarno. AVDIENCE. - NI GOVORA 0 VOLIVNEM MANDATU. Belgrad, 8. maja. (Izv.) Tekom danaS-njega dneva je kralj nadaljeval posvetovanja s posameznimi voditelji. Ves dan je bil izpolnjen z avdiencami. Poklicani so bili na dvor okrog 12. ure Svetozar Pribičevič, popoldne Miloš Radosavljevič (demokrat), Kosta Timotijevič (demokrat) in ministri dr. Momčilo Ninčič, dr. Stojadinovič, Marko Trifkovič in Miša Trifunovič. Iz razgovorov z večino navedenih poslancev in ministrov je dobil Vaš dopisnik vtis, da krona ni niti malo popustila od svojega stališča, da se mora ustvariti močna delovna vlada in da o volivnem mandatu sploh nihče ni razpravljal. SESTANEK OPOZICIONALNIH VODITELJEV. Belgrad, 8. maja. (Izv.) Dr. Anton Korošec, Ljubomir Davidovič, dr. Spaho in dr. Maček so imeli od 6. do 8. ure sestanek, na katerem so ugotovili, da se položaj razv ija za opozicijonalni blok normalno in ugodno. DEMANTI »JUTROVIH« LAŽI - DA VI- Druga intriga, o kateri smo že poročali, so vesli o približevanju med Jugoslovanskim klubom in radikali. Ponovno na-glašamo, da so vse take vesti zlobne izmišljotine, ki jih niti belgrajski listi ne marajo priobčevati. Dobro se tu občuti vez med strankami opozicionalncga bloka. Načelniki teh strank se dnevno sestajajo in z uspe-kom pobijajo intrige Pašič—Pribičevičeve kompanije. Nasproti vsem takim vestem pribijemo tudi to, da se dela na tem, da se ponovno pokaže ne samo solidarnost strank opozicionalnega bloka, temveč solidarnost celokupne opozicije in da se na ta način manifestira parlamentarna večina. Poleg teh in sličnih intrig se nadaljuje gonja proti posameznim voditeljem dr. Korošcu in Davidoviču. Proti Davidoviču jo priobčila >Reč« članek o njegovi politični preteklosti. Danes je Lj. Davidovič poslal tukajšnjim listom pismo, v katerem s polnim podpisom izjavlja, da je Pašič 1. 1901. ob priliki poskušenega atentata na tedanjega kralja Aleksandra izdal svoje tovariše in proti njim podal izjavo za 40 tisoč dinarjev, ki jih .je dobil od Obrenovičev. Davidovič imenuje Pašiča hlapca Obrenovičev. Pismo bo jutri priobčeno in gotovo ne bo brez usuehov. Pakt HRSS z g. Prepeljem Zagreb, 8. maja. (Izv.) Vaš dopisnik" se je razgovarjal z nekim članom predsedstva HRSS o nastopu HRSS pri bodočih parlamentarnih volitvah. Izjavil mu je med drugim sledeče: Radi reševanja vladne krize HRSS še ni končnoveljavno sklepala o svojem nastopu pri bodočih parlamentarnih volitvah. Za sedaj je gotovo, da bo federacij a HRSS na Hrvaškem in v Slavoniji samo po mestih v takih krajih, kjer je potrebno, da se čuva kompaktnost hrvatskih volilcev. Povsod drugod pa nastopi HRSS sama. Iz tega pa še ne sledi, da ne bi tudi po deželi postavila kot kandidate kakega člana Hrvatske Zajednice. HRSS bo nastopila povsod, kjer bivajo Hrvati, tudi v Vojvodini, kjer se ie razvila že zelo živahna akcija. Kar se tiče razširjenja federacije IIRŠS z Jugoslovansko muslimansko organizacijo, se zdi, da do tega formalno no bo prišlo, pač pa obstojajo kombinacije za skupni nastop z JMO v Bosni. Kar se tiče nastopa v Sloveniji, je član predsedstva izjavil: Vodstvo HRSS poudarja, da samo ne želi voditi slovenske politike, češ da stoji na stališču spoštovanja suverenosti vsakega naroda. Vodstvo HRSS stoji na stališču, naj se volivci, ki soglašajo s politiko HRSS, zbero okoli takih Slovencev, ki vodijo isto politiko. V tem smislu je Radič že sklenil sporazum z g. Prepeluhom, urednikom »Avtonomistas katerim smo že delj časa v zvezi, in zato predsedstvo HRSS vsakemu, ki se tozadevno obrne nanj, sporoči, naj se obrnen na g. Prepelu-ha. Enako stališče zavzema IIRSS glede nastopa pri volitvah v Srbiji. Mi smo pripravljeni. da prenesemo naše gibanje v Srbijo in bi šli tja, ako bi nas poklicali; postopali bi pa enako kakor v Sloveniji. Zagreb, 8. maja. (Izv.) Nocoj se jo vr« šil redni sestanek predsedstva HRSS in H Z, na katerem so pretresali najnovejše stanje vladne krize. Nocoj se odpelje v Belgrad poslanec Herceg, ki bo tam poročal o sklepih tega sestanka. Nevarnost državljanske vojne v Albaniji. Belgrad, 8. maja. (Izv.KIz Skadra po ročajo, da se je po umoru Rustema ponovno začelo širiti gibanje za rivalstvo med severnimi in južnimi pokrajinami. V Tirani jo v parlamentu nastopilo odkrito nasprotje. Poslanci, ki so bili na pogrebu Rustema •v Valoni, so takoj po vrnitvi v Tirano predložili parlamentu predlog, naj se prestolica iz Tirane preseli v Valono. V istem času so poslanci severne Albanije stavili predlog, da so premesti prestolica iz Tirane v Ska-der. Radi tegamasprotja med severnimi in južnimi pokrajinami je vlada v Tirani v velikih skrbeh in zelo vznemirjena, ker se ve, da je zaostrenost prišla do take mere, da preti izbruh meščanske vojne. Premestitev prestolice v Skader ali v Valono bi bila povod za pričetek ostrega boja. Na razvoj teh dogodkov se gleda z veliko napetostjo. AVSTRIJA PRETI Z REPRESALTJAMT, Dunaj, 8. maja. (Izv.) Danes je odgovarjal vnanji minister dr. Griinberger na neko interpelacijo zaradi nameravanih izgonov nemških podanikov iz Jugoslavije. Rekel je, da je dal avstrijskemu zastopniku v Belgradu navodila, da opozori jugoslovansko vlado na eventuclne ropresalije, ob enem pa naj izrazi željo avstrijske vlade, da se ta zadeva reši sporazumno. AMERIŠKE VOLITVE. Pariz, 8. maja. (Izv.) »Newyork Herald< poroča, da je pri predvolitvah za predsed-ništvo v Kaliforniji dobil former Johnston 30.000 glasov manj kakor Coolidge. Zalo sodijo, da je izvolitev Coolidgea za predsednika zagotovljena. ŠTRAJK V P0RUHRJIJ. Berlin, 8. maja. (Izv.) V Poruhrju jo izbruhnil splošen štrajk. Vsi rudarji počivajo. Nekatera mosta so vsled štrajka brez plina. IZGONI IZ TURČIJE. Carigrad, 8. maja. (Izv.) Kemal-рабв je izjavil časnikarjem, da namerava angorska vlada izgnati iz Carigrada tudi razne patrijarhe in vrhovnega rabinca. Krona za delovno vlado. RADIKALI ZA KONCENTRACIJO Z 0P0ZICI0NALNIM BLOKOM BREZ PAŠICA IN PRIBIČEVIČA TER DRUGIH KORUPCIONISTOV. NADE KORUPCIONISTOV PADLE V VODO. Pašič Izdal svoje tovariše za 40.008 Din. DOVICBVO PISMO 0 PA ŠIČEVEM IZDAJSTVU. KOMISAR DRUŠTVA NARODOV V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 8. maja. (Izv.) Finančni komisar Društva narodov Smith jc pričel danes uradovati. Naslednje dni prideta v Pešto šo dva zastopnika Društva narodov, ki bosta podpirala finančnega komisarja v njegovem poslu. ODSTAVLJEN PREFEKT V NIZZI. Ni z za, 8. maja. (Izv.) Zaradi napadov Па fašiste je vlada odstavila prefekta. NARODNA BANKA V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 8. maja. (Izv.) Vpis akcij ?.a narodno banko je tako ugoden, da vpisnega termina ni treba podaljšati. VELIK VLOM V LONDONU. London, 8. maja. (Izv.) Danes je neznan zlikovec pri belem dnevu vlomil v veliko trgovino z dragulji na Boadstreetu. Odnesel je 8000 funtov vredno ovratnico. Ljudje so mislili, da gre za kakšen filmski snimek. BIVŠI KALTF V DENARNI ZADREGI. Carigrad, 8. maja. (Izv.) Bivši kalif, ki živi sedaj v Švici, je prosil pri angor-ski vladi za denarno podporo. Angorska vlada je odgovorila, na v proračunu ni nobene tozadevne postavke. ELEONORA DUŠE. Rim, 8. maja. (Izv.) Truplo Eleono-re Duše bodo pripeljali 10. maja v Rim. Dan kasneje se vrši svečan pogreb. Izid volitev v Nemčiji. Uradni izid nemških volitev izkazuje sedaj, da so soc. demokrati dobili 5,973.770 glasov in 100 mandatov (1. 1920. 171 mandatov), cenlrum 3.899.022 glasov, 65 mandatov (68), nemška ljudska stranka 2,642 tisoč 843 glasov, 44 mandatov (66), nem-škonacionalna ljudska stranka 5,755.609 glasov, 96 mandatov (65), demokrati 1,657 tisoč 451 glasov, 28 mandatov (39), bavarska katol. ljudska stranka 941.982 glasov, 16 mandatov (22), komunisti 3,712.001 glas, 62 mandatov (16), bavarski Bauernbund 683.093 glasov, 10 mandatov (4), hanove-ranska stranka 318.451 glasov, 5 mandatov (5), nemški socialci 338.356 glasov, 4 mandate, deželna lista 568.288 glasov, 9 mandatov, stranka nemške narodne svobode (deutschvolkische Freiheitspartei) 1,917 tisoč 578 glasov, 32 mandatov (3), 14 strank « 875.672 glasovi pa je ostalo brez mandata. Med njimi je stranka narodnih manjšin dobila 133.628 glasov, a nobenega mandata. Skupno število veljavnih glasov je bilo 29 milijonov 257.116. Število mandatov znaša 471, za dva več kot leta 1920. Newyork, 8. maja. (Izv.) Ameriški tisti so z izidom volitev v Nemčiji v eplošnem zadovoljni ter pričakujejo, da bi prišla v Nemčiji na vlado taka večina, ki bo odobrila Dawesov reparacijski načrt. Berlin, 8. maja. (Izv.) Novi državni zbor se sestane okoli 25. maja. RUSKI POSLANIK ZAPUSTIL BERLIN. Berlin, 8. maja. (Izv.) Ruski posla-ћ!к Krestinski je zapustil Berlin in odšel v Moskvo. * Češki narodni socialisti iščejo nov program. Češki narodni socialisti bodo revidirali svoj dosedanji program, kakor to naznanja »Češke Slovo«. Dosedanji program te stranke je idejno bil zelo soroden programu čeških socialdemokratov, tako da Farfalla: Pisma iz Romunije. 