Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Zi celo leto predplačili 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jede«
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman volja: eelo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljnbljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema uprarniStvo In ekspedicija v „KatoI. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SeineniSkili ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in prazuike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon-atev. 74.
Štev. dL<l,
V Ljubljani, v četrtek 23. februvarija 1899.
Letnik: X3CVII
Odkrita beseda o spravi?
Grof Karol S f ii r g k h v državnem zboru zastopa štajersko lib. veleposestvo, ob jednem pa se poskuša tudi s peresom. On sicer ne piše novel in romanov, pač pa se hoče ovekovečiti kot žurnalist. Vsak ponedeljek razkriva svojo srcc ter snuje politične načrte v nekem dunajskem tedniku, ki velja kot glasilo ustavovernega nemškega vele-posestva. Kedar mu pa preostaja časa, in tega ima mnogo, zabava javnost s svojimi poslanicami, katere časniki tiskajo z mastnimi črkami. Tako je včeraj grol' Stiirgkh počastil graško »Tagespost« z odkrito besedo o spravi. Predno pa radovednim čitateljem odkrijemo lepega gospoda grofa še lepše misli o spravi v Avstriji, povemo jim na uho, da je bil za časa koalicije žalostnega spomina pohleven dvorni svetnik v naučnem ministerstvu kot koncesija Nemcev in da je v zadnjem času iztaknil svoje radikalno nemško srce ter čez noč postal Wolfov poganjač.
Grof Karol Stiirgkh torej piše mej drugim :
»Ko je sedanja vlada prevzela svoje posle, je mesece odlašala s poskusi za spravo. Šele v juliju minulega leta je vlada svoje »načrte« predložila nemškim strankam. Ker pa so te soglasno odbile vsak razgovor, je vlada vprašanje o spravi položila ad aeta ! Šele v trenotku, ko se je položaj poostril in je prenehalo delovanje drž. zbora, pokazali so se čez noč spravni poskusi. Vzroki so jasni. Med vlado in parlamentom je neizprosen boj. Vlada si mora pomagati s § 14. Vsakdo uvidi, da vlada na ta način ne bode rešila krize . . . Vlada pa, ki je dobila pooblastilo za to sredstvo, je po jedni strani dolžna najvišji kompe-tentni oblasti, po drugi pa ustavnega sodelovanja oropanim državljanom, da najde pravo pot iz te zagate. Vsaj na videz mora pokazati, da samovoljna uporaba § 14. ni vsa njena državna mo-
drost. Vlada sedaj take živo potrebuje politične misli, kakor grižljeja kruta, in ker je nima, sega
zopet po ideji o spravi.«	' •
6
Grof Stiirgkh nadalje modruje, da je sprava v deželnih zborih češkenj in moravskem nemogoča, da je grof ThUn vzdržal katoliško ljudsko stranko pri večini, na čelu češkim poslancem naskočil nemški tabor, upravo izročil slovanskim vplivom, ustanovil češko tehniko na Moravskem, izkopal cesarski reskript v prilog Cehom iz leta 1848, izdal jezikovno naredbo za Šlezijo itd.
Ko je tako grol Stiirgkh grofu Thunu naštel vse politične grehe, nadaljuje: »Kdor premotruje razmerje, ki se je izcimilo v tem boju med vlado in Nemci, ta niti ne vpraša, ali je sploh mogoče, da bi pričela spravne poskuse taka vlada, ki si je v zadnjem času nakopala toliko grehov, katere množi dan za dnem z novimi naredbami. Dočim vlada govori in piše o spravi, niti za trenotek ne odloži, iz rok orožja, katero vihti proti avstrijskim Nemcem. Mogoče, da je vsled razmer prisiljena v posameznih deželnih zborih kazati spravljivost, toda na Dunaju se vlada po čeških zahtevah. — Tako hoče na Češkem pridobiti Nemce z zakonom glede volilnih kurij in šol za narodne manjšine, toda s temi malenkostimi ravno kaže, da ne pozna političnega položaja in prenizko ceni nemško veljavo.
Danes se ne gre za lokalne koncesije, temveč je treba rešiti avstrijsko vprašanje, kakor je dozorelo v dveh desetletjih. Vprašanje je, ali more in sme vlada s pomočjo z d r u ž e n i h S1 o v a n o v še nadalje vladati proti Nemcem, ali pa je že prišel trenotek, ko mora država ne glede na osebe in s pomočjo potrebnih državnih sredstev zopet v stari tir zgodovinskega in narav.
nega razvoja. Načelno vprašanje o stališču avstrijskih Nemcev v državi in do države je danes na dnevnem redu. To vprašanje se nc more odlašati z malenkostnimi sredstvi in političnimi zvijačami, — ono zahteva hitro rešitev. Ker pa je že sploh dvomljivo, ali je mogočo to vprašanje rešiti z obravnavami, zato je treba odkrito povedati, da sedanja vlada ne bode imela nobenega vspeha s poskusi za narodno spravo, ker nima potrebne moči in tudi no volje. Nemška opozicija ni kriva, da je mej njo in vlado visoka zagrada, ki onemogoča vsako politično občevanje in vladi jemlje ves vpliv na parlamentarne razmere. Le z naredbami more vlada za silo opravljati še najnujnejše državne posle; v p a r l a -mentuje svojo igro popolnem zgubila. Ni mogoče niti misliti, da bi katerakoli sredstva premotila opozicijo, da se s to vlado usede k jedni mizi k spravnim razgovorom. Istotako nemogočo se nam zdi, da bi ta vlada, ki je pod vplivom češkega kluba, resno hotela Nemcem dati popolno zadoščenje za storjene krivice in zadostno varstvo za prihodnjost. Nemška opozicija ni nespravljiva in trdovratna, voditelji so izjavili, da boj ni njihov zadnji smoter. Toda Nemci so pričeli boj ter ga nadaljevali z velikimi žrtvami za ljudstvo in državo, zato v odločivnem trenotku ne smejo odložiti orožja brez trdnega zagotovila za časten mir. Ko bi sedaj Nemci odnehali, storili bi veliko politično napako. Dokler Nemci stojo v bojnih vrstah, ne smejo pričeti mirovnih pogajanj, dokler obstaja zistem, k a t er ega p ob ij aj o, in osebe, ki ga vzdržujejo. Vsako polovičarstvo slabi nemško stališče in jači nasprotnike. Vsak poskus za spravo bi krizo le zamlakužil ter vladi koristil. Nemška vzajemnost ne sme biti re_
LISTE
K.