2. Novice. Romunska politika me ni zanimala. Iz časopisa sem razvidel, da strankarski boj doli ni manj strasten kot pri nas, a ni se mi ljubilo zasledovati ga. Domovina pa je utonila z onim trenutkom, ko sem prestopil mejo, globoko nekam v pozabljenje, kajti čeprav smo sosedje, romunski listi prav nesistematično poročajo o nas in naših razmerah. Izvedeli smo sicer kratico, da je vlada demisionirala, potem pa ničesar določnega več. Priznati moram, da sem bil zadovoljen, da je tako in sem to občutil naravnost kot odpočitek. Najjačji valovi javnega zanimanja tistih dni pa so vseeno zadevali tudi ob me. Posebno dve vprašanji sta napeto zanimali vso javnost in tudi jaz nisem mogel preko njih na dnevni red. Bilo je to v prvi vrsti vprašanje Besarabije in nevarnost, da sc radi nje razvname vojna ter vprašanja zvezana z zamenjavo ozemlja pri Džombolji. Na pivom mestu je bila seve Besara-bija, o kateri je vsak Romun prepričan, da je in mora biti njihova. Kljub resnemu položaju in nič manj resni volji na ruski strani, da brani svoje pravice do te zemlje, pa se mi ie zdelo, da v Romuniji v sedanjem so že večkrat govorili o nameravani fuziji obeh strank. Sedaj je češka narodno soci-jalistična stranka doživela isto usodo kot ostale take stranke, da se je začela cepiti. Narodno socialistični bivši minister dr. Vr-bensky, jud in nekdanji anarhist, snuje sedaj novo stranko »Socialistična združitev«. Narodnim socialistom se je po prevratu priključil del Ma«arykovih realistov. V kateri smeri bodo sedaj svoj program narodni socialisti revidirali, ni znano. Velehradski kongrššlT Velehrad na Moravskem, posvečen po spominih slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, je v zadnjih dveh desetletjih postal središče velike katoliške akcije za zbližanje in zedinjenje ločenih vzhodnih kristjanov s katoliško cerkvijo. Ker jc vzhodna cerkev po veliki večini slovanska, zato je primerno, da se mednarodna katoliška akcija za ta visoki cilj osredotoči ravno na Velehvadu pod zaščito slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Velehrad, ki je bil nekdaj privlačen samo za Slovane, postaja središče velike mednarodne akcije. Akcija za cerkveno zedinjenje se med Slovani večkrat imenuje Ciril-metodijska, ideja Ciril-metodijska, ker je dokazano, da sta sv. Ciril in Metod res imela namen združiti vse Slovane v pravi Kristusovi cerkvi in jih usposobiti za vlogo miroljubnih posredovalcev med krščanskim vzhodom iri zapadom. Drugi pa imenujejo to delovanje unionistično, t. j. delovanje za zedinjenje. Velehradski kongresi za cerkveno zedinjenje se imenujejo u n i o n i s t i č n i kongresi, ali pa kratko velehradski kongresi, ker že ime Velehrad označuje namen teh kongresov. Kongresi imajo bogoslovsko znanstveno in praktično smer. Vprašanje cerkvenega zedinjenja je namreč tako resno in težko, da se more reševati saino s pomočjo temeljite bogoslovsko znanosti. Prvi mednarodni velehradski kongres je bil leta 1907. Že prvi poskus se je nepričakovano posrečil. Kongresa so se udeležili zastopniki vseh katoliških Slovanov; posebno obilno so se udeležili Rusini in Poljaki; zastopani so bili tudi Rusi, Francozi, Italijani in Nemci. Sklenilo se je, naj se kongresi vrše vsako dmgo leto. Naslednji kongres leta 1909. je bil izredno sijajen; obilno so bili zastopani najodličneiši delavci na tem polju; posebno odlično so bili zastopani Rusi in Francozi. Pravoslavne Ruse je zastopal odlični znanstvenik Aleksej Maljcev, protoierej ruskega poslaništva v Berlinu. Velehradskega kongresa 1. 1909. se je udeležil tudi naš dr. K r e k. Imel je priliko eno celo uro razgovarjati se z Alek-sejem Maljcevim. Maljcev je govoril z dr. Krekom izredno zaupljivo in ljubeznivo; napravil je na Kreka izredno ugoden in globok vtisk. Dr. Krek je bil po tem razgovoru trdno prepričan, da verski prepad med katoliškimi in pravoslavnimi Slovani ni nepremostljiv. V jeseni 1. 1909. je delovanje naše prosvetne organizacije otvoril s predavanjem o vzhodnem cerkvenem vprašanju in naročil, naj vsa naša izobraževalna društva prirejajo predavanja o tem vprašanju. Duhovnikom, laikom in dijakom jo priporočal, da se naj zanimajo za ciril-metodijsko idejo. S tem je dr. Krek mnogo pripomogel, da se jo med slovanskim ljudstvom vkoreninila ideja verske sprave med Slovani in da se je udomačilo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Razumljivo je, da so se proti tako sijajni manifestaciji za ciril-metodijsko idejo dvignile mnoge intrige. Vodilni ruski politični listi so pisali, da je cela akcija podkupljena od Rima, nemški časopisi pa so pisali, da so velehradski kongresi v službi trenutku nihče prav ne verjame na možnost vojne. Zavzeti v tem vprašanju kako stališče je silno težko, ker spada Besarabija nedvomno med ona obmejna ozemlja, ki bodo toliko časa sporna, dokler se ne najde tak mednarodno pravni način za njihovo upravo, da bi po njem prenehala biti križišče dveh gospodarskih in kulturnih interesnih sfer. Tako je z Alzacijo-Lotaringijo, tako je z Vzhodno Galicijo in še posebno z Besarabijo. Ona ima vse znake takega obmejnega ozemlja in brezupno podjetje bi bilo poskušati potegniti tam kako zadovoljivo narodnostno mejo. Gospodovali so do zadnjega Rusi kot nositelji ruske državne moči, moldavski narod pa (tako se imenuje oridotno romunsko ljudstvo samo) je bil napram njim neuka čreda brez pastirja podobno Ukrajincem v južni Rusiji. V mestih je bil in je še močen židovski element, vsa dežela pa je bogato posejana s tujerodnimi kolonijami (Nemci, Bolgari, Grki, ostanki Tatarov itd.). Kolikor sem mogel temu vprašanju do dna, je gotovo, da je med obema nacionalnima elementoma, ki se tu stikata, romunski močnejši kot ruski; na zadnjega strani pa je kulturna polpreteklost te zemlje in vsi v današnjem posesti požrešnem času neobhodni oziri strateške in gospodarske obrambe, broz katere bi bila n. pr. Odesa izpostavljena stalni nevarnosti. ruske vlade in ruskih rubljev. Dr. Stojan, predsednik velehradskih kongresov, je kot državni poslanec na Dunaju z osebnim posredovanjem dokazal neosnovanost in smešnost teh intrig. Kongresi so bili še dovoljeni. A priznati moramo, da katoliški Slovani takrat še niso bili zadosti usposobljeni za voditelje tako velike mednarodne akcije. Vsled tega se velehradski kongres 1.1911. ni mogel vzdržati na višini prejšnjega kongresa. Potem je pa balkanska in svetovna vojna prekinila velehradske kongrese za celih deset let. Dr.,Stojan je kot olomuški nadškof koncem julija 1. 1921. sklical na Velehrad mednarodni informativni sestanek. L. 1922. se je zopet vršil mednarodni velehradski kongres v nekdanjem obsegu. Sedaj pa se delajo velike priprave za mednarodni unio-nistični kongres, ki se bo vršil na Velehra-du od 31. julija do 2. avgusta. Kongresa se bodo udeležili vsi češki, nekateri jugoslovanski in inozemski škofje, zastopan bo tudi sveti oče, kar se pri prejšnjih kongresih ni dogodilo. Češka vlada je gostom obljubila razne ugodnosti. 0 kongresu bomo še podrobneje poročali. Pasic pričenja državljan- V nedeljski številki so prineslo belgrajske »Novosti«, glasilo zemljoradni-škega poslanca Joče Jovanoviea, ki je znan sicer kot dvorski človek, članek, ki ga prinašamo ludi mi, rla naša javnost razvidi položaj. Članek se glasi: »G. Pašič danes igra z odkritimi kartami. To je inoida prvič v njegovem življenju, ker sicer on nima rad čistega položaja. Nekoliko mescev dolgo je z raznimi triki prikrival svoje diktatorske namene, ki so danes očividni. Pašiču so izbiti iz rok vsi aduti. Bil je prisiljen vporabiti javno tudi tista svoja sredstva, ki bi jih bil rajši še prikrival. Danes on odkrito grozi vsem ter tako poskuša ukloniti vse' odgovorne faktorje. In morda bo pod takim pritiskom volja tega nekronanega kralja močnejša kakor volja ustavnega vladarja in volja ljudstva. Toda to bo pomenilo, o tem ne sme biti več dvoma, začetek državljanske in plemenske vojne. Govor v Bjelini je le napoved, da smo na pragu nezakonite, revolucionarne dobe. S tem, ko Pašič dobi mandat, bo storjen začetek stanja, ki se bo končalo samo po večjem ali manjšem — potopu. Mi v Srbiji bomo morali reševati v tem slučaju svojo čast in svoj demokratski ponos pred radikalsko oligarhijo, ki .je prevzela v izrabljanje celo državo in ki blati svetlo našo preteklost. Odločilna bitka bo vsekakor tu pri nas v Srbiji, ker odtod tudi izvira zlo. Toda nas jo bilo že dosti sram pred svojimi brati radi nasilij in nedovoljenih zvijač naših lažnivih voditeljev. Vse, kar je v tej naši srbski deželi pošteno in vse kar to zemljo in cel narod resnično ljubi, ne sme več dopuščati, da nesramna tolpa pokvarjencev tolmači podlago in ideale naših dragih mrtvih, naših velikih borcev za svobodo, resnično svobodo vseh Jugoslovanov. S silo moramo zamašiti usta vsem tem nesramnežem, ki hočejo govorjti v imenu srbskega naroda. Gosp. Pašič, današnji zli duh, je rekel: kri. Tn bojimo se, da revolucionarna Srbija ne odgovori, kakor bi bilo treba. Mi nismo boleli, da bi tekla kri. Toda, če zmaga režim v tem boju za novo razmere, bodo opravičene trditve onih, ki trde, da v tej državi no more postali bolje, dokler še enkrat nr> bo tekla kri. Mi ne dvomimo v našo staro, svetlo Srbijo in verujemo, da ho v tem krvavem boju zmagala ona, idealna in čista, nad mračno Srbijo Nikole Pašiča in Laze Marko-viča.« šibeniš&e demonstracije in Italija. Rim, 8. maja. Tukajšnji merodajnt krogi so izjavljajo o dogodkih v Šibeni-ku zolo zmerno in jih pripisujejo zgolj na rovn.š Hrvatom. Neka poluradnn nota opisuje stvar naslednje: Intransigentni hrvatski element, ki tvori v jugoslovanski kraljevini manjšino, ima ravno v Ši-beniku. ki je eden glavnih stanov radi-čevcev in avtonomistov, močno večino. Ti elementi ne opuste nobene prilike, da povzroče centralni vladi neprilike in ovirajo politiko srbskega elementa. V to vrsto prizadevanj spadajo tudi šibeniške demonstracije, ki se morajo smatrati bolj za vprašanje notranje nego zunanje politike.« Kljub temu je poslanik Bo-drero v Belgradu storil primerne korake. Jugoslovanske oblasti so pa še pred tem odredilo v Šibeniku ostro preiskavo in dale takoj zapreti glavne krivce pri demonstracijah. Šibeniški okrajni glavar je uradno obiskal italijanskega konzula De Angelisa in mu izrazil obžalovanje v svojem imenu in v imenu splitskega velikega župana. Vrhu tega je belgrajska vlada poslala italijanski odgovor, v katerem se opravičuje in zagotavlja, da se krivci v Šibeniku kaznujejo. Dogodek se smatra s tem kot zaključen. — V enakem zmislu piše tudi italijansko časopisje. '-f Shodi SLS. Poslanec S t r c i n je v nedeljo po jutranji sv. maši v Ne vi j ah poročal svojim volivcem o političnem položaju. Kljub velikemu deževju je bila udeležba prav lepa. Ob 11. uri je poročal na shodu v T u n j i c a h, kjer je bila zbrana skupaj vsa občina. Na obeh shodih se je izrekla zaupnica Jugoslovanskemu klubu. -f- Kako se išče izhod iz krize? Davi« dovićev belgrajski »Odjek« poroča, da radikali predlagajo za rešitev krize sledeče pogoje: 1. Da se skupščina ne razpusti in da se volitve ne razpišejo sedaj takoj. 2, Da nova vlada verificira Radićevske mandate in deluje s parlamentom. 3. Če nastanejo težave, se skupčinske seje zaključijo s kraljevim ukazom. 