Sodnji dan.
Spisal J. Joergensen.
VIII.
Razgovor one noči je rodil prvi razpor med Nielsom in ženo. Bil je le neznaten razpor — tako neznaten, da bi ga lahko pokrila jedna cvetka; bil je podoben razporu, katerega povzroči prvi potresni sunek. Toda zemeljske moči rasto, postajajo močnejše in silnejše; iz praske nastane razpoka, katere nobena cvetlica, nobeno drevo več ne pokrije, in odpre se globok, neprehoden propad. Na obeh straneh prepada pa leži zemlja, in nihče ne more z jedne dežele priti v drugo. Prehoda ni nobenega.
In ljudje stoje na vsaki Btrani propada, in njih prošnje in solze in kletve in sovraštvo, vse pada v prepad, in prepad se širi in širi, zija bolj in bolj, in vedno bolj.
Zaljubljenost je sijala iz vsake besede, katero je slišal Niels ono jutro od svoje žene — kajti bila je tako lepa in bila je vsa njegova. In v nje-
nem naročju je rekel, da jo ljubi in da jo bode ljubil vedno.
Zaljubljenost pa ni nobena trdna vez ; tudi ne dela mostu čez prepad, to stori samo ljube-z e n. Te pa ni imel Niels Graff, manjkalo mu je resnične prave ljubezni, to je bila bolezen njegove duše.
Globoka in težka in slepa duša — duša kakor črna globoka voda v gozdu, kjer vlada večna senca. Težko listje jo pokriva, v blatu in temni vodi lazi ostuden mrčes in sredi njo raste rumena peronika s čudovitim svojim cvetjem. Nobena steza ne vodi do skrito vode, nobena ptica ne poje med tihim vejevjem. Kdor pa zablodi soparnega poletnega dne na to obrežje, ko se pode po nebu črni oblaki in sc bliža grom s tajnostno zamolklim bobnenjem, kdor takrat sede poleg vode na posekano deblo, njemu se hoče v nekem grenkem čustvu razpočiti srce — ali ako leže v gosto travo ob mehkem mahu, se zdi, kakor bi se mu hotelo celo telo razkrojiti bolestnega, nesrečnega koprnenja.
In taki vodi je bila podobna Niels GralTova nesrečna duša — globoka, da bi jo mogel samo Bog napolniti, temna, da bi jo mogel le Bog raz-
svetliti, hladna, da bi jo mogel samo Bog ogreti s svojo ljubeznijo. In vsa posvetna sreča se je potopila v nenasitljivi vodi, in ves solnčni žar jo je razsvetlil in ogrel le malo pod površjem in doli je ležala vsa črna globina, hladna in težka, in mrzla kakor vedno.
Solnce je sijalo nad Niels Graflovo dušo, in dolga leta ni zapazil prepada in temine. Zdaj so pa začeli vstajati spodaj veliki mehurčki in prodirati svetlo površje, in moči v globini so sc jelo gibati. Solnce je sijalo tako močno, da je prodrlo skozi gosto senco, in žarki so se igrali nad njegovo dušo, in modrikasti kačji pastirji so obletavali samotne rumene peronike. Zdaj so se pa stemnili oblaki na nebu in solncc je ugasnilo in modre vile so odletele in v njegovi duši so odsevali divji, temni gozdovi.
Niels Graff je koprnel po samem sebi in po domu. Tožilo se mu je po njegovi duši, kakor po kakem spominu.
Neozdravljiva bolezen se jo zopet oglasila — smrtna bolezen — bolezen, katera prezira srečo, ljubi glad, beži pred vsakdanjim kruhom in hiti z razprostrtimi rokami v pogubo.
(Dalje sledi)
Silna deska za parlamentarne potopljen ce.«
Tako grof Sturgkh, ki je začel pobirati stopinje za Wolfom. Se plavico si mora zatakniti za klobuk in Schonerer ga vsprejme v svojo čestito družbo. Gorje pa grofu Thunu, ker mu je bivši dvorni svetnik napovedal boj do skrajnosti. Prav po vzgledu ogerskt opozicije hoče grof Sturgkh strmoglaviti avstrijsko vlado, tekmovati mora s Košutom za slavo in čast. Mi dvomimo, da vi-sokorodni gospod grol govori in piše v imenu onega veleposestva, katero se vedno s ponosom imenuje državno stranko. Bržčas grof Sturgkh sam smatra radikalizem kot najzanesljivejšo »rešilno desko za parlamentarne potopljence« in hiti, da jo vjame. Plemeniti mož nima slabih namenov !
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. februvarija.
„IJroč od Gradca\ To geslo, ki so je izdali štajerski rodoljubi minule dni na shodu slov. političnega društva in ki bo nadalje nekako navodilo za politično delovanje štajerskih slovenskih zastopnikov, je zelo zbodlo štajerske Nemce in nemčurje. In vendar ni nič bolj opravičenega nego to. Ravno tretjino štajerskega prebivalstva je slovenske narodnosti, kajti poleg 800.000 Nemcev je na Štajerskem 400.000 Slovencev, ki prebivajo na južnem delu dežele, kjer ni niti jedne nemške vasi, ne jednega nemškega kmeta. Pa tudi mesta niso nemška, kakor trdijo rada graška tevtonska glasila, kajti velika večina »nemškega« prebivalstva v spodnještajerskih mestih sestoji iz posili-nemcev in je toraj le neznatno število pravih Nemcev v teh mestih. In vendar nima slovenski narod na Štajerskem skoro nikakih pravic. V deželnem zboru imajo Slovenci izmed 68 le 8 zastopnikov, v deželnem odboru so si šele v zadnjem času priborili jeden sam sedež in še to največ vsled intrig mej Nemci samimi. V deželnem šolskem svetu zastopa Slovence jeden sam mož. Koliko je pa še drugih vnebovpijočih krivic, ki jih morajo prenašati naši štajerski sobratje! Kar ne zmore vrhovno nemčursko poveljstvo v Gradcu, pripomoreta mu »Siidmarka« in nemški šulverein, ki delata na vse kriplje za potujčenje slovenskega naroda. Ali toraj ni opravičen klic: »Proč od Gradca«, od koder zatirani narod nima ničesar pričakovati, koder mu niti tega ne privoščijo, za kar se z vso silo potegujejo Nemci na Češkem, katerih število pa ni v nikaki primeri s številom slov. prebivalstva na Štajerskem. In vendar se graški Tevtoni z vso silo potegujejo za dozdevne pravice čeških Nemcev, svojim sosedom pa ne privoščijo, kar jim po vsej pravici pripada.
Kompromisna pogajanja na Ogerskem so z včerajšnjim dnem po preteku dolge dobe slednjič vendar le končana in je sklenjen mir mej vlado in opozicijo. Vzroki, ki so ovirali spravo mej obema deloma, bili so toraj le osebni. Opo-zicijonalni voditelji so zadovoljni s tem, da je odstopil Banffy, akoravno je prišel na krmilo mož, katerega nazori se prav malo ali nič ne razlikujejo od onih njegovega prednika. Jasno je toraj, da mažarskim rogoviležem ni bilo prav nič do tega, ali se kaj zboljšajo vladajoče razmere v korist prebivalstva ali ne, marveč šlo se jim je samo za »zmago«. Zmagali so zares, vrgli so moža, ki se jim je do cela zameril, toda zistem bo ostal popolno nespremenjen. Da, za opozicijo samo bo v nekem obziru pozneje še mnogo slabeje, kajti včeraj je dovolila, da se sme spremeniti hišni red poslanske zbornice tako, da bo v bodoče popolno nemogoča vsaka tehnična obstrukcija. Prišli so toraj ti možje z dežja pod kap. Tudi ozir volitev in volitvenih razsodišč se ni nič ukrenilo in se bodo toraj pod novim kabinetnim načelnikom tudi nadalje še lahko »delale« volitve, kakor se je dogajalo dosedaj. O zastopstvu opozicije v novem kabinetu tudi ni govora. Točke, glede katerih se je doseglo včeraj popolno sporazumljenje mej Szellom in opozicijo, dosedaj sicer še niso znane javnosti in bodo z objavljenjem najbrže čakali tako dolgo, da nastopi vlado novo ministerstvo, toda gotovo je, da so tako malenkostne in malo važne, da sami radi čakajo z objavo.
Sodba o Loubetovem sporočilu ie zelo mnogovrstna, vendar pa moremo razdeliti tozadevne izjave v dva dela. Brezpogojno zadovoljni
s sporočilom so le radikalni in socijalistični listi, katerim je posebno všeč izjava predsednikova o republikanskih revolucijonarnih načelih. Naravnost nezadovoljni so pa z njim monarhistični, nacijo-nalni, antisemitski in zmerneji krogi, ki izjavljajo, da je sporočilo povse prazno in da ni v njem niti jednega stavka, ki bi imel kaj pomena. »Petit Journal« ne priobčuje prav nikakega komentarja. Popolno strinjajo se z njim tudi berolinski krogi, ker uvidijo v Loubetu moža, ki bo utrdil Francijo.
Mirovna konferenca in italijanska vlada. Vatikanu in krščanstvu sploh neprijazni listi z vidnim veseljem objavljajo noto italijanske vlade, ki jo jo pred nekaj časom poslala v Petro-grad in Haag in v kateri izjavlja, da ne odpošlje svojega zastopnika, ako bi se konference udeležil tudi zastopnik Vatikana. V začetku prav hinavski izjavlja, da pripozna in spoštuje papežu zakonito priznano častno suvereniteto, toda vztrajati mora na stališču, da tej časti nihče ne pripisuje večje veljave, nego ono, ki je primerna duhovnemu uradu papeževemu. V tem smislu bi Italija ne ugovarjala udeležbi zastopnika sv. Stolice pri mirovni konferenci, nasprotno uvidela bi v tem znak prijateljskega mišljenja. Toda, pravi nadalje vladna nota, ker zahtevajo klerikalni listi, da se v letu 1870 ustvarjeni položaj papeštva smatra krivičnim. Italija temu ne more pritrditi in je torej proti zastopstvu Vatikana na konferenci. — Italijanska vlada, ki pri vsaki priliki kaže svojo naklonjenost framasonom, pač ne more zahtevali od katoliškega sveta, da bi se klanjal njenim nazorom o oblasti papeževi, in bo tudi nadalje glasno in javno pričal, da se je 1. 1870 izvršil nečuven rop, akoravno se papežev delegat ne udeleži konte-rence, po čemer pa tudi nihče ne hrepeni.
Razmere v Turčiji postajajo čim dalje bolj neznosne. Nevarnost preti sultanu od vseh stranij, akoravno se to v javnosti ne kaže tako jasno in o tem molče večinoma vsi evropski zastopniki v Carjem gradu. Izguba Krete je moha-medovce grozno razburila in nekateri se kar čudijo, da je mirno minul zadnji turški praznik. Kajpada so bile vladne naredbe v tem oziru tako radikalne, da se marsikateri iz »previdnosti« areto-vani družinski član še danes ni povrnil na svoj dom in se najbrže tudi nikoli ne bo. In vendar poročajo zunanji zastopniki: »Nič novega v Carjem gradu«. Taka poročila so pač najbolj podobna brzojavnemu poročilu jednega izmej teh gospodov, ki je je odposlal svoji vladi na predvečer napovedi grško turške vojske in ki slove: »Ovire so odstranjene in pričetek vojske je mnogo bolj oddaljen, kakor kedaj poprej«, ali pa trditvi zastopnika, ki je tako dolgo tajil pričetek vstaje v Makedoniji, dokler se niso pred njegovim nosom razpo-čile bombe. In sedaj ni prav nič bolje. Mohame-dani vedo, da se bliža konec njih gospodstva v Evropi in se toraj, kakor izjavlja nek turški dostojanstvenik, tudi ne bodo več borili za življenje in obstoj države, marveč hočejo le slavno umreti za svojo vero. Najbolj pa tarejo Turčijo denarne nadloge. Vlada niti v domači deželi ne more dobiti potrebnega kredita, kaj še le na ptujem. Go-vernerji ne odrajtujejo pičlih rednih dohodkov, ki jih s silo iztirjavajo od prebivalstva, višji uradniki in razni agenti Bkrbe le za svoje žepe in praznijo blagajne, ne meneč se zato, ali preostaja kaj za nižje uslužbence, armado ali orožništvo. Velesile pa zahtevajo reform, ki stanejo mnogo denarja. Kako naj jih izvede dežela brez kredita in tako do cela ubožana, da niti par funtov potnih stroškov ne morejo nakazati komisarjem, ki bi morali odriniti v Makedonijo. Vse je zavoženo, ni čuda toraj, da so Turki sami popolno obupali nad rešitvijo.