4. Vlada mora biti koncentracijska, t. j. širša kakor dve sedanji kombinaciji, tudi širša kot koalicija aL' blok. 5. Radičevski mandati se verificirajo, toda se njihovo število ne šteje v koncentracijsko vlado. Ker pa je vprašanje zelo zapleteno in silno nujno, predlagajo radikali, da se naprosi gospod Pašič, ki je odbil mandat za delovno vlado, da sprejme delovno vlado, da verificira Radićevske mandate, nato prečita ukaz, s katerim se skupčinske seje zaključujejo ter da začasno do oktobra vlada, ko se začne novo reševanje ... »Odjek « pristavlja k tem radikalnim predlogom: »Radikali upajOj da bi g. Pašič, če bo naprošen, pristal na to načelno žrtev ter še enkrat sprejel mandat, za sedaj pod režimom delovne vlade. Od teh pogojev sta prva dva stara in resna, ker vsebujeta znano mišljenje krone, da se je danes treba izogniti volitvam. Zadnji trije pogoji pa so radikalni, preračunjeDi na to, da če bolj zamotajo položaj, iz katerega bi potem ostala edina rešitev Paši-ćev kabinet. -f »Klerikalci se ponnjajo radikalom.* Pod takim in podobnim naslovom »Jutro« vsak teden trikrat farba svoje potrpežljive bravce. Je pa v resnici ravno narobe. Ta- V zvezi s tem vprašanjem je bilo obravnavano iudi samo na sebi nc važno vprašanje razmerja do Jugoslavije, o katerem se je razvnela diskusija ob prevzetju Džombolje. Ko sem zapuščal domovino, sem čital pri nas očitke, da so Romuni popolnoma izropali kraje, ki so po zamenjal-ni pogodbi pripadli nam. Ko sem prišel tja, sem videl, da oni nam isto očitajo. Polemika je bila deloma prav ostra in so posebno poudarjali dejstvo, da smo jim krivico napravili takrat, ko bi bila najbolj potreba, da bi se na zunaj videla naša solidarnost z njimi. Padali so težki očitki in celo s premalo vzdržnostjo v svetovni vojni niso prizanesli Srbom. Edini up jim je bila Francija, kamor je odpotoval kralj Ferdinand in dosti prozorno se je sem in tje dalo čitati zastrto upanje, da bo ta na Jugoslavijo vplivala, da jih podpre napram Rusiji. Še eno vprašanje me je zanimalo in sem večkrat čital in razgovarjal o njem, to je vprašanje premestitve pvestolice. Bukarešt je sicer veliko mesto in važno kulturno središče, a leži v enolični ravnini, ob majhni rečki, jo torej brez vseh prirodnih krasot in posebno brez zadostne vode, ki je za prestolnico veliko države tako ogromnega pomona. Romuni trdijo tudi, da je bila svoj čas prestolnica prestavljena sem samo na zahtevo Turkov, ki so hoteli, da je i mesto brez naravne obrambe in sa lahko r, majhnimi sredstvi nadzorujejo. Videti je, da ima ideja premestitve veliko pristašev. Nova prestolnica naj bi se postavila nekjs v dolini Alute, ki je bogata vode in pokrajinsko prekrasna. Bolj kakor za kako staro mesto, se mi zdi, da se projektanti navdušujejo za popolnoma novo mesto, ki ni ga postavili po enotnem načrtu. Kdor pozna Bukarešt, ki je poleti men« da sploh neznosen, in krasne, našim alpskim sorodne pokrajine v Karpatih, se ne bo čudil, da bi se upraviteljem ogromno povečane države porodila tako misel. Prepričan sem, da se bo enkrat izvedla, a ne tako hitro kakor bi nekateri radi, ker ni mogoče prezreti dejstva, da je današnji Bukarešt popolnoma modema ne samo upravna ampak tudi kulturna prestolnica Romunije z ogromno razvitim, težko premakljivim aparatom, za katerega funkcioniranje bi bilo na novem mestu treba ustvariti čisto iznova vse predpogoje. Vprašanje samo pa je gotovo vredno pozornosti. Maribor. »Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — Zato naročite »Zvonoglas.c Chinoferrin kina železnato vino, najboljše siedatvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodcu in najboljše okrepčevalno sredstvo pri re-konvalflsc.enci. — Dobiva se v vsaki lekarni* ke verzije širijo radikali prvič zato, da imajo Pribičevičijance bolj v krempljih, drugič pa zato, ker bi oni res radi mesto Pribičeviča dobili bolj močnega in bolj poštenega zaveznika. Davidovičev »Odjek« pa vse te vesti, ki govore o kombinaciji radikalov z SLS, odločno demantira ter veli: »Značilno je medtem, da radikali pri vseh dokazovanjih proti delovni vladi vendar vedno puščajo v javnost verzije o svoji kombinaciji z g. dr. Korošcem, ki bi jim omogočila delo v skupščini. Toda znano je, da so bile te verzije že prej označene kot popolnoma izmišljene in tendenciozne.« Še jasnejše piše belgrajska »Politika« od 7. maja, ki poroča, da so radikali z ozirom na kraljevo željo po delovni vladi primorani misliti na drug izhod, in sicer bi radi dobili za sodelovanje dr. Korošca. Toda »dr. Korošec je,« kakor pravi »Politika« čisto jasno, »odbil vsako sodelovanje z radikali.« — Tako belgrajski srbski listi. — Sedaj ie mogoče pri »Jutru« le dvoje: Ali »Jutro« vestem, da se SLS ponuja radikalom, res verjame, ali pa vedoma piše neresnico. Prvo je znamenje strahu, drugo pa laz! Ne eno in ne drugo ni lepo! Materijal proti Pašiču pripravlja bivši radikalni poslanec dr. Momčilo Iva-nič, znani Protičev prijatelj. V belgrajskih »Novostih« je izjavil, da je Protič zapustil zanimive memoare in akte o Pašičevem delovanju. Te hoče dr. Ivanič objaviti, ko bo čas za to najbolj primeren. To izjavo pa je podal o priliki polemike o Pašičevem govoru v Bjelini. + Ves dosedanji potek krize jasno fcaže, da se je Pašičev režim onemogočil ne le v parlamentu, ampak v celem javnem mišljenju. Krona ni mogla drugače, da je morala čutiti razpoloženje med ljudstvom. To je dejstvo. Drugo pa je to, da 60 Pašić brani pustiti oblast ter da ne skriva namena, ohraniti oblast celo za ceno krvi. — Tako piše belgrajski »Odjek«. + Nastop vlade proti narodnim manjšinam. Kakor smo že poročali, je začela vlada narodnim manjšinam prepovedovati vsako politično udejstvovanje. Ker pa so narodne manjšine v Jugoslaviji mestoma jako močne in številne, gotovo ne bodo vladnih ukrepov mirno prenesle, ampak se bodo po zatrdilu novosadskega »Deutsches Volksblatta« sklicevali na mirovne pogodbe, ki vsebujejo tudi varstvo narodnih manjšin. Z bedakom polemizirati je zelo nehvaležen posel,'je dejal že slavni Erazem, posebno če je zraven še domišljav, kakor so po navadi vsi bedaki. »Slovenski narod« odgovarja na naše opombe o kulturnem in estetičnem pomenu cerkva, da ima krščanstvo regulirati moralno življenje, krotiti pohlep po materialnih dobrinah in usmerjati duševne sile k ureditvi socialnega življenja po načelu ljubezni, nikakor pa na-eičevati želje po razvedrilu. Kakor da smo mi trdili kdaj kaj nasprotnega! Mi smo poudarjali one estetične vrednote, ki jih nuja cerkev, katere so obenem visoke etične vrednote, dočim moramo iz »Narodovega« naravnost bedastega odgovora sklepati, da estetičnim vrednotam ne pripisuje nobene etične vrednosti in da so mu Bachove fuge najbrže enakovredne s harmoniko po vaških gostilnah. »Narod« se eklicuje na katakombe, kakor da bi kristjani tam ne bili dali izraza svojim verskim čustvom s petjem, slikami, skuipturo in zunanjim bogoslužjem, kakor to leži v človeški naravi sami. »Narod« je tako zatele-ban, da taji vso vrednost kulturnih dobrin estetičnega in etičnega značaja, ki so se razvijale po prvi dobi krščanstva in terja, da bi človeštvo zatajilo ves napredek v tem, oziru, kakor da sta verstvo in kultura dva protislovna pojma. Če so pni kristjani opravljali svoje bogoslužje v katakombah, je bilo to le posledica preganjanja, ki jim ni dovolilo javnih božjih hramov. »Narodovo« neslane meni, da so prvi kristjani bili kakšni protestantovski mrzitelji umetnostne kulture ali kakšni tolstojanci, dočim so bili otroci helenske omike in so ohranili ter razvijali dalje vse njene dobrine. Naj-menj pa jim je padlo v glavo opravljati bogoslužje po gozdih, kar je videti ideal »Slovenskega naroda« in panteistično o »božanstvu« sentimentalizirati. Bogoslužje krščanstva je od početka evharistična daritev Bo-gočloveka, sakramontalno in objektivno-ritualno; veliki misterij, kakor se je imenovalo, je zahteval hramu božjega in vso možnost razvoja bogate liturgike. To danes sicer vedo že vsi ljudje, ki se z verstvom znanstveno pečajo, le »Narodov« filozof ne, kajti on je itak že izjavil, da na znanstvo nič ne da, ampak samo na svojo »domačo pamet«. Da pa ta večkrat meji na čisto navadno neumnost, se ne zaveda. Kar pa se tiče moralne povzdige življenja in usmeritve k pravični ureditvi družbe, je krščanstvo to nalogo v zgodovini neprestano vršilo baš po sredstvih svojega notranjega in vnanjega bogoslužja, po oznanjo-vanju nauka, posredovanju sakramentalne milosti, razpoloženju dušo po liturgiji in tudi do svoji organizatoričui sili ter vplivu na svetno zakonodajstvo. To je jasno za ljudi, ki so se učili in se še učijo, za bedake, ki pa že vse sami iz sebe vedd, kakor pravijo, pa seveda ne. Usmeritev socialnega življenja po načelih krščanske ljubezni je prišla v nevarnost po nekrsčanski reformaciji, prosvetljenstvu in liberalizmu, ki je oče kapitalizma. Vse etične in socialne dobrine krščanstva, ki jih »Narod« veličuje, so ogrožene ravno po liberalizmu, ki mu je »Narod« zapisan z dušo in telesom. Sicer pa je vsa >Narodova« polemika o verskih rečeh velika notranja laž in zavestna neodkritosrčnost, ker tega, kar na krščanstvu navidez hvali, sam ne veruje, ampak ima pred očmi le svoje antikleri-kalne namene, pri čemer mu je dobro vsako sredstvo. Ne vidi pa — ker mu manjka inteligence — da je zastarel kakor bieder-maierska copata in da s svojimi argumenti vzbuja celo pri »neklerikaicih« samo pomilovalen nasmeh. Nov izum. Včerajšnji »Narod« piše: »Spanje je bilo doslej edini pripomoček, da se je človek po napornem delu duševno in telesno odpočil. Vsevedni in vsemogočni klerikalci pa so izumili novo sredstvo, ki ga vsem trpinom, zlasti ljubljanskim »krokarjem'- prav toplo priporočamo. Kdor nima časa ali volje za spanje, naj se oglasi v »Slovenčevem« uredništvu, kjer dobi točna navodila, kako lahko okrepča svoje telo in svojo dušo tudi brez spanja. Recept je čisto enostaven. »Samo kratko bivanje v cerkvi in navzočnost pri službi božji da človeku več notranje moči in duševne sile kakor najdaljše telesno spanjem, pravi »Slovenec«, ki je pa pozabil omeniti, da velja ta recept ravno za tiste, ki duševno spe nezdramno spanje.« — S človekom, ki ne zna razločevati pojmov »telesna moč in telesna energija« cd pojma »notranja moč« in »duševna energija«, je težko razpravljati resno. Mogoče bi to razliko znal »Narodu« rnzložiii vsaj kakšen sodni sluga, ki ima vsaj časih priliko pogledali nekoliko v notranje (duševno) življenje kaznjencev. Na spovednike »Narock itak nič ne drži. Naravoslovca pa »Narod« ne bi razumel, ker spijo ata ravno v naravoslovnih vedah še bolj — f Mirko Rodili. Včeraj ob šestih zjutraj je umrl v Vremah na Krasu (Julijska Benečija) tamkajšnji župnik g. Mirko Ro-dič iz Stopič r.a Dolenjskem na posledicah zavratne sušice. Pokojni je bil rojen 1. 