Socijalne stvari.
Nai vsakdanji kruh in gospodarske zadruge.
(Spisat V. Podgorc.) •	(Konec.)
Bilo bi želeti, da bi Be kmečko ljudstvo resno lotilo tega problema. Zadružni zbor v Draždanih (1897) je sklenil resolucijo:
»Ustanavljanje pekarskih in mlinarskih zadrug se kmetom po dosedanjih izkušnjah resno priporoča. V takih zadrugah se bo kmetom najboljše plačevalo njihovo žito. Seveda je vspeha pričakovati le, če je vodstvo za svoj posel sposobno.«
Pekarske in mlinarske zadruge bi torej imele dvojen posel: delati za kmete in jim dajati dobrega kruha za njihovo žito, in drugič pri velikih mestih oskrbovati mestni konsum z dobrim kruhom.
Vsakteri kmečki gospodar pozna nedostatnosti, ki jih ima z mlinarji. Posebno vedo kmetice tožiti, ko jim testo noče shajati in ko pride včasi iz peči kruh, ki še za živino zdrav ni! Mlinarji jemljejo tudi »muto«, ki včasi presega daleč pošteni zaslužek; nimajo sicer preveč pomlinarjev, a vender morejo vso veliko svojo družino, ki jo potrebujejo za obdelovanje svojega posestva, hraniti z »muto«. Kmet svoje moke ne tehta in žita tudi ni tehtal, ko jo je dal v mlin, samo po meri vidi, da je žakelj dostikrat daleč doli prazen in da tudi otrobov in črne moke mlinar skoro nič ni dal. Kaj čuda potem, da kmet že res raje pelje žito v mesto ter ga tam zameni ali za moko ali pa takoi za kruh.
Pekarenje se na kmetih res ne godi na tako protizdravstveni način, kakor pri pekih v mestih, ki z nogami premešavajo testo. Na kmetih peče kruh navadno gospodinja sama, le izjemoma delo prepušča kuhinjski dekli. A delo tirja pozornosti in kruh jc navadno tam najboljši, kjer ga je gospodinja spekla. Vender pa pekarenje na kmetih ni racijonalno. V prvi vrsti se morajo računati drva. Dokler je kmet imel dosti gozda, mu z drvi ni bilo treba štediti, zdaj pa so drva v gospodarskem proračunu vele važen faktor in za krušno peč jih potrebuje srednje velika kmetija na leto že precej!
Peči so navadno v sobe vzidane, tako da se ob jednem greje soba, kjer družina stanuje in dostikrat tudi spi. Kruh pa se ne peče samo po zimi, peče se tudi po letu. Kako nezdravo je tedaj spati v razgreti izbi! A ne samo to : krušna peč se razbeli, kruh speče, peč izprazni in potem gre v izgubo vsa toplota, ki se da porabiti pri peči, v kateri se brez prenehanja peče. Taki ne-dostatki bi lahko odpadli pri zadružni pekariji, ki bi delala pod spretnim vodstvom ne za dobiček, marveč za kmečko korist.
Zadruge bi si mogle postaviti tudi mline, ki bi lepše mleli, kakor navadni domači mlini, in pripraviti bi si mogle pekarne, ki bi pekle s pomočjo pripravnih strojev dober, tečen in zdrav kruh.
V Bruck - u ob Muri ima neki g. Till velik mlin in pekarno. Ta je mlel z valčeki (Walzen), predno je še kdo drugi kaj o novih mlinih na valčeke kaj vedel, in pred par leti izumil je pri-prost stroj (Cylinderschiiler), s katerim more iz rži dobiti 75 do 78% lepe moke, med tem ko je navadni mlini pridelavajo samo 60 do 62%. Za vojaški kruh rabi Till moko, katere dobi 82 %, in vojaško oskrbništvo je večkrat priznalo, da vojaki v celi monarhiji nikjer ne dobe tako dobrega kruha, kakor v Bruck-u. Till je tudi izumil stroje za primešavanje, izumel novo konstrukcijo krušne peči, in uspeh je, da njega stane 100 k moke 25 kr., navadne stare pekarne pa 60 — 80 kr.*) Torej se da z modernimi tehničnimi pripomočki dobiti veliko več lepe moke in delati veliko ceneje. Izkušnja se ve še ni dosti stara, posebno trdijo peki, da mašine ne primešavajo dobro in da tudi nove peči ne pečejo tako lepo, kakor navadna stara krušna peč.
Pri kmetu res tisti percenti moke, ki se dobe s pomočjo modernih strojev iz žita, ne pridejo toliko v poštev, ker gospodar rabi otrobe in črno moko za živino, njemu ni nič izgubljeno; če je več lepe moke, pa je manj otrobov, če je manj moke, je pa otrobov več. Vsekako za kmeta ni, da ostaja pri starem. Posebno v krajih, kjer kmet dobiva svoj kruh le od pekov, bi bilo treba prej ko slej pomoči po zadrugah.
•) Dr. Ertl 1. c. 328.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. februvarija.
(Osebne vesti.) Koncipist pri deželni vladi kranjski, grof Chorinsky, je poklican v trgovinsko ministerstvo. — Pravosodni minister je imenoval dr. Antona Torgglerja sodnim pri-stavom za Ptuj ter avskultanta O. Rese h a pri-stavom v področju graškega nadsodišča in dr. Fr. Selliersa za Ptuj.
(Pomladanska zima.) Iz Vipave se nam poroča: Pri nas so v cvetju mandeljni in nekatera druga zgodnja drevesa. Posamezna drevesca so že pred mesecem dnij cvetela in dobivajo ee marelice po nekaterih drevesih že kot oreh debele. Ta zgodnja pomlad pa nas jako straši. — Dohajajo pa nam tudi iz drugih krajev, osobito iz Dolenjske, slična poročila. Tako na proštovem vrtu v Novem Mestu cvetejo celo zimo rumeno tro-bentice, trte solzijo in ena češpljica že tudi zeleni. Stari ljudje pravijo, da je 1. 1834. bila jed naka zima, in vendar brez nesreče. — Led je letos v Ljubljani vsled mile zime jako drag, vozijo ga iz raznih, posebno iz gorenjskih krajev.
(Mestni višji dekliški šoli) v Ljubljani je presvetli cesar povodom svojega jubileja najmilost-ljiveje dovolil, da se sme imenovati »Cesarja Franca Jožefa mestna višja dekliška šola«. — Mestni občinski zastop je bil namreč sklenil že 1. 1895 ustanoviti ta zavod, katerega podpirata sedaj tudi država in dežela kranjska, v spomin petdesetletnice presvetlega vladarja.
(Gospejno pomočilo društvo) Rudečega križa za Kranjsko ima svoj občni zbor dne 27. t. m. dopoludne ob 11. uri na Turjaškem trgu štev. 5, III. nadstropje.
(Prodaja piva v steklenicah.) Nedavno je bil drž. poslanec Horica z deputacijo čeških gostilničarjev pri trgovinskem ministru baronu Dipauliju zaradi prodaje piva v steklenicah. Minister je odgovoril, da v kratkem izide naredba, po kateri bode prodaja piva v steklenicah prosta, le za napolnjevanje steklenic s pivom treba bode posebne koncesije. Vsaka mora imeti probkov zamašek, v katerem je užgana firma onega, ki je steklenico napolnil. Pivo v steklenicah s patentnim za-maškom bodo smeli prodajati samo gostilničarji.
(Zdravje v Ljubljani) od 12. do 18. februv. Novorojenih 16, mrtvorojen 1, vmrlih 19; med njimi za vratico (davico) 1, jetiko 4, za različnimi boleznimi 14; med njimi jo tujcev 7 in iz zavodov 8. Za inlekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za vratico 1, noricami 2, ušenom 1.
(Ogenj.) Dne 19. t. m. zvečer je pogorel kozolec s krmo posestniku Mihi Duši iz Starega Boršta moravške občine v litijskem okraju. Škode je do 200 gld. ; sodijo, da je hudobna roka zanetila.
(Najdeno truplo.) Dne 17. t. m. je prišel neznan berač k posestniku Zupanu na Selu št. 26, občina Lukovica, prosit prenočišča. Dali so mu ležišče v hlevu. Zjutraj ob 6. uri pa so našli berača mrtvega pri bližnjem studencu ob državni cesti. Najbrž je Sel pit ter obležal. Star je bil nad 70 let. Našli so pri njem 8'/t kr., pipo, rožni venec in žepni nož. — Dne 15 t. m. pa so našli mrtvega v snegu Primoža Lotriča iz Podblice v selški dolini. Mož se ga je bil navlekel in zmrznil.
(Izseljenci v Ameriko.) Ameriški »Glas naroda« poroča, da je pred kakimi štirimi tedni 42 Kranjcev prišlo v Ameriko, 17 pa se jih je vrnilo v domovino. Mej temi je bil neki Grahek, katerega pa je vlak povozil.
*
* *
(Poročevalec »N. Preie Presse«), dr. Frisch-auer (žid) je od francoske vlade izgnan iz francoske dežele in so mu je dal rok 48 ur, da pobere svoja šila in kopita in gre. Kot vzrok navaja francoska vlada »splošno tendenčnost njegovih poročil«. »Preša« še te novice ni tajila in je tudi ne pojasnila. Torej mora biti že res.
(Lorenzo Perosi), mladi laški komponist, o katerem se sedaj toliko govori, je bil rojen leta 1872. v ToBtoni. Od svojega očeta je dobil prvi glasbeni pouk. Ker je oče kmalu izprevidel njegovo veliko nadarjenost, poslal ga je v Rim v »Cecilijanski zavod« in pozneje na konservatorij v Milan. Mladi glasbenik pa se ni hotel pečati samo z glasbo, ampak je hrepenel po duhovskem stanu. Vstopil je v benediktinski red in bil vsprejet v staroslavni samostan Monte Carrino. Samostanski predstojniki so pa v njem poleg bogoslovske izobrazbe skrbeli še zlasti za glasbeno izomiko in ga poslali v Regen (Regensburg), kjer se jo dalje izobrazoval pod vodstvom dr. Haberla. Naši ceci-lijanci pač dobro vedo, koliko zaslug ima ta učenjak in glasbenik za povzdigo prave cerkvene glasbe in za poznavanje starih klasikov. On je tudi iz Perosija naredil celega umetnika. Perosi je, vrnivši se v Italijo, prevzel vodstvo cerkvenega petja v Benetkah v cerkvi sv. Marka. Tu je sklenil, da življenje Kristusovo poslavi z, dvanaj-
stimi oratorji, od katerih je dovršil že štiri, ki so mu pridobili v zadnjih dneh svetovno slavo. Prvega, »Trpljenje Kristusovo«, je dovršil pred jed-nim letom, zadnjega, »Vstajenje« še le pred nekaj tedni. V vseh večjih mestih se bodo izvajali. Tudi v Ljubljano je prišlo nekaj laških pevcev, ki bodo dno 2. marca predavali nekaj zborov iz njegovega oratorija »Obujenje Lazarjevo«.
(Francosko šolstvo.) Po statističnih izkazih na Francoskem katoliške šole jako napredujejo. Tako je bilo v minolem letu v državnih licejih in kolegijih 84.839 učencev, v prostih višjih šolah pa 97.382 učencev, in sicer v posvetnih 12 813, v duhovskih zavodih pa 84.569. Od 1. 1865. je država ustanovila le 9 višjih šol. zavodov, a duhovniki 140. Duhovskih višjih šol je sedaj 418. To pač dokazuje, da francoski napredni narod rajo pošilja svojo mladino v duhovske, nego državne zavode.