188-1, v mašnika posvečen 1. 1907, kaplanoval je v Horjulu, v Cerkljah na Gorenjskem, Črnomlju, Semiftu, Slavini, kurat v Matenji vasi in v Šmihelu na Krasu. Od 1. 1917 dalje je bil župnik v Vremah. Pogreb se vrši v soboto ob enajstih dopoldne. Njegova sestra m. An-zelma je uršulinka v Ljubljani. Svojcem pokojnika naše sožalje! Pokojnika priporočamo sobratom v memento. — N. v m. p.! — Izdajanje izpiskov iz cerkvenih matic za državne nameščence. Ministrstvo za vere je odločilo, da so duhovniki obvezni izdajati državnim nameščencem izpiske iz cerkvenih matic brez taks, ako nameščenci to izpiske rabijo za ureditev osebnih ali družinskih pravic. Vsak tak izpisek se mora opremiti z opazko, da je izdan brez takse po čl. 128. uradniškega zakona, da ga prosilec ne more uporabiti v druge svrhe. Nagrado duhovniku za delo je pa vsak državni nameščenec dolžan plačati, ker tvorijo ti dohodki sestavni del duhovnikove plače. — 50 letni službeni jubilej. V usnjarni bratov Steiner v Gradcu je praznoval te dni svojo službeno 50 letnico delovodja Luka Železni k, po rodu Vrhničan. Zoloznik si je s svojo poštenosijo iu pridnostjo pridobil med tujci velik ugled ter so njegov jubilej proslavili s cerkvenimi in drugimi prireditvami. Deželna vlada in tvrdka sta mu izročili častni diplomi. — Finančna delegacija objavlja uradno, dn izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in tekočih računih) pri regulativnili hranilnicah v Sloveniji za I. četrletje 1924« v eni prihodnjih številk Uradnega lista. — Voliko protiitalij&nske demonstracije v šibeniku. Za 4. t. m. je neki anonimni italijanski odbor v Šibeniku napovedal proslavo 50 letnice smrti Nikole Tommasea, ki je bil po rodu iz Sibenika. Na proslavo eo Italijani vabili tudi narodne kroge, a kot glavni govornik je imel priti iz Zadra prof. Paolo Orano. Že prejšnji dan je došlo iz Splita več italijanskih odličnjakov, a šibeniški Italijani in itali-janaši so se pripravljali na slovesen sprejem Znderčanov. Vse je kazalo, dn hočejo Italjani to priliko porabili za nacionalno demonstracijo. Proti temu se je dvignilo vse sibeuiško prebivalstvo brez razlike strank in se zbralo na obali, da prepreči izkrcanje zadrskih Italijanov. Le-ti so ee pripeljali ua pavniku »Ke-leti«, ki jo bil bogato okrašen z ilalijamkimi trikolorarnl. Tudi šibeniški Italjani so po oknih razobesili italijanske trobojnice. Ob prihodu parnika je nastal med prebivalstvom vihar ogorčenja. Nastopila je policija, ki jc poklicala na pomoč še vojaštvo in mornarico. Po potih urah se je mogel prof. Orano končno ii-krcati in v spremstvu policije odpeljati v mesto, toda nadaljnje demonstracije so ga prisilile, da se je vrnil ua ladjo, no da bi bil predaval. Splitskega Italijanskega konzula, ki je bil tudi prijel na prireditev, ie ob covratku trdno in nezdramno spanje kot ga spe tisti, ki veak dan »Narod« bero. Danes gotovo! če ne danes, pa gotovo jutri... Včerajšnji »Slov. Narod« z debelimi črkami na prvi strani objavlja eledefto senzacijo: »Iz povsem zanesljivega vira je izvedel vaš posebni dopisnik, da poveri danes (v četrtek) dopoldne Nj. Vel. ministrskemu predsedniku gosp. Nikoli Pašiču volivni mandat.« Ta »Narodov« posabni dopisnik ima posebno bujne sanje; ampak zanesljivost njegova ni posebno prida, kakor so vidi že iz najnovejših poročil istega »Naroda« na 5. strani, kjer stoji enako debelo zapisano: »če ne danes, pa jutri« — ali pa o sv. nikoli; ata vedno kaj posebnega stuhtajo. 0 veleizdaji je v minulem volivnem boju na Nemškem govoril na shodu v Berlinu badenski princ Maks sledeče: »Ni to prava veleizdaja, če državni uradnik izda kako državno skrivnost ali če častnik pre-riše za sovražnika vojaške načrte. Prava veleizdaja ni niti to, če vojskovodja izda del državnega ozemlja. Prava in strašna veleizdaja je ona, ko voditelj kake stranke ali celo voditelj kakega naroda zastruplja narodovo dušo s strupom sovraštva in maščevanja in ko po balkanskem običaju poživlja svoje pristaše, naj politične nasprotnike preganjajo ali celo ubi jo. Veleizdajalci so tisti politiki, katerih roke so že omadeževane z ljudsko krvjo ali ki se niti najmanj ne pomišljajo, roke omadeževati s to kx*vjo.« Kakor da bi bil ta nemški princ bral Pašićeve grožnje na shodu v Bjelini in PribF .vičeve v njegovem časopisju. Gorje državi, v kateri taki veleizdajalci dobe moč v roke! Narod bo ostal preko vseh nasilj, toda država je v nevarnosti. V NEDELJO NA ŠENTVIŠKO : ORLOVSKO PRIREDITEV : v TACEN pod ŠMARNO GORO po prihodu opoldanskih vlakov. spremila policija z nabitimi revolverji do Vr-polja. Policija je aretirala mnogo oseb, ki so jih temeljem Bachovega patenta obsodili vsako na 14 dni zapora. Sploh je postopala policija proti domačemu prebivalstvu izredno ostro ter je tudi streljala; vendar žrtev ni bilo. — Proti zlorabi vere v svrho razporoke. V nekem konkretnem slučaju je nedavno belgrajsko mestno sodišče razsodilo, da ne zagreši dvoženstva, kdor menja svojo vero zato, da se poleg žive žene v drugo poroči, ne da bi preje dosegel ločitev prvega zakona. Proti tej razsodbi Je arhijerejski sinod vložil pritožbo na višjo inštanco, v kateri zastopa stališče, da se zakoni razvezujejo samo z razsodbami duhovnih sodišč. Pravoslavna cerkev zahteva, da se v novi interkonfesionalni zakon sprejmejo določbe, ki bodo popolnoma omogočile menjanje vere v svrho razporoke. Višja oblast je osvojila stališče arhijerejskega sinoda in vsem sodiščem poslala opozorilo, da se s prehodom iz ene vere v drugo obstoječi zakon ne razve-zuje, marveč je to mogoče doseči le potom razsodbe duhovnih sodišč. Kdor se kljub temu v drugi veri poroči brez zakonite predhodne ločitve, zapade kazni zaradi dvoženstva. — Udruženje željozničkih Cinovnika v kraljevini SHS je bilo dne 1. t. m. sprejeto po svojih delegatih pri železniškem ministru Svelislavu Popoviću. Odposlanstvo mu je pred-ložilo obširno spomenico, katero je pazljivo prečital in skupno z njimi obravnaval točko za točko resolucije. Deputacija je razložila g. ministru težnje željezniškega uradništva cele države. Avdijenca je trajala nad 1 in četrt ure. Minister je priznal, da je neobhodno potrebna izdatna pomoč železniškemu uradništvu. — Smrtna nesreča. Dne 7. maja je brzo-vlak, ki vozi ob 5. uri pop. proti Zagrebu, povozil do smrti Nežo Gracer Iz Leskovca, župnije Rajhenburg in sicer na železniškem prehodu v Vranjsk. Vračala se je iz sejma v Sevnici ter je bila vinjena. — Bratomor. Iz Sevnice poročajo: V nedeljo zvečer, 4. maja sta pila pri svojem starem očetu Jazbecu пл Zigrškem vrhu, brata Martin in Ivan Božič. Po malem prepiru popade Martin kuhinjski nož, ga zasadi Ivanu v vrat in mu prereže goltanec in sapnik. Poklicani zdravnik mu ni mogel dosti pomagati ter je Ivan umrl v pondaljok 5. maja. Cela fara sevniška je razburjena vsled toga zverinskega dogodka. Dna 7. maja so orožniki dobili morilca, ki se jc v okolici potikal. — Veliki teden, v sredo, so naHl v gondu na •'Gobovclh« obešenega nekega moškega iz Savinjske doline. — Poprava cetinjske metropolije. Povodom priprav za prenos smrtnih ostankov Njegoša Petroviča ua Lovčen je ministrstvo za vere dovolilo pol milijona dinarjev za popravo stare cetinjske metropolije. Poslopje je vsled zaobljube zgradil Ivan-beg Crnojevlč. Prvotno je bil tu sedež knezov Crnojevićev, kasneje co v samostanu stolovali črnogorski mclropo-litt, V samostanu so grobnice mnogih znamenitih osebnosti ier jo iu pokopana tudi kne- ginja Zorka Karadjordjević, mati kralja Aleksandra. — Stalen peveki zbor v belgrajski saborni cerkvi. Na kraljevo željo bodo vsi člani in članice Belgrajskega pevskega društva, ki ob slovesnih prilikah poje v saborni cerkvi, ob nedeljah in praznikih oproščeni vsake službe, da morejo peti pri službi božji. Poslej bo društveni pevski zbor redno vsako nedeljo in praznik pel v katedrali. — Carinska afera v Gružu. Carinska posredovalnica bratov Nardelli v Gružu je s sodelovanjem uradnika tvrdke Zuber-Jovana Kadiča — ogoljufala državo na carini za približno 200.000 Din. Brata Nardeli so zaprli, Kadić je pa pobegnil. — Slabo se mu jc izplačalo. Lesni trgo« vee Ivan Muramić v Zagrebu je izvršil poizkus samomora. Zaradi neke tnje zakonske žene je bil zapustil svojo lastno ženo in otroke, toda zakononlomnica je kasneje varala tudi njega. To ga je gnalo v smrt. — Samomor zdravnika. V Zagrebn jft skočil z balkona v drugem nadstropju Rvoje lastne hiše 62 letni zdravnik dr. Lavoslav Tarnogrod. Sam je v pismu, ki «& je naslovil na Zgr. Tagblatt«, navedel kot razlog samomora strah, da oslepi. Mož je bil zadnje čase bolan na živcih. — Izgubljeni dolarski čeki. Janez Kastelic iz Novega mesta je izgubil 16 čekov banke Kalumet-Statobank in 9 bankovcev po 20 dolarjev. — Podjeten Rus. Ruski begunec Ivan Ri* goženko je pobegnil iz Šida in je posečal na poti proti Sloveniji svoje tovariše. Med potjo je vsakemu, ki se mu je dal potegniti, kaj odnesel. Tako je ti^di na Sapu na Vrhniki it-vabil od tovariša Ivana Kozmenka 200 Din in črno, 1000 Din vredno suknjo, obenem pa mu je ukradel srebrno žepno uro, vredno 500 Din. V Sinji gorici pa je izvabil od našega delavca Alojzija Belenea novo sivo obleko, vredno 1000 Din, in zoy izginil. Mož je okrog 30 let siar, srednje postave in čedno oblečen, seveda na tuje stroške. Toliko v starilo pred predrznim potepencem. — Tatvina na pošti. Na potn med Čajni-co in Goraždo (Bosna) je bilo ukradenih iz vroče za vrednostno pošiljatve 77 tisoč dinarjev. Ker je bila vreča cela, sumijo, da je bil denar ukraden že pred poštno ekspedi-cljo. — Dva gonilna jermena ata bila ukra* dena glasom ovadbe Komande drav. div. oblasti v Ljubljani in sicer iz pralnice v Vevčah- Bogataš iz Palanke v Kamniku. V Kamniku se je pred Veliko nočjo pojavil 30 do 35 letni možakar. Oglasil se je tudi pri Podleenikovi družini v Podgorju Pravil je, da Je lastnik velikega mlina v Palanki, da pa mu je trenotno zmanjkalo denarja. Ker namerava skleniti veliko kupčijo, je prosil Podlcsnikarja, če bi šel on v