(Serum za pijance.) Največ senzačnih novic prihaja iz Amerike; in tako tudi ta. Dr. Evelyn v San Frančišku izdeluje serum, ki varuje pijance proti škodljivim vplivom alkohola in pred — mačkom. Učeni doktor daje najprej konjem piti žganja v vedno večjih dozah, toliko dolgo, dokler niso »imunizovani« proti žganim pijačam. Potem se jim pa po znani metodi serum odjemlje in na pijance prenaša. Nemogoče to ni, vendar je ta novica precej »amerikanska«. Sčasom bo človeštvo rešeno vseh križev in nadlog, ker za vsako zlo bo posebni serum. Manjkal nam bo le še serum proti praznim žepom, grdim obrazom, nesrečni ljubezni itd.
(Kupljeni smeh.) Moderna reklama poraja znamenite cvetove. Čudovito, neverjetno, pa vendar resnično. V Parizu so ustanovili nov šaljiv list. Toda treba je bilo dobiti naročnikov; teh pa dandanes z ozirom na velikansko število časnikov, ki preplavljajo čitajoče občinstvo, ni dobiti brez reklame. Ta pa mora biti vedno originalna. Najeli so dvajset brezposelnih postopačev za malo novcev, obesili vsakemu deščico z napisom novega lista na prsa in hrbet in jih poslali v »gosji vrsti« po najbolj obljudenih pariških ulicah. Pa to še ni bilo vse. Vsak je imel v roki po jeden iztis šaljivega lista in se pri tem grozno smejal. Jeden se je držal za trebuh samega smehu, drugi se je krivil naprej in nazaj, tretji je skakal v zrak, a vse to mej glasnim smehom. Na ta način so obračali pozornost občinstva in delali reklamo za novi list. Tako je toraj tudi smeh na prodaj in še jako po ceni.
(Zadnjega tigra ustrelil.) Walter Brock, Anglež po rodu, inžener pri južno mohratski železnici v Indiji, je bil jeden najdrznejših lovcev na tigre. Neštevilnokrat je zalezoval to kruto žival po indijskih šumah, in si nabral veliko zbirko krasnih kož, katere je snel tigrom, umorjenim z lastno roko. Sedaj se je hotel vrniti na Angleško ; a predno odpotuje, hoče še enkrat uživati lovsko veselje in dobiti vsaj še jedno tigrsko kožo. Bil je res njegov zadnji lov, a drugačen, nego je upal. Z dvema tovarišema je prodrl v džungule, in kmalu so zasledili prav posebno veliko in lepo žival. Prvi strel je že zadel, a ne smrtno; ranjeni tiger je izginil v goščavi. Brock mu sledi, a ne pazi nato, da li ga spremljevalca ščitita s puškami, ko bi prišel v nevarnost. Kmalu zagleda krasno žival, ležala je mirno stegnjena na tleh. Ni vedel, ali je tiger mrtev ali ne. Zato pobere kamen in ga vrže vanj. Ranjeni tiger pa besen plane po koncu, poskoči hipoma, in predno more Brock pomeriti b puško, ga ima tiger v krempljih. Prvi udarec strašne tace mu razmesari desno roko, drugi mu potegne kožo z glave. Nesrečni Brock zavpije, tovariša prihitita, tiger popusti Brocka in se zopet skrije v goščavi. Drugega dne so ga našli mrtvega. A tudi Brock je umrl v štiriindvajsetih urah. Tako je slavni lovec ustrelil zadnjega tigra.
Društva.
(Vincencijeva družba) bo imela prihodnjo nedeljo dne 26. svečana ob sedmih zjutraj sveto mašo in skupno sveto obhajilo, popoludne pa ob šestih zvečer občni zbor v Marija-nišču.
(»Glasbena Matica« v Novem Mestu.) V soboto dne 25. februvarija bode v čitalnični dvorani drugi glasbeni večer. Iz posebne prijaznosti sodelujejo: Gdč. Milka Dolenčeva (sopran), ter gg.: dr. Pavel Drachsler (vijolina), Julij Junek (cello), Pavel Lozar (vijola), Josip Proh&zka (kla-
vir), Josip Vedral (vijolina). — Petje vodi gospod koncertni mojster I. Hladnik. — Vspored: 1. P. Sarasate: Fantazija iz opere »Faust«, za gosli in klavir. 2. a) A. Dvofak: Nočni pot iz »Poetickych ndlad«; b) B. Smetana: Polka, fis-dur, op. 7, za klavir. 3. G. Goltermann: »Najlepša želja«, poje gdč. M. Dolenčeva. 4. a) W. A. Mozart: Lar-gheto; b) B. Chopin: Poloneza, za cello in klavir. 5. W. A. Mozart: Kvartet za dve gosli, vi-jolo in cello, št. 21 D dur: I. Allegretto. II. An-dante. III. Menuetto. IV. Allegretto. 6. A. Foer-ster: »Kitica«, pesem za mešan zbor. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Tretji glasbeni večer 24. marca 1899. — Glasbeni šoli so darovali: Krško mesto 10 gld., po jedno delnico »Narodnega doma« v Novem Mestu gg. L. Svetec, dr. Papež, A. Kupljen in Kristina Volčič, »Dolenjskemu pevskemu društvu« pa gg. dr. Ferjančič in F. Zorko.
(Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju) darovali so poslednji čas sledeči p. n. gospodje: Prem. knez in škof lavantinski dr. Mih. Napotnik (ustanovnik in društveni častni član) kakor vsako leto tudi letos 20 K.; vč. g. Anton pl. Sučič, c. in kr. polkovnik v r. v Celji 30 K.; slavna posojilnica v Ormožu 30 K.; Anton pl. Globočnik Sorodolski, c. kr. vladni svetnik v pok. na Dunaju 20 K.; si. hranilnica v Vipavi 20 K.; g. Drag. Luteršek, c. kr. vojaški uradnik v Zloczovvu (v Galiciji) 23 K.; g. M, Polak v Tržiču 20 K.; gosp. Vladimir Globočnik pl. feorodolski, c. kr. svetnik v finančnem ministerstvu na Dunaju, 12 K. — Po deset kron so darovali gospodje: Alojzij Kremžar, magistr. svetnik na Dunaju, dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni svetnik na Dunaju, Anton A. Knalelc, uradnik državne železnice v Beljaku (zbirko), dr. Al. Iloman, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, dr. Fr. Jurtela, deželni poslanec in odvetnik v Ptuju, dr. J. Povšič, c. kr. sod. tajnik prid. c. kr. najv. sod. na Dunaju, Jos. Stritar, c. kr. prof. na Dunaju, Jak. Bratkovič, c. kr. profesor na Dunaju, dr. Ivan Rudolf, odvetnik itd. v Konjicah, Ivan Murnik, c. kr. svetnik itd. v Ljubljani, Fr. Tomšič, nadinžener v Blatni na Češkem, Ant. Svetina, c. kr. notar v Pliberku. — Dalje so darovali: Vč. gosp. Ivan Plevanič, župnik v Soteski, 6 K.; Štefan Klun, posestnik in gostilničar v Ljubljani, 6 K.; Božidar Stiftar, carski ruski profesor v Ka-lugi, 5 K.; Fr. Svetič, odgojitelj na Dunaju, 4 K. — Po dve kroni so darovali: Vč. gospod Leopold Vozlič, kaplan v Radgoni, Karol Pleško, c. kr. d. sod. svetnik v Ljubljani, Egidij Fux, c. kr. poštar v Ljubnem, J. Mladič, c. kr. sod. pristav v Postojini, vč. g. Erzar, župnik v Selcah pri Škofji Loki, Franc Berlec v Novem Mestu, dr. Andrej Kuhar, notarski kandidat v Ljubljani. — Vsem blagim darovalcem bodi najiskrenejša hvala! Ker je to društvo v tekočem šolskem letu podpiralo že 64 revnih dijakov na dunajskih visokih šolah ter je v ta namen v štirih mesecih razdelilo 1293 kron in ker je letos bedaslovenskih dijakov na Dunaju posebno velika, prosi odbor vse slovenske rodoljube najiskre-neje, da blagovolč pošiljati darov za to prepo-trebno društvo vč. g. Franč. Jančarju, pap. častn. komorniku itd. na Dunaju, I., Singer8trasse 7.
Telefonska in brzojavna poročila.
Praga, 23. februvarija. „Hlas naroda" piše: Nemci se jako motijo, ako mislijo vlado vreči. Nemci se bodo morali sporazumeti z grofom Thunom glede narodne sprave ali pa na jesen izostati iz drž. zbora. Glede članka grofa Sttirghka v „Tgp." piše ta list, naj se grof raje briga za štajerske razmere. Na Štajerskem tretjina slovenskega prebivalstva že obupuje vsled nemškega pritiska, da se že razlega glas: Proč od Gradca! Dokler Nemci ne poznajo § 19 tudi za Slovence, nimajo najmanjše pravice govoriti o spravi.
Boloan, 23. februvarija. Dr. Kathrein se mudi v Tridentu, da bi italijanske poslance spravil v deželni zbor tirolski. Cesarski namestnik grof Merveldt je v isti zadevi na Dunaju.
Bndimpeita, 23. februvarija. Kompromisna pogajanja mej Kolomanom Szellom in voditelji opozicije so dognana. Glede vseh točk se je doseglo popolno sporazumljenje; sklepi včerajšnje konference ostanejo za sedaj tajni. Danes so zastopniki podpisali do-tični zapisnik. Szell in zaupniki so se sinoči ločili z besedami: Mir je sklenjen.
BudimpeSta, 23. februvarija. Novo ogersko ministerstvo utegne biti tako-le so-stavljeno : Szell prevzame predsedstvo in notranje posle, Fejervary domobranstvo. Lu-kacs finance, Hegediis trgovino, Daranyi poljedelstvo. Vlassics nauk in bogočastje, drž.
tajnik Plosz pravosodje. Včeraj je Szell dokončal obravnave z opozicijo, danes bodo podpisane. Szell je danes prišel v zbornico ter se razgovarjal z vodjami opozicije. Vsi listi pozdravljajo to rešitev krize.
Petrograd, 28. februvarija. „Novoje Vremja" imenuje rešitev ogerske krize zelo srečno. Cesar Fran Josip je podal nov dokaz velike politične modrosti.
Pariz, 23. februvarija. Povodom današnjega pogreba predsednika Faure so bile že za rano vse ulice natlačene prebivalstva. Red se do opoludne ni kalil.
Pariz, 23. februvarija. Tekom včerajšnjega dne so došli razni zunanji zastopniki k pogrebu. Zunanji minister jih je posamič predstavil novemu predsedniku.
Pariz, 23. februvarija. Policija je včeraj zaplenila 10.000 svetinj s podobo vojvode Orleanskega ter izdala povodom današnjega pogreba najstrožje naredbe. Vsakdo, ki bi se količkaj razžaljivo vedel, bo aretovan.
Kaneja. 23. febr. Narodna skupščina je s 103 od 188 glasov izvolila Sfakianakisa svojim predsednikom.
Berolin, 23. februvarija. V seji poslanske zbornice je zahteval posl. Jebgen, naj se ustavi v proračun dvojni znesek za ustanovitev zaklada v pospeševanje nemštva na vzhodu, ter obžaloval, da se ta zaklad ni že preje ustanovil. Ugovarjal mu je Poljak Mik-
serski, izjavljajoč, da je tak zaklad nevreden pravne države.
Tujci.
20. februvarija.
Pri Bavarskem dvoru. Jonke iz Kočevja. — Dolliner iz Inomosta. — Strašek iz Trsta. — Gorišek iz Trbovelj.
Pri Južnem kolodvoru: Bluhweis iz Celovca. — Gregorio iz Kormina.
Meteorologidno porodilo.
Viiina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm.
l.ab opa-loviusja
S zveeer'
23
Stanje barometra v mm	Temperatura po Calzjjs	Vntrori	Nei>»	t* '3 c3 . S -O M M » Cli v
~737:6~	1-0	sr. sever	jasno	
737 7 7368	-3 4 72	brezv. sr. svzh.	jasno jasno	00
7. zjutraj 2. popol.
Srednja včerajšnja temperatura 1 6'
norrnale: 0'5°.
Cerkvenik,
oženjen, 30 let star, ki je ob enem tudi rokodelec, želi spremeniti svojo dosedanjo službo. Gospodom cerkvenim predstojnikom, ki bi potrebovali cerkvenika, se naj-udaneje priporoča.
Naslov pove upravništvo »Slovenca«. 202 3 — 3
štev. 88 v Vodmatu pri Ljubljani. Poslopje je novo. davka prosto 12 let Zraven hiše je vrtec.
Natančneje se izve pri lastniku v hiši sami.	785
K
Ivan Kordik |
v Ljubljani,	^
Prešernove ulice št. 1©-14,
priporoča svojo zalogo
$ galanterijskega blaga & $ in drobnine S
posebno za kapčevaloe, kakor tudi orodje za
*	črevljarje in sedlarje, posebno na debelo po ^ nizki ceni.	187 7-2
^tmmmmtmmmmmmmmmmmm^
*	Teodor Slabarga, *
^ srebrar v Gorici, ulica Morelli 12,
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred-stojnikom svojo delavnico za izdelovanje
cerkvene posode žn orodja, jjjS
Sj^ Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ^ ognju po najnižji ceni.
Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti Sj^ cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, - da jim je pripravljen napravljaii blago, katero se izplačuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi.	380 62—39
Pošilja vsako blago poštnine prosto.	Vf'
Za večji vrt Asfci?«
vrtnarja,
samskega, poštenega, pridnega, ki se ne ustraši nobenega dela.	200 6-2
€r. Stedry, Nunske ulice št. 4.
G-ostilna,
se dd precej v najem
z vsemi potrebnimi prostori in pohištvom v lepem kraju na Notranjskem, kjer je velik promet s tujci in popotniki.
Natančnejši pogoji se izvedo pri lastniku A. Laurič-u, Planina pri Rakeku. 199 2
JSicne-
^cjoče IjubijansKe c&rRva,
razglednico
tožila jc in prodaja
f j „Prodajalnica
-
. I katol. tisk društva
(X- Miman) v Ljubljani
Kopitarjeve ulice štev. 2. jfajproaujalcem da se znaten popust.
-M M'*.*.* * " * i-.f-.i:*	t.ljfjfttjhfljh
V*
•H
2 * Z* S
" • L
Hi«
r i >1-O**
J
m
cd t
^■aSHHHSHSES^
Gozdne sadike.
V gozdni drevesnici v Gradišču pri Ljubljani se bode oddalo letošnjo pomlad več tisoč sadik dvoletnega črnega bora po 1 gld. 50 kr.. triletnega iztrebljenega črnega bora po 1 gld. 90 kr., dvoletnega belega bora po 2 gld. 20 kr., triletne smreke po 1 gld. 90 kr. in dvoletni presajeni mecesni po 2 gld. 50 kr. za vsacih tisoč drevesec, pri čemur so všteti že troški za izkopavanje in zavijanje dre-vesec v mah i slamo, eventualno tudi v zaboje in za prevažanje drevesec do kolodvorov, oziroma do poštnega urada v Ljubljani.
Zglasila prejema, dokler bode zaloga sadik, c. kr. deželno gozdno nadzorstvo v Ljubljani.
Zglasilom je priložiti istočasno dotični novčni znesek.
Manj premožnim in za pov/.digo gozdnega napredka vnetim gozdnim posestnikom, katerih prošnje za podelitev sadik so od c. kr. okrajnih glavarstev potrjene, bode c. kr. deželna vlada oddajala naprošene gozdne sadike, dokler jih bo kaj, tudi brezplačno, in samo proti povrnitvi troškov za izkopavanje in zavijanje istih v znesku petdeset (50) krajcarjev za vsakih tisoč drevesec.
C. kr. deželno gozdno nadzorništvo.
V L j ub 1 j an i, dne 22. svečana 1899
206 2-1
HE525aSH£TS£
Gospodarska zveza v Ljubljani razpisuje
mesto
S ravnatelja
z mesečno plačo 100 gld. poleg popotnih, pristojbin.
Riflektanti morajo izkazati temeljito strokovno-trgovsko, teoretično in praktično izobrazbo in popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi.
Prošnje, ouložene s krstnim listom, nravnostnim spričevalom župnega in občinskega urada in dokazili o popolni usposobljenosti, naj se vložijo
do dne 10. marca t. 1.
na naslov načelnika dr. Ivana Šusteršiča, odvetnika v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 22. februvarija 1899.
205 2-1	Načelstvo.
I > u n a j s k a borza.
Dne 23. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld. 40	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	»	10	»
Avstrijska zlata renta 4°/„......120	»	15	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	»	65	»
Ogerska zlata renta 4°/„.......119	»	96	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»	85	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	918	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............369	>	25	»
London vista...........120	»	37",»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	95	•
20 mark............11	»	78	»
30 frankov (napoleondor)............9	»	65'',>
Italijanski bankovci........44	>	30	►
C. kr. cekini......................5	»	67	>
Sne 22. februvarija.
4°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavskc vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavuo posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem -kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 5% .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
172 gld.	50 kr.
158 »	— >
194 »	50 »
99 »	50 »
140 .	50 »
130 »	50 »
1U8 »	— >
112 »	— >
98 »	25 »
98 »	30 »
221 »	— >
1/9 »	75 »
125 »	— »
99 »	50 »
Kreditne srečke, 100 gld. ...... 199 gld —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 » — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 50
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld......
Ljubljanske srečke...... . .
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. si Akcije tržaškega Llnyda. 500 gld.
Splošna avstrijska stavbinska družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld.
. 28	>	-
. 85	>	75
	>	50
	>	—
. 24	»	—
. 1?.8	>	—.
r. 3175	»	—
. 475	»	—
. 67	»	75
. 114	>	—
. 244	>	25
. 185	>	—
	»	25
iS
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U
I., Ulfollzeile 10 in 13, Dunaj, I.,
jSjT Pojasnila ~t>JOi, v vseli gospodarskih in finančnih stvareh,
££ potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih •• papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 2.	J£Ji~ naloženih tfliivnic. T&Bfc