Palanko po denar. Napisal mu je pismo na svojo mater v Palanki. V pismu je naročil materi, naj te-, roči Podlesnikarju poldrug milijon dinarjev, da mu jih ta prineso v Kamnik. Podlesnikarju je pa obljubil 200.000 kron nagrade. Pod« lesnikar je verjel in se s pismom odpeljal v Palanko. Seboj je vzel lo toliko denarja, kolikor Je mislil, da ga bo rabil za pot do Palanke. Med tem se je pa tujec nastanil pri Pod-lesnikarjevih in o praznikih pridno jedel potico in šunko. Podlesnikarjeva žena mu je na prošnjo dala precej denarja >na račun«. Mož Je baharil, da bo imel čez en teden »nabasan priflošl« in da se mu bodo odkrivali do tal, Imel se Je o praznikih prav dobro. Ne pa tako Podlesnikar. Ko se je pri. peljal v Palanko, je zaman iskal tujčevo mater. Oglasil se Je pri orožnikih, pri občini, pa Je nikjer niso poznali. Spoznal je končno, da ga je tujec pošteno potegnil. Ampak, kaj sedaj. Denarja je vzel s seboj le za pot do Palanke in tuko je ostal čisto brez solda. Poznal ga ni nihče. Hodil je okoli lačen in žejen, med tem ko se je »bogataš« na nje« govern domu prav dobro imel. Končno se je Podlesnikar j a usmilila poštna uradnica, ki je iz svojega založila pristojbino za brzojavko, v kateri je prosil svojo ženo, naj mu brio-javno nakaže denar, da bo mogel domov. Denar je prišel in Podlesnikar se je odpeljal proti domu. Medtem ]e pa tudi bogataš iz Palanke izginil iz Kamnika. Z nJim pa je pri Podlee-nikarjevih izginila tudi zlata ura, 2 zlata poročna prstana, zapestnica z gumbi, 2 srebrni moški uri, slat ščipalnik in nekaj perila. Oškodoval je še tudi nekaj drugih strank. Možakar je star 30 do 35 let, precej velik in je čedno oblečen. Govori hrvatsko in sicer precej hitro. Pripovedoval Je, da je tudi njemu Čarug« pisal, naj mu prinese v gozd denar, česar pa ni storil. Orožnišlvo predrznega goljufa pridno zasleduje. Ker ee mu je v Kamniku tako gladko posrečilo, bo gotovo še kje drugod po« skušal svojo srečo. Zato opozarjamo ljudi, naj bodo previdni. štajerske novice. š Sadjarsko in vrtnarsko druitvo podrut* niča Mozirje. Kakor se je že sporočilo, ee vrši dne 11. maja t. 1. torej prihodnjo nedeljo, prvi sadjarski shod v Mozirju točno ob pol treh popoldne na prijaznem hribčku na Brcah. na posestvu ljubljanskega škofa. Govo« SCOVENEC, dfte 5Г. me}e lOTf. Strah ...... 1 < " " 1 rijo strokovnjaki o drevesnicah, vzgoji sadnih dreves, o škodljivcih ter boleznih sadnih dreves, kakšne vrste je saditi, o sadnih vrstah, d spravljanja in prodaji sadja ter napravi sadjevca, o razvoju sadjarstva v Savinjski dolini ter drugi razni nasveti ter pogovori. Po shodu je koncert ter tovariški sestanek v »Hotelu Goltnik«, kjer svira Mariborska godba »Drava« tor sodeluje več pevskih društev, med temi korporativno »Dramatično društvo Žalec«. Vstopnina pri koncertu samo 5 Din za osebo. Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev drevesnice za naš okraj ter se pre-plačila hvaležno sprejemajo. Sadjarji, turisti, prijatelji narave, izletniki, trgovci, obrtniki, naj bo vaš začrtani izletni cilj meseca maj-, nika in parola v nedeljo vsi na prvi sadjarski shod v Mozirje. Na veselo svidenje. Za odbor: Ivan Cesar, t č. tajnik, Rudolf Pevec, L č. načelnik. š Neznan gluhonomoc. V Mariboru so prijeli neznanega gluhonemca, ki je pobegnil iz nekega zavoda. Mož je okrog 30 let star, majhen, širok in ima sive oči in kostanjeve lase. Kdor bi ga poznai, naj javi policijskemu ko-misariatu v Mariboru. š Mrtva beračiea. Pod nekim kozolcem na !Yranskem so našli mrtvo neznano beračico. £ena je stara okrog 70 let, srednje močna in Jako slabo oblečena. Pri njej niso našli ničesar. Žena je umrla vsled slabosti. Ljubljanske rccmce. lj Iztrebljenje jarkov na Barju. Magistrat-ni gremij je ugodil prošnji Barjanov, da se iztrebijo jarki ob Črnovaški cesti, ob šinko-vem štradonu, Capudrov jarek, ob cesti v Hauptmanci in ob Ižanski cesti od Galjevine. 'Jarki že več let vzlic nujnim prošnjam Barjanov niso bili iztrebljeni, zato je njihovo iztrebljenje nujno potrebno in je vse delo proraču-njeno na 22.000 Din. Ravne tali o se uredi jarek, ki vodi od južnega zidu botaničnega vrta ob levi strani Ižanske ceste in se izliva v potok Galjevica ter odvaja vodo z zemljišč med 'Ižansko cesto in dolenjsko železnico ter z go-lovških pobočij. Jarek se bo poglobil ter se od hiše št. 12, kjer končuje sedaj odprti jarek, napravi pod Ižansko cesto kanal, po katerem se spelje voda na desno stran v jarek, ki se tudi poglobi. S temi deli hoče občinski svet ustreči vsaj najnujnejšim zahtevam Barjanov. lj Tarzan sin opiee. »Narodni dnevnik«, !ri kakor znano boleha na finančni plati in išče z vsemi sredstvi naročnikov, saj je nekaterim slovenskim brezposelnim literarnim di-letantom ponujal pri nabiranju naročnikov 50 odstotkov provizije, je začel s 1. majem pri-občevati roman: Tarzan sin opice. Ta roman jo darvinistično usmerjen, v ostalem pa je njegovo priobčevanje stvar okusa samega, prvi bo hvalil, drugi bo grajal, dosti napetih dejanj vsebuje, tudi za perverzneže je nekaj... to je cilj naše »napredne žurnalistike«. Ali eno je, uredništvo je računalo samo na to perverzno razpoloženje in v reklamne svrhe nalepilo na vseh oglih in krajih svojevrstne lepake, ki so unikum v slovenski reklamni mladi umetnosti. Ob tako ostudnih lepakih se ljubljanska publika pač še ni naslajala in v tem oziru delajo čast Narodnemu dnevniku m njegovemu perverzno prevrnjenemu okusu. — »Ne-Iderikalec.« lj Kje so »ordeni«? Ljubljanski voditelj njujevcev se je te dni mudil v Celju, kjer je praznoval s svojimi prijatelji svoje odlikovanje, ki ga je že drugič doletelo. Poleg reda sv. Save je dobil tudi red belega Orla. Red belega Orla je pa hotel nekoliko proslaviti. Donele so rodoljubne napitnice slavljencu, ki eo končale žalostno. Drugi dan se je odliko-vanec znašel za trenutek na železniških tračnicah, kjer so ostali redovi... Pričakujemo podrobnejšega poročila v prihodnji številki »Učiteljskega tovariša«. Li Društvo finančne kontrole v Ljnb-UanL Deputacija, ki je posredovala pri Oblastnem inšpektoratu .ie dobila zagotovilo, da se vštejejo za uvrstitev v plačilne stopnje temeljne plače tudi leta, prebita v vojni preko rednega roka — pri mornarici preko i, pešcih in dmgih strokah preko 3 leta. Bedni občni zbor se vrši dne 8. junija 1924. ob 9. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. lj Mestna občina ljubljanska rabi nujno ea 10 m" lepega rezanega hrastovega lesa za popravo mostov. Podatki o dimenzijah in pogoji se zvedo v mestnem stavbnem uradu, kjer je oferte vložiti do 13. maja 1924. lj Novost na trgu so bile včeraj artičoke In sicer po 4 Din komad. Drugače je bil trg srednje založen in obiskan. Cene običajne. lj Čudei. Od »Figovca« do Sv. Krištofa ni noLene gostilne niti na desni niti na levi strani. — Rodoljub z dežele. lj Umrli so v LjnbljaJii: Anton Pengal, Jeleznlčar v pok., 445 let. — Marija Centrih, zasebnica, 76 let. — Jakob Košmerlj, posestnikov sin, 20 let- — Ivana Zuželj, bivša služkinja, hiralka, 33 let. lj Priporočljiv gost Je zidar Adolf Hrovat, đoma od Šmihela. Mož je napravil v Žgončevi gostilni v Rožni dolini za 11 Din cehe in je izginil. Podobno je opeharil še več drugih gostilničarjev v okolici in je končno neznano kam pobgnil. lj Varano *&u panje. Čevljarski mojster 'Anton Jamšek iz Vodmata Je izročil delavcu Josipu Leskovšku baje iz Vidovdanske ceste 2 Dara čevljev v vrednosti 230 Din, češ da on ve za kupca. Leskovšek fe prišel Se isti večer k Jamšku in mu je povedal, da je čevlje že prodal in sicer nekemu strojevodji Kaalu Zaj-ničarju, ki mu prinese denar v par dneh. Ker Leskovška le ni bilo od nikoder, je šel JamSek iskat dotičnega strojevodjo, pri čemer pa je mož ugotovil, da ga je Leskovšek pošteno potegnil. lj Vlomilec т baraki. Na vogalu Gospo-svetske ceste nasproti Novemu svetu je bilo vlomljeno v barako branjevke Frančiške Zirc. Vlom je bil izvršen med 3. in 4. uro zjutraj. Tat je odnesel 30 klobas, (150 pomaranč, več kruha in prest, piškotov ter nekaj krtač iz slame in žime v skupni vrednosti 900 Din. O vlomilcu nimajo še nobene sledi. lj Varalica. K mešetarjevi ženi Frančiški Vojska v Spodnji Šiški je prišla neka navidez znana gospodična, ki se je predstavila za zasebno uradnico Frančiško Š. Ponudila ji je po znižani ceni razno špecerijsko blago. Cene so ženi ugajale in naročila je za enkrat samo za 120 Din moke in sladkorja in je rekla, da bo kasneje, ko bo imela več denarja, še kupila. Prijazna gospodična je za enkrat vzela 120 Din, odšla in se ni nikoli več vrnila. lj Tatvine na glavnem kolodvoru. Služkinji Mariji Zajčevi v restavraciji na glavnem kolodv u je bila ukradena iz kovčka v nezaklenjeni sobi ženska obleka, 3 predpasniki, 6 robcev in 2 srajci v skupni vrednosti 600 Din. — V vestibulu kolodvora pa je bil ukraden trgovki Mariji Kastelčevi iz Praprovč pri Veliki Ix)ki zavoj manufakturnega blaga v vrednosti 1600 Din. Žena je pustila samo za par trenutkov zavoj pri tehtnici za prtljago. lj Policijske ovadbe. Včeraj so bile prijavljene tele ovadbe: Radi tatvine 1, goljufije 1, poneverbe 1, radi kaljenja nočnega miru 1, radi kršenja cestno policijskega reda 11, radi prekoračenja policijske ure 1, radi pasjega kontumaca 3, radi izgredov 2, radi nedostojnega vedenja 1, radi telesne poškodbe i in radi kršenja zglaševalnih predpisov 2. lj Kdor pogreša dobro rejenega volčjega psa, ga dobi v Ljubljani, Mala čolnarska ulica 8. Izredni občni žteor »SLOVEN. PLANINSKEGA DRUŠTVA«. Izredni občni zbor društva, ki se je vršil snoči v dvorani »Mestnega doma« je otvoril kot sklicatelj bivši načelnik društva g. dr. Fr. T o m i n š e k, ki je svoje mesto na zadnjem rednem občnem zboru v »Narodnem domu« odložil. Nato je uvodoma prebral g. B i t e n c izjavo, v kateri je povdarjal, da so bili očitki na zadnjem občnem zboru naperjeni napram dr. Fr. Tominšku le posledica nesporazum-ljenj, ki pa so se popolnoma pojasnila. Smatra dr. TominŠka kot starosto, požrtvovalnega in vseskozi vstrajnega planinca in mu izreka polno in neomajno zaupanje. Poziva ga, da prevzame načelstvo in predsedstvo in ga pozdravlja s krepkim planinskim pozdravom. Po viharnem pritrjevanju zborovalcev — mestna dvorana je bila nabito polna — se je dr. Fr. Tominšek zahvalil za izraz zaupanja, obljubil, da hoče še nadalje delovati po možnosti za slovensko planinstvo in je prevzel predsedstvo izrednega občnega zbora. — Zahvalil se je za častno udeležbo, pozdravil je zastopnika kranjske in jeseniške podružnice in zastopnike ljubljanskih listov ter je imenoval za zapisnikarja nadsvetnika G 1 a s e r j a. Povdarjal je uvodoma, da zadnja odložitev mesta načelnika ni bila posledica morebitnega osebnega žaljenja, marveč so jo povzročiU tehtni vzroki radi del pri hotelu »Zlatorog« ob Boh. jezeru. Ta dela, posebno glede ledenice in pa skupnih prenočišč, so bila že sklenjena, podjetnikom oddana in so se že pričela. Tesarska dela so bila do 80 odstotkov že dovršena in bi povzročila nenadna ustavitev teh del nepregledno škodo za društvo. Takoj nato je prešel predsednik k volitvi predsednika in odbora. Pojasnil je, da se voli odbor na tem zborovanju izjemoma samo za eno leto in ne za tri leta, in sicer radi tega, ker bi se bilo moralo vršiti za ta slučaj pred občnim zborom zborovanje delegatov podružnic, kar pa se ni zgodilo. Na predlog dr. J e s e n k a je bil izvoljen in z viharnim odobravanjem z vzklikom za načelnika društva zopet dr. France Tominšek, ki je volitev sprejel. Izjavil je, da hoče kot načelnik še nadalje in z isto vnemo Čuvati dobrobit in tudi ugled društva, poziva pa tudi odbornike, da ga vztrajno in marljivo podpirajo pri delu, katerega ne more sam izvršiti. Ravn. g. Mandl je vprašal za pojasnilo, kako je to, da so po krizi volili zopet starega načelnika in obdržali večino starega odbora, zakaj pa da so nekaj starih odbornikov vrgli čez krov in to brez vsakega utemeljevanja in opravičila. Odgovor je dobil g. Mandl pri izredno viharni debati povodom volitve novega odbora. Predlagana je bila prvotno kompromisna lista, ki je bila sestavljena po zadnjem občnem zboru sporazumno z opozl-cijonalci. Vnela se je najpreje jako živahna debata, ali naj se voli z vzklikom ali z listki. Po daljšem prerekanju, pri katerem so se večkrat rušile vae parlamentarne meje, da зе predložena kompromisna lista ne voli z vzklikom, marveč, da je treba voliti z listki. Kompromisna lista je namreč na pritisk opozicije vrgla čez krov, kot se je jako dobro izrazil že uvodoma g. Mandl, šest starih in to jako zaslužnih dolgoletnih odbornikov društva. Vnela se ie burna debata, ki je končala s tem. da sta bili postavljeni končno dve listi, in sicer kompromisna in pa lista, ki voh zopet stare bivše člane. Še bolj viharno je postalo v dvorani razpoloženje, ko se je zahtevalo, da sme voliti le oni, ki se izkaže z društveno legitimacijo in potrdilom, da je plačal letošnjo članarino. Še hujše pa je završalo po dvorani, ko je dr. Knaflič, ki je kot vodja opozicije vodilno sodeloval pri kompromisu, tik pred volitvijo izjavil, da v slučaju, če prodre druga Usta, ki vsebuje v kompromisni listi izvržene odbornike, on in njegovi pristaši, ki so obenem tudi na kompromisni lissti, volitve ne sprejmejo. Zborovalci so zahtevali, da naj dr. Knaflič to svojo ugankarsko izjavo tudi utemelji, kar pa je on kratkomalo zavrnil. V dvorani je nato nastal tak hrup, vrišč in prerekanje, da je dr. Tominšek končno ko je uvi-del, da je vsaka volitev onemogočena, ex praesidio občni zbor preložil na nedoločen čas. Ker so padli med tem vriščem tudi klici, da se tudi izvolitev predsednika ne prizna, je izvajal dr. Tominšek posledice in je zopet odložil predsedstvo in načelstvo, Pač pa je obljubil, da bo sklical še prihodnji izredni občni zbor. Opozicija je hotela na to izvoliti novega predsednika in nadaljevati zborovanje, do česar pa seveda ni prišlo, ker jih je eden treznejših gospodov opozoril, da bi bilo tako zborovanje protizakonito in bi bili vsi morebitni sklepi neveljavni. Tako se je zaključil po zaslugi opozicije drugi občni zbor Slovenskega planinskega društva v letu 1924 po Kristusu. Naznanila Šmartno pri Litiji. V nedeljo,, dne 11. tnaja ob 3 popoldne bodo v Društvenem domu igrali veliko, lepo zgodovinsko igro ->Quo vadiš«. Pridite pogledat! Občni zbor Jadransko stražo se vrši v soboto, dne 17. t m. ob 8 zvečer v srebrni dvorani hotela Union. Vabljeni so vsi člani in prijatelji drnštva. Udrnžonje železniSkib finomika n kraljevini SHS ima svoj III. redni občni zbor v nedeljo, dne 11. maja Ob 13 v steklenem salonu Kolodvorske restavracije v Ljubljani gl. kol. — Predsedstvo UZČ. Društvo za konjske dirke v Ljutomeru, ki obstoja že 49 let, priredi v nedeljo, dne 11. maja svojo vsakoletno spomladansko kaaačko dirko združeno z dirko v galopu na dirkališču žrebčarne Cven pri Ljutomeru. Težave ruske pravoslavne cerkve v Ameriki. V Detroitu se je pričelo zborovanje zastopnikov ruskih župnij, ki ga je sklical me-tropolit Platon. Pravoslavna cerkev v Ameriki doživlja krizo. Patriarh Tihon je namreč s posebnim ukazom odstranil metropolita Platona od vodstva ameriških dijecez. Obenem je dospel v Z edin jene države pooblaščenec. Žive cerkve Kedrovski, ki zahteva zanjo celo cerkveno premoženje. Ameriška sodnija se nagiba na stran Kedrovskega, ker je ta predložil uradna pooblastila iz Moskve. Metropolit Platon je izjavil sotrudniku »Nov. Rusk. Slova« (Newyork) sledeče: Sem slejkoprej pristaš Tibona, ker sem ga volil za patriarha. Njegov ukaz proti meni so izsilili boljševiki in sinoda žive cerkve. Toda ravno ta slučaj dokazuje, da mora ruska cerkev v Ameriki varovati svojo samostojnost, dokler vladajo v Moskvi boljševiki. Sovjeti bi radi pridobili 300 prižnic, da širijo svoje nauke med ruskimi Amerikanci Nočem pretrgati vezi z našo materjo vserusko pravoslavno cerkvijo in si ne žeUm avtokefalije. Moramo pa obvarovati našo samostojnost, dokler ne bo sklican po padcu boljševikov vseruski cerkveni zbor. Njemu bomo dali natančni obračun, ker je to naša dolžnost. Za sedaj pa se zedini-mo (seveda ne da bi postali protestanti) s pro-testantovsko episkopalno cerkvijo, ki nam je naklonila pomoč. Protestantovska cerkev je že pozvala vse svoje župnije, da žrtvujejo "a pokritje našega zborovanja v Detroitu. V tej izjavi stoji, da je vprašanje unije protestantov-ske in pravoslavne cerkve velikega načelnega pomena. Edino protestantovska zaščita lahko vstvari solidno pravne temelje za rusko cerkev v Ameriki in samo takrat bo prenehal sedanji žalostni spor. • • • Predznaki kuge na Angleškem. V zadnjih mesecih se je na Angleškem začela širiti epidemična spalna bolezen. Ta epidemija se vedno bolj širi. V januarju se je ugotovilo 75 slučajev te bolezni, februarja že 217, marca 468 in v prvih treh tednih aprila pa že 649. Kakor izjavljajo zdravniški izvedenci, so to prvi znaki kuge, ki ji vsa preventivna sredstva ne morejo blizu iz enostavnega razloga, ker ni zdravil, ki bi ji mogla preprečiti širjenje. Vidi pa se, da so vasi pred to boleznijo bolj varne kot mesta. Najhujši so slučaji, la se pojavljajo na zapadu. Neki zdravnik zdravstvenega odseka je izjavil: »To je najnevarnejša kuga.« Od zapadnih slučajev umre 25—50 odstotkov, a o ostali še ni dognano, v koliko so ozdravljeni. Nadškof Czieplak na Dunaju. Na svojem potu v Rim se je nadškof Czieplak, ki je bil od boltševikov obsoien na smrt in potem na gte». TOflL Prosveta. pr Nocoj točno ob 8. nri vrSf se v veliki dvorani hotela Union koncert Glasbene Matice ljubljanske, kojega spored izvajata orkestralno društvo in pa pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Orkestralni del sporeda obsega tri suite za godalni orkester, vokalni del pa celo vrsto najnovejših slovenskih mešanih in moških zborov. Vstopnic za ta koncert je še več kot polovico na razpolago in ljubljansko občinstvo poživljamo, da se odzove vabilu Glasbene Matice ter poseti ta koncert, ki po svojem sporedu pomeni vsekakor glasbeni dogodek za naše mesto. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in zvečer pred koncertno dvorano. pr »Ana Kareninac, nova italijanska ope« ra. Dne 6. t. m. so v gledališču Costunzi v Rimu prvič izvajali novo Robbinnijevo opero »Ana Karenina«. Besedilo opere, ki ima tri dejanja, je italijanski prevod Guiraudove lirične drame po slavnem Tolstojevem romanu. Zanimanje za opero je bilo izredno veliko; poleg drugega odličnega občinstva stai predstavi prisostvovala kraljica Jelena in prestolonaslednik. Opera, ki je bistveno melodična, je dosegla lep uspeh. — Igino Robbiani je star 39 let. Pred 13 leti so v istem gleda« Lšču izvajali njegovo prvo opero »Esvelia«, ki je dosegla popoln uspeh. pr Hudožestveniki na gostovanju t Dalmaciji. Zadnji čas gostujejo po dalmatinskih mestih moskovski Hudožestveniki. Dne 5. t. m. so iz Dubrovnika prispeli v Split, kjer so jih slovesno sprejeli. Gledališče je bilo za vse štiri večere Hudožestvenir kov v naprej popolnoma razprodano. Narodno gledišče. Ljudska predstava »Gorenjskega slavčka«. T nedeljo, dne 11. t. m. zvečer se vprizori kot ljudska predstava po znižanih cenah priljubljena hs-virna narodna opera Gorenjski slavček. Začetek ob' pol 8. zvečer. Hudožestveniki v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča vljudno sporoča, da so parterni, balkonski in galerijski sedeži za vsa tri gostovanja že razprodani. Na razpolago je še nekaj lož v I. redu in na balkonu. Opozarjamo, da se vrši gostovanje v sredo, 14., v četrtek 15. in v petek 16. t. m. Predstave so v sledečem redu: »Selo Stepančikovoc, »Življenski boj« in >Jekaterina Ivanovna«. Prihod umetnikov v Ljubljano javimo pravočasno. intervencije izpuščen, te dni mudil na Dunaju, kjer je obiskal kanclerja dr. Seipla. Posestva grške kraljeve drtiline na pro* daj. Grška republikanska vlada je prodala posestva bivše grške dinastije za 2,200.000 drahem. Dve tretjini te kupnine dobi bivša kraljica Sofija, vdova pok. kralja Konstantina, ostalo pa se razdeli med ostale člane te družine. — Samomor krvnika. V Vratislavi se je ustrelil 74 letni krvnik Schweitz. To je v nekaj mesecih v Nemčiji že tretji tak slučaj: pred Schwietzom sta se ustrelila krvnik Sp3-te in krvnik Krautz. Schwietz je tekom svoje krvniške službe izvršil 128 usmrčenj. — Veliki prometni načrti v Neioyorkit. Mestna uprava v Newyorku bo izvedla v prihodnjih letih velikanske prometne naprave. Stale bodo 687 milijonov dolarjev. Glavni načrt je zgradba velike podzemne železnice e štirimi tiri, ki bo v zvezi z dvotimo nadzem-sko predmestno črto. Dalje je projektirana r središču mesta samega zgradba dveh velikanskih cest v treh nadstropjih, širina vsake ceste 40 metrov. Gornje nadstropje bi bilo za pešce, srednje za težke vozove, spodnje za podzemsko železnico. V razumevanje teh načrtov povemo, da so lani različna prometna sredstva Newyorka prepeljala iz središča mesta v predmestja 365 milijonov oseb, med njimi želetenice 257 milijonov. Leta 1930. bo štel Newyork 10 in pol milijona ljudi, od teh jih bo v predmestjih skoro 4. Leta 1950. bo pa vseh prebivalcev 17 milijonov, v predmestjih 7. Na ta preračunjeni razvoj misli mestna uprava že danes in mu je prikrojila tudi že omenjene velikanske načrte. — Proti neangleškemu tiska v Ameriki. Chicaški »Hrvatski Glasnik« dne 10. aprila t. 1. poroča: »V skupščini države New York je poslanec Coughlin predložil zakonski načrt, po katerem bi bila vsaka časniška publikacija v inozemskem jeziku, objavljena v državi New York, obvezana, da prinese vzporedno s tujejozičnim originalom tudi angleški prevod. Za sedaj ta načrt nima upanja, da bi postal zakon, vendar je znak izvestnega razpoloženja v Ameriki, ki dobiva vsak dan večji obseg. Predno poteče deset let, ntegne biti tak zakon uveljavljen v vseh državah Unijo.« — Kinopredstava za pse. V Londonn so nedavno priredili posebno kinopredstavo za pse. To pa ne za navadne pse, ampak samo za take, ki so se lahko izkazali z rodovnikom o svoji čisti krvi. Predvajali so tri filme. Zp prvo predstavo se plemeniti psi niso nič zmenili. Pri drugi igri, kjer so nastopali razni dresiranl psi, so plemeniti »gledalci« začeli renčati in lajati. Tretja predstava pa je predstavljala pasjo dirko, ki je pasje ple-menltaše tako navdušila, da so se nekatori cucki zaleteli v platno ia vse skup raztrgali. Iz šlrraBorba« priredi daues v potok ob 20. uri v dvorani Akademskega doma sestanek, na katerem pre< dava prof. dr. Jože Puutar o »Organizaciji našega ljudskega prosvetnega dela«. Sestanek je za Borce obvezen. Tovariši bratskih društev in gosti vabljeni. Turistika in šport. C. S. »Fiume< z Reke igra v soboto iit nedeljo 10. in 11. t. in. v Ljubljani dve nogometni tekmi in sicer prvi dan proti Hermesu, drugi dan proti fliriji. »Fiume« jo dosegel v zadnjem času vrsto uspehov, ki so ga postavili v ospredje med vsemi klubi na Reki in v Jul. Benečiji. Premagal je v dveh prijateljskih tekmah oficijelnega prvaka Reke »Glo-rijo«; nato prvi tržaški klub UGT, dobro kombinirano moštvo zagrebškega HASK-a in več hrvatskih klubov v Primorju. Nastop »Fiume« bo vzbudil pri nas precejšnjo zanimanje tudi vsled tega, ker je pni italijanski klub, ki go^ stuje v Ljubljani. — Pričetek tekme v soboto ob 18. uri, v nedeljo ob 15.30. — Predprodajnf vstopnic od danes naprej pri tvrdki J. Gorec< S. K. Ilirija jo sklenil vpeljati za vse svoje javne prireditve otroške karte za mladino do 14. leta po stalni ceni Din 8 v svrho propagande športa med mladino. Vstopnice se bodo vedno prodajale lo na blagajnah pri prireditvah. S. K. Ilirija pričakuje, da do našel ta korali odziv pri p. t. stariših. —< Odbor. Vsem lovcem, ljubiteljem brakovl Pr«. vila »Kluba ljubiteljev brakov« jo vlada z odlokom z dno 27. sušen 1924 štev. 6087 potrdila. Ustanovni občni zbor se bo vršil dne 22. maja t. 1. ob treh popoldne v Ljubljani v gostilni >pri šesliei« na Dunajski cesti. Lovci, ki love z braki, naj ne zamude pristopiti h klubu. Ljubljana, dne 7. maja 1924. — Dr. Lovrenčič. —— ............. i Učiteljski vestnik. Razvrstitev učitoljstva po novem za« konu. Učiteljstvo dobiva to dni rešenja v, roke. Če misli kdo, da mu je bila pogrešilo odmerjena osnovna ali položajna plača aH nepravilno všteta službena doba. se more pritožiti po čl. 228. zak. o civilnih uradnikih v roku 30 dni po vročitvi rešenja naravnost na državni svet v Belgradu. Pritožbo pošljo v dveh izvodih nekolkovano in priporočoiio. Priloži naj za vtomeljitov pritožbe potrebno listine (v enom izvodu — prepisi morajo biti' overovljeni po šolski oblasti (okrajnem šol-skom svetu) z žigom in podpisom). Z dežele. Naglica ni nikoli pridn. Pni tom reku so menda ravnajo v prosvetnem oddelku, ker toliko časa ne razpišejo učnih mest, da si so to že dolgo obljubovali. Šolsko loto gro h koncu, učna mesta morajo biti vsaj en mcsoc časa razpisana, kdaj bodo pa potom oddana? V počitnicah se najlažjo izvrže preselitve, da pri tem nič no trpi pouk, a to večno odlašanje kaže, da gospodi ni Schiđi < Pravo ScMchfovo mile i znamko prihrani čas in denar. Zadostuje, ako samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat James Oliver Curvvood: 13 Kazan, volčji pes. (Kanadski roman.) (Dalje.) Jeanne je opazovala iz sani, na katerih je bila ostala, svojega očeta. Oči so ji bile še vedno široko odprte od groze in vsa se je tresla. Vedno je še pritiskala svoje dete na prsi in njeni črni lasje so se svetili v odsevu ognja. Njen obraz je bil tako mlad in tako nedolžen, da bi človek komaj mogel misliti, da jo mati. Ko je bil stari Peter zagnal zadnji kup polen na ogenj, se je obrnil proti njej in se začel smejati. »Malo je manjkalo, ma cherie,«18 je dejal resno v svojo belo brado, »da bi bila oba ostala na mestu. Videla sva smrt od tako blizu, kot še nikoli ne, in je, upam, ne bova videla pred svojo smrtno uro. Sedaj sva rešena in na toplem. Menda se več ne bojiš?« Usedel se je poleg nje in oprezno odstranil kožuh, ki je zavijal otroka. Rožnata ličea so se prikazala. Jeannine oči pa so se svetile v noči kot dve zvezdi. "Otrok nas je rošil,« je dejala tiho. ■vVolki so bili razpršili pse in že so naju naskočili. Prvi je bil dospel do sani. Mislila sem najprej, da je to eden naših psov. Toda zmotila sem se, bil je volk! Skušal je naju prvič ugrizniti. Toda njegovi zobje so se za-rlrli v medvedji kožuh. Naskočil je znova in bil malo ne pri mojem grlu, ko je deto za- — Mojn ornea; v izvirniku v francoščini. čelo jokati. Tu se je nenadoma ustavil pe-denj pred nama in prisegla bi bila, da je bil pes. Obrnil se je skoraj na mah in se začel boriti za nas. Videla sem, kako je podrl na tla enega svojih bratov, ki nas je hotel požreti.« »Gotovo je bil pes, ma cherie, : je odvrnil Peter in stegnil roke proti gorkoti ognja. »Pogosto so zgodi, da so psi oddaljijo od človeških prebivališč in se pomešajo med volkove. V svojo škodo sem bil to že doznal. Toda pes ostane pes vse svoje življenje. Čeprav so ga bili mučili in čeprav je v družbi volkov, njegova prvotna narava mu ostane. Prišel je, da mori, a ko je hotel to udejstviti...« »Je postal naš branitelj, naš rešitelj. Da, uboga žival,« je dodala z vzdihom, :>se je borila za nas. Bila je celo kruto ranjena. Videla sem, kako se je oddaljila in žalostno vlekla nogo za seboj. Oče, nekje mora biti in umira. Dvignila so je v vsej svoji nežni in vitki velikosti pri svitu ognjišča in si stegala ude, potom ko je bila dala dete Petru Ra-dissonu. Toda morala ga je kmalu spet vzeti k sebi, kajti starca je začel stresati hud kašelj, ki ga je zaman skušal potlačiti. Kri po, ki se jo bila pokazala na ustnicah njenega očeta, Jeanne ni opazila. Ni vedela, da je v teku zadnjih šestih dni, ko sta potovala po Beli pustinji, Peter na skrivnem čutil, da se mu je bolezen poslabšala. Zato se je vsak dan bolj požuril na potu. >Oj, ta uboga žival,< je dejal, ko se se je bil kašelj polegel, >tudi jaz sem mislil nanjo. Menda jo tako hudo ranjena, da ne more biti daleč. Pazi na otroka, crej se pri ognju in čakaj, da se vrnem. Skušal jo bom najti.« Vrnil se je po sledi v odprto nižino do mesta, kjer se je vršil boj. Na snegu so ležali štirje psi, a vsi so bili mrtvi. Sneg je bil rdeč od njih krvi in bili so že otrpli. Peter se je zdrzni! pri pogledu nanje. Če ne bi bili oni zadržali prvi sunek tolpe, kaj bi se bilo zgodilo z njim, 2 Jeanne in z otrokom? Obrnil se jo in začel iskati. Prijel ga je pa spet kašelj in ustnice mu je oblila kri. Skrbno je pogledoval po snegu in spoznal sled njih skrivnostnega rešitelja. Pravzaprav ni bila sled, temveč dolga brazda, ki ji je Peter sledil. Ni dvomil, da bo našel na njenem koncu mrtvo žival. Tako je prišel v gozd, kjer je našel Kazana, ležečega na tleh, ki je sicer pozorno gledal in slušal, toda bil tako slab, da se ni mogel držati pokonci, čeravno ni mnogo trpel. Bil je kot otrpel. Volkulja Sivka mu je ležala ob strani. Obadva, ki sta se spravila v to skrivališče, sta neprestano opazovala skozi redke veje smrek in ceder ogenj, ki se je svetil in čigar luč je prihajala do njiju. Duhala sta nočni zrak in vedela, da sta obe človeški bitji tu. Kazana je mučila želja iti k ognju in vzeti seboj volkuljo Sivko in se spet vrniti k človeški gospodarici. Toda s to željo je bil spojen strah pred možem, ki je spremljal ženo, kajti mož je bil vedno zanj enakopomemben s palico, z bičem, z bolečinami in smrtjo. Volkulja Sivka je pa e svoje strani silila Kazana, na ta način, da ga je nežno suvala, češ nai zbeži z njo, daleč od ognja globoko v eozdove. Razumela ie, da ni bil v stanu ji slediti in tekala jo nervozno na vse strani. Mislila je na to, da bi sama zbežala, a se ni mogla odločti za to. Sneg jO bil okoli njih ves poteptan od njenega tekanja. Toda vedno je bil njen nagon močnejši in vsakokrat so je vrnila h Kazanui. Ona je prva opazila Petra Radissona, ki se je bližal po sledi. Kazan, ki ga je bila obvestila z renčanjem, je zapazil senčno' postavo, ki je prihajala v svetlobi zvezd. Skušal je zbežati in se povleči nazaj. Toda premaknil se je samo za par pe« di, med tem ko se je človek naglo bližal. Videl je, kako se sveti v njegovi rolri puškina cev. Začul je votel kašelj in drsanje korakov po snegu. Volkulja Sivka se je najprej stisnila It Kazanu, vsa tresoča se in škripajoča z zobmi. Ko je bil pa Peter le še par korakom oddaljen, jo je nagon samoobrambe spravi f na nogo in tiho je izginila med smrekami. Kazan je grozeče pokazal svoje zobe, med tem ko je Petor naprej korakal proti' njemu. Potem se je pa ustavil in ga motril. Kazan je znova poskusil, povleči se proč. Toda moči so ga zapustile in padel je nazaj na sneg. Možak jo odložil puško, jo naslonil nm mlado smreko in se sklonil nad žival, no da bi kazal, da se boji. Z divjim renčanjora je skušal Kazan hlastniti z zobmi po roki, ki se mu je prožila. V njegovo veliko začudenje pa mož n? zagrabil niti za palico, niti za kol. Nasprotno, znova mu je prožil roko, to pot pač bolj previdno, in mu govoril z mehkim glasom. Kazan je pa znova hlastnil z zottitK in rentačil. mnogo na lom, če se ponk moti in tudi pojma nima o velikih dru&ih težavah, ki so zvezane s preselitvami. Zdanite sp, zganite! Alt nI že kredit zapadel? ^Slovenec« je Ee enkrat poročal, enako »Učit. Tovariš«, da dobijo šolski voditelji po krivici jim ustavljeno vodstveno doklade že tekom meseca aprila. Sedaj smo že v 1. tretjini maja — doklad pa še od nikoder ni! Boj? vo, če že ni kredit zapadel, in če je, kdo bode prevzel odgovornosti... Dvakrat da, kdor hitro da. V postnem računovodstvu so so držali toga izreka in so žo 4. mnjn izplačali dodatke po novem zakonu vsemu poštnemu uradništvu. Mi učitelji moramo biti seveda vedno zadnji. Pa so pisali, da so šle celo nekatero učiteljice pomagat v računovodstvo, a kakor se vidi, jim ne gre delo, posebno urno izpod rok. Drugič naj srredo učitelji, ti bodo urnejši. Poizvedovanja. Zatekla se je mlada, temnorjava lovska peica ptiEar. nemške resaste pasme, ki sliši na ime >Flo-rac. Nn ovratniku ima ime lastnika >Cepon< ter pasjo znamko Ljubljana št. 350. Pripelje naj se proti nagradi v vilo Čepon, Cesla na Rožnik 7. Izgubila se je delavska knjižica od magistrata do državne bolnice. Pošten najditelj se prosi, da jo odda v Zavodu za soc. hig. zaščito dere, odd. 5. Naši izdelki: Dvojnosladna ržena Žika v rdečih zavitkih. Dvojnosladna Ječmenova Žika v modrih zavitkih. Slajena ječmenova Ж1ка v zelenih zavitkih so najboljši 1 Zahtevajte le Žiko ! Izpred sodišča. Nasilni zaplefniki. Navada je pri nas, Ha pridejo na ženitovanje poleg povabljenih svatov tudi drugi prijatelji in domačini, ki se udeleže zaključne ženitovanjske pojedine. Posebno pridejo radi že malo bolj kasno domači in fantje iz soseščine na ples. Te imenu- PRODAJALKA 4 večjo delikates. trgovino tudi na deželo ali v glavno tobačno zalogo išče mesta. — Ponudbe na upravo pod »Prodajalka« St. 2642. MEHANIKARSKI POMOČNIK Vojaščine prost, išče službe; najraje bi šel k stoječim bencinmotorjcra, ali kaj podobnega. Je pošten in trezen. — Ponudbe pod šifro: •POŠTEN 2646« na upravo. KUHARICA perfektna, snažna in vestna, res vajena dela, z dolgoletnimi spričevali, v starosti 30—40 let, sc išče za večjo obitelj na deželi. — Plača po dogovoru. Ponudbe, če mogoče s sliko. — MACA JAKIL, KRMELJ, Št. Janž, Dolenjsko. je ljudstvo pri nas zaplečnike, voglarje ali prežarje. In zgodilo se je, da se je dogovorilo dne 26. februarja osem fantov iz Škofje in Stare Loke, Suhe in Virmaš. da gredo za plečvat na veselo svatbo Jakoba Fojkarja pri Sv. Volbenku. Kot običajno vesele zaplečnike ženin pogosti, so dali tudi tem zaplečnikom i škaf vina in pa tudi žganja. Dostojne zapleč-( nike imajo nn svatbah celo radi, ker dvignejo razpoloženje v družbi. Današnji zaplečniki pa j so se nerodno vedli in se končno ponašali, kot bf prišli razbojniki, ltavno ko so jih ho-; teli pogostiti na odredbo ženina še s štruklji i in klobasami, se je ugotovilo, da so zapleč-j niki pokradli v kuhinji več štrukljev in klobas. Seveda so postali svatje ogorčeni in so izrinili predrzne zaplečnike iz hiše. Takrat pa je nastal zunaj vrišč, ki je bil po izreku prič še hujši, kot bi se bližal sodni dan. Izgnani zaplečniki so napadli hišo s koli, poleni, kamni in ledenimi kosi. Razbili so na oknih |19 šip, na vratih pa se še danes pozna 37 udarcev s sekiro. Svatbena soba je bila na enkrat prazna, kajti svatje so prestrašeni pobegnili v druge prostore ali pa so se poskrili pod klopi. Padla sta v sobo tudi dva ostra strela, ki pa k sreči nista nikogar zadela. Eden izmed napadalcev, in sicer Val. Kavčič, je skočil celo skozi okno v sobo. Svatje so ga prijeli, zvezali in ga zaprli v klet. Pri njem so našli nevaren čevljarski nož. — Štirje izmed nasilnih zaplečnikov in sicer že omenjeni Kavčič, Janez Fojknr, Blaž Jugovič in Stanislav Piink so priznali vsaj v glavnem, kaj so storili, vendar pa se posameznih dejanj vsak zase ne spominja. Ostali štirje in sicer Val. Fojkar, Jože Mravlja, Peter Ravnikar in Anton Franko pa so vsako krivdo zanikali. Ugotavljali so, da so se hoteli samo pogovoriti, pa so jih svatje napodili, na kar so zbežali. Na vprašanje, kdo je potem napravil tak polom in spremenil svatbeno sobo v razbito luknjo, pokrito s čepinami, kozarci, poleni, koli, kamni in ledenimi kepami, so pa molčali. Najbolj pametno je povedal obtoženi Rink, ki odgovori predsedniku: >Ja vsi smo, nedolžen ni nobeden k In bili so tudi vsi ti nehvaležni in nasilni zaplečniki obsojeni in sicer pet obtožencev po 6 mesecev, dva na 4 mesece in eden na 3 mesece ječe in morajo plačati stroške, sodne takse in pa 906 Din za napravljeno škodo, tako da si bodo ti junaki štrukljev in klobas, ki se radi ponašajo, da so Orjunaši, zapomnili svoje junaštvo — kot ponesrečeni zaplečniki. ВОТВГ^ИвГ*^] "cff Ц. 1И**ШВСТИ|Д . У №WДИ^.Ж^^ШДИЗ! 8 NOVIH HIMEN ! NAPRODAJ za procesijo sv. Rcš. Telesa ' ■ __ zložila P. H. Sattr.er in E. VCC trgOVSk*h 1П stano- Hochreiter. — Jugoslovan- J Vanjskil} HIŠ v Ptuju ska knjigarna. 20 Din. 1 Doto si popravljajo in brfita goljufajo, ki je v Ameriki. Tako je obsodil drž. pravdnik brata Jakoba in Urbana Galičiča iz Voljaka nad škofjoloko. Oba sta na domačem domu, lastnik imovine, pravi gospodar, starejši brat Anton, pa je v Ameriki. Nadzorstvo hiše je izročil Amerikauec sosedu Antonu Mezeku. Oba brata sta bila namreč že 1. 1922 od hiše popolnoma odpravljena in sta tudi podpisala tozadevno sodno izjavo. — Mlajši brat Jakob pa se je hotel še enkrat na domače stroške obleči in si privoščiti veselo božične praznike. Šel je k lesnemu trgovcu Leop. Hafnerju v Škofjoloko in mu je ponudil 26 smrek v nakup. Hafner je bil previden in je šel s fantom celo k notarju, da se uveri, če je fant opravičen prodati les. Toda podjetni Jakob je z nekim pismom oba toliko uveril, da mu je Hafuer verjel in je res kupil od njega 26 smrek in sicer za dogovorjeno ceno 4000 Din. Na račun mu je dal Ц260 Din. Fant je trdil, da potrebuje denar za popravo strehe. Končno pa je prišla ta čudna kupčija na dan in to je privedlo Jakoba Galičiča na obtožno klop deželnega sodišča. Fant se je zagovarjal, da mu je rekel svoječasno brat, da bo on oskrboval posestvo, ko se vrne od vojakov. V dobri veri, da to drži, je prodal nekaj smrek, da si napravi obleko za Božič. Tudi jo bilo predloženo sodišču neko pismo iz Amerike, ki kaže, da se je moralo med temi ljudmi nekaj zgoditi, vsled česar je bil obtoženi Jakob morda res uverjen, da sme z lesom razpolagati za domačo vporabo in potrebo, zato je bil fant oproščen. Oče je oče in tepsti ga ne smeš. Če drugače ne moreš, umakni se mu. Tako je rekel predsednik senata Ignacu Krku iz Gorenje Save, ki je bil obtožen, da je pretepel lastnega očeta. Nace pa je odvrnil takole: >Pri-šel sem domov in sem ga prijazno pozdravil. On pa me je proklel in nagnal s svinjo. >Da mi ne prestopiš praga več.« Smejal sem se na tihem, ker sem videl, da je oče pijan in vsedel sem se za mizo ter poprosil sestro, da mi da malo mleka in kruha, ker sem kosilo že zamudil. V tem pa je skočil oče v me in me je udaril, jas pa nazaj. Da je bil moj udarec hujši, ne morem pomagati. Črti pa me oče že od mladih nog in je noč in dan pijan. Tudi mojemu bratu je prebodel nekoč z vilami roko. — Oče se je odpovedal pričevanju, pripomnil pa je, da ga sovraži sin, ker mu noče izročiti posestva. Z ozirom na te mučne razmere in ker je zakrivil pretep ne- koliko vsled svoje pijanosti tudi oče, ki je sina prvi brez povoda napadel, je bil obsojen Nace Krkov z vporabo izredne milosti samo na 2 meseca ječe in bo moral plačati razne stroške. Žalostmi rgled. Ječar pripelje mSidega fanta, ki je čakal svoje sodbe v preiskovalnem zaporu. Obtožen je tatvine. Iz zaslišanja do-znamo tole žalostno zgodbo. Fant je že od mladih nog brez staršev in pravih varuhov slu-žil pri tujih ljudeh. Brez dobre vzgoje staršev je zašel v slabo tovaršijo in pričel je — krasti. Izvršil je že več manjših tatvin, končno pa je segel tako daleč, da je prišel pred deželno sodišče. Ukradel je svojemu gospodarju Karlu Šviglju v Konjiči listnico v kateri je bilo 300 Din, 1 dolar in za 25 Din drobiža. Fanta 30 kmalu po tatvini prijeli na cesti. Dobili so pri njem še vse razen 25 Din, katere je porabil za pomaranče in cigarete. — Zakaj pa si kradel, fant? Gospod, pravi dečko, služil sem tam, pa so me spodili, imel nisem nič, pa sem vzel. Zapravil sem še le 100 kron za pomaranče in cigarete, pa so me ujeli. Državni pravdnik jo predlagal seveda obsodbo, omenil pa je, in to prav umestno, da jo obtoženec pomilovanja vreden dečko. Tatvinice, zopet latvinice in nove tatvine. Obžaluje, da nimamo prisilnih delavnic in moramo zadržati take ljudi v kaznilnicah, kjer še ni pravi prostor za nje. — Z ozirom na dejstvo, da je faut res zapuščen revež in je upanjo, da se vendar le še poboljša, je bil obsojen samo na en mesec težke ječe in se mu všteje v kazen tudi preiskovalni zapor. Pri kupovanju Reumatisa, sredstva proti trganju in revmatizmu, treba paziti, da ni ponarejen, kajti pravi, ki ga izdeluje edino Mestna lekarna v Zagrebu, se dobiva za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek. Meteorologično poročiio. Ljubljana 306 m n. m. riS, Normalna barometerska višina 736 mm. Cus оривс). vama Haru-metei t mm lurino-meter v C L'aibrum. hioroucn v C Nebo, votrovi 1'adavtnt v mm 7. 5. 21 h <32 4 15 6 0-4 jasno zahod 8./5 7 h 731-3 15-7 06 d. obl. — 8. 5. 14 h 730-9 19-8 1-9 v. jas. zahod SPREJME SE VAJENEC za medičarsko in slaščičarsko obrt. Naslov pri upravi lista pod številko 2610. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naža iskreno ljubljena sestra in tetka, gospodična Kristina Pirnat danes 8. maja ob pol 7. zjutraj v 38. letu, po 12 letni bolezni, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto dopoldne. Višnjagora. dne 8. maja 1934. Rodbini: PIRNAT - KOROŠEC in drugi sorodniki. Mesta KUHARICE in GOSPODINJE išče starejša oseba v kako župnišče ali na manjše posestvo na deželi. Ponudbe na upravo pod «Marlji7a«. Iščem DRUŽABNIKA za dobro vpeljano mizarsko obrt. — Naslov